;ti
'šallrana.
Uredništvo (□ upravništvo v Ljubljani, „Narodni dom".
Rokopisi se oe vračajo Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo.
Oglasi po dogovoru.
ŠTEV. 11. LETNIK I.
Stališče poklicnega delavstva do avtonomistične politike.
Volilne strasti so se polegle. Razumeti obrazi so se ohladili.
Danes je ugodnejši čas govoriti o najvažnejših, vprašanjih današnje dobe trezno in premišljeno. Seveda ]<- trezna in premišljena beseda na menjena samo ljudem, ki mislijo z lastno glavo in ki niso demagogi in frazerji nekako iz poklica. Slednjim ni pomagati in magari bi se jutri z neba cedilo samo zlato po zaslugi ne-weparatisticnih strank, oni bi' še vedno ostali separatisti in — kričavi nezadovoljneži od vekomaj do vekomaj. Pa preko takih ljudi gre kolo mazvoja neusmiljeno in trdo.
Nekdaj močne delavske socialistične stranke so se v boju 18. marca razsule v nič. Slonele so na slabih temeljih. Pristaši teh strank niso bili verniki k prepričanja, ampak le radi revolucionarnih gesel in demagoških obljub. Treba je bilo le, da je prišel se hujši demagog in stavbe delavskih socialističnih strank so se zrušile.
Vrste poklicnih delavcev, ki so preje tvorile armado komunistične in maznih socialističnih strank so na dan volitev prešle v fronto klerikalcev. Ne vse, pa vendar v močni množini.
Klerikalna bojna tromba je trobila o avtonomiji, o popolni samoodločbi Slovenije. Z delavčevega stališča nas predvsem zanima poglavje o samoodločbi Slovenije glede delavsko-zaščitne varstvene zakonodaje.
V trenutku popolne avtonomije Slovenije bi imela Slovenija pravico, moč in dolžnost izdajati razne social-no-politične zakone popohioma samostojno, brez ozira na to, kakšne zakone bi izdaja v tem oziru tudi samostojna Hrvatska, ali Bosna in Hercegovina, Srbija, Crna gora, Banat, Vojvodina, Macedonija itd. Imeli bi v državi — v eni in isti državi, ker to mislijo klerikalci za vsak slučaj ven-dor še obdržati — pet ali več po vsebini najrazličnejših zakonov o zaščiti m varstvu delavcev. Morda pa bi imeli take zakone samo v Sloveniji, dočim bi v drugih pokrajinah podobni zakoni sploh ne bi bili sprejeti, Ker bi v njiih prevladovale reakcionarne nesocialne stranke. Tudi za Slovenijo v slučaju njene popolne avtonomije še ni podano nikako zadostno jamstvo, da bo naklonjena de-avskim težnjam in željam. Boljševičko razpoloženi dr. Gosar, ki velja kot zastopnik klerikalnega delavstva, n skoro gotovo moral precej popustiti pod pritiskom raznih Brodarjev in Stanovnikov. Saj je znano, kako je o dogradu Brodar lopnil po Gosar-im ko je ta zahteval cenejšo moko za svoje delavce! Tako izgleda, da je b*la avtonomna delavsko-varstvena zakonodaja tudi v Sloveniji zelo na šibkih nogah. Delavstvo bi bilo krat-komalo preslabo, da bi izsililo učinkovito udejstvovanje avtonomnega zakonodajnega zbora v Ljubljani v P°gledu socialno-poliitične zakonodaje.
1Ja recimo, da bi bil ljubljanski Parlament izredno naklonjen delav-st l"11 *<vor'öt'rn- V Sloveniji bi delav-, vo uživalo pravu raj. Urejeno bi do zavarovanje za vse mogoče ne-P.ike življenja, urejeni bi bili de-ai^ .! Pečani dopusti, urejena soci-zahfC^a Pddjdtij» do najskrajnejših i? ustanovljena razsodišča v izd- mh sporih, delavske univerze, n'j,an* najpotrebnejši predpisi o raz-n j varstvenih napravah v obratih Uoiit, j avec v Sloveniji bi res postal tem ? • Pnldg gospoda fabrikanta. S h' bil tudi naš program uresni-
čen. Zakaj pa smo kljub temu kot trezni in preudarni ljudje proti klerikalni avtonomiji)? Vzrokov je več. Najglavnejši bi bili:
V	današnjem družabnem redu, ki sloni na zasebni lastnini in katerega morajo predvsem klerikalci po svojem versko-etičnem programu braniti in ščititi, se bojuje delavec proti kapitalizmu, ki je utelešen v raznih industrijskih podjetjih, se brani vseh socijaino-poiitičnih zakonov, ker ga vsak tak zakon več ali manj omejuje v njegovi svobodi in v njegovem neomejenem izkoriščanju delavčevih moči. Ako bi Slovenija imela najpo-poinejšo socijalno-politično zakonodajo, kakršno zahteva maksimalni delavčev program, bi bil boj delavca s kapitalom izvojevan v prilog delavca in kapitalizem bi ležal mrtev na tleh. V drugih tudi avtonomnih pokrajinah Jugoslavije pa bi vsega tega ne bilo. Tam doli je delavstva prvič premalo, drugič pa so razni milijonarji in veleagrarci silno sovražnega razpoloženja napram socijalnim zahtevam današnje dobe. Delavstvo bi ne moglo nikakih zakonov izsiliti. V teh pokrajinah bi imel kapitalizem še zelo, zelo proste roke. In posledica tega: Predvsem bi šel ves kapital, denar iz Slovenije tja doli, kjer bi imel proste roke; doma ma Slovenskem bi nihče več ne zidal tovaren, zastala bi industrija in obrt. To bi bilo za celo gospodarstvo Slovenije naravnost smrt. Draginja bi obupno naraščala. Vs© naše ogromne vodne moči bi ostale neizrabljene. Industrija bi se začela razvijati v drugih pokrajinah, Slovenija pa bi obubožavala vedno bolj in bolj. Rodovitne in bogate zemlje nimamo — industrijo bi nam ubila avtonomija. — Pričelo bi se izseljevanje v Ameriko.
V	slučaju popolne avtonomije Slovenije, v kateri bi bile delavčeve pravice do najugodnejših mer varovane, bi bila slovenskim delavcem :aprta vsaka pot tja doli proti jugu, kjer leži še toliko neizkopanih zakladov. Ako bi se pa vendar kdo podal v Zagreb,, Sarajevo ali Beograd, pa nima gotovosti, v kakšne pravne razmere pride. Kakor hitro bi prestopil mejo, bi ne bil več pod zaščito slovenskih zakonov, padel bi v milost in nemilost svobodnega kapitalizma. — Slovenci se množimo; naša zemlja nam ne daje zadosti kruha. Imeti moramo zato prosto pot po celi državi — in enako varstvo v celi državi.
Ker bi bilo, recimo, v Sloveniji za delavca ugodno življenje, bi kmalu prihajali k nam delavci iz juga, ki bi Uidi radi ugodno živeli. Nastala bi splošna brezposelnost z vsemi slabimi posledicami.
Ako slovenska klerikalna stranka ne da popolnoma zanesljivega jamstva, da bo tudi v vseh drugih avtonomnih pokrajinah Jugoslavije socijalna zakonodaja korakala vzporedno, tedaj tira ona s svojo politiko slovenskega delavca naravnost v smrt. Dejstva, ki smo jih navedli, so za človeka z zdravimi možgani jasna dovolj. Omenjenega jamstva pa klerikalna stranka ne more dati in ne sme. Ako ona zahteva, da se v razmere Slovenije nima nihče utikati, mora isto pravico priznati tudi drugim pokrajinam. Druge pokrajine ne bodo trpele, da bi se slovenski) klerikalci utikali v njih življenje.
Človek je šele srečen, ako vidi srečne ljudi tudi okoli sebe. Zato mora biti naša najsvetejša dolžnost, da zagovarjamo in izsilimo tako politiko v državi, ki bo delavstvu cele države ustvarila enako ugodne življenjske pogoje. Taka politika more dvigniti industrijo in splošno blagostanje Slovenije. Pod nobenimi po-
goji ne smemo pripustiti, da bi se industrija Slovenije presedla drugam.
Naša zahteva, kot resnično socialno čutečih ljudi je, da naj se vsi zakoni v varstvo m zaščito delavcev ustvarijo enotno za celo državo. Pri tem delu morajo sodelovati vse pokrajine enako vestno in strogo.
Delavstvu koristne zakone moramo izvojevati ie, ako bodo v Beogradu delavčeve interese zastopale močne stranke.
Kaj nam koristijo dobri zakoni samo v Sloveniji), ako pa bi nam ti zakoni ubili industrijo in nam zaprli sploh vsako pot na jugi
Zakaj bi mi Slovenci, ki smo dobri in usmidjeni ljudje, ne pomagali tudi srbskim in hrvaškim delavcem izvojevati dobrih zakonov! V Ljubljani nam ta možnost ni dana! Ustvarimo si širok im bogat dom.
Za delavca, ki hoče ščititi svoje lastne koristi in koristi Slovenije, je rešilen samo program jugoslovanske demokratske stranke, kit je stranka države in resnega socialnega dela.
D tem naj razmišljajo vsi, ki so slepo verjeli in verujejo v zveličavnost klerikalne avtonomije.
Klerikalna avtonomija in delavčev gospodarski pogin, to je istovetno.
Tovariši! S stvarno in mirno besedo odvračajte sodelavce od takih skrajno nevarnih poizkusov. Po toči zvoniti je prepozno.
Francoska - nemški jspor.
Ü stvari smo svoj čas že spregovorili. Kakor vse kaže, so se Nemci pri tem podjetju pošteno opekli. Da kratko ponovimo: Francozi so zahtevali svojo odškodnino za razdejane kraje, Nemci so izjavili, da ne morejo plačati. Nato so Francozi zasedbi kraje na levem bregu reke Rena. Nemci
nato proglasili uradno pasivno rezistenco v zasedenih krajih, Francozi so prav previdno marširati in zavzeli vs© rudnike. Nemci so odgovorili na to s protiakcijo med delavstvom in v svetovnem časopisju. Ali niso imeli dosti uspeha; Francozi so organizirali svojo železniško službo ter zmetali nemške železniške nameščence preko meje, s čimer so obrezuspešili v najkrajšem času velike štrajkarske akcije; polagoma jim je uspelo povišati izdatno produkcijo in odvoz premoga. V svetovnem časopisju tudi niso imeli dosti uspeha, angleško časopisje gleda nemški teater s prikritim veseljem, ker se je med tem zvišala prodaja angleškega premoga. V zadnjem času so se začele v Poruhrju teroristične akcije proti francoskemu vojaštvu. Vsaka nasilnost s strani nemškega civilnega pre-bifvalstva s© kaznuje od strani Francozov najstrožje. Piše se pa tudi že, da se hočejo Nemci s Francozi pogajati. Sloviti zastopnik nemške industrije Stinnes se je pogajal že z Amerikanci, z italijanskim ministrskim predsednikom Mussolinijem ter mu predložil načrt nemške industrije, kako naj bi Nemčija poplačala svoj dolg. Francozi pa so danes trdi. Gospod Poincare pravit, da ne zapusti Nemčije, dokler ne plačajo Nemci zadnjega ficka, ter ima tudi prav. Na eni strani si more sedaj vse sam vzeti, na drugi strani je pa odvzel Nemčiji možnost, pripraviti se na napad na Francijo. In prav gotovo je, da so se nemški krogi pripravljali na to, ker jim je strašno zrasel greben v zadnjem času. Ako bi Nemci pošteno mislili, potem bi se udalii v svojo usodo, ki so jo sami zakrivili ter bi plačevali svoj dolg, ali oni so hoteli ka-
kor goljufilv trgovec v krivdo ter izjavili, da ne morejo plačati svojih obveznosti; bogataši so pa svojie premoženje vozili v inozemstvo in tam ustanavljali podjetja. Nemška hidra je neugnana, ako ji odbiješ 5 glav, ji ostane še par. Kadar bo ta narod popolnoma na tleh, takrat se bo povrnil mir na svet, zato moramo le želeti, na Francija popolnoma uspe v svojem poruhrskem podjetju nasproti Nemčiji. Fazno bomo zasledovali faze tega gigantskega boja, hi ga bije de» mokratska Francija nasproti) nemškemu nerealnemu kapitalizmu, slepo podpiranemu od marksističnih nemških delavskih mas in boljševiškega inskega režima.
Narodni socijalizam.
Volitve so pokazale, da narodna socijalna stranka vidno gine ter da tudi v bodočnosti nima pričakovati uspehov v naši državi. Delavske mase pri nas ne dajo nič na »narodnosU socijaiistične stranke, ker so preveč okužene od nemškega intemacijona-iizma. Delavstvo ima prav zdrav in-štinkt za slepomišljenje, misli sit »ali naj se svet preobrne na socijalistični, to je danes komunistični podlagi ali pa na nacijonalističnk in danes to isto delavstvo že veliko bolj upošteva nacijonalistični pokret kot pa narod-no-socijalno stranko. Zgled za komunizem, ki je objel celo državo ima v boljševiški Rusiji^ drugi zgled naci-jonalistov ima pa v Mussolinijevi Italiji, kjer danes tudi delavstvo sodeluje v fušistovskem pokretu.
Zato se nam ne zdi prav pametno, ako piče glasilo narodnih sodjalistov: .Narodno-socijalistična stranka naj bo oni vir, iz katerega naj se razlije socijalizem po cedi naši državi.« Ze ako primerjate števiio volilcev te stranke z drugimi soc. strankami, je taka domneva malo predebela. Tudi ta-le stavek kaže silno zamaknjenost v samega sebe: »Edina socijalistična stranka, ki ima še idealne voditelje je narodno socijalistična stranka«.
Cas bi bil, da bi prišli gospodje voditelji) do spoznanja, da za naše delavstvo narodna socijalna stranka ne pomeni nič ter ne bo nikdar nič pomenila. Delavstvo ima samo dva pota v naši državi, ali naj čaka na boljševiško revolucijo in pomaga komunizmu, pri tem pa propada in uničuje državo in sebe, alii naj pa pomaga demokratski stranki, da pride v državno upravo preporod in pravo socijalno pojmovanje.
Demokratska stranka je predhodnik nacionalističnega pokreta, ki bo v naj bližji prihodnjosti bil hud boj proti Radičevim in klerikalnim razbijalcem države. Boljša bodočnost našega delavstva odvisi danes od tega, kako se bo dokončal ta boj. Zato je dolžnost vsega delavstva, Id ni slepo, da se postavi v bojno vrsto demokratizma in s tem poveča vrste jugoslo-venskih nacijonalistov. Pravim, da naj narodni socijalizem pri nas likvidira!
Radikalci in klerikalci
Gospod Bašič molči in čaka. Zato ;,a tem bolj piskajo njegove trobente Balkan.,, »Radikal« in njegov lovski rog »dr. Laza Markovič«. Radi-kalski Beograd, ki je včasih imel zelo v čislih širokogrudega gospodina Korošca in njegove klerikalne iblaj-tarje, se danes jezi nad Eseles. »Slovenec«, ki j© takoj po volitvah pisal ljubavno pismo gospodu Pašiču, je postal vsled beograjskega žvepla malo bolj ponižen. Danes že piše v čem obstoju njegova avtonomija ter brije
norce iz federalizma. Gospodje od Esiedes bi radit sedeli pri polnih jaslih, seveda jim ni prav, da radikalci sami vse dobave požro. Saj bi si jih med seboj morali podeliti, da bi billo kaj novca za klerikalne ustanove. Pasic je sploh slabo vladal, da ni povišal duhovniške plače v Sloveniji nad učiteljske, pa bi sigurno njegova stranka dobila več glasov v Sloveniji, vsi klerikalni backi bi tekli za njim, na ta način bi tudi ceneje prišel do komunističnih glasov, ki so jih kupovali po Sloveniji ustanovitelji slovenskega radikalizma za drag denar. Fašič se bo moral na vsak način ukloniti gospodu Radiču in Korošcu, če ne bo Jugoslavije konec. Tako si misli klerikalni štab. Ako se ne moti gospoda, bosta v najkrajšem času Korošec in Brejc poklicana, da prevzameta državno krmilo v svoje roke. Tam doli že komaj čakajo nanju. Potem bosta pa napravila en velik misijon in pravoslavni bodo plesali kakor jim bodeta ta dva žvižgala!
Prihodnjič že povemo kaj več o Koroščevem misijonu v Beogradu.
PORAVNAJTE NAROČNINO!
Inozemstvo.
Delavski dopusti ha Češkem. So-cijaiistični poslanci so predlagali v češkoslovaški poslanski zbornici načrt za plačane delavske dopuste. Dopust naj bit trajal v službeni dobi od enega do pet let 6 delavnih dni, v daljši službeni dobi pa 12 delavnih dni. Mladinski delavci pod 12 letom imajo po predloženem načrtu pravico do štirinajstdnevnega dopusta. Vojaška obvezna doba, čas bolezni itd., ne veljajo in se ne vštejejo kot dopust. Vajenci, ki obiskujejo obrtno nadaljevalno šolo smejo imetii dopust le v dobi, ko je šolska obveznost prekinjena.
Brezposelna podpora za mladinske delavce. V Nemški Avstriji imajo mladinski delavci po novi ureditvi pravico do brezposelne podpore tudi če niso dosegli 16. leta starosti. To pa pod sledečimi pogoji: 1. ako mladinski delavec nima sorodnikov, ki bi ga oskrbovali! in se morajo iz tega razloga že tri mesece prepuščati samemu sebi; 2. ako morajo s svojimi dohodki delno preživljati stariše, sorodnike ali pa celo družino. To podporo prejemajo lahko tudi! oni delavci', ki so svojo učno dobo že prestali, ki pa nimajo učnega pisma, temveč le učno izpričevalo.
Izgredi v Bolgariji. Pretekli teden je prišlo v Sofiji in v Jambolu do ponovnih incidentov, katere so izzvali anarhisti in teroristi. Orožništvo jie povsod trčilo pri teh incidentih na oborožen odpor. Vodja sofijsikh te-
Podlistek.
R. S.
Hudobna hči.
vin.
Vsa vas je žalovala ob smrti Ko-renetove matere. Uboga Tinca je bila vsa iz sebe ob bridki izgubi in še celo Marjana je plakala na glas in se delala, kot da se ne more potolažiti: »Saj smo hoteli poslati po zdravnika, pa so mati! sami rekli, da ni treba! Kdo bi si bil mislil, da bo šlo tako hitro? Zakaj vseeno nismo poslali ponj?« V Neži pa se je začela oglašati; vest in vsa nemima je begala iz sobe v sobo. Zdelo se ji je, kot da se pojavlja pred njo materin duh ih ji grozi...
Ljudje so hodili kropit od blizu in od daleč, da se poslovijo zadnjikrat od Korenetovke. Čudno se jim je zdelo, da je umrla tako nepričakovano in po tako kratki bolezni. Nobenemu pa ni prišlo na misel, da se je zgodil tako strašen zločin. Mislili so si pač: Saj to ni prvi slučaj v Ko-renetovi rodbini. Tudi Nežikin fant ni! slutil, da jei njegov strup že zahteval svojo žrtev. Samo Bičevemu Lojzetu se je vse skupaj zdelo zelo sum ljivo, le da svoje slutnje ni upal povedati nikomur, tudi Tinci ne ...
roristov se je ustrelil, ko so ga obkrožili orožniki. V Jambolu je bitka med anarhisti in orožniki zahtevala več žrtev ua obeh straneh.
Prevratna akcija komunistov, v Romuniji. Bukareška »Epoca poroča, da so te dni prišli na sled komu-nističiii zaroti v Erdelju, ki je imela c amen proklamirati komunistično diktaturo. Člani zarotniške družbe so bili v zvezi z komunističnimi organizacijami na Dunaju, v Pragi, Berlinu, Moskvi in Debrecinu.
Obsojeni bolgarski ministri. Obsojeni bolgarski ministri Radoslavo-vega kabineta so bili odpeljani v Svilno, kjer bodo prestali kazen. — Splošno se smatra, da bodo vsi obsojeni ministri prej ali slej pomilo-ščeni.
Fašistovski načrti z Avstrijo. Fa-šistovska »Epoca« piše o priliki Sei-plovega poseta v Kirnu: Milanski sestanek dr. Seijpla z Mussolinijem je velikega političnega pomena. Avstrija mora tvoriti zagozdo med Češkoslovaško in Jugoslavijo in preprečili zvezo med vzhodno Evropo in Balkanom. Skupno delo Avstrije in itu-tije služi posebno temu namenu.
Mussolini skiicuje podonavsko konferenco. Mussolini je sklenil povabiti državnike nasledstvenih držav, da se posvetujejo o odškodnin-skiii vprašanjih. Premijerja Češkoslovaške ih Jugoslavije sta že prejela vabila.
Aretacija atentatorja Daskalova. Iz Sofije poročajo, da je bil v Plevni aretiran anarhist Asen Daskalov, ki je svoječasno ob priliki slavnostne predstave v narodnem gledališču izvršil bombnii atentat na bolgarskega ministrskega predsednika Stambolij-skega.
Boljševiško početje v Georgiji. Iz Pariza poročajo, da so dale sovjetske oblasti v Georgiji tekom meseca februarja ustreliti nad dvesto oseb, med katerimi so se nahajali profesorji, dijaki, delavci, kmetje, ženske in celo otroci. Ustreljencev — po boljševički navadi — ni sodilo nobeno sodišče.
Število brezposelnih v Nemčiji, ki je znašalo v februarju nad šesto tisoč, se je v zadnjih tednih marca znižalo za 24.000.
Leninova bolezen. Iz Londona poročajo, da je Ljeninovo zdravje od dne do dne slabše in da je že vse pripravljeno za njegovo smrt. Trockij p odredil stroge ukrepe, po katerih smrtno bolnega Ljenina niti lastni brat ne sme več obiskati. Zadnji bu-letim o Ljeninovem stanju izkazuje 120 udarcev srca na minuto, dočim je temparatura malone normalna. — Ljenin je v popolni nezavesti že nekaj dni. Brzojavka iz Stockholma naznanja, da se sestavi po Ljeninovi smrti diktatura pod Trockijem.
Korenetovko so odnesli k večnemu počitku in jo položili v grob poleg njenega sina. Minulo je nekaj dni in domači so sa že kolikor toliko pomirili. Sedaj, je nastalo vprašanje, kaj bo s posestvom. Ker je Korene-tovka umrla očividno brez oporoke, bo morala posredovati sodnija. In Marjana je bila prepričana, da pripade grunt njej in nobenemu drugemu. »Sodnija bo priznala posestvo meni, ker se Neža ne poteguje za to. Tej in Tinci bom izplačala njune deleže — ostali pa so že dobili, kar jim gre,« Tako si je mielila in istega mnenja so bili tudi njeni sorodniki. Tudi finca ni ugovarjala.
Kakšne obraze pa so napravili, ko so izvedeli, da je mati naredila oporoko pri notarju in da je prepustila posestvo Tinci. Marjana je bila vsa besna. Neža pa se je bridko kesala svojega zločina, ko je videla, da človek obrača, Bog pa obme. Le Tinca je bila vesela, ker bo sedaj lahko poročila svojega Lojzeta, ki! ga ima tako rada. Najsrečnejši pa je bil Lojze, ker je vedel, da bo kmalu lahko postal gospodar na tako lepem domovanju. Seveda — ako bi ne bilo hudobne Marjane vmes, ki še vedno ni obupala.
»Na sredi pota ne ostanem! Ako sem že začela — hočem tudi dokončati! Na poti mi je bila mati. Rešila sem se je. Sedaj mi! j® na poti sestra
Zmešnjava na Madžarskem. Iz Subotice in Budimpešte poroča časopisje o velikih neredih na Madžarskem. V Budimpešti je izbruhnila splošna stavka in je ukinjen ves promet. Prebivalci v obmejnih krajih Baranje so sklenili poslati naši vladi peticijo, da zopet okupira to pokrajino.
Madžarska pospešuje' izvoz. Iz Budimpešte poročajo:	Poljedeljsko
ministrstvo je dovolilo poleg že dovoljenih predmetov še izvoz ovsa, prosa, ajde, grozdja, sadja, sliv, maka, konoplje, hmelja ih čebule.
Umiranje dece v Franciji. Na Francoskem je umrlo minulo leto 60 tisoč dojenčkov v starosti pod enim letom. To dejstvo zelo vznemirja francosko javnost in se mislil baviti s tem vprašanjem tudi francoska zbornica.
Doimale vesli.
Dragocena kaseta kralja Petra. Naš poslanik v Budimpešti je obvestil ministrstvo vnanjih zadev, da se je našla tamkaj dragocena kaseta z ini»-cijali kraljev, doma Karagjorgjevi-čev. To kaseto je svojedobno poklonil pokojnemu kralju Petru sedanji jeruzalemski patriarh. Naše vnanje ministrstvo je v Budimpešti interveniralo, da se relikvija povrne kraljevskemu domu.
Zopet velikonočno streljanje. V mariborski okolici so proslavljali velikonočne praznike zopet z običajnim streljanjem, da je skoro noč in dan bobnelo okrog mesta. Posledica je pa bila seveda ta, da so v nedeljo in ponedeljek popoldne pripeljali celo vrsto obstreljenoev v mariborsko bot-iiico.
Člani finančne kontrole bodo odslej prejemali kot nagrado za zasačenje tihotapcev eno četrtino vredno-nosti odvzetih predmetov ali! denarja.
Mož in dve ženi. Kmet Stojadin Vašič iz Grahovega pri Kruševcu ima poleg zakonske še neko drugo ženo. Z vsako ima enega sina. Ko je zvedel zakonski sin za to čudno razmerje, je sklenil nekaj storiti, kar bi razdvojilo očeta in nezakonsko ženo. Zvabil je svojega triletnega brata po očetu v hišo in ga tam zadavil. Vsi štirje so bili aretirani.
Pašičeva smrt. V isredo se je orožnik Vašo Pašič iz Bitolja vrnil iz službe« do smrti pijan. Zakuril je peč, pustil vratiča odprta, položil poteg slamnice in kmalu trdno zasijal. Iskre so pričele švigati iz peči in so že v nekaj trenotkili zapalile slamnico. Pijani Pašič je spal tako trdno, da se je prebudil šele, ko ga je plamen popolnoma objel. Vsaka rešitev je bila izključena. Zgorel je
s slamnico vred in so ga našli šele naslednjega dne.
Padec iz strehe. V Mariboru je na Koroški cesti zidar Zirale popravljal streho, ni se pa zavaroval in je med delom naenkrat padel s strehe na tratoar in si težko poškodoval desno roko in glavo.
Krvava bitka se je vršila na Lač- 1 ni pri Novem mestu v večernih urah 1 dne 26. marca med možmi in fanti, ki so se peljali iz vinograda na Trški gori domov ter med fanti, oboroženimi z motikami in noži. Bitka se je končala s tem, da so devet udeležencev pripeljali v bolnico usmiljenih bratov v Kandiji. Več ranjen- ! cev pa se nahaja v domači oskrbi.
iteda v Črni gori. Po poročilih, ki prihajajo iz Beograda se velik del črnogorskega prebivalstva nahaja v s obupnem položaju zaradi pomanjka- ■, nja živil, posebno v krajih, ki so oddaljeni od prometnih črt, posebno v okrožjih Nikšič in Kolašin, kjer ni dobrih potov in kjer še sedaj leži 2 do 3 m visok sneg.
Oskrbnina v hiralnicah. V Ptuju in Vojniku se določa izza dne 1. aprila 1923 za tuzemce s 14 Din, za ino-zemee pa z 20 Din na dan.
Napad na cesti. V noči od sobote ua nedeljo je v Spodnji Steki neki vojak, ki je imel glavo zagrnjeno z zimsko suknjo, nenadoma potegnil samokres in ustrelil v nekega mimo prihajajočega železniškega uslužbenca. Kreglja se je odbila ob listnici in časopisih, ki jih je imel napadeni v prsnem žepu in obtičala potem v desni roki. Napadalec je bil aretiran, železniški uslužbenec pa prepeljan v bolnico.
Roparski umor. V Celovcu pri Šmarjeti na Dolenjskem so prošli teden roparji vlomili pri posestniku Alojziju Hribarju ter odnesli 16.000 kron ter srebrno žepno uro. Pri tej priliki so roparji umorali 13 letnega ilribarjevega rejenca Josipa Peternela. Roparji so izginili brez sledu.
Tehniška srednja šola v Beogradu. V Beogradu se zgradi letos moderno poslopje za tehniško srednjo šolo. Ministrstvo za javna dela je v sporazumu s prosvetnim ministrstvom že odobrilo tozadevni projekt.
Z delom prično v najkrajšem času.
Naj večji most v Jugoslaviji. Gradnja velikega mostu prekot Donave pri Novem Sadu lepo napreduje. Te dni so si ogledali most češkoslovaški, belgijski in holandski' konzul. Most je 363 metrov dolg in 5600 ton težak.
Dolžnii ste širiti »Unijo«!
Ali ste že pridobili kakega naročnika »Uniji«?
Potrudite se zdaj, da nadomestite, kar ste zamudili!
— iznebiti se moram tudi nje! Samo malo hočem še počakati, da ne bo preveč sumljivo. Uiti mi tako ne more!« In delala se je na videz dobro in prijazno napram Tinci kot »bodoči gospodarici pri Korenetovih«, v srcu pa je nosila morilhe naklepe proti njej. Nežo, ki je bila brez lastne volje, je imela popolnoma v svoji oblasti. Zato ji je ta sledila kot krotko jagnje brez prevdarka in odpora.
Ko je Marjana mislila, da je prišel njen čas, je izvršila svoj naklep. Najprej je primešala jedi čisto majhno količino strupa. Tinca je začela bljuvati. Vrtelo se ji je v glavi in počutila se je silno slabo. Poslali so po zdravnika, ki! ni mogel drugega dognati, kot da ima dekle hudo vročino. Kaj pa da je vzrok tej vročini, se bo šele pokazalo. Zapisal ji je neka zdravila z natančnim navodilom, kako je ravnati z njimi. Ako pa bii bilo hujše, naj takoj zopet pošljejo ponj.
Tinčina bolezen ni prestrašila nobenega bolj kot Bičevega Lojzeta. Njegov sum, da pri Korenetovih ne more biti vse v redu, se je sedaj samo še povečal. Tn bolest je legla na njegovo dušo ob misli, da bo morda izgubil njo, ki mu je najdražja na svetu. Prestregel je zdravnika in ga vprašal, ali je kaj nevarnega. Ko mu je ta odgovoril:	»Mislim, da ne bo
hudega; v par dneh bo pa že vse dobro,« se je zopet malo pomiril. Rad
bi bil šel k njej, pa si ni upal. Kaj bodo rekli ljudje? In tudi njej gotovo ne bii bilo prav. In tako j;e šel ves žalosten in potrt zopet domov.
Zdravila, ki jih je zapisal zdravnik, niso bolnici niti koristila niti škodovala. Njeno stanje je ostalo nespremenjeno. Zdelo se je skoro, da se ji je obrnilo malo na bolje. Zlasti vročina je nii več kuhala tako. Tudi spala je po več ur skupaj. Marjana ji je stregla na vse mogoče načine.
Neža pa se je je nekako izogibala. Kot bi se bala njenih trudnih in žalostnih pogledov. Naenkrat pa so zagnali jok v Koreneitovi hiši in kot blisk se je raznesel glas po vasi, da je umrla Korenetova Tinca. Njene 1 zadnje besede da so bile: »Pokličite Lojzeta!«
Ljudje so vreli vkup, saj niso mogli verjeti, da je to res. Ko so pa vir deli, da je tako, so se celo tistim, ki so bili najbolj lahkoverni in zaupljivi, začele odpirati očk »To je pa vendar čudno! Kot bi bila hiša zaklet«! Oče, sin, mati in sedaj še hči! Kakor bi jim bilo narejeno! Čudno, čudno P Tako se je govorilo splošno po vasi'
Bičev Lojze pa je tekel ves preplašen v mesto po zdravnika. Povedal mu je, kako težke slutnje ga pre; ganjajo že dolgo časa. Zdravnik «j rekel ničesar, vendar pa se je takoj odpravil z njim. Ko je prišel h Kor®'

Politične beležke.
V vladi nič novega. Do pravoslavnih velikonočnih praznikov, ko se baje radikalski klub odloči, Pa-sič in njegovi ilak ne morejo ničesar drugega storiti nego da zavlačujejo redno delo. Precej jasno je, da je ostala vlada popolnoma osamljena in da bo morala temeljito revidirati svoje stališče, bodisi na levo, bodisi na desno, če bo hotela pridobiti avtonomistični biok ah pa demokratski kiub za sodelovanje v koaiirani vladi. Ouje se, da je Pasic pretrgal spet vse zveze z avtonomisti Koroščevega kova.
Novega pokrajinskega namestnika «o imeti klerikalci pripravljenega na krožniku, da ga prezentirajo v Beogradu. Bil je to dr. Janko Brejc. Toda iiz te moke ni bilo kruha. Iz Beograda je došei odločen refi, ko se je čulo,, da hočejo klerikalni voditelji igrati pod eno odejo naenkrat z dvema ljubimcema in imeti svoje železo pripravljeno kar v dveh ognjih.
Varčnost in klerikalci. Klerikalni 'isti sedaj silno mnogo pišejo o potrebi varčevanja. Čisto pravilno in se popolnoma strinjamo s klerikalci* da bo le štedenje rešilo ljudstvo. Toda pri tej klerikalni agitaciji za štedenje je kljuka. Klerikalni listi agitiirajo namreč istočasno za štedenje m za vlaganje denarja v klerikalne zavode, ki dajejo — čujte in strmite
5 odstotkov obresti. Ugotavljamo, da dajejo celo banke in tudi vse zadruge po 6 odstotkov obresti, pri daljših odpovednih rokih pa celo več. vlaganj,© denarja v klerikalne zavode ni torej nobeno štedenje, temveč zapravljanje denarja. Zato gospodarji, postopajte s svojim denarjem previdno in pametno, ter si zapomnite. Pri volitvah so klerikalci zapravili silno mnogo denarja in sedaj bi hoteli zopet napolniti njih kase s tem, da bi jim posojali denar po 5 odstotkov, oni bi ga pa oddajali naprej po 10 in tudi več.
Posledice klerikalnega poraza na iirvatskein. Posledice (klerikalnega Poraza pri zadnjih skupščinskih volitvah na Hrvatskom in v Slavoniji se že kažejo. >Hrvatska Obrana« v Osijeku, ki je izhajala že 22 let, preneha, »Narodna politika«, dosedanji klerikalni dnevnik v Zagrebu, pa bo od sedaj naprej izhajala samo enkrat na teden.
Kađić, Korošec in dr. Spako so se v Zagrebu sporazumeli. Radikalci so oaje že poslali svojega ministra Lju-J0 Jovanoviča v Zagreb, da sporazum poglobi. Z istim namenom se je odpeljal oficijelni mešetar radikalne stranke Janjič dr. Korošca na Bled zabavat. Nova vlada dobiva že dolo-ifoo obrise in klerikalno laskanje
ašiču po »Slovencu«, »Stražk in
drugih listih ima pri tem svoje zasluge. O avtonomiji« niti govora ni več.
Zakaj vlada ne nastopi? »Slovenec« poroča o gibanju in agitaciji v Srbiji za amputacijo in pravi, da agitatorji govorijo, da se bo cedilo po Srbiji mleko in med, ko se izvrši amputacija. Slovenec« se čudi, da vlada ničesar ne stori proti tej proti-državni agitaciji, ne čudi se pa temu, da vlada ničesar ne stori proti klerikalnim agitatorjem in listom, ki enako agitirajo po Slovenskem, češ, da se bo cedilo mleko in med po separirani Sloveniji. Demagoštvo je demagoštvo in agitatorji za amputacijo v Srbiji se poslužujejo enakih laži, enakih fraz, kot njihovi tovariši na Slovenskem, kjer bi nastal paradiž na zemlji, ako se ločimo od Hrvatov in Srbov in postavimo klerikalnega guvernerja v osebi kakega Korošca na čelo vse javne uprave. Da, vlada dela veliko napako, da pusti nemoteno agitacijo za amputacijo in separacijo, samo da ona, dela to napako po celi državi.
Strokovni pregled.
Izpit za stavbne mojstre. Ministrstvo za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani, razpisuje izpite za stavbne mojstre na dan 2il. aprila 1923 za pismene in na dan 9. maja za ustne izpite. Prošnje je vložiti do dne 14. aprila pri izpraševalni komisiji v Ljubljani.
Prazniki v podjetjih. Ministrstvo ver je sporočilo ministrstvu za socijalno politiko, naj se uvede po novem pravilniku o delavnem času v trgovskih in industrijskih podjetjih načelo, po katerem ima vsako veroizpo-vedanje svoje določene praznike im po katerih se tudi ravna. Jugoslavija je po veroizpovedovanjih zelo mešana država. Zato so take naredbe potrebne. Delavcem katoliškega veroiz-povedovanja po tej naredbi torej ni potreba praznovati praznikov onega dela delavstva, ki je morda mohamedanskega veroizpovedovanja.
Kdor ima prednost? O tem se pogovarjajo naši stavbinski delavci, ki so zaposleni pri zgradbi ljubljanskega dvorca, kjer so skoro vsaki dan odpustih kakega našega delavca in ga nadomestili z madžarsim ali švabskim. Sicer se ne pogovarjajo samo tam, temveč so enakih misli tudi delavci pri dragih podjetjih, ka terih pa za danes zaenkrat ne omenjamo.
Pri stavbi ljubljanskega dvorca je delovodja Gut, rodom švabski mad-žaron. Pri njemu se je zglasilo večje število naših delavcev, ki bi radi dobili delo in kaj jim je odgovoril ta madžarski Švab, da nima nobenega dela za nje in da ima delo samo
^etovim, so mrliča ravno hoteli polo iiXl na mrtvaški oder. Ukazal je, na vsi tuji takoj odstranijo iz hiše feiskal je deklico in našel znake za Mrupljenja. Videl je, da je imel Bi ('Gv Lojze čisto prav.
Za boga svetega, kaj pa ste ji "U! • j0 vprašal nejevoljno. »Samu racavim, ki ste jih zapisali vi!« se je '^adlu pogumnoi Marjana.
, »Nemogoče, nemogoče. Vse kaže, Uu ,le zastrupljena! Sicer se pa ne 'j,be prej pokopati, dokler se ne raz-mlesi in dokler zdravniška komisija ne dožene, kaj je na stvari.«
In pri sledeči obdukciji se je po-t{azalo, da je bila deklica zastruplje-ua s strihninom. Sum je takoj padel !’_a. Mar jano in Nežo, kii pa sta vsako Krivdo odločno zanikavali. Ljudje pa ^i° bili prepričani, da sta krivi. Saj ^riigega razen dekle ni bilo pri hišk vn dekla gotovo ni imela nobenega (k.l0^a Za tako strašen zločin. Noben ui tega storil kakor Marjana ali
, Nežinega zaročenca je zbodlo v
‘H) dlifto Ir i-.	i.
m,0 duše, ko je slišal, kaj se je zgo-kaj se govori. Za njega je bila - ■ sodaj jasna in začela ga je mu-
čiti
kmis^k da je pravzaprav vsega VerUi0n’ ker. d31 Neži strup, dasi ni oa b zakaj ga je zahtevala od n jetrn ;.a	^e’ da bedo prijeli tudi nje-
n dn tudii on ne bo odšel zaslu-
ženi kazni, ako pride na dan, kako se je izvršil zločin ... Potrt jei hodil okoli in vsak šum ga je preplašil. Vedno je samo mislil, da bodo zdaj pa zdaj orožniki stopili predenj.
Bičev Lojze pa se je dvignil misleč, da je poklican, da nastopi kot maščevalec svoje nesrečne neveste. Zaklel se je, da ne bo miroval, dokler ne bo zločinec pod ključem. Tako mu veleva spoštovanje in ljubezen do nje, ki jo je izgubil tako nepričakovano in na tako krut način. Dognati se tudi mora, kako je bilo z materjo in z bratom, ki sta preminula tudi tako nepričakovano. Vse, vse mora priti na dan. In šel je okoli in povsod! govoril in klical na osveto kot Bog maščevalni. Ljudje pa so govorili za njim in njegov glas je šel v deveto vas ... Vse se je zgražalo nad toliko hudobnostjo in mnogi, mnogi so se trkali na prsa: saj to ni mogoče!
Zdravnik stvari ni mogel prikriti, tudi če bi jo bil hotel. Ljudski glas je zahteval jasnosti in kričal po osveti. ..
Tn prišlo je povelje, da se morata »odkopati mati in brat. To se je zgodilo in glej! Natančna preiskava je dognala, da je bila tudi mati zastrupljena in da je tudi brat umrl nasilne smrti...
(Dalje prih.)
za svoje ljudi. Čuli smo pa, da pride iz Madžarskega 30 delavcev, o katerih se je baje že pisalo. Ali ni to sramota. Naših delavcev je na stotine brezposelnih in za te ni dela za tujce pa v izobilju. Prosimo merodajne oblasti, naj posredujejo, naj talce pijavke, ki zapostavljajo naše delavstvo in izženo nazaj v svoje dre-žave; zavlada naj že enkrat red, zaposli naj se naše jugoslovanske delavce, ki že štiri mesece nimajo nobenega dela in ki živijo s svojimi družinami v največji bedi.
Veliko prizadetih.
Stavka pekovskih pomočnikov v Beogradu. Pekovski pomočniki beograjskih slaščičarein so stavili svojini delodajalcem zahteve po povišanju mezd m poleg tega še zahteve glede delavnega časa. 14. t. m. so se zastopniki delodajalcev pogajali glede zahtev pekovskih pomočnikov. Pogajanje pa ni imelo nikakega uspeha. Na drugem pogajanju so pekovski pomočniki znatno popustili, tako, da bi prišlo popolnoma lahko do sporazuma, kar pa so delodajalci odklonili.
V četrtek 15. t. m. so radi tega pekovski pomočniki stopili v stavko. Nihče naj zato od pekovskih pomočnikov ne potuje v Beograd.
Stavke v Jugoslaviji leta 1922. Ministrstvo za socijalno politiko je izdalo statistiko, iz katere je razvidno, da je bilo lanskega leta 127 stavk, ki se jih je udeležilo 26.850 delavcev. Trajale so vsega skupaj 49.180 delavnih dni, za katere bi moralo delavstvo dobiti 14 in pol milijona dinarjev. Oktobra meseca je bilo največ stavk (28 z 8292 delavcev), najmanj pa v decembru (3 z 1056 delavcev). Največ izgubljenih dni je bilo v februarju (11.225), najmanj v aprilu (5759). Lesna industrija je dala največ stavk (53 z 11.468 delavcev), kamenolomi in tekstilna industrija ji sledita.
Štrajk rudarjev v Hrvatskem Zagorju. Zaradi diference glede plače so delavci v premogokopih v Zada-nju., Ivancu in Golubovcu stopili v štrajk. Kakor javljajo iz Zagreba, uprava premogovnikov ni pripravljena ugoditii zahtevam po zvišanju plač, češ, da so zaloge premoga še velike, povpraševanje po blagu pa neznatno.
Pred splošno stavko na progah južne železnico? Prejeli smo: Osebje južne železnice že dolgo urgira pri ravnateljstvu južne železnice v Ljubljani, da se mu izplača stanarina, ki je bila protizakonito odvzeta in je bila po odloku prometnega ministrstva izplačana vsemu osobju državnih železnic že decembra 1922. Toda vse zahteve in protesti so bile zaman, kar je izzvalo med osobjem ^ veliko nezadovoljstvo, ki je naraslo še vsled malih plač. Ravnateljstvo se izgovarja, da jih ne more povišati, dokler tega ne stori država za državne železničarje, na drugi strani pa se ne izplača niti to, kar je državna železnica že izplačala. Istotako južna železnica ne daje delavcem onih plač, ki bi jih morali dobivati po Pravilniku«. Kakor se nam poroča, je razpoloženje med osobjem tako, da preti nevarnost, da pride na vseh progah južne železnice do splošne stavke, oko se ne bodo upoštevale pravice in potrebe osobja južne železnice.
Dopisi.
Konjice. Minule volitve so nam pokazale vse naše sovražnike — a vendar je nekaj delavcev še zaslepljenih. Klerikalci, njim na čelu tovar-nar-velekapitalist Lavrič (Lauritsch!) so operirali z obljubami, s pečenimi golobi, kii letijo sami v usta. Socijalisti pa so slepiti ljudi s frazo razrednega boja, da bi na ta način preskrbeli korita ljudem ä la Kristan. ---Dober tek tovariši delavci pri Lavriču! Nemci so postali pa tako nesramni, da so ob belem dnevu na cesti napadli Slovenca in mu prigovarjali, da so bili pod vlado Nemcev boljši čari. Tega pa niso povedali, da samo za Nemce in da je delavec Slovenec bil le za to tukaj, da ga je Nemec molzel. Tudi nemčurji so se ob-
nesli; za take ljudi imamo pa samo klic: pfuj!	Zaveden delavec.
Kamnik. Od tistega časa, ko so ga naši bivši voditelji (komunisti) tako temeljito polomili s splošno stavko, je pri nas vse zbegano in delavstvo je brez vsakega vodstva in brez organizacij. Nujna potreba je, da bi se nas kdo spomnil in nas poskušal spraviti skupaj, v organizacijo, ki bi pa mogla biti res strokovna in ki bi v resnici stremela za tem, da pridobi delavstvu njegove socialne in gospodarske pravice, ki mu gredo kot članu človeške družbe.
Tovariši, delavci, slišal sem, da nas je že precej včlanjenih v »Samostojni strokovni delavski Uniji«. AH bi ne bilo dobro, ako bi se mi več medsebojno spoznali. To bi se zgodilo najlažje tako, da bi imeli vsaj vsak mesec po en sestanek, kjer bi se medsebojno pogovorili o naših težnjah in potrebah. Vse stare organizacije so se razkrojile in so v popolnem razpadu, saj ni tudi nobeno čudo, borile so se samo za politično moč in razne stolčke političnih demagogov, zato so morale izginiti in talko se je zgodilo z vsemi organizacijami, katere so imele za podlago le politične tendence.
Delavstvo pa ne more ostati brez organizacije. Delavec, ki ni organiziran, je kakor bilka na vodi, s katero se voda igra dokler jo ne potopi. — Delavec brez organizacije je tudi brez vsake zaslombe in se mora prej ali slej potopiti v svoji bedi. Kdor pa si tega ne želi, se mora organizirati in sicer v organizaciji, katera mu nudi najboljšo zaščito in ki stremi za socialno pravico in to je »Unija«, katere naloga je, da delavstvu pomaga.	Delavec.
Stavbinski delavci. Ali ste čitali številko 12 »Nove Pravde«? Kako nas gospodje okrog »Nove Pravde« častijo, nazivljajo nas za hlapce, prodane duše, velekapitaliste, vele-mdustrijce in to zaradi tega, ker smo prišli do prepričanja, da nočemo biti več njihovi hlapci. Poznali so nas itak samo ob volitvah in ker smo se jim izneverili, zato kričijo sedaj nad nami. Dovolj časa so nas izkoriščali, toda izkoriščali so nas za svoje politične namene; sedaj nas ne boste več. Stavbinski odsek Vam je itak bil deveta briga. Propadle duše kakor nas imenujete, pa ne morejo iskali zaščite pri propadlih in izgubljenih dušah. Da se pa stavbinski delavci že toliko zavedamo, da brez kapitala ni mogoče ničesar narediti, kajti kjer je kapital, tam je buli industrija, kjer ni kapitala, ni industrije. Povemo Vam pa, da se izkoriščati ne bomo pustili nikjer. Gospodje okrog »Nove Pravde«, le poglejte, koliko je med stavbinskimi delavci brezposelnega delavstva, koliko družin trpi bedo, in Vi se pre-drznete še norčevati se iz nas. Sram naj Vas bo! Gospodje malo več kulture — pomagajte nam in ne norčujte se iz nas. Kakor je videti iz Vašega časopisa »Nove Pravde«, da tega nočete, zato tudi venomer kričite — stran od »Unije«. Mi pa mislimo drugače in ravno zato poživljamo vse '.favbinsko delavstvo, da se organizira v eno strokovno organizacijo in to je v »Unijo«, ki je res zaščltnica ubogih. Vsakega stavbinskega delavca sveta dolžnost je, če ima le malo narodnega čuta v sebi, da se takoj organizira in sicer pri prvem zaupniku od »Unije«, ki so že po stavbah. Gospodje okrog Nove Pravde., nam grozijo, da bodo nas pri prihodnji seji izključili in kar z imeni prinesli na dan, mi pa pravimo, kar na dan z našimi imeni. Ne mislite, da Vam ostanemo odgovora dolžni, toda kar bomo rekli, Vas bo bolelo. Gospodje, prav slabe znate agitirati za Vašo stranko, — zato tudi tako napredujete. Jedro narodno - socijali-stične zveze, Vam je bil odsek stav-bincev. Kaj bo sedaj, ko stavbinoev ni več? Reglate tudi o našem shodu, ki r.e je vršil med volitvami pri »Zlatorogu«.:. Gospodje, mi se z Vami ne bomo prerekali, ker vidimo, da se o delavskem vprašanju razumete prav toliko kakor zaje na boben. Svetujemo Vam, pustite nas pri miru in naše shode, je boljši za Vas, da se
jih ne udeležujete, ker v slami ni varno cigarete kaditi.
Stavbinski delavci.
Križevci pri Ljutomeru. Mir, ki je zavladal po viharju ne znači nič dobrega. Če grem med ljudi, ki so prej obetali zlata teleta in večno zveličanje, vidim prav polne žepe in apatične obraze. Prej so nas ti ljudje s sladko vabo sladkih besedi in obljub iskali, prihajali v »delavske brloge«, a danes — so pozabljene 1 ladke besede, obljube in prijazni obrazi. Če srečas >veljaka iz župnikovega krožka« obme obraz v stran ... Tovariši-delavci! Mi stojimo na stališču, da se ne damo pitati samo z obljubami; mi hočemo, da se te obljube tudi uresničijol Svarim vse tovariše pred ljudmi, ki pod krinko laži iščejo korita in politični vpliv! — Delavstvo, iztrezni se, poglej okrog in videlo bodeš, da se tvoje težnje ne krijejo s težnjami klerikalnih ve-leagrarcev. Le »Unija« se bije za tvoj dobrobit; torej vsi v »Unijo«.
Delavec.
Maribor. Mnogo prahu je dvignil radikalski veter — in marsikomur zasolzil oči. Posebno med nami železničarji je to vidno. Obljubilo se nam je izplačilo tega in onega, celo večje prejemke so obljubljali razni radikalski plačanci. — Zdaj pa trkajo na prsa: »Kriv sem«. Zapeljivci hočejo igrati zapeljane! Vendar je še mnogo železničarjev, ki so ohranili mimo kri in trezen razum tudi v dobi volitev. Videli smo mizerijo in slišali radikalske obljube, a verjeli samo v mizerijo. — Tovariši, zavedajmo se, da nas iz današnjega položaja ne more rešiti demagogija, ampak le sistematično in vztrajno delo. V kratkem si osnujemo železničarski odbor, ki bo imel nalogo, da bo informiral naše parlamentarne zastopnike o vseh naših težnjah in potre-bali. Ker je tukaj potrebno intenzivno delo in poznanje položaja, vabimo vse železničarje, da se prijavijo. Železničarji, vsi v Unijo«, ki Vam nudi kot članom vse mogoče koristi.
Zaveden železničar.
Gospodarstvo.
Naše posojilo v Franciji podpisano. Čuje se, da je francoska vlada podpisala sporazum o kreditu naši državi v znesku 300 milijonov francoskih frankov. Sporazum sta podpisala zastopnik francoske vlade im naš pariški poslanik. Sporazum je bil takoj predložen parlamentu v odobrenje. Posojilo se bo po poročilih listov uporabilo za državne potrebe, osobito za državi potrebne artikle, ki se bodo naročali v Franciji.
Povračilo vojne škode. Kakor poročajo iz Beograda, pripravlja ministrstvo za pravosodji© pravilnik za povračilo vojne škode vsem onim našim državljanom, ki jim j© vojna povzročila škodo na ozemlju izven Srbije in Črne gore. Pravilnik predvideva prvenstveno način prijave vojnih odškodnin in ustanovitev sodišč za vojne škode.
Nabava morske soli v Italiji. Iz Beograda poročajo, da bo uprava državnega monopola naročila 32.000 ton morske soli pri neki italijanski tvrdki za ceno 4,192.000 italijanskih lir.
Pogajanja o trgovinski pogodbi med Jugoslavijo in Avstrijo pričnejo kakor poročajo, dne 10. aprila v Beogradu.
Položaj na žitnem trgu. Radi znižanja izvozne carine na pšenico, je povpraševanje po pšenici iz inozemstva močno naraslo. Po naši moki ni povpraševanju iz inozemstva, ker je madžarska moka radi padca madžarske krone znatno cenejša ne go naša. Italija uvaža sedaj ameriško pšenico, ki ji pride cenejše nego jugoslovanska. Po koruzi je povpraševanje oživelo in se pričakuje, da se bo razvil živahen izvoz. Stanje posevkov je povoljno. Pomladanska dela na polju se vrše neovirano.
Trg z jajci. V zadnjem tednu so oene precej nazadovale in se radi obilice blaga obeta še nadaljne nazadovanje. Pred prazniki je bila po-
vprečna cena za izvozna jajca komad 1.10 Din. Podoba je, da bo izvoz znatno padel, ker je po vseh državah sedaj dovolj blaga.
Otvoritev prometa z Madžarsko.
S 1. aprilom se otvori med Jugoslavijo in Madžarsko reden železniški promet preko vseli mejnih postaj, med drugim tudii na progi Prager-sko-Budimpešta preko Osjeka in Belega Monastira.
Naša vojna odškodnina od Nemčije. Po statističnih podatkih je naša država prejela od Nemčije na račun vojne odškodnine raznega blaga za 116,073.225 zlatih mark, kar predstavlja vrednost dveh milijard 785 milijonov dinarjev.
Madžarski premog ua račun naših reparacij. Reparacijska komisija je na svoji zadnji seji določila, da ima Madžarska dajati Jugoslaviji dnevno 880 ton premoga na račun reparacij in da ima to količino pošiljati točno od 1. aprila do 31. decembra t. 1.
Nabava mesnih konzerv za armado. Na zahtevo ministrstva vojne in mornarice je vlada odobrila nabavo mesnih konserv za našo armado. Nabava je poverjena tovarni za konzerve v Ljubljani (bržčas na Vrhniki. Op. ured.) in konzervni tovarni Stefanoviča v Kragujevacu.
Poljedelska statistika. Ministrstvo za poljedelstvo in vode je pričelo te dni urejevati statistične podatke o vseh doslej storjenih poljskih delih tekom te spomladi. Zlasti se posveča pozornost na točnost pri urejevanju podatkov o posejani površini. Ministrstvo bo te podatke v kratkem času objavilo.
Vspostava prometa s Sušakom. Prometno ministrstvo je odločilo, da se železniški promet na progi Zagreb —Sušak podaljša do postajei Martin-ščica.
Razno.
Pozor pred laškimi lirami. Zadaje čase je v Italiji v prometu velika množina ponarejenih bankovcev. Ker prihajajo iz Italije v našo državo v obilnem številu italijanski trgovci, ki nakupujejo pri nas živino, ni izključena možnost, da se zanese ponarejeni denar v našo državo, na kar se opozarjajo interesirani krogi.
Avtomatski telefoni Ministrstvo pošte in brzojava je naročilo na račun reparacij v Nemčiji tri avtomatske telefonske centrale z večjim številen! avtomatskih telefonov. Telefonske avtomatske centrale se nameste v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Ker je za te centrale potrebno posebno osobje, pošlje ministrstvo v Berlin več gojencev telefonskih brzojav-
M.inufakturna zaloga
Ivan Gabrič
Maribor, Vetrinjska ulica 2.
nudi po najnižjih cenah manufakturno blago, kakor vsakovrstno in najboljše blago za ženske in moške, nadalje vsake vrste platno za perilo, druke, kretone, svilene rute, cefir, hlačevine, sploh vse potrebščine za krojače in šivilje.
Manufakturna trgovina
FRANJO MAJER
Maribor, Glavni trg 9
Zaloga raznovrstnega češkega sukna, ševjota in kamgarna za moške in ženske obleke, platna, perila, nogavic, sešitih odej, pirotskih preprog i. t. d.
Čevljarstvo
IVAN SMREKAR
Maribor
SlomSkov trg Stav. 11 na dvorlžžu
Specialist za delavske čevlje.
Čevlji iz kravje kože .	. Din 170’—
Bokskalf črni la ...	»	21S'—
»	» lla .	.	.	» 250'—-
Ševro la................»	300 —
Popravila točno. Najnižje cene.
Stolnica na Glavnem trgu vsako soboto.
nih delavnic iz vseh treh direkcij, kjer bodo te centrale inštalirane.
.Švicarski) otroci pri nas. Mednarodni odbor za pomoč revnim otrokom v Ženevi se je do naše vlade obrnil s prošnjo, da mu v naši kraljevini določi primeren kraj za šoto-rišče za približno 1000 slabotnih otrok iz Švice v starosti 12 do 17 let. Ministrstvo za socijalno politiko bo prošnji ugodilo.
Katalog carskih dragocenosti. Moskovske > Izvestija« poročajo, da namerava sovjetska vlada v kratkem i izdali ilustrirani katalog o carskih dragocenostih, ki se še nahajajo v boljševiških rokah. Katalog bo izdan v ruskem, francoskem in angleškem jeziku in bo namenjen, kakor trdijo boljševiki, ruskemu in inozemskim narodom, da spoznajo te nenavadne dragocenosti. Istočasno pa hočejo boljševiki izdati tudi serijo razglednic z osnutkom carskili regalij.
Papež potuje v Lurd. Po poročilu Echo de Pariw je pozvan lurški škof v Rim, da spremlja papeža v Lurd. Kakor kaže, je dovolila italijanska vlada papežu izhod iz Vatikana.
Pogodba glede izročitve krivcev s Poljsko. Po pravoslavnih velikonočnih praznikih pridejo v Beograd poljski delegati radi sklenitve pogodbe o izročitvi krivcev po mednarodnem pravu, med našo državo in Poljsko. Istočasno bo najbrže sklenjena med obema državama tudi sanitarna pogodba.
Žrtev hipnotizma. Te dni se je pripetil v Velikem Bečkereku zanimiv slučaj. Neka mlada ciganka je prišla v hišo neke ugledne gospodične itn ji želela prorokovati usodo. Ker je gospodična ugodila želji ciganke, jo je ta hipnotizirala in je v tem stanju ukazala naj prinese ves denar ter dragocenosti svoje hiše. V stanju hipnoze je gospodična vse to storila. Ko pa je prišla zopet k zavesti in opazila, da je postala žrtev brezvestne ciganke, je slučaj prijavila policiji. Toda ciganka je zaenkrat že utekla roki pravice.
Zbirajte za tiskovni sklad.
Organizacijski vestnik
Vse podružnice, ki žele, da se vrše na dan 1. maja shodi in sestanki, naj narn javijo vsaj do 25. t. m.
Ker se splošno povprašuje po »Uniji« ilu ker je vsa zunanja zaloga razprodana, opozarjamo cenjene čitatelje našega lista, da se vse številke »Unije«, odkar izhaja zanimiva povest »Hudobna hči« lahko dobe v uredništvu »Unije«, Ljubljana, Narodni dom I., seveda proti plačilu.
»Unija«. Vse člane, ki so v za-stanku s članarino, poživljamo, naj jo čimprej poravnajo. Mi nismo podkupljeni in nimamo mLUijonov, da bi lahko razpošiljali list »Unija« zastonj. Delavci in mali kmetje, zavedajte se, da ste tudi delavci in da morate kot taki tudi delati v organieaciji. Če se sami ne boste borili za svoje pravice, boste ostali za vedno tepeni. Ediino sami s svojim lastnim delom si boste pomagali; zato premišljujte tudii sa- • mi s svojo glavo in delajte vedno isto, kar za prav poznate. Da pride- j / mo vsi trpini čimprej do svojih pravic, se moramo združiti, vstopih moramo v organizacijo, da z združenimi močmi dosežemo čimprej svoj cilj. Naša moč je v zavednosti, nihče ne more napredovati, kdor ne mara sodelovati v organizaciji, ker pljuva v svojo lastno skledo. Zganite se! Posnemajta delo zavednih sotovarišev.
Ne udajte se hinavskim frazam: Sle-; dite nam — ki se zavedamo organizacijske dolžnosti.
Maribor. Naše tajništvo uraduje zopet redno dopoldne od 8. do 12. ure ’ in od 16. do 18. ure in to, v vednost članstvu, ki je bilo nestrpno. Naš tajnik se je pred velikonočnimi prazniki mudil kot delegat žel. odseka v Beogradu.
Devet dni pasivne resistence izpla-čanih.
Naš železniški odsek je pred prazniki poslal posebno delegacijo na vsa pristojna mesta, da doseže in pospe-, ši izplačilo onih devet dni pasivne resistence, katero so upravičeno zahtevali mariborski železničarji. Posrečite se nam je, da smo dosegli popoln uspeh in da je bila odgovarjajoča vsota 400 do 450 Din izplačana vsem tukajšnjim železničarjem za praznike.	Žel. odbor.
Za smeh kratek čas.
Lepe sanje.
Antonu Petelinu se je sanjalo tole: Zdelo se mu je, da je prišel v nebesa k svetemu Petru in ga vprašal: Koliko je pri tebi en milijon?« En vinar,« — odvrne svetnik. Pa sto let?
»En trenutek.«
»Posodi mi torej en vinar!« Počakaj torej en trenutek! odvrne sv. Peter.
Verjetno.
Mali Janezek bi rad šel v hišo, toda na pragu stoji velik pes. Janezek ga milo gleda, toda pes se zato ne zmeni. Janezku gre že na jok, ko se domisli rešilne misli in reče:
Ti pes, saj tudi jaz ne bom ni? storil, če ne boš ti meni.«
IVAN KRAVOS
Trgovina In zaloga
Aleksandrova čes a 13
MARIBOR
Sedlarska delavnica SlomSkov trg Številka 6
Različne opreme za težke in lahke vožnje, kakor tudi vse v to stroko spadajoče potrebščine za konje. — Velika izbira potnih kov-čekov, listnic, denarnic, tobačnic, nahrbtnikov i. t. d. — Nagobčniki, ovratniki in biči za pse. GamaSe
Gonil, jermeni v vseh širinah od 30-250 mm iz la usnja.
Veletrgovina z železnino
pinteHVenard
Maribor
Telefonska [Številka 383>
Brzojavni naslovi P nlen Maribor.
V zalogi se nahajaj
Traverze, cement, železo vseh vrst, pjočevina, štedilniki, žica, žičnikl, pumPe' razne cevi, kovanja za zgradbe in pohištvo, kuhinjska posoda vlita in ploČ«' vinasta, kovaško, ključavničarsko in mizarsko orodje, kose, brusni kamni ^ vsi v žeiezninsko stroko spadajoči predmeti. Blagajne vseh vrst, verige doma?8 tovarne. — Postrežba točna, cene solidne.