SLOVENSKI LIST
COBREO ARGENTINO
TARIFA REDUCIDA Concesión 1651
Dirección y Administración: GRAB. CESAR DIAZ 1657, U. T. 59 - 3667 -Bs. Aires.
Periódico de la Colectividad Yugoeslava
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878.
AÑO (Leto) XIII. BUENOS AIRES, 14 DE AGOSTO (AVGUSTA) DE 1942 Núm. (Štev.) 30
NAROČNINA:
Za vse ameriške države in za celo leto $ arg. 7.—; za pol leta $ arg. 4.—
Odprto pismo Primorskega odbora grofu Sforzi
Kakor je našim čitateljem znano, je grof Sforza, bivši italijanski zunanji minister, vodja takoimenovanih “svobodnih Italijanov”, ki so proti fašizmu in hočejo podpirati boj demokratičnih držav proti totalitarnim zavojevalcem. “Svobodni Italijani” iz Južne Amerike so sklicali v Montevideo kongres, ki se bo vršil te dni. Na kongres pride tudi grof Sforza. Ta gospod, ki trdi da je demokrat, se je svojčas zelo razvnel, ko je tedanji ministrski predsednik «Jugoslavije gen. Simovič izjavil v Londonu, da morajo po sedanji vojni priti v okrilje «Jugoslavije tudi Slovenci in Hrvati iz Gorice, Trsta in Istre. V poznejših izjavah je zavezniškim državam razlagal, da bi morale Italijanom obljubiti, da se pri bodoči ureditvi Evrope italijanske meje ne bodo spremenile, t. j. da bodo naši Primorci še nadalje ostali pod italijanskim jarmom. Grofa Sforzo vzhodna ita-•	lijanska meja prav posebno zanima, ker je njegov otrok.
On jo je dosegel v Rapallu na račun našega naroda.
Povodom njegovega prihoda v Montevideo, je Primorski odbor naslovil na grofa Sforzo sledeče odprto pismo:
Conde Carlos Sforza MONTEVIDEO.
Excelentísimo señor:
Su llegada a Montevideo para el congreso de ’’Italia Libre” nos induce a dirigir a Vd., que es jefe de los italianos antifascistas de América, la presente carta abierta a fin de invitarle a aprovechar la oportunidad que le brinda dicha reunión para despejar públicamente algunas vehementes dudas que los yugoeslavos de la “Venecia Julia” abrigamos con respecto a la sinceridad de los sentimientos democráticos que Vd. dice profesar.
El tratado de Rapallo — por cuya causa 35.000 eslovenos y croatas de los territorios anexados por Italia después de la primera Guerra Mundial nos encontramos en estos países del Plata — ha sido, ti ;an parte, obra de Vd., entonces ministro de relaciones exteriores de Italia. Vd. mismo se reconoce méritos especiales por haber asegurado a su país, con dicho tratado, lo que Vd. llama “sus fronteras estratégicas” y “su unidad geográfica”. Vd. no ignora que consiguió las fronteras de Rapallo incorporando a Italia una región habitada — en las nueve décimas partes de su superficie (!) — por 600.000 eslovenos y croatas que no querían vivir bajo Italia, sino deseaban unirse con sus demás hermanos de raza en su estado nacional independiente, el reino de Yugoeslavia. Estos eslovenos y croatas están hoy convencidos de que la victoria de las democracias significará para éllos la liberación del yugo extranjero, el fin de la despiadada opresión a que fueron entregados por el tratado de Rapallo, y su unión con Yugoeslavia. Cada sincero demócrata debe compartir estos legítimos deseos de la población yugoeslava subyugada por Italia.
Vd. no los comparte.
Sabemos muy bien que Vd. es antifascista. Pero Vd., hasta hoy, no ha demostrado haber renunciado a aquel imperialismo italiano que creó el tratado de Rapallo. Todo lo contrario. A Vd. le ha molestado excesivamente cuando el general Simovic, entonces jefe del gobierno yugoeslavo, declaró en Londres que la guerra actual deberá acabar también con la dominación italiana sobre tierras yugoeslavas. En manifestaciones recientes, Vd. afirmaba que las naciones unidas tendrían que prometer al pueblo italiano — el cual está luchando hoy en el campo enemigo — que las fronteras de Italia no se tocarán. Vd., evidentemente, sigue preocupándose por su “frontera estratégica” armada en Rapallo y desearía conservarla en caso de derrota del bloque totalitario, derrota que Vd., erudito perspicaz y diplomático sagaz, sabe segura.
No puede extrañarnos que Vd. siga luchando por conservar a Italia el territorio que Vd. arrebató a Yugoeslavia, pero Vd. no puede y no debe hacerlo bajo la bandera de la democracia y la libertad. Cuando Vd. dice que no deben tocarse las fronteras de Italia, afirma que deben quedar bajo el yugo italiano 600.000 eslovenos y croatas que quieren formar parte de Yugoeslavia, como lo demuestra la larga serie de crueles represiones dictadas contra éllos por el Tribunal Especial fascista y como lo están demostrando los recientes levantamientos armados de la población contra las autoridades italianas en la provincia de Trieste, en la de Goricia y en Istria. Si Vd. lucha para perpetuar la injusticia de Rapallo contra los yugoeslavos — que hoy se están desangrando dando el ejemplo (también a “Italia Libre”) de cómo se combate el fascismo y el nacismp — dígalo con hombría y franqueza, y no hable de democracia y de libertad!
El concepto de “frontera estratégica” con que Vd. pretende justificar su tratado de Rapallo, no es más que un eufemismo que encubre el imperialismo italiano. Este mismo concepto. .. estratégico ha sido recientemente ampliado por el fascismo. Al ocupar una buena parte de la Eslovenia y declararla “Provincia de Liubiana”, Mussolini reconoció que se trataba de una región perfectamente yugoeslava, pero argüyó que “las consideraciones de carácter étnico
debían ceder frente a las consideraciones de, orden estratégico”. El mismo pretexto del que hizo uso Vd. para tratar de justificar el subyugamiento de 600.000 yugoeslavos por Italia, sirve ahora a los caudillos fascistas para saciar nuevos apetitos imperialistas a expensas de nuestra nación.
Hay que decidirse, conde Sforza: O democracia y, por ende, también libertad para los yugoeslavos de la “Venecia Julia”, o bien “fronteras estratégicas” antidemocráticas, imperialistas y mussoli-nianas, hermanas del “Lebensraum” nazi.
Buenos Aires, Agosto 12 de 1942.
Por el COMITE DE LOS YUGOESLAVOS DE LA VENECIA JULIA:
Fdo.: Marij Medvešček,	Fdo.: Andrej Škrbec,
presidente	secretario
BOJI ZA PETROLEJSKE VRELCE
NEMŠKA VOJSKA PRODIRA NA KAVKAZU — RUSI POSKUSILI ODVRNITI PRITISK S PROTINAPADI PRI RŽEVU IN VORONEŽU
Nemški vojski se je posrečilo prodreti tekom preteklega tedna še bolj v notranjost Kavkaza. Zasedli so Maj kop in Krasnodar, dve važni nahajališči petroleja, ki so imele tudi moderne instalacije za čiščenje kamenega olja, in pritiskajo proti Novorosisku, pomorskem oporišču sovjetske flote. Položaj mora biti že precej resen tudi za to pristanišče, ker iz Turčije javljajo, da sta se dve ruski vojni edinici zatekli v Turčijo in bili tam internirani.
Petrolejske vrelce so Rusi gotovo
zažgali in vse naprave v Majkopu, Krasnodar ju in drugod vničili, tako da Nemci zlepa ne bodo mogli črpati petroleja iz kavkaških globin. Rusi upajo, da bodo naval nemške vojske zadržali v kavkaškem gorovju in tako ohranili zase najbolj bogata nahajališča kamenega olja.
Dfi bi zmanjšali nemški pritisk na jugu, so Rusi začeli krepko napadati nemške postojanke pri Vo-ronežu in Rževu. Ta akcija je pa šele v početku in ni mogoče predvidevati, kakšen bo njen uspeh.
Kriza v Indiji
Dne 8. sept. »e je* vršilo zborovanje panindskega kongresa, na katerem je bila javno izrečena zahteva po polni osvoboditvi Indije. Indijski voditelji so izrabili kritični trenutek angleškega imperija in vrgli na tehtnico ves svoj ugled. Bilo je že tako napeljano in preračunano, da se bodo Angleži pritisku vdali. Saj je Gandhi rekel besede: “da še nikdar ni bil z Angleži bolj prijatelj kakor ta trenutek”. .. če popustijo in dajo Indiji svobodo, se bo Indija postavila v bojno vrsto proti sovražnikom demokracije. .. Toda eno so besede, drugo pa dejanja. Angleži niso neuvidevni za indijske zahteve, toda oni dobro poznajo položaj v deželi in vedo, da bi nastala babilonska zmeda med needinimi Indijci, kar bi bilo v tem trenutku še usodnejše, kakor pa nekoliko ostrih ukrepov in nekaj zamer.
Zato so takoj odločno nastopili. Aretirali so v njegovem stanovanju •ob 5 uri 9. avgusta zjutraj Gandhija in Nehruja in še druge vodilne osebnosti. Med temi je tudi predsednik vseindijskega- kongresa Abulkalam Azad in znana indijska agitatorica Sarajini Naidu. Vseh aretiranih je okrog 150. Največ jih je v Bombaju; drugo največje središče indijskega gibanja pa je velemesto Ala-habad, kjer so jih tudi mnogo prijeli. Nemiri in aretacije so se nadaljevale in je bilo zaprtih še mnogo drugih in tudi ubitih in ranjenih.
Ta korak indijske vlade pa ni izključno angleški, temveč postopa, angleška vlada tako strogo po zahtevi indijske vlade, v kateri je od 15 članov 9 Indijcev, j Angleži gotovo ne bi napravili te-i ga koraka, če bi bila zahteva “vse-| indskega kongresa” res volja cele Indije. Toda niti v vseindski stranki ni edinosti, še manj pa v “indski ligi”. Odločno pa so se postavili proti temu sklepu indski mohamedan-ci, katerih je 80 miljonov, in ki tvorijo enotno, dobro organizirano fronto. Zato je položaj tak, da bi Indija s tem padla v teške notranje boje, ki bi dali deželo v roke Japoncem kot prav lahki plen, zavezniške države pa bi bile postavljene v težek položaj.
Aretacija voditeljev je seveda povzročila nekaj razburjenja in je
prišlo do spodadov s policijio. Bilo je ubitih nekaj in 20 ranjenih že prvi dan. Po vseh večjih krajih, kjer je nevarnost upora, je proglašeno obsedno stanje. Po poročilih iz-gleda, da je kritični trenutek že minil in je oblast ostala popolen gospodar položaja.
Druga fronta
Veliko razburjenje vlada radi druge fronte in je povsod mnogo pričakovanja po njej. Rusi so jo zahtevali na enem ali drugem kraju, ,in kakor kaže je dejansko že otvor-jena.
Za Rusijo je namreč prav tako važno imeti zavarovan hrbet, zato so zahtevali drugo fronto v Evropi ali pa proti Japoncem, da bodo mogli tako vse svoje sile osredotočiti v Evropi, ko bo odstranjena nevarnost japonskega napada. In tako zvemo, da so Amerikanci začeli. Navalili so na dveh krajih in sicer na Aleutskih otokih, kjer so napadli Kisko, kjer imajo Japonci koncentrirano veliko silo, ki nevarno ogroža rusko Sibirijo in pa na Salomonskih otokih, kjer se vrše velike bitke z občutnimi zgubami na obeh straneh. Ta napad je imel zlasti ta namen, da prekriža načrte Japoncem, ki šo primorani poslati svoje sile v obrambo ogroženih postojank in je tako zmanjšana verjetnost, da bi vdrli v rusko Sibirijo.
Tudi Kitajci so ravno v zvezi s temi načrti podvojili svojo napadalnost proti Japoncem, ki se morajo biti v defenzivi z velikimi zgubami in hite pošiljati nove čete, da bi tako preprečili kitajsko prizadevanje utrditi se na obali, katero, katero so spet nazaj dobili pri Ven-čovu, nasporti otoku Formozi.
Bomba v Franciji
Na švicarško-francoski meji leži industrijsko mestece Annemasse v neokupirani Franciji toda pod italijansko kontrolo. Kakor povsod je bila tudi tam opremljena pisarna za pridobivanje delavcev za v Nemčijo. 5. avg. je bila tista pisarna odprta, 8. avgusta je pa eksplodirala tam bomba, ki sicer ni zahtevala človeških žrtev, pač pa je napravila
veliko opustošenje. Take eksplozije so sedaj nekaj vsakdanjega, toda ta bomba je naredila več dima in šuma zato, ker je počila v “italijanskem delu” in kljub temu so bili prvi Nemci na mestu atentata. Bila je pa tudi prvi glasen protest proti temu da bi šli Francozi delat na Nemško kanone in avijone. «Sedaj se vrše velike preiskave.
V Sev. Ameriki ustreljeni ogleduhi
Pred nekaj tedni so ameriške o-blasti zajele 8 oseb, o katerih je na-dgljna preiskava ugotovila, da so to Amerikanci 5 kolone, ki so pred začetkom vojne odpotovali v Nemčijo in se tam izurili za razdiralno delovanje v Ameriki, kamor so jih pripeljali s podmornicami in jih* izkrcali dobro založene z ameriškimi dolarji in navodili. Ti ljudje pa so prišli v pest oblastem in sedaj je bilo 6 od njih obsojenih na smrt, in že obsodba tudi izvršena, eden je bil obsojen na dosmrtno, drugi pa na 30 letno ječo.
Naloga teh oseb je bila vršitev sabotaže po krajih, ki so jim bili znani. Sumi se pa, da še niso vseh dobili v roke, ki so jih v ta namen pripeljali nemški podmorniki.
Pomanjkanje živil v Parizu
Pred trgovino živil v Parizu .je prišlo do krvavih dejanj. Radi pčfri» manjkanja življenjskih potrebščin morajo ljudje po cel dan čakati v dolgih vrstah, da dobe kako jestvino. Toda nihče ne ve, kaj bo dobil, ker je stiska že tako daleč, da je vsega pri koncu.
Te dneve se je zgodilo, da se je neka žena razburila in je začela na glas kričati in hujskati nemirni narod. Prav tedaj so pa začeli deliti med ljudi neke letake. Vse to je izzvalo nastop policije in še bolj ' razdražilo narod, da je prišlo da tepeža in streljanja in je padel mrtev en Francoz, ranjena dva policaja, dalje en nemški vojak in še drugih 9 oseb s težjimi poškodbami.
Zapletki na Balkanu
Med tem ko so Nemci preveč zaposleni na ruskem bojišču, se pa doma kavsajo njihovi vazali. Če ni mačke doma, miši plešejo. Romunija, Hrvaška in Slovaška so obnovile neke vrste “Malo Antanto”, Ogerska in Bolgarija pa spet držita skupaj. Ena in druga pa rožljata z orožjem. Romunija zahteva nazaj Transsilvanijo in Dobrudžo, Hrvatje pa tudi uvidevajo v kaki družbi so se znašli in kaj ji^i čaka. Slovaki spet ravno tako ne morejo preboleti velikih zgub na korist Ogrom. Vse to vsak dan dviga napetost in se ponavljajo dnevno spopadi na mejah teh držav in v časopisih ter radiju. V diplomatskih načrtih ima ta mala Antanta zlasti to, kako odceptiti Bolgarijo od Ogerske. Toda Romunija neizprosno zahteva nazaj de.l Dobiudže, ki so jo Bolgari po tolikih prizadevanjih dobili. Hrvatje pa gredo s svojimi zahtevami tudi zelo daleč in skušajo dobiti skupno mejo z Bolgari na račun Srbije.
V Bolgariji se je zvedelo, da so Nemci proti tem zaplotnim načrtom protestirali in tako že lahko vedo, da vse njihovo kovanje načrtov ni'več vredno kot'otročje stavbe iz ilovice.
Celemu svetu pa je jasno, da je zadeva z Dražo Mihajlovičem mnogo važnejša ne le za “os”, temveč tudi za obe politični balkanski zvezi, kot pa bodoči načrti držav, ki bodo dočakale vse kaj drugega kot si žele.
URUGUAJSKA BARKA POD VODO
“Maldonado”, parnik uruguajske zastave z 8345 tonami so potopili Nemci. Parnik je plul v Sev. Ameriko, naloen z kožami, volno, mesom, nojevim perjem, stearinom, evkaliptovim oljem in drugimi stvarmi. Zavarovana je bila ladja (tovor) za 900.000 -$•
Nemci so ladjo ustavili, veleli izstopiti posadki'in jo z dvema torpedoma potopili. Od 48 mornarjev jih je 22 že v llalifaxu, 13 v Mamil-tonu, ostalih 13 je baje tudi na varnem. Kapitana pa so odpeljali na ‘podmornici.
Maldonado je bila prvotna angleška ladja, pozneje je prešla v italijanske roke, kateri mso jo Uruguaj-ci zaplenili, ko so prekinili zvezo z osiščem. Uruguaj zahteva za barko odškodnino in zadoščenje, obenem pa hoče tudi takojšnjo prostost la-dijinega poveljnika, v nasprotnem slučaju pa bodo izvajali represalije na nemških državljanih v Uru-guaju.
ustanov privlačnih naprav in propaganda.
TRAMVAJ “IMPERIAL”
V nekaj dneh se bomo ustrašili na buenosajreških cestah, ko nam 1)0 prihrumel nasproti velikanski nestvor voza na dve nadstropji, visokega 4 m c katerem bo prostora za 55 oseb. Od kraaa se bodo naj hrže le pogumni upali v gornji voz. Kdo ve če jih ne. bodo prej vzeli spet iz prometa, kot se bomo nanje naučili.
ZADNJI NASTOP ZINKE MILANOV
V nedeljo 2. avgusta je naša jugoslovanska umetnica Zinka Milanov
zadnjič	nastopila v		Colonu	v tej
sezoni.	Njen i	lastop ,	je bil v	“Nor-
mi” in	je bik	i vloga	Norme’	v nje-
PERU MISLI NA TRANSKONTT-ITENTALNO ŽELEZNICO
Radi vojne je nastalo pereče vprašanje varnih zvez med deželami južne Amerike in je dežela Peru sprožila misel na realizacijo nove železnice, ki bi zvezala Tihi ocean z Atlartskim iz Peru čez Brazilijo. Na zemljevidu je razdalja med obema oceanoma ogromna, toda izvedba te železniške zveze bi ne bila tako silna stvar, ker bi zahtevala nič več kot 300 km dolgo železniško progo od Pacifika do mesta Borga, ki je zamišljeno kot pristanišče na reki Maranon, ki je že veletok in glavni dotok največje reke Amazo-nas. 4000 km je dolga plovna reka od Borga do izliva v Atlantski ocean.
Vse kaže, tla bo prodrla ta pe-ruanska zamisel in ne bolivijski predlog, kateri je zamislil zvezo iz čilskega pristanišča Arica na Pacifiku čez Bolivijo in Brazilijo na Santos.
Ta trauskontinentalna zveza je v sedanjem času posebno velikega pomena za trgovino, posebno za prevoz nafte; še važnejša pa je za slučaj kakih zapletkov, ki jih vtegne vojska prinesti nad južno Ameriko. Dosedaj je edina obstoječa trans-kontinentalna zveza v južni Ameriki iz Buenos Airesa skozi Meudozo na Valparaiso.
KRVODAJALSKI KLUB
V kirurški kliniki, ki jo vodi dr. Ivaniševič, je bil otvorjen klub za osebe, ki so pripravljene dati kri za bolnike. Povod za ustanovo tega kluba je dal dogodek, ki se je odigral nedavno na kliniki, kjer med celo množico navzočih ni bilo nikogar, ki bi se žrtvoval za rešitev bolnika, katerega položaj je nujno zahteval krvi. Samo starka, • bolnikova mati, je pokazala voljo, da da kri svojemu sinu.
Krvodajalni klubi že dolgo obstojajo v Ameriki in Britaniji.
nih rokah.
Ob izhodu Coiona je Zinko čakala mnogoštevilna argentinska in .jugoslovanska publika ter jo, ko se je pokazala, burno pozdravila in .ji poklonila cvetja. Ljubitelji lepe umetnosti so ji izročili tildi pergament/s podpisi.
Zinka bo nastopila še parkart tukaj med nami. V ponedeljek 17. avgusta ob 9 uri zvečer ho nastopila v Jugoslovanskem domu na Dock
OBLETNICA NEODVISNOSTI PARAGUAYA
V Paraguay je odpotovalo vojaško zastopstvo na proslavo narodnih svečanosti obletnice neodvisnosti, ki se pričtio 15. avgusta.
ARGENTINSKA PRODUKCIJA BOMBAŽA
Ta produkcija se ceni na 76.500 ton v zadnjem pridelku. Ohaco je pridelal 61.400, Corrientes čez 6.000, Pormoza 4.000, Santiago 2.200, Santa Pe 2.100. Nekaj so pridelale tudi nekatere druge province. Bratev bombaža je bila zaključena v juliju. Letina je bila izredno dobra in tudi jako izrabljena.
Slovenci! Pokoncu glave!
Po zadnjem obisku v slovenskih krajih, ko je ukazal rimski rabelj “junaškim’.’ armadam, naj se podvizajo pobiti vse bar je slovenskega, se je gorje našega naroda, strašno poslabšalo. Ko nimajo več talcev, so se izmislili žrebanje, Češ, naj odloči
PREVZEM GOSTILNIŠKE OBRTI
Naš vsem dobro znani rojak Franc Trebše je ¿e dni prevzel že obstoječo gostilno na Avda. San Martin. 6470, U. T. 50 - 5106.
Vsem rojakom priporočamo, da Trebšeta posečajo.
ŠTORKLJA NA OBISKU V MENDOZI
Štorklja je obiskala družino
usoda, kdo mora prej pasti ped hi- Boštjančič m obdarila ¿vanko in jenskim, italijanskim nožem. Sami Rudolfa, z zdravo in čvrsto deklico -priznavajo, da so možje in fantje pobegnili v gore, preostane jim torej pobijati samo nedolžne otroke, slabotne žene in tiste moške, ki jih dobe v roke. Nič jih ni sram toga nečloveškega početja. Hijenam, kot so oni, je pač vseeno, naj pijejo junaško četniško kri, do katere sploh, ne morejo, ali pa nedolžno žensko in otročjo, samo da je slovenska, pa se lahko v Rimu postavijo.
V Montevideu se te dni zbirajo drugi sluge rimske volkulje, pod vodstvom grofa Sforze, ki je poslal 1818. leta v naše kraje svoje čete, z vsemi obljubami, katere je pa takoj, bo je videi, da se narod ne more braniti, pojedel prej kot se je v Italiji pojavil fašizem. Izgnal je veliko število učiteljev in drugih izobražencev ter tepel in mučil naš narod tako, kot pozneje fašizem.
fiedaj kriči Sforza v svet, da se mej Italije ne sme nihče dotikati.
Kriči, da mora njegov narod biti svoboden in demokratičen. Kakšna demokracija pa bo to, če bo imel
MEDNARODNA ŽIVINOREJSKA RAZSTAVA V URUGUAYU
ROSARIO DOBI NOVO MEDICINSKO FAKULTETO
Poslanska zbornica ima v študiju projekt za financiranje medicinske fakultete v Rosariju, za katero nameravajo odobriti 15 milijonov pe sov in bo zgrajena na 80.000 m2. Združena bo namreč tudi z bolnico. — V Buenos Airesu pa je medicinska fakulteta z bolnico (Glinica) še bolj velika stvar, ki zavzema 130.000 m2.
Otvorjena je(bila peta mednarodna živinorejska razstava v Montevideu, na kateri so zastopane Uru-jpUa prihodnje leto od 20 maja do guaj, Argentina in Brazil s svoji »vo-nstn v 15 ™Wlst«*v»h
Budu ter bo dobiček tega koncerta za naše vojne v,jetnike. V soboto,
preje, to .¡e ra. r. m. bo pa nastopila} pod SV0j0 vlado naš. nared in bo
V	La Plati ob o uri popoldne m sicer1	••	-
v Teatro Argentino. Dobiček tega koncerta pa bo za pomoč siromašne dece v zavodu naših sester reda Brezmadežnega spočetja iz Dubrovnika.
Zadnji trenutek smo zvedeli še eno veselo vest h Zinki Milanov, in sicer , da je z ravnateljstvom “Coiona” podpisala pogodbo za nastop v tem gledališču prihodnjega leta.
V	pogodbi je rečeno, da bo nasto
mi pasmami in živinorejskimi pridelki.
| Slov. Babica
| FILOMENA BENEŠ-BILKOVA
| Diplomirana na Univerzi v ] Pragi in v Buenos Airesu Ordinira od 9 zjutr. do 9 zvečer
20 avgusta v 15 predstavah
Naši tunetniej Zinki tudi mi časti-tarno in se veselimo ž njo njenih lepih uspehov.
POŠTA
lavne 1 po svoji' stari navadi z njim? Mi ki smo iskusili italijanski bič, si lahko predstavljamo. Zato ne sme govoriti o nas, kot da smo Italijani, ampak nam mora, če je mež, obljubiti, da nas bo pustil naši usodi. Ker pa tega ne bo najbrž naredil, ker je Italijan, mu ne sme noben Slovenec ali Hrvat izpod Italije verjeti, da se bori za demokracijo.
Ker vidimo, kako se rimska volkulja na vseh koncih in krajih pripravlja, da nas tudi po tej vojni obdrži v svojih krempljih, moramo vedno in povsod delati na to, da se jim prekrižajo računi in da bo naše lepo Primorje priključeno novi svobodni in demokratični Jugoslaviji.
A. š.
Rudolfa z zdravo in čvrsto deklico prvorojenko, kateri so dali ime Silvija Jolanda.
Čestitamo!
V BOLNIŠNICI
Rojak Likar Anton iz Otlice pri Colu se nahaja v bolnišnici Muniz, sala 24, postelja 8.
Obiski so: v nedeljo in četrtek od 13—15 ure.
Priajtelji obiščite ga!
Cerkveni vestnik
15.	avgusta: Marijino vnebovzetje, zapovedan praznik.
16.	avgusta: Maša na Laternah) za Ido Mavec.
. Pri sv. Rozi ob 12 uri’ za Terezijo Leban.
23. avgusta: Na Avellanedi za starše Horvat.
*
Shod bratovščine rožnega venca
bo na Avellanedi 16. avgusta, na Pa-ternalu pa 23. avgusta popoldne.
*
Marijino Vnebovzetje 15. avgusta je prelep praznik, ki nas spominja na veliko resnico naše vere, da nas čaka šele po smrti prava sreča, katero zastonj človek išče na tem svetu. Veren kristjan, ki živi v tem upanju je miren v življenju tudi v času bridkosti in bo srečen v večno-si. Neverni pa ne morejo sreče ujeti tukaj, pa jo bodo zgubili tudi v večnosti.
UMA 1217 — BUENOS AIRES
U. T. 23 - Buen Orden 3389
TURISTIČNI KONGRES
V Buenos Airesu se je vršil turistični kongres, na katerem je bilo zbranih 600 zastopnikov iz raznih krajev in je bil razgovor o stvarni ureditvi argentinskega turizma, ki je v svojih skromnih začetkih potreben marsikatere pobude. Posebno pa sedaj, ko ni mogoče več v tujino, bo turizem ne le potrebna, temveč tudi kaj dobičkonosna stvar. V pretresu je ureditev prometa. holelskih
Krojačnica ‘Gorica’
Franc Leban
«
WARNES 2191	Bs. Aires
Nasproti postaje La Paternal ||
ZOBOZDRAVNIKA DRA. SAMOILO V2C de Falicov in
DR. FELIKS FALICOV
Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure.
DONATO ALVAREZ 2181
U. T. 59 - 1723
Na kr. jugoslovanskem ’poslaništvu, Avda. de Mayo 1370/11 L, Buenos Aires, se nahajajo pisma za razne naše izseljence, kjer jih morejo prejeti ob uradnih urah.
Pisma imajo sledeči:
Barac Anton, Buljevic Dinko, Bjelič Miloš, Bukovac Djulaga, Bu-kovszky Teresa, Bijeiic Božo, čupič Milovan, Cabrio Ivan, Gašparovič Zvonko, Jurlin Frane, Kos Anton, Kneževic Velimir, Krak P. Antun, Kriletič-čulič Jovan, Mitrovič Ana, Maričič Albert, Mikic K. Ivan, Pules Nikola, Pezelj M., Raaber Ludwig, Supčič Toma, Roso Ivan, Strika Anton, Stipčič Jože, šarano-vič Radovan, Taussig Mirko, Vidakovič Mate, Varga Janoš, Žnidaršič Luisa.
SUIVOVICA ŽGANJE PELINKOVEC		i
VERM		UT
Zlatko ]	K Bi	IS idel
Avenida Maipu 3146-50	Olivos F.C.C.A.	
U.T. Olivos (741)-1304		
OBJAVE J.N.O.
Odsek J.N.O. “Comodoro Rivada-via” sporoča, da se zamore v ta odsek vpisati pri sledečih odbornikih:
Savi Ugarkoviču ali Stevu Todo-riču, “Diad. Argentina”, Klm. 27;
Vasu Sokariču ali Srečku Gredac, “Comp. Astra”, Klm. 20;
Šimu Dragojeviču, “Manantial Rosales”;
Petru Miljeviču, Bahia Solano ;
Nikoli Kralju ali Blažu Dragojeviču, Ivini. 8;
Ivanu Filipcev (Šuc), Nikoli Miji-cu, Petra Martiniču ali Jovi Kličko-viču — za Comodoro Rivadavia, Klm.- 3 ali za ostale oddaljene kraje.
Novi odbor odseka “Comodoro Rivadavia” je naslednji:
Predsed. Mihajlo Ivanovič, pod-preds. Ivan Filipčev, tajnik Savo Trivič, nam. tajnika Srečko Gradac, blag. Nikola Mijič, nam. blag. Blaž Dragojevič. Odborniki: Savo Ugar-kovič, Jovo Karapandža, Mitar Mitrovič, Vašo Sekarič, Petar Miljevič, Nikola Kralj, Mijo Kulič, Milan Popovič Simo Dragojevič in Stevo To-dorič. Nadzorni odbor: Petar Mar-tinie in Jovo Ivličkovič.
J. N. 0,
Objave Primorskega odbora
Corrientes 3114, Bs. Aires
ZA JUGOSLOVANSKE VOJNE VJETNIKE
Potom Primorskega odbora so da-
20.—23. avgusta se vrši dekliški kongres, katerega se vdeležite: tudi slovenske mladenke, da boste slišale kako besedo, ki Vam bo zanesljiv kažipot v srečo, katero si želite.
Janez Hladnik.
IZ ROSARIJA
SMRTNA KOSA Po razmeroma kratkem bolehanju, zapustil nas je rojak Miha Cve-trežnik, doma iz Avč j e vasi pri Kanalu, star šele 45 let.
Blagi pokojnik je bil pokopan v nedeljo 9. t. m. na pokopališču v Juan Ortizu, kjer je bil več let za-
rovali za naše vojne vjetnike sle-jposlen v tovarni papirja. “Celulosa deči:	j Argentina”.
S. B. $ 10.—; Peter Rojc $ 5.— in Zapušča ženo Rozalijo z 9 letnim
Stanislav Fon $ 5.
Rojaki in rojakinje! Vsi, ki vam je mogoče, pomagajte tem našim revežem! Pomagajmo kar največ našim vojnim vjetnikom!
sinčkom Rihardom ter brate in sestre.
Naj ho pokojnemu Mihi večen mir, preostalim pa naše iskreno sožalje!
Dr. LUIS RAZUMNEY
KIRURGIČNI ZOBOZDRAVNIK
DIATERMIA — ELECTROCIRUJIA Sprejema vse dni od 14 do 20 ure.
SEGUROLA 1848 — U. T. 67 - 3961 — BUENOS AIRES
j
J
f
t
PERRAMUS
SUKNJO
OBLEKO
dobite na veliko izbiro iz najfinejšega blaga.
CENE ZMERNE — DELO PRVOVRSTNO
Krojačnica
LEOPOLD UŠAJ
GARMENDIA 4947 La Paternal Buenos Aires
R. Mikuličic, predsednik
“Tri sestre'

V nedeljo 9. t. m. se je vršila prireditev “Slovenskega doma’’, na kateri je bila poleg petja tudi igra “Tri sestre”.
Klaverno se je držalo vreme ta dan, posebno dopoldan. Pozneje se je sicer nekoliko zboljšalo, a je začelo ob času, ko ljudje največ odhajajo z doma ponovno deževati. To slabo vreme je mnogo zakrivilo, da ni bila udeležba taka, kot bi v lepšem vremenu gotovo bila. Kljub temu pa lahko rečemo, da je bila dvorana polna.
Spored se je začel izvajati nekoliko pozneje kot je bilo napovedano. To pa je ob takem vremenu skoro opravičljivo.
Spored se je začel s petjem, pri katerem je zapel mešan zbor “Vje-tega ptiča tožba” in “Nazaj v planinski raj”. Moški zbor pa je zapel “Zvečer”. Oba zbora sta prav dobro zapela. Sledila je igra.
Kar se tiče igranja, se mora priznati, da se je igro podalo skoro brez pogreške. Mnogi trdijo, da tako lepo podane igre že dolgo niso videli na nobenem naših odrov. In če se vzame še v poštev, da so bile vloge takorekoč šele zadnje dneve razdeljene in je bilo prav malo vaj, moramo rči, da so igralci “Slovenskega doma” ros dobri igralci. Mnogo navzočih je bilo slišati, ki so rekli, da igrajo kakor poklicni igralci.
Preveč bi bilo, da bi se bavili z vsakim igralcem posebej. Vsi so se izkazali res izborno, tako v izgovorjavi, kakor v kretanju. Vsa čast jim in “Slovenski dom” je lahko ponosen na take igralce. Še celo Silvija Nanut, ki je bila prvič na odru in katere vloga ni bila ravno primerna sanjo, se je prav dobro izkazala, kar pač pomeni, da bo dobra igralka.
Igra je trajala dobro uro, nakar se je začel ples ter je upati, da so bili plesaželjni takrat zadovoljni. Imeli so dovolj časa, da so se lahko do dobra navrteli.
Kakor povedano, je bila igra sijajno podana, žal, da je bila prekratka, kakor so se izrazili nekateri gledalci. In prav gotovo je morala igra občinstvu zelo ugajati, ko so še posamezne igralce pri odprtem odru aplaudirali.
Udeležba je bila kljub slabemu vremenu še dobra ter je prinesla nekaj čistega dohodka, od katerega bo polovica za naše vojne vjetnike.
Velika vseslovanska prireditev
UDRUŽENJE SLOVANOV V ARGENTINI bo priredilo v SOBOTO 15. AVGUSTA 1942 ob 9 uri zvečer v “PARQUE ROMANO”, ulica LAFINUR 2951
Veliko slovansko prireditev
na kateri bodo sodelovala vsa slovanska društva in organizacije.
Ta prireditev bo druga te vrste. Enako je pred meseci priredil ta Vseslovanski odbor, in pri kateri so tudi sodelovale vse one naše orga-
KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite ae na rojakinjo
Berto Černič
DORREGO 1583 — Gs. Aires U. T. 54 - 3588
jnizacije, katere se zavedajo slovan-j stva.
Pribite tedaj na to prireditev vsi, da bomo s svojo navzočnostjo pokazali našo moč, katero naciji in fašisti ne bodo nikdar strli.
Poživljamo tedaj vse rojake in rojakinje, da se vdeležite te vseslovanske prireditve, katera bo v soboto 15. t. m. v “Parque Romano”!
Koncert
Jugoslovanska Narodna Odbrana bo priredila v ponedeljek 17. t. m. ob 9 uri zvečer VELIK KONCERT, na katerem bodo sodelovali naši umetniki:
SINKA MILANOV, dramska so-pranistkinja,
LJERKO ŠPILER, violinist, in
PREDRAG MILANOV, bivši član zagrebškega gledališča.
Po končanem sporedu bo ples.
Koncert se bo vršil v JUGOSLOVANSKEM" DOMU na DOCK SU-DU, ulica J. M. NUNEZ 1751.
oisti dobiček koncerta bo za naše vome vjetnike, zato pa rojaki in rojakinje pčsetite koncert v čim večjem številu.
Prireditve “Slovenskega doma”
Druga večja prireditev se bo vršila v NEDELJO 18. OKTOBRA, tudi ob 4 uri popoldne in sicer v ARMENSKI DVORANI, ulica ACEVEDO 1353.
Prosimo vsa naša društva, da vzamejo to na znanje in ne prirede na te dni svojih zabav.
Pripomnimo, da “Slovenski dom” ne ho imel po 9. avgustu in cel september nobene samostojne prireditve, ker bodo v tem času imele prireditve druge organizacije, pri katerih ho tudi “Slovenski dom” sodeloval.
v SREČKE SO PRODAJALE
Na zadnji prireditvi “Slovenskega doma” so prodajala srečke naslednja dekleta: Nanut Silvija, Nanut Lilijana, Vida Kjuder, Angela Lakner, Mlečnik Ivan in Helena Mihel j.
Največ jih je prodala Nanut Lilijana in sicer za $ 33.20.
Vsem za njihov trud najlepša hvala!
Odbor “Slov. doma”.
SEJA
V torek 18. t. m. ob 8.30 zvečer se vrši seja odbora “Slovenskega doma”.	Tajnik.
Spomin na bazoviške žrtve
Primorski odbor se pripravlja, da letos še posebno dostojno počasti spomin naših bazoviških žrtev, ker so se tem pridružile še druge.
Komemoracija se bo vršila v nedeljo 6. septembra ob 5 uri v “Slovenskem domu”. Zapela bosta zbora “Slovenska doma” več priložnostnih pesmi, bodo tudi razni govori in deklamacije.
Razpostavljene bodo slike naših žrtev in kakor vedno okinčene s cvetjem ter vse obdano z žalnim trakom.
Slovenski dom” in Primorski odbor bosta na ta način počastila spomin na vse naše žrtve in vabita vse zavedne rojake in rojakinje, da ta dan s svojo prisotnostjo na tej spominski prireditvi počaste vse mučenike našega naroda.
i
Slovenska babica
dipl. v Pragi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici “Raw-son”, se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. Postrežba prvovrstna.
ANA CHRPOVA ENTRE RIOS 621 U. T. 38, Mayo 8182
KLINIKA ZA VSE BOLEZNI
Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni Dr. A. AZAGUIRRE.
Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučab. obistih, jetrah. želodcu, živčevju, glavobol in revmi ¡¿zem. ženske bolezni
Analizacije krvi, vode itd. so izvršene po Profesorju Narodne Univerze v Buenos Airesu Dr. I. Raffo.
RAYOS X, DIATERMIA in ELEKTRIČNO ZDRAVLEJNJE.
Zdravniški pregled $ 3.—
Sprejemamo: od 9—12; pop. od 15—21. — Ob nedeljah in praznikih od 9—12.
GOVORI SE SLOVENSKI
S U I P A C H A 2 8
(1 kvadro od Av. de Mayo v višini 800)
G. P. D. S.
VABI
vse cenj. rojake in rojakinje na veliko
Mladinsko prireditev
23. AVGUSTA T. L. katera se bo vršila dne v društvenih prostorih, ulica Sim-bron 5148 (Villa Devoto). SPORED:
1)	Otvoritev: GODBA.
2)	Pesem: “PO JEZERU”, izvajajo otroci.
3)	Pesem: “KJE SO MOJE ROŽICE”, izvajajo otroci.
4)	Deklamacija:	“NAŠA ZEM-
LJA”, Rožica Kosič.
5)	Prizor: “BEGUNČEK”, izvaja Duško Bajt.
6)	Solospev: “SIROTA”, izvaja Olga Frančeškin.
7)	Deklamacija:	“DESPEDIDA
DE ESCUELA”, R. živec.
8)	Veseloigra v ehem dejanju:
“Luknja v namiznem prtu
(Izvajajo otroci).
Po končanem sporedu PROSTA ZABAVA, BOGAT SREČOLOV in PLES.
Vljudno vabi
Odbor G.P.D.S.
*
ROJAKI: Vzemite na znnaje, da dramski odsek G.P.D.S. bo v kratkem vprizoril dramsko sliko v treh dejanjih “MATI” pod vodstvom učiteljice gospe Emilije Bajt.

IZ ROSARIA
PROSLAVA 12 LETNICE “TRIGLAVA”
Slov. D. D. “Triglav”, vabi vse cenjene rojake na skupno kosilo, katero se bo vršilo v čast ustanoviteljem in članom društva, v proslavo dvanajste obletnice ustanovitve “Triglava”, v nedeljo, dne 23. avgusta 1942, v društvenih prostorih Gral. Mitre 3924.
Skupno kosilo ob 12 uri, po kosilu igra in ples.
Rojaki izseljenci! Držimo se našega skupnega socialnega razvoja, V svetovnem pogledu bodimo na strani tistih, ki resnično kaj dobrega napravijo za ljudstvo.
Z ozirom na današnje težke čase, ki jih preživljajo naši v domovini, zahtevajo in je nas vseh dolžnost, da kaj pomagamo k osvoboditvi našega naroda. Uverjeni smo, da se udeležite te skromne ali značajne proslave.
F. Mezgec, tajnik
Tomaževa kopriva
Med deli ruskega pisatelja Andrejeva je tudi zgodba o svojevrstnem človeku, ki je v veseli družbi — najbrž omamljen od pijače — rekel, da se mu dopadejo črne, zamorke. Na vprašanje začudenih tovarišev je pojasnil, da mu črne ugajajo zato, ker je v njih nekaj eksotičnega. Ni si bil popolnoma na jasnem, kaj ta beseda pomeni, toliko je pa že vedel, da predstavlja nekaj nedomačega, neruskega. Za njegova eksotična nagnjenja so izvedeli njegovi predstojniki. Da bi mu spravili iz glave takšne nespametne misli, so ga seznanili s svojimi hčerkami, ki so bile prave ruske krasotice. Naš junak se je v eno teh krasotic zaljubil in, kar je glavno, tudi njej se je dopadel, toda skrival je to svojo ljubezen in na levo in desno izjavljal, da mu ugajajo črne. . . Nekega dne je priromala v mesto varie-tetna družba, pri kateri je bilo zaposlenih tudi nekaj zamork. Hudomušni tovariši so ga seznanili z eno teh žensk, pa ji je naš mož zač^l javno dvoriti, čeprav se mu je želodec obračal, ko je motril njene bele oči, ogromne mesnate ustnice, velike zobe in druge eksotične posebnosti njenega telesa. Da bi dokazal, kako se on ni varal v svojih mislih, je črni zamorki dvoril prav do konca, to se pravi: poročil se je z njo. In tu začenja tragična stran te komične zgodbe. Eksotična odvratnost njegove žene je na našega moža vplivala tako pogubno, da je čez nekaj časa zbolel na smrt. A še tik pred smrtjo je ponavljal, da so mu črnke ljubše nego domače ženske, bele Rusinje, čeprav je svojo ženo sovražil iz dna srca.
že vem, kaj si misli nestrpni či-tatelj: Vse je lepo in prav, toda — kakšno zvezo ima ta Andrejeva zgodba s “Tomaževo koprivo”?
Takoj si bomo na jasnem.
Na to zgodbo sem se spomnil, ko sem na buenosaireški “Njivi” naletel na koprivo Tomaža Kodelje, katere botanično ime je “Sodbe se ogibljejo”. Kopriva je polna zbadljive zlohotnosti napram Jugoslaviji, Slovenskemu listu in meni.
Glede Jugoslavije navaja “Nji-vin” sodelavec besede goričkega slovenskega izobraženca, ki je baje — in bogve v kakšnih okoliščinah — dejal svojim tovarišem z druge strani meje: Nikar se ne hvalite toliko s svojo Jugoslavijo in ne zabavljajte toliko čez Italijo! Če imamo v Italiji plemstvo, imate pa v Jugoslaviji koritarje!
Tomaž trdi, da je tistim slovenskim advokatom iz Jugoslavije, ko so to slišali, takoj zastala sapa. če je to res, so bili to kaj čudni advokati in, na vsak način, niso prav nič poznali prilik v Italiji in še posebno v naših zasužnjenih krajih. Kje je bilo več koritarstva nego pri nas na Primorskem za časa obnovitvenih del, ko so baje bile izrečene besede, ki si jih je Tomaž tako skrbno zapomnil! In kje na svetu je več brezpotrebnih, parasitnih služb nego v Italiji? Kaj je Tomaž že pozabil na številne zajedavce, ki so nam jih Italijani — z naslovi ca-valliere, ragioniere, commissario, secretario itd. — vtikali v vsa županstva, v zadruge, poosjilnice in sploh povsod, kjer je bilo kaj denarja? če so že ti gospodje v naših krajih, ki so bili bolj nižjega “plemstva”, imeli okrog sebe in redili na stroške našega ljudstva cele štabe miličnikov, vohunov in cele hareme žensk, kako je moralo biti v italijanski “višji družbi”, kamor niso videle naše oči!
Pa sem se vprašal, zakaj nekateri naši ljudje s' takšno naslado zabavljajo ob vsaki priliki in nepriliki čez Jugoslavijo, kakor to dela Tomaž, ki nam — po vsem trpljenju, ki ga je naš narod prestal in ga še prestaja pod Italijo — razlaga, da je črna, eksotična, tuja, Italija boljša od naše, domače, Jugoslavije? In sem se tedaj spomnil na tisto Andrejevo zgodbo. So pač ljudje, ki so ob kakšni priliki — najbrž omamljeni od naši državi sovražne propagande — začeli zabavljati čez Jugoslavijo in to reč zmerom naprej gonijo. Tudi sedaj, ko se jim je črna fašistična Italija še bolj razgalila v vsej svoji odvratnosti, požigajoč slovenske vasi, moreč naše brate in sestre. Globoko v švojih dušah najbrž Italijo sovražijo zaradi vsega gorja, ki nam ga je prizadejala, toda obnašajo se kakor tisti junak iz ruske zgodbe, ki se je poročil z zamorko.
Sicer pa moram povedati, da Tomažu ne zamerim preveč. On je ena sama glava. Prepričan je, da je vso modrost iz sklede z veliko žlico pojedel, pa v tem svojem prepričanju marsikatero napiše, ki ni dovolj pretehtana. Poznam ga po dveh pismih, ki ju je pred nemškim napadom na Rusijo poslal S. L. in ki sem jih imel v rokah kot član uredniškega odbora. V enem pismu je razlagal, da se je “gnili” Jugoslaviji prav zgodilo, v drugem pa je hvalil “pro-tikapitalistično vojno” totalitarske-ga tabora in očital Slovenskemu listu “da smrdi po librah šterlinah”. Odgovor na njegova modrovanja mu je dal sam “firer”, ki je par dni kasneje ukazal napasti Rusijo in s tem izpodbil vse Tomaževe totali-tarsko-pr otikapitalistične teorij e.
Tomažu, kot rečeno, ne morem prehudo zameriti, pač pa se mora vsakemu človeku čudno zdeti, da so njegovo koprivico tako radi sprejeli na svojo Njivico ljudje pri tisti organizaciji, ki se danes ponosno imenuje “Zveza jugoslovanskih društev v Argentini”. Res je, da so v uredniškem štabu Njive tudi taki, ki so že marsikatero napisali proti Jugoslavšiji, vendar pa smo po njihovih zatrdilih morali misliti, da so po 22. juniju 1941 postali navdušeni Jugoslovani. Čemu torej s Tomaževim peresom zbadajo Jugoslavijo in ji za zgled nekoruptivnosti postavljajo — Italijo?
Kar se Slovenskega lista tiče, ni Tomaž edini mož, ki je poklican, da o njem sodi. In gotovo bi se bil Slovenski list temeljito pomotil, če bi bil sledil nauke, ki mu jih je Tomaž tako učeno dajal.
Končno pa še dve besedi o mojem koristarstvu, ki mi ga Tomaž očita. Možje, ki orjejo Njivo in ki so Tomaževo koprivo s takšno naslado presadili vanjo, prav dobro vedo, da živim jaz že več ko trideset let od svojega oblica in žage ter da nisem nikoli zajemal iz korita nobene ustanove, ne zasebne ne javne — in tudi delavske ne!
Naj prijazni čitatelj ne zameri to osebno oneganje, ki ni ne moja ne Slovenskega lista navada. Včasih pa je morda kakšna izjema tudi v tem pogledu potrebna.
I. P.
Slovenski stavbenik
Za načrte, betonske preračune in Firmo,
obrnite se do tehničnega konstruktorja FRANCA KLANJŠEK
Av. Francisco BEIRO 5329-31 Villa Devoto U. T. 50 - 0277
( 1 PRVOVRSTNA KROJAČNICA	
“LA ESTRELLA”	i
ZA JESENSKE IN	
ZIMSKE OBLEKE	ff^
V ZALOGI VELIKA IZBIRA	
BLAGA ZNAMKE SUPERLAN	||p
Stanislav Maurič TRELLES 2642 — Buenos Aires U. T. 59-1232	«
POZOR!
TRGOVINA ČEVLJEV BELTRAM I	Vas podomače postreže.
iče hočete biti elegantno in dobro obuti, posetite to trgovino, imeli boste na razpolago veliko | izbero vsakovrstnih čevljev, copat za delo, šport f in izlete. — Pridite, pa se bosie prepričali! Se priporoča
Albert Beltram
I DONATO ALVAREZ 2288 — BUENOS AIRES
AKO HOČETE BITI ZDRAVLJENI OD ODGOVORNEGA ZDRAVNIKA
zatecite se k
Dr. A. GODEL
Sprejema se od 9 do 12 in od 15 od 21 ure. GOVORI SE SLOVENSKO BARTOLOME MITRE 1676
SLOVENSKI LIST
Ust izdajata: “SLOVENSKI DOM” in KONSORCIJ
Šolstvo pod Marijo Terezijo - Ustanovitev ljudske šole
(Nadaljevanje)
Kako pa je bilo z nižjimi šolami po reformacijski dobi?
Večkrat je slišati trditev, da pri nas ni bilo nikakih nižjih šol pred dobo Marije Terezije. Vendar ni povsem res tako. Že veliko število dijako^, ki so obiskovali srednje šole priča, da so morale biti po deželi nižje učilnice, kjer so pripravljali učence za višji pouk. Bile so to takoimenovane “nemške šole” kjer so poučevali predvsem v nemškem jeziku in jih tako ločiti od “latinskih šol”, kjer se je mladina pripravljala za višje poklice. V Ljubljani je n. pr. stara šenklavška šola prestala tudi burno dobo lute-ranstva, čeprav proti koncu 16 stoletja je bil vedno manjši obisk učencev. Ko so jezuiti v Ljubljani otvo-rili svoj kolegij, so poskrbeli tudi za začetno šolo, kjer so pustili pouk svetnemu učitelju, ki je čez nekaj
j let poučeval že do 60 ali 70 učencev. Tudi šenklavška se je dalje vzdrževala predvsem kot izobraže-vališče cerkvenih pevcev. Leta 1608. so na jezuitski šoli nastavili dva učitelja, pouk deklic pa so poverili učiteljici, ki je imela svojo šolo na Starem trgu. Od 1. 1621., ko so opustili jezuiti svojo šolo, je nastavljal učitelje mestni magistrat, oziroma jim dajal dovoljenje poučevati na zasebnih šolah, a potrditi jih je moral ljubljanski knezoškof, kateremu so morali izpričati svojo pravovernost in izpolnjevanje verskih dolžnosti. Y tem “nemških šolah” in tudi zasebnih so poučevali čita-nje, pisanje, računanje in katekizem. Učni načrt za šenklavško šolo iz i. 1679. nam priča, da je tudi sloveščina imela svoje skropano mesto. Po večernicah je moral namreč učitelj narekovati otrokom kratke razumljive stavke v “ljudskem” t. j. slovenskem jeziku (in vulgi sermone), da so se učili po narekovanju pisati. Seveda so morale biti tudi vaje v čitanju, ker so se učili šolarji v prvih letih katekizma v slovenskem jeziku. Pozneje so tudi deklice zahajale v deške šole in obratno v dekliško šolo na Starem trgu so obiskovali tudi dečki. Tako so
SLOVENSKO STAVBENO • PODJETJE
A. S. V. L.
A. STOKA & V. LOJK
T. KONSTRUKTORJA Pisarna: LOPE DE VEGA No. 3136 Buenos Aires
Tel. 50-4300 Prv. 54-2756 Part.
Plane, Ekonomične betonske kalkule, Občinske tramitacije, Firma, Ob. Sanitarias itd. — Za zidanje, povečanje, in popravo biš v mestu in deželi z takojšnim in več časnim plačevanjem v komodnih mesečnih obrokih, manjših kot najemnina katero plačujete sedaj.
MATERIJ ALI IN DELO PRVOVRSTNO.
Plane in preračune brezplačno.
OBIŠČITE NAŠO PISARNO.
bile proti koncu 17. stoletja v Ljubljani 3 redne šole in nekaj zasebnih. L. 1703. so prišle v Ljubljano uršulinke ter otvorile vnanjo in notranjo dekliško šolo, ki sta se kmalu razširili v tri razrede, kjer so se deklice učile poleg predpisanih učnih predmetov tudi ročnih del.
Izven Ljubljane so bile šole še po nekaterih mestih in krajih, kjer je vnema kakšnega župnika poskrbela za šolski pouk.
V Kranju je bil v začetku 17. stoletja Juri Krt pevovodja in učitelj na župni šoli. Leta 1759. sta bila v Kranju dva učitelja, izmed katerih je bil eden za podučitelja (Unter-schulmeister). V Škofji Loki se šola in učitelj večkrat imenujeta čeprav ni ohranjeno nobeno ime. Kamnik je imel svojo šolo že v 13. stoletju.
Zelo je povzdignil kamniško župnik M. L. baron Rasp od 1. 1699. Kupil je neko zasebno hišo in jo priredil za šolo. Poleg organista je tudi sam poučeval s svojimi duhovnimi pomočniki, katerih je bilo 6—8. V šoli so se učili dečki in deklice poleg čitanja, pisanja, računstva in drugih predmetov tudi umnega gospodarstva. Bolj nadarjene učence so poučevali tudi v latinščini in glasbi in jih pošiljali v nadalj-ne študije v Ljubljano. Mnogo Ras-
TRGOVINA JESTVIN
| “Bela Ljubljana”
IVAN MOČNIK
i Sapaleri 2700 na Patemalu | |	U. T. 59 - 0467
povili učencev je bilo duhovnikov in redovnikov, drugi so postali orglavci in učitelji pri župnih cerkvah . Rasp si je pridobil za Kamnik mnogo zaslug.
Iz Raspove šole je izšel tudi vneti pospeševatelj ljudske omike Frančišek Paglavec, župnik v Spodnjem Tuhinju (1705—1759) in slovenski pisatelj. V svojem župnišču je priredil šolo, kjer je poučeval s svojim kaplanom. Da so mogli tudi iz oddaljenih krajev učenci obiskovati njegovo učilnico je sprejel nekaj dečkov k sebi na stanovanje, nekaj jih je imel kaplan nekaj jih je stanovalo po zasebnih hišah. Paglavec je pošiljal svoje starejše gojence tudi po vaseh, kjer so poučevali tudi druge v čitanju in pisanju. Vzgojil je tako več potovalnih uči-
teljev, ki so se razkropili daleč na okoli. Tretji v vrsti pospeševateljev ljudske prosvete v kamniškem okraju je bil Peter Pavel Glavar, ki je sezidal v Komendi lepo novo šolo in pozval iz Kamnika za učitelja znanega glasbenika Jakoba Zupana. Šolo in učitelja je vzdrževal na svoje stroške. Poleg učnih predmetov in petja so se dečki v tej šoli učili tudi umnega kmetijstva.
Ni dvoma, da so vsi trije omenjeni možje v kamniškem okraju in tudi drugod zelo budili zanimanje za slovensko čitanje. O Paglavčevi šoli si ne moremo misliti drugače, kakor da je bila popolnoma slovenska. Enako je Paglavec gojil veselje za slovenski jezik tudi s svojimi spisi.
(Nadaljevanje)
VELIKI ZAVOD “RAMOS MEJIA”
MODERNI PROTIVENERIČEN PRIPOMOČEK
BLENORAGIA aguda, napačno zdravljena
Naš način zdravljenja popolen in brez bolečin ERI, LITE S IN KOŽA: Lišaj, Izpadanje las ženske, PLJUČNE, SRČNE.
SPOLNA SLABOST: se opomore po načinu Prof. Fiirbringerja. REUMATIZEM že zastarel ŽELODEC: Kislina, Napetje in Rana HEMOROIDE IN POVAPNENJE ŽIL brez operacije GRLO, NOS IN UŠESA:	Divje meso, Vnetje in oglušenost
POPOLNO OZDRAVLJENJE $ 30.—. — PLAČEVANJE PO $ 5.—. ANALIZE BREZPLAČNO. — Naša priznana Klinika z 20 letnim delovanjem, je upravljana po SPOSOBNIH SPECI JAT iTSTIH.
GOVORI SE SLOVENSKO Sprejema od 9 do 21 ure — ob nedeljah od 8 do 12 ure
RIVADAVIA 3070 (PLAZA ONCE)
KNEZ SEREBRJANI
ROMAN IZ ČASOV it ANA GROZNEGA
Nadaljevanje 15 16. Ugrabljenje.
Med obedom se je godilo okrog doma Morozova nekaj nenavadnega.
O mraku so se ob vrtnem plotu m nazadnje tudi na dvorišču pričeli pojavljati drug za drugim novi opričniki.
Ljudje Morozova se niso brigali zanje.
Ko se je znočilo, je bil dom Morozova od vseh strani obkoljen od opričnikov.
Konjar Vjazemskega je odšel iz obednice, kakor da gre napajat konje. Preden pa je prišel do konjskega hleva, se je ozrl na vse strani, stopil k vratom in čudno zažvižgal. Nekdo se je priplazil k njemu.
“Ali ste vsi tu?” je vprašal konjar.
“Vsi!” je odgovoril vprašani.
“Ali vas je mnogo?”
‘ ‘ Petdeset! ’ ’
“Dobro, čakajte na znamenje.”
“Ali bo kmalu? Siti smo že čakanja.”
“To je odvisno od kneza. A čuj, Homjak, lmez je prepovedal podtakniti ogenj in ropati v domu. ’ ’
‘‘Prepovedal? Ali je on moj gospod ali kaj?”
“ Danes je tvoj gospod, ker ti je Grigorij Lukjanič ukazal, da ga danes slušaj.”
“Slušal ga bom. slušal, a samo njega, ne pa Morozova. Pomagal bom knezu odpeljati bojarko, potem pa mi ne bo nihče več ukazoval.”
“Pazi. Himjak, knez ne pozna šale!”
“Kako neumno govoriš!” je rekel Homjak in se zlobno smejal. “Knez je knez, jaz sem pa jaz. Ako se hočem zabavati, kaj to koga briga?”
Tsti čas, ko se je vršil ta pogovor pri vratih, je Morozov zapustil Se-rebrjanega in šel v Helenino spalnico.
Bojarka še ni legla. Kokošnika ni imela več na glavi. Debela napol razpletena kita ji je padala po belih ramah. Moderc je imela na prsih odpet. Helena se je hotela sleči, a je povesila glavo in se zamislila.
Misli so ji blodile v preteklost. Spomnila se je prvega znanja s Se-rebrjanim, svojih nad, obupanosti, snubitve Morozova in prisege. Živo si je predstavljala, kako je šla pred svatbo, po običaju sirot, na Radu-nico (Praznik, ki po pomenu odgovarja našim Vsem svetnikom. Pade na prvi teden po veliki noči.) na grob svoje matere, kako je postavila pod križ posodo rdečih piruhov, se v duhu poljubila z materjo ter jo prosila blagoslova za ljubezen in zvezo z Morozovim.
Takrat je verjela, da premaga svojo prvo ljubezen, verjela, da bo srečna z Morozovim. A sedaj... Helena se je spomnila poljubovega obreda in mraz jo je izpreletel. Bojar je vstopil neopažen in obstal na pragu. Njegov obraz je bil strog in žalosten. Nekaj časa je molče gledal Heleno. Bila je še tako mlada, tako neizkušena, tako nespretna v varanju, da se je Morozovu nehote zasmilila.
“Helena!” je rekel, “zakaj si se razburila pri obredu?”
Helena je vztrepetala in uprla v moža pogled, poln strahu. Hotela mu je pasti k nogam yi mu povedati resnico, a pomislila je, da morda Morozov doslej še ne sumniči Serebrjanega, in bala se je zvaliti nanj osveto svojega moža.
“Zakaj si se vznemirila?” je ponovil Morozov.
“Ni mi bilo dobro,” je šepetaje odgovorila Helna.
“Tako, ni ti bilo dobro, a ne telesno, marveč duševno. Tvoja bolezen je duševna. Ti pogubiš svojo dušo. Helena!”.
Bojarka se je tresla.
“Ko je prišel davi”, je nadaljeval MorOžovU “Vjazemski z opričniki 'v naš doni, sem čital; sveto pismo. Ali veš,‘"kaj. pravi švefo pismo o nezvestih ženah?”
“Moj Bog!” je zastokala 1 le le-, na.
“Čital sem”, je nadaljeval Morozov, “o kazni za prešuštvo. .. ”
“Moj Bog!” je prosila Helena. “Bodi usmiljen, Družina Andrejič, usmili sc me! Nisem tako kriva, kakor si misliš. . . Nisem te prevarala.
Morozov je strašno naježil obrvi.
“Ne laži, Helena. Ne izgovarjaj se. Ne' pomnožuj greha z zvijačno besedo. Prevarala me nisi, ker .je za prevaro treba vsaj kratke zvestobe, ti pa mi nisi bila nikdar zve-
sta... ”
“Družina Andrejič, usmili se me! ”
“Nikdar mi nisi bila zvesta! Ko so naju poročili, ko si lažnivo prisegala, križ poljubujoč, si ljubila drugega... Da, drugega si ljubila,” je nadaljeval Morozov s povzdignjenim glasom.
“Moj Bog, moj Bog!” je šepetala Helena in si z rokami zakrila obraz.
“Dmitrijevna! Zakaj mi nisi povedala, da ga ljubiš?”
Helena je plakala in ni odgovorila besedice.
“Ko sem te videl v cerkvi, siroto brez varstva, tisti dan, ko so te hoteli šiloma dati Vjazemskemu, takrat sem sklenil, da te rešim moža, za katerega ti nič ni bilo, zahteval pa sem od tebe prisego, da ne boš onečastila mojih sivih las. Zakaj si prisegla? Zakaj mi nisi vsega razodela? Z besedami si bila zame, s srcem in mislimi pa za drugega. Ko bi bil vedel za tvojo ljubezen, misliš, da bi te bil vzel? Skril bi te bil na kakem samotnem kraju daleč od Moskve ali pa bi te bil odpeljal v samostan; za ženo pa bi te ne bil vzel. sam Bog ve, da ne! Bolje bi bilo, da bi bila rekla svetu: z Bogom, nego da si vzela moža neljubljenega. Zakaj nisi šla v samo-1 stan? Zakaj si se zavarovala z mojim imenom kakor s kamen itim zidom in se mi potem posmehovala s svojim ljubimcem? Mislila sta: Morozov je slab, lahko ga prevarava!” “Ne. moj gospod!” je zaihtela Helena in pokleknila pred moža; “nikdar nisem mislia tako! Niti na um mi ni prišlo! In on je bil tisti čas na Litvi...”
Pri besedi “on” so se Morozovu zaiskrie oči, a premaga se je in se bridko nasmehnil.	^
“Tako. Vidva se torej prej sploh nista poznala, temveč sta se seznanila šele sedaj, ko se je vrnil. Spoznala sta se ponoči ,na vrtu pri plotu, tisti večer, ko sem ga z ljubeznijo sprejel kakor sina. Povej mi, Helena: ali sta res mislila, da ne 'uganem vajinih nakan, da se dam preslepiti, da ne bom zmožen kaznovati verolomne žene in svojega sovražnika. njenega zapeljivca? Ali je res ta golobradec mislil, da mu pojde gnusno dejanje od rok? Ali ni čital, kar je pisano v knjigi levitov: Ako' človek prešuštvuje z omoženo ženo, naj prešuštnik umre in ona ž
njim?”
Helena je z grozo pogledala moža. V očeh ji je žarela hladna odločnost.
“Družina Andrejič!” je rekla prestrašeno, “kaj misliš storiti?”
Bojar je potegnil izza pasa dolg samoki-es.
“Kaj pa počneš?” je vzkriknila bojarka in se umaknila nazaj.
Morozov se je zasmejal.
“Ne boj se zase!” je rekel hladno, “tebe ne ubijem! Vzemi svečo in hodi pred mano ! ’ ’
Pregledal je samokres in stopil k vratom. Helena se ni ganila z mesta. Morozov se je okrenil.
“Sveti mi!” je ponovil ukazujoč.
V tem hipu je na dvorišču nastal hrup. Nekaj glasov je govorilo vsevprek. Služabniki Morozova so klicali drug drugega. Bojar je posluh-nil. Hrup je postajal čedalje večji. Zdelo se mu je, da skuša več ljudi vdreti v kleti. Počil je strel.
Helena je mislila, da je Serebr-jani ustreljen na ukaz Morozova. Gnev ji je povrnil sile.
“Bojar!” je vzkriknila in oči so se ji zaiskrile: “Mene, mene ubij! Samo jaz sem kriva!”
A Morozov se ni zmenil za njene besede. Nagni vši glavo, je poslušal in obličje mu je izražalo strmenje.
“Ubij mene!” je obupno prosila Helena; “nočem in ne morem ga varala, jaz sem se ti rogala! Ubij mene! ’ ’
Morozov je pogledal Heleno in kdor bi bil ta hip videl njegov obraz; ne bi mogel razsoditi, ali je prevladala žalost ali gnev v njegovem pogledu.
“Družina Andrejič!” se je oglasil glas spodaj. “Izdaja! Prevara! Opričniki hočejo vdreti k tvoji ženi! Reši se, Družina Andrejič!”
To je bil glas Serebrjanega! Spo-znavši ga, je Helena z nepopisnim veseljem planila k vratom. Morozov je odrinil ženo, zaklenil vrata z zapahom in jih podrpl z želeniz kavelj no m.
Na stopnicah so se zaslišali hitri koraki, potem rožljanje sabelj, kletvice, boj, glasen krik in padec.
Vrata so se stresla pod udarci.
“Bojar!” je zakričal Vjazemski; “odpri, sicer ti razdenem vso hišo na hlode.”
“Ne verjamem, knez!” je dostojanstveno odgovoril Morozov. “Tega še ni bilo videti na RuRskem, da bi gost onečastil gospodarja, da. bi
šiloma vdrl v spalnico njegove žene. Opojna je bila moja medica, opo-jila ti je glavo, knez, idi in se prespi. Jutrri bo vse pozabljeno. Samo tega ne pozabim, da si moj gost.”
“Odpri!” je ponavljal knez, na-valjujoč na vrata.
“Afanazij Ivanovič! Pomdsli, kdo si. Spomni se, da nisi razbojnik, marveč da si knez in bojar!”
•“Jaz sem opričnik! Slišiš, bojar, oprienik sem! Nobene časti nimam. Všeč mi je tvoja žena, slišiš, bojar! Ne bojim se še tako grdega dejanja, vso Moskvo požgem, samo da dobim Heleno!”
Naeukrat se je soba žarko razsvetlila. Morozov je videl skozi okno, da gori poslopje za služinčad. Ta hip so po vratih zagrmeli novi udarci, da so se s treskom podrla, in na pragu se je pojavil Vjazemski, razžarjen o dpožara in s prelomljeno sabljo v roki.
Njegova bela atlasasta obleka je bila raztrgana; kri je tekla po njej. Vse je kazalo, da ni prišel brez boja do sobe.
Morozov je ustrelil na Vjazemskega, skoro lice v lice. A starčeva i'oka je zgrešila in krogla se je zarila v podboj. Vjazemski je planil na Morozova.
Borba med njima ni trajala dolgo.
Radi silnega udarca s sabeljnim držajem je Morozov padel vznak. Vjazemski je skočil k bojarki; toda komaj da so se njegove okrvavljene roke dotaknile njene obleke, je Helena obupno zakričala in omedlela. Knez jo je vzel v naročje in hitel ž njo dol po stolbi; njeni razpuščeni lasje so pometali stopnice.
Pred vrati so čakali konji. Sko-čivši v sedlo, je zdirjal knez z omedlelo bojarko, za njim pa, z orožjem rožljaje, služabniki.
Groza je vladala v hiši Morozova. Plamen se je prijel vseh stavb. Domačini so kričali, padajoč pod udarci razbojnikov. Služabnice so jadi-kovaje bežale sem ter tja. Homjako-vi drugovi so ropali po hiši, begali na dvorišče in metali dragocene posode, novce in bogate obleke na kup. Na dvorišču, nad kupom srebra in zlata, je stal Homjak v rdečem kaftanu. On je prevpil s svojim gromkim glasom vriše, krik in prasketanje ognja.
“Ej, to je veselo!” je kričal in si mel roke; “to vam je pir, da nikoli takega!” (Nadaljevanje)