LETO IX — ŠTEVILKA 8 SEPTEMBER 1976 GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE LESNA SLOVENJ GRADEC GOZDARSTVO IN LESNA INDUSTRIJA O. SOL. O. OBISK V SEKTORJU AOP Razvoj računalništva prinaša velike spremembe v načinu obdelave podatkov — prihranki pri delu ter probleme, ki jih bo še potrebno rešiti. Oglasili smo se v sektorju, ki nosi dokaj čudno ime AOP. Pozanimali smo se, kaj ta kratica pomeni in ko smo dobili odgovor, da pomenijo avtomatska obdelava podatkov, smo želeli izvedeti kaj več o njihovem delu, ciljih in problemih. Ni lahko pisati o računalništvu, če si na tem področju laik, zato smo zaprosili šefa sektorja dipl. inž. gozd. Mirka Izaka, da nam pove kaj več o delu tega sektorja. Ker je znano, da so investicije ob nabavi računalnikov velike, smo seveda želeli izvedeti, kaj lahko sektor prispeva k boljšemu gospodarjenju in predvsem hitrejšemu poslovanju. Sektor AOP zbira in obdeluje podatke na različnih nivojih: finančne, računovodske in statistično matematične in rezultate obdelanih podatkov vrača nazaj. Vzemimo naslednji primer: merjenje norm v gozdarstvu. Za ugotavljanje normativov za izdelavo gozdnih sortimentov imajo različne spremenljivke, ki vplivajo na učinke izdelave (debelina drevja, višina drevja, obliko-vitost terena). Iz vseh teh spremenljivk izračuna računalnik v danih pogojih, ki so od delovišča do delovišča različni, normative za vsako delovišče posebej. Podoben primer je pri merjenju (vrtanju) prirastka drevja. Prirastek je od drevesa do drevesa različen. Računalnik na podlagi izvrt-kov izračuna poprečni procent volumenskega prirastka za eno enoto. V sektorju AOP že od 2. tromesečja leta 1975 dalje opravljajo obdelave podatkov za obračun lesa v zasebnem sektorju, bolj točno povedano za obrate za kooperacijo. Ta obdelava zajema izstavljanje obračunov za kmete, izračune biološke amortizacije in stroške gospodarjenja. Ti in podatki iz obratov za kooperacijo služijo za izračunavanje stroškov prevoza za posamezne kamione in šoferje. Izračun za (Nadaljevanje na 2. strani) »Sike! za šiklom« (škodija za škodijo)... in »plot« že stoji, (koroška ograja) — foto: A. Klemenšek £ IZ UREDNIŠTVA Kako smo delali (v uredništvu seveda) Ker so ob zaključku poslovanja v šestih mesecih letošnjega leta vsi ugotavljali in razpravljati o šestmesečnem poslovanju, je prav, da tudi v uredništvu pometemo po predalih in ugotovimo, vas, dragi bralci in bralke, pa obvestimo, kako smo v teh šestih mesecih delali. Od 1. januarja pa do 12. julija 1976 smo izdali oziroma izročili v vaše roke šest številk glasila, od tega štiri na 12 straneh, dve pa na osmih straneh. Če bi prešteti izlvode glasil, bi ugotoviti, da je zagledalo »luč sveta« celih 26.450 izvodov glasila. In kdo vse bere naše glasilo? Vsi, ki ste zaposleni v naših TOZD, kmetje — člani obratov za kooperacijo, naši štipendisti in številni sodelavci po Sloveniji, ki nam v zameno pošiljajo svoja glasila. Kakšni so stroški glasila (saj vas to zanima)? Do sedaj obračunani stroški skupaj s stroški tiska, tehničnega urejanja, avtorskimi honorarji znašajo 100.519,85 dinarjev. To so seveda stroški za izdanih pet številk, za šesto številko še nismo prejeli računa, verjetno pa bo znašala cena okoli 14.000 dinarjev. Ati je to vse, kar smo narediti? No ja, čisto vse že ni. Izdelan je pravilnik o obveščanju in izdajanju glasila, pravilnik o nagrajevanju prispevkov, objavljenih v glasilu, glasilo bo prav kmalu registrirano pri RK ZSS in pri Republiškem sekretariatu za informacije, povečalo se je število dopisnikov, kar je še posebej razveseljivo. Morda se bi našlo še kaj, da bi lahko zapisati, pa menimo, da je bolje, če pustimo prostor za stvari, ki so ztani-mivejše. Urednik BERETE LAHKO — Obisk v sektorju AOP — Kako smo delali (v uredništvu seveda) — Predstavljamo vam: TOZD Tovarna oblazinjenega pohištva Nova oprema Slovenj Gradec — Vaš delegat: VIKTOR BUC — Novice in dogodki v naših TOZD: Skoda v TP Prevalje Težave v TOZD Žaga Otlški vrh Nova analitifina ocena delovnih mest Kratke novice iz OK Ravne — Šport in rekreacija: Športne igre »Lesna '76« Ob robu dopustov: Skrbimo za stroje, na ljudi pa pozabljamo. — Franjo, hvala til — Za (ne)resne ljudi: V tretje (ne)gre rado. — Kadrovske novice //r* (Nadaljevanje s 1. strani) šoferje vsebuje vse podatke, ki bi lahko služili za izračun OD šoferjev, če bi iz TOZD dobili pravočasno vse potrebne podatke. Vse te obdelave podatkov, ki jih sektor opravlja za OK, so razbremenile ascote v računovodstvu za približno 80 ur, v AOP pa porabijo za to delo približno 30 delovnih ur skupaj z zajemanjem podatkov. Če bi lahko v sektorju pravočasno obdelali podatke za OD zaposlenih v TOZD Transport in servisi, bi po njihovi oceni razbremenili enega zaposlenega za približno 24 dni dela. Sektor je v celoti prevzel izdelavo bruto bilanc za posamezne TOZD. To delo bi računovodski sektor zaradi velikega števila TOZD težko opravil v normalnem delovnem času. S tem da je to delo prevzel AOP, je računovodskemu sektorju prihranjeno vsaj mesec dni dela. Če bi bile kartice za bruto bilanco že pripravljene, bi bila bilanca izdelana v petih dneh. Ker pa niso, bodo potrebovali za to delo približno devet do deset dni. Težko je že danes natančno ugotoviti točen prihranek v času in delu v računovodskem sektorju, ker se te bilance letos izdelujejo prvič. Računajo pa, da pomeni izdelava bilanc z računalnikom razbremenitev dveh zaposlenih pri strojnem knjiženju na ascotah v računovodstvu približno za 20 dni dela. Za tehnični sektor gozdarstva izračunavajo izmere gozdov (taksacijo). Lesne zaloge obračunavajo na podlagi neposrednega merjenja na terenu. S starim načinom obdelave zbranih podatkov na terenu so za to delo potrebovali 4 do 5 mesecev dela enega zaposlenega, avtomatska obdelava pa po njihovih izjavah skrajša čas skoraj za polovico. Prav tako so čas, potreben za izračun letnega prirastka skrajšali za polovico. Razen teh rednih obdelav podatkov izdeluje sektor tudi analize za operativce na terenu, da dobe sliko o vzrokih, ki vplivajo na storilnost. Zanimive odgovore smo dobili na vprašanje, kakšni so njihovi cilji v bodočnosti. Pri razvoju sektorja jim kot svetovalec pomaga podjetje Reif iz Avstrije. Z njihovo pomočjo so planirali nekatere obdelave podatkov, ki naj bi stekle v letošnjem letu: voditi nameravajo knjigovodstvo za les (blagovno in stroškovno spremljanje) in obdelave podatkov o poslovanju z dobavitelji. V daljnoročnem planu pa imajo obdelavo podatkov za glavno knjigo, izstavljanje računov in spremljanje gibanj zaposlenih glede na starost in izobrazbo. Kot pri vsakomur, ki se še le razvija, tudi pri njih ne gre brez problemov. Njihovi problemi so pomanjkanje kadrov, tako strokovnih kot število zaposlenih, saj za to delo ni dovolj velikega zanimanja, ker zahteva delo z računalniki nenehno in dodatno izpopolnjevanje. Probleme jim delajo tudi pretesni prostori, vendar upajo, da bodo ta problem vsaj delno rešili že letos. Hitro in kvalitetno delo na računalnikih zahteva natančno izpolnjevanje navodil, ki jih dajejo za izpolnjevanje obrazcev. Na tem področju je še premalo volje za sodelovanje, dodatne težave pa povzroča še ozemeljska raz- VAŠ DELEGAT O^lktac Buč Tokrat vam v rubriki »Vaš delegat« predstavljamo Viktorja Buča, delegata TOZD Transport in servisi v izvršilnem odboru podjetja. Naš sogovornik, Viktor Buč je bil rojen 26. 9. 1946 v Mislinji. Po poklicu je avtomehanik, zaposlen pa je na delovnem mestu vodje servisne delavnice za popravilo motornih žag. »Kaj ovira delegate pri njihovem delu v organih samoupravljanja. Konkretno: Kaj vas ovira pri delu v izvršilnem odboru?« drobljenost naših TOZD v štirih občinah. Ob zaključku razgovora smo jim lahko zaželeli le to, da bi v čim krajšem času rešili vse probleme in da bi njihovo delo lahko potekalo, kakor so si ga zastavili. Uredništvo Viktor Buč »Predvsem, vsaj zase ugotavljam tako, da smo delegati, morda ne ravno vsi, premalo seznanjeni s politiko podjetja, s politiko poslovanja in gospodarjenja. Ker le-te ne poznam dovolj dobro, se je včasih izredno težko odločati in odločiti tako, da sem prepričan, da sem glasoval pravilno.« »Kako je z gradivom za seje?« »Čeprav je imel novi izvršilni odbor samo eno sejo, moram reči, da sem prejel gradivo pravočasno. Pohvalno je, da je bilo napisano tako, da sem ga kot nestrokovnjak za gospodarska vprašanja razumel. Želim, da bi bila gradiva za vse seje pisana tako razumljivo, saj bi s tem omogočili delegatom kvalitetno odločanje.« »V zadnjem času se dela na nivoju podjetja na formiranju samounravnih delovnih skupin. Kako daleč ste v vaši TOZD?« »Pri nas smo skupine že formirali in po prvih izkušnjah lahko rečem, da so dobra stvar, saj smo z njimi dobili delavci boljši vpogled v poslovanje naše TOZD in s tem tudi boljše možnosti neposrednega vplivanja na odločitve, ki jih sprejemajo samoupravni organi.« »In še zadnje vprašanje: Kakšni so vaši občutki sedaj, ko veste, da so na gradbišču nove delavnice v Pamečah zasadili prve lopate?« »Kaj naj rečem drugega kot to, da vsi komaj čakamo dneva, ko bomo stopili in pričeli delati v novih prostorih. Tam bodo lahko naše usluge kvalitetnejše, predvsem v zimskem času. Delo v sedanjih prostorih je v zimskem času skoraj nemogoče. Razen tega so sedanje delavnice pretesne za vozila, ki jih popravljamo. Lahko bd še marsikaj naštel, pa mislim, da je že to dovolj.« Urednik PREDSTAVLJAMO VAM TOVARNA OBLAZINJENEGA POHIŠTVA NOVA OPREMA TOZD Nova oprema Slovenj Gradec — foto: F. Jurač Čeprav nas je večina dopustniško razpoloženih, pa naj si bo vreme lepo ali grdo, smo v uredništvu sklenili, da tudi v tej, imenujmo jo dopustniška, številki glasila ne sme izostati naša reportaža, v kateri vam predstavljamo naše TOZD. Zato sva z našim fotografom vzela pot pod štiri kolesa in se odpravila v TOZD Tovarno oblazinjenega pohištva Nova oprema Slovenj Gradec. Ker sva računala, da so tudi v tej TOZD delavci razpoloženi podobno kot midva, se pravi dopustniško, sva si izbrala dve žrtvi: direktorja TOZD tov. Zmaga Pariša in sekretarja TOZD tov. Bernarda Rutnika. Takoj pa je potrebno povedati, da je bila ta TOZD v našem glasilu že predstavljena, vendar v nekoliko drugačni obliki kot bo tokrat. Da bi izvedeli kaj več ,o nastanku in razvoju te TOZD, sem zaprosil sekretarja, da odgovori na nekai vprašanj. Prvo se je nanašalo na ustanovitev predhodnika te TOZD. »V Slovenj Gradcu je bilo 25. 3. 1952 ustanovljeno Mestno sedlarstvo in tapetništvo Slovenj Gradec. To obrtno podjetje pa je tudi začetek razvoja naše delovne organizacije. Leta 1954 se je Mestno sedlarstvo in tapetništvo Slovenj Gradec preimenovalo v obrtno podjetje Oprema Slovenj Gradec. Menjal oz. povečal se je tudi predmet poslovanja: izdelovanje in izvrševanje sedlarskih in tapetniških uslug, izdelovanje usnjene galanterije ter izdelava nekaterih mizarskih izdelkov. Leta 1956 so se podjetju priključila obrtna podjetja Krojaštva Slovenj Gradec. S tem se je predmet poslovanja povečal še na izdelovanje moških oblek in plaščev in ženskih kostumov in plaščev. V letu 1958 se je Opremi priključila še obrtna delavnica Zadružna mizarska delavnica z 38 zaposlenimi. Leta 1959, točneje 21. 3. 1959, se je obrtno podjetje Oprema preimenovalo v Industrijsko podjetje Nova oprema. Leta 1961 se je obrat za izdelavo zaščitnih sredstev in konfekoije osamosvojil v obrtno podjetje Zaščitnik Slovenj Gradec — današnji Prevent Slovenj Gradec.« »Kdaj in zakaj ste se preimenovali v tovarno oblazinjenega pohištva Nova oprema?« »Z naglim razvojem, dvigom produktivnosti in povečanjem števila zaposlenih je tudi industrijsko podjetje Nova oprema preraslo te okvire in se leta 1963 preimenovalo v Tovarno oblazinjenega pohištva Nova oprema Slovenj Gradec.« »Ko ste že omenili zaposlene, me zanima, kako se je gibalo število zaposlenih od ustanovitve pa vse do danes?« »Ob ustanovitvi leta 1952 je bilo v obrtnem podjetju zaposlenih 18 delavcev. S priključitvijo mestnega krojaštva, se je število povečalo na 65, ko pa se je priključila še Zadružna mizarska delavnica, je kolektiv štel že 220 delavcev. Z osamosvojitvijo obrata za konfekcijo in zaščitna sredstva (sedanji Prevent), se je število zaposlenih zmanjšalo za 58 delavcev, tako da je bilo v Tovarni oblazinjenega pohištva Nova oprema leta 1963 zaposlenih 180 ljudi. V letih 1963 do 1972 se je število zaposlenih gibalo med 160 do 180 delavci, po sprejetem sanacijskem programu, sprejet je bil leta 1973, se je število zaposlenih ponovno povečalo — in to na 270 ljudi.« »Kako je naraščala produktivnost, saj vemo, da za letos planirate precej visoko proizvodnjo?« »Na osnovi sanacijskega programa se je bistveno povečala produktivnost in proizvodnja ob skoraj enakem številu zaposlenih. V teh nekaj letih lahko beležimo za 40 %> večjo produktivnost. Leta 1972 je znašala produktivnost okoli 3 milijarde, v letu 1975 se je dvignila že na 9,5 milijarde, za letos pa planiramo proizvodnjo v vrednosti 11 milijard. Tak dvig produktivnosti gre predvsem na račun dopolnjene tehnologije in predvsem novo izgrajene proizvodno skladiščne hale.« »Kdaj ste postali TOZD LESNE in kakšne prednosti vam je prinesla ta združitev?« »TOZD LESNE Slovenj Gradec smo postali 1. 7. 1974, ko se je delovni kolektiv Nove opreme odločil za pripojitev. Za to smo se odločili predvsem zaradi boljše oskrbe s surovinami — lesom — in zaradi integracijskih procesov v lesni industriji.« Da bi zvedel kaj več o problemih in načrtih TOZD, sem (Nadaljevanje na 4. strani) Pod spretnimi rokami šivilj nastajajo prevleke za sodobno sedežno pohištvo in vzmetnice — foto: F. Jurač (Nadaljevanje s 3. strani) se obrnil še na direktorja tov. Zmaga Pariša, ki mi je o problemih svoje delovne organizacije povedal naslednje: »V zadnjih treh letih smo zgradili preko 4000 m2 novih proizvodnih in skladiščnih prostorov (za proizvodnjo vzmetnic, del mizarske delavnice in skladiščni prostor • za končne izdelke), vendar se še vedno večji del proizvodnje odvija v starih prostorih, ki so za organiziranje sodobne proizvodnje neprimerni, predvsem velja to za obrata tapetništva in pri-kroja. Da bi odpravili to ozko grlo v proizvodnji, imamo v planu 1977-78 izgradnjo novih proizvodnih prostorov. Kljub temu, da smo zgradili sodobno skladišče končnih izdelkov, nam predstavlja skladiščenje zaradi sezonske narave prodaje naših proizvodov določene probleme in dodatne stroške. V predsezoni moramo še vedno skladiščiti proizvode v hlevih v bližnji in včasih tudi daljni okolici. Da bi rešili ta problem imamo v planu za leto 1977-78 izgradnjo novih skladiščnih prostorov — okoli 900 m2 — v podaljšku že zgrajenega skladišča.« »Pri ogledovanju proizvodnih prostorov sem opazil tudi proizvodnjo avtomobilskih sedežev iz polyvretana. Ali lahko poveste kaj več o tem?« »Zelo hitro razvijamo in osvajamo proizvodnjo s poly-vretanom. Zgrajeni imamo dve kompletni liniji, v fazi izgradnje pa je tretja linija za integralno peno. Sklenjene imamo že prve dogovore o dobavah izdelkov iz integralnega poly-vretana za potrebe železniške in avtomobilske industrije. Predvidoma bo nova proizvodnja stekla še pred koncem tega leta.« »Ali načrtujete še kakšne investicije?« »V teku so priprave na gradnjo prostorov za cisterne za polyvretan. Ko bomo izgradili še te, bodo surovine bistveno cenejše. V načrtu je tudi modernizacija še nekaterih drugih obra- tov, vendar so novi predpisi za uvoz opreme precej zaustavili oz. zavrli naša prizadevanja, tako da je vprašanje, kdaj bomo lahko dokončali vse začrtane naloge.« »Ali prodajate tudi na tujih tržiščih?« »V letošnjem letu smo posebno pozornost posvetili izvozu, tako da računamo, da bomo izvozili na zahodna tržišča za okoli pet milijonov novih dinarjev, kar je občutno več kot lani. Vendar pomeni izvoz dodatno obremenitev za TOZD, ker so dosežene cene na zunanjem trgu precej nizke. Kaže pa, da bomo dosegli nekoliko boljše cene, s tem pa bi postal naš izvoz rentabilen.« »Kako je na vašo TOZD vplival nov način obračunavanja po plačani realizaciji?« »Ta način obračunavanja bo bistveno vplival na sredstva, ki bi jih lahko namenili za investicije. In to predvsem za- radi sezonskega značaja prodaje, ki močno naraste v zadnjih mesecih. Ta realizacija ob koncu leta pa ne bo mogla biti prikazana v zaključnem računu, s tem pa bo prikazan manjši ostanek dohodka od dejanskega.« »Omenili ste že vaše načrte in investicije. Zanima me, kako ta vlaganja vplivajo na osebne dohodke zaposlenih?« »Kljub naporom po modernizaciji proizvodnje zastavljamo še posebne napore, da naš razvoj ne sme bistveno vplivati na manjše osebne dohodke. Nasprotno, naša težnja je, da se osebni dohodki realno povečujejo.« »Kam so usmerjeni vaši načrti razvoja in povečanja obsega proizvodnje?« »V osnovni dejavnosti, to je tapetništvu, ne nameravamo bistveno povečevati obsega proizvodnje. Povečeval se bo le na račun boljših tehnoloških postopkov, specializacije in boljše produktivnosti. Odpraviti bomo morali miselnost in težnje po obrtniškem načinu proizvodnje ter uvajati sodobne načine proizvodnje. Glavni poudarek pa nameravamo dati na povečan obseg proizvodnje izdelkov iz vseh vrst polyvretana. Razen osvajanja proizvodnje s polyvreta-nom, kar smo že uspeli, obdelujemo tržišče in se pripravljamo na osvojitev proizvodnje trde in poltrde polyvretanske pene za potrebe pohištvene in gradbene industrije.« O nastanku, razvoju, problemih in načrtih našega gosta — TOZD Tovarne oblazinjenega pohištva Nova oprema Slovenj Gradec — sem izvedel dovolj in upam, da ste tudi vi, dragi bralci, zadovoljni z odgovori. In kaj mislijo delavci v tej TOZD? POVEDALI SO: Karel Bricman, predsednik delavskega sveta TOZD Naloge, ki jih imam kot predsednik delavskega sveta, so zelo odgovorne, kajti delavcem moramo zagotoviti vse tiste samoupravne pravice, ki jim gredo po ustavi in zakonih, saj se delavci v naši TOZD dobro zavedajo svojih pravic In dolžnosti, ki izhajajo iz samoupravne prakse. O osnutku zakona o združenem delu smo veliko razpravljali po vseh obratih in ga na zboru kolektiva z nekaterimi pripombami tudi sprejeli. Ugotovili smo, da nas čaka na področju razvijanja samoupravnih odnosov še veliko dela: uvesti bomo morali delegatski način zastopanja v organih samoupravljanja, zaradi boljšega in neposrednega obveščanja ter odločanja bomo morali spraviti v življenje samoupravne delovne skupine — torej bo dela kar precej. Ivan Krajnc, predsednik OO ZSS v TOZD Sindikat je vodil in usmerjal razpravo o osnutku zakona o združenem delu — imenoval je politični aktiv, ki je vodil razprave po obratih in na zboru kolektiva. Povedati pa moram, da me je pri tem nekoliko razočarala pasivnost nekaterih članov kolektiva in članov, vsaj tistega, ki je bil zadolžen za našo TOZD, občin- BOJ PROTI ALKOHOLIZMU IN NARKOMANIJI skega štaba, kii nam ni nudil nobene pomoči. Vodstvo naše sindikalne organizacije se dobro zaveda nalog, ki jih ima pri organiziranju letovanja za naše delavce. V sodelovanju s skupnimi službami smo letos uspeli zagotoviti letovanje dvaindvajsetim družinam naših delavcev v naših počitniških domovih. Na enem izmed zborov delovnih ljudi smo sprožili razpravo z idejo, da bi se vsak zaposleni odrekel 200 dinarjem regresa. S tako zbranimi sredstvi, smo mislili kupiti prikolico in socialno šibkejšim delavcem omogočiti letovanje. Zal smo bili v tej akciji razočarani. Kolektiv se ni odločil za takšno akcijo. Marija Gracej, delavka Skupne delovne dobe imam deset let. Delo, ki ga opravljam, imam rada, saj ni tako težko. Tudi z osebnim dohodkom sem zadovoljna, čeprav Marija Gracej: Delo, ki ga opravljam, imam rada, pa tudi z osebnim dohodkom sem zadovoljna. Karel Bricman: V življenje moramo spraviti samoupravne delovne skupine ne bi imela nič proti, če bi bili boljši. Težave pa mi delajo vsakodnevni prevoz na delo in z njega ter vsa gospodinjska opravila, ki me čakajo, ko pridem utrujena domov. Želim si, da bi si lahko tudi jaz od časa do časa privoščila kakšno uro popoldanskega počitka. Zato bi bilo prav, če bi si z možem nekoliko razdelila domača dela. Marija Dokl, delavka v šivalnici Prejšnja leta sem preživljala svoj dopust na morju in ko me že sprašujete, kje sem letovala letos, naj vam povem, da bom z družino šla v Podčetrtek. Tako bom združila dvoje: oddih, ki ga potrebujem, in kar je najvažnejše, morda bom našla tudi zdravje. Zaradi zdravja sem bila že v Rogaški Slatini, letos pa bom poizkusila še v Atomskih toplicah. Marija Dokl: Upam, da bom našla zdravje. Ivan Krajnc: Zal smo bili v akciji, da bi omogočili socialno šibkejšim cenejše letovanje, razočarani. Zdravljenje V tej številki nadaljujemo s prispevkom dr. Franca Hebra, z željo, da po svoje prispevamo k uspešni akciji boja proti alkoholizmu in narkomaniji. Alkoholikom je potrebno zdravljenje po sodobnih načelih, kjer jih obravnavamo so-ciopsihiatrično. Malokdaj pride alkoholik v dispanzer prostovoljno. Po dosedanjih ugotovitvah jih pride okoli 45 ^/o zaradi grozeče razveze (pritiski družine), 45 %> jih pride na pritisk delovne organizacije in le lOVo zaradi zdravstvenih razlogov ali kazenskega pregona. Motivacije za obisk v dispanzerju pa navadno niso čiste — običajno je to splet različnih pritiskov in grozečih nesreč. Po navadi ob prvem srečanju z alkoholikom ugotovimo, da svoje bolezni sploh ne prizna. Njegovi razlogi za obisk v dispanzerju so navadno nervoznost, živčne težave, ali pa pove, da včasih malo preveč popije. Pred njegovimi očmi je samo kritična situacija, v kateri se je znašel in bi se je želel rešiti. Alkoholike napotijo v psiho-posvetovalnice včasih delovne organizacije, socialne službe, včasih zdravniki. Prvič pridejo nekateri sami, drugi v spremstvu svojcev, eni vinjeni, drugi trezni. Nekateri so bili pred časom že v podobnih situacijah, ki pa so se na nek način uredile, kasneje pa izbruhnejo v še hujših oblikah. Obisk v psihoposvetovalni-cah je treba jemati resno in ne odlašati z razgovorom, ker bi pacient lahko razumel, da stanje še ni tako resno in je zdravljenje možno odložiti za nedoločen čas. Bolnika sprejmemo najprej samega in poskušamo izvedeti za razlog obiska pri nas ter ugotoviti, kolikšna je pripravljenost bolnika do zdravljenja, oziroma kakšen je odnos bolnika do njegovega stanja. Veliko je takih, ki bi želeli, da bi vse opravile tablete, nekateri bi želeli iti v bolnišnico, nekaj pa je takih, ki so spoznali, da so potrebni temeljite preobrazbe, ki zahteva veliko sodelovanja in časa. Ce pacient ob začetku govori, da ne ve, zakaj bi bilo potrebno zdravljenje, ga ne poskušamo prepričati, ker bi to takrat ne imelo smisla. O razgovoru sestavimo zapisnik (en izvod dobi pacient, drugega tisti, ki je pacienta napotil v dispanzer). V takem zapisniku svetujemo, kako naj okolica pomaga pri motiviranju pacienta za zdravljenje ter povabimo zainteresirane k razgovoru. Če ima pacient spremljevalca, se pogovorimo še z njim. Tako si lažje izoblikujemo mnenje o dejanskem stanju pacienta, o njegovem odnosu do dela, do družine in do okolice. Poskušamo tudi ugo- alkoholikov toviti, koliko je svojec sposoben energično nastopiti in zahtevati od alkoholika zdravljenje ter mu pri tem seveda tudi pomagati. V začetku jih je treba seveda spodbujati, da govore odkrito, da povedo svoje občutke in izdajo težave. Razložiti jim je potrebno, da zdravljenje alkoholikov še zdaleč ni samo stvar medicine — da bo le-ta lahko prispevala samo manjši delež, naj večjega bodo morali prispevati oni sami z dobrim sodelovanjem. Včasih se zgodi, da do bolezni niso uvidevni niti pacient niti svojci. V takem primeru lahko ugotovimo le, da je zdravljenje sicer potrebno, da pa bo potrebno počakati, da bodo dozoreli za sodelovanje. Za vsak naslednji sestanek se dogovorimo za točen datum in uro obiska ter za spremstvo najožjega svojca. V organizaciji, kjer je bolnik zaposlen, zaprosimo za podatke o njegovem obnašanju in delu za daljše obdobje. Prav tako prosimo socialno službo za poročilo, priskrbimo pa si tudi potrebne izvide o zdravstvenem stanju bolnika. Na prvem sestanku dobi pacient tudi knjižico »Kaj je alkoholizem« (Hudolin — Rugelj), ki jo mora do naslednjega sestanka skrbno prebrati. Pacient mora čim bolj skrbno opisati svoje življenje in bolezen, enako morajo narediti tudi svojci. Od pacienta zahtevamo, da mora do naslednjega sestanka abstinirati, zato mu priporočamo tudi začasno terapijo. Praviloma so zdravljenci sposobni za delo takoj. Le kadar pričakujemo večje abstinenčne težave ali pa pri večjih okvarah organizma, priporočamo bolniški dopust. Če se oglasi pri nas alkoholik zaradi priznanja bolniškega staleža, mu povemo, da bo mogoče izreči mnenje šele čez šest do dvanajst mesecev, ko bomo videli, kako se je vključil v zdravljenje. Kadar je alkoholik brez dela, se mora takoj zaposliti in to ne glede na kvalifikacijo. Nezaposlenega alkoholika se praktično ne da zdraviti. Pri družinskem alkoholizmu, kjer sta oba zakonca alkoholika, zahtevamo brezpogojno zdravljenje obeh, kot svojec pa mora sodelovati tretja oseba. Ob naslednjih pregledih se prepričamo o resnični pripravljenosti za zdravljenje, dopolnjujemo podatke, predlagamo dodatne ukrepe za motivacijo in sproti kontroliramo izpolnjevanje zadolžitev. Ko situacija dozori, vključimo paci- (Nadaljevanje na 6. strani) STROKOVNA RAZMIŠLJANJA 0 iznajditeljstvu in inovacijah Družbe, ki znajo sposobnosti svojih ljudi za izumljanje in novatorstvo pravilno in pametno izkoristiti, ne glede na družbene ureditve, dosegajo izredno visoke stopnje tehnološkega razvoja. Zakaj? Zato, ker se zavedajo, da se jim vsak dinar, vložen v podpiranje šolanja kadrov in stimuliranja ljudi ob delu samem pri večini izumov in inovacij, stokrat povrne. In kje smo mi. Danes lahko trdimo, da smo se zavedli pomena inovatorstva in da se vlagajo precejšnji napori v družbi sami, prav tako pa tudi v vseh organizacijah združenega dela, da se končno enkrat uredi način stimuliranja ljudi, ki se ukvarjajo z izumiteljstvom in novatorstvom. Uredništvo Prispevek, ki ga objavljamo danes, je objavljen z namenom, da vas seznani z izrazom inovacije. Kaj so inovacije? Povedano na kratko, so inovacije izpopolnitve na tehničnih napravah, tehniki dela in tehnologiji. orozOTit uboij m mm® m vt* fii hi’ tako da Sft ne bi ra** > **. aa j* Ofr v tacčm vinj*' in ®ara£i t«Kdh W«T. Dokazala, da #5 Janje storil nem s**«ju Je je tjdfChn je [ar*v.v8np (flerpn i Franc Jurač: —Za boj proti alkoholizmu:... Očka, nikar tako!? (Nadaljevanje s 5. strani) enta v terapevtsko skupino. Pri tem ga seznanimo s programom zahtev, ki jih bo moral izpolniti. In če se pacient strinja s programom, ga vključimo v skupino. Delo v skupini je po vsebini vezano na proučevanje bolezni, spoznavanja realnosti, reševanja sprotnih praktičnih problemov in najvažnejše, iz programiranja rehabilitacije vsakega posameznika v skupini. Ker se alkoholik zdravi v skupini in v svojem okolju, moramo zahtevati, da spremeni okolje in predvsem svoje pivske tovariše. Le-ti izvajajo nanj izredno močan pritisk, brž ko začutijo, da postaja drugačen od njih. Zdravljenec mora nadoknaditi marsikaj, kar je zamudil v preteklosti. Z delom, pridnostjo in vestnostjo si mora spet pridobiti mesto v družini in družbi. Ce je prej opustil šolanje, mora z njim nadaljevati. Skratka, čim bolj popolno se bo zdravljenec rehabilitiral, tem bolj srečno in uspešno bo abstiniral. Dr. Franc Heber, Dravograd Inovacije pomenijo: — na tehničnih napravah: večji efekt in manjšo porabo pogonske energije, manjšo porabo pomožnega materiala, manjšo obrabo strojev in naprav (podaljšana doba obratovanja), večja varnost dela; — na tehniki dela: pomenijo izboljšave na orodjih, strojih in napravah, ki omogočajo: manjšo porabo časa z enakim naporom, zamenjava ročnih postopkov s strojnimi; — na predmetu dela: to so racionalizacije, ki dajejo: manj izmečkov, estetsko oblikovane predmete, manjše stroške pri odpadnem materialu; — v medsebojnih odnosih vseh faktorjev dela: izboljšave, ki odstranjajo škodljive razmake v prostoru in času ter dajejo prihranke: v porabi časa, čakanja na delo, čakanja na orodje, zmanjšujejo razmake v postopkih, v uporabi prostorov za druge namene; — racionalizacije v izboljšavi razporeditve strojev, orodja in toka postopkov; — v uporabi istosmernosti: racionalizacija procesa toka proizvodnje v internem transportu, pri postopnih fazah dela in v procesu proizvodnje; — v zmanjšanju praznih hodov: polna izraba kapacitet strojev, zaposlenih in ostalih gibanj, v delitvi dela po nivoju usposoblj enosti; — v spojitvi postopkov dela: v enem postopku doseči in izpeljati več delovnih operacij; — v izenačevanju faktorjev dela: racionalizacija v tipizaciji in standardizaciji strojev in naprav, izpopolnitve pri nabavi in uporabi surovin in pomožnega materiala; — v poenostavitvi proizvodnje: omejitev proizvodnje le na določen niz proizvodov, ki se proizvajajo v velikih serijah; — v proizvodnem programu: z novimi vrstami izdelkov; —• v pripravi dela: izboljšave na tehnični pripravi dela, izpopolnitve v tehnološki pripravi, sredstvih za delo, delovnih pogojih, delovni sili, metodah dela, izboljšave v organizacijski pripravi, ekonomski pripravi, v operativi dela — izboljšave v nabavi orodja, strojev, terminska izvedba po programu; — v planiranju: točno opredeljene naloge, kontrola realizacije stanja zaradi odklanjanja negativnih posledic. Za akcijski odbor: Franc Pečnik Ob robu dopustov Skrbimo za stroje, na ljudi pa pozabljamo V juliju in avgustu, to je v dveh najbolj vročih poletnih mesecih se je marsikdo izmed nas oddahnil vsaj za teden ali dva. Nekateri so odšli na morje, drugi v hribe, največ — velika večina — pa jih je ostala doma. Tako vsaj kažejo izkušnje iz minulih let in verjetno bo tako še nekaj časa. Na leto imamo okoli 140 prostih dni, skupaj s prostimi sobotami, nedeljami in državnimi ter republiškimi prazniki, k temu pa moramo prišteti še redne dopuste. Z leti bo število prostih dni verjetno še narastlo. Zato se toliko bolj ukvarjamo z vprašanjem, kako izkoristiti svoj prosti čas, kaj početi v času počitnic, oziroma kaj naj delamo ko »ne delamo«? Vse bolj se namreč zavedamo, da naši prosti dnevi niso le zaradi lepšega. Vikend in počitnice moramo pametno izkoristiti, če želimo dobro samemu sebi, če nam je kaj do lastne delovne sposobnosti. Zal pa praksa na tem področju ne kaže nič spodbudnega. Zdi se, kot da počitnic ne potrebujemo. Enkrat letno zapremo tovarne in poskrbimo za »generalni remont«. Skrbimo za stroje, na ljudi pa pozabljamo. V veliki večini delovnih organizacij niti ne vedo, kaj delajo zaposleni v času rednega dopusta. Morda zbirajo podatke, kje letujejo zaposleni, to pa je tudi vse. Mnogi delavci si sploh ne morejo privoščiti dopusta, ker večino prostih dni, namenjenih dopustu, izkoristijo že med letom. Zanimivo je, da se delovne organizacije sploh ne spotikajo ob dejstvu, da uporabljajo delavci čas, namenjen rednemu oddihu za različna privatna opravila, nakupe itd. Posledica tega je, da si ne morejo privoščiti poštenega oddiha. Nič bistvenega se ni spremenilo na področju oddiha in rekreacije zaposlenih v počitniških domovih delovnih organizacij. Počitniških domov delovnih organizacij je toliko kot lani, ali celo manj. Regresi so v poprečju sicer nekoliko večji kot lani, temu primerne pa so tudi višje cene storitev. Torej ne gre samo za objektivne vzroke — premalo počitniških domov, nedostopne cene, nizki OD, temveč tudi za subjektivne slabosti, ki jih moramo poiskati v nas samih in v našem odnosu do človeka, njegovega počutja in do njegovih delovnih sposobnosti. m. K. NOVICE IN DOGODKI ŠKODA V TOZD TP PREVALJE Iz te TOZD smo sprejeli vest, da je neurje, ki je divjalo dne 4. 8. 1976 nad Prevaljami povzročilo precejšnjo materialno škodo. Zaradi velikega naliva dežja, oz. velikih količin vode, odtočni jaški niso mogli sproti odvajati vse vode. Posledica tega je bil vdor vode v delovne prostore obrata I., kjer je voda uničila večje količine polizdelkov (stranic za ogrodja kavčev, predale za ogrodja kavčev). Po grobi nestrokovni oceni, bo znašala škoda preko 10.000 dinarjev. TEŽAVE V TOZD ŽAGA OTIŠKI VRH Našo TOZD Žago Otiški vrh so v prvih dneh meseca avgusta pestile težave, ki se nam zdijo, glede na našo proizvodnjo, malodane nemogoče — primanjkovalo jim je surovin — hlodovine. Zakaj je primanjkovalo hlodovine je vprašanje, na katerega niso vedeli dati pravilnega odgovora. Dejstvo je bilo, da ni bilo dovolj velikega dotoka iz TOZD CLS. Toda tudi na CLS so se pritoževali, da dobivajo premalo hlodovine. Tako je ostalo odprto vprašanje, kje se je zataknilo in zakaj se je zataknilo? Takšno pomanjkanje surovin se jim zdi tembolj nerazumljivo, ker vemo, da ima rezan les dobro ceno na domačem in zunanjem tržišču. Zastoj pri dobavi hlodovine pa pomeni tudi zastoj pri realizaciji prodaje rezanega lesa na zunanjem tržišču. NOVA ANALITIČNA OCENA DELOVNIH MEST V TOZD NOVA OPREMA SLOVENJ GRADEC V Novi opremi se pripravljajo, da bodo na novo analitično ocenili delovna mesta. Predlog, oz. osnutek analitične ocene delovnih mest, ki bo šel v razpravo, so izdelali na podlagi samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke v OD v roku enega leta z republiškim sporazumom lesne panoge. Komisija, ki jo je imenoval IO TOZD, je pripravila usklajen osnutek za TOZD s predlogom nove analitične ocene delovnih mest. Ko bo o njem razpravljal DS TOZD, bo šel predlog v javno razpravo v kolektiv. Javna razprava bo trajala približno mesec in pol, po zaključku razprave in dopolnitvah bo o analitični oceni dokončno odločal kolektiv na zboru delavcev v začetku oktobra. V TOZD predvidevajo, da bodo z novim načinom izračunavanja OD pričeli v začetku leta 1977 — s 1. 1. 1977. O načinu analitične ocenitve delovnih mest in o poteku razprave vas bomo v naslednjih številkah podrobneje obveščali. KRATKE NOVICE IZ OK RAVNE Odbor samoupravne delavske kontrole OK je na zadnji seji obravnaval: — produktivnost dela, — varstvo pri delu, — izvršitev plana, — plan investicij (pri tem je zavzel stališče, da se plan investicij nikakor ne sme prekoračiti, — prodajo lesa mimo OK (ob tej razpravi je odbor zavzel dokaj ostra stališča, kajti taka prodaja lesa zelo škoduje gospodarskemu uspehu OK. Člani odbora so si zadali nalogo, da bodo takšne primere sproti prijavljali oz. nanje opozarjali.) Formirani sta bili dve samoupravni delovni skupini; ena za področje Črne na Koroškem, druga pa za področje Raven, kar tudi odgovarja številu zaposlenih v OK. Obrat za kooperacijo je v začetni fazi svojega gospodarjenja zgradil ali pa dogradil precej gozdnih cest, kar bo gotovo pomagalo hitrejšemu spravilu lesa iz gozdov. Večina kmetov na območju OK bi lahko sledila pesmi našega velikega pesnika: »Bliža se bela cesta, njej se draga veselim, da popeljem les v dolino, hitreje ,dnarce‘ zanj dobim.« Vida Gerl lesni industriji in proizvodni lesni obrti. Ta sporazum določa v svojem 82. členu, da morajo vse delovne organizacije in TOZD vskladiti svoje samoupravne akte o delitvi KADROVSKE NOVICE (GIBANJE KADROV V OBDOBJU OD APRILA DO JUNIJA) TOZD Prišli Odšli Skupaj zaposlenih Gozdarstvo Slovenj Gradec 2 1 63 Gozdarstvo Mislinja 2 8 70 Gozdarstvo Črna 3 Gozdarstvo Radlje 12 5 168 OK Slovenj Gradec 1 20 OK Radlje 2 39 OK Ravne OK Dravograd 18 2aga Mislinja 59 Žaga Otiški vrh Žaga Mušenik Žaga Vuhred 2 69 TP Pameče 1 3 TP Prevalje 2 127 TSP Radlje 1 61 TO Podvelka 7 2 LIP Otiški vrh 1 2 Gradnje in turizem 20 4 108 Transport in servisi 9 1 CLS Otiški vrh 5 Nova oprema 4 1 Skupne službe 20 4 211 SKUPNO ZAPOSLENIH — LESNA 88 37 2334 ♦ Podatki za OK Ravne so za mesec marec 1976 (Jtanfa, HVALA TI! Franjo Krpač S 1. 7. 1976 je bil upokojen naš dolgoletni sodelavec Franajo KRPAČ. Rodil se je leta 1920 v Šentjanžu, kjer je preživljal svojo mladost. Ze s petnajstimi leti se je zaposlil v lesni Industriji Gol v Dravogradu. Med okupacijo se je kot zaveden sin slovenske družine vključil v narodnoosvobodilno borbo. Takoj po vojni se je ponovno zaposlil v lesni Industriji ter opravljal važne funkcije ln prevzemal pomembne odgovornosti: v letu 1946 je bil zaposlen kot žagovodja, pozneje pa kot obratovodja žage v Suhem dolu, leta 1948 je bil premeščen v Kočevje na delovno mesto tehničnega vodje novogradnje. V letu 1949 so ga premestili na LIP Pohorje na delovno mesto dlrektor-j. Januarja 1950 se je vrnil v svoj rodni kraj kot direktor LIP Dravograd, nekaj pozneje je bil pri istem podjetju zaposlen kot pomočnik direktorja in šef proizvodnje. Leta 1952 je bil premeščen na delovno mesto šefa Lesne manipulacije Dravograd. S 1. 1. 1952 je prevzel delovno mesto obratovodje LIO Dravograd, ob ukinitvi tega obrata je postal pomočnik obratovodje in skladiščnik žaganega lesa na novozgrajenem obratu LIO Otiški vrh. Leta 1970 je bil premeščen na delovno mesto obratovodje. Zadnja leta je pričel bolehati In bil kot Invalid III. kategorije premeščen na de'ovno mesto skladiščnika žaganega lesa — s tega mesta je odšel tudi v pokoj. Njegov delež v lesni Industriji je precejšen, saj je delal vsa leta v gozdarstvu in lesni industriji z ljubeznijo in velikimi uspehi. Prav tako je bilo plodno njegovo družbenopolitično udejstvovanje. Vsa leta je deloval v družbenopolitičnih organizacijah, predvsem pa v skupščini občine Dravograd. Bil je izreden borec za pravice delavskega razreda, njegova pravičnost in humanost pa sta nam lahko še za vzgled. Za ves vložen trud in nesebično strokovno pomoč pri uvajanju mladih delavcev ter iskreno tovarištvo sc ti Franjo vsi člani delovnega kolektiva žage Otiški vrh Iskreno zahvaljujemo. Želimo tl, da bi kljub svojemu razrahljanemu zdravju še mnogo let užival plodove svojega plodnega dela. Tvoji sodelavci ŠPORT IN REKREACIJA (Športne igre Jlesna ’76 Bolj ko so se bližali dnevi poletnih počitnic in dopustov, bolj so se stopnjevali boji za točke in uvrstitve v naših športnih igrah »LESNE ’76«. Žal, je dopustom primerno, padla tudi udeležba nekaterih TOZD, prav tako pa so popustili nekateri posamezniki. NOGOMET Na Prevaljah se je 19. junija 1976 v nogometu srečalo 10 ekip naših TOZD. Na turnirju je prepričljivo zmagala ekipa TOZD TIP Otiški vrh, ki se je najresneje spustila v boj za prvo mesto v skupni razvrstitvi — v boj za ohranitev prvega mesta, ki ga branijo iz lanskih športnih iger. Rezultati — vrstni red: 1. TIP Otiški vrh 2. TP Prevalje 3. Žaga Vuhred 4. Nova oprema S. Gradec 5. TP Pameče 6. OK Ravne 7. Gozdarstvo Črna 8. Skupne službe 9. Transport in servisi 10. TO Podvelka STRELJANJE Tekmovanja se je udeležilo 11 moških in ena ženska ekipa. Za dobro organizacijo pa so poskrbeli delavci Obrata za kooperacijo Radlje ob Dravi. Tekmovanje je bilo izvedeno 25. 6. 1976 na Muti. Rezultati: krogov 1. Skupne službe 279 2. Gradnje in turizem 272 3. Gozdarstvo Radlje 263 4. TSP Radlje 261 5. TP Pameče 252 Edino žensko ekipo je poslala TOZD TP Pameče. Najboljši posamezniki: 1. Plešej Viktor 88 do 100 2. Klemenšek Alojz 84 do 100 3. Viler Zdravko 78 do 100 4. Pridigar Tone 77 do 100 5. Kus Oto 77 do 100 NAMIZNI TENIS Letos smo prvič uvrstili v naše tekmovanje tudi namizni tenis, saj je ta disciplina letos tudi uvrščena v »Lesariado«. Tekmovanje je bilo 26. junija 1976 na Ravnah v organizaciji OK Ravne. Vrstni red: 1. TIP Otiški vrh 2. Skupne službe 3. Nova oprema 4. TP Prevalje 5. OK Ravne 6. Gozdarstvo Črna VRSTNI RED EKIP PO 7. DISCIPLINAH: 11. TOZD Gozdarstvo Mislinje 1. TOZD TIP Otiški vrh 105 2. Skupne službe 98 3. TOZD Gozdarstvo £rna 93 4. TOZD TP Prevalje 76,5 5. —6. TOZD Gradnje in turizem 76 5.-6. TOZD TP Pameče 76 7. TOZD transport in servisi 74,5 8. TOZD Nova oprema 70,5 9. OK Ravne 68 10. TOZD Žaga Vuhred 45 11. TOZD Gozdarstvo Slovenj Gradec 42 12. —13. TOZD Gozdarstvo Mislinje 40 12.—13. TOZD Gozdarstvo Radlje 40 14,—15. TOZD Žaga Mislinje 27 14.—15. OK Dravograd 27 Po nezgodi: — foto: E. Kompajer KAJ NEKI JE UJEL NAS FOTOGRAF V OBJEKTIV? Izdamo vam le to, da je posnetek nastal v naši TOZD Nova oprema v Slovenj Gradcu — foto: F. Jurač 16. TOZD TO Podvelka 24 17. TOZD Žaga Otiški vrh 21,5 18. OK Radlje 19 19. TOZD Žaga Mušenik 15 20. TOZD TSP Radlje 12 Do zaključka tekmovanj sta še dve disciplini — plavanje in odbojka, ki bosta odločili, kdo bo letošnji zmagovalec športnih iger. Boji bodo tako zanimivi do konca. Kdo bo letošnji zmagovalec bomo zvedeli šele po zadnji disciplini. Vsem tekmovalcem želimo obilo športne sreče. m. K. ZA (NE)KESNE LJUDI Vodja delovne skupine: »Ja tovariš Francelj, kaj pa delaš?« Francelj: »Tovariš delovodja, zmanjšujem zaloge!« Huni! Kaj se skrivaš luna mila, kaj se skrivaš za goro, ali se bojiš pogledat v moje žalostno oko. Ti si edina priča bila, kako ljubezen se rodi. TI, luna, si svetila, da sta srci se našli. Zdaj pa zopet le TI vidiš solze, ki vro iz oči, ker besede in objemi bile same so laži. Luna mila, luna tiha, povej in odgovori mi, ali si zato se skrila, ker z mano čutiš TI. V. Gerl Pripis: Za tiste, ki jih je zavedel mesec maj. V TRETJE (NE) GRE RADO Sodelavec, z novo stoenko, je na službenih vožnjah izgubljal okrasno kapo s kolesa. Izgubil jo je prvič — jo iskal in našel, izgubil jo je drugič — iskal in našel. Izgubil jo je še tretjič — jo iskal in našel — okrasno kapo za fička. Ilustracija — M. Schondorfer Iz šolskih klopi Profesorica stopi v razred in naznani: »v četrtek pišete šolsko nalogo.« »Kaj pa če bo deževalo?« se oglasi Francelj. »Nič zato, boste pa pisali z dežniki,« se Je hitro znašla profesorica. Glasilo »Viharnik« izdaja DS OZD LESNA Slovenj Gradec, gozdarstvo in lesna industrija o. sol. o. Naklada 4700 izvodov. Ureja uredniški odbor: Ludvik Kotnik, Ivan Dretnik-AJnžik, Jože Stres, Rok Funtek, Jože Gosak, Andrej Sertel, Jure Sumečnlk in Mitja Schondorfer — odgovorni urednik. Tehnični urednik Bruno 2nideršič. Klišeji in tisk CGP Mariborski tisk, TOZD Tiskarna, Maribor, Tržaška c. 14. 62000 Maribor, september 1976. 8 ■ V I H A R N I K