Zli »evllko. v LjoDUmu v nedeUo Zi. septembra mi. Leto LU. Ishafa ¥sak dan popoldn*, tanoaftl Mdtljt la praulk* Itisoratl s do 9 petit vrst i 1 D, od 10—15 petit vrst a 1 D 50 p, večjl inserati petit vrsta 2 D; notice, poslano, irjave, reklame, prekllcl petit vrsta 3 D; poroke, zaroke veli kost 15 vrst 30 D; ienitne ponudbe beseda 75 o. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — Inseratnl davek posebej. VpraŠanjem glede inseratov naj se prilo li znamka za odgovot. Pp*avnlitvo „Slov. Naroda1' ln „Narodna tiskara«** KaaHora oUca 41 5, prlUlftno. — Telalon st. 304. UradaUtvo „Ilov. Narada" Knafiova oltoa it 9, I. aadatropl« Talafoa fttev. 34. Do»U« flprftjftma lt POdolsam« la i a i ostao fraakovaaa. ^aa- ftokopitov sa na vraia. ^pj ■aW" Posameins Stevilica: ~W& v JugoslavIH na vadio clni 75 par, nedeli« 1 O v inozemstvu navadna dal 1 O, nadalje 1-25 O Požtnina platana v gotovini. „Slovsnshl Narod" velfa v LJnbHanl ln po ;K}£t!c V Jugoslaviji: V taosesu^va« celoletno naprej plačan . D 120*— ee'oletno ...... D 211*— polletno........ 60*— pollctno.......IL3-— 3 mesečno......, 30*— S mestćno....., M*— 1 . ......10— I ........U--, Pri morebitnem povišanju se ima daljš.i naročnuin donhicfltt. Novi naročniki naj poš^ejo v prvlč naro^nino vedno \*3£y po r.AkAznici Na -amo pismena nnročiln brc.t poslatve dennria so nz mo'eno oairatt. Liubliana in Điene dospU Dalooe v tližoji bedoHL L KomaJ dva meseca nas Še ločita od volitev, ki naj Ljubljani dajo zo pet njeno legalno zastopstvo. Priprave za nove volitve so v polnem teku. V vseh strankah je opažati živahno delovanje in intenzivno pripravljanje za važno to volilno borbo. Razni pre-roki ugibljejo in delajo prognoze o sestavi občinskesa zastopa, o njegovi delazmožnosti in o izgledih, ki jih imajo in jih bodo imele poedine stranke na sestavo novega zastopa. Ćujejo se glasovi, da prejšnja koalicija pri prihodnjih volitvah ne na-stopi z enotno fronto. Drugi zopet trde, da se ta koalicija razbije, in da pri prihodnjih volitvah poleg se-danjih nastopijo nove stranke, ki se sele snujejo. Skratka, jasne slike si dancs nikakor ni mogoče napraviti. Intransigetni elementi vztrajajo na svojih političnih programih ter do-sledno in ponosno odklanjajo poga-janje z drugimi strankami. Treznejši možje preudarjajo možnost in potrebo sporazumov in kompromisov. Ljubljani se bližajo tedaj kritični in odločilni Čaši. Pri sedanjih razmerah je menda povsem izključeno, da bi si ena sama stranka priborila odločilno večino v bodočem občinskem svetu. Kdor ko-ličkaj pozna našo politično razceplje-nost in pa vedno češče in hujše se p^javljajoča nesoglasja v posamez-nih političnih strankah, ne more niti trenotek dvomiti da si nobena stranka za se ne more priboriti veČine v novem občinskem zastopu. Zanesljl-vo večino je iskati 1 e v sporazumu več stranK, ki so si po svojih načelih in programih več ali manj sorodne. »Slovenski Narod« se je tega vnra-šanja že večkrat dotaknll. Sprožll je tuđi predloge, ki jih moramo smatrati za zelo slmpaltčne. — V mlsllh imam nasvet da naj se bodoČI obČfn-ski svet po možnostl depolltizlra. Ob izločitvi dnevne politike naj se vstva-rf gospodarski program, ki nai bi se naiij združile večje stranke. S tem H so osnovala trdna podlaca za uspe*no in res plodonosno delova-nje. Nlsem aktlven polltlk. TudI se nlsem nikdar aktivno udeleževal političnih bojev. Bi! sem pa vzllc tamu vedno vesten opazovalec. In to mi daje brez vsega dvoma pravico, da smem izreci svoje skromno mnenje k problemu, ki je važno za naše me-sto in ki zanima vsakega rodoljub-nega Ljubljančana. Idejo sporazuma strank na podlagi določnega gospo-darskega programa imenujem simpatično. Mislim pa, da je poleg tega ta ideja prav sreena in tuđi najbolji izhod iz sedanjih razritih političnih razmer. Ljubljano caka ogromno de-la, čakajo jo važne gospodarske naloge, ki se ne smejo in tudl ne mo-rejo odlašati. Vse te naloge se mo-rejo resiti le s stvarnim delom. Za politična gesla v teh resnih Časih n! prostora. Pri nas se itak preveč politizira. Zato pustimo in opustimo politiko vsa] tara, kjer ni le nepotrebna, marvec direktno škoduje in ogro-ža važne javne interese. — Interes Ljubljane in pa splošnosti vobče je, da dobimo občinski zastop, ki bo de-lazmožen ln ki bo t resnlci tuđi delal v korist splošnosti, ne pa samo na korist neke politične stranke. n. Dejal sem, da čakajo Ljubljano — že v bližnji bodočnosti važne gospodarske naloge. Bodi mi dovolje-no, da te naloge vsaj na kratko ocrtam. Mogoče utegnem s svojimi vrsticami, ki seveda ne morejo biti v tem obziru izčrpna razprava, pri-spevatl vsaj malce k osnutku gospo-darskega programa, kl bi in kakršen naj bi služil za podlago sporazuma in sodela kooperacije v bodočem občinskem zastopu. Ljubljana ima za seboj težke čaše. Svetovna vojna tuđi našemu me-stu ni prizanesla. Ustavila je razvoj mesta, ovrla vsak napredek in one-mogočila vsako večjo gospodarsko akcijo. — Vojna leta, pa tudl prva povojna leta so bila za naše mesto povsem izgubljena. Ves naš trud ln napor se je osredotočH na prehrano, vsa in glavna naša skrb je bila, da resimo LjubHano in nfeno preMval-stvo pomanikanta in lakote. Za drugo delo ni bilo časa, pa tudl ne sred-stev! — Danes slcer kritlkufemo prejSnfe občlnskc zs^tope, očitamo jlm, da 5o zamudlll mar^Ikatero ugodno priliko. Zraven pa čisto po-zabljamo na to, kar io bilo. Bile so pač tedaj razmere take, da je moral biti ljubljanski župan vesel, če se je ubranil avstrij.ske soldateske in če je vsaj za silo napolnil in potoiažil la-čne želodce svojih someščanov. — Bodimo pravični in ne predbacivaj-mo si medsebojno, vse to spada v vojskine arhive, marveč obrnimo svoje poglede rajši v bodočnost. Skušajmo popraviti in doprinesti, kar so nam prizadjale krutosti sve-tovne vojne. III. Ljubljana je bila že od nekdaj središče duŠevnega in gospodarske-ga življenja Slovcncev. ?e pred prevratom so se vse važnejše kulturne, nacionalne in gospodarske institucije shajale v Ljubljani. Po prevratu, ko je postala Ljubljana tuđi upravno središče za vso Slovenijo, se je po-men naše prestolice seveda še izdat-no povečal. Naravno je, da se je Ljubljana oživela, da se veća in da Število prebivalcev vsled nepresta-nega priseljevanja narašča. Porast števila prebivalstva je bil zadnje tri leta ogromen. Stavbno delovanje je vsled vojnih in povojnih dogodkov popolnoma zaspalo. Kaj čuda, da je Ljubljana danes prenapolnjena in da vlada tako strašno pomanjkanje sta-novanj. To pomanjkanje ogroža naše gospodarsko in družinsko življenje ter je vir obilega zla, čigar posle-dice bodo občutili še pozni rodovi naših zanamcev. Pomanjkanje stanovanj se mora odpraviti. Inicijativo mora prevzeti občina. Za-četek je storjen. Saj je mestna občl-na že dogradila eno stanovanisko hišo za uradnike, drugo uradniško stanovanjsko hišo in eno delavsko stanovanjsko hišo pa prične občina graditi še ta mesec. To seveda še nikakor ne zadostuje. Začetek je, ki ea treba nadaljevati z vso naglico. Za ta namen in ta tempo bo treba najti potrebnih sred5tev. Ze prejšnji občinski svet je sklenil za ta namen pobirati davščino od nezazidanih parcel. In sedanjemu vladnemu ko-rnharju mesta Ljubljane 5e je posre-čilo isposlovati rtrdi dovolfenje. da srne mestna občina nobirati p r 1 r a-starlnoob prodajah nepre-mlčnin v mestnem okolišu. Dohodki obeh teh davščln se porabi-jo za stroške, ki so potrebni za zerndT^o stanovanfsklh hiš. Ako ti dohodki ne bi radoščali, bi Mio treba seveda poiskati Se dnitre vire. Mestna občina pa mora po svojih moćeh podpirati in pospeševati tuđi privatno inicijativo. Za ta na-men bo trcl;a v novih mestnih delih, kjer se bo zidalo, nnpcljati kanale, vodovod, vpeljati električno razsvct-ljavo ter urediti ceste. Brez takih naprav je nemogoče vzbuditi in po-^pe'cvati gradheno delovanje.. Se-danji vladni komi^ar se pnšteno trudi, dn tuđi v tem pogledu podprc privatno podjetnest, ima pa težko stališče in vezane roke posebno glede finančne strani tega problema. Pa ravno finnnčni moment v p:*\*i vrsti odločuje in — marsikaj prepovedujc. . N o v e n a s el b i n c so zreslft I skoro preko noči na Mir ju in v Ro-| žni dolini. iMirjc ima 5icer žo svoja | kanalizacijo, dobiti pa mora Se svojo ceste. Rožni dolini bo treba ražen $• potrebnih cest tuđi moderno kanalizacije. Za. vse te naprftva pa bo treba radi ^krajno ner-^Jnegra ier««ft | zelo velikih investicij. Zn hndoč^ j nost bi kazalo obrnltl privatno i n ic i j a t i v o na ne*azida-ni svet severno Lju'rljanc, ki je s:iji in pesčen in v zćravstvenem ozini vse bolj priporočljiv, negro svet na MLrju in v Rožni dolini. Vprašanje razoroženja. — Pomoč maloazijskim bezvmccm. — Spor med Poljsko in U*> vinsko. — Resolucija o suženjstva. — Izjave jugoslavenskoga podanika Jovm^ štva narodov. 5prejme se rosohtcfja gleda tu-ženjstva: ski^pščina sklene. da prfde vnrašan.fe suženjstva na dnevni ređ četrte skupine Dru^-a naro^oT fn nanroša dni$nreni svet, d« p'-;d!nfi takmt v^?. poročlla, l:i jih dobi v tem vprašanjti. JiiKosiovcnsfci poslanik v P^mu, Jovannvi^. je te ćvi spreie! ?^\i«flr-je, katerim je v kratkem efr*noz4J* ponovil izjave ?!ede Makarske, ki vh fr pod.?l na skupSčlni Ost^k?. Ma- Dr. VlaCfmlr Ravnlhar: „dlosbenn Matica". (Ob jubiUjuj 25. septembra dopolnl naša »Ola-sbena Matica« petdeseto leto svoje starosti. . V zapuščini svojega očeta1) sem našel frajrment rokopisa z naslovom »Zjrodovinske crtice o osnovi in raz-voiu »Glasbene Matice« počenSl z letom 1871. do leta 1894.« Ne vem, je-H bil rokopis namenjen t* poročilo na kaki obletnicl ali za tisk in mi tuđi ni znano, da bi bil doslej priobčen. Ob 501et-nem jubileju »Olasbene Matice« se nu vidi vredno, da «a izročim javnosti. Naj spozna današnje pokoljenje, kako skromno je bila »GJasbena Matica« pričela *lvcti svoje življenje, % kak-In'mi težkočami se je morala boriti že od vseca početka in koliko truda, vztrajnosti in neverjetne samolastne energije je trebalo, da smo jo dvignili do današnje njene veHCine, ž "i° P*. crebudiH toliko latentnih, med njimi p vovr^tnlh umetniSkih sil svojega naroda. Pa naj jrovori avtor »črtic« sam. *^e od nekdaj je znano, da Slovenci Ijubijo jrlasbo, da imajo krepke fla-sove in mnoeo naravne« čuta za £la-sbo Žal da se ražen malena Stevila fitsbenih umotvorov in umetnikov glasim v slovenskih pokrajinah dolgo ča- *) r r a n Ravtilhtr |e Wt prvi pred-sednik »Olssbene Matice« ter opravljaj ta svoj p^tei »epretrgoma 25 let sa ni mojcla rarvirl tako, kflkor bi b?1o želeti. To zaradi tera ne, ker nismo imeli svojih srlasbenih zavodov. ?e do leta 1870. se je le hn'ntam čuTo © kakem čvetero^pevu. a se to največ v Ljubljani. Po deželi smo morali slikati na-▼adno le planinske ali pa iz nemSkesra prevedene pesmi. Čitaonice so pač pro-jfle pevske zbore, a nišo mople obra-Čati vse pozornosti tej stroki. Pflo jim je skrbeti za najrazHfnei^e svrhe, največ pa so se morale boriti za svoj ob-stanek. V tej zavesti je sklenHa pe&ica rodoljubov, da osnuje z\ as beno d r u 51 v o. Leta 1871. je izlel v »Slovenskem Narodu« poziv za ustanovltev društva. Osnovalni odbor je 4. julija 1871. pred-ložil pravila dež. predsedstvu. Bila so potrjena 5e ta mesec. Osnovalni odbor se je konstiruiral, razposlal vabila k pristopu, imenoval poverjenlke, stopll v zvezo s Češko *Hudebno Matico«, s pevskim druStvom »Kolo« v Zagrebu ter s »Slovanskim pevskim društvom« ▼ Beču. V posebno prijateljsko rvezo pa smo stopili s takratnlm učiteljskim odborom, đa se je vzbudfla Siva vzajemnost med učitelji fai odborom »Olasbene Matict«. Prva veselica — 24. septembra 1872. — se )a priredila gdom. učiteljem ▼ čast Čim Je bOo vss urejeno in pripravljeno, se je vrffl prvi občni zbor 25. septembra 1872. Najboljši dokaz, da so osnovateljl druStva stvar bili dobro zamislili Je dejstvo, đa Je do tega časa 30 gospodov prtvzelo posel pover-jenlitvt: društvenikov se je pri^lasllo 134 in sicer: 14 ustanovniVov in 120 JefnfVov. Ob^foj društva je bil zasro-tnvTjen, temVM ker so o^bont od mno-rih «trnni Ho'Hi vsr>o^buHMrvT popravi fn ^onisi, ki so pričali o bn>i vseh ro-r*n!.fnbov 7a n?>nredek narodne p-'asbe. Vsf slovenski Č^sor*?^! so nav^it5^no no7^mvlli v**e dn^tvo in s krepao brsedo podpirali nn^e nHzn^evanie. Odboru 9o zlasti prinoročali. da n*>bi-mj narodne r^smi in da I7<*aj ?oTsVe učne pHporrtnčVe za slovensko pesem. Prvo obletnico smo praznovali 4. mare a 1874. Dasi važnost »Glasbene Matice« še ni povsem prešinila inteli-centni del slovenskega z velikimi bre-meni preobloženega naroda, je društvo vendarle štelo že 22 ustanovnikov in 289 letnikov. Našlo Je torej med narodom ono podporo, kakršne smo se bili nadejali od vsega početka. Bili smo zadovoljni, da je bil društvu po premo-ženjskem stanju ta po njegov em delo-vanju zasrotovljen obstanek in daljni razvoj. Razpisali smo nagrade za nabi-ranje narodnih pesml dalje ceno za najboljšo ma§o. Šolskih pesmi so do-tlej nabrali nad 70, ki jih Je izdati, čim bo zbirka le irpopolnjena s potrebniml telovadikhni in poporniml pesmamL Drultvenlki so dobili prva muzika-HJe ln sicer A. Nedveda samospev »Že-\\%* in po en moSki čvsterospev skla-dattUtv Frana Gerbića, Antona Foer-sttrja, dr. Oustava Ipavica in Antona Nedveda. Na dunajski svetovni raz-stavi Je bfla to leto (1874) »Glasbena Matica« Ie sastopana. Razstavila je vse đoflej na svitlo dane slovenske skladbe. Ta rbfrka te bi^a rJočrtck na^c^a dm-?5rvenrra rrMva. ki bodi zrcalo razvoja naše narodne r'n^be. To so še precej veseli pojavi s početka zjrodovine kronike »O1n*bffne Mati.-e. Sedaj nastonivSa doba je bila v pniiti:Krt^m oziru čim dnljc zalostncj-?Ja. NemSka liberalna vlada n^s je mučila nr\ vse motroče načine. To in na nofrnnji boji so vidno tiplivali na žlv-lienie v dru^tvih. Smoter »O?a«b«ne ^nticcf, da bi izd^jnla s?mo muz'ka-Hje, je pos^al dotročasen in tuđi ncp!o-den. Zbirali smo iz pn-'otne^n ornja le stare sktndbe. Zanimanje občfnstva .ie pos^a^o m^nčn^jše. Popevnlo se je po slovorsMTi pokrpi'nnh le pr*v m^lo. Večkrat nas je ob?la mV«H, bi li ne kazalo, da sprlčo splo^ni nhdnosti sploh prrnrhamo z »Obsbeno Matico«. Osnovali smo jo s patnotičn;mi c^in-stvi ter v hrepenenju, da bi prrpr^JHi imfčiijo-či tuj vpMv rlasti na medino. V veri, da z jrodbo in petjem najprej prodere-mo do narodovejra srca. smo se In+fli teziceira posla. Po preteVtt več let sVo-raj da nismo imeli povoda, d« bi bili Te nekolfVo ponomi na srofe đrlovanje. TTvidevati mtio č»m dalje, da s tem skromnim okvirom ne priđetno nttl za korak dalje. Na velflco »rečo na« prelje miset H sili bolj fn boli na povr^i«, da se 1o-timo o^tvoh'oriti in osnovati p 1 a * h e-no golo. Bojazen nas je navdajala, toda navđuSevala nas je preteča ne-varro^t. Svojo mtadfno pust!ti ti^nti flr'asb'e-ne umetnosti, s to tnnetnostjo jej bla- žiti mladostno srce, vc*nitl '>| ljubd-zen do naših milozvočnlh VovtnsJrili pesmi, ta nan^cn se ntm je zdel takr eminentne važnosti, da smo iU itkoi na de!o. Rcs je ?o!a priCeia 15. n o r em-bra ]S82. Do konca prveg:a ^oUJceca leta, to je do prvesra julija 18^3., 99 poučavali na n.icj dva učitelia ki ena učiteljica za klr.vir. V tej dobi je 6t>± iskovano ^o!o ?8 cojfnrev, umreC W dečkov in 10 dcKI'r. Od Mh j(\i je ffo* jilo pouk na klavirin M in ravno tolUa? pouk na jzroslih. Vseli učnih ur fo t>U# 250. PouČevn'o se je brozp!«čtio. Vii ffojenci so bili začetnik!. Te št«vllk« oa-vajamo, da se vidi, s kako sirroinnlms sredstvi ?wo bili pričali. Koj drusro t4* to je naraslo število učencev na f!. ličnih nr je bilo 500. Koncert ffojenc«v 9. n?.rca 1884. je rspel nepriCakovano ugodno. Tretje šolsJco leto je priCS L O V E N S K I N A R O U« dne l.'4. septembra iHL'2. Stev. 217. Ja atitanta se ni protivila sprejetju Madžarske v Društvo narodov, ker se je z nedvomnimi rago tovi tvarni grofa Banffya madžarska vlada obvezala, da se bo držala vseh spreje-;tih mednarodnih obveznosti, med !temi tuđi one glede odstavitve Habs-burgov. Mala antanta je podala tako dokaz, da jo preveva duh spravljivo-fcti in umerjenosti. Na vprašanje ne-kega angleškega novinarja, kako sta-•lisče zavzema Jugoslavija napram Jurški zmagi v Mali Aziji in ali bi *■--------------------------------------------------------------------------------------------------------- ________________________________________________________________________________________________________________________________________ posegla v vojno v slučaju, da pridejrj Turki v Carigrad ali Trakijo. je izja-vil Jovanović, da hoče jugoslovenska vlada počakati dogodkov. Vse je od-visno od politike, za katero se zje-dinita Anglija in Francija. Jugoslavija nima sama po sebi potrebnih sredstev, da bi izvedla odločiino intervencijo. Poslanik pa je dal zajedno razumetl, da bi bila njegova de-žela eventuelno prisiljena postaviti se prQti uresničenju turskih načrtav. H!i le to tnoaoCe? Po pfefiođrih določiltti zasnutka Uradniske pragmatike se imajo baje vsi tišti uradniki, ki ne bodo na novo spre-ieti v državno službo, upokojiti na rodlagi sedaj veljavnih pred-p i s o v. To se pravi z drujdmi beseda-ynl, da le ti ne postanejo deležni izbolj-Šanja gmotnega položaja, ki si ga obeta urndništvo od nove ureditve službenih prejemkov. In to so v prvi vrsti starejsi tiosluženi uradniki. Človeku se zasuče v glavi spričo take logike in nehote se VpraŠa: »Al je to mogoče?« V priznanje In V plačilo za to torej, da je kdo zvesto in požrtvovalno služil narodu in državi, jnorda ćelo več let nego je bila njegova 'dolžnost, se ga vrže tišti hip, ko bi se ijmu imelo življenje nekoliko olajšati, s kruto brezobzirnoitjo na cesto. Gotovo, večno mi starejši uradniki ftt moremo služiti Ako nas država ne ;ti!ara, ako misli, da bo brez naših izku--.Senj, brez našega smotrenega dela bo-;lje izhajala, prosto ji, da nas upokoji! jšToda ne na način, kot se baje namera->al V normalnih časih se je doslužene-"fntt uradniku končno lahko reklo: ;>Pojdi!«( ker ni utrpel pri tem nikake Škode. V normalnih časih je uradnik, ki ■Je stopll v pokoj, dobil vse, kar mu je :bilo zajamčeno po službeni pragmatik!, idandanes je stvar drugačna. Dobra |stran nove službene pragmatie tiči baš Iv tem, da skuša $ poviškom temeljnih plač nakloniti uradnistvu nekak [ekvivalent za vrednost predvojnih pre-— ta naj bo y plačilo za moje l'dclo iri svoj trud glede vdovščlne sedaj ■povsem enaka onim nemškim zagrizen-!tcam, ki so ob raznih prilikah pljuvale ■ha naše ljudi ter jih obkladale z najgr-|iimi priimki?« Vsa ta vprašanja si lah-!ko stavi rnarsikdo izmed onih, ki bi ga jlmela zadeti zgoraj omenjena kruta do-jločba. In kako mora biti človeku pri sr-[&u ob takem razmotiivanju« 59 lahko ltal8li! ■^ Žafcaj niste flai, iri smo vsa svoje [Sfvtjenle zvesto služili svojemu narodu, ■Hje sočasno ž onlmi tujcl vred posta-llVili na cesto? Zakaj ste se igrali z nami, [fraka] ste se povrh Se norčevali iz nas? fAko nas je že moralo doleteti tako pre-jsćtiečenje, boljo preje nego pozneje! [Pred Stirimi leti bt se bfl vsakdo izmed \h&$ lahko poiskal Ie kako službo In tuđi jjrislužil bi si bil v privatni službi tekom itirih let lahko marsikdo že nekaj, kar ■mu je na ta način odpadlo. Kaj smo za-jkrivili, 8 Čim smo si to zaslužili, da po-jštopate % nami krute]© kot \ Batprot-itiki našega naroda? *;'• . v "• fe Da, take misli 18 f!Wl}fff4enro ih )rflom\i spričo tega, kar se nam obeta, in nad vse trpko je človeku v prsih. Do kakih neskladij bi privedlo to tuđi sicer, se razvidi lahko iz par zgledov. Mislimo si dva uradnika, ki sta oba že spol-nila 65. leto svoje starosti. Eden njiju služi že 40 let torej lepo število let preko predpisane službene dobe, drugi, kl je znal zlato svobodo svoje mladosti bolje ceniti, se je pri svojih Studijah zakasnil tako, da zdaj že nima 35 služ- ugodnosti nove slufbene pragmatike, oni ne. AH: dva uradnika imata oba že po 35 službenih let za seboj, eden je star 65 let, drugi Sele 64 let. Ta srne biti sprejet iznova v državno službo, oni ne oziroma tišti, ki je eno leto mlajši, bo lahko upokojen po novi službeni prag-matiki, starejši ne more biti, dasi ima morda dokaj več službenih let, torej tuđi več zaslug in je še povsem delazmo-žen. Sicer pa je jasno, da smo mi vsi, ki služimo preko predpisane službene dobe, vztrajali pač tuđi zaradi tega v naj-r.eugodnejSih razmerah v aktivni službi, ker smo računali s tem, da pridobimo na ta način kaj za starost. Ncdosledno je torej, da se enemu nudi prilika, da 5topi v pokoj Sele potem, ko mu pridejo doloČila nove službene pragmatike v dobro, drugeinu pa se ta prilika ne nudi morda samo zaradi tega ne, ker je par dni starejši od onega. Tako mehanično se zakoni ne smejo izvajati! Kakor rečeno, državi naj bo na voljo dano, da upokoji, kogar hoče, toda pri tem mora postopati po načellh človekoljbja in piavičnosti! Uradniku v toliki meri kratiti ono, kar mu je bilo zajamčeno in na kar je vse življenje po pravici računal, to je tatvini in goljufiji pa las podobna. To }e toliko kot spraviti uradnika ob sadove nkgovega življenjskega truda! Ako bi se s starcjšimi uradniki res postopalo tako, bi bilo to grdo, sramotno, barbarsko dejanje, nevredno kultur-re države! Nikjer drugje na svetu bi ne bilo kaj takega mogoče! Dne 3. t. nije prinesel »Slovenski Narod« pod naslovom »Avstrijski vtisic članek, v ka-terem je povedano koliko preveč ima- j jo v Avstriji uradniJtva. Samo v ieles- j ni$kem ministrstvu na Dunaju je l^tcs ; pet sskcijšla iz Dal- ! macije deputacija, obstoječa iz SO oseb, I ki je izjavila, da se v Dalmaciji silno | Širi republikanski pokret. Nato sem od- j govoril, da stojimo ml čvrsto in ne- j omahljivo na stališču narodnoga edin- ! stva in nedeljivosti države; ako priđe ! komu na um, da bi to edinstvo poru5ilf ta mora najprvo izzvati revolucijo, nato mora priti do bratomorne borbe in ; Sele ako v tej borbi zmagajo rcvoluci- j jonarji, lahko priđe do razdalltve dr- » žave. Za eventuelne šrtve pa bodo od- ■ govorni tišti, ki bi izzvali te krvave i borbe. | =2 Iz presblroja. Te dri je prevzel posle načelnika presbiroja g. M. Ivko-vič, do zdaj profesor v Skoplju. Dose-danji lof dr. Aleksandor Bodi se vrača , V diplomatsko službo. j = Sporazum med Kemalom ki En- h tct paio. »Tribuna« prinaša vest, ki so ) Jo prejele »Times« iz Rige, da je prišlo ; med Kemalom in Enver pašo do popol- 1 nega sporazuma. Sfero akcije sta si baje razdelila tako, da bo Kemal paša pro- ; diral v Mezopotamijo hi Malo Azijo, En- \ ver paia pa v Porzijo in Indijo. « =» Ploščo ▼ spomin rapsllske po- j gođbe so te dni razbili fašisti iz Oe- j nove. Z motfočnimi udarci so se spra- j vili nad kamen in ga stolkli, tako da ] v Rapallu ni več spomina na Italljan-8ko-juj?oslovenski »sporazum«. Raz-bite kose so nesll fašistovski junaki b vsem rvojlm ponosom v Cenovo, j kjer Jih menda poetavijo v muzej. ; Prav so storili, da so razdejali spo- j minsko ploščo na »sporazum«, ker i ta sporazum ni niS vreden in ne bo nikdar držal. = Rofnuncnjem turske vlade, ker sicer bi bila ogroiena Yaxno6t turske prestolice. ^. DIKTATURA KFM4L PAŠE. — NADALJEVANJE VOJSKE, — London, 22. sept. (\VolffT CJirlffrajski poročevalec >Asocieted Press« javlja: Kemalistična narodna skiipftCina v Angori z velikansko večlno sprer'ela predio?; glede razšir-teija đ2ktatt:re Mustafa Kemala palo in ga pooblastila za nadaltevrnjo vojre vse đoilej, dokler nišo iznol-nlena vse v nscionalistiČnein paktu 3oloče«o resolucije. (Nacionalističen pakt je bfl med muslimani sklonjen spomladi I. 1020. in vsebuje kratko restavracijo Turčije.) ANGORA ZAHTEVA TRAKIJO. — London, 22. sept. (Wolff.) Posebni poročevalec »Daily Expres-»a« brzo javlja iz Carigrada: Angorska vte'ia sr> pripravlja, da predloži zavuznfeotn Izjavo, v katerl znhtcva izraznitev Trakijo od strani Grkov, Trnkijo Iniajo zasestl turske čete. Aitgorfkn v\p.đa zahtev rešitev te izjave tekom 48 «r. FRANCFJA V PRIPRAVLJENOSTl. — Pariz, 23. septembra. (Izv.) Kljiib temu, da Francija zasleduje p^dflst!čno politiko v orientskem vprn5anju, je opažati, da je Francija v popolnl pripravljen osti. Maršal Foch Je v vednih stikih z generalštabom. Mornarica je dobila povelje, da mora biti vedno pripravljena za odhr>d in fla morajo biti kotli ta-kurjeni. — London, TS. sfrpfembra. TTzv.^ »Dofly Toi2 — Pariz, 22. septembra. (Izv.) Večerni listi javljajo, da so se razgovori danes ob 2. popoldne nadaljevali med Poincarejem. Curzonom in Sforzf). Kakor javlja »liavas« so razgovori trajali čo 6. zvcCer. V glav-nem so se razgovori tikali stilizacije vabila angorski vladi, eh se udcle^i mirovne korferer-cc. Razgovori pa so se tikali tuči Tn.kije. ANGLESKO DELAVSTVO PROTI VOJNI. ~ London. 21. sept. (\Vo!fi.) V ko-vorih delavskih voditeljev se je dnljo na^Ia.šalo, da so dclavcl pripravljen? prot'viti se vojni in žalite vati mir Ko je ministrskl predsednik L!oyđ Oeorge izvedol za mi^licnje deputacije, ji je pojasnit staliSČe kabineta 0 današnjem položaju in zagnvarjal postopanio vlade. Dalje ie nami^nil deputaciji, da se glede miru popolnoma strinja z njo. Allr imela je vlada vedno pred ocrni. Njegov nr.mon ni provocirati vt ino. Na-sprotno, s točno afcc'jo 0 angleSka vlada dosegla, da sg ie položaj izboMša! In da ic vej'ko upania, da se mir vzdržL Takoj po končanem pogovoru z voditelji dolavstva so imeli anglcški ministri novo se;o. ki se je pa mornarički in avijati-ni posvetovclci nišo udclcžili. — London, 22. sept. Po poročlla »\Vestminstcr Gax«t9c je izjavil vodja čjlavcev Thonas, da je Lloyd Gcfjrgo vJcraj naglaž^l delavski deputaciji: »Morske ožir.e morajo biti svobodne pod avtoritetns kontrolo ru pr. Društva narodov. — London, 22. sept. (VVnlff.) Vodja delavcev Thomas je izjavil včeraj v svo* jem govoru v Cclcherstm, da je dolž* r.cst angleškega delavstva povedati kabinetu, da se Angi'la pod cobonim pogo* jem ne srne spustiti v vcino, no da bi zastopniki naroda v parlamentu v pr* vem redu odlomili v tem vprašanju. i* Thomas je dejal: »M! zahtevamo, da po* ve Društvo narotlev v tem slučaju $vo» ie mislisnjo.« ±. ' "' • DRUŠTVO NARODOV IN ORIE\f. — London, 22. sept. (VVoflf.) Lbrd Robert Cecil jo poslal iz Gcnoi ve londonski centrali Društva narodov brzojavko, v kateri prosi vpora* biti vsa mosoča sredstva, da se doseže intervencija Društva narodov v orientskem vpraŠanlu. - -./> PACIFISTICNA POLITIKA FRAKCIJE. — Pariz, 22. septembra, fvv'blff) ^sMUtin« poroča, da je sprejel generalni s\^et departementa Indre-et-Lolre z enim »prnti«-Rlasom dnevni red, ki izraza željo, da franeoska vlada začne v bodoČe cdločno pacifl-« stično politiko. Ta politika naj se strogo loči od one, ki je vladala pg nesrečnem versaillskem dogovoru. GRŠKA PROSI POMOĆ JUGO* SLAVIJE. '- — Beograd, 23. sept. (Izv.> Vče* faj 'dopoldne je grški poslanik Dia-mandopulos obiskal zunanje ministr-stvo, kjer se je informiral 0 položaju in o stališču naše vlade. Poslanik je tuđi profil za porobila Iz Ateu ia ostalih krajev . , j VZNEMIRJENJE V CARIGRAD©, — Berlin, 22. scptemlra. (Izv,) V Carigradu je zavladalo med evrorj* skirn prebivalstvom veliko vznemir* jenje. Po mestu so raz§irjcne razno« vratne vesti 0 pribivanju kemallstiO nih čet dardanelskemu obrežju na maloazijski strani. V vseh trgovskilj krogih je nastala velika panika. Vsi trgovskl zakHučki so stornirani. Grki, Armenci in tuđi ostali tujci tru^ moma zapuščajo mesto. Vozni listići za orlcnt-express, ki je dnevno pre* napolnjen, so vedno za 14 dni vna* prej rasprodani. Anjricžl se pripravi ljajo, da spravijo svoje rojake na varno. Ang:le§ko poslaništvo je pre-skrbelo vse potrebno za odhod ait-gleških podanikov. Lady Harrlngton Jo zapustila Carigrad. SOVJETI RUSIJE PODPnUlb KEMALISTE, •-t^ London, 22. sept (Wolff.) JiTimes« noročajo, da kupujejo agen* ti sovjetske vlade veliko množino bkt \ r \ - !< i Stran 3 Telefonska in brzojavna poroci!?. VPIUŠANJE UREDITVE URADN1- ŠKIH PLAC. — Beograd, 23. septembra. (Izv.) Od?ek zakonodajncga odbora je imel včeraj dopoldne sejo. Odsek je raz-pravljal o vladnem predlogu službene uradniške pragmatike, v glavnem pa o mijni urcditvi uradnišklh plač. Predseđ-rik sekcije dr. Gjuričič je najpreje na-glašal, da je treba v interesu države nujno resiti materijelno stran uradniške-£a vprašanja. V debato so posegli po-slanci D i v a c, M o s k o v 1 j e v i č, Č u b r o v i 5, Jankovič, Sokič, R a d o n i č in Iv. Sušnik. Posl. Reisner kot tajnik te sekcije je obštrno govoril o ureditvi urad-niških plač na temelju principa zlate valute. Naglašal je potrebo, da je treba na-Čelno resiti vprašanje, naj zakon določi uradniške plače v taki visini, da bodo državni uslužbenci mogli z rednimi do-hodki vselej odolevati draginjskemu valu. Navajal je razne sisteme. Prvi na-Čin ureditve bi bil, da bi se plače dolo-čile z zakonom v visini predvojnih plač, rjih izplačevanje pa bi se moralo izvr-ševati v zlati valuti. Z zakonom pa bi se imel potem vsakega pol leta določati r c 1 a c i j s k i f a k t o r, ki bi naj pa ve-Ual tuđi za državne dohodke. Na ta na-Čin bi bilo tuđi ohranjeno ravnotežje v proračunu. Dalje je govornik omenjal tuđi eventualnost nove ureditve dra-ginjskih doklad. 0 predlogih posl. Reisnerja se je razvila živahna debata, ki so se je ude-ležili zgoraj omenjeni poslancL Posla-nec Reisner kot tajnik sekcije je bil Imenovan za generalnega poroČevalca v plenumu zakonodajnega odbora. Spre-jet je bil dalje predlog poslanca Divaca (soc. dem.), da se pozove zakonodajni odbor, naj nujno resi zakon o draginj-skih dokladah ne glede na vladni predlog zakona o uradniški pragmatik!. VAŽNA SEJA DEMOKRATSKEGA GLAVNEGA ODBORA. — Beograd, 23. septembra. (Izv.) TajniStvo demokratske stranke je včeraj pozvalo, da se udeleže seje dne 10. oktobra vsl člani parlamen-tarnega demokratskega kluba, vsi člani glavnega odbora in pa predsed-niki okrožnih odborov. Kakor Je bilo že javljeno, je seja politično važna, ker ima narnen razčistiti gotove dl-ference, ki so nastale v stranki. PREVOZ ZLATA AVSTRO - OGRSKE BANKE V BEOGRAD. — Beograd 23. sept. (Izv.) Posebna Komisija je včeraj v Beograd pripeljala z Dunaja 14 milijonov 600.000 K v zlatu kot delež, ki je bil priznan naši državi od likvldacijske komisije \z premoženja bivše Avstro - ogrske banke. Zlato, kl je obstojalo iz 20 in 50 kronskih zlatni-kov, turskih lir in drugih zlatov je bilo shranjeno v 70 zabojih, ki so celokupno tehtali 5.336 kg. Prevoz je spremljala posebna vojaška eskorta, obstoječa iz enega oflcirja in 7 vojakov ter dveh de-tektivov. Zlato so z Dunaja v Beograd prepeljali po DonavL Zlato je na Duna-ju prevzel Sef kabineta ministrstva fi-nanc Bozo Matović. (O odhodu te komisije, ki je šla iz Beograda po zlato na Dunaj, smo svoječasno že poročalL Ur.) REKONSTRUKCIJA CeSKOSLOVA-ŠKEGA KABINETA- — Praga, 22 septembra. (Izv) Na gradu Lana pod predsedstvom prezl-denta Masaryka je bil danes ministrski svet. Navzoči so bili dr. BeneS In »petka«. Kakor poroča »Češke1 Slovo«, je Švehla designiran za ministrskega pred-stdnika z nalogo, da sestavi novo vlado. Švehla je tekom popoldneva konle-riral z zattopnikom narodne socijalna stranke. Konference za sestavo vlade se bodo nadaljevale v soboto in nedeljo in je pričakovati, da se rekonstrukcija vlade izvede v najkrajSem Času. Na gradu Lana je bil s««tavljcn tuđi nov vladni program. __ Praga, 23. septembra. (Izv.) Ministrski predsednik dr. BeneS odpotuje danes zvečer ali jutri ziutraj v 2enevo, kjer ostane do 1. oktobra. POLOŽAJ NA BOLGAFSKEM. ARETIRANI MINISTRI NA SVO-BODI. — Sofija, 22. septembra. (Izv.) Kakor je bilo že javljeno, so bili vsl bivši ministri, voditelji opozicional-negft bloka dr. D a n e v, Aleksander Malino v, Toodorov, Madžar o v, prof. D a n a ji 1 o v in S1 a-v e j k o v iz Trnova pripeljali v So-fijo. Na kolodvoru jlm je policijski šef javil, da so puščenl na srobodo, obvezati pa se morajo, da ne zapuste svojih stalnih blvallSč. Obenem Jlm je naznanil, da se nahajajo pod strogim policijskim nadzorstvom. Na-vzoče meščanstvo, pristaši meSčan-ske*a bloka so priredili arctirancem ovacije, posebno Malinovu. — Soflfa, 22. septembra. (Izv.) Notranji minlster Daskalov je pre-Pflvtdal za 1. oktobra x Plavdiv iklt- cani veliki shod meščanskega Mnka. Za isti dan pa so v Plovdiv sklicali zemljoradniki velik manifestačni shod. Kljub temu, da vlada na zunaj red in mir, da je nastopilo nekako pomirjenje v debeli, je vendar opa- i žati povsod veliko napetost in raz- j burjenost. Meščanski blok je pnostril [ agitacijo proti režimu Stambolijske- ; pa, na drugi strani pa so zopet zem- : Ijoradniki podvojili svoie delnvanje ' in propagando. \r Plovdivu na^era- ; vajo prirediti velik manifestačni shod zemlioradnikov, producentov rožne- ga olja. RUSKE SOV.FFTSKE ĆETE V TURKESTANU. — London, 25. septembra. (Izv.) »Times« javljalo, da so rdeče čete sovjetske Rušile zasedle Turkestan in prodrle do mele Indije. MEDNARODNA GOSPODARSKA KONFERENCA. — Pariz, 22. septembra. (K. B.) Po poročilu »Nevv York Tribune« na-merava predsednik Harding začetkom prihodnjega leta sklicati v \Yashington mednarodno gospodarsko konferenco. Cilj te konference bi bil v gospodarskih odnošajlh oheh kontinentov napraviti red. Racunajo tuđi s tem, da bo sedanja konferenca v Bruslju pospešila ureditev repara-cijskega vprašanja in medsebojnih obveznosti zavezniških držav Evrope, tako da bi bila naloga washing-tonske gospodarske konference zelo enostavna. FRANCOSKA ZBORNICA. — Pariz, 22. septembra. (K. B.) Prezident MNIerand je podpisal dekret, po katerem se sklicujeta obe zbornici za 12. oktober. DRUŠTVO NA RODO V O VRNITVI VJETNIKOV. — Ženeva, 22. sept. (Švicarska Dep. Ag.) Začetkom današnje dopol-danske plenarne skupščine Društva narodov je poročal najprej japonrki delegat o sporazumnem postopanju. Predložena resolucija in pravilnik sporazumnega postopanja sta bila sprej'eta. Resolucija priporoča celo-kupnim Članom Društva narodov sklepati konvencije, ki zahtevajo v slučaju nesporazuma intervencijo sporazumnih komisij. Nato je sledilo poročilo de Brouckera pete komisije o repatri-aciji vojnih vjetnikov* Iz poročila dr. Nansena je videti, da se je vsled njegovega posredovanja povrnilo v domovino 427,386 oseb, pripadajočih 26 narodnostim. Skupščina je sprejela poročilo Nansena z burnim odobravanjem. Nato so bfle sprejete resolucije glede Gruzije in Armenije. — Ženeva, 22. septembra. (K. B.) Danes zjutraj je prispel sem francoski deputat Noblemaire, ki je svoječasno kot poročevalec v palati zastopal predlog o kreditu Avstriji. SVET DRUŠTVA NARODOV. — Zeneva, 23. septembra. (Izv.) Svet Društva narodov se razširl od 4 na 6 članov. V svet bodeta najbrže pozvana češkoslovaški ministrski predsednik dr. B e n e § in pa B r a n-t i n g. Doslej so bili v svetu zastopa-ni le saveznik!: AngJija, Francija, Italija in Japan. NEMIRI V VRATISLAVI. — Praga, 22. septembra. (Izv.) Kalčor javljajo Iz Vratislave, so se včeraj nemiri izprtih delavcev zopet ponovili. Na več mestih je prišlo do spopadov med demonstranti In policijo. Policija je aretirala 300 sumlji-vih oseb. Mnogo tujcev je Izgnanih. Izprtje delavcev v industrijskih pod-jetjlh se nadaljuje. Mesto ima sliko generalne stavke. 800 MILUONOV ZLATIH KRON ZA OBNOVO AVSTRIJE. * 2en«rat 22. sept. (Izvlr.) Komisiji, Interi Je Druitvo narodov dalo nalogo, da prouči flnančno pomoč Avstriji, Je sa^USa-la flnančtie Izvcdence, kf «o poveđall, da Je ■a obnovo Avstrl!e za geda) potreba oko-II 500 mliijonov zlatfh kron. Clanl komisije obvttto o tem lajprvo »vojt vlade, potem se bo o stvari rtsprtvljtlo dalje prihodnji ttdon. AVSTRIJSKA ZLATA PARITETA. — Dunai, 22. septembra. (K. B.) Vodstvo avstro-ogrske banke Javlja, da Je zlata pariteta za čas od 25. septembra do 1. oktobra določena na 15.100 K. POVISANJE 2ELEZN1SKIH TARI-FOV V AVSTRIJI. — Dona], 22. septembra. (Izv.) Po poročilu korespondence »Herzog« stopi v veljavo povišanje Xe!eeni5klh tovornih tarifov na avstrijsklh že-ltznicah dne 1. oktobra in ono nseb-nih tarifov dne 8. oktobra. Povišanje ^nala povprtčno 200 H. So.%^j15l^t^^5., Iz avstro-c.grske krone so nastale po razpadu mciparhije češka, jugoslov., asstrijska, p Ijska. .jgrska krona, ako pustimo iz vida resko krono ter krono na novem ronuinskem in italijanskem ozemlju do izvedbe ondotnih zainenjav v romunski in itali'ar.ski denar. Kakor v spoininu je n;di pn političnem razpa du monarhije š- [irecoj časa ostala stara valutna enotn m Moment ekonomske vztrajnosti je i^ral svojo ulogo pred-vsem v prospdi oklesčene Av^trije in slasti v oporo pozicije Beča. O Božicu 29IS je Se vel'ala avstro-ogrska krona v švlci okoli Ml santimov, julija 1. 1019 še 17 do 1S snntinu>v. Ob tem zadnjem terminu je bila valutama itio in partes že izvršena, dasi na primer pri nas še na jako surov način. Nasledstvene države so videle. da se redi le Avstrija od valutarne skupnosti. za katero so se pole? avstrijskifi kapitalistov zavzemali tuđi gotovi francoski in angL-ški krogl. kazoč na potrebo gospodarske podonav-ske federacije z Bečem na čelu. Po uve-dbi nacionalnih valut je začelo splošno padanje novih talut ali poleg teh tuđi padanje marke, lire in franeoskega franka. Ako si sedaj po treh letih pogledamo stanje kronskih valut, ki so hčerke ene matere, je stanje v Ziirichu dne 14. septembra t. ].: Praj?a 17.^0, Zagreb 1.95. Pešta 0.17 in pol, Varšava 0.08. Dunaj 0.00V*. (Berlin 0.33 H, lira 22.25. Pariz 40.30). Valutno vprašanje je danes vsepov-sod otrok skrbi. Dežele s slabo valuto se boje nadaljnoga propadanja vredno-sti. Za propadanje vrednosti in nizke tečaje se zavzcmaio eksponentie Spekulacije, navadno slabi patriotje, kateri so po imenu pač naši državljani, po srcu ; pa neprijatelji novega reda, poleg njih | tuđi še gotove sorte eksporterji, ki vi-dijo le trenutno svojo korist ter pregle-dajo. da je njih bogatija ob črvivi valuti osnovana na dinamitnem fundamentu. Zavest mora prodretl, da slaba valuta vodi neminovno do perturbacij, ker pri-zadeva široke in najširŠe plasti naroda . v prvem redu. Lačen in obupan človek ima malo smisla za državotvornost. Zavest mora prodreti, da imajo imoviti s!o-Ji interes na tem, ća se prepreci valutna katastrofa. Po prepričanja morajo ' priti, da treba dati državi, kar je držav-nega in biti pripravljen za žrtve — za I davke v potrebni visini. Red v državnih j financah je prvi predpogoj resničnega blagostanja. Lažni milieu, koji se je raz-pasel tuđi pri nas pred vsem po zaslugi . časopisne in strankarske demagogije v tem pogledu, mora podirati vrse, kar res patriotično misli v naši domovini. Davki in javne dajatve so potrebne za države i in javno gospodarstvo. Krivo je. pripo-! vedovati ljudem, zlasti po deželi, da o-! magujejo pod pezo davkov, ko se vsak I razboritejši seljak sam pri sebi smeje tem kvaražugonom. ko ve. kako malo pridelkov treba, da vnovči, ako hoče danes plačati svoj »strašni« davek. Ista neresnost je glede železnic. Vzemimo ceno krompirja 7 kron in staro ceno 6 vinarjev, potem pa stare cene na želez-nlcah in današnje, pa vidiš, kako prazno ; je kričanje nad draginjo voznine. Ako | hočemo izboljšati svoj promet, predvsem i ohraniti si dober železniški personal, treba, da se prerinemo iz votlih fraz do resnosti ter da vzamejo železniško upravo v roke strokovnaki in ljudje, ki imajo ljubezen do naSega prometa. Kakor je čas, da naženemo iz gotovih mest gospodarske uSi, ki razjedajo naš kožuh, tako je treba trde roke tuđi v Železniško upravo. Mi imamo resnično dovolj bogastva v svoji zemlji in obilujemo produktivnih sil, ali moramo jih izkori-stiti in pripraviti do veljave. »E ricehe-za da mettersi aneora in valorec, pravi te dni Lahf pisoč o nas in o Cehih. Tuđi nad našo valuto ne obupajo. Treba le odločne volje, katera ne omahne, če za-cvili nekaj patentnih »Jugoslovenov« in njih zaupnikov po znanih zavetiSčih. Na drugi strani so dežele z visoko valuto: dobro staro ali novo, ki se je opomogia. Visoka valuta jim dela teža-ve. Ogroža njih produkcijo, blokira izvoz, povzroča brezposelnost. Nas pred vsem interesira Češka krona. koja se je z neposnembnim elanom v Svici dvig-nila v enem letu od 6 na 18 santimov. Koliko je le tega, da smo jo mogli kupiti za dve, tri naSe krone 1 Kot Slovani in zaveznikl se veselimo gospodarskega ojačenja češkoslovalkega novca ter iskreno želimo, da se Češkim flnančnikom posred premagati zle posledico valutne-ga dvlganja in deflacije. Dočim bi av-strijsko gospodarstvo, koje že Cetrto Ie-to nadleguje svet s poudarjanjem svoje življonske nezmožnosti, oznaClli i Mira-beaujevlm laraiotn oolontć, je pri Cehih od ustanovitve lasttie države vse-povsod videti žlvljensko energijo, pozitivnost, odloČno voljo polltiCnega in eko-nomskega uvcljtvljanja. To jo res vo-Iont6. Stiri lcfa navzlic ncmški negaciji smotreno delo. koje je priznano in jako vpoštevano pri zapadnih zaveznikih. 7lah!:a so dol :!i v Londonu pomolilo 10 milijcnov štcrlingov. Tni.!iio se za rav-l.ovc?': v proračunu. Ima.'i) res Masary-I:a, Čist-sra moža, kateremu ni še nihče očital ob:\%atitve na javne stroške. Iz valutr.ih nižin so se brzo vzpcli na tečaj, ki se bliža laški liri. Do^cxli so zna-ten pre^ežek eksporta nad importom, ali ob vsi svoii štedljivosti vzdržtrcjo vojsko 150.H0) mož in ti:di za reprezen-tanco nišo s!;opi. Kar intajo znajo opraviti ć.n vred.^ostl, Kar'^'K darovitost, prođi«', tivrc sl'e so v akc?i5. Poudarili smo ±z, da imajo še tc;>ke probleme pred seboj. Obratna kriza v inJu«=triji. 160.0TK) nezaposlenih, kar zalUcva I milijardo čeških kron za podporo. 7a naše trgovsko z\czo je hUrl ćv\z češUc^a denarji vef'ka ovlra. Mposjo skrbi je po-vzročila čcšlca valuta na^lin kupčijskJm krojjom. Pod avstrifsko - nom^k'm vp'j. vom se ie pri nas vz(Jr>evafo veC?o z?»-upanje do stare mnrkc kakor do mlado češke krone. To krivo zaupanje je stalo težke novce ne sanio pri nas, tuđi po drugih državah. Ovig češke krone je činjenica. Vse kaže, da ni plod umetnih prizadevanj vlade in da se ohrani dol)ljcna pozicija. Resni-^na gospodarska pridobitev, bla-godejni vpliv porasle . vrednosti češke krone se pokaže in uveliavi, ako se po-sieči spraviti novo vrednost češke krone v pravo razmerje z blagovnimi ce-nami. Navzlic tako močno narasli vrednosti denarja na internacionalnem trgu se na ČcŠkem življenje ni pocenilo temu primerno. Cene moraio pasti v notra-njem prometu, slcer denarne vrednosti ne prinesejo praktičnoga blagoslova. — Nastaja pa še druga potreba — in tu smo mi z naso trgovino iako interesi-rani — da češki industrijalci primerno porastu svojega denarja znižajo ceno svojih produktov zlast: manufakturnih. Vlada, ki pripravlja znižanje voznin, daje dober zgled. Opasnost je sicer. da njih lastni novec prohibitivno vpliva na niih izvoz v našo zemljo. To bi bil ne-všečen pojav na gospodarskem polju za nas, kl si želimo medsebojne čira ži-vahnei^e gospodarske penetracije. Na mestu bi bilo, da se češka industrija, koja ima odlične vodnike, pravočasno preorijentira in akomodira, sicer bo sa-rroposebi prišlo do te^a, da se ojači na škodo češkega itali;anski import k nam. Ifal'jani so se v šVnh let'h anogo naučili trgovsko in industr:a!rto. Videli so, da je pri nas močen trg. Uverili so se, da se pri nas zmaguie le z dobrim blagom in pošteno kupčijo. Spričo vstrajanja visokih blagovnih cen na Češkem po mosečnem dvign valute pridobiva mnsnje onih ekonomov, koji trde. da je za dežele z opešano valuto koristneiše počasno, etapno dviga-pje, nego sunkovito. Za gospodarsko blagostanje smntrajo stabilnost za ugod-nejšo, nego večno valovanje ter hipno dviganje, koje povzroča često presene-čenje in nez^upanje ćelo pri lnstnih dr-žavijanih. Zdi se. da je dispoziciji na-vzgor da;ati prednost navzlic neogibnim križam, osobito v mladih državah. Pri vsem tem pa treba odlocnosti in trđne volje državnim krmilarjem tuđi napram domačim producentom in trgovcem, koji iz umevnega kupčijskega egoizma žele ohraniti čvrste cene tuđi ob izbolj-šanem denarju. Vsak se brani izgtib v j gospodarskem življenju. Duh, ki mora j slati in voditi nad sebičnimi strujami. je j vlada in uprava, koje deviza mora biti j skrb za javni blagor in za splošno bla-ginjo. Vlada ima mogočen aparat v ro-kah. Tuđi naš denar se je dvignil zadnji čas. telimo dobrih posledic tega dvlga za življenjski standard v naši državi. Vlada je na jesen dobro začela. Naj vstraja in pokaže tuđi producentom, eksporterjem, bankam in njih zaščitni-komf da ji je res pri srcu občl blagor, Mario Sovlč. OFICIJELNI KUFZ TUJIlf VALUT. — Beograd, 23. septembra, (Izv.) Generalni inspektorat ministrstva fi-nanc objavlja oficielni kurz za tuje valute. Kurz velja pri vseh pristojbl-nah in taksah za čas od 1, do 31. oktobra. Oficijelni kurz določa: 1 napo-leondor 267 dinarjev, 1 turska lira 320 dlnarjev, 1 funt šterling: 305 di-narjev, 1 dolar 60 dinarjev, 100 fran-cosklh frankov 520 dlnarjev, 100 švicarskih frankov 1275 dinarjev, 100 italljansklh Ur 278 dlnarjev, 100 nem-šklh mark 4.65 dinarja. 100 češkoslo-vaSkih kron 223 dlnarjev. 100 madžarskih kron 2.80 dinarja, ino avstrij-skih kron 0.095 dinarja. 100 poljskih mark 1 dinar. KHFnrn zadruo.am tk pre- HRANO PASIVNIH KRAJEV. — Beotrad, 23. sept. (Tzv.) Na-mestnlk mlnistrskeea pređsednika mlnlster Košta TImotijević je včeraj opoldne pozval k %€^\ člane npravne-ra odbora narodre banke ter jih na-prosll, da dovoli bnnka kredite vsem onim zadni*7im. ki so p^evjele prehrano pasivnih krajev. Člani odbora so ministru izjavili, da priđe vprađanje dovolitve kreditov takoj na prvi seji v ra^ravo. POVISANJE TELETONSKIH PRI- stojdi:; v avstriji. — Dunaj, 23. sepi. (Izv.) ? 1. okt-\ ]o ?o tri tctlns. kar Je pre-ne!i?Ja vc'ljva, prchodno odredbe, nove odrcdhe pn če vadr.o r.i, ta!-;o rfa Jo prepečen ?p!oh rsak uvoz. Treovlna. indiintrija In obrt so ©d nove odredbe prlčakovnli o!rJ5tnic e«-zn^snerja stnnia, k! zi Je povzrovila pro» hodna odrsclba, namestn legn se j« raii* nie tri dni položaj §9 do slcraino»41 po* slabšal. Blago sicer prlha\i dan na dao k carinarnicaiii, toda se no more ©(ida-jati strankam. Trgovina, obrt in industria ne mor^ jo kriti nanujnejših potreb. Nagli pokvari podvrženo b'a^o to kvari. L*žarirti bo povzrojila velikanske stroSVo, kur ba blago podražilo in doneslo nov priApt-vek k draginji. Umevno je, da viadH ir gospodarskih krogih silno razbtirj-nje. Industrijam preti nevarnost, da bodo radi nedostatka matedjalij morale prr-kiniti obratovanje, delavstvu pa groafc da postane brazpnselno. Vzpri'o tcs^i položaja sta trzovska in obrtniska zbcr-» rica ter Zvcza industrijcev brzojavno intervenirali, da se nevzdržnemu stsnju takoj odpomorc. — g Ceno krompl^u iw Dgrs^k Dunaj, 25. septembra, (izv.) Cene kroi»i-pirju so včeraj zelo pad!?. KiHjjram krompirja velja 1200 K. Cene sadiu tti zelenjavi so ostale nei«:>r«?nenjen«. —g Dobava kotlarskazn mat©r5> te Iz bakra !n m^di. Ravnateljstvo dN Žavnih železnic v Sarajevu raapiauj« %h dan 10. oktobra t \. ob 10. uri dopoidij^ pismeno ofertalno licitacijo sUde (Joo)lf ve kotlarskega materijala iz ba>T(\ Ift medi (Ieži5ča za lokomotiva, bakreftft cevl, bakrene pločevlne« bakr^ia fičal. medena žica b\ medena pločevlna)* .« Predmetni oglas z n&tančneišlmi p'o^i^ ki je v pisarni trgovske in Cbrtni^k^. zbornice v Ljubiiant intsresentooi ^a vpogled. — Z Goriškega. Nasprotniki a%l0% nomije, za katero se potogujei^ SkJ^ venci in Fuilani z gorlSldmi Lani vffej — izvzemši iašiste — hoč^o raztr^ag^ gorisko dežefo. Vlada ni naklonjena aV* tonomiji, pač pa je naklonjena prađlo«4 nasprotnikov avtonomijo, da naj 50 r5*i vec in Kobarid priklopite k Vičlmu, P> stojna in Sežana pa k Trstu. K Goriol bi priključili okraj Palmamiova ali & kaj več. samo da bi itaJljanski ž1v*B presegel Slovence. Vlada stoji na «;aj£-§ču, da mora obmejna pokrajina knctl čisto italijansko upravo. Slovonci !*o ko-četo boriti do skrajnosti za avtorioml&a za katero se krepko potaicujg tocU Ust »L1 Arione«, ki je glasilo ukuplno ©kros aoriškega župana^ In lsvaja« dn na v«i> skih staršev je, da vpifejo svoj« otroke v slovenske razrede. — Politično dru* štvo »fTdinostc v Gorici bo imelo t po»-nedeljek važno sejo o politični ^itua>c4|L — Fašisti zahajajo zadnjo Ca«o prldn© ♦ slovenske trffe In va*i. Tako to bđ pred kratkim v Kanalu, Btdni hi t Br» clih in v Kojskem so bajo iittaci^v^i tov-, šistovsko društvo. Tako l^omo ftTbofl. fe-j di slovenske fašiste! — Prftodall*,«^ sec se otvori v Gorici v ulici IMfeM^ mosta slovensko AlojzijeviiSo. T %*r&?: du se otvori tuđi zasebna priDranUft za gimnazijo. — V Gorici je umri bftSl ravnatelj forflfte jimnailje T. Slna^« Mnoffoitevilni njt£ovi učenoi m z& Qb tej priliki ipominjajo prijazno, k«r jo oil jako dober moŽ. — V Gorici se jo o^-voril dijaiki socijalni tečaj, na k'aier«ftl je v sr«do 20. t. m. predavai tudl pSs%*. t«lj T. S. rinžaar ic Ljubijano in ilt** je predavai o dija^tru ki »ocUalnem 4^** lu ter o socijalizmu. — Akadoml^Aa hN rijalno druitvo »Adrlja« priroja po đi£ Zdi predavanja. Ta tedtn so predavan v Vrtoibi o spolnih bolocnltu v Solknm 0 kužnih boleznih, MdaU® v Nabrtflm in v Brdih o narodnem tospođaribru, V Podffori pa o ivetovnera in £lvljensk«tn nazoru. Pripravljajo se nova prtdava*-nja. — Ustanovni občni «bor Splointrt slorenskega žcn&kesa društva te ]»« 1t* šil 24. t. m. -.-1! Stran 4. »SLOVENSKI NAROD« čn» 24. septembra 192!*. štcv. 2i7 Dnevne vesth V Ljubljani, dne 23. septembra 1922. * «_ Proteci *7nfro* piše z ozirom tm moj članek »Po zagrebškem kongresu*, da sem do zadnjega časa so-pdgovoren za vse čine JDS odnosno njenih voditeljev. Quod non! te en-krat sem imel priliko pojasniti, kako 5ć je delala visoka politika v načel-stvu JDS. Namreč ta politika se sploh ni delala v načelstvu, ampak mimo njega v neki stranski vladi stranke. Tam so se reševala vsa važnejša yprašanja, zla^ti personalia, ki jih je tnoralo načelstvo kratkomalo pogolt-pitL Da to sicer ni Šio brez prote-Stov, o tem lahko pričajo zapisniki ftačetstvenih scj. Zaradi Ijubega miru in zaradi discipline smo vzdržali tn nismo takoj izvajali potrebnih po-šledic. Do tega smo se morali odlo-]titi, ko je prišel na dan višek nelo-falnosti, ki ga more dožlvetl knllč-%aj disciplinirana stranka, samolast-na uporaba od Jadranske banke stranki na razpolago danih srednev 2 drugimi pripadki vrcd. No, in ševe-Va sedaj mi kršimo strankino disciplino! Čudna politična morala! Pa gospoda si jo zna sugerirati, kakor $o Še bolj spretni v tem. da jo sugeriralo tuđi svoji okolicu Discipline he krši oni, ki se upre nemoralnim llinom gotovih strankinih članov ali škitpln, disciplino krši, kdor zakriva jte nemoralne čine. Edlno ti so krivi \sem nadaljnim posledicam, zlasfi te), da imajo politični nasprotniki rkorist od nastalega razdora. Organizma, ki v samem sebi nima toliko $drav6 zivljcnske sile, da bi izločil j$trupena tele sca, ne pomagajo no-bena umetna zdravilc. Postane žrtev 'ftastrupljenja. Dr. Ravnih a r. —• Koneenlrlčen ogenj proti *Šloven$kemu Narodu«, dr. Ravni-Jiarju in vsem onim, ki ne*ejo t zavezanim! očmi slediti katastrofalni fcolitiki dr. Kukovca, so otvorili »Tabor«, celjska »Nova Doba« fn »Jutro«. Priznavamo, da je borba potrebna !n včaslh tu'di koristna, mne-hja pa smo, da je koristna samo ta-#rat, ako se gib! Je v gotovih mejah, liko Je stvarna In ako ne posega v ibsebnost!. V koliko pa je borba imenovanih listov stvarna in 'dostojna, se |ahko Javnost sama prepriča. Nače-Joma smo se Že mesece in mesece JžOglbali vsaki polemiki, vkljub temu j6 nas ftr. Knkovec neprestana napa-;tial po Svojih listih' In Je zanese! ta J)oj Ćelo na javne sho'de. Morali bi $meti pol?jo kri, ako bi ne reagirali jia fcodtikanja In sumničenja, ki jih Še imenovani polftitf nasrmadil proti iiam V svojih osebnih glasilih. A se-t'daj, ko smo, Izzvani in prlsi-■Ijent, udarili nazaj, pa zavija đr. JCukovceva glasilo »Tabore hinavsko p&[ In kliče na pomoč »zbor zaupni-Jfov V mariborski oblasti, 'da se za-■vzame stališče proti — g o n j 1, kl se 36 začela v »Slovenskem Narodu« zo-fcer vse Institucije, ki jih dajejo ve-Ijavni zakoni severnim pokrajinam Slovenije«, na drugem mestu pa gro-fcl »ako hoČejo gospodje pri »Naro-Hu« za vsako Ceno poglobiti apatijo Ho Ljubljane v severnem Selu Slovenije, naj le na'daljujejo s pisanjem V tem tonu.« — Ne prihaja nam na Ittlsel, da bi zavračall prozoma sum-ničenja dr. Kukovčevega »Tabora«, samo to pravimo i Gotovi gospodje delajo v svoji slepotl, neprevdarnostl in borniranoiti tako katastro* ialno politiko na sloren-Ikem Š t a j e r s k e m, da jiH bodo proklinjali še pozni naši zanamcl, kl t)Odo morali popravljati grehe onih, Ki sedaj Žal odločajo Q modi naše bbmejne Štajerske. — Vojaška oblast In fta! list Iz Valjeva in drugod nam poročajo, da fclenljo vojaške oblasti naS list, ki tiohaja ha naslov naSIh tam služečih Vojakov. Pozivamo mfnlstrstro Tojne In mornarice, da nam pojasni, od kdaj in zakaj na51 vojakl ne smelo ! Site ti »Slovenski Narod«? Ali smo y Avatrljl? — O v«CJofto!fk*m »leht v Ljab-ifaBil prlnaša newyorškl »Glas Naroda« Iz peresa ff. A. §abca zelo sim-fratiČno pisano porobilo. Pravi, «đa Je priČakoval mnogo a 1 ra'dostjo prl-žnava, da je ta impozantna prlredi-tev nadkrillla vsa njegova pričako-'Vanja. Svoj krasno seitavljeni spis IKonCuje ž bese'damlf Pripomnim naj samo ?(e to, da ostane ta zlet vsa-feemu udele^niku v trajnem lepem "spomtnu. Bila je to najveltčastnej*a manifestacija pobratimstva Sokol-^tva in vojske, Češkoslovaškega in jujro^1oven«kega naroda, triumfalna "jmanlVstadJa Juiroslovenske žlvljen-Ske sile in narodne«m dopisu v »Slov. Narciu §t. 213 noki l. nrad-nik h-v^ali uredbe, katere nam podari pragmatika. Vse debro pričakuje cd n!e. Kako pa Je vendar to, đ$ pri raznih zborcvajijlhi kier se je govorflo O pr^srmatntl, ci tirach* nISrvo nikdar o starih vpnkojeadh nJtl ene besedice izpregovorflo. Za nio se ne bri* 8^ nobeden aktivni nantrtieneo, — Kdo pa Je vpokojenec? Vsl vpokojenci, naj si bodo uradniki, profetorii, učitelji. tnžojAiH se Imajo smatrati danet kakor prejs za drit nameSčence. Vpoko]encl »o 2a državo vsalt v svojem pokliču največ *e prei delovalL A gle'mo! — Vpokojence naj tola£l te CJen 8 243 nove pragmatika, ki pravi, d* Iziđe poteben zakon o pokojnlnah. Tam to Jlm za 60% stara i>oko]n!na poviSel Stari vpo* | kojenec Je vendar obilno delal po oradlh In lolah, lakal ne bi mojel biti enako pJa* šan s pragmatiko? In ali so bili morda vpokojenci kedaj slabi profesor}!, nradniVi, učitelji inženirjl? Kdor bi kaj Uke*a mi-flil, bi se grdo motill Posebnega pokolnln-skeffa sakona oni n* potrebujefol Po prag-matlkl 8 148 in 149 se tud! starim vpoko-Jencem nakaie sedaj prlčakovana pokojni* na. Takojlnja n«redba bi vse pomirila. SaJ vpokojenec n« bo dol to viival tega de-narja. C»i 70 let !m malo flvi. Vsi uradniki Imtjo boljie Cise po novih uređbah *f tako Jih tud! vpokojenci pričakujomo. — DraekiJa tn kmetje. Prelell smdt Tadi kmetje tarnafo nad draginjo, kar io umevno, a jo poinajo in prirnavato le, ka* dar morajo sami kaj kupiti. Pred meeeci sem hotel kupiti od kmtta 1 »€ŽenJ drv, vs. ml Jih ni pripeljml tekoj; mesec dni po*neie ie zglaal pri mtnl, rekofi: drvn so »daj dražja, sa to fn to ceno Jih dam. Pravim, pa na) bo! Toda kmtta le ni bilo tn drva so ila v ceni neprenthoma vile tat vllet Tako m dela tuđi draginjal Blagn »a aadr-taje, dokler te mora, potem pa, ako ne plaCai prar mastno, pa gro ▼ Italijo! Za tef«nj drv, ki sem ga dobil pred vojno «a J0 K sem moral itetl 1800 K, To Je r*6 kot odgvarJaJoC« »lata vahitat Pomalem borno trp*It na potnanjkanju molM tn lesa, kljub tenu da te drlava bogata na tem blagu 1 Rm ialoitnol DaKt urednikom I. dr. pličo y slati valuti, davkt pt predpflHte tuđi y taki veUavfl Pripoanati mora vsak raisodtn, da vplhra dragtnja tadi na kmeta domoralisujoče. Med vojno nri }e deiei neki preveft odkrit kmeti Ko borno ml iroe-tl blago hi đenar, se bo telko kupovalo od nasf DovolJ povedeno. In kakino lireao dobe ponekod posll. Je ctiano. Vse to vstvsrja samo mizerijo, ki bo končno hidi kmetom Ikodovala. — Dri. nslufbeneo. — Spor med držirnim erarjem In Antonom KrJstanom. »Vreme« poroCa. da Jo nastal med generalno direkcijo drživnih I posestev in upraviteljem vtleposcstva Be- 1 lje Antonom Kristanom spor laradi ntčlna uprave, vknifžb In razđelitve d^bi^ka. Zato I so odpotovpli na veleposestvo Bolle ftntnfi-ni ministr Kumanudl. jreneralni dfrektor dr- ; favnih posestev MlloSevIć, parlamtntenu kontrolni odbor, nbstoJeC le poMancev Se- i rlca, 5tajića lq Se^erova, tec ttrokovnjaka vseučili?ki profesor dr. Vlajinac in načelnik ministrstva šum Oačlć. Ta komisija ostane v Bclju teden dni ia bo natančno pregledala vso upravo. — Katcri zdravstveni zavodi so oprošteni poitnine Ambulat^riji v bnlnicah v Ljubljani, Mariboru in Celju, državna air.hu-latorija za spolne bolesni v Ljubljani In Ma- J riboru, bakterirlogi^ki postaji v Ljubljani in \ Mariboru, dispanzer ?a matere in dojer'ke ' v Ljubljani in Materinski dom v Ljubljani so prav tako državni zdravstveni lav* di, I k?.kor f.hčne javn* brlnl/e, blaznlce in hl-ralnice. Zato so ti zavodi prav tako oprošteni P"#l:nlne kakor vsi drbrcdetni ravrdi, j ki sn n^lteti v člcnu 2, toćka J0 aakona o pofitnintki prost^sti. — Katere kmetilskc zadmiro so opro- i «5ene pr4tn!no. Na predio^ poštneca ministra je irdal mir.ittritki svet cdlok. da se ! vsa zac'niee, kntere sn bile doslej v-Tl.v ! r'-na v Zvezf srbsklh kmcr'!sk1h lari^ng (^kvpit s-psk'h jcmljoradničkih zadru?a) v 7»zrcbti, oproste p^stnlne, ker so se zdrn- ! file na prd^asri vrtlemne matcri'sine rdjro-vnrnost! (jtrr^fra) v Zrczo srb^kih kmeti.I- ! skfh zndrui C?s»veK srrskih acmlioradrJ^k'h ?ftdn;era^ v r^eojrradri. P^tem^p.ke^i §e 1a rarilril (srbski) tnken o poš^ninski r)rn-stosti »fTfl!?nradniskih ladrur z rtn? 4. rktohra i.ccfl. f!:dj na h kmeti?ske 7adn«re In *o ic.r*\ njih p!tfrrfV? in den*r*ie ro-^H'Vf, ^i srric'o na Olovno 7vexo a!1 rn na Olavn« aadruro v Peojrndu in obratno ! Qrr-c*-*f>9% por^rjl^e. T^ v*!fa tuđi f.n v«o tf«te ladnire. !mtere «e še bođo zdruifle * Zvern «rb*lcfh km^tiJFkih zndniK v Peo* ; Kradu. Pomniti pa je treba, da ve!j<* tr. it^ i Ic-n *?.mn rn piserruilro prito \n za Cvnvrvs j pciUi^cs (nGikz.swi\ze)f n!k»kor pa no zn pa« kttt, in d« to te kir«t||ske zadruee opro- IČsro po5tn*«e tnmn v pTf^rnstn f, Zvo«a in e CJluv*') 7»dri?ro v ne^rr^^u in ^brshio. — P nđmfirVjn telepeta Sv«n«anja. 5vo* tnTTronafni trferptt 5venriM, kl so mudi «« dni v LjubMuni, ie pr*rec?fl r2fm) rx>r>o!tlr^ pred Mestnim domom prvn prrvc'nkcijo. V navzočnosti mnogebrojnaea občinstva Jd izvaci dva poizktifn, rcSH Je dve težki ralojri, ki sta presenetni vse nnvzo£Q. Posebna komisija taneaUivift Rospodov }« polomila Rospei Skren v Zalarr.Ikovi kaverni alat prisan v JUp. Nato je odpeljela ▼ avtu ntko sro«pod!5no kot domnevno taticO na raoit pr! Prulah. Z xav©ian!ml oflmi fe pr>««dt1a komiaija telepata v avto in skup-oo z mcdliam so se odr>«IJall po Ljubljani. Z nenavadr.o s!gurnostjo Je telepat dirigi-ral avto v meatu, kl mi sicer ni iratro, ve-}el ustaviti pred Zalaznfkovo kavarno kjer je m&d občlnsrvom našei a. Ekrem in jl poiennil iz žepa prstan. Nato se Je kcr*ri-slja odpeljala s telepatom, kl Je ves fa$ dirljiral avto, po {Crakovikem OiaJp^ io dalje proti Opekarski cesti* kjsf it toifcpai ustavll dotično gospodično. Sodefi po teh Jzvrstno posrečenfh poiztmsfll, bo tuđi dai na^nja fn nedeHska produkcija-^ Ale^tnoc^ ! demu zelo zanimiva. ' ; ! — Nastien ljubimac Strojnltf tvan C. Iz bovesa Vcdmata je že poročen, pa vendar pa srce še vedno vleCo k svoji nekdanil ljubici branjevki Ancki. Ker se pa slednji ne bgreva več srce za »ranjkaga Janeza*, je ta si'no ljubosumen nr.njo in svdJo ljubezen Ji ie iEkazal vCeraJ. Prišel Je v njeno stanovanje* jo obkladal z najslajSimi priimlci ter se je končno dejansko lotiL. Začel Jo je premetavati in daviti ter bi jo še res zada* vil, 4a ni Jnten*eniral hišni gospodar, kl ie i^aljcneca ljubimca vrgel iz hiie. »Janazc, ki le drugaCe korekten mož. Je dobil pova* bilo na policijo, Ančka, ki se ii pa na vratu poraajo znaki ljubczni, premišljaj >OU, kaj V»q ta ljubez«n s'tri.c " t« i w Razne tatvlne^ Koitrunjt prijatelji 96 odnasli poaestniku Juriju Roberniku na McCnlko^ planini na Spodnjem Jezerskem | pet ovac 2e pred đvema mesecema se ma ; itginile tri ovce in Robernik Je bil mnenja, ! da so 9Q zateklo, Pretekli teden pa so mu liginile ie dve in začel Jih Je iskatl. Po dolgem Iskanlu Jo naSel na planini štiri pare j ovčjih nog. 5um tatvine leti na tamkai ra* i poslane drvarjo In sraničarje. — Poeestnika | Tomaža Mribarja v Savinji pc£i so dna 11 j t m. obiskali neznani tatovi. Odnesli so To> raaža Hrtbarju 20.000 kron vreden kožuhom \ir.ast suknjič In njegovemu sinu Jerneju obleke tn čevllev v vrednostl 5000 kron. — Nemani storllct §0 vlomill pri posestnlku Matiji KoroSlnu v Nadgoricl, obCina Crnu* Ce. Ukradli so njemu in njegovi Ioni x& 14.000 kron razne obleke in perila. *- 2lvi« i noadravnlku Nikolalu Zadnikarju iz Kamnl* i ka Jo bilo ukradeno 1000 kron vrodno kolo, i — Na AUksandrovt oestt Je bilo Vlnkotp ; Mraku ukradeno kolo tnamk« »Eaka« Vte4» ! no 7000 kron. . j — Proincfitdni koncert Mužikft Dravske divizije priredi v nedaljo dne 24. t. m. ob U. uri pri ugodnom vremenu pod vodstvom kapelnika dr. Jot. Cerlna v sZvcidit promenadni koncert i Sportd: 1. Sebor: Mari ix opere »Tom- | plarji mi Moravtkem«. I. Rendla: »Vo* i teli trenuld«. 3. Wa2non Velika lant^ ! šija is mutikalne drame »Valkira^ i Jaki: »Jugoilovonsko cvttkot, \ — Koccert ▼ hotelu TItoU. V nedUfc : 14. t. m. pri lepem vremenu na vrtu, pri j glabem vrememt v dvorani. Oodba đravike i divliUe od 15. do 19, ure. Vstopniaa pro-ita, «>* 8e priporo5a Vek. l>olničaf. ** •■ i—t~r------------- . r**** JAVNA ZAHVALA. *^v Pomožnt odbor za posoreke na Bohinjski Bistrici Izreka tem potom iskreno zahvalo vsem darovalcem, kateri so ubojđm pogorelcem do danes naklonili darove ter pri tej priliki ponovno apelira na vso, katerim jrmotne rnzmere pripuščajo, da revnim poprorelcem pomajrajo, ker zima se Mifa, pn^orelcl pa nimnjo v veliki većini ne oMeke in ne strehe. | Pomožirf odbor za posorelce r j Bohlnltkl Bistrici ^ Smrtna muli pod TrlDlam Pod Triglavom se je minoli icdcn zzo-dHa tragična nesreća, katere žrtev je po-stal mlad čchoslova^ki turist. CL župmk Aliaž na Dovjem je 19. t. m. cbvestil nrožRiiko postajo v Moisirani, da s« Je pod Triglavom, baje nekćo pcnesrcčiL Posestnica Vahica, ki je poi Luknjo iskala ovce, mu Je nninrsč pripoved ivala, da je siišala klicanje na pomoč žc v r.edeljo 17. t m.: ni pa klicanju pripiiova'.a nikako važnosti, a Je nasicdnM dan na isiam kraju zopet Čula klicati na pomoć. Na poćlast teh pcroCfl st.i sa napetiia dne 21. t. m. oroinika U f-'icjstrane Rcbič in Pučko v
  • rr.eri hkin'n sta našla imenovana orofnika v sredo p-^ severno steno na pasku ponesrećenega tJ-rlsta, mladeza IS do 19 let s:arep di!aka Ceha. Domnevamo, ca se jo pokojni po* ntirtčU na l^ambergovi pod, ki voći ie Luknjc na Triglav. Imel jo pri sebi s^kol* sko člarsSco legitimacijo Sokola 111 Prata tor čeikosloraiki potr.i list gl»»«5 se r*a lm« Emanuel Kusy. Zakaj so ie Kj* sy, Id ie bll oćlviJno začetnik v turistiki, napotil sam po Hambersovi potl, ki je Š2 xa izvaibane turiste it:o tciavna, }e zajo* nstka. Nujbrle !e irisiii, da ie ta pot na> b!lžja v dolino. Ker le pot si uho mnrkirana In m«*stoma najbrže tuđi poruSena, je Ki:sy npJbrf RaSel v kako ster.o, odkctler ni nw* gel nlkamor. Tu jo na/orZe ti^al vso noi oi Hciielje na p^ntdcliek. KU^al ]c na pomoo, a ker te pomočl r.i bilo od nlkrder, se je odiocll, da se skuša rešlf.i sam. Ker so bila skale shoraj gotovo ledene, mu je spoćrs* nolo in padel Je preko stene v pr*?ad, -^-I*«jgr©b p'*n»«r*C«nca «e vrSi v nedel)o\ dne 24. t. m. ob 14. ix Mojstrane mi poko* pLliiče v Dovjem. Tsrteti, občln&tvo in 5~*. koli na! Se uclaloi* px>i;re'oa ponosr*cenca, pripadnika oniukega nam Ce3kcga r.aroda^ _ __________^-------------------------------------------=--------------------a?L A.^' ^' L^-ttštvo ra %5njdt>o sokaf. đotfi« ^BB^ic!a i. Vsled niske Član&rln9 no mortmo f pri Ćlanlh pobirati članarine po inka^antu, «cto sporočnmo svojim Članom, da se spro- Jema Članarina vsak dru med tednom po 13. uri v društvenih proitorih S?kola I. na Taboru. Članarina se poravnava po odbo fovem «k!epi! do 1. novembra. — Odbor. — DmStvo *a a^radbo SokoUkcca do-ittia v ŠUki izrtkft vsem darovaleom in vsem, ki so sodalovali prt tcunboti brat&ko »aiivaio. Zdravo! — Odbar. — DruStvo za atgradbo Sokolskoga Čoma na Vlfiu, priredi v ncdsljo, dne 1. okt. t. L Veliko »Vinsko trff?.tey* i rnnoarjvrsfi tint tabRT^lm itporedom v BoJrolskem do-mU fta Vliu, Zadetok s itprevodom vinitar-Jay. gb 3. uri pcpoiduc Vstcpn'na 3 dinar?*-. i- Dram* odtek Sokola Mosta, prlređ! f *ledćJlo J24, t. fn. cb pol 20. uri £voCor ve-fceloijrro i V LjubDano je dajmo«. K obilni ^d^e^bi vpM odsek. Zdravo! *^- »Ljubljansk? Sokol« začne zopet fedno telovaditi v prenovljeni tclovad-nici (Narodni dom) v pondeljek 25. sept popoldne po siedečem umiku: Moška d e c a (od 6t do 14. leta): torek in petele 6d 5,—6H. Ženska deca (od 6.^-14. leta): pondeljek in četrtek od 4K— 5%^ M o § k i n a r a § C a J (od 14.—IS. leta)' pondel»ck In četrtek od 6.—7S. Zen^ skinaraščaj (od 14—IS. leta): sre-da in sobota od 5%— 7, Član i (od 18». leta): I. oddelekt pondeljek, sreda in pe^ tek od 7H—SK; II. oddalek: iste dneva: od 8tf—PH. Članice (od IS. leta)j torek in sobota od 7.—3. Vpisovanje v posamezne oddelke Vedno pol ure pred ^ačetkom tolovadbe* V naraštaj in deca $e sprejoma samo fcroti pismenemu do^ Voljenju staršev: oxiroina 0h namestni/' Kov. Zdravo! . ^*; ;. Qlssisenl uestniK. ' i1^- IConcortna p^tka ga. Derta de Pap* ŠtO eh eri, nekdanja profesorica za solopetj« r tuko]injem konservatoriju, priredi dne oktobra V dvorani Filharmonijo koncert Oofipa PapoVU Id abaclvirala Solo najsname«! Mte]lb konotrtne in operne povke s©đp.n[o4 fetL £*. Lllli Uhraann v Berlinu. #. ^ h* Povtkl tbor »Qla«boDd Matice« f% tjubilanl. Prihodnia $kupna pevska vaji Šd vrii v pon«deljek 74, t. m. ob Cetrt na 7. uro rvaČor v p«vskl dvofar)L Ker se bliitft jn(J koncftrtnlm nastopom -£ polnoStevilno/ Borzna poročila. •^ Curlh. 25. ««ptftmbra. Današnja ptdlk $0ftfđ> Zagreb 1.83, Barlin 0.385, Budlmpe* Itft 0J15, Dunai 0.0075, Praga 16.83. Milan 82.5a Loadoii 13*66. pari« 40,7a NQwyotifc S^57l : +f tttrttli 2% Iftttlnbra. (Dirt^fnoJ ŽJkSteb 1.75, Berlin 6.381, Mi lan $2.59, Pra* fta 16.701, London 83.<5S£t Pari« 4a631. N«w york 5.3526. — MIlan, I). itptembrtL Zairrob t.75, Pt«*a 74.50, Pari* 180.75, Curih 444—. *' ^ CurOi. 13. aeptombra. (Prsko Dana« RlT Zagreb 1.85, fraga 16.85» ParU 4a75» Nowyork 5.36. — Prajft, 21 stpttmbre. Beorraa 43.75, Berlin 2.30, Milan 132.50, London 139.50, Curin 590.—> Pari« 239.—^ Ncwyork 31.50, — Berlin, 22. septembra. Beograd 1933, Prajca 4410.—, Milan 6S.75.-k Pariš 10.615.—, London 6150.-^ Newyork 1390.—* Curih 26.000.-^ — Dunaj, 22. septembra. D«vlie: Za-*reb 259.75, 260.23. Beozrad 1039—, 1041.—, Prapa 2147.—, 2353.—^ Cirlh 13.933. 13.963. Valute: dinarjl 102«.—, 1013.—, čc'k* kro-no 2335.—, 2345.—, Svilarski frankl 13.850.—» 13.910—, dolarjl 74.250.—, 74.550. Xjr- Zasr«Uka bona dan«« ni potlpTala« ^ - • - ■ »* SLOVENSK I N A ROD« dne 24. septembra 1922. 5. stran. ■ višanja poštnih pristojbin I in oćprava draginfe. I Nemalo nas je osupnilo, ko smo te ■ • ;i čitali v dnevnikih razveseljivo vest, ■ [ namerava pošma uprava zvišati pri- ■ ;ojbine v notranjem prometu kar za ■ :x) % m to že od 25. t. m. Torej baš ■ nitelj, ki je najbolj poklican, da pobija Braginjo. Država samo jo pospcSuja s B.;m, da neprestano dvisa one pristojbi- ■ e, kl igrajo v gospodarskom življenju ■ -ajvažnejšo vlogo in ki največ vplivaio ■ :a splošne cene. Znano nam ni. ali velja ■ naredba samo za pisemski promet ali ■ ijdl paketni. V zadnjem slučaju bo po-B/išek vplival naravnost katastrofalno na ■ :no trgovino, industrijo !n obrt, ki se po- ■ Mužnje poštnega prometa. 2e danes so I iaše paketne poštne pristojblne relativ- ■ io najdražje v Evropi. V marsikaterem ■ slučaju bo pristojbina znašala ćelo več, ■ nego je bla^o samo vredno. Zvišanju ■ poštnine sledi navadno, kakor uči žalo-Istna izknšnja, zvišanje železniških in I drugih pristojbin. Res je. da bo skušal ■ producent ali trgovec odvaliti povišek Ina konsumenta. Vprašanje pa je, če bo Išlednji s tem zadovoljen in pričakovati I e. da si bo marsikak konsument dva- ■ krat preje premislil, predno bo dobavil ■ od drugod kako Maso, ki ga more v ■ ^krajni sili pogrešatL ali pa, ki ga lahko, I *e tuđi v slanŠi kvalitetu kupi doma. Ifrsovskl In industrijski krogi se toliko ItruJUo, da bi navezali čini ožje stike I med posamnimi, zlastl y gospodarskom ■ osini si tako odtujenimi pokrailnami, pa I -jride vladna naredba, kl vpllva na vsa I $ priiadevanja kot »lana na pomladan-Itko cvetje. Na ta način je vsak razvoj laašega gospodarstva a priori onomogo I ?en. Kar se z eno roko tei'.da. se % dru-I jo podlra. G. poltnl minister bi prav I -otovo kar Čez noč tako horendno ne Ijvilal postnih pristojbin, Če bi bil po-lireje promlslil. kake zle posledlce mora I to ivlSanjo roditi. No glede na to, da so If osirom na neiibefen upad prometa! I jelo dvomljivi tišti vsčjl dohodki, ki jih I pdčakuje. bo zvišanje poitnin draginjo Ile pooštrilo, s čimur bodo zopet priza- I đeti najbolj srednji sloji. Zaman so vsi I ukrepl ministrskega sveta proti drazinji. 15e javnost z xačudonjem ugotavlia, da I država sama najbolj navija cene. I Iznjcno povdariamo, da je za eks- I perimente, kakor \\\\ xasrxeši danes po- I štni. Jutri morda ieleznIŠki minister, bnš I seđanjl čas, ko so z vsetni silarn! s*aiša I ?t?.hll?z!rati nsšo va'uto, kar najnesreč- I nešje Izbran. Po nagih mislih bi bila dol- I žnost flnančnega ministra, da prepreci I v kali vsako odredbo državne uprave, ki mora na navijalce cen samo bodrllno uplivati, v širokih piastch ljudstva pa zamoriti vsako nado, da se bedo življen- ske razmere v doglednim času *boij- fele, Usojali bi si dalje pripornniti da ic v vseh modernih državah običajno, da se tnke, v živo meso naroda sesajoče naredbe ne izvedejo preje, dokler se ne zasliiljo merodajne gospodarske kor-I poracije. Zahtevati moramo z vso od-ločnostjo, da se že tuđi pri nas uvelja-vi to samo ob sebi umevno temeljno račelo zdrave ekonomske politike, Kon-£no še nekaj. Dvomimo sicer, da bi ćelo 'države z urejeniml financami imele aktivne poštne uprave, ki jih pač ni mogočo voditi strogo po istih načelih, kot privatna trgovska podjetja. S tem seveda noče-mo ragovariati lahkotnisolnega gospodarstva« marveč smo nasprotno mne-nja, da naj tuđi poštna uprava sku§a spraviti v čim večjl sklad izdatke z dohodki. Vendar želimo, da bi g. poStni minister ta cilj do*egel t drusimi sred-stvi, predvsem s poenostavljenjom u-pravnega aparata, ekonomično izrabo moči in štedljlvostjo na pravem mestu. Dokler pa se bodo znamke naročavale v dolarski Ameriki in tja dirigirale drage komisije, tako, da utegnejo stroški nabave znamk nižjih vrednosti prese-krati prodajne cene, o štedljivosti v po-štni upravi pač resno ne more biti govora. F. R Mite SvctUeičcva: TCLESNA VZOOJA OTROKA. MoJernu doba se glede telesne vzjr>Je človeka vedno bolj približuie idealom sta-rejja klasičnesa vekx Vedno bolj se uve-ljavlja staro-helenskl nazor, da mora ustvarjati visoko duhovno in gmotno kulturo le telesno j«k in razvit narod. Za splošno Javnoit !n predvsem za roditelje bo torej zelo važno opažanje telesne vzgo-je otroka, predno in ko zailne poieiati iol-skl pouk. Telo otroka je kakor mlado drevesc»> k! sa da pp'.Jubno npocibiti. PreUrana in nanačna telesna vzeola zelo lahko pokvari otroku telesni orjanizem. Glavno navelo pri telssni vzgoj! otroka ne srne hiti razvo] otrokova moči In gib^nosti. Mnogokrat opažamo, da ravno telovadba, ki stremi skoro izključno za razvojem teter.ne m^či in cibčnostl, pokvari telo telovaJ.a, in da ravno prvi telovadci nitnajo vedno na}-lepše in najharnioničneiie razvitega tel«*a. Pogled na M:Ja v naravi nas uc!, da )e najlepše telo ono. ki se je razvijalo prl-merno svojim nararnim »možnosttm. Tako nam tadi Cloveška narava snma ka2e nai-bo'jio pet, po katerl mora hoditi n]««ova tel«sna vzsoja. Naravno gibanje naj stopi v osprtdje, ono pripomore mnogo y«\S k rarroju l«p«sa tei«sa, kakor umttno $•-Btav!]«ne Ya o. — OtroG( tiidl najlalje pravilno izrajajo **'& te vrite, ker p*:2 odsovari&jo najbolj koofrtrukcili niliioroea t«Jesa. Ma fah mačs!Ih je stoitgU Tuđi v$a t#. l«sna Y»goja otrok prt ienskem drufttru tAt«aa«. OUdalo »9 it v prvi vrsti na to, da bi se telorađba pt»y*Č n© oddaljlla od narive, lt«r §e dants la'ib-^g preposrosto opala. Viffolltelj ni moiater* kl k«lo naravi njeno pot, temvt<3 on }e la tlulebntk na-ravo, ki s!«di njenim stopinjam. Oafbati se Je bilo v«ied t«jca pred vt«m Uiiiih u mutnih vai na orodja, ki M lahko »«lo ftkod-Uivo vplival« na telesni raavoi otrok. Pri otroku. kl se tel«sno isredn? hitro rasYl.*a* je trtba ptiitt pr«d v»em na »rce in dihanje. Otrok se hitro utrudl, mto mo-rajo biti vse telesne vaje takorekoČ po vite t igro, kl ga ialnter«slra in ne lahtcva od Mje^a pr«v«č napora. CM otroka ne mor«ino xah:evati. da bi Liv a Jal kompliciran« dihalne vaje, bolj prin«ren Je xr, n;a-ga t«k. kl povs«ra naravno in n*j da N se ga tuđi duževno pri tem mučilo, raivija njtsova pljuča in sr»e. Is lst^^a vzrnka imj se irikdar otrokn ne dotoci gctnva va* ja, katero naj otrok po gotovih prtdptjtfh iivaja, temvsć se mora dati ctrokJ veuno nekako prostost. Povo se otrokn, kai nai napravi, nikdar pa ne» kako naj to napravi. Vaje n%J se večkrat na dsn vple'««o t ten* In naj tra-a'o sara^ nekaj mirnu4 đa &o otrok ne utrudi ne sa:Tio te'ef.uo temvcS tuđi đnienio ra da ne po?taa* n«pasl]lv» Izm«d vaj naj w predvsem vp)5t8Ya!6 one, kl rajvU&io mušku »cura njegovoga trupa, torej sulcsvJ; trupi, protlk'Ki!, zn-klon v stran, te hrbtne lege vstaj^nie do •adenf*. viđlininj« rarr;«n )J ta- pri T«rniS-nl lest Moja po prslih je %oln dobra sa rasvoj irjuskulatTiro noz* Js«r je p<,^*^rc vaŽnoiU v tel dobi. ko etrok pri hol! š« iilma popolnega odvofa log* Sp'^h so Y^,:e i nogimi za otroka ;ako primwne, rajvtn skoka V vUino in globino, kl zahtava zo-tovo trdoto ko«tf, katere pa otr.Jc nlra. Tuđi naj otrok ne stoji d*!t £**a nt v«n? »rToh'es Krauz«, pri Čemur se Kornfi đ*t hrbtsAice mftd ram*nl selo tttUpo vxhočt cm vr-n in oni dol hrhtenle«, ki tvori vi«f pf» mt*;« na notri. Raikoračna stoja n\) %n no up.v rablja, ktr ona pospošuje ra-vv-i X n>? katerlm so otroci jako podvržcnf. Tadi marsikattr« vaje s roktai', p*i«.«nrn v.-;c v Ulni opori so i* to doba neprimernt, Sai v splolnem, ka]ti ravno « ten ; va].^T,l so mnogo *kcxluJe l«pl drži te'«*a Vad' naj se pa lahke vaje s pali ami, prtMto v«iie, vajd v motu. VaJ« v opori so nr'c «» sta-re'Je otroke škodljive in preJvjtrr ra "j>7.~ • voj muskulature malega pomena. j Telesna vzgoja otroka do 10 Sta )e bolj Ura kot telovadba. Pri ich 'crnb. kl zahievajo vedno tek, se noge in roke do-volj razvijalo. Tek zahteva i;!^ji». ilihh-nje in s tem se razvijajo pijuci in pr^ni kci Ideal naj bodo igre na prostem, doma, vaje za muskulaturo trupa, ki P-i orMe pri Igrah manj v poSt«v. Slabo držo otrokn li -rao s primerno telesno vzg)h popravili, pri resnejsem sluiaju nai se pa na vsak način vpraša nasvet lzku*enega zdravnM.a, Pripomnitl je pa §e treba, da uaj star-II puste otroka, da se koijV.or mo^oJe mnogo tlblje na prostem. Cevijl nirajo odgovarjatl obliki njihove tnte. b^lje pa je zanj, ako hodl v sandalah. Otmica treba navajati telo agodaj, da se začre kopati in to v tekovi vodi na prostem. IMjviinto jo cna najboljSih telesnih vaj, ki viru!« otrrka ob enem, da se ne premrazl v vodu Sove-đa je treha pri tom paziti nanj, d.i «3 ne Upostnvlja nevarnotti in da ne ostftja pre-I dolgo časa v vodi, ker se lahko premrazl, j temveC da Jemlje p^lee vodnih kopeli predvsem tuđi zračne In s-olnčne. Otrok bo v«e to rad izvrSeval, ktr I prija njegrovemu te!esn«mu rarpol .|*n?u in ! CK-fovarla njegovim naravnim zmožnostim, I Niepovo telo se b<■» med temi igrarni \n n!!m j podobnimi tclesnimi valami okrep*!o, ter j Upo in harmonično razvilo. I —• Centralno tajništvo wrpr©litIČr!«m In j •kon. mskem poloiaju našiii akale-iikov v J pocsmnlh nniv*rtitttnih mastih. Tak sesta- ; nek so j« v.šll Fa mariborsko okrožje 19. s«pt. v Narodnem domu v Mariboru, 30. »•pt. pa V Narodnom domu v Celju. Ude!e- iilo se j© teh dv«h s««tankov lepo Sttvito i BAprtd. akademikov »n ablturtjent v. Se- stanko je volitIfneoi poloiajtt jtigoak-v. C*- j predne akademske omladine i« rtf^rlral ■ aaC'elnik kulturno - Informatlvscsn oc'si : Ć T t«hnik Matulovič, ki Je pri svojem to- vaianju poudarjal prtdvsem dejstvo, da Je kulturno delo akad. omladine pri teikih bojih v ekonomskih druStvih in pri re§eva- aju 8fo«podarskih vpraš*anj za akademike, skoro £Uto zaostalo, da se bo temu žalost- ! otmu pojavu v bodoče odporhoglo. Kako se bo to »jrodllo, je obrazložil načelnik so- • eljalno-ekonomskeKa odseka C T, ftV^sol f!us ▼ svojem referata, 0 ekonomikem po- lotaju napired. akad. omladine. C T (Cent* ralno tajniitvo), kl zdralule za&mno Se vsa Bapred. akad. druitva In napr«d. sTedn]*- ioUka offfanlaaciie ir Slovenije, & eminenfr- ne vafno«ti za napred. omladino tako j kulturnem kakor v go«|Kxlar»k©aTi o^ni m ' prt&nkovatt je od te or^anizoiiid JdUOfto l&f Dttga irspeha v bodotaosti. —I. JugocloveaBki toigtc? a06l^ Sara održaće se datia 15. septembra po novom kalendaru u krasnom kupalištu Palicu kod Subctice. Na kongresu ras-pravljaće se o svim važfcim apotekarskim pitanjima a napoje 0 apotekerskoj I komori i 0 novom apotekarskom zako* ; nu fa ceJu kraljevinu. Uz kongres prl-! redjuje se mala podesna izložba uzora-I ka svih onih tvornica 1 kuća, koje rado ili ?e1s da rade s apotekama, pa će biti i n tem poglcHu odziv oc-HCfan, jer su j nai2ia\Ti!je tvrtke već obećale svoja ^udelovanje a kvnfti^na upnva je naj-1 pripr?vnije ushipila dve veće dvornne j sa i/io^bu. Isto tako dorvolHo je ! liii-j n!st?»rstvo ^nobrsćnja popust na željez-\ rlesma i bro^rvfma. Konsres je pokre-j mio Save* ^notfk^ra za Vojvodinu u j HovonT* ^adu, Koj^ j© ii^bnovio Vnn-j rresr.i biro za davrnje željenih Tive-I Šć*. Piro rodo notnred^edni^ kaveza i Pt?*an I1in i sekretar VI.?cio Jugović, obojica apotekari novosadski* Xdrarnlk z botn?žko rrr^Vrso rus torta čd 1. novemHn t I. knWe. M gredo Krmdj-St, Jani na Dolen}sk«m. ^- Za telmiko v Ljubljani. Akademsko društvo Jugoslavenskih tehnikov v Ljubljani nam ja pošlo naslednjo noiico: prve dn meseca oktobra iziđe publikacija ljubljanske tehnlske akademska omladine: •Zbornik o vprnSanjih ljubljan-ske telinike« 2 namcnnm pospešiti reiitev perečeza , vpratinia obstoja in rarvoja tehr.iške fa- \ j kultete l!i;b!:?nske univerze. Na podlr»fi i j sklepa arkete delegatov prof. iborov tth-I niskih visokih šnl Juzoslavl'e. rbdrfane meseca maja t. 1. v Beogradu, M se Imelo okrniU vse tri obstojcCe tehniSKe visoko-šolske institucije. Da navadeno no bi bilo j v korist države in poedinih prizadotih aka-1 decnlkov kakor njihovih vzdrževateljev je pri dnnfh rairnerah rnzvidno, posebno fe se up iteva valutno rarrrerte med tu- In j Inozemstvom. Zavedajoč se neoportuno« ti sklepa be':£ra!ske ankete, \e stopfln tehni-Ška akademska omladina ljubljanska uni- i ▼erze v boj 7a ob^tnj In procvlt almae j matrls ustanovljene z zakonom. V svojem j ■ rromljen]u je n.^ic! na sknpiiir i vseh teh- j Bikov ljubljanske ttnivar7.« izv^'lenl nd'rr, i i (kl J3 uključen strokovr.cmu akademskom:: j j druž^vii JugoKiovenski'i tehnikov v Lj^b- I j ljani) umevanie pri vs«h političnih stran- ! kah, strokovnih korporaciiah in privatni-Kfh, kar jasno dokazuje upravi-cn ^st zn-htev tebni?Vo akademske omladine. Ka konaretu strokovnih : -^''-slovenskih akn-demukih dr'a*iev tu- in inozemstva cdc'rla-ne:n meseca av»usta v Ljiibljani, ]o bfl podan temelj cer.tr Ini organizaciji: tl.'-ru-■ ženfe J'ir;oslavtnskih Tehničara« hi so se i v naredenem kon«:rt*u pov^ern up^avičeti". j »r.vacmali za neol;mj«nnst ljubljanske teh-J nike v alaviiem beosraiski d«!«sKtic, kl so j itiBtopall ca 3ćr"l b^o^rs'iki'.t tehnikov. ? ?r-Mdarn<>*t celoLiipn^ Tii^E:oTe»«ke t«h- 1 I nižko akademske omladine zadavno cb?t)-| Ja in razvoja obstojcčfh tehniSkih vfsoko-| iolskih lnstltuci! je drug č^kaz pravilnosti ! ! aaifh te&en). Sedai ko sto.'lmo pred In- | i skripcijo v zimski jtm?n*tr 1932 -'2S ?e r; j i dvfinitivno rtšeno vpraianje ljubljanske I ! tehniVe ker se iz amiml'ivlh rpzlo^o 7av-\ lačuie ime-novanjs 2e meseca decembra L • L oz. Jen. t. 1. po Uubljanskl unlverzitetni ■ ; upravi predlagmih predavateljev Le vsled j ' t«R?i n<3 more otvoriti »ađnil og. na'ialjmi ' \ letnHt poed!nih oddelkov. Da I!rša Javnost j detaljno uvidi uprnvičenost strerr!;enj l.'ub- j i ijanske tehimke akademek« omladine iv. di ■ i fe potpeši definitivna resltev vpraHnja j } ob«toia in razvoia ljubDanKke tehnlske fa- ; j kultete iziđe uvnđnma navedena pub'ika- J I čila, v katero so prUpevali 8 članki: di'aki, j predavatelji tehnižke fakultete, udruženje inženjerjev in ?.rh;tektov sekcija LH:bl;ana, « druicvo za svadbo tehniiki fakulteti pi- 1 trebnlh posiopi' ter akademski kolegi': j prrvainiki pn r ekvivalentniml doaeski. \z • razloga, da dPpitvo ne p^seduje denarnih | fcrBdstev, je bila izključena *amr!astna j » tmblikactja: odboru se }e r^re^ilo dobiti v j j jo svrho brezplačno čekaj števl'k revije ! i iNjlva** ki prinese v prvih dneh oktobra \ j habr-n materijal izkljnčujoč vsik poliii^en moment, ker strokovno orjranlz!rana aka* derflAka omladina zri stopa neorr.ajno stali*. |če» ćt fe viscknSn'sko vpr?§?n]e — strogo lrninirno vpra$?.nje in ne politično. Vs'ed navedar.e^a prr-pimo da se vi«r»i:r5o»sko YpiTšr.nJa i*r>ffns dneA'nl p»jb!!ct«iiki. V npij, da bode vsak r^samtiik p^dplra! po svo?Ih • mo^eh stromiicnis tehniko aka^ci^ko omiaćir.e pro«imo za KtoZRsno al>strah;ra-u|e formalne ?*rani n^ših r^repov in ras* . motrivanje «ac!đvo safne. Kk!v"»r dc'?.. dzl?. ' I napere; iz lastnih itapak se pa kakoc zna-1 9Q oajvež nauči. — Odbor. j ! — Krajh? lol?VI sveti Ja sl^a krMfa ,; i AtelcsRn^ra, Parnj!»Tr» na?n: r^sl je vift'n i I Solsna cb!iRt odredila, da !mei vsaJcn sr^ta j prlmerr.o itev!l"» slik kral'n Aleksandra, ki i »ftj bo nanesen?, v vsakem razredu, igno-! r!rajo to odredbo cekateri kleriks'r.f kraj-! ni $;>!sk-j sveti po Or.renirkem pr*po!nomru . Naročl!! sa sairo pr» eno kml'evo sliko z j Ugovorom, da rima'o denarja. Za slike r'v-* i stri!sKesra cesaria pa so imeli ti klerikalni i šolftJti sveti vedno do vola denarju! — Ltee*«kl tr«[ovs!ti tečaj. Vpisovanla $e vr$i v petek 20. t. m. rd 15, do 17. ure v posleprti »Mladike^. 5pre4«cin| l^iti v j soboto 30. t. m. ob &. nri \ — OospodhiJpVa §rUi v Mtsđfk!. Vpiso- J vanje se vrši v poneJel^ek 2. oktobra od ; 10. do U. ure. Redni pouk prične s 3. okto- , brom. — Kočo v KrmniŠkih pl&cnr.h. Co z& »ova koća na Kokržkem sedlu la koia ma Kamruikem" sedlu se zatvorita v roneaeljck 25. septembra t. L Koća na Kamnioktrn se* dlu bo v slučaju Icpega vremena ob s^bo-t:i.i! in nedelinh do nadaltaega xi 3H0 r^.tafk bova na, — Scstanek čkncv nogoci. 5e!roik S. 1 K. IKr>/j šj vrši v ponoćeJjak 35. t. m. cb 2i\ uri v reit »Nc\'i svet^, PolnoŠiey£ae\ udelelba r.;»vcwa. — Frihodnjj nosonsetoa #*kmo S. %^ lUrije. — 1. okt-bra igra v Ljubljani ?p-rt* vcrelr: i>. Ćelavca, 8. oki^bra Sturm 14 t D;:n3«3L, 15. oktebra prvak KoroSke Am»4. teur-3. K. iz Celovca. 2^. rkt. i*ra Hkl\ % Mariboru proti ?». K. Ma ribaru. ! — Tekmn flercios : Primorje. V ne??l goreCih privržencev obiadik ?ev©da V i'M. mu jo laž-3 »j'.špoc atraLiat!. drmo galopN' ratl in potstaU »junek«, Skratka Ec'.dr Pcllđt r PrarI n! prISe! do tejta. da b! poka**!. TKe. Nlogov €k5r-erira«at 16 bU t»-'3i P^f hi&p«9V prec LhiCenih i InJCttcco je n&fclk dio dva tovorna von«, luiltar 3e rrlaa!.?t?^ i rr.l stral:a!''č in kri'eč nr. vee prztege Zičf Polo z cesertmi >covb?)U, kot »reftleoft Prrlku publika, ki Je V v40«i i«ir vhi»U sano komed'io, s© )6 smeiaU uV>fHMC-»Eddyn« ki 16 doli val menda «voj prti (^ I tsfco. • KonnmSsdSna roš' na ^spoaake^t f2^' i Japontkem ja vat Sirlya»fkl, k\ %hk upravlja eisto !>o komunisti^aem n&flnj Tam ilvi df druiin 1 32v> oscbamL Friv^t«, ne liisinino ni, ra«n malih kromplrjevtl! e; i vic. Moskl ae p^ča.'o z ribolovort in gr»-» je pcltg tega koajs in govedo, kl $0 pa Ctw' člnsVa j*st. Co }e treb^ ćalati, deiajo V« ift se petem plnia raadill na vse enak^. Za linaska in daievr.} fiate, Irtdaf ni dalć^ pa »lagaio f^nd. Tujeem M dov.V^en vstrp * vas. V spl^Šnem žive ti moderni sOcUaUstt viecotsr'jansk < In so zelo žaćovrTm. , * PnabrUa« poštCG'akavi^ Neki MuIp . ler Je nasel V PerUn« bankrjvp^ %\ 1^5 ; mafK. NaravBo je da s& ,Jo oi! si^bQ ^&eli i ker ravno ni bil knplttillst vandar j^ 1a pekla vest Da bi zadostii ča tu polteriotll }e sklenil, da £a vrnc lastnl'cu, samo bfl je toliko prebrisaru da pa je prćje t^meniM lk dva bankovca PO 50i>mnrk la llh b&čA n% polici:!. Ker se v dolofznem roku ni niriŠa' offlasil. Je postavnetnti najditellu ^stal đ^-nar Da, treba i\ Je znati pomngrati. ,* NeaaTcdna hvaložnost, K nekermi|fei5 govorcikn v Berlinu sta prišla dva nelav-ea, kl jih ie advokat jragovarjat rfic^l ft6i ke?ra ropa. Ko sta se mu kavallrski fc&hvfei lila, sta začela namigavatl, da sta »gi t&* pet nekai znvrtila« in obenatn sta s£ rtih?S mjla za honorar, ki M „a teospod »c?oi htnr« 2ah;eval za branirtV prad sbđlt£<*tir> Nato $ta lapo odlla In odftofch prevarjen&* ma RsovornlTni ve3 tisoi rnatk vr,edt>ri pla*5 i* K'imi.ia. VpraftAnje ie, Ćo iili 16 Boi tel s. advokat v tem šlučaiu zopet zaa JeovarjatL __^. 5 1 «■"«■ ^•^"U1 " t----------------■——'-------t—' mmm ; — Upliva našasra H4ta fo pfefela fH *Drašbo sv. Cerila te Metoda« G. Am.\ilU .ftiffovlđ v Kršketn p^lllja 100 Din. V poi» šjenje spomina umrle r. učiteljice t!me Žcr'avove. »JukosIov. akfid podpo^. društvo v Ljubljani«. Rodbina Kavunik Liub'i^* na daruio 10ii Din. mesto venca na gtoS pok. g:. dr. Zupanca. — ?r*na hva^.a! Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠBK Odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Tovarna v Ljubljani I&6* kBffgoirođkliifo In korespo&dentiiiio. Ponudbe, po mofnosti z zahtevo plače pod .Tovaina 7962' na npiavo filoven. Naroda. T963 gospodična imožnft slovtniKi in nanilfo gt^flO^ffl« lije, strojopiBJa, d«lorna tud! korespon-ćence in kn] govoditva, lell premenit! mctto. Dopi*i na upravo SioY. Naroda pod »V. 7022«. 7022 -_______- ,. f ^"^n »i*** 1 Trgovina 1 meSanim blagom v Indu str jskem trgu Slovenije se radi družirukih razmer z \sem inventariem tako) pioda. V isti biši stanovanje na raznolago. Naslov pove uprava Siov. Naroda. 7918 Ugodno mesto tovariiice in druitbn'c« »e nudi mladi Rospej brez otrok uli otamljeni timn. go^rotlični. Udeiežuje se lahko v nad-lorstvu goipodinjitva ali kOTespondcncc. Ponudbe pod „Druiaboica 7904" na upr. Slov. Naroda. * - H&L Na predaj je od 15 do 90 mm O^lećajo ee lahko na parni lagi Anton 5tein«r, Ljubljane. ^prcjme se tako!" ptr»r! dobri plači priđe« in zane«ljfv • luga, Ki bo oben^m tudJ Inkasant. Ponudbe pod »Zavarovalnica 7971* na upravo 51ov, Narod*. 7971 Alssolvent drž. trg. iole If^e meata v valetrgovini ail lesnl tr-govlnl. Gre aa|raj« na dtlelo. Poounbe pod .M. M. 7945« na upr. Slov. Nar. na Bio \i ft hotal KAP8, It. 14 pod Gradom, popolnoma nov, ima 25 notranjih p storov, 15 popolnoma meblfranih ir celotno poateljno opremo, dve ve! dvorani in v«e priprave za hotel. D.-2 elegantna vrta, celotna električna r ■vetljava. Proda se t*koj za tri miH|n-dvestotisoč kron. Franjo Stop-;. vinski trgove<; Smlhd št 16 No- 1 ma*-. ■ ""■ Spreime se flf**iJm v t!eJI>'ate*no trgovino M. Rjivtm-. Jurč;čev trg 3, Ljubljana. Hcaau in stanovanje v bUU. 7967 Eiisarlralte n Traži s« za i n^ti atrija Ino po-duioćo vrstan isiirta ili Wm&$ perfeitt^n bili»nci«tflt fno*oban u vodje-nj'.i tv--fniCkogfn knj'govod^tva tu nastup odmah. Samo prvoklasne s'le neka Izvole uprav ti svoje pitn^ene ponude uz precis svjedodžaba rat „Viktor!?:1', tvornica kemičk'h prolsvada, I«treb. Jukićeva nllca 14. 795S Zahvala. I Vstoh Iti so iikauaii dragtfltu pokolnlkti« gdipo^a I Avguštinu Štefantiču laoitolju v Kamnlka I poslednjo Čast, se najtopleje zahvaljujemo. I Posebno zahvala smo dolžni njegovim gg, Uolefom Tn prija- ! teljem ia ginlj vi 2alost;nklf nadalje celokupnemu uCiteljitvu, i Cait. duhovSčlnl, uradnlštvn, orožnlkom to««dom in vttm prlia- \ teljem in znancem, katerl to spremili bi a geg a pokojnika na »d- j nji potf. I Viloiarj«v dne 2i. septembra 1<>22. I Ostali sorađnlkl. Strojni tehnik 8 rrč*'etno rrakFO, zmoien samoftojno voditi maniisl o^rat aii kot pomožna moč nri vefiem ohuu l*če me«ta. Nastopi Hihko lakoj Pjnudt-c do 28. t. m. pod . Strojni tahnik 7945* u« upravd Siov. Narod*. 7346 kl ma tuđ! delati kopita In b/trjfrirfk dobi trajneifa dels. Ponudb^ t irtMeto plače na A* Z« BeregjsaaflKjj Vr* «wc\ Banat 7^54 S utrtim srćem narnanjamo pTttufno vesi, da i Jfe ttmrl naš nadv«e l]ublj«ai fioprog> oCe iti stari e&, gotpod Janez Geohslii trg. s Bsnoai in slano dne 22. septembra t. I. ob U uri po kratki ia mučni bolezni v starosti 89 let. Pogreb se bo vršil 24. k tu ob pol 10. uri na j domačem pokopališču. M«majt Otrlt«! 22« stpttmbra 1922. jfortm 6.____ »SLOVENSKI NAROPt đne 21. septembra Kri2. *tev. 214. Dr. ntj. Miroslav Kasali A*tfa« ifcvUU* 7011* na upravu fSytnttfeg NAfC4 teto ticodnimi pogofi. Hrana in iUtt0*tn)t j* na. raspe^ago. Pcnu-ibe ftA t^ravo B. Kg(, pod »žalern'naf 7878« Proda se prti stroj s kotli ca \to H9. tAolz & G«bga fabrt^ta, 05 cm prem-ra. Vcč 7$V^ HtO Oa4et*9 Bcžigrad-Ceije. 7918 Proda se hiša u Mariboru ysh£&l p^ltft f»liftjt>olj ffOmttfttm Jfraja, s takojlnjim stanova- ##& i ibkftlL ^lađiitern la velikim vrtom. — Prekupci izklju- leBL b% tlim Iti^d na} Obtnejb piimtno pod 8ifro v400/7942u ___ - #aV9vV«asS Soba s prostim vbodom se oJda s hrano dvema gospođama. Naslov pove upr. Sk)v. Naioda. 7906 gospodična liče sobo. Plača do 1000 K mesečno Pismene ponudbe pod .Periferija 79OS* na upravo Slov. Naroda. 79OS Kontorlstlnio a datjSo prakso ilče «lužbe pri večiem trg. podjefju v mtsta ali na dt-žel . Nastop s 15 novembrom. Ponudbe pod .Vztrajna 7911* na upravo Slnv. Nar. Šivilja iWe sobo, prazno ali meblirano. s po-stbp.im vhodom, če mogoče z električno rarsvftljavo. »lača postifinska. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 7912 svetfa, nova, kompletna, se ceno prod.r Naslov pove uprava Slov. Nar. 79 3 )(iša v gcljaku S nadstrrpna, s trg. lokali, se ugodno pruda. Naslov pove oprava Slovenske™ Naioda.______________________7923 Damska frizerka W je pripravljena frfilrati dame vsa!diethi. Ponudbe pod -Prejlnji upravitelj 7007• na upr. Slov. Naroda. ________________7907 Ženitna ponudba! Gospod čna srednje starosti, s pohtštvom in nekaj prihranka, trgovsko naobra-žena, želi znanja v svrho mož.itve z uradnikom a!i trgovcem na d«želi. Starost 40—60 let. Pisma pod .Vesrna 7917" na upravo Slov. Naroda, 7917 Pozor! 36K KS aoveiesa meso ka kor tuđi tele Une po najnlžjt dnevni ceni se dobi v Sn. Si?k!. Kolodvorska ulica 150. Sagmelsler «1 Foltyn v hi5i Favai. 7915 frdom Ceh), absolvent strokovne kera-mične Šale v Bcchyni Č S. R., želi pre meniti slu2bo in sice. ilče ugledno službo tu v Jugoslaviji. Vetč v vsej obrti pe-čarstva In lor.Cn^tva in sploh vsemu de'u pod keram ko spadajočemu. — Zna čelko in malo ntmlko. Informacije pnd , »Keia*. Vrhnika, pafita« lelefe. 79Og A 119/22. i 9*9 3. aktera Itll •» 9- «ri tepolime se prične na licu mttta v Dolenji visi |av«a pr«sf«v»l|aa ^raial« v zapu-ščino Antona Kluna v Dolenji vaši št. 11 spadajočih nepremičnin in sicer: 1. tnonadstropna biča z gospodarskimi poslom'i in obstznim vrtom ter Jtacunsko opravo v etnilni vrednesti K iS8.235*—, 2. goidnt pared« v izmeri 8 ha 9S a SI m1, na katenh je »erkantilnega ltfa 7S2 ni1, cenjeno vw skupaj na K 939.358—, a. njivske parcele v iwn«t 76 a 49 m\ cenjeno skupaj aa K 27.441—, 4. travnlik« paretle v ismeri 90 i 79 m8 cenjtno skupaj na K 16.862— in 5. palnika v israeri 88 a 8$ mf, ctnjtntgai na K 8.838---. \ Jikiicna etni je etnilna vrtdnost. Od najvišjeca ponudka se mora plaćati 20% takoj pri dražbi, ostanek pa do 30. novembra 1922. Ostali pogoji se lahko vpogltdaj« pa kr, okrajaem sodlfiCu v Ribnid in pred dražbo na licu mtsta. Er. ekra\n% ao«*ia v MnW, i dne 22. stpttmbra 1922. liče se t/eito Kuharica. Plaća 1200 K. Naslov pove uprava S!ov. Naroda. 7868 Dekiico z dežele 14 ali 16-letr.o, sprejme za varur injo otrok puškar F. K. Kaiser, Ljubljana, Sflenhurj^r.va ulica 6. 7^9-s Izobrsžena gospodično v 24 1. želi s!u2be kot natakariea v kiki boljci gosiilul. Naslov pove upr. Slov. Nar.-Hla. 7805 Vila u panbora sa 3 moderna st?na prodaje ee od «op-stvomka. po povoljnoj cenL Nas:ov pove uprava Slov. Naroda. /533 za stavbo na 2elo prome'nem krnju, 3 minute od kolodvora, se p:oda. Naslov pove uprava Slov. Naio-*a. 75.18 Prodsm 5 do 6 va^onov hrastovih drv£ na 25 cm do

    orio noma ztfrava, ravna, samo malo Sr^aata, od 26 cm premera in od 2 m ol*osti naprej. Posudbe na: P. Higcrs-pcrg«r, Celje, G:tgorčiieva ulici 3. K&plm femsnl les (Scti!giflio!3> •d 2—8 ra dolgo in od i cm naprei debelo franko v«gon po naivišji ccn;. Ponuobe na PHIc Tome, lesna trge^ vina Goricane-Aiidvode. 7542 9 * «P na deželi >*če mar^ivo gospcdlnjo v sUrosti do 40 let, Če iudi z otrokom, U^atno v svtho skupnega »ojnodarstva. Želi se !epo pohiltvo in nekaj dorutja Ponudbe pad ,B»d«i:«ost 7*69a n^ .pMv-e Slov. Naioda. 786° Trgovec s šfi€C«rijsk m m kolonjalnlm blagom se žtlt ptcseiMi v Ljubijano ter Hfe primoren ev. s soudelelto hii. kttnika. Spre'e! bi tuđi vodlvo »eat« v večje« po-djetja. Ponudbe pod .Trjfovec" n/i anončno in reklamno dru!b» A!oma Conpaoyf Ljubljana, K*ngiesni trg 3. Gospodja In diiaki se sprejmejo na dobro domačo hr.ino « 1. oktobrom. Naslov pove uprava SV-v Narod/!. 7", . *F f* Pit«% ^F *> f* ft & ^ $3 <$ ^ ^ o?en]en, soliden, želi od solidne strn^i trgn.im v najem Ponudbe pod ,T r>-vina 7«i8S" na upravo Slov. Nar. 78 i Sprege se v manufakturni in spec?rijski stmk: d .-nr > Z'.irien trgovski pomoćnik In proriajalUa, ne pod 2-i let s;.;. . zm '/:m ^ioven^ke^a in nem^k^ca jcrik.-za tak ■■]. TvrJk i Frano Iglič, P. s hnno proti dobreiivj plačilu išC-eta 2 gospodični. Sobo spre.me a skupno .- ; < ; o ameno. Prsmene ponudbe na po? predal L'ubljnna 104. 7^ > posolila proti 13"1 o obresfrn, ter vLn; bo na prvo mesto. Nasiov pove upr Slov. Naroda. 7£ j }t vrtotn nn predaj. Podave se v Ro"^ dolini 106. >— Na proUćij le do ned • 24. t. m. 7K".i | Zavoljo pom8nfkanja prostora imocV-r.) snfSno r.izki cenl 2 prvom :r- -.. biljarda ter 12 kavarniških niis: • marmiiriirni rloJčami. Pobliže: G ■' hotel Slovak« Varaidiru 7 , : a ]J! i!i Umi na na^bolj prometnem trgu v Ljuti. se odda proti nagradi. Naslov £r uprava SI. Naroda. 7-. . InfsHocntna gaspođlEn^ ali gospa z znanjem francoSčine in k . vir]a se spreime tako! za ves popoKi ; k U cm deklicam od 6 do 12 let. Vp-v ša se od 2—3 popoldne: Magdić, A •. ksandrova c. 16.1. 77^' in prekaievalec, 22 let star, moJan, .*-. bro izurjen, išče mesta kot pomoći i . Karol FekonjOj posta KrUevci ; Ljutoraeru. 7/4- Flacilnt nafsMs? fn natakarica ISfeti službo za takof «"i pozneie, kot upravitelja, p'ačiln. na'r^ ^f. Vzameva tudt na račun kaj več je \. Govor!va slovensko, srbohrvatsko, n- r; ško, franeosko, italijansko in madžnrv.; > Ponudbe p^d PVečja kaucija 777-1" "i upr. Slov. Naroda. Chktro obratovodja z drž. izpitom, dolgoletno prakso, aoiTr verziran v vseh pa^ogah elektrotehuik; ieli premenili službo. Gre pa tud! k votlja montflž ali elektr deljvnice .)' -! srednjemu obratu kot prva moč. Do1 :. rod »Vodja 7753* na upravo Slovt-r-Naroda. '. 7 Ipih iililiiip iđiiijtiž m uLnulllnu s kapitalom v svoje dobro vpeljan:> t-»':> nićno posjet je. Vet z dn-i^om. Ponu-..-; pod .Dfuifibnik 600.000—73^2« na u-r Slov. Na* oda. 782. . _^_ vt^ *' ,^_ Kupci ki gospodarji, ki nimatc 6ebu!e( sećaj je prilik?., oglnsiie se takoj, dol- -jo v vsaki mro^ini. Na prodaj je r;i velika železna ^ed tsuliinica) za su*< : !esa al; ćce. Doc-isi na »ZnaiiStvo '. • Gradić v Belokrajhii. 7*T ______._______,______ _-*^ z 2-^-4 sobami prett zamenjavi s ^ no manjem v Ljubljani. OJčk^-'.n'n?. ' : Sforazumu. Dopisi pod ,iV.3r/uor 7'-'"' : na upravo Slov. Naropj. 7' ' slaro rdeče po K 5 in K 8, su-« ^fr*'-1 ' e* K 14. novo hrvnteko po K H. ^--; U'tdka I. KNEZ v Ljubl-nni, G.■<•" ■ ivet^ka 1. 7^w Ljubljanski ©H«ek ifž. h«m. za deia ruskih brg»ncer nazaa:'ja ceni. od'o-s-'1 c«r, dn ima na r»itpo!«»o strakovn;.*'^ ; vseh vrst, i»rofetv^n«lnc dflavce, n^tc •■ ,, 1 sts, kva! ficirane in na\ adne del/1. '-itd. Obrxčiti se na našlo;: Hote! mSt>i^> soba 14, Ljub jina. — Šef oOsekn: E-Bor.sov-Moroiov. 761^ štev. 217. »SLOVENSKI NARO D« dna 24. septembra 1^22. Stran 7 I Dva vafenca 5C takoi sprejmeta za Čevljarsko obrt pri c Josipa Prešeren, CelovSka cesta 82, 5.'ška- Ljubljana. 78S9 Iprejmela se 1 gospodični na stanovanje fn hrano. Saslov pove uprava Slov. Nar. 7900 imis Krv z moiorniin olmfoni. jCaročila prevzema Ludvik Iler- g*£ na Friškovcu. 7902 g*e za irajni vstop tovarna lesn;h Iz-dtlkov v Jurk'oštru. 7930 featrfiftei išče ra trajni vstop tova:na Ičsnln ixd«Ilcov v JurkloStru. 792- velourje i dr. v preobiikanje. ljudi vsa modistovska dela, svilene klobuke, čepiće i. t. d. No-|va naročila točno, ckusno in ceno. U, Sfeafees-ger, Dunajska c. 9. Lvo'im p. n. naročnikora, da sem se prste! 1 s Pcijairake ceste 12 v lastno hilo v Rebri fct, 11, vbod s Starega trga. MiM modni r>ts!]B Kontoristinja zmožna slov. in nem. jezika ? govoru j in pisavl, se sprejme. Samo pismene , ponudbe v obeh jezikih na postni pre- đal 133. 7933 Bukova drva in osiic kupi vsako množino Ludvik Umr- ši6, Ljubljana. 7903 OSHjsvke iz sivoga lijeva (Graugussabgflsse) za sve grane oorta i industrije, prema nacrtu. Kalupu ili uzorcima od najmanjih do najtežih komada, obrađeno ili sirovo dobivln odmah uz umjerene ci-!ene SIttEV, tvornica strojeva, Bjelovar. 7ti34 fl 1 A*' 4 z majhr.o prakso se tako] sprejtne. Parna iav^a, Jilijska ĐtncClja. Naslov pri uprav. Slov. Nared.t. 7752 rei?a nenškega In »lovens\ega jezika se spreime tđkoj v ve*:o trsjov-no z me-šanim blagom na ^efelo. Reflektira se le na dobro, zanealjlvo moč. Naslov povc uprava Sio\enskr>;a Narjda. 78$3 j unosio venskoga podanika, iw;-aj5i U tekstila s kapiralom Din. 2O0.OX>—, i§če Čeh v svrfco ustanevitve lovarni-ekcga Izde!ovari|a patentovanega blagaj Uspeh zagotovljen. Ponudbe pod »Star 7932- ra upravo Slov. Naroda. 7932 2 novi, 3o$ni, 50 HP za 600 mm raztečine; 2 rabljeni jednakih tip; 3 rabljene 60—80 HP za 760 mm raztečine, 2, 3 in 4c«ne; dalje 50 novih prekucnikov (Muldenkippwagen) 1 m3 mbins, za 600 mm raztečine i zgrajenih prav močno; 25 rabljenih prekucnikov (Mulđenkippw.\ tuđi jako močaih, za I IV, ma vsebine, za 760 mm raztečine; |S0 rabljenih naložnikov (Kastenwagen) za 600 mm rezteoae, vse-I bina 1 Vi m8; I 2 vagona normalnih železniških tračnic z ogibalisči. I S£5* Vse se cdđa oeno. "3g$j ; Vprašanja pod „Priložnostni kup 7808" na upravo Slov. Naroda. ^ff ■ B tt iđ U fc A ■ • •• I • ^^R^ •■ ■ ^ ^W y • ^^ mam ^tf ^ • w UIHTEĐ-SNERIK AN-LIHES-IMC prevaža potnSke z najaovelšiml brzo^arnikl pre^o : UMlBURGa-SOUTHATtfFTONa In CHERBOUHGavNEW Y0r*S. Vozne listke ter vsa potrebna pojasnila izdaja: f *""" *"*"* SIMON KRftETEC, zastopnik za SBovenijo, 6013 Liubliana, Kolodvorska ulica 26. ,„ .....-■ . *- "'*'-'■ ~ '■-■• — Proda se večja množina lesa na javni dražbi! Na rahtevo p. Jakoba Starca, graščaka na Hotemežu pri Radečah, se bo vršila v po^e^eljeic, dne Z. oktobra 1.1. na Hcn nzesia ▼ f?ozđo-vih Hoiemež pri Eactočr^ii, Javna draiba siedeče kotone in kakovosti posekanega lesa: a) 370 m8 brzojavnih drogovT dolžine 8-9-10 m, borovih in nekaj smrekovih, posekanih 1921. b) 219 m3 odrezkov do 4 m in nad 4 m dolzine, smrekovih In borovih, po?ekanih 1921. C) 97 m8 ]amskec:a lesa, smreka in bor, posekanega 1921. č) 300 — 400 m3 smrek od 30 — 70 cm debeiosti, dolgih 20 — 25 m, posekanih pred 2 mesecema. Počctek dražbe ob 10. dopoldne. Dražbeni pogoji bodo pre-brani pred začetkom dražbe pri graščini na Hotemelu, kjer je zbirališče. Podrobne informacije pri lastniku g. Starcu na Hotemežu in v notarski pisarni v Radečah. 7794 Tozorl Posor! Gi^ia v Ljubljani fer poieg stoleia ti z tSuama trgovskima lokalomaf pripravna £a vsako obrt v mestu, sa iz družinskih razmer :W t€ilco| proda. ~W& V^raftaU je »d 11, — 12. Ifl od 4. — S. vr«. Marflaora ©. 8. Do 4080 kron msfafno plaćam za lipo bta.iovanje. — Pooudbe pod .laienjer bitz otrok 777S* ra uprmvo Slov. Narod*. 7775 Razno solvo eiiTitture itd. na prodaj pri Jos. Trfbu/?, Gince 37. 7a44 Proialalha msnufakturne jtroke, izvežbana v prodaji, s svojo oskrho se spreime za Ljub-Ijauo. Nastupi lahko tu .li takoj. Služba je trajna. Pon. pod .Marljivost 7884* na upravo Slov. Naroda. 7864 lwn se stanovaole s petimi sohami In pHtiklinami, z elek-tii;no razsvtti-avo v Spodnji ^iSKi, i enrk'.m ali vsaj s tremi Subami in nri-tiklinamt v Ljubljani. — Naslov rove uprava Slov. Naroda. 7871 -----------------■■■■■ ——-----------■——w- i ■ i ■----------- Spreinis se perfsvtna kontorUtJn)a, smolua Sitmo- •t^ne koresponden. e In kn:iizovoJ>tva. O£iia se samo na pnrovntno moč. Ofcrte postati na uptav. Sk>v. Naroda pod „Perfektna 78OJV 3šče se iz^rslcn stro^ovniak fci N lahto *amo*tojr»o vod I i»d«!ova-nfe verig s Itro'l, n. rr. strojem ia vpr.-g'binje in struji za eltfk rs;n:> v« rte nj« verig. Mori biti Uučen iid»lovat«€ orodja ali izdelovalcc stane. Me9to )• sa?flr«n-tirar.o, ako bo mol od:fovarj«l spo*>b-r.ott\. Pont'.dbc s rccpisl sprtfeval n.n B. MarkicćVić i dr., kom dr.f Eai&javo 6, CaW« 9. 7^79 ifilišifiiiOTli OEllliii^npizniiiiEo žamice Tungsram, vse elektro-tehnične potrebščine v jalovi po ugodnih cenah. Elektrotehnička tvrrdka Ivi a ro U Fiorjanč^čj Ce3je. Proračuni breiplačr.o. 6044 S2? H*9l &3 ^5" ''"■■L'3 *J^ g 2.^ orfllov. Polovica je dobrega goića, in-.rekove^a in bukove-ga, leŽf^cga rb ct*t< oziromt dobr> -otf, cdkodcr *e les * primrmma maj-hnirri stroSki s jravi na Iclcznico. Dru-^o $o travriikf in njlv^. Vsc je dobro obđaluno fn za^nr>j«no. Vrt i« xafairn in ogrelen z mie?o. Tr«vr.ik< »o xasa-jeni x drev!t:m. H 5a (vHn), solidno zl-dflna pred 20 leti, Ima 6 iob polagdru-«Ih prostorov. Svinja let Jn hlev je ilda--iO ki-ie}s. Tuđi vodniak je pri hii Na l^ljo dobi knrec tucU pr«m!?nino: krave, pfeSif«, rorove, f^o'jgko orodje, mrvo in dr., da tnk j nadalje obrati'je. Gospodarstvo Js itrcjeno sa nilek*r»ivo ? prr'lčerej^. Rdop ho6e »vos do-nnr vsmo nsii^li? In ohran3t: tsr Imot! pofeg toga arriravc In vdobno stanovanje, nnj s? ogla»i pri lattniku v DobrApoijah. 7507 MM f ^^3^H j^S^BbT ni ^^■■^V ^H a^B?^? si Zl L k A U J E ? n Q IHD9STS11JS Pottanl&ka Gaim 5) Tsitf« 7—ti Pravi HATMHUOV Eternit Oradicvni materijal i opeka, cemem. vapno, tr»tinat daske, teljezo, krovna ljepeaka, drvoceracut, katran, karDolineuiE Keromitne ploče sa oblaganje zidova f podora, peći obične i umjetne Cijevi iz kamenštine n svtm dimenxl|ama i fatonama, iamot* na opeka i brašno Bipsoue ploče 5 i 8 crn, itukatur i alabattcr glpf Sanitarni uredj^ji Mm percele v najlerSt legi ima na prodaj Jos. Tribuč na Clincali 37. 7i>U A. RDDfllF ZALETEi so preseli dne 25. t m. w &• en-bargovo uSico 6, I. nad.tr. dea-io tci bo iacel redno «,.Minirali vaak «1^ od d.—11. dop. m od 2.—4 pop. 7*W1 "■-f V ~ p~ cvetličiii, flst vosrk, jam-'eno prU'n«; :n zdravo t 'as/o( verje mnr-^lne Imi v zalogi Oehelarska podružnica v Oni pii i';cva oli. ;c71 n pUakars a ,iela previcma no nflj nlfjlh centh 9B. ttlUmlič, Ljubljana Sp. Siika, Jsiatjcva ce*u 35, natprotf cerkve. 71;« 7 ^^P^a^P ^ ^ jf^ifc. Cfituka'ure za stro B B ^^ ^ **^ C^ pe i/deluiem a nai iz najfcolj^a materijala ter d*>t>avljain V vsakl m-iožini po na nlžji ceni. TELKFON ST. 513. 6J65 n. pr. srna, ?h ce, fazane, jerebice, divjf ^ac«L sioke iti. v vsakem ^nsu 00 n.V-boljilh c«nsh kuruu B. VAJDA, v^e- i *e.J\l& Wollova 12. jTršoj«ffi og-'C-jivnnja ter popravila £la-soviriev in hannoniiet sped.elao stratov- ao» totao in ceno. Prava tur&ka električno praŽenfi i a cilet sakusCeoo popo^noTfia čisia in odliko-vwta 2 fcteto kolajno, 3C dotH vsak da~i *vexa najc*ne-a samo pii tvrdki Jovs K. >r3vattc»'-jS6, Tozla (Dosna). Raz-^■fc'ljamo v pOJstniA zavitkib od 5 k? đftprej po r°vzet"u. 2C4^ Millllll (liylllyl mestsl tesiinli! moisier ^^evramc vsakovntna tesarsko dela, :»'akor s*rc>ne siolc,kuro!e, stolpc, no-ttove, vrtne utlce itd. Parna žacra 2 vserr.I stroj! xa obdelovanje lesa. 4796 JSoBete ccvljev i v celih serijah iz lepenke, ro modernih kooitnih obltkfh ali amerikanskih ob!i-kflh izrezrne, dobavila za tovnrne obuvala la čeTljarfe. Apartne, elegantne oblike. Ve'ikanska lfcbira noviUt zr vtako serijo. Zgorajs Jek trdcJnjem iz od narednika mi doocsla ntgpi rrjatrHjala, prvovrstno. hitro *n no je-i. Posebna detazmožnost V montiranju rgornjih deiov 1a Jmm oinvaU Nakup, rapantura in prodaja Sevljarskih strqev ^htcvafv* prospekte od RAf-PH. F« RIC^TZR, Subotloa VI. poucevanjs t Vith ttrokah, moderne, mehffni?ne zdetave obuvala. Zahtcvalte pro^n-kt. »*4 j^^^B av9 ^p% C^ s parikfcpnlm vozom ra đve ose^i9 na c3vo pros^s^a «n s praznim tokom (Lesriauf), sa radi pomanjkanja prottora ceno proda. Ogleda 53 lahfto p»5 Fra^ šalica lasa cSeUkatnaga SSkerja la n^^o^Uen tifltetR PriporoSamo: S!keriot ž^znlm, ekslratita $n cS^'^o. P^VA JOL13COVAKA OALMA7l^i>KiT. PA'^NA K?5 ^9 /^1 ff& #% rt #V RT' «f% ^ §9 ^»v f• *5«i ? ^^ |fT% f-» mj RL ^* »■# "B S J^ M ***■ ■■ * *S<—5 te V1 «ir >*•• i »• «v t< ■•* i'\A ^-^a 1» e ^l>- --^ji3 Xi Cj u najpr^-nictnijnj ulici Za£r«tm s^c^oće se: J«đna velfka pr!xerr?na Kući na ulicu C43 mti. fronte), u dvorištu 2 novogradnje sa Eta-novima, dva reltta d-zoriSta, velfVa ba?ći, eUktriki uvedena, tram\vny pred kućom. Cijela p.vrSIm zajcdr.O ca. 42C^ Č. mtr. Vrlo prikladan ol-.Jtkt i na najboljoj poziciji za vctetrgovfnit gradjevnoga materijah. drva, iJtsr'ca. sijema i:l Mfv^i DTft 175.'JOO'*— godiin^o na^acnciin^. Cijflorre cbjekcu Din ^76.000^«, Pobliže a poslovnici kod Vs»aSniViV 4««rf| JOSIP mmU Z^GRE3» Siko!!^VVft..10. „.1________________________,____________■-«Mj^.\._____.V "•■,. >*J ^ tf^A 3UNCA, KG!^ BJ P2C:>R,0 K^ciSv • ^^,------, -----^VV: Vsled sklffpn občinskes:a sveta se javno razf»isrt!cjo sfa^Tjffl^ ¥%^i tosaraks, mlzarska ia vsa druga obriniška đela ia za zeraiSio 2. satus 2r33io isKUJ MaS pa statbISfa ali m^sim sali Nacrti, proračuni, sploŠni in podrobni stavbni pokoji 50 n^ opled v mestnem stavbnera urada, Ltngarjova ulica it. 2, V na^ vadnih uradnih urah od S. *— 14. ure. s, .. ^ V ponudbah je pri vsaki bostavK ifavcsB encine tfctie^ delo t dobavo materijala Vred# li; pa pćdlagi ich )q ižtačuutiti končno vsoto. ' •' Pravilno sestnvtjerte in koiVfeVine fonn'đbe je vI« Pont3dbi je priložiti potrdilo mestne blagajna ć:. ]e ^)Dnu3?lft vložil prcdpisani 5°0 vadi]. Zakasaele ali nepravilno se^tavljcne ali nepopolne ponudbe so neveljavnc Z dciom bodo prčeti takoj po oddaji, in ima Z£rai5ba MQ do konca leta pod streho, popoinoma vporabna pa do meseca novembra 1. 1923, Ksstnl nisrlstra! IJuliISaiiskl, dne 15. septemlra 1^22. cftidustrijalci. Hidrocentrala d. d. „Zeleni Wf" v Skradu na željezničkoj pruz! Zagreb—Sušak ^—^^^^^^^^mi^^^^mt^^^^^^^^mm^mm^^^^^^m^^^^^^^^^^-^iii^^^^^^^u^^+Mi^t^^BMI^^BKK^nKl^^^^n^n^^^^^^B&E^E&^^^^BB^H^^^E^S^^^^^^^S^^rm^^BSSm&lI^Bf^K^^^^^^^^BI^RK^n^B koje želi dati Industrijama u zakup. Radničko pitanje povoljno zem!!;!2ta za Industriju nalsse se u samome mjestu. Sva / pobliže upute kod uprave d. d. „Zeleni Vir" v Skradu. v i4 - ' v. Stran 8. »SLOVENSKI NAROD« dne 24. septembra 1922. stev. 217. [ „VOLTA" tovarna iarnic v Mariboru, Koroika cesta §§. 27 | lKd«laJ« arakopraint *»«•!©• m ImrlMfco ntlf« v vsoh vrsteli I* obMkali ob najnltjl cmi! Ih MJboljftl, vt>ke tu je konkurance imoinl I kak^vosik V kavartil Union. M Jo rauvoftljiijoj«) žaralo* nV«lte" •• Iftfcko vsakdo proarloa o »rvovrstni kakovoefl žarnio „Voila". IB PORTLAHD CEHEHT <»lma«wiM prolsvod, •■mi wa vagan« pri tt- R. FORftalPOHER I DRU«, BAKAR. - DOBAVA TDČRA. Rjmo|»»Ii Parampahar.______ ______________Telefon br, 14. Prvovnton pšenični zdrob, valjan ješprenjček PIHII KAKDPSVALnA ZAĐHDOJL ĐaoaiSkB t. 1. tafetut s« kn*nje p« nalviijl *■•»■! eeal a]da, proso in krompir. ijMiaajiMiaftiaMtii ■ Francoska linija. mfftfBja^ la cajndobnejia vožnja v Ameriko. Glavno »astopstvo 2a Jugoslavije Slavenika banka d. d. v Zagrebu. VOZNE LISTKE in tosadevna poja«-nila za to progo daje Ivan Krakar, zastopnik Ljubijan«, Kolodvorski ul;ca 41. 3600 slovenska gradbena in industrijska d. d. £ Tlkoči račun pri Slorcniki eskomptni binki v * Ljubljani. —Telefon internrban 180. —Tehnična pitama v tovami Kerlič, Sp. Slika, Ljubljana. livrluj*: žllftOVafljflte flflto, trgovska poslopja, moderne industrijske »giađbe, batomke in železobetonske konstrukcije. Vse vrste vodnih ftaprav na pođlfigi 25 Jetnik iskošeni. StacIUUtetai ftteiobetonske ceri za vo4ne naprave in -.Tf ;r, -v. vodovode. Zastopas y$Hk Df. ttB^ Brtipergerja 2a izvrScvstiJe lWftrtnikčij iz ^t^if^ntga fef^On* z litoželexaimi vlofkami ra visoko tlačne n&r>fctosti (tokor pri skladiSčih, ,silo" mostovih in podobno). Isđe^ttjoi vse v?ste ttfhničnfh projektor m ststičnlh proračun-ov. ■*\ 1 ■ ■ ifte tffte telefonskih brzojavnih aparatot ia klip in jtvno uporabo, koaipletne telefonske ccntiaie 9Tunasram% ***- ^ "•«*• Trstjc za strope idtlije in prodiji na debelo in drobno po ruiialžjtli centh Pri vefjih množinih malen popuat. — ANTOJB STlUfaV LjiibljMui, Jtimovi ulica 1«, Tnovo. MM Mit <;, «sr flRlN ItKItl. iKli ((Kll dobavljam v vsaki množim najcentje. I. Jufosknrintka tvornica Bakuta Jos. R, Puh. Ljubljana* Oradalka mMm 12. Talaf. 519. Prva (agoslav. barTarl]ay knnarttvo ia itro^arnlca P.Semko, L'BWi?«J, fc23fl je otvorila dtlavn cq in prcdijatao v Križsvnl£k§ ut. 7. Zimo za l'rones vsake vrste i2de'uje in proda'a tvrđka Lovpo Jesetova vrtova, žlniopvseisij Stražisče« Kran . Vao;ei zastonj in pt)i:arine pro-so. Kupim ščetine, kt Z}O diako, grivo. goveje ;n Koni*l:e repe. 5775 Te cd- Kor??, Ifubljans PoSjsnska cesta štev* 8« Krovcc, stectM. §a*antaf?>M In okrasr>l ktepar tast^scija t9#evsdov. hiprsvi rW«T;^T. Fcpaltlte ra ktactti aapnv Izde!ovanje potod iz Hočavine za fir-n-.Ž, barvo, lak in med vsake velikosti ka kor tuđi posod (Skatle) za konserve. vsakovrstno, živo aii na franeoski način klano in člščano, nudi ivrdka iCm^% & l^m^lina, Sv«>lii ja;ca vrdrv# v žalost. Ugodno za letovi*ča in hotele. 46M Trgovina z ždeznino UafeijfRa, fah?axcnev trg 7 naspratl krl&«»iiitke eerkva. S«£cg • osttaata ia ksrMia. to!$sa, motori® PHtyin^tlKo yseh vrst oii@ • bsncin .u tfruga potrafcšCine ima vađita i salagl Klavirje >jWUrft hi uf rawt|t SoIMm hi tofnt ter fre tuđi na defek). feHks Povše Ta'?Đ;, L, MikuS | Litialians. Kestni trg It. 15. ' i rtporr^a svojo zaloge j dežnikov In sotnlnlttov ter sprthafctnlh pa!f Popravili 5« Izvr'uiajo tečno in loltono. Nflfstarelfia slovenska plesKorsKa in llcarslir delaTGica IVAN BRIOELJ. DunajsUa o. 19 ie priporroča- IzviSJtcv točna, cere emerne. 1001 modai nakit, vse |»otrcb*5iae za »ivi! e in krotače A. ŠINKO¥SC msl Llnbljatia, Mestni trq 19« Velika zaloga klobukov in slam-nikov se dobi pri 11 om vci ni tovsraar v Slo^m poita DomiaU Prcviem»]o se tuđi stari klobuki in slamniki v popravilo pri Ko-vačevič i Trian v Ljubljani, Pre- šernova ulica št. 5. Sprejamanje v sredo. Zaloga v Celju Gosposka ul. 4 MAJBOLJI rDOB! SE POVSOD GLAVNA -m mm> ZALOGA F. ŠIBENIK-LJUBLJANA ss priport^a ra osa d Iđ sž?cMs s^s !-iU?£a dcl3. ; katerc plačatc Vam nastancj'o, ako ne r1 date na to, kje nakupuietc, z^ub denar in imate polcg tega večkrat Še sitnos: Pos'rugite «nkrat z ilustrnvanlm ka'alo^om tvr/ H. Sultnor, (imetnik Kenrj SWa!ro), Ljubij^.- št. 3. Ta Vam svetuie rcsniJm dobre ure, šiiccvn zr.v.Ti.it .1^0' iz lasine tvornice v Svici, kakor t druge doore žepne ure, zapesme, svetiine In sten-ure, veriž^ce, prstane, zapestnlce, uhane, namizno ->■ di-?, krstna in b:rrruka d.iri!a ter vso drugo zb.tnir. • . srebrnino. Pa mdi porabne predmete kakor: §kr.: nože, britve, Iasc5trižne in brivske stroja, stcklorc-doze za tobak, svalćice in smotke, naiigače in dena; nlc-; kupite dobro in ceno pri tvrdki: N. SUTTfSSE, (imetnik Menrl Na!re)t9 Mu&ljana 5», 3. đ^celSfl iz 3&53Š1ŠS3 ali žc^srns: i ScspĐdsTshe sirsje tw rezao cređ?«, s^reje Cn drssn* ««• ireb&Etae xm nlakaTsf^a. Kosifcc, festeR«feĐ fc!KMv S2fB cee:, lice, EfrsgHO !ep£n!-:z. RasMi^a U72&&, *U&az se ifrsđbe fsr rsz3se !btšese 3t ta p^^9, Yrs£KSs:e9 ssibs, ©bx«9^ Li rsr trs^e f^TEbSHine tada- sfiiisStlta ftlesisfc. CBoi za radomde ia pKn fsr ose iscisonis armalnre. Naiugcdnejša nebavna prilika za trgovce in hdusirijce po tvorniški ceni. ^&l BHBHHBBB Meci cl^^risn n^jf^ofJSoE ESIf^^^^^™ "^^ ia3L «ws#i%l 9lro|l vozna Itotosa plaili In c«vi JB^ 40) 4£i Ma rodbino hi obrt In poiameml doli fer drugi p rod me ti (^S^J tukeneje pri tvrdki IQM. VOK, Ljy^l!@nof S@ds?a ul. ?, ^Židovska uiica II. 8 In 7.1 1 Damski k9@lisilii nisli prst. ; • " * ° I Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. di^^b^________,_________________________- - - ^—^——^-^—^^^_^^ —------------------------ ____________ .-------------—.----------- --------------- UitanDDllena 1900, Delnfška glavnica in razervni zakladi cea K 150,000.000.—. Čekovni račun: St. 10.509. Brzojavni naslov: Banka Ljubljana. Tel. št. 261 in 413. 1 • prtpttla sa vm ▼ baafao Btrmhm spada|ote ml* Obrestuie vloga naj-ugodneje. Prodala srsike razredne lote-rile. PsdnižEilcs: Brsiice, Celje„ ©crlca, E?xsijv Hlari- bor, U^tkovlć, M^vJ ssđ, PtuJ, Sara- l«vs, Split, Trst. jjsrnina in t&ak »Narodno tiskarne«.