Božidar Premrl s sodelovanjem Hiacinta Iusse Pikapierni, zidarji in njihova dela... Kamnarstvo in kultura kamna v Nadiških dolinah »Petjažan so celo Evropo vepikal.« (Hiacint Iussa) Uvodna beseda V sklopu svojih dolgoletnih raziskav o kamnarstvu in kulturi kamna na Primorskem na obeh straneh slovensko-italijanske meje, sem nekajkrat obiskal tudi Beneško Slovenijo. V letih 1991, 1993 in 1995 sem prekrižaril to čarobno deželico od Čedada do Matajurja, občudoval in fotografiral njeno kulturno krajino z izjemno arhitekturo ter polnil terenske zvezke s podatki o tamkajšnjih ljudeh, ki so jo s svojimi rokami ustvarjali skozi stoletja. To so mi v veliki meri omogočili Hiacint Iussa in njegovi starši iz Petjaga, za kar se jim ob tej priložnosti ponovno od srca zahvaljujem. Hvaležen sem tudi Inštitutu za slovensko kulturo v Špetru, ki me je pred kratkim povabil, da bi svoja takratna spoznanja in ugotovitve iz Nadiških dolin posredoval tamkajšnjim ljudem. V nadaljevanju z veseljem v besedi in sliki predstavljam, kar sem videl in zvedel med beneškimi Slovenci ter prebral v časnikih in knjigah o Beneški Sloveniji, • v , • , 1 • • v1 • 1 pri čemer sem se pogosto opiram na to, kar je imenitno v narečju opisal Luciano Chiabudini - Lucian Čebudinu alias Ponediščak. Zaželeno bi bilo, da bi to spodbudilo še koga, zlasti pa domače ljudi, za temeljitejše in bolj poglobljene raziskave te deželice in te tematike. Božidar Premrl se predstavi... Kamnarstvo in kultura kamna Najprej nekaj uvodnih pojasnil. V ožjem pomenu besede obsega kamnarstvo dejavnosti in poklice, ki se ukvarjajo s pridobivanjem, obdelavo in vgradnjo kamna: kamnolomce - gjavarje, kamnoseke ali klesarje -pikapierne, minerje, ki so razstreljevali kamnino v kamnolomih, in zidarje, ki so zidali s kamnom. Zraven sodijo še težaki - manovali, kovači, ki so kovali in popravljali kamnarsko orodje in naprave v kamnolomih in kamnoseških delavnicah, ter vozniki, ki so prevažali kamen in kamnoseške izdelke. S kulturo kamna v najširšem smislu razumem znanje o kamnu in dejavnostih, povezanih z njim, ter raznovrstne izdelke iz kamna, od najbolj preprostih in vsakdanjih do tistih, ki sodijo že v ljudsko umetnost, njihovo rabo in pomene. Sem sodijo, na primer, ljudsko in strokovno izrazoslovje o zemlji in kamnu, o načinih pridobivanja in obdelave kamna, napisi, znaki in simboli, vklesani v kamen, ter razne pripovedi, od zgodovinskih do bajeslovnih in pravljičnih izročil, s katerimi se ukvarjajo posebne vede, kot so geologija, dialektologija, etimologija, epigrafika, etnologija, folkloristika Kot posebne vidike rabe kamna je treba omeniti še apneničarstvo za pridobivanje apna in brusarstvo, ki so ga imeli v zakupu Rezijani, ter skladanje suhih zidov in škarp pri izboljševanju sveta za kmetovanje. Turistična karta Nadiških dolin. Založila Zadruga Lipa, v Speter. Za vas, ki prideta med nas Oj ti človek, 7 • w • ki gres mimo Rečanske doline, ustav se no malo an pogled tele sviet. Aldo Clodig, Trinkov koledar 2000, Čedad 1999, str. 207. Topolovo Trnovo krono imaš na glavi, kraljica vasic Rečanske doline, Bodeče je življenje tvojih ljudi, pa vedno srce za te hrepeni. Ko bi kamni imeli besedo, vsak bi precej povedal o živem trpljenju tvojih ljudi, katerih že davno več ni. Renzo Gariup, Spomini, v: Topolove, uredil Renzo Rucli, Špeter 1994, str. 155. Pogled na Topolovo, značilno beneško vas v bregu Veduta Nadiške doline. v Atlante toponomástico e ricerca storica, Speter 1991, str. 12. Kamen in kamnolomi v Nadiških dolinah V Nadiških dolinah so bili nekdaj številni kamnolomi; v njih so povečini lomili lapor ali opoko za cement, ki so ga vozili v cementarne v Čedad, in siv peščenjak, po domače pietropiasentino ali zelenec, ki so ga uporabljali za kamnoseška dela. Kako je potekalo delo v gjavah opoke, je slikovito opisal Luciano Chiabudini - Ponediščak iz Ščigel pri Podbonescu, ki je imel priložnost to opazovati kot otrok, ko je svojemu tatu Petru, ki je delal v Tarčejnski gjavi opoke, nosil kosilo in stekleničico vina: Kuo so ga veleknil' buoz naši očeti, kuo so bli oni ga zaželiel', kuo so bli žejni an zmaltrani, cieu dan okuole kamja: zjutra so ga zmarval' an basal' na vagone »Dekauville«, popudan pa tukli z batan na želiezo, za vartat jame tu čelo. Tenčas nie bluo »motopika«, adan je daržu an obraču »punto« pa te drug jo je tuku; usakintarkaj so večedli uon prah z adnin duzin želiezan, obarnjenim na žličico du koncu, dokier nieso zvartal, kar je bluo mierce. Potada le drugo an drugo jamco, pod neusmiljenin soncan. /.../ Kar so ble zvartane jame, so luožli not dinamit, mičo an zapičal z niešno ilovco. Okuole štierih popudan, bližnje vasi so čule trombo zatulit an potle po usi dolini se je odmevu žlah ku garmienje. Judje so bli takuo parvajeni telemu strejanju, de tu guod, kar je bila zaparta gjava, je niek parmankalo. /... / Kamen in kamnolomi v Nadiških dolinah /Gjave opoke/ so ble zlo important za našo ekonomijo, skuozeplačo dielaucan an perčentual, kije šla na kamun. Donas, zaraščene rane pod Madleseni, so ostale spomin za kuriožita tega, ki gre čez dolino: dol par Lipe je zrastu na nji albergo, tan u Tarčete an du Nokul so cimentove tramogje an nad Bijač, gor pred Landarsko Jamo, so pa dvie kalone od teleferike ki je uozila kamje od Kolieš do za kraj. Še du Barnase je živa rana. Kar so pustil' dielo, te oženjeni »gjavariji« so šli hitro damu, kopat al kopo zamietat. Puobi so se pa ustabli tu kajšni oštariji dol na Kras al tan u Tarčete. Al pa tu »magazene«.* * Dom, 1988, rubrika Piha Ponediščak: Sladko vince. Giava pri Tarčetu v Atlante toponomastico e ricerca storica, Speter 1991, str. 62. Slovarček narečnih in kamnarskih izrazov • čeld - živa stena • gjava - kamnolom • gjavar - kamnolomec • kalona - steber, slop r • v • • j v 1 j 1*1 v» • magazen - osmica, začasni vinotoč, v katerem se prodaja domače vino • miča - vžigalna vrvica • mierca - merilo • motopik - pnevmatsko kladivo • opoka - lapor • strejanje - miniranj e • teleferika - žičnica • tramogja - lijak; nasipalnik • veleknit - popiti • zamietat kopo - zanetiti kopo za oglje • zapičat - zapreti, pokriti Kamnolomi laporja - opoke Pri Dolenjem Barnasu je na Monte Gurjonu, ki mu rečejo tudi Mont, dolga leta obratoval velik kamnolom opoke za cementarno Italcementi v Čedadu. V njem so našli tudi številne rastlinske in živalske okamnine iz geološke periode zgornja kreda. Nad Nokulo je bil na začetku prve svetovne vojne kamnolom opoke, ki je bil povezan s cementarno Italcementi v Čedadu z vlakom - treninom. S temi vagončki (carelli) so tja vozili tudi opoko iz kamnolomov pod Landarjem (Antro) ter med Krasom in Tarčetom. Kamnolomi opoke so bili tudi v okolici Petjaga, pri Luli med Ažlo in Koredo in v Kanalutu (Skrile). Iz Kanaluta je šla opoka v fabriko v Čedad po teleferiki, opoko iz Petjaga pa je po pripovedovanju Angele Tomazetig iz Saržente vozil s konji njen nono Toni Tomazetič, deto Trogar. To je bilo v letih pred prvo svetovno vojno. O kamnolomu opoke pri Lipi piše Ponediščak: Tudi tukje sada albergo zazidan, je bluo adno veliko podstriešje, dvie šaroke želiezne kola, okole katere se je odvijala debela nit z obješanimi vagoni, ki so vesul' njih brieme opoke du tramogio. Giava je bila ne deleč, tan za Mečano, gor pod Oslan, donas lepuo zaraščena. Opoko so uozil' z treninam du Italcementi u Čedad. Dom, 1989, rubrika Piha Ponediščak: Lipa Kamnolom opoke pri Barnasu Kamnolom opoke pri Petjagu v Foto M. Voncini. Atlante toponomástico e ricerca storica, Speter 1991, str. 62. Kamnolom opoke pri Petjagu Java opoke pri Petjagu, ki jo je izkoriščalo podjetje Italcementi. Lokaciji rečejo »gu jav (džaf)«. Foto Hiacint Iussa, Petjag. Kamnolom opoke podjetja Italcementi pri Tarčetu Na treninu v kamnolomu stoji Umberto Onesti, vodja kamnoloma (s klobukom). Zasebni arhiv Hiacinta lusse, Petjag. Kamnolomi laporja - opoke Tramogja pri Tarčetu. Zasebni arhiv Hiacinta Iusse, Petjag. Miniranje v kamnolomu V kamnolomih opoke so pridobivali surovino za cement z vrtanjem in razstreljevanjem kamnine. O tem je nekaj povedal upokojenipikapier Tarcisio Zufferli iz Ažle, rojen 24. oktobra 1920: Ko so rili kamen za cement, se je ta velike kamne »vse streljalo s pulverjem«. Se je rovnalu jamu na vodo s štampi, debelimi za palec in raznih dolžin. Štamp za delat jamo je bil spodaj narejen na farfalu. En je džiraval, en tolkel gor z macu ali je delal vse en. Ko so naredili jamo, so z večjim štampom na vsaki strani naredili še zarezo za smer streljanja. Jožef Gožnjak, po domače Bepo Tončin iz Matajurja, rojen leta 1901, kmet, kovač in miner (»stu meštirju in eno mizerjo«), je pripovedoval, kako so to delali Avstrijci med prvo svetovno vojno »gor po Krush«. Vrtalo se je na mokro, z baramino, dolgo 2,3 do 5 metrov. S težko baramino so delali trije, štirje do pet ljudi, ki so jo dvigali in spuščali v luknjo. To je delal tudi on 1927. leta pod Dolom, ko so širili in popravljali cesto med Sovodnjo in Čeplešiščem. V mino so vlili vodo, okoli nje pa so spletli travo, da ni štrofala voda ven. Od dveh metrov globine dalje je šlo delo bolj lahno - z baramino so v eni uri zvrtali luknjo za en meter globoko. Drugače pa so kot minerji vrtali v kamen na suho. To sta delala v dveh z ročnim svedrom - štampom, ki je imel jekleno glavo in jekleno rezilo. Pri tolčenju in sukanju svedra sta se vsake toliko menjala. Prah, ki je nastajal v luknji, sta iz nje jemala s špaceto. Slovarček minerskih izrazov • baramina - dolg in zelo težek minerski sveder • džiravat - vrteti, sukati • stamp na farfalu - minerski sveder »na zvezdo« ali »na križ« • jama - vrtina, luknja • maca - težek dvoročni bat • mina - vrtina, luknja • pulver - smodnik • rit kamen - lomiti, kopati kamen • rovnat jamu na vodo - vrtati na mokro • streljat - razstreljevati, minirati ^ r , • 1 vl'vl • • 1 j ' ' 11' v» • spaceta - minerska žlička za zajemanje praha v vrtini z dolgim ročajem • stamp - sveder Vozniki - čaradorji Tudi o voznikih je vedel največ povedati oziroma napisati Luciano Chiabudini: U začetku telega stuolietja do lieta 1922, kar je začeu uozit posebni trenin, po usi nediški dolini je bluo narastlo puno »čaradorju«, ki so uozili dol na Italcementi du Čedad, opoko, ki so rili u tarčejnski gjavi. Za tisto so odparli drugo gor par Kolješih an du Nokulah. Z druzin krajan Nediže, med Lipo an Petiagan je bila pa gjava od »Cementi del Friuli«. Uozje za opoko udaržat so bli nareti z kostanjovimi debelim daskam an nizkin roban. Trenin za opoko uozit je veliko ubuožu naše vasi, ki so ostale na žlah prez adnega obiunega zaslužka. Dost jih je bluo telih uozniku. S pomočjo Elija Flipuža, čez sedandesetlietnika iz Špehuonj an Vigja Pullerja, osandesetlietnika iz Bijač, san zbrau nomalo imen samuo od zgornje Nediške doline. Puno seviede jih je šluo že uon s pameti. Teli so zmisjeni: Štupca: Roset, Ofjanac; Log an Linder: Fuosac, Rakačin, Bac; Špehuonja: Flipuž, Joršet, Toninež, Bazina, Šuoštar; Tuonc; Podvaršč: Kerac, Lukež, Muhor; Podbuniesac: Kabalauk, Korenjak, Brišča an Malin: Pajak, Fulac, Kuotar; Ščigla: Ciukič, Clignon; Laze: Rakačin, Kabalaučič; Tarčet: Ginola, Jalič, Klenkič, Šturam, Černojac; Bijača: Uarban (6 konju). Manjkajo imena od Petjaga, Bjarča, Šaržente, Špietra, Nokul, Barnasa, Ažle an od Rečanskih dolin, ki jih je narmanj še tarkaj. Veliko skarb so imieli uozniki do suojih konju. Bla sa ku adna sama stvar an sam glas gaspodarja je natiegu al špalju žvino, prez šuiganja škorje. Narlieuš moment je biu, ka po dugi poti hoje, konjac je zadiju ohlip domačega hlieva an uoznik sparjetnost suojega duoma. Luciano Chiabudini, Uozniki, Emigrant, 1992, leto X, št. 6, str. 26-27. Lino Koredič iz Korede je še dodal: Kamenje so vozili s konji in mulami do vojske. »Voz je bil s hlodovimi koli: dve koli sprjed, zad pa žlika iz dveh kostanjev, povezanih spred in zad.« • čarador, čerador - voznik na žlah - na mah • hlodov - lesen zadijat (zadihat) - zavohati • ohlip - vonj, duh žlika - sani, vlake Kamnolomi zelenca ali pietre piasentine v Nadiških dolinah »Kaman so pikal ven, del nutr železne kline na več krajeh - an se je ubil kaman.« Iz pripovedovanja domačinov, iz knjig in raznih arhivskih virov je bilo mogoče zvedeti za številne večje in manjše kamnolome zelenca ali pietre piasentine (tudi pietrapiacentina), kvalitetnega peščenjaka, iz katerega so domači kamnoseki klesali stavbne člene, od vogelnikov, plošč za tlake in stopnic do portalov, ter izdelke za notranjo opremo hiš in domačij za krajevno rabo in za tuje kraje. Za kamnolom sem slišal ali bral naslednje domače izraze: giava (izg. džava) diava, java, kava. Med temi kamnolomi je najbolj znan kamnolom zelenca dol za krajem pri Lipi, iz katerega je bil zgrajen tudi bližnji most čez Nedižo. O njem in tamkajšnjih kamnosekih piše Ponediščak: Lipčanj so bli od nimar ešperti tu kamnje; lahko je bila že par starin adna velika gjava skale, sa se vide šele urito u brieg na začetku klanca. /.../ Zatuo Tonica, star marsinski pikapier, preseljen u Laze, je šu rad usako nedejo doh Lipe, tuk su buleral' an je ušafu zastopne judi tu njega mištier. /.../ Grede ki so čakal'fraj žug, Tonica je pravu, kuo se pozna žilo kamja, tekere se lahko arskoje, kuo se kantone vepika. Pravu je de »grintovac« te store obnoriet, takuo je on tard, de »zelenac« je zlo buj pametan pa narbuojš je »sudanac«, ki se lašči not, ku de bi meu pieščeno glažovno an se rad arskoje, ku de bi bila opoka, pa je tard an močan, prav za kantone. Potle je pravu, de du Barnase so niešne skale, ki arsklane parkažejo kamanove trave, puže, ribe. Dom, 1989, rubrika Piha Ponediščak: Lipa. Kamnolom pri Lipi Kamnolom pri Lipi po drugi svetovni vojni, ko je bil pod ameriško vojaško upravo. Zasebni arhiv Hiacinta Iusse, Petjag. Kamnolom pri Lipi Kamnolomi zelenca ali pietre piasentine Pri Tarpeču, Klenji in na Hlasti so bile džave, ki so dajale delo krajevnim kamnosekom. Na Hlasti so v devetdesetih letih prejšnjega stoletja še rili kamsn in ga vozili v laboratorio nad Tavorjano za dito Jakončič, je povedal Lino Koredič iz Korede. V okolici Tarčeta je bil kamnolom, v katerem so Američani po drugi svetovni vojni pridobivali kamen z miniranjem z dinamitom in ga mleli za posipanje makadamskih cest. Okrog leta 1956 sopikapierni iz Tavorjane v njem delali kordonate in podobno. Kamnosek Martin Onesti je imel v bližini Tarčeta dva manjša kamnoloma pietre piasentine. Pri Petjagu so bili kamnolomi: Šinikova java »gor na Varhace«, za cerkvijo; Bata java, ki je bila Armanova (Romanova), in Gašperičeva java. O njih pričajo tudi velike tase škajonov, ki so nastale pri pridobivanju in obdelovanju kamna. Še ena java je bila »tam v Barcah«, med Petjagom in Saržento; med Petjagom in Lipo pa je bila java opoke. Petjažani pravijo: »Tukaj je spečal pietra piazentina. Frešak kaman je lepu delat, ko pride iz jave: ku de b' ti ga sjekou hlod ss skjsro.« In: »Se je odklalo ko bukva.« Rečeno je bilo tudi, da so iz tega kamna delali duomo v Čedadu. Tase škajonov pri Petjagu in Hiacint Iussa Kamnolomi zelenca alipietrepiasentine ... Upokojenipikapier Tarcisio Zufferli iz Ažle, rojen 24. oktobra 1920, je navedel še nekaj podrobnosti o kamnolomih. Pojasnil je, da je čelu fasada džave. Te džave imajo korše, sklade lepih blokov, vmes pa se najde tudi obalast kamen in kamen na triangolo. Ta kamen, ki se kliče pjažentin, so rili ven s čela na roke oziroma na štange in na binto, potem so ga vlekli ven s polankom. »Za razklat večji kamen« so rabili samo punčete, kajl ne. Ubujt so ga morali po veni. Kamen so lomili in obdelovali v Škrutovem blizu Ažle. Izročilo pravi, da so od tam vozili kantone za nekdanji hotel v Robiču. binta - vitel bjdli kamdn - apnenec cingat - majati, gugati dita - podjetje duomo - stolnica, stolna cerkev grinta, grintovac - konglomerat ali breča java - kamnolom kajla - zagozda kanton - vogelnik kordonata - robnik korš - sklad (kamna) laboratorio - delavnica obalast - okrogel ossario - kostnica pjažentin - siv peščenjak; pietrapiasentina polank - dvigalo punčet - majhen top železen klin sudanac - siga škajon - odbitek, odpadni kamen štanga - železni lomilni drog šudja - oplata, ploščat vložek tasa - kup, groblja triangolo - trikotnik vena - žila, sklad kamna; meja med skladi ali plastmi v kamnini zgrezat - grobo obdelati Kovači V večjih kamnolomih, kjer je delalo dosti kamnolomcev in kamnosekov, so bili kovači nepogrešljivi, saj je bilo treba vsak dan sproti popravljati in kaliti njihovo orodje, predvsemponte ali špice, ki so postale tope ali so se jim odlomile konice. Tak kovač je bil Zanet: Zanet je adan kovač, ki diela du gjavi, dol špika punte za vartat čelo, za mine strejat. Te povjen jest, de je pravi muojstar. Dom, 1991, rubrika Piha Ponediščak: Nakune. Du gjavi, tuk so vartal' opoko za ciment, so imiel' na suojo roko adniga kovača, ki je muoru le špikat punte an jih temprat. Adan telih kovaču je biu Zanet Obala z Marsina, ki je biu zlo metikoložast an cenien od kaponu zatuo ki če posoda nie bla takuo ki je on teu, jo nie dau na dielo. Luciano Chiabudini, Kovači, Emigrant, 1994, leto XII, št. 5, str. 16-17. • kapo - delovodja • metikoložast - natančen • posoda - orodje • špikat - ostriti • temprat - kaliti (jeklo) • Zanet - Janez Poznavanje kamna in prsti »Vsaka vas ima svoj glas. Vsak nekaj ve, vsi pa vse.« Vrste kamna béli kámen - apnenec grínta, gríntovac - konglomerat ali breča; uporabljajo jo za kordlne okrog rožnih gredic krasnják - trd črn kamen, mešan z belim; »puonta je v njem kar zgorjsla«, kadar so vrtali vanj kresnják - poseben kamen v velikih kosih na Matajurju, primeren za zidanje; na njem so tudi na roke brusili ponte opóka - lapor (it. marna); ta trda opoka je za cement osMč - kamen, ki se kroji; pridobivali so ga v Hlobočaku pri Stregni, uporabljali pa so ga za krajevne ceste piétrapjasentína (piétrapjazentína),piétrapiacentína,piétra vidžentina - siv peščenjak; »zelen kamen«, »črnikast kamen«; glej zelénac súdan, sudánac - ta kamen, ki so ga izoravali po njivah, se najde v kosih kot madoni, kolor marone; kovači so ga uporabljali za varjenje; »so ga stukli, da so ga vrgli na gorko železo za uštult kose železa« zelénac, zelénc - siv peščenjak; »zelen oziroma temno siv kamen 'lipa' iz vasi Lipa« Kamen po obliki, velikosti čeld - (strma) skalna stena, skalovje čelo - velik blok kamna kaman, kamdn - kamen kaman stanovni - živa skala kaman zdrev - zdrav kamen kras - kraški svet, kraško zemljišče laštra - kamnita plošča skala - kamnita plošča; skala, velik kamen skarla - skrila, kamnita plošča; »skarla je plakasta« Vrste prsti glerja - kamnita zemlja; prod ibarca - ilovica (v Briščih) ilofca - ilovica, rdeča, težka zemlja, ki je za madone, planete runat pješčenca - peščena prst grepa zemje - gruda, kos sprijete prsti Gotski Zgodovina kamnoseštva v Benečiji se začenja s kamnoseškimi in zidarskimi mojstri, ki so v 15. in 16. stoletju, obdobju pozne gotike, zidali cerkve v teh krajih. Zanje vemo, ker so svoja imena in imena svojih pomočnikov ovekovečili v gradbenih napisih v nemškem ali latinskem jeziku, vklesanih v kamen. Nekateri so v njih navedli tudi, od kod so bili. Nekaj jih je prišlo s slovenske strani, iz Skoije Loke (Loke) in Tolmina, za druge pa ne vemo, od kod. Mojster Andrej iz Loke se je v letu 1477 podpisal kar na treh cerkvah: v Briščah, Porčinju in na cerkvi sv. Ivana v Cele nad Landarjem. V napisu na cerkvi v Porčinju je navedel tudi svojega pomočnika Jakoba. moj stri Cerkev sv. Florijana v Briščah: Maister Andre von Lack, marmbre(cher). 1477. Prevod: Mojster Andrej iz Loke, kamnar. 1477. Gotski moj stri ... Cerkev sv. Janeza Krstnika in sv. Lucije v Porčinju: Maister Andre von Lack und Iacob sein gesell; Symon Mrak dy zeyt kirchn(e)r. Z(ur) z(eit) 1477. Prevod: Mojster Andrej iz Loke in njegov pomočnik Jakob; Simon Mrak, takratni ključar. Za časa 1477. Cerkev sv. Ivana v Cele: Maister Andre von Lack, Iacob. 1477. Prevod: Mojster Andrej iz Loke (in) Jakob. 1477. v Cerkev sv. Ivana v Celé V »preddverje« cerkve sv. Ivana v Cele vodi 115 kamnitih stopnic. v Cerkev sv. Ivana v Cele v Pogled na Sv. Ivan v Cele od zunaj ... ... in v obokani prezbiterij. Gotski moj stri Leta 1493 je na cerkvi sv. Kvirina pri Špetru vklesal svoje mojster Martin Petrič. Tako povečini 1 • • 1 'V • •• 1 berejo njegov okrajšani priimek »Petr«, lahko pa bi se glasil tudi Petri ali Petris, zmerom v pomenu Petrov sin. Cerkev sv. Kvirina pri Špetru: Anno domi(ni) 1493. M(a)g(iste)r Marti(nus) Petr(ich) Prevod: Leta Gospodovega 1493. Mojster Martin Petrič. Gotski Konec 15. stoletja, točneje 12. aprila 1498, seje na cerkvi sv. Silvestra pri Dolenji Mersi podpisal mojster Luka. Od kod je bil, se ne ve. Po obliki sklepnikov, ki jih je sklesal za rebrasti obok prezbiterija te cerkve, mu pripisujejo tudi sklepnike oboka nekdanje gotske cerkve v Vipolžah v Brdih. moj stri Cerkev sv. Silvestra pri Dolenji Mersi: 1498, 12 aprilis, magister Lucas. Prevod: 1498, 12. aprila, mojster Luka. Gotski moj stri ... Naslednja dva znana mojstra sta iz prve polovice 16. stoletja. Na cerkvi sv. Jerneja v Čubcih najdemo podpis mojstra Gašperja iz Tolmina iz leta 1521, pod katerim je vklesan tudi njegov kamnoseški znak. Na cerkvici sv. Lucije v Kravarju, kjer je na rebrastem oboku prezbiterija naslikana letnica 1536, pa je bil na severnem sklepniku oboka, ki ima obliko ščitka, pred časom še razviden monogram, ki bi lahko bil krajšava za Jezusovo ime, umetnostni zgodovinar Alessandro Quinzi pa ga razlaga kot podpis stavbarskega mojstra: M(agister) H. S. Cerkev sv. Jerneja v Čubcih: 1521. M(a)g(iste)r Cas(per) d(e) Tul(mino). Prevod: 1521. Mojster Gašper iz Tolmina. Gotski mojstri Iz tega časa je treba omeniti še kamnoseka Giovannija Antonia Pilacorteja, ki mu pripisujejo tabernakelj v župnijski cerkvi sv. Petra v Špetru, datiran v leto 1500. Ta mojster je najbrž istoveten z Giovannijem Antoniom Pilacortejem, Tomaževim sinom, o katerem se ve, da se je rodil okrog leta 1455 v Caroni pri Luganu v švicarskem kantonu Ticino, se oženil z rojakinjo Perino ter precej časa deloval kot kamnosek v raznih krajih Furlanije. v Pilacortejev tabernakelj v cerkvi v Špetru detajl. Gotski mojstri in kamnoseški znaki Za raziskovanje zgodovine gotskih cerkva, katerih ustvarjalci niso znani z imenom in priimkom, so zelo pomembni kamnoseški znaki, ki jih večkrat opazimo na njih. Kamnoseški znak je namreč v tistem času bil osebno, častno znamenje, ki ga je kamnosek prejel, ko e uspešno opravil vajeniško dobo in napredoval v kamnoseškega pomočnika, in potemtakem tudi svojevrsten osebni podpis. Najdemo jih zlasti na vogelnikih, talnih zidcih, portalih in okenskih okvirjih na zunanjščini cerkva, pa tudi na slavolokih prezbiterija, služnikih in obočnih konzolah v njihovi notranjosti. Gotski mojstri in kamnoseški znaki ... Po kamnoseških znakih lahko sledimo poti in delom posameznih kamnosekov. Na primer: kamnoseški znak, podoben grški črki n, kakršnega vidimo na zazidanem šilastoločnem portalu cerkve sv. Nikolaja v Sarženti, ki je datiran v leto 1498, najdemo tudi na portalih cerkve sv. Nikolaja v Jagnjedu iz leta 1525 in cerkve sv. Andreja apostola pri Kravarju iz leta 1530. Kamnoseški znak znotraj deljene letnice 1530 na portalu cerkve sv. Andreja apostola pri Kravarju. Gotski stavbni členi in kamnoseški izdelki lHm^lti^Hlifl^lHil^tllilil^^ii! Šilastoločni gotski portal cerkve v Sarženti z vklesanimi kamnoseški znaki. j ti. _ v Šilastoločno gotsko okno cerkve sv. Silvestra v Dolenji Mersi. Gotski stavbni členi in kamnoseški izdelki Fino klesani vogelniki gotske cerkve ... na desni komaj opazna letnica 1471 (?). sv. Luke v Lipi: na levi sta vklesana nejasen znak in štirilistna rozeta ... Gotski stavbni členi in kamnoseški izdelki Šilasti slavolok prezbiterija cerkve sv. Kvirina. Figuralni kapitel slavoloka cerkve sv. Luke v Lipi, na katerem je upodobljen par levov. Gotski stavbni členi in kamnoseški izdelki ... Figuralni kapitel služnika v cerkvi sv. Kvirina, ki podpira obočno rebro. Figuralna konzola obočnega rebra v cerkvi sv. Luke v Lipi. Gotski stavbni členi in kamnoseški izdelki ... Rebrasti obok cerkve sv. Kvirina. Rebra so speta z različno oblikovanimi sklepniki. i Glavna sklepnika z Jezusovo in Marijino podobo ter dva rozetna sklepnika. Barška Atuca Barška Atuca je starodaven zaselek vasi Altovica, ki leži na pobočju pod vrhom Sv. Jerneja in je že dolgo časa opuščen. Čeprav je zob časa stavbe v njej že precej poškodoval, so prav zaradi dolgotrajne zapuščenosti ohranile dosti svoje •V 1 i • • V i 1 • •• 1 1 • 1 • • pričevalnosti iz časa nastanka in so izjemen naselbinski in arhitekturni spomenik s konca srednjega veka. Med njimi je najpomembnejša hiša, ki ima na levem podboju ločnega portala s kovinsko konico vrezane letnice s številkami renesančnih oblik: 1523, 1527, 1547, 1553 in 1565, na ramenskem delu portala pa še letnico 1567. Etnolog in umetnostni zgodovinar Gorazd Makarovič po njihovih značilnostih ugotavlja, da so delo istega človeka in da je z njimi najbrž označeval svoje obiske. Nastanek hiše datira vsaj v leto 1523, meni pa, da je verjetno še starejša. Barska Atuca Ločni portal z letnicami iz 16. stoletja - pogled z zunanje in notranje strani. Barska Atuca Letnice 1523, 1527, 1547, 1553 in 1565 na levem podboju hišnih vrat. Barška Atuca Levo: kamniti tečaj za vrata na perutnice pri hiši z letnicami; desno: kamniti tečaj s še ohranjenimi vrati na perutnice pri drugi hiši. Barška Atuca Gospodarsko poslopje z dvema kalonama iz klesanega kamna. Barška Atuca Kalona gospodarskega poslopja, ki ima na notranji strani vklesan majhen krožni znak. Barška Atuca Vklesani krožci na stavbah v Barški Atuci -morda hišna znamenja? "v. «t ||L - Kamnoseki - pikapierni Iz naslednjih stoletij, v katerih se je razvil in uveljavil barok, nimamo pričevanj o kamnosekih in njihovih delih v Benečiji. V pisnih virih je bilo mogoče najti nekaj imen in podatkov šele iz druge polovice 19. stoletja, ustno izročilo pa je še toliko mlajše. Pod naslovom Pikapierni ga je z globokim občutkom in širokim poznavanjem povzel Luciano Chiabudini: Drogače ku dol po raunin, tuk so muorli peč ilofco, tle par nas za zgradit hramuje, kamja je bluo pred roko, usake oblike an velikuosti. Možje so zatukal kline miez špranjami, s štango so rili skalone an z batan so jih arsklali po tin velicin za potriebo. S posebnimi žlikami al tan na obalastin hlodjan so jih spravli, tuk so šli u dielo an ato so jih pa še tuo porunali, s pomočjo muojstarju, ki mi, z laško besiedo, kličemo pikapieri (pichepiere). Teli možje so bli klicani če an san, tuk sada obdielane skale kažejo u venčnost mojstrovino telih nepoznanih artištu. Pikapierni... Poglejmo samo ta par hiš, kaj udielanega kamiaprave odpikapiernu. Že pred hišo videmo karateristične kalone, kuadraste al obalaste, ki se uzdigujejo vesoke do trami z oparto lindo an podstriešje. Tele kalone imajo navadno šaroko bazo an kapitel u koncu; so vepikano rikamane po čaries al u križ an dajo eleganco celi hiš. Tam blizo videmo kamanove štenga, navadno parva rampa, ki, če bi bila lesena, bi scajtan gnjila pod dažan. Značilna beneška hiša s kalonami v Mašeri. Pikapierni... Detajl klesane kalone iz Mašere. Izjemen hišni vogal z okrasno klesanimi vogelniki. Pikapierni... Tudi tele stopnice so lepuo obdielane na dužini an na šarokuosti, so vepikane u mriežo, de uoda stieka an de se ne puzi nad njim. Potadd videmo okna, tudi one z obdielanim kamanam u šuaži, z upičenimi želiezami u križ an kankerj, ki šele daržijo gor škure (oknice). Stopnišče s profiliranimi stopnicami v Petjagu. Pikapierni... Matajur: portal, vogelniki in kladne stopnice, vse poševno brazdano s špico. Pikapierni • • • Dvoriščni porton v Ažli z izjemno ravno preklado s sklepnim kamnom. Hišni portal v Podvaršču; v hišnem vogalu sta drug Mrežasto okrašen hišni portal nad drugim napisna kamna z letnico 1902 in v Pikonu. inicialkami. Pikapierni... Pikon: izjemen primer ločnega portala z vodoravno koreniko, podaljšano v vogelnik hiše. Pikapierni... Pikon: preprosto gotsko okno s posnetimi 1 • 1 • V • • 1 • robovi, ki se začnejo z ajdovim zrnom. Trčmun: rustikalno okence gospodarskega poslopja z rikuadrom nad preklado. Pikapierni... Ce stopnemo tu naše stare hiše, ušafamo notre ognjišče okoljeno s kamanin obdielanin an tu adnin piču je uzidana šaroka an tanka skala, ki jo kličemo šeglar, na kateri se 7 rrt 7 • v w p ^ pere posodo. Tu his usafamo se drugo kamanovo posodo, ki nie parmankala par nobedni družini (učasih je bila tudi lesena), pride reč martau, za oriehe zmarvat, za praseče al krauje zažgane kosti stuč, za linove senje an druge rastline obdielat za medicinske nuce. v Seglar v Petjagu. Pikapierni... Možnarji imajo danes povečini okrasno, včasih pa tudi kakšno praktično vlogo. Pikapierni... Tan pod lovjo ušafamo drug kaman obdielan, z jamo vepikano na okouno an z dviema želiezama, na katere se opre brus. Tu jamo se zalije uodo, puobič gone brus, ki se notar moče an tata bruse skiero, kanjac, fauč, krujac, britlo an nuože. Tu svinjake je kamanove korito, use vejedeno an veglodano od samogutnosti praset an od kiseline sierotve, ki je navadna usakdanja prasečja hrana. Brus z brusnico v Petjagu. Pikapierni... Petjag: svinjak s koritom za prašiča. Pikapierni Uon z hiše, u vsaki vasi je bluo kamanovo korito pred studencan, tuk se je nabierala uoda za usako potriebo. Gor po gorskih vaseh, tuk so tarpieV suša, so vepikal uon s kamana cele šterme. Gu Cenavarhu se je vidlo domalo liet odtod pred usako hišo tele lepe okoune šterme, u katere se je nabierala uoda pod kapan. ■f" m • > M M ■ r Šterm iz klesanega kamna v Tarčetu. Pikapierni... Tan po malnah so ble obdielane kamanove kola an vepikane hlaboke stope, u katerih so tukli gejdo. Take kamanove kola so nucal' tudi za muškat japke u lesenin korite. Mlin za jabolka - muškalca. Foto Mario Magajna. Pikapierni... Od kode pa je paršla tle do nas tala kamanova umetnost? Lapide uzidane u landarski jami, u Briščah an drogjet, nan pravejo od muojstarju iz Škofje Loke, ki so te cierkuca zgradili an oliepšali rauno s kamanovih skulturah, take ki su u landarski kapeli sv. Ivana. Lahko pikapieri so paršli tudi dol z Laškega, če je ries, de puno besied vezanih s telin dielan so laške ku giava za rudo, bat za kladvo an druge. Če nieso že priet znali, šigurno naši judje so se preca navadli kamane obdelovat, za navadne diela sami za se, za te buj drobne so se pa obarnil' na specialista, ki nie manku u bližini. Zadnji pikapieri, tisti, ki so pikal' na roke an ki so se samiparpravli an temperal' ikleno posodo, so bili Tonica gor z Marsina, Martin dol z Lipe,* mešan dol z Ažle an drugi, ki na poznan. Zadnje veliko kamanovo dielo nan ga je pustu Vigi Kova, adan buog mož, ki s suojin težkin ruksakan punim iklene posode, se je prenašu od adnega senika do te druzega od vasi do vasi, tuk je ponuju suojo umetnost za an tont kuhnje an za obnuoč. Uon z njega arspokanih rok, uon z očuženih an karvavih parstu, dan za dnen, u cielin liete 1937, so se parkazovali uon z obrutnega kamana, tisti rikami an draperija, ki njega ustvarjalnost nan daje donas občudovati na glaunih uratih cierkve sv. Silviešterja u Landarje. * Martin Onesti. Pikapierni... Donašnji dan, naš kaman je poznan po usin sviete. Naše obdielane skale gredo u Ameriko, u arabske emirate an tudi u Olando, od kode nan pošijajo dol pa mlekove pardielke. Ser za kamje! Že par starin pa so ble poznane gjave kamja tle par nas, posebno u Briščah, tuk je bila delaunica niešnega Martina an sinuova že u srednjen veku; u Tarčete, tuk so po te parvi uojski veril skale za zgradit kobariško kostenico an še priet pa farno cierku u Fuojdi; tan u Klenji, u Tauarjani an nomalo pousierode, sa tle kamja na manka. Za dokaz spoštovanja, hvaležnosti an umetnosti, ki se je uplila u žile naših predniku do našega kamana, imamo šele ohranjene u Bijačih, Tarčete an u Miersi, tiste »laštre«, okuole katerih so se oni sbieral', razpravjali an sodili za dobro naših judi, naše skupnosti. Luciano Chiabudini, Pikapierni, Emigrant, 1992, leto X, št. 5, str. 20-21. Slovarček áto ali ató? - tam fauč - srp hrámuje - stavbe in poslopja na splošno iklén - jeklen kalóna, kuádrasta al obálasta - steber ali slop, kvadraten ali okrogel kánjac - vejnik kánker - nasadilo za vrata ali okno, tečaj krújac - krivec, nož z zakrivljenim rezilom lápida - napisna plošča láski - furlanski Lásko - Furlanija línda - napušč; lesen hodnik v nadstropju lóvja - lopa martáu - možnar; »martau za tuč témén« • obruten kaman - surov, neobdelan kamen • Olanda - Holandija, Nizozemska • pič — kot r , • v v • rampa - rama stopnišča • rikaman - okrašen • skalon - velika skala • šeglar - lijak za pomivanje posode • šterm - vodnjak v f v i • • suaza - okvir • uplit - vpiti, vsrkati • ušafat - dobiti • vepikan u mriežo - mrežasto oklesan, oklesan z mrežastim vzorcem • žlike - sani Kamnoseki S kamnoseškim delom so si v 19. stoletju in še lep čas 20. stoletja služili vsakdanji kruh v številnih beneških vaseh: v Špetru, Lipi, Petjagu, Tarpeču, Barnasu, na Hlasti, v Škrutovem, Koredi, Klenjah ... Največ kamnosekov pa je bilo v Ažli in v Tovorjani, kjer je dosti kamna in delajo še danes. Kamnosek Tarcisio Zufferli iz Ažle je pomnil, da »je blo v Ažli pr starem enih petnajst pikapjernov«. In za večino tudi naštel imena: Carlo Cecotti, Giovanni Dionisio, Ubaldo Galanda, Alfeo Koredič, Čiro Koredič, Gino Podreca, Daniele Venturini, Ado Zufferli, Luigi Zufferli, Ferruccio Zufferli ... V Koredi je bila dita Venuti, na Hlasti pa dita Toffoletti, societa di scalpellini, v kateri je bilo sedem družabnikov. Pr malni v Klenjah so bili vsi pikapierni: oča Kandin (Candido) Venuti in sinovi Bepi, Perinac, Čelšo (on je ostal v Rusiji) in še eden. Oče je umrl pred vojsko, ostali po njej. Beneški kamnoseki na delu v tujini Drugod sem slišal o kamnosekih: »Narguorš pikapierni so bli iz Tavorjane. So hodili delat povserodi, v Germanijo ...« »Du Špjetru je bil ta guorš -Filippo. Je runu lapide. Je puno • 1 • \/ ■ 1 • VI • T~\ v • judi naučil in so šli v Dzermanjo delat. Gran parte v Oberkirchen, Hannover.« S trebuhom za kruhom so hodili tudi v NabreZino, v Zvicero, Francijo, Cehoslovakjo, Ungarijo in Kremlin - »tutti paesi del Est«. »Nanka pasaporta niso okuorli. Z boleto za ubit prasca so šli čez rusko mejo.« Emigrantova žalost Močno moj oče mi je stisnil roko in rekel mi je: »Naj srečno ti bo. Nesrečna zemlja, kjer njeni sinovi za preživetje po svetu gredo.« Renzo Gariup, Spomini, v: Topolove, v uredil Renzo Rucli, Speter 1994, str. 155. Beneški kamnoseki na delu v tujini Kamnoseki v Franciji, 1930. Tisti s puščico so Anton Blazin - Joza, Anton Brontu in Vincenc Fletu iz Blazina. Fotoalbum izseljencev iz Benečije, Trst 1986, str. 63. Beneški kamnoseki na delu v tujini Kamnoseki v Oberkinkerju (Oberkirchnu) v Nemčiji. Atlante toponomástico v e ricerca storica, Speter 1991, str. 111. Beneški kamnoseki na delu v tujini Zgoraj: Petjaškipikapierni v Oberkirchnu pred drugo svetovno vojno: od leve Cint Iussa,Toni Blasutig in Perin Iussa. Fotografija last Hiacinta Iusse. Desno: Nemčija 1939. Beneški kamnosek z lesenim batom in dletom, v spodnjem levem kotu koničar, svojevrsten krempač. Fotoalbum izseljencev iz Benečije, Trst 1986, str. 90. Kamnoseki O tem, kako so kamnoseki obdelovali kamen, sem največ zvedel od bratov kamnosekov Čira in Lina Korediča iz Korede ter od Tarcisia Zufferlija iz Ažle. Lino Koredič »je djslou pikapier pri dita Toffoletti v Hlastah«, potem pa se je izselil v Belgijo. Pri Toffoletiju so delali pod kazonom: poleg njega so bili tam zaposleni še brat Čiro, Venuti in štirje drugi kamnoseki, vseh skupaj sedem. Delali so profile za marčapiede, kuadrele, ščaline ... Za primer, kako je potekal postopek klesanja, je Lino opisal izdelavo antila, podboja. Primerno velik grob kos kamna je najprej »zgrezu z veliko maco«. Odbitkom, ki pri tem odletajo od njega, rečejo škajoni. Potem je s škarpelom naredil robove in grobo površino med njimi poravnal tako, da je klesal sponto od stranskih robov poševno navznoter, najprej na grobo, nato na fino. Ploskve antila so lahko obdelali na rije (rijan antil, antil na rije) ali bolj fino z marčelom. Z bratom Čirom sta za celo hišo naredila antile, obdelane z marčelom. Kamnoseki Ciro Koredič, ki se je izučil zapikapiera pri diti Venuti v domači vasi in sedem let delal v Nabrežini, je pokazal posodo, orodje in priprave, ki so jih uporabljali pri kamnoseških delih: macul, punte, škarpele, grez marcel s sedmimi zobmi in fin marcel s štirinajstimi zobmi, bučardo, šklapador za delat bunjo, škuaro in štazo. Povedal je, da so si kamnoseki vse orodje popravljali sami. Za to so imeli fužino, linkvin in limon - veliko pilo »za zobe bučarde popiljat«. Za temperat punte so imeli plitvo kamnito koritce za vodo - plitvo je bilo zato, »ker se tempera samo punta od punte«. Kamnoseško orodje Kamnoseško orodje: grobi krempač, fini krempač, zobato kladivo, macolica, špica, navadno in široko dleto ter kotnik. Kamnoseško orodje po domače: marčel, bučarda, maceta, ponta, škarpel, škuara. Kamnoseki Tarcisio Zufferli se je izučil v poklicu pri Faustinu Toffolettiju v Škrutovem in delal pod Toffolettom v džavi v Svetem Lenartu (Podutani). Potem je sedemnajst let delal kot zidar na Stari gori, kjer ni bilo take fadige kot v džavi. »Je bil en meštjsr težak, vse na ruoke,« je začel svojo pripoved o kamnoseškem delu Tarcisio in nadaljeval: »Kamen tukaj se kliče pjažentin. Tard za djelat. Masa tard je bil. Pjažentin ima bjele rije - marmor, ki drži.« Ima pa tudi črne in rumene žile, ki so nevarne, da poči po njih. »Rovnal so: korite za praseta, antile, profil pr marčapiedi, lapide, ščaline, paračarje ...« To so delali tudi pri Tarpeču in še lastre za po tleh. Kamnoseki Če so dobili v obdelavo prevelik kaman, so ga po potrebi razklali na primerno velikost tako, da so s ponto vanj zasekali jame za punčete v presledkih po 15 centimetrov, vanje zabili punčete in tolkli po njih, dokler se ni kamen razklal. Primerno velik kos kamna za antil so položili kar na dva hloda na tleh in ga, sedeč na stoliču na eni nogi, začeli špuntat z mačulom in ponto. »To je blo djelu špuntanu -grec ali grez djelu.« Končni izdelek je imel okoli škarpelato, znotraj pa je navadno bil rijan kaman. Bolj fino delo »je blo batjenu z bučardu ali z marčelom«. Kamen so klesali tudi na bunjo, na primer za cokul pri hiši ali cerkvi. Delali so tudi profilirane štenge ali ščaline volant, ki so oblikovane tako, da imajo spredaj facado, nad njo gušo, grijet in obalast bašton, pri kraju pa tešto in volto tešto. Posodo je imel v kašeti ali ga je^spravil v jamo v džavi. Poleg orodja, ki ga je naštel že Čiro Koredič, je Tarcisio omenil še macolo, težki bat - maco in šakume. Kamnoseki Rijan kaman - poševno brazdanje, tipična obdelava pietre piasentine. Levo vogelniki hiše v Mašeri, desno stopnišče v Matajurju. Kamnoseki O kamnosekih in njihovem delu je še nekaj dodal Elio Koren -Dužin iz Petjaga, ki je uvodoma omenil, da »so pikapjerni čikal kolačin - tobak, ki je bil tako obalast ko kolač an so ga klicali pajtof«. Čikali so ga zaradi prahu, ki ga ni manjkalo pri njihovem delu. Tudi on je opisal, kako so večji kamen razsekali na manjše kose: »so s pontu runal ozke jamce za punčete - klinace željezne«, globoke pet do centimetrov, in potem tolkli po njih z maco. »Maca je bila za punčete in za stukat kamane po džavah. Tudi grez kaman so najprej vetukal, škvadral z maco.« Za kantone runat so uporabljali špakador. Pri kamnoseški obdelavi kamna so izdelek, na primer antil, najprej šenjali z lapežem, da so lahko naredili kanton - rob. »Antilne so pikal s ponto, bolj na fino pa z bočardo s petimi zobi na vsak kraj.« Ker se pri klesanju »ponta pogloda, so mjsl na poštu kamane za brusit ponte. Te kamane so včasih vozili z barelmi iz provinče di Beluno okrog.« Slovarček kamnoseških izrazov • baréla, buréla - ročni voziček na dveh kolesih • bastón - palica, obel, polkrožni kamnoseški profil • bat za káman razbit - bat, ki ima na en kraj konico ali sekiro (ponto ali skiro); starinski bati imajo ponto • bocárda, bucárda - kamnoseško zobato kladivo; »bučarda je kvadrasta« • boléta - potrdilo, odpremnica • búnja - grba; kamen obdelan na bunjo • cokul - talni zidec; baza • facáda - lice, prednja ploskev ali stran • fadiga - trud, napor • fužina - poljsko kovaško ognjišče • Germánija - Nemčija • góbast - grbast • grec ali grez djélu - grobo delo • grez kamani - grobi kamni, surovci • gúsa in grijét - obliki profila pri stopnici • hlodóv - lesen • káman vetúcen - oklesan? kamen • kantón - rob • kantón živ - živ rob • kaséta - zaboj • Krémlin - Kremelj, v prenesenem pomenu Rusija • lápež - svinčnik • lápida - nagrobnik, nagrobni spomenik • lástre za po tleh - kamnite plošče za tlak • limón - velika pila • linkvin - nakovalo • máca - težki dvoročni bat; »tuklo se je z maco, ki ima čel0 na oba kraja«; starinske mace ali bati so bili železni, zato je nastala jama v čelu • macéta - macolica • macúl, maéúl - macolica, bat od pol kilograma • malandrín - kramp • marcél - krempač, kamnoseško kladivo, ki ima na oba kraja zobat kljun • mása - zelo • meštjar - poklic • narguórs - največji • paracár - obcestni kamen, kanton • pasapórt - potni list • píkani kámani - klesani kamni • poglodát se - otopeti, postati top, neoster • pónta, púnta zapikát kamen - kamnoseška špica, koničasto dleto • posóda - orodje profil pr marčapiedi - robnik punčet - top klin za klanje manjših kamnov rija - brazda, utor (v kamnu) rijan kaman - brazdan kamen, obdelan na brazde societa di scalpellini - kamnoseška družba šakuma - šablona ščalin - stopnica ščalin volant - konzolna stopnica škarpel - kamnoseško dleto škarpelata - robni okles s kamnoseškim dletom šklapador - odbijač »za delat bunjo« škuara - kotnik špakador - odbijač »za kantone runat« špigolo - živ rob štaza - vizirna letev štenga - stopnica tešta - glava profilirane stopnice tutti paesi del Est - vse vzhodne dežele Ungarija - Ogrska, Madžarska volta tešta - profil na glavi stopnice Zvicera - Švica žhh - udarec (z batom) Izrazi za razna dela in rezultate dela batjen - tolčen, obdelan z zobatim kladivom bočardat kaman - obdelati kamen z zobatim kladivom škadrovat kaman - grobo oblikovati kamen, »vzet proč, če je gobasto« pikat kaman - klesati kamen prerunat - predelati rovnat, runat - delati, narediti strojit, postrojit - popravljati, popraviti stukat - stolči šenjat - zarisati, označiti škalpelin - kamnosek škvadrat - grobo oklesati špuntan - špičen, obdelan s kamnoseško špico špuntat - špičiti, obdelovati s kamnoseško špico štancat - klesati (redko) vapikat, vepikat - oklesati vapikan na roke - ročno obdelan s kamnoseškim orodjem vetukat - oklesati Turm in fontana v Petjagu Po ustnih virih je bil zvonik cerkve sv. Doroteje v Petjagu do leta 1901 sezidan samo do prvega nadstropja, šele leta 1902 je bil dograjen v taki velikosti in obliki, s kupolo, ki ima leseno ogrodje, pokrito s pocinkano pločevino, ki je zelo nenavadna za te kraje. Kakor pove ohranjena listina, so se 16. junija 1901 dogovorili, da ga bodo dogradili in financirali prebivalci Petjaga s pridruženima vasema Lipa in Mečana. Načrt za zvonik s šivanimi vogali iz klesanih vogelnikov in s pločevinasto čebulasto kupolo je naredil Giovanni Koren iz Petjaga, izkušen kamnosek, ki je občasno hodil delat na Madžarsko in se je pri načrtovanju očitno zgledoval po tamkajšnjih cerkvah. Zidanje zvonika so menda zaupali potujočima zidarjema, očetu in sinu, ki sta menda prišla iz Rezije, katerih imen pa si v Petjagu niso zapomnili. Pač pa v Petjagu še vejo, da je Giovanni Koren s sinom in stricem Girolamom Iusso naredil tudi stoječega kamnitega krilatega leva za fontano v Petjagu, ki ga danes ni več, ker je bil ukraden. Najprej so ga nadomestili z levom sv. Marka s knjigo, a so ga potem odstranili, ker ni njihov simbol, nato pa so postavili sedečega leva, a tudi z njim niso zadovoljni - ker je len! Zvonik v Petjagu z vogali in zvoniščem iz klesanega kamna, dograjen leta 1902. Petjaška fontana s sedečim levom. Na njej je datum 2. marec 1885. Kamen iz Benečije gre v svet Tako kot pikapierni iz Benečije, ki so odhajali v tujino s trebuhom za kruhom, so šli v svet in v izvoz tudi izdelki iz domačega peščenjaka - pietre piasentine. Najdemo jih v bližnji okolici, po Furlaniji, zlasti v Čedadu in Vidnu, ter v Soški dolini na slovenski strani. O tem imamo nekaj ustnih in pisnih pričevanj in podatkov; omenja se zlasti kamen iz Lipe. Po pripovedovanju so iz pietre piasentine delali robnike za pločnike, talne plošče in stopnice za Viden. »Do po Vidne je vse kamen od tod.« Iz tega kamna sta tudi »duomo in ossario v Vidne« in duomo v Čedadu, ki »so ga čeradorji dol pejal - fural«. Chiabudini v zvezi s tem omenja tudi cerkev v Fojdi. V Starem selu na slovenski strani so vedeli povedati, da so kantone za hotel bogatina Jozelča v Robiču, ki »je bil tako bogat, da je denar pezal, ne štel«, vozili furmani iz kamnoloma v Škrutovem. V Kroniki nove cerkve v Logeh, ki sta jo leta 1895 zidala podjetnika Piccio in Antonussi »iz Laškega«, beremo, da so Ložani istega leta tudi sklenili pogodbo za »stavbinsko kamenje« za zvonik svoje cerkve s kamnosekom Malignanijem iz Tarčeta in za izdelavo plošč za cerkveni tlak s kamnosekom Tofolettijem. Nekaj skril za tlak so izkopali na Robčevi njivi proti Podbeli, nekaj pa tudi »na prostoru laškem^ pri Platiščah«. Izdelane plošče je v cerkvi položil neki Fragiacomo iz Čedada, ki je takrat bival v Kobaridu. Iz Benečije sta verjetno prišla tudi kamnita stebra, ki nosita pevski kor v tej cerkvi. Kamen iz Benečije gre v svet V kobariškem župnišču je menda tlak iz kamnitih plošč, ki so bile leta 1895 pripeljane iz Lipe. Leta 1938 so pri cerkvi sv. Antona na Gradiču nad Kobaridom postavili kostnico v spomin italijanskim vojakom, ki so med prvo svetovno vojno padli v okolici Kobarida. Oblikovala sta jo kipar Giannino Castiglioni in arhitekt Giovanni Greppi, ki sta tudi avtorja velike kostnice v Redipulji, tri leta pa jo je delalo italijansko podjetje Marchioro, ki je imelo sedež v Vicenzi. Po pripovedovanju je bil kamen, iz katerega je narejena, iz kamnolomov pri Lipi in Tarčetu. V Šeberjaku, zaselku vasi Ukanje, stoji spomeniško zaščitena ^hiša družine Žniderčič v beneškem stilu s hišno številko 2, po domače pri Županu, katere največja znamenitost so trije kamniti stebri, visoki skoraj štiri metre, na katerih sloni gank v prvem nadstropju; stebri med prvim in drugim gankom ter med drugim gankom in streho so leseni (kostanjevi). Na kapitelu desnega kamnitega stebra sta vklesana letnica 1881 in ime gospodarja Mihaela Žniderčiča v bohoričici (!). Iz klesanega kamna so tudi stopnice v prvo nadstropje ter vsi okvirji oken in vrat na tej in na drugih stavbah, ki so bile last Žniderčičevih. Po hišnem izročilu je kamnosek, beneški Slovenec, delal zanje nepretrgoma dvanajst let in bi še dlje, če ne bi bil oslepel. Konservator Pavel Medvešček je zapisal izročilo, da je na prelomu 19. in 20. stoletja v Šeberjaku delal kamnosek Mah, doma iz Barnasa v Benečiji. Kamen iz Benečije gre v svet Po vaškem izročilu v Ladrah je bilo vaško »kamnasto korito pripeljano z Laškega, kjer je en tak pruh na Lipi pri Šempetru«; pri Čargu, Idrija pri Bači 53, pa so domači vedeli povedati, da je bil ločni prton njihove hiše, ki je datiran z letnico 1869, narejen nekje v Furlaniji. Iz kamna iz Benečije so po pripovedovanju zidali tudi železniški most pri Sv. Luciji, današnjem Mostu na Soči. Chiabudini poroča, da zdaj obdelan kamen izvažajo celo v Holandijo, Ameriko in arabske emirate. Slovarček čerador — voznik furat — voziti, prevažati furman — voznik gank — balkon, pokrit zunanji hodnik v nadstropju pezat — tehtati pruh — kamnolom Zidarji Med kamnarske poklice sodijo tudi zidarji. Zlasti na podeželju so nekdaj praviloma zidali s kamnom. Njihovo delo je praviloma obsegalo grobo, zidarsko obdelavo kamna in zidanje z njim. Tudi mojstre zidarske žlice je predstavil Luciano Chiabudini v sestavku z naslovom: Stari zidarji Mirko, Tuci, Bruneš, Fermin an še kajšan so bli ta parva generacion zidarju u naši dolin. So se sami navadli an tuk nie bluo mištierja, sta pomala muoč an vino. Ta druga generacion zidarju, tista ki je paršla uon z šuole, ki jo je biu napravu gaspuod Zaban gu Landarje, je buj učena, gre naprej na plomp, livel, bitumiero an montakariki an, kar je griš, prez vina ta na diele. Zauojo tega tele dvie generacion zidarju nieso šele mai duo vie ki dakordo, zatuo kar so mogli, te stari so uzel'gor dielo na suojo roko tud če nie bluo duo vie ki se splačalo al pa deleč od duoma. Na zadnjo nie bluo med njim zmot za arspartit zaslužek. /.../ Zgaspodarjan hiše so zglihal'prez zmot an u kratkin, zatuo ki trami, mauto, kamanje an ciment je sam luožu, nie bluo ku zornade za zaštiet. »Tarkaj zornad na štier, pride petantrideset taužint. Tarkaj vina, pride devetandevedeset taužint: van ostane glih se adno damigiano za plačat!...« v Dom, maj 1981, rubrika Piha Ponediščak: Stier kratke. Jaz sem o zidarjih največ zvedel v Petjagu, kjer so nekdaj bili skoraj sami zidarji. Eden izmed njih je Ližo Iussa, rojen leta 1923, ki živi na številki 20 A, po starem pr Mikjelnovih, zdaj rečejo pr Ližoni. »Zidar nimr je bil.« Po vojni je moral vzeti validžo in it za zaslužkom v Francijo - tramite ufficio emigrazioni. Od leta 1950 je dvanajst let delal kot poklicni zidar v Franciji in Germaniji: šest let je delal med Metzem in Strassbourgom v Alzaciji-Loreni, šest let v Parizu. V glavnem je zidal z madonmi pa tudi rajhal. Z madonmi so zidali a faccia vista. Ližo ima še vse blaguo zidarsko. Zidarski bat ali kladvu ima na en kraj glavo, na drugi kraj pa je kot sekira. Francozi imajo posebne zidarske žlice, s katerimi ubivajo madone: dovolj je en žlak. Tukaj pa imajo za to posebno kladivo - martelino. Zidarji... Upokojeni zidar Ližo Iussa s harmoniko. Zidarji ... Ko se je s tovariši vračal z dela v Franciji, so si doma drug drugemu pomagali popravljati hiše: enkrat so jo popravljali vsi enemu, drugič vsi drugemu. Takrat je bilo vse posuto. Včasih so si bolj pomagali kot danes, pravi Ližo. Kadar so zidali novo stavbo, »so pod prvi kamen na kantonu za srečo ložli sude: an frank (šekond ko so ble lista), dve palanke. Tukaj je bla lira nimr, mi pa smo govorili frank. Tam u hlieve sem sam dal pet frankov al kolko. Ja, taka vraža je bla.« O nekdanjih zidarjih v Petjagu je pripovedoval tudi upokojeni zidar Paulo (Pavlin) Pokovac iz Petjaga. V družini Buttera so bili oča in štirje pobi, vsi zidarji. Tudi oni so hodili delat na tuje: po Avstriji. Poudaril je tudi, da so tod nekdaj zidali samo s kamnom: »Samo s kamanom smo hiše runal. Z madonmi je blo drago.« Bepo Tončin - Jožef Gožnjak iz Matajurja, rojen leta 1901, je zidarsko delo še drugače opisal: »Vsi teli hrami so zidani s kamnom in z lužo.« Zidarji iz Matajurja so bili vajeni zidati z lužo. Omenil je Ermacoro -Mohorja Gorenščka in njegovega sina Ermenegilda, Matijo Marin (to je prluožak) od Mašerov ... Zidarji na delu v tujini Zidarji v Eritreji leta 1936. Fotoalbum izseljencev iz Benečije, Trst 1986, str. 81. Zidarski delavec s samokolnico v v Švici leta 1959. Fotoalbum izseljencev iz Benečije, Trst 1986, str. 113. Zidarji ... Pelic iz Matajurja pa je omenil, da so v Matajurju zidarji, kadar ni bilo dela, pripravljali in obdelovali kamen za zidavo. Šli so po robu, in če so našel kamen zdrev, so ga pripeljali domov in obdelali. Pepi Faletič pri Ančknih v Jevščku se je spominjal, da so v njihovi vasi pred razpadom Italije zidali hiše štirje Benečani iz Mašere: Marini, Faleti, Pandul in Derjati, vsi zidarji samouki. Kantone so štancali poševno z macolo in ponto, rob pa so naredili s škrpelom. »Tisto so bli pa taki majstri, da je obupno.« (Mišljeno pohvalno.) Ko so leta 1951 člani tako imenovane Orlove ekipe v organizaciji Slovenskega etnografskega muzeja raziskovali kobariški konec, so v Sužidu zapisali izročilo, da so tja hodili zidat hiše »italijanski zidarji, največ Benečani, mogoče med njimi Slovenci. Italijanski zidarji so se držali naše tradicije - zlasti glede gajnkov.« Slovarček • a faccia vista - viden, neometan (zid) • bitumiera - mešalec za beton • blaguo zidarsko - zidarsko orodje • kamen zdrev - zdrav kamen • kanton - vogelnik • kar je griš - kar j e naj slabše • luža - blato • madon - opečni zidak • martelina - posebno kladivce, s katerim ubivajo madone • montakariki - dvigalo • nimar, nimr - zmerom • palanka - vrsta starega denarja • ponta - kamnoseška špica, koničasto dleto • prluožak - vzdevek, hišno ime • rajhat - ometavati • škrpel - kamnoseško dleto • špica - koničasto dleto • štancat - klesati • tramite ufficio emigrazioni - preko urada za izseljence • validža - kovček • žlak - udarec Značilna arhitektura v Benečiji, njeni stavbni členi in gradivo Use naše vaščine, an te buj majhane, so zlo uriedne, zatuo ki so ble zidane hiša par hiši, skala na skalo, kaman na kaman, tram par trami s puotan an maltro naših ta starih. U telih hišah, u telih vaseh so se rodiV, so živielf, se maltraV, ljubilf, tarpielf, molilf, pielf an se veselilf, u telih hišah, s tolažbo suojih domačih so zaparli oči. Usak kaman obdielan nan prave od njih an od ljubezni do suoje zemje. Nobene čude, če so zbral adno skalo kot simbol okuole katerega se poguarjat o skupnin interešu. Dom, 1982, rubrika Piha Ponediščak: Mož vasi Stavbe • hram - stavba, poslopje; hiša; »hram je hiša, ko (če) ljudje not žive« • hramuje - poslopja, pritikline (kjer ni živine) • hliev - hlev • klanica - prostor »za odkladat žbrinče, koše« • lobja, lovja - lopa pri cerkvi ali lopa za vozove na domačiji • šupa - Ustnik • kazon - senik Deli stavb • hiša - kuhinja; hiša • izba - dnevni prostor • kliet - klet za vino, klet v tlieh • šolar - podstrešje, kašča; »tam je bil obešen sirak ali grah - fižol« • pajol - lesen hodnik v nadstropju • linda - napušč; lesen hodnik v nadstropju • tablat - senik nad hlevom Kazon v Matajurju. Konstrukcijski deli in gradbeni material • antil, antilni - vratnik ali oknjak, podboji, okenski in vratni okvirji • côkul, dzôkul - baza vratnika, pokončnika v • lânta - vratnik, podboj (v Spetru in Posočju) • rikuâdr - hlod nad okensko ali vratno preklado • vrâta na perutnice - vrata na tečaj • kanton - vogelnik; »kanton opikan« • kanton - vratnik, oknjak, podboj • uejb - obok • volt - lok • kjuč - sklepni kamen loka, »ki zapre volt« • serâja - sklepni kamen loka • kapa - vrhnji, krovni kamen na stebru ali slopu • klabûk- vrhnji, krovni kamen na stebru ali slopu • sténga, sténga - stopnica • jôna - sleme na hiši • planète - opečne ploščice za ostrešje, položene pod korci; »planete diženjane« • kôrci - žlebaki Kjuč ali šeraja v izjemnem ravnem loku dvoriščnega portona v Ažli. Napisi in letnice na stebrih in na vogalih stavb Pri ogledovanju vaških stavb v Benečije pozornemu obiskovalcu kmalu pade v oči zanimiva značilnost. Napisi in letnice so zelo pogosto vklesani na kalonah in na vogalih stavb ali zraven njih. Očitno so bili za Benečane ti markantni stavbni členi, ki so pogosto mojstrsko oblikovani in klesani, reprezentativni deli domačij, s katerimi so se njihovi gospodarji najbolj ponašali. To je opaziti tudi na marsikateri cerkveni ali kmečki stavbi na slovenski strani meje, kar priča o vplivu beneškega stavbarstva in verjetno tudi o konkretnem deležu beneških zidarjev in kamnosekov. Za primer omenimo zvonike v Peratih, Svinem in Breginju z letnicami 1550, Levo zgoraj kalona v Tarčetu z napisom iz 1712 in H63 na vogelnikih ter dve hiši leta 1795, desno vogal v Mašeri z v Svinem in Robidišču z letnicama •••n ^ • • w • 1000 1799 in 18874 na napisnih kamnih inicialkama gosp°darja m letrnc° 1888. zraven vogalov. Zanimiv napis v Landarju Pri Filjovih, Landar 170, je na vogelniku vklesan zagoneten napis v sedmih vrsticah, ki ga nezanesljivo in nepopolno beremo takole: Gregorio etfratelli Banchig e Fabris ...(?) 1744. Kamnita oprema in naprave domačij in hiš kropivnjak - kropilnik; »v kropivnjak so kladli žegnano vodo« sedevka kamanova - kamnita klop šeglar - lijak martau - možnar; martou za tuč su; še po drugi svetovni vojni se je dobilo samo debelo sol, ki so jo tolkli s hlodovim mlatičem mrtou za maslo, mast - kamnita posoda; »v mortalu so tudi muškal jabke« korito za praseta - korito za prašiče brus - brus; »koluo kamanovo« brusnica - brusnica, »hlodova ali kamanova« turkil - preša Kropilnik pred vhodom v hišo v Tarčetu, zdaj z okrasno vlogo. Kamnita oprema in naprave domačij in hiš v Sedevka kamanova v Spetru. Brusnica z brusom v Petjagu. Kamnita oprema in naprave domačij in hiš Muškalca - mlin za jabolka Tu vsaki vasi je bluo vetesano uon z adnega debelega kostanjiovega hloda, adno korito tu katerin kamanovo koluo potiskano od judi je marvalo japke, ki so sikale okuole njih cmuk an so priklicovale gosine an mušele: one so se veselo pijanle an topile u tajšni sladčini. Usakin tarkaj, tala muškalca je šla na stiskanje tu turkel, ki je zbieru okule sebe nimar živahno družbo, starih, mladih, otruok, puobu an čeč, tudi oni veseli an škercožasti, saj japkove vino pit je bluo štieto bui nedužno ku grozdjove. Luciano Chiabudini, Sadjarstvo, Emigrant, 1994, leto XII, št. 3, str. 16-17. Du uidajnskin muzeju »Arti e tradizionipopolari«, dol pod adno lovjo, je šele kostanjove korito /.../; korito, kamanovo koluo, perno an dug, lipu, gladak hlod, na kater smo se uperial', kar smo ga potiskal' za muškat tu korite japke padance. Dom, 1989, št. 17, str. 2, rubrika Piha Ponediščak: Muškalca. Turkel v Podvaršču Kamnita oprema in naprave domačij in hiš Kamnita oprema in naprave domačij in hiš Malni an stope Malnu jih je bluo puno, ne samuo dol po Nedeži pa tudi po patokah, an kuštni naši judje, za paršparat mierco an za skrit žito ki u cajtu uojske se ga je muorlo zadat u »ammasso«, so zmisnli majhane domače malne goniene na roko, malni ki so bli pru mojstrovina ljudskega uma. Kar se jih jest zmisnen velikih malni na Nediži, bju je adan gor par Špehuonjih s pet kamanovimi stopami /.../ Du koncu malna so ble tan na tleh pa tri hlaboke stope vepikane tu adni sami skali, tu katere so padali an so se uzdigovali debeli podkovani hlodi, ki so tukli ičmen an gejdo, ki trije velikanski martali, gonjeni na uodo. Luciano Chiabudini, Mlinari, Emigrant, 1992, leto X, št. 1-2, str. 20-21. Slovarček • ammasso - obvezna oddaja • cmuk - sok? • čeča - deklica, punčka • gejda - ajda • gosina - osa • ičmen - ječmen • japke padance - jabolka, ki so padla z drevesa • kušten - iznajdljiv, domiseln • marvat - mleti, drobiti • mušela - čebela • muškalca - zmleto sadje • muškat - mečkati, mleti • perno - os • škercožast - šaljiv • turkel, turkin za torklat - stiskalnica za sadje Kamniti tlaki dvorišč in poti ... • kokolat, konkolat - tlak iz prodnikov; »kokolat iz kamnov z Nediže, iz čotoli«; »kokolat iz kaman od proda, od rjeke« • kordonata - robnik • kordlni - robniki rožnih gredic • last, bst - tlak iz prodnikov; »lašt iz kaminov obalastih«; »vse polaštano« • skale po tleh - tlak iz kamnitih 1 v v plosc • skrle - tlak iz kamnitih plošč Kokolat pred hišo v Barnasu. Kamniti tlaki dvorišč in poti ... Podhod na domačiji v Petjagu, tlakovan s kokolatom. Pločnik v Ažli: kombinacija skarli in kokolata. Kamniti tlaki dvorišč in poti ... Stopničasto tlakovana ulica v Landarju. Fontana na gorici Na gorici je 'no kamanovo korito. Ankrat usi su točil uodo ta na goric an su jo nosil' damu tu čandierjah. Ta na goric žene su frigale lonce, su prale idrik an blaguo an su bašadale; možje sou pojil' krave an uole, otroc so se močil' z uodo. Ada Tomasetig, Sarženta: Spomini an navade, Dom, 1990, št. 15, str. 4. Slovarček • bašadat - klepetati • blaguo - roba, blago, predmeti, stvari • čandier - vedro; »čandir di rame« -bakreno vedro • frigat - drgniti • gorica - vaški trg • idrik - radič Fontana na gorici v Sarženti in Hiacint Iussa. Obcestni in kilometrski kamni in odbijači ... • konfin - obcestni kamen • paračar - odbijač; obcestni kamen Obcestni in kilometrski kamni pri Ažli. Odbijači Vogelni odbijač hiše v Ažli. Odbijač pri hiši v Petjagu; zraven možnar. Mejniki ali konfini Kamnite mejnike so postavljali na parcelnih, katastrskih, deželnih in državnih mejah. Povečini so bili posebej izdelani za ta namen in vsajeni v tla, ponekod pa so bili vsekani v živo skalo. Nekateri so bili opremljeni z zaporednimi številkami, napisi in grbi. Na meji med beneško in avstrijsko državo so bili pogosti spori. Da bi se končali, so na ukaz cesarice Marije Terezije v letih 1751-1755 izvedli natančno razmejitev med državama, po kateri so beneški državi pripadle tudi občine Breginj, Logje in Livek. • konfini kamanovi »vsajen konfin se more preložit« in na sredi mej med parcelama; so bili na vogalih Spoliji v hotelu Natisone v Lipi: avstrijski in beneški mejnik, na katerem je upodobljen lev sv. Marka z rimsko letnico 1753 spodaj. Mejniki ali konfini Beneški in avstrijski mejnik, vklesana v živo skalo pri Golobih, zaselku vasi Livek na slovenski strani. Levo beneški mejnik z letnico 1753, desno avstrijski oziroma habsburški mejnik na nekdanji beneško-avstrijski meji pri Golobih. Kamnita miza - skala, laštra, tribunal, sodnija Je uriedna časti tista vas, ki čez punu stuolietju nan je ohranila do donašnjega dne to narbuj poznano od telih skal al »kaman« al »laštra« al »sodnija«. Dom, 1982, rubrika Piha Ponediščak: Mož vasi. Posebna kamnita znamenitost in kulturnozgodovinska dragocenost ___ Beneške Slovenije sta kamniti mizi merske in landarske banke -spomenika nekdanje samouprave Beneških Slovencev, ki sta zdaj pri cerkvi sv. Jakoba v Bijačah in v Tarčetu. Okoli teh miz so se zbirali in pod predsedstvom župana razpravljali, sklepali in sodili. Na mizi v Tarčetu so vklesani napisi: 15. Maggio / 1857; Smaria / 1877 (?), štirje križci in trija. Župnik Paškvale Gujon je povedal, da je bila ta miza prej na drugem kraju poti, kjer je bila kapela in so bile klopi, na katere so hodili stari posedat. Zdaj pa je je vse drugače. Kamnita miza v Tarčetu. Cerkev sv. Jakoba v Bijačah Pod vhodno lopo cerkve je slovita kamnita miza ali laštra. Laštra ali skala pod vhodno lopo cerkve sv. Jakoba v Bijačah Na laštri so vsekani raznovrstni znaki, med njimi trizob ali vile, nekakšen kamnoseški znak, trija s križcem Atlante toponomastico e ricerca storica, a cura di Paolo Petricig e Natale Zuanella, Špeter 1991, str. 16. Bonifika zemljišča in suhi zidi -»monument našega ingenja« »Naši te stari so bli kuštni an akomodan ...« Dom, 1989, rubrika Piha Ponediščak: Invencioni. Za dom so imeli /beneški Slovenci/ tako veliko ljubezen, da so z velikim trudom po obronkih zidali ograde njivam in zemljo za zidove v koših znašali, da so njivice napravili čim večje in boljše. Ta primer imam n. pr. na Podbonescu, kjer so njive kakor lestvice obešene po skalovju. v H. Spekonja, Rod za mejo, 1954, str. 14. Tle par nas, zatuo, ki le malo zemje če so miel', je bila njih an so jo lepuo udielal' za venest narvič, kar se je mogluo uon z nje. Tisti ziduovi, ki daržijo gor po brezieh adan koščič raunega udielanega ronka, so monument našega ingenja, spomeniki našega kolonizaciona. Dom, 1987, št. 5, str. 6, rubrika Piha Ponediščak: Po laško. Oh! S kajšno skarbijo so »kradli« bregu anprestorac na sončnin kraje, so poraunil' z adnin zidičan an nasadil' vinjiko, s tako skarbijo ku tu hlieve za žvino. Dom, 1988, rubrika Piha Ponediščak: Sladko vince. Bonifika zemljišča in suhi zidi Valli delNatisone. Nediške doline, a cura di Paolo Petricig, San Pietro al Natisone 2000, str. 17. Bonifika zemljišča in suhi zidi ... Valli del Natisone. Nediške doline, a cura di Paolo Petricig, San Pietro al Natisone 2000, str. 63. Bonifika zemljišča in suhi zidi ... Moremo lahko reč, de s košan smo cele naše bregi prenesli. San z muojimi očmi vidu muojega tat gor na Puačah, uzidat skale tu starmo grivo an tan za skale smo s košan zakladal' zemjo urito odzdole an od zgore, za narest adno majhano njivo na raunin. Ce poštejemo use zidiče, ki jih videmo po naših bregeh an uso zemjo zanešeno če za nje, bota vidli, de niesan poviedu nič ežageranega. Dom, 1989, št. 6, str. 2, rubrika Piha Ponediščak: Koš. Ries je, de bonifika zemljišča, ki naši predniki so jo nardil za spremenit njive, ima faraonsko dimenzion an jo dokažejo neštieti ziduovi, ki zadaržavajo zemjo ob robu riek an patoku; tenčas se je muorlo pomislit, kuo parnest dol za kraj, kar se je pardielalo na briegu. Ciest nie bluo, ble so samuo ramana /.../. Po vsaki stazi so bli lepuo poznani počivali, tuk se je mogluo lahko opriet brieme, se odsopst an se opočit, posebno koliena, ki so narbuj v nevarnosti za se utresnit. Skarb za njive, za zidiče, ki so jih gor daržal, an za širjenje obdielanega zemljišča je bila nimar živa ta par vsaki hiš, zatuo tudi žene so pomale prenašat skale an zakladale zemjo tan za zidiče. Za tele prenose, ki so bli pretežki, so nucali siviero, ki je adna nosilnica za dvie peršone. Luciano Chiabudini, Prenosi po briegu, Trinkov koledar za leto 1995, v Špeter, str. 63-65. Bonifika zemljišča in suhi zidi ... Na pokopališču se ustavim na vsakem grobu in premišljujem. Vse sem poznal. /.../ Oni so mi pripovedovali, kako so bila težka leta v Topolovem, ko so ljudje umirali od lakote. Veliko so delali in se trudili za preživetje. Pridelki pa so bili skromni. Zidali so velike zidove tudi daleč od vasi v Ognjiščah, Dobjah, na Tieji, da bi dobili majhno njivo, prepričani, da jim bo tudi tisti košček zemlje malo pomagal. Kdor je pridelal malo krompirja, malo repe ali korenja, je bil srečen. /.../ Zvečer, ko so končali delo in so šli večerjat /v hišo bogatih Mihielovih, h katerim so hodili na dnino/, so najprej morali moliti rožni venec. Pri vsakem delu rožnega venca je gospodinja molila na glas: »Tu Ognjiščah, tam Na skal, vse je naše: Buog nas var!« Renzo Gariup, Spomini, v: Topolove, uredil Renzo Rucli, Špeter 1994, str. 157. akomodan - pripraven, prilagojen bonifika - melioracija, izboljševanje ežageran - pretiran griva - brežina ingenj - nadarjenost, domiselnost ronk - kmečka posest pri vasi siviera - nosila utresnit se - omagati, odpovedati vinjika - trta Lov na polhe in ptice pod skrilo Primerno velike in težke skrile so tudi v Benečiji že od nekdaj uporabljali pri lovu na polhe in ptice. Takšni pasti rečejo pasca. Dolfičje parpravju pasce za puhe sfletat med dviema skrlicama an jih nastabju tu lieske. Puh so samagutni liešniku. Dom, 1988, št. 12, str. 2, rubrika Piha Ponediščak: Dolfič. Laže je bluo snice ujet, tu pasce, posebne štije kuadraste narete s palčicami lieskovimi spledenimi ta na to, takuo tud pokru, ki je stau odpart s tremi palčicami ta na to an tu te sriednji nastaknjeno senje mulona. Snica se je oparla na palčico u križ, palčice so se spodarsknile an pokru štije je padu nanjo. Dom, 1989, št. 2, rubrika Piha Ponediščak: Janežkni kuos. • pasca - past pod skrilo štija - kletka • sfletat - potlačiti, pritisniti senje mulona - bučna semena • samaguten - požrešen , rce ^yt'x'C /r Kam