Leto XII	številka 3	cena 1,46 EUR	31. marec 2010

Če se učitelj ne uči, je konec............................................str. 9
Ga ni reporterja, ki ne bi imel "dobro popisane knjige"!..................str. 25
Utrip brezplačno prejemajo gospodinjstva v občinah Žalec, Prebold, Polzela, Braslovče in Tabor, občani Vranskega pa ga lahko kupijo v Bistroju Brglez, Vransko.
Največ potic do zdaj
Marija Vozlič s svojo odlično potico
Minuli vikend je Društvo podeželskih žena Občine Prebold v sodelovanju z Občino Prebold in Kmetijsko gozdarskim zavodom Celje, Izpostavo Žalec, organiziralo že VII. festival potic in tradicionalno kmečko tržnico z velikonočno ponudbo in prikazom izdelave butar.
Letos je posebna strokovna komisija v sestavi: Jožica Pravst,
Simona Rakun, Romana Gričnik, Jože Fideršek in Janja Žagar ocenjevala največ potic in kolačev do zdaj, kar 77. Ocenjevala je zunanji videz izdelka, barvo skorje in sredice ter okus skorje in sredice. Na tej osnovi je 31 poticam podelila zlato, 17 srebrno in 23 bronasto priznanje. Tudi letos je bil najuspešnejši Andrej Voh iz Dramelj, učitelj
na Gostinsko turistični šoli v Celju, ki je prejel kar šest zlatih priznanj za smetanove potice z različnimi nadevi ter za orehovo potico in orehov kolač. Andrej je pripeljal s sabo tudi.nekaj svojih dijakov, ki so skupaj z njim prispevali kar 31 potic in kolačev. Med ženskami sta se najbolje uvrstili Urška Šoštar z Vranskega in Marija Vozlič iz Prebolda. Vsi trije najuspešnejši (Andrej, Urška in Marija) ter Alojzija Oprčkal s Frankolovega pa so prejeli tudi priznanje - znak kakovosti za trikratno zaporedno osvojitev zlatega priznanja.
V programu na večerni prireditvi so sodelovali Moški pevski zbor DPD Svoboda Prebold, Mešani pevski zbor KD Šešče, ljudski pevci Prijatelji 6 Še, Ljudske pevke Taščice iz Vojnika in etno ansambel Joškova Banda pod vodstvom Jožeta Žlavsa. Preboldski župnik Damjan Ratajc je blagoslovil potice, ki so jih po koncu razstave tudi letos podarili domovom starejših občanov na Polzeli, v Grmovju in na Vranskem in tako razveselili tamkajšnje oskrbovance. D. Naraglav
Začeli s pomladanskim čiščenjem
Sezono akcij pomladanskega čiščenja so letos odprli v Občini Žalec.	'
Malo po zaslugi prvega sončnega vikenda, ki je imel duh po pomladi, malo pa zaradi sistematičnega osveščanja zadnjih nekaj let se je akcije udeležilo res veliko občanov. S čiščenjem bodo nadaljevali 17. aprila, ko je na sporedu vseslovenska čistilna akcija, ki se ji bodo pridružile tudi ostale spo-dnjesavinjske občine. Več na str. 2.
Žalec, Savinjska cesta 87 tel. 03/713 26 60, 713 26 66
Pražarna in kavni butik!
Nagradna igra za nakup nad 8,35 €!
Nagrade:
3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic
1.	Milan Jendruk,
Prelska 15, Velenje
2.	Martina Božjak, Zabukovica 13, Griže
3.	Ida Čremošnik,
Rakovlje 25, Braslovče
Gasilci in ribiči so čistili obrežja potokov in rek
Jubilejna vrata
Odlična kakovost po neverjetni ceni
Garažna sekcijska vrata
M-vodoravni motiv, površina Woodgrain. RAL 9016 vklj. motorni pogon Hörmann ProMatic, montaža in 8,5 % DDV, v 4 akcijskih dimenzijah:
2375 X 2000 mm, 2375 x 2125 mm, 2500 X 2000 mm. 2500 x 2125 mm.
Generalni uvoznik za vrata Hörmann v Sloveniji:
matjaž
Matjaž d.o.o. T. +386 (0)3 7! 20 600 PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 www.matjaz.si • info@matjaz.si
Ustvarjamo pozdrave
garažna in industrijska vrata
O ženskah, mamah in mučenikih
Ne vem, ali je naključje, daje ravno mesec marec, ko se prebuja narava, ko nas s svojo zeleno obleko začenja objemati pomlad, ko nas sonce začne končno žgečkati močneje in nas vse to po dolgi zimi navdaja z optimizmom in nam vliva pozitivni naboj, torej, če je naključje, da je mesec marec z nekaj svetovnimi dnevi pravzaprav v veliki meri posvečen ženskam in mamam?
Če je, ali ni naključje ... Skoraj pred tednom dni je bil dan vseh mam, materinski dan. Mama, ime, ki se ga drži posebna, večinoma pozitivna avra. Mama je naziv, ki ga rodi ali dobi več kot 90 odstotkov žensk v Sloveniji in ga večina med njimi tudi ponosno nosi in brezpogojno deli s tistimi, ki soji ga podarili, z otroki. Nedvomno vloga, ki zasluži toploto pomladnega sonca in sodi v obdobje vedno novega rojstva. Vesela sem, da večinoma mame to vlogo in pomlad, ki jo obdaja, tudi tako sprejemajo in jo udejanjajo. V vsakem primeru pa jo opravljajo, kakor najbolje znajo.
A vloga ženske v družbi, čeprav velikokrat neverjeten in nepredvidljiv izziv, je že sama po sebi vredna okoliščin pomladi, ki prinaša dan, posvečen ženskam. Tistim, ki se znajdejo v vsaki situaciji, tistim, ki dobro živijo, tistim, ki se tako ali drugače borijo za svetlobo pod soncem, tistim, ki trpijo in si želijo, a ne dobijo, ali tistim, ki vedno dobijo, kar si želijo...
Ja, zato pa imamo desetega marca mučenike, se bo ob vsem tem oglasil močnejši spol. Morda pa res: zato, da si moški dajo duška nad vso usodo, ki jih je vrgla v fatalno vpetost v ženski svet, ki si jo hrkati želijo in seje bojijo, ali pa, da preseka težo ženskih dni in da se vmeša med ženske z začetka in konca meseca, ker bi bilo sicer aprilsko vreme že marca.
Malo za šalo, a kdo ve zares? Najbrž nihče, a nekaj je gotovo, izziv ženskih dni med moškimi, torej prepletanje ženskega in moškega principa na tem svetu, je gotovo izziv našega življenja številka L Če je vse po sreči in če izkoristimo pomlad našega spoznavanja in rojstva odnosa optimalno, potem je izkušnja sladka in bogata, če ne ...
Kakorkoli, poskusite ta izziv sprejeti s pozitivnim nabojem, takšnim, ki pritiče pomladi, prazniku, ki je pred nami, lepoti in bogastvu cvetnih butar in sladkosti ter plemenitosti velikonočnih potic. Tistih, kijih znajo speči enako dobro predstavniki nežnejšega in močnejšega spola. Preverjeno na festivalu potic v Preboldu! Toda, kateri je že močnejši in kateri nežnejši spol?	Lucija Kolar
Zbiramo zamaške za Mašo
ZKŠT Žalec tudi letos nadaljuje z akcijo zbiranja zamaškov. Tokrat v podporo petnajstletni Maši iz Mežice, ki je težko bolna in ima diagnozo MEDULOBLASTOM - to je maligni tumor na malih možganih, CEREBRALNI.
Zamaške zbiramo na dveh lokacijah: Mercator Modiana Žalec in TIC Žalec. Vabimo vas k zbiranju. Maši pa lahko pomagate tudi tako, da nakažete finančni prispevek na račun, odprt pri NLB (št. računa je SI56 0245 242 017 233 31).
IN NE POZABITE: VSAK ZAMAŠEK ŠTEJE.
ORKESTER MANDOLINA IN NATAŠA KRAJNC
Večer muzikalov in filmske glasbe
za slasbeni abonma in izven
2* APRIL 2010 OB 20<00
Dom II. slovenskega tabora Žalec
Vstopnice: TIC Žalec, tel.: 710 04 34
Ul»
= ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Aškerčeva 9 a. www.zkst-zalec.si
Prodali kakih sto cepičev Nikolaje
Zbrali 30 ton odpadkov
Po rezi sledi zdravica
Pri obrambnem stolpu ob žalski župnijski cerkvi so pripravili krajšo slovesnost ob rezi potomke najstarejše vinske trte na Slovenskem, ki so jo v Žalcu posadili ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo leta 2004 in jo poimenovali Nikolaja,- in sicer po zavetniku žalske župnije, sv. Nikolaju. Zbrane vinogradnike in druge so pozdravili župan Lojze Posedel, vinska kraljica Suzana Čakš in pater Viktor Arh. Ob igranju harmonikarja Alfonza Lesjaka je Leon Perdan iz Vrbja zapel nekaj vinskih napitnic, skrbnik trte Bogomir Rotovnik pa je obrezal trto. Prodali so kakih sto cepičev, številni obiskovalci pa so se lahko pogreli ob kuhanem vinu.
V predavalnici I. osnovne šole Žalec so nadaljevali z občnim zborom Društva savinjskih vinogradnikov. Predsednik društva Silvo Marič je spregovoril o lanskem delu in načrtih za letos. Društvo šteje 121 članov, lani so uspešno izpeljali tri predavanja in ocenjevanje 77 vzorcev vin, od katerih jih je bilo 39 ocenjenih z zlato, 13 s srebrno in eno z bronasto diplomo, ki so jih
podelili ob prazniku vina. Pet vinogradnikov je poslalo svoja vina na ocenitev v Maribor, kjer so ocenjevali vina vinorodne pokrajine Podravje. Štiri vina so bila ocenjena z zlato diplomo, in sicer renski rizling Adolfa Sevčnikarja z oceno 18.35, kar je najvišja ocena za renski ri-zlig v vinorodni deželi Podravja za letnik 2008, šardone - izbor Silvestra Mariča z oceno 18.59, šardone Milana Krašovca z oce-
no 18.29 in renski rizlig Rudija Janežiča z oceno 18.22. V Keu-dru (v kleti obrambnega stolpa) so pripravili vrsto aktivnosti za promocijo občine, na obisku sta bila tudi predsednik države dr. Danilo Türk in predsednik državnega zbora dr. Pavle Ganter. Pripravili so pohod po vinskih poteh Andraža, strokovni izlet, rez in trgatev vinske trte in še več drugih aktivnosti.
Občni zbor je bil volilni in društvo bo tudi v naslednjih dveh letih vodil Silvester Marič. Sprejeli so progam dela, ki je precej podoben lanskemu. Še naprej si bodo prizadevali za izobraževanje, za promocijo društva in ponudbe Keudra, izdelali bodo promocijski letak, se vključili v Zvezo turističnih društev Občine Žalec, še tesneje sodelovali z enoto za turizem pri Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec in Občino Žalec ter pripravili še vrsto drugih aktivnosti.	T. Tavčar
Delegacija na Irskem
Utrinek s parade St. Partick day
Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja ter priznanja skladno z Odlokom o podeljevanju priznanj v Občini Žalec (Uradni list RS št. 41/97)
razpisuje
POGOJE IN ROK DAJANJA POBUD ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE ŽALEC V LETU 2010
I.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja ter priznanja razpisuje pogoje m rok za dajanje pobud za podelitev priznanj Občine Žalec.
1.	GRB OBČINE ŽALEC
Grb Občine Žalec podeljuje občinski svet za uspehe na področju gospodarstva, umetnosti, kulture, ekologije, družbenih dejavnosti, športa in vseh drugih področjih človekovega ustvarjanja.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja ter priznanja lahko predlaga občinskemu svetu vsako leto največ 5 dobitnikov grbov.
2.	PLAKETO OBČINE ŽALEC
Plaketo Občine Žalec podeljuje občinski svet za uspehe in dosežke, s katerimi se povečuje ugled občine na gospodarskem, kulturnem in športnem področju ter za dosežke na drugih področjih.
Plaketo Občine Žalec lahko občinski svet podeli tudi uglednim gostom in delegacijam, ki uradno obiščejo Občino Žalec.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja ter priznanja lahko predlaga občinskemu svetu vsako leto največ 5 dobitnikov plaket.
II.
Priznanje Občine Žalec se podeli posamezniku, skupini, organizaciji, podjetju in društvu. Priznanja se izročajo na slovesen način.
III.
Pobudo za podelitev priznanja Občine Žalec lahko podajo fizične in pravne osebe. Pobudnik za podelitev priznanja sebe ne more predlagati za priznanje.
IV.
Pobuda za podelitev priznanja mora vsebovati:
-	naziv in naslov pobudnika,
-	datum, ko je bil sprejet sklep o pobudi za priznanje,
-	ime in priimek ter naslov predlagane osebe oziroma naslov predlagane organizacije, podjetja, skupnosti, društva.
Utemeljitev pobude za priznanje mora vsebovati:
a)	za posameznika:
-	kratek življenjepis z navedbo prejetih priznanj (katero priznanje je posameznik že prejel) s poudarkom na tistih zaslugah, zaradi katerih se daje pobuda za priznanje;
b)	za organizacije, podjetja, skupnosti, društva:
-	kratek prikaz razvoja in uspešnosti poslovanja z navedbo prejetih priznanj (katero priznanje in kdaj je bilo podeljeno) z utemeljitvijo tistih dosežkov, zaradi katerih se predlaga priznanje.
Pobude za podelitev priznanj Občine Žalec sprejema Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja ter priznanja, Savinjske čete 5, 3310 Žalec, do 30. aprila 2010 do 12. ure.
PREDSEDNIK
KOMISIJE ZA MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE, IMENOVANJA TER PRIZNANJA Gregor Vovk Petrovski, univ. dipl. pol.
Na povabilo občinskega sveta Wesporta in župana Stantona Mylesa je delegacija iz Občine Žalec ob praznovanju njihovega »St. Patrick day« obiskala pobrateno mesto Westport na Irskem. Občina Žalec sodeluje z Westpor-tom v projektih Town twinning, ki so sofinancirani s strani EU, že šesto leto.
»Poleg udeležbe na osrednji proslavi na sedežu občine v Wespor-tu, kjer smo se tudi dogovorili za nadaljnje sodelovanje v projektu »Philanthropy for Humanity« oz. Človeštvo za humanitarnost in izmenjavo učencev ter dijakov v okviru slikarske šole Chiaroscuro avgusta, je delegacija Občine Žalec položila venec pri spomeniku “Famine memorial”, ki obeležuje veliko tragedijo med 1845-1848 ob pomanjkanju hrane in množičnem izseljevanjem Ircev po svetu,« je povedala vodja Oddelka za gospodarske in negospodarske dejavnosti Občine Žalec Nataša Gaber Sivka.
Tradicionalne parade ob praznovanju St. Patrick day v Westportu so vsako leto tematsko obarvane, letošnja tema parade je bila “Travel smart” - Potuj pametno. Z namenom spodbujanja kolesarjenja je bil letošnji vodja parade (grand marshall), ki ga sicer imenuje we-sportski občinski svet, večkratni zmagovalec kolesarske dirke Tour de France Sean Kelly. Leta 2008 pa je častna funkcija grand mashalla pripadla županu Občine Žalec Lojzetu Posedela.	L. K.
Čistili so tudi Športni center Žalec
Že 17. akcija čiščenja okolja v žalski občini je tudi letos odlično uspela. Sicer vetrovno, vendar ugodno vreme je združilo tako mlade kot starejše v skupnem delu, čiščenju in urejanju bivalnega okolja in narave. Akcije se je udeležilo približno 750 občanov, zbrali pa so 27.650 kg odpadkov.
Osrednji del akcije je potekal ob reki Savinji in potoku Lava med Levcem in Vrbjem. Člani
prostovoljnih gasilskih društev iz žalske občine in člani ribiške družine so skupaj z delavci družbe Nivo in občani očistili brežine obeh vodotokov. Marsikaj še vedno konča v vodotokih, iz vode so potegnili vse, od avtomobilske strehe do koles, v gmajni pa so našli tudi sežgano avtomobilsko karoserijo. Na brežini vodotoka so našli celo eksplozivno telo, o čemer so obvestili strokovne službe. Tudi
v krajevnih skupnosti so potekale akcije na posameznih delih naselij. Najmlajši so očistili okolico šol, upokojenci ob svojih rekreativnih objektih, člani turističnih društev okolico turističnih znamenitosti, v veliko pomoč pa so jim bili tudi lovci.
V soboto, 17. aprila, bodo v vseslovenski čistilni akciji v vsaki krajevni skupnosti očistili vsaj tri večja divja odlagališča.	T. Tavčar
Vrtci in knjižnice delujejo dobro
Občina Žalec je v tem letu začela z organizacijo predstavitev posameznih dejavnosti. Najprej sta v prostorih novega Ekomu-zeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu potekali predstavitvi lekarniške in zdravstvene dejavnosti, marca pa so bili na vrsti Vrtci Občine Žalec in Medobčinska splošna knjižnica Žalec.
Vrtce, ki delujejo na območju celotne občine v obliki enega javnega zavoda, je predstavila ravnateljica Mara Mohorko. Zavod Vrtci Občine Žalec imajo trenutno deset enot, ker je griški vrtec ta'čas v gradnji. V 45 oddelkih je več kot 800 otrok. Zaposlenih je 130. V enoti Šempeter odpirajo še en oddelek za najmlajše otroke, v Žalcu - v soseski Zahod pa je v načrtu tudi gradnja novega vrtca. Idejni načrt je že izdelan, kdaj se bo gradnja začela, pa še ni znano. Zatem se bodo po besedah Mare Mohorko lotili nadomestne gradnje vrtca v Šempetru, ker je objekt precej dotrajan. Prav tako bo potrebno razmisliti o novih prostorih vrtca na Ponikvi ali o temeljiti obnovi sedanjih prostorov. Prostori in oprema vrtcev so seveda zelo pomembni, vendar pa je veliko bolj pomembno strokovno in predano delo zaposlenih ter dobro sodelovanje s starši, kar vpliva tudi na dobro počutje malčkov v vrtcih. Te zadeve v žalskih vrtcih dobro obvladujejo, pravi Mara Mohorko: »Predvsem zaradi tega, ker starši slišijo tisto, kar dejansko poskušamo sami živeti, to je, kako ustvarjati pogoje za dobro počutje in da noben problem ni takšen, da bi se bilo vredno zelo razburjati. Vsakega je mogoče tako obravnavati in rešiti, da smo vsi skupaj bolj zadovoljni. Takšne rezultate dajejo dolgoletne izkušnje in kontinui-
rano dosledno ravnanje pri delu z otroki, pri sodelovanju s starši in seveda tudi z ustanoviteljem.« Včasih je kakšno nezadovoljstvo glede vlaganj v opremo in objekte, vendar po besedah Mare Mohorko starši vedo, da vrtec v vsakem trenutku skuša čim bolj poskrbeti za vse enote: »Kljub temu da so objekti na nek način dotrajani, so dovolj prijetni, da se imajo tako otroci kot tudi starši lepo,« dodaja Mara Mohorko.
Hkrati z vrtci je potekala tudi predstavitev Medobčinske splošne knjižnice Žalec. Ustanoviteljice tega javnega zavoda so vse spodnjesavinjske občine. Knjižnica ima kar enajst organizacijskih enot, je med drugim povedala direktorica Jolanda Železnik: »Toliko jih imajo pravzaprav tudi redke osrednje knjižnice, razen večjih. To pomeni, da je temu primerno toliko več dela in urejanja organizacijskih ter ka-
drovskih zadev. Na dan 31. 12. 2009 je bilo nekaj več kot 8.100 članov, to je 19,9 odstotka glede na število prebivalcev Savinjske doline. Ta odstotek povečujemo, zato smo zadovoljni, vendar pa normativi določajo, da naj bi bilo v knjižnico včlanjenih vsaj 26 odstotkov prebivalcev. Prepričani smo, da bomo to dosegli.« Glede težav pa Jolanda Železnik dodaja: »Jaz jim pravim kar težave s tradicijo, to sta predvsem prostorska stiska in nedostopnost invalidom. Nobena enota naše knjižnice ne omogoča normalnega dostopa invalidom, vendar lokalne skupnosti ta problem poznajo in prepričana sem, da bodo poskrbele tudi za to, ko bo na vrsti obnova teh prostorov. Sicer pa v vseh spodnjesavinjskih knjižnicah ne poteka samo izposoja knjig, pač pa tudi številne prireditve, srečanja in ustvarjalnice za mlade.	K. R.
ŽALSKE LEKARNE ŽALEC
(v sodelovanju z OBČINO ŽALEC ter PLANINSKIMA DRUŠTVOMA ŽALEC IN GALICIJA)
VABIMO V NEDELJO, 11. APRILA 2010, NA 9. POHOD NA SVETO JEDERT.
Dobimo se ob 9. uri v Športnem centru Žalec.
Prebudimo pomlad v sebi!
Ko udari nesreča...
Občina Žalec je pripravila tretjo predstavitev dejavnosti, katerih delovanje in financiranje sta v njeni pristojnosti. Tokrat so bili na vrsti akcije čiščenja okolja in ravnanja s komunalnimi odpadki, področje civilne zaščite in delovanje gasilskih enot. Predstavitvi je sledil podpis letošnje pogodbe o obvezni javni gasilski službi.
Tudi tokrat so v prostorih Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu pripravili predstavitev, na katero je bila poleg gasilcev vabljena tudi javnost, vendar je bil odziv zelo slab. Po uvodnem pozdravu župana Lojzeta Posedela je vodja Oddelka za varstvo okolja in urejanje prostora Občine Žalec Aleksander Žolnir predstavil akciji pomladanskega čiščenja okolja ter področje odvoza in ravnanja s komunalnimi odpadki. Za slednje skrbi podjetje Sim-bio, Občina Žalec pa je vključena v Regijski center za ravnanje z odpadki. V pomladanskih mesecih bo Občina Žalec letos izvedla kar dve akciji čiščenja okolja. Tradicionalno akcijo, že 17. po vrsti, so pripravili 20. marca, 17. aprila pa se bodo pridružili vseslovenski akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Akciji sta podrobno predstavljeni v brošuri, ki so jo prejela vsa gospodinjstva.
Delovanje Civilne zaščite v Občini Žalec je v nadaljevanju predstavil poveljnik CZ za Občino Žalec Dušan Pungartnik. Izpostavil je pogosto pozabljeno dejstvo, da poleg gasilcev, reševalcev, jamarjev in drugih služb sile Civilne zaščite predstavljajo tudi državljani. »Civilna zaščita vključuje vse državljane oziroma občane, ki niso razporejeni v rezervni sestav Slovenske vojske ali kakšno drugo službo, in so stari med 18 in 63 let moški in 18 in 55 let ženske. Poleg tega zajema prostovoljce, to so starejši od-omenjenih ter samohranilci oziroma samohranilke, če se s tem strinjajo. Po potrebi so tako vpoklicani.« Aktiviranje teh sil se zgodi v res izjemno ekstremnih primerih, sicer pa je namen Civilne zaščite predvsem pomagati občanom takrat, ko jih prizadenejo naravne in druge nesreče, je poudaril Dušan Pungartnik: »V Občini Žalec so to predvsem poplave, ki so zelo pogoste, spremljajo jih plazovi, da ne govorim o požarih. Gonilna sila Civilne zaščite so vsekakor gasilci, pripadniki prostovoljnih gasilskih društev in, kot sem že pred leti dejal, so to zlata vredni fantje, kadar pride do nesreče in kadar jih občani potrebujejo.«
V žalski občini deluje 15 prostovoljnih in eno industrijsko
gasilsko društvo. Lani je v vseh posredovanjih skupaj sodelovalo kar 1.149 prostovoljnih gasilcev iz žalske občine, nam je med drugim povedal poveljnik občinskega poveljstva Primož Vasle: »Lani smo imeli 149 intervencij, od tega je 47 intervencij za nas opravila poklicna gasilska enota iz Celja, ki je koncesionar za tehnično reševanje in reševanje v nesrečah z nevarnimi snovmi, ena intervencija je bila opravljena z interventno skupino ob najdbah neeksplodiranih ubojnih sredstev, 101 intervencijo pa so opravili gasilci gasilskega poveljstva Žalec.«
Večjih težav gasilci v žalski občini po besedah Primoža Vasleta nimajo, že več let pa opozarjajo predvsem na dostope do objektov v mestnih središčih, kar urejajo z intervencijskimi potmi. Glede članstva in opreme prav tako nimajo težav, čeprav je ponekod oprema starejša, pa jo postopno posodabljajo.
Lani je žalska občina gasilcem namenila 260 tisoč evrov, letos pa jih bo 250 tisoč evrov. Poleg predsednikov prostovoljnih gasilskih društev in občine je sopodpisnik pogodbe Gasilska zveza Žalec. V njenem imenu je pogodbo podpisal njen predsednik Edvard Kugler, ki se je pred tem zahvalil občini in društvom za dobro sodelovanje. K. R.
S predstavitve v ekomuzeju
Žalski redarji s celjskega inšpektorata
Žalski svetniki so se 22. marca sestali še na 26. redni seji in obravnavali deset točk dnevnega reda.
Po krajši razpravi so podprli vse tri predlagane premoženjskopravne zadeve, med drugim tudi predlog, da bo občina nezazidana stavbna zemljišča, ki jih bo na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta Žalec Zahod dobila neodplačno od Sklada kmetijskih zemljišč RS, prodala na dražbi po izklicni ceni 80 evrov za kvadratni meter. Za žičnico, hmelj-ski nasad in namakalni sistem na tem območju bo lastnik dobil dobrih 61 tisoč evrov odškodnine, od tega bo 60 % v dveh obrokih zagotovila občina, 40 odstotkov pa Kranjska investicijska družba, ki na omenjenem območju prav tako odkupuje zemljišča.
V nadaljevanju seje so svetniki potrdili predlog varnosti Občine Žalec, ki je bil dan v 15-dnevno javno obravnavo. Med najpomembnejšimi novostmi je uvedba občinskega redarstva. Občina Žalec se bo vključila v Medobčinski
inšpektorat Mestne občine Celje. Mestni redarji bodo nadzirali tudi mirujoči promet, vendar pa ta hip spremembe režimov parkiranja še ne bo. V 30-dnevno javno obravnavo je bil dan Statut Občine Žalec, svetniki pa so potrdili tudi predlog Pravilnika o plačah in plačilu za opravljanje funkcije občinskih funkcionarjev, članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov, ki je dobil podporo svetnikov. V prvi in drugi obravnavi hkrati sta bila potrjena dopolnjen Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka
ter Pravilnik o kriterijih za odlog in obročno odplačilo komunalnega prispevka. Obročno odplačevanje je s tem omogočeno lastnikom obstoječih objektov, ki se priključujejo na novozgrajeno komunalno opremo, na primer v Šempetru in Gotovljah, in niso pred tem sodelovali v akcijah obročnega odplačevanja prispevka. Zdaj bodo lahko komunalni prispevek poravnali v 36 obrokih, obrok pa ne sme biti nižji od 100 evrov. Investitorji novih stanovanjskih hiš, prizidkov in nadzidav pa bodo lahko komunalni prispevek plačali v 12 obrokih, obrok pa ne bo smel biti nižji od 500 evrov.	K. R.
Nov nadzorni svet
Na prvi marčevski seji žalskega občinskega sveta, sicer 25. redni seji, so žalski svetniki izmed 7 predlaganih kandidatov po izvolili nov, šestčlanski nadzorni svet Občine Žalec.
Zavrnili so le kandidaturo Jel-
ke Srebre, ki je bila članica NS že v prejšnji sestavi. Novi člani žalskega NS pa so: mag. davčnega prava Veronika Kajič iz Petrovč, ekonomista Vinko Kišič iz Žalca in Štefka Topolovec iz Podvina, univ. dipl. ekonomista Boris Krajnc iz Zabukovice in Valerija Čakš Resnik iz Žalca. L. K.
Prvo mesto petrovskima inovatorjema
Inovatorji 2009 z ministrom, člani komisije in županom
Konec marca so v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu podelili priznanja Inovator leta 2009. Med devetimi inovacijami, šestimi individualnimi in tremi skupinskimi, osemnajst inovatorjev, so podelili kar dve enakovredni prvi nagradi, ki sta jo prejela inovatorja Aleš Marko iz podjetja Uni-forest Petrovče in Janez Upla-znik iz podjetja Sico Petrovče. Največ inovacij, dve skupinski in eno posamično, je tudi letos prispevalo podjetje Novem Car Interior Design z Ložnice pri Žalcu. Inovatorje in že dvajsetletno sistematično spodbujanje inovativne dejavnosti Občine Žalec je pohvalil tudi minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo RS Gregor Golobič.
Prva nagrajena inovacija Pregibna razširitev deske gozdarskega vitla inovatorja Aleša Marka iz podjetja Uniforest je že patentirana in gre letos tudi v serijsko proizvodnjo. Podobno velja tudi za drugo prvonagrajeno inovacijo Inovativna izvedba škarjastega dvižnega mehanizma, gnanega s hidralivničnim cilindrom pri dvižnih ploščadih inovatorja Janeza Uplaznika iz podjetja Sico, ki je v postopku pridobitve patenta. Drugo mesto med inovacijami in nagrado si je prislužila skupinska inovacija Proces komisioniranja Audi C6 inovatorjev iz podjetja Novem Car Interior Design, Antonije Tolar, Mirana Molana, Primoža Vasleta, Marjana Či-žiča, Andrejke Dubravič Šipek in Zorana Kovačiča, kije ravno tako že vpeljana v proizvodnjo tega podjetja. Priznanje in nagrado za tretje mesto je prejela inovacija Troslojni montažni dimnik inovatorjev Martina Gorška in Viktorja Zatlerja, ki je že prestala poskusno proizvodnjo v podjetju Sigmanova Žalec. Četrto mesto so si delile tri inovacije (vse prejmejo priznanje), dve med njimi prihajajo iz podjetja Novem Car Interior Design. Prva Robot za barvanje robov je skupinska inovacija ekipe inovatorjev Jake Rojška, Mirana Novaka, Romana Hlačarja in Izidorja Čižiča, druga pa Večosna gibljiva šablona samostojnega inovatorja Mirka Bolka. Obe sta že vpeljani v proizvodnjo
tega podjetja. Tretje priznanje za četrto mesto je za inovacijo Avtomatsko doziranje reciklirane vode v mešalec betonarne Gradis S 500 prejel inovator Franc Rupnik. Tudi ta inovacija je že implementirana pri samostojnemu podjetniku Pilih gradnje beton.
Komisija za inovacije v sestavi Ivan Podpečan (predsednik), Dani Zagoričnik, Danilo Basle in Danica Jezovšek Korent je med prejetimi devetimi vlogami ocenila, da dve predstavljata sicer zanimivi ideji inovatorjev iz Petrovč in Šempetra, a še nista dodelani do stopnje, ki bi omogočila njeno realizacijo še letos. Zato je inovatorja povabila k sodelovanju na razpisu naslednje leto.
Uvodoma so inovatorje in predstavnike podjetij pozdravili tudi predsedik komisije za inovacije pri Občini Žalec Ivan Podpečan, izvršni direktor podjetja Novem Car Interior Design Matjaž Omladič, ki ima med podjetji v občini gotovo najbolj razdelan sistem spodbujanja izboljšav in inovacij, ter župan Lojze Posedel, ki je pozdravil tudi ministra Gregorja Golobiča. Slednji je pohvalil že dvajsetletno podporo Občine Žalec inovativni dejavnosti, kar je med slovenskim občinami precej redka praksa. Ob tem gre tudi za po-doporo raziskovalni dejavnosti mladih, in sicer že od vrtca naprej.	L. K.
Občina Žalec že dvajset let sistematično podpira raziskovalno inovativno dejavnost v občini. Poleg projekta Inovator leta sledi temu tudi projekt Mladi inovator, ki je namenjem mladim raziskovalcem in spodbudi inovacijski in raziskovalni dejavnosti že od mladih nog. V obdobju 2004-2009 je bilo v projetku Inovatgor leta nagrajenih že 25 inovacij, v projektu Mladi raziskovalec pa prejetih že 170 raziskovalnih projektov na 27 razpisanih tem, v projekt pa je vsako leto vključenih več kot 400 raziskovalcev. Občina Žalec ima razvito tudi štipendijsko podporno okolje za izobraževanje mladih, preko katerega je od leta 2003, ko so pripravili pravilnik o štipendiranju, štipendirala že 42 dijakov in študentov. Občina pripravlja vsako leto avgusta letne razpise na temo štipendiranja, nanje pa se je do zdaj prijavljalo med 16 in 38 prosilcev. Prednost pri izboru imajo deficitarni poklici. Letno je v proračunu za štipendije ria voljo 36 tisoč evrov, gibljejo pa se med 75 (dijaki) in 210 evri (študenti). Štipendisti imajo tudi možnsot opravljanja prakse v enem od žalskih javnih zavodov. Občina Žalec štipendira v šolskem letu 2009/2010 šestnajst štipendistov, med njimi tri dijake in trinajst, ki se šolajo za pridobitev visokošolske in univerzitetne izobrazbe na področjih prava, veterine (po 1 štipendija), medicine in zdravstvene nege (3 štipendisti), tehnike in naravoslovja (6 štipendistov), informatike in medijev (2 štipendista).
VRTCI OBÙNE ŽALEC, Tomšičeva 5, 3310 ŽALEC, tel. št.: 713 14 60, faks: 713 14 70 e-naslov: vrtec.zalec@siol.net, spletna stran: http://www.vrtec-zalec.si
OBČINE 2 Alf C
POVABILO
VPIS V VRTEC
ZA ŠOL. LETO 2010/2011
VPIS predšolskih otrok NOVINCEV v programe za otroke od 1. do 5. leta starosti bo potekal od TORKA, 6. aprila, do PETKA, 23. aprila 2010, na upravi Vrtca Žalec III., Tomšičeva 5, Žalec, vsak dan od 7.00 do 15.00, SREDA do 17.00.
EVIDENČNI VPIS (za otroke, ki vrtec že obiskujejo) bo potekal od SREDE, 7. aprila, do ČETRTKA, 15. aprila. Starši prejmejo prijavnico v oddelku, ki ga obiskuje otrok, in jo tja tudi vrnejo.
IN ŠE NAPOTEK:
>	otroka vpišejo starši osebno s prijavnico, ki jo brezplačno prejmejo na upravi vrtca
>	prijavnica vključuje tudi podatke: davčna številka staršev, EMŠO za otroka in starše, telefonske številke, na katerih so starši dosegljivi (za izpolnitev prijavnice v vrtcu prinesite te podatke s seboj)
Odgovor prejmejo starši pisno predvidoma do 21. junija 2010.
Individualnost, samostojnost, odgovornost in aktivno učenje otrok v življenju z drugimi - izvedbeni kurikul vrtca v sodelovanju s starši.
Veselimo se Vašega obiska!
Potrdili sekundami projekt
Jeseni visoki obletnici
Svetniki Občine Polzela so na 3. izredni seji občinskega sveta med drugim obravnavali investicijski program za projekt Sekundarna kanalizacije Polzela, ki ga je izdelal Razvojni center Inženiring Celje.
Župan Ljubo Žnidar in vodja Oddelka za okolje in prostor Magda Cilenšek sta v obrazložitvi povedala, da je namen projekta izgradnja kanalizacije v naselju Polzela v dolžini 4.454
metrov in obnova vodovodnega sistema v dolžini 2.530 metrov. Operacija je predmet prijave na Javni poziv za predložitev vlog za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi« razvojne prioritete »Razvoj regij«. Investicija v vrednosti nekaj več kot 2,5 milijona evrov, od tega naj bi bilo 23 odstotkov nepovratnih evropskih sredstev, naj bi zagotovila priključitev dvesto
novih objektov na kanalizacijski sistem v naselju Polzela in naj bi se izvajala v naslednjih treh letih.
V nadaljevanju seje so razložili Odlok o občinskem lokacijskem načrtu Poligon v Ločici ob Savinji in potrdili letni program športa v občini za letošnje leto. Izmed šestih kandidatov so za delegata v Regijsko študijsko središče v Celju svetniki potrdili Branka Šketa in Milana Sojiča. T. Tavčar
Sprejet proračun za leto 2010
Na 22. seji Občinskega sveta Občine Vransko je bila med 16 točkami dnevnega reda med najpomembnejšimi druga obravnava in sprejem Odloka o proračunu Občine Vransko za letos.
Kot je poudaril župan Franc Sušnik, ki je obrazložil letošnji proračun, v času javne obravnave ni bilo vloženih pripomb na predlog odloka o proračunu. V času javne obravnave je bila izvedena tudi javna predstavitev, na kateri je bila v razpravi podana samo ena splošna pripomba, da se poveča delež pro-
računskih sredstev, namenjen kmetijstvu, ki pa je ni mogoče upoštevati. Tako bodo prihodki znašali nekaj več kot 3,4 milijona evrov, odhodki pa nekaj več, za kar se bo morala občina zadolžiti. Občina Vransko načrtuje letos najem kratkoročnega likvidnostnega kredita v višini 150 tisoč evrov ter odplačilo le-tega in glavnice kredita v višini 72 tisoč evrov za odplačilo dolgoročnega kredita za večnamensko dvorano. Po krajši razpravi so svetniki potrdili odlok o proračunu za letos.
V nadaljevanju se potrdili
tudi letni program športa, pravilnike o sofinanciranju letnega programa športa, o sprejemu otrok v Javni zavod Osnovne šole Vransko - Tabor, o sofinanciranju socialnovarstvenih programov in programov ostalih društev v Občini Vransko, soglašali s ceno socialnovarstvene storitve Pomoč družini na domu in sprejeli Odlok o javnem redu in miru v Občini Vransko, ob koncu pa obravnavali tudi premoženjskopravne zadeve in za predstavnika v Svet zavoda UPI Žalec imenovali Jadranko Kramer. T. Tavčar
Brezplačno merjenje in šopek
Žene so presenetili s šopkom zvončkov
Pojasnilo
V prejšnji številki Utripa smo objavili članek o osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Občini Prebold z naslovom Tisočletni hrast ali bodikava gmajna. Na opozorilo OŠ Prebold pojasnjujemo, daje pri pripravi prireditve poleg JSKD, OI Žalec, in Občine Prebold sodelovala tudi Osnovna šola Prebold, ki v članku ni bila omenjena kot soorganizatorka.	K. R.
Krajevna organizacija Rdečega križa Braslovče organizira vsako prvo nedeljo v mesecu za vse občane merjenje krvnega tlaka, holesterola in sladkorja. Predsednica KO RK Braslovče Nika Udrih je povedala, da so ta mesec, glede na to, da so merjenje opravljali dan pred
8.	marcem, dnevom žena, za žene to storili brezplačno in jih obdarili s šopkom pomladnega cvetja in najlepšimi željami. Meritve sta v sodelovanju s prostovoljkami Krajevne organizacije Rdečega križa Braslovče opravljali Maca Košak in Marija Donko. Vabilu na merjenje se je odzvalo veliko občank in občanov.	T. Tavčar
servis
plinskih
za brezskrbne
zimske
dni
peci
toplotne črpalke

mor
e
kondenzacijski plinski kotli
tal
ns
ac
sončni in zemeljski kolektorji
TEL.:03 714 03 02 GSM: 041 402 443 GSM: 041 672 107
instalacije.marcen@siol.net
www.instalacije-marcen.si

Udeleženci podpisa pogodbe
V Občini Braslovče so svečano podpisali pogodbo o opravljanju javne lokalne gasilske službe za letos. V imenu Občine Braslovče je pogodbo podpisal župan Marko Balant, v imenu Gasilske zveze Žalec predsednik Edvard Kugler in predsedniki prostovoljnih gasilskih društev Braslovče, Dobrovlje, Parižlje - To-povlje, Letuš, Gomilsko, Grajska vas in Trnava.
S pogodbo so podpisniki določili vsebino, način opravljanja gasilske službe, financiranje in druge pogoje dela. Uvodoma se je župan Marko Balant zahvalil gasilcem za pomoč, ki so jo izkazali v preteklem letu, za uspehe na tekmovanjih in aktivnosti na izobraževanjih, Gasilski zvezi Žalec pa za dobro sodelovanje na strokovnem področju. Letos je občina za
to dejavnost namenila enak znesek kot predhodno leto, in sicer 100.000 evrov. Od tega bodo za dejavnost in aktivnost gasilskih društev namenili 23.900 evrov, za nakup nujne gasilske opreme 20.000 evrov, za zavarovanje gasilskih domov, opreme in gasilskih enot 7.750 evrov, za dejavnost Gasilske zveze Žalec 6.300 evrov, za sofinanciranje nakupa gasilskega vozila za osrednje gasilsko društvo PGD Braslovče 34.650 evrov. Vozilo je bilo kupljeno s sklepom občinskega sveta in se konča naslednje leto.
Za dobro sodelovanje sta se Občini Braslovče in gasilcem zahvalila predsednik in poveljnik GZ Žalec Edvard Kugler in Franc Rančigaj, ki sta izpostavila organizacijo državnega kviza in tekmovanje mladih v gasilstvu.
Poveljnik Gasilskega poveljstva Občine Braslovče Milan Šoštarič pa je poudaril, da so dobri rezultati in uspehi, ki jih dosegajo gasilci na vseh področjih, povezani z dolorimi sodelovanjem Občine Braslovče in da imajo oboji veliko medsebojno zaupanje. Dobro in večletno kakovostno načrtovanje aktivnosti in delovanja gasilskega poveljstva in gasilskih društev je tako obrodilo dobre sadove, ki jih iz leta v leto le še izboljšujejo. V nadaljevanju se je zahvalil za sodelovanje županu, podžupanoma in celotnemu občinskemu svetu. Letos bo največja gasilska prireditev v Braslovčah, in sicer 18. septembra, ko bo PGD Braslovče praznovalo 110-letnico delovanja, PGD Trnava pa bo praznovalo 85-letnico delovanja.
T. Tavčar
Gasilska pogodba podpisana
Po končanem podpisu
V	Občini Tabor so 16. marca podpisali pogodbo o delovanju javne gasilske službe v občini. S to pogodbo se občina obvezuje zagotavljati sredstva gasilskim društvom. Z njo pa podpisniki uredijo vsebino, obseg, način opravljanja gasilske službe, financiranje in druge pogoje za delovanje javne gasilske službe v občini. Letos so v občinskem proračunu za to dejavnost namenili 39.995.90 evrov,
3.080,00	evrov jih dobi Gasilska zveza Slovenije.
V	imenu Gasilske zveze Žalec je pogodbo podpisal predsednik Edo Kugler, v imenu Občine Tabor župan Vilko Jazbinšek, v imenu občinskega gasilskega poveljstva Ivan Derča, v imenu gasilskih društev so to storili predsednik PGD Ojstriška vas Tabor Alojz Ribič, predsednik PGD Loke Filip Tekavc in podpredsednik PGD Kapla -Pondor Janko Drča. Podpisu je prisostvoval tudi poveljnik GZ Žalec Franci Rančigaj.
Na srečanju je župan pozdravil predstavnika GZ Žalec ter vsa gasilska društva in se jim zahvalil za preteklo delo.
Povedal je tudi, da so za gasilka društva od primerne porabe namesto 3 % namenili
4,5	% in izrazil veselje, da so v vseh teh letih uspeli opraviti zastavljene naloge, društva pa so opremljena z novimi vozili in posodobljeno opremo, ki pa še ni zadostna. Poudaril je, da se morajo dogovoriti, v kaj bodo vložili letošnja sredstva, in tudi, da je v teh težkih časih še kako pomembno držati skupaj in vlagati napore v vzgojo mladih gasilcev.
Zbrane sta nagovorila tudi predsednik in poveljnik GZ Žalec in pohvalila delo javne gasilske službe v občini ter dejala, da je Občina Tabor
med tistimi občinami v Sloveniji, ki se dobro zavedajo pomena gasilstva in temu ustrezno tudi skrbijo za njegov razvoj. Uspešno sodelovanje z občino je potrdil tudi poveljnik občinskega gasilskega poveljstva Občine Tabor Ivan Derča, se zahvalil GZ Žalec za dobro in korektno sodelovanje in Občini Tabor za razumevanje in vsestransko pomoč. D. Naraglav

Sprejem za mlada raziskovalca
Ob svetovnem dnevu civilne zaščite
Kočevarja, ki sta v lanskem šolskem letu na srečanju mladih raziskovalcev z mladinsko raziskovalno nalogo Možnosti zmanjšanja porabe energije na Osnovni šoli Polzela osvojila drugo mesto in prejela zlato priznanje na področju ekologije z varstvom okolja.
S sprejemom, ki sta se ga udeležili tudi mentorica Danica Gobec ter ravnateljica OŠ Polzela Valerija Pukl, sta želela opozoriti na dosežek učencev in se jima zahvaliti za njuno prizadevanje v lokalni skupnosti in inovativno delo. T. T.
Razdelili denar za kulturo in šport
Udeleženci sprejema pri županu Ljubu Žnidarju Poslanka v Evropskem ne Polzela Ljubo Žnidar sta parlamentu dr. Romana Jor- pripravila sprejem za dijaka dan Cizelj in župan Obči- Aljaža Brusa in Petra Pavla
Župan Vinko Debelak med svojim nagovorom v počastitev Dneva CZ
Ob svetovnem dnevu civilne zaščite, 1. marcu, so tudi letos v Občini Prebold pripravili krajšo slovesnost, na katero je župan povabil vodstvo civilne zaščite, Gasilske zveze Prebold ter predsednike in poveljnike prostovoljnih gasilskih društev, ki delujejo v Občini Prebold.
Srečanje je potekalo v sejni sobi Občine Prebold. Zbranim je najprej spregovoril župan Občine Prebold Vinko Debelak in osvetlil svetovni dan CZ, ki ga sicer v Občini Prebold nekoliko slovesneje praznujejo v okviru občinskega praznika in dneva gasilca junija. Tokratno srečanje je bilo namenjeno tudi podpisu aneksa k pogodbi o delovanju javne gasilske službe v občini v letu 2010. S to pogod-
bo podpisniki urejajo vsebino, obseg, način financiranja in druge pogoje za delovanje javne gasilske službe, ki jo v Občini Prebold zagotavlja sedem operativnih gasilskih društev, ki so vključena v GZ Prebold. Aneks k pogodbi so podpisali pred-
sedniki prostovoljnih gasilskih društev, predsednik GZ Prebold Jože Veber in župan Občine Prebold Vinko Debelak.
Slednji je ob tej priložnosti vsakemu gasilskemu društvu izročil tudi po dve gasilski C-cevi.	D. N.
Grad Komenda II. faza
Svetniki Občine Prebold so imeli 11. marca na dnevnem redu 29. redne seje 16 točk. Med njimi sta bila tudi predlog sprememb Odloka o določitvi volilnih enot v občini in predlog idejne zasnove prenove in dozidave vrtca v Preboldu.
Na začetku seje so z dnevnega reda umaknili tehnični popravek Odloka o lokacijskem načrtu območja L4/6 cona SOC, ki ga bo prej preučil pristojni odbor. Potrdili pa so letni program športa v občini za letos in razdelili proračunska sredstva za to področje. Občina bo sofinancirala materialne stroške Športni zvezi Prebold, športne prireditve v okviru 4. športnega druženja mladine, izvajalcem bo sofinancirala programe športa (mladih, tekmovalnega športa, izobraževanja, športne rekreacije), prav tako programe vadbe šolske mladine, pa tudi vzdrževanje športnih objektov in naprav ter kakovostnega tekmovalnega športa. Skupaj je v letošnjem proračunu za šport namenjenih
26.000	evrov. Na razpis za razdelitev sredstev za programe športa je prispelo 15 vlog. Razdeljenih je bilo 20.565 evrov, 3.925 evrov pa je ostalo nerazporejenih oziroma jih bodo namenili sofinanciranju dejavnosti, ki jih je Športna zveza Prebold prijavila na razpis Fundacije za šport.
Na marčevski seji so preboldski svetniki razdelili tudi sredstva za ljubiteljsko kulturo. Nekaj manj kot 20.000 evrov bo prejelo devet društev, največ Pihalni orkester Prebold (10.000 evrov). Prav tako je bila potrjena lista za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem in po skrajšanem postopku Pravilnik o enkratnem prispevku za novorojence v Občini Prebold. Višina vrednostnega bona ob rojstvu otroka znaša letos 150 evrov. Prav tako po skrajšanem postopku sta bila sprejeta Pravilnik o dodeljevanju socialnih pomoči, ki uvaja valuto evro, in spremembe Odloka o ustanovitvi VIZ Osnovna Šola Prebold. Po tej spremembi šteje Svet šole enajst članov, od tega tri predstavnike ustanovitelja, pet predstavnikov zaposlenih (tri iz šole in dva iz vrtca) ter tri predstavnike staršev (dva iz šole in en iz vrtca).
Preboldski svetniki so potrdili tudi predlog idejne zasnove obnovitve in dozidave vrtca Prebold. Po pogovoru o novogradnji in po pregledu sedanjega objekta so se odločili za postopno prenovo. K dosedanjemu objektu bodo po besedah župana Vinka Debelaka predvidoma še letos dogradili prizidek za štiri oddelke za najmlajše otroke. Nato pa se bodo lotili obnove starega dela vrtca, v katerem bo 12 oddel-
kov. Celotna naložba bo vredna
800.000	evrov, letos naj bi zanjo namenili 200.000.
Tudi preboldski svetniki pred letošnjimi lokalnimi volitvami odločajo o spremembi volilnih enot. Zdaj je občina razdeljena na tri volilne enote, v vsaki se voli po pet svetnikov. Vendar imata prva (1.648 občanov) in druga (1.787) enota precej več prebivalcev kot tretja (1.386). Zato so v 15-dnev-no obravnavo dali dva predloga sprememb. Po prvi bo celotna občina ena volilna enota, v kateri bodo občani volili 15 svetnikov, po drugem predlogu pa bodo volivci v prvi in drugi volilni enoti volili po 6 svetnikov, v tretji pa pet. V tem primeru bi občinski svet štel 17 članov, za kar bi bilo potrebno spremeniti tudi statut občine.
Ob koncu 26. redne seje so preboldski svetniki potrdili tudi investicijsko dokumentacijo za izgradnjo komunalne infrastrukture za zagotavljanje ustrezne infrastrukture za priključitev na obstoječe primarno kanalizacijsko omrežje za odvajanje komunalne odpadne vode in čiščenje na Centralno čistilno napravo Kasaze. S tem projektom jé preboldska občina vključena v Regionalni razvojni program. V okviru tega projekta bodo zgradili 4.612 metrov kanalizacije in črpališče ter obnovili skupaj 1.290 metrov vodovoda. Na kanalizacijski sistem in čistilno napravo naj bi bilo tako priključenih približno 113 novih objektov oziroma 452 populacijskih enot. Skupna vrednost investicije je 1.121.229 evrov, občina bo morala zagotoviti 42,7 odstotka, 50,4 odstotka bo sredstev Evropske unije, 6,9 odstotka pa sredstev Službe vlade za regionalni razvoj.	K. R.
Polzelski svetniki so na 21. redni seji obravnavali osem točk dnevnega reda. Po seznanitvi z letnim poslovnim poročilom Osnovne šole Polzela za lansko leto, ki ga je podala ravnateljica Valerija Pukl, so svetniki nekaj več časa namenili investicijskemu programu za obnovo Gradu Komenda -
II.	faza in zaključnemu računu proračuna Občine Polzela za lansko leto.
V okviru II. faze, ki naj bi se zaključila prihodnje leto, imajo v načrtu dokončati zunanje ureditve, vključno z gradnjo opornega zidu in ureditvijo 200 kvadratnih metrov površine v pritličju, 504 kvadratnih metrov obeh podstrešjih in kupiti potrebno opremo. Strošek II. faze bo znašal nekaj več kot 740 tisoč
Na 26. redni seji Občinskega sveta Občine Tabor v ponedeljek, 15. marca, niso obravnavali kakšnih zahtevnih točk dnevnega reda. Seznanili so se z izvajanjem sklepov 25. redne seje, sprejeli zapisnik te seje, soglašali k ceni storitve za pomoč na domu in potrdili predloge dobitnikov priznanj Občine Tabor za leto 2010.
Sejo je v odsotnosti župana vodil podžupan in svetnik Janko Drča, ki pa je imel skupaj s svetniki nehvaležno delo, saj so bili med predlogi za letošnja priznanja Občine Tabor tudi
evrov, od tega bo Evropska unija za regionalni razvoj prispevala 438 tisoč evrov, ostalo pa Občina Polzela iz proračuna. Z deli bodo začeli prihodnji mesec, končali pa konec junija prihodnje leto. Vrednost celotnega projekta Komenda pa bo znašala 2.421.570 evrov.
Tudi glede Odloka o zaključnem računu za lansko leto je bila razprava konstruktivna. Kot sta poudarila župan Ljubo Žnidar in računovodkinja Tanja Mavrič, so zastavljene cilje lani izpolnili v okviru najboljših možnosti predvsem pri komunalni infrastrukturi, prenovi Gradu Komenda in na področju prostorske dokumentacije in novogradenj. Zaradi povečanega vpisa otrok v vrtec so zagotovili dva dodatna oddelka. Na po-
trije svetniki, in sicer Jože Cestnik, Martina Zupančič in Janko Drča. Vsi trije in tudi drugi svetniki so bili mnenja, da sami sebi ne morejo podeljevati priznanj, saj bi se to komu lahko zdelo sporno. So pa v nadaljevanju potrdili predlog za zlato
dročju družbenih dejavnosti pa so zagotavljali sredstva za redno delovanja zavodov, društev in drugih dejavnikov, ki delujejo v tej lokalni skupnosti. Svetniki so obravnavali in dali pozitivno mnenje imenovanju Jadranke Kramer z Vranskega za predstavnico vseh občin Spodnje Savinjske dolute v Svet zavoda UPI Ljudska univerza Žalec ter sprejeli sklep, da se šest stanovanj Občine Polzela s pogodbo neodplačno prenese na družbo Polzela, tovarna nogavic ter omogoči prenos na dejanske lastnike in posestnike.
Ob koncu seje je župan Ljubo Žnidar svetnike seznanil z vseslovensko akcijo Očistimo Slovenijo 17. aprila, ki bo potekala tudi v Občini Polzela, in o prireditvi ob dnevu Zemlje. T. T.
plaketo Občine Tabor, ki jo bosta na slavnostni seji ob občinskem prazniku prejela Danica in Leopold Rožanc. S prireditvami ob letošnjem občinskem prazniku bodo začeli 21. aprila. Program bo tudi letos zelo pester in zanimiv.	D. N.
KMETIJSKA ZADRUGA VRANSKO Vransko 59, 3305 Vransko
ZDAJ JE ČAS ZA SPOMLADANSKO DOSEJANJE TRAV V TRAVNO RUŠO.
KMETIJSKA ZADRUGA VRANSKO, z. o. o., nudi iz svojega programa setev trav v travno rušo po ceni:
- za člane zadruge 60 EUR/ha (z ddv)
- za nečlane zadruge 65 EUR/ha (z ddv)
IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA
proizvodnja in montaža
MARN, s. p.,Vransko 18 b, 3305 Vransko
Tel./faks: 03 572 51 06, 041 508 655, 031 814 999 e-naslov: slavica.marn@siol.net, www.marn-vransko.si.
PRAZNJENJE GREZNIC
JANEZ DOLINAR, s. p., Zabukovica 109, 3302 Griže Tel.: 031 786 975
GEODETSKE STORITVE
urejanje mej parcelacije vriši objektov GPS meritve geodetski načrti
Svetniki so se odrekli priznanjem
Leto gasilskih jubilejev GZ Prebold Po pomoč prihaja že 500 oseb
Milan Kupec med podajanjem svojega poročila
V Gasilski zvezi Prebold slavijo letos okrogle jubileje kar tri društva. Med njimi tudi osrednje gasilsko društvo Prebold-Dolenja vas-Marija Reka, ki zaokrožuje 90-letnico svojega obstoja. Enako število let šteje tudi PGD Šešče, PGD Kaplja vas pa praznuje letos 100-letnico delovanja.
Preboldsko društvo, ki vključuje poleg Prebolda tudi Dole-
njo vas in Marijo Reko, se je na to jubilejno leto pripravljalo že dalj časa, kar se kaže v povsem prenovljenem gasilskem domu, posodobljeni opremi in drugih aktivnostih, posvečenih jubileju. Upali so, da bodo uspeli jubilej kronati tudi z nakupom novega sodobnega avtomobila s cisterno, vendar bo najbrž potrebno na to počakati še kakšno leto.
Društvo je svoj 90. jubilejni
občni zbor pripravilo v Dvorani Prebold. Za humoren in nevsakdanji uvod so poskrbeli mladi gasilci, ki so uprizorili hitro intervencijo gašenja zaradi kajenja cigarete na odru, za glasbo pa je poskrbel Tim Rogi. V nadaljevanju je zbrane pozdravil predsednik preboldskih gasilcev Milan Kupec in podal kratko kronologijo društva in spregovoril o delu in aktivnostih v preteklem letu. Največji zalogaj in preizkus njihove sposobnosti je bil katastrofalni požar velike zgradbe nekdanje preboldske tekstilne tovarne. Poveljnik društva Darko Kranjec je povedal, da so jih lani z Regijskega centra za obveščanje Celje k posredovanju poklicali osemkrat.
Lani so kar nekaj del opravili tudi na gasilskem domu, saj so zamenjali še nekatera okna, prepleskali stolp in opravili nekaj notranjih vzdrževalnih del. Veliko pozornost so posvečali preventivni dejavnosti in izobraževanju. Na tekmovanjih so posegali po zelo dobrih rezultatih. Članice A so postale regijske prvakinje in se uvrstile na državno prvenstvo, ki bo junija letos.
V razpravi so njihovo uspešno delo pohvalili tudi gostje, med njimi tudi župan Vinko Debelak in predsednik GZ Prebold Jože Veber ter Sašo Udovič, ki se je preboldskim gasilcem zahvalil za izjemno prizadevanje pri gašenju njihovega objekta. Ob tej priložnosti je GZ Prebold podelila tudi tri priznanja za dolgoletno delo v gasilstvu. GZ Prebold je podelila tudi dve gasilski priznanji III. stopnje, priznanje sta prejela Matej Ocvirk in Sašo Otavnik, ter dve priznanji za 30-letno operativno delo, ki sta ga prejela Viktor Stergar in Stanko Pišek.	D. N.
Gasilska zveza Prebold je prejšnji petek v gasilskem domu v Kaplji vasi pripravila svoj 11. občni zbor. Zveza vključuje osem prostovoljnih in industrijskih gasilskih društev na območju Občine Prebold. Takšne gasilske zveze, ki delujejo v okviru ene lokalne skupnosti, so se izkazale za zelo uspešne in tako je tudi s preboldsko, je v svojem poročilu med drugim poudaril predsednik zveze Jože Veber.
Poveljnik Branko Verk je izmed posredovanj v lanskem letu izpostavil največji požar v zadnjem času, ki je uničil staro poslopje nekdanje Tekstilne tovarne Prebold. Gasilcem izpreboldske zveze so pomagali gasilci žalske zveze, velenjskega društva in celjski poklicni gasilci. 120 gasilcev je opravilo približno 2.500 ur, stroški posredovanja pa so ocenjeni na skoraj 72 tisoč evro. Čeprav je objekt pogorel, pa so uspeli obvarovati pred ognjem sosednje stavbe. Poleg tega požara so imeli lani sedem različnih manjših intervencij. Uspešni so bili na strokovnem, operativnem, preventivnem in tekmovalnem področju, nekaj tekmovalnih ekip se je uvrstilo na letošnje državno prvenstvo. Dobro delo mladine, žena in veteranov so potrdili tudi predsedniki komisij.
Gasilce je med drugim pohvalil tudi župan Vinko Debelak in dodal, da je požarna varnost v občini trdna in na ravni, kakršno pričakujejo občani. Med drugim so na včerajšnjem občnem zboru izvedli nadomestne volitve, Srečka Stepišnika je kot član upravnega odbora Gasilske zveze Prebold zamenjal Gregor Fonda. Podelili so tudi zahvale za sodelovanje v gašenju požara objekta tekstilne tovarne, zahvale pa bodo prejeli tudi gasilci iz žalske zveze, velenjskega društva in celjske poklicne enote.	K. R.
Pesem staršem že četrtič
V Dvorani Prebold so v organizaciji župnije sv. Pavel Prebold in župnije Marija Reka pripravili že 4. dobrodelni koncert Pesem staršem. Z njim se vsako leto zahvalijo staršem, da so sprejeli in podarili življenje, hkrati pa z zbranimi sredstvi pripomorejo k dokončanju Aninega doma. Letos so prodali 350 vstopnic.
Tokrat so številno občinstvo s svojimi nastopi navduševali domači pevski zbori preboldske
župnije in tudi gostje. Na odru dvorane so prepevali cerkveni komorni zbor Glas srca in otroška zbora Šempavske iskrice in Sončki. Občinstvo so navdušili tudi Vokalni kvartet Zvon, Ansambel Florjan in Prifarski muzikantje.
Koncert je povezovala Mateja Jan. Domači župnik Damjan Ratajc se je v svojem nagovoru osredotočil na pomen pravega družinskega okolja, zakonske zveze moža in žene, kot najprimernejšega kraja za življenje in
odraščanje otroka. Poudaril je, da le v takšni družinski obliki dobi otrok temeljno občutljivost za svet, ki ga obdaja. Zahvalil se je vsem nastopajočim, donatorjem, njegovim najožjim sodelavcem in odboru za pripravo koncertov.
Po koncertu so vse nastopajoče povabili v prostore Aninega doma in jih pogostili z dobrotami, za katere so poleg donatorjev poskrbele gospodinje iz obeh župnij. Na ta način so se jim želeli zahvaliti za brezplačen nastop na 4. koncertu Pesem staršem.	D. N.
Zbirne centre upravlja Simbio
V letu 2010 so pod upravljanje družbe Simbio, d. o. o., Celje, prešli vsi zbirni centri v lokalnih skupnostih, v katerih družba opravlja gospodarsko javno službo zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov.
S tem se je povečal nadzor nad zbranimi komunalnimi odpadki, pa tudi količine pripeljanih ko-
sovnih odpadkov. Gre za zbirne centre Vransko - Tabor, Braslovče, Polzela in Prebold. To pomeni, da lahko občani navedenih občin podobno kot celjski občani pripeljejo kosovne odpadke v zbirne centre v njihovih občinah. Kosovne odpadke lahko občani, ki so vključeni v sistem zbiranja in odvoza odpadkov, pripeljejo
tudi sami v Zbirni center Buko-vžlak. Štirikrat letno v velikosti ene avtomobilske prikolice je prevzem brezplačen. Občani morajo imeti s sabo odrezek zadnje plačane storitve. V primeru najema večjega zabojnika na dom pa je potrebno naročeno storitev (dostavo zabojnika, količino odpadkov) plačati.	T. T.
Med nastopom folklorne skupine OŠ Petrovče in podružnične POŠ Trje
V dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec je dekanijska Karitas Petrovče pripravila
14.	dobrodelni koncert Z roko v roki. Tudi letos se je prijaznemu vabilu odzvalo veliko slovenskih narodno-zabavnih ansamblov, pevcev in ostalih gostov. V imenu pokrovitelja Občine Žalec je zbrane nagovoril žalski župan Lojze Posedel, ob koncu koncerta pa se je vsem zahvalil pater Ivan Arzenšek.
Predsednica dekanijske Karitas Elvira Selič je o delovanju dekanijske Karitas povedala:
»Finančno-gospodarska kriza je Slovenijo močno prizadela. Številka nezaposlenih narašča in to je velik delež ljudi. Seveda ne smemo govoriti zgolj o številkah, kajti za vsako številko se skriva obraz in moramo videti vsakega posameznega človeka ali družino in njihove usode. Tako je tudi pri nas vsak dan vse več ljudi potrebnih pomoči, a ne le materialne, temveč tudi du-
hovne. V letu 2009 smo razdelil okoli 3.000 paketov. Do paketa so upravičeni prosilci enkrat mesečno. Razdelili smo 8520 1 mleka, 4130 kg sladkorja, 1760 kg riža, 4030 kg moke, 2110 kg testenin, 1470 1 olja in še veliko konzerviranih živil.«
V dekanijski Karitas Petrovče imajo evidentiranih okrog 500 oseb, ki vse leto prihajajo po pomoč. Poklicani se čutijo, da pomagajo drugim, pa čeprav z eno samo besedo, z enim samim dejanjem, celo z eno samo dobro mislijo. V zadovoljstvo jim je, če lahko drugemu človeku olajšajo trpljenje in mu prinesejo radost. »Pri našem delu se zavedamo, da uboštvo ni pomanjkanje hrane, materialnih dobrin ... Uboštvo je pomanjkanje duhovne hrane, osamljenost in občutek nezaže-lenosti. Žal pa mi ne moremo narediti velikih stvari, ampak le drobne z veliko ljubezni. Košček tega občutja delimo z ljudmi skoraj 20 let, ker smo naredili korak od sebe k drugim, ne gle-
da na njihovo barvo, jezik, veroizpoved ... Z veseljem pa tudi ugotavljamo, da nismo sami. Ob organizaciji vsakoletnega dobrodelnega koncerta Z roki v roko nam stojijo ob strani Občina Žalec, ZKŠT Žalec, duhovniki Dekanije Žalec, sodelavci vseh karitativnih dejavnosti Spodnje Savinjske doline, mnogi donatorji, številni ljudje, za katere je dovolj, da jim rečemo samo hvala. In nenazadnje so tu naši redni obiskovalci, ki so nas letos pospremili na 14. dobrodelnem koncertu in skupaj z nami prisluhnili nepozabnemu večeru. Tudi letos nam je s prodajo vstopnic in donacijami uspelo zbrati okrog 10.000 evrov, na občinski proračun pa se zanašamo tudi v tem letu. Pomoč nam je na koncertu obljubil tudi župan Lojze Posedel. Če pravijo, da se življenje ne meri s številom vdihov, ampak trenutkov, ki ti jemljejo dih, je zagotovo koncert eden izmed teh trenutkov,« je zaključila Elvira Selič.	T. Tavčar
5600 paketov za 2000 družin
Da bi polepšali velikonočne praznike družinam, ki jih je kriza najbolj prizadela, je Škofijska karitas Celje, ki ima glavno skladišče v Vrbju pri Žalcu, v teh dneh med 1.987 družin, skupaj za 5.597 družinskih članov, začela razdeljevati pakete hrane.
Kot je povedal generalni taj-
nik škofijske Karitas Matej Pirnat, se je število pomoči potrebnih v primerjavi z letom 2008 povečalo za trikrat. Škofijska Karitas Celje je prisotna v 75 župnijah, v teh dneh pa bodo končali tudi z razvozi 70 ton hrane iz intervencijskih zalog Evropske skupnosti. Družinam v stiski so v okviru mreže Kari-
tas v celjski škofiji na voljo tudi druge oblike pomoči, kot so paketi potrebščin za nego dojenčka, pomoč pri plačilu položnic za nujne življenjske stroške, oblačila in obutev, izposoja medicinsko tehničnih pripomočkov za nego bolnika. Ob petkih poskrbijo tudi za brezplačno delitev kruha v Celju. T. T.
Z akcijo zadovoljni
Društvo za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije s sedežem v Žalcu vodi Žalčanka Viktorija Rehar. Društvo je ob tednu boja proti raku v sejni sobi nekdanje Mestne skupnosti Žalec organiziralo brezplačno merjenje krvnega tlaka, sladkorja, holesterola in določanje indeksa telesne mase.
Merjenje sta zadnji februarski petek opravljali Barbara Dimnik in Tončka Zimšek. Nad udeležbo so bili zelo presenečeni, saj takšnega odziva niso pričakovali. Priložnost so v naj večji meri izkoristili starejši in upokojenci obeh spolov. T. Tavčar
Barbara Dimnik in Tončka Zimšek pri merjenju krvnega tlaka, sladkorja in holesterola
Tokrat v Občini Tabor
Predsednik komisije Dušan Zabukovnik med podajanjem poročila
Na Jožefovo osrednja tema vrtnine
Tudi za lončeno posodo je bilo veliko zanimanja
Letošnji zbor mladih gasilcev GZ Žalec so pripravili v gasilskem domu PGD Kapla -Pondor. Zbor sta z igranjem na harmoniko in piščal uvodoma popestrila Aljaž Gubenšek in Teja Pustoslemšek, mlade gasilce pa je pozdravil župan Občine Tabor Vili jazbinšek. Zbrane so nagovorili tudi predsednik in poveljnik GZ Žalec Edvard Kugler in Franc Rančigaj ter gostje iz GZ Prebold, GZ Velenje, občinskega gasilskega poveljstva Občine Tabor in predstavniki gostitelj skega društva.
Predsednik Dušan Zabukovnik je podal poročilo o delu mladinske komisije GZ Žalec in povedal, da so zelo ponosni na delo in rezultate, ki jih dosegajo mladi. Komisija skrbi za dobro počutje 779 mladih gasilcev GZ Žalec. V svojem govoru se je dotaknil gasilskega kviza, gasilskih tekmovanj, srečanja gasilske mladine, letovanja mladih gasilcev, izobraževanja, gasilske orientacije in še nekaterih dejavnosti, ki so zaznamovale njihovo delo v pre-
Delegati iz 35 prostovoljnih in industrijskih gasilskih društev ter drugi gostje so se v Vrbju prejšnji petek zbrali na 55. skupščini Gasilske zveze Žalec. Zveza šteje 4052 članov, kar je za 98 več kot leto prej, torej članstvo narašča, kar jih uvršča med večje gasilske zveze v Sloveniji.
Uvodoma sta zbrane v imenu občine gostiteljice in v imenu vseh spodnjesavinjskih županov pozdravila žalski župan Lojze Posedel in predsednik PGD Vrbje Denis Herle.
V GZS Žalec so lani posvečali pozornost predvsem strokovnemu usposabljanju. 272 posameznikov se je udeležilo različnih tečajev. V petih gasilskih poveljstvih so pripravili praktične vaje, vrhunec je bila skupna praktična časovno nenapovedana vaja. Lani so gasilci zveze posredovali kar 227-krat, kar je 46-krat več kot leto prej. Povečalo se je število posredovanj ob vremenskih ujmah, kar v 22 primerih je bilo potrebno posredovati zaradi požarov v naravnem okolju. Ponovno izstopa število dimniških požarov. Na tekmovalnem področju so dosegli odlične rezultate. Devet ekip si je na regijskem tekmovanju zagotovilo sodelovanje na državnem tekmovanju, mladinskega tekmovanja Gasilske zveze Žalec se je udeležilo 430 članov, tekmova-
teklem letu. Kviza se je udeležilo 19 PGD GZ Žalec. Med njihove največje zalogaje prištevajo tudi organizacijo kviza GZ Slovenije v Braslovčah.
Zelo pestro je bilo tudi na področju gasilskih tekmovanj, vendar pa si v mladinski komisiji želijo, da bi se tekmovanj udeleževala vsa gasilska društva. Gasilskega tekmovanja GZ Žalec se je namreč udeležilo le 21 prostovoljnih gasilskih društev. Vrhunec tekmovanj mladih gasilcev je bilo tekmovanje savinjsko-šaleške regije, na katerem so si vstopnico za nastop na letošnjem državnem tekmovanju priborili pionirji iz Andraža, pionirke iz Levca, mladinci iz Velike Pire-šice in Andraža ter mladinke z Gomilskega, iz Velike Pirešice in Andraža.
Na področju izobraževanja si je 76 mladih gasilcev prislužilo bronasto, srebrno ali zlato preventivno značko Preprečujemo požare. Kot je povedal Dušan Zabukovnik, pa so se lani prvič lotili tudi organizacije v orientaciji. Na
nja članic in članov 690 tekmovalk in tekmovalcev, starejših članov in članic pa 12 enot. V pokalnem državnem tekmovanju so starejši člani PGD Kasaze-Liboje postali državni prvaki. Na državnem tekmovanju v kvizu v Braslovčah je ekipa PGD Ločica ob Savinji osvojila 3., PGD Andraž nad Polzelo osmo mesto itd. Ekipa mlajših pionirjev PGD Velika Pirešica je na državnem tekmovanju v orientaciji osvojila 3., mlajše in starejše ponirke pa
4.	mesto. Osrednje praznovanje so lani pripravili v Levcu, kjer je tamkajšnje društvo praznovalo 100-letnico delovanja.
Lani so postali bogatejši za nova vozila v prostovoljnih gasilskih društvih Griže, Levec in Grajska vas, razvili so nov prapor veteranov Gasilske zveze Žalec in v Grižah začeli z gra-
Prvi marec, mednarodni dan Civilne zaščite, izpostavlja in poudarja pomen pripravljenosti na izjemne dogodke, ki lahko vsak hip kjerkoli na svetu ogrozijo življenja ljudi in uničijo njihovo imetje. Tudi Slovenijo pogosto prizadenejo naravne in druge nesreče, zato je zelo pomembno, da imamo dobro usposobljene in priza-
izbirnem tekmovanju v Andražu je sodelovalo osem prostovoljnih gasilskih društev. Skupaj s PGD Velika Pirešica je komisija organizirala tekmovanje v orientaciji savinjsko-šaleške regije. Na državno tekmovanje se je uspelo udeležiti kar šestim ekipam iz štirih prostovoljnih gasilskih društev.
Na občnem zboru so podelili več priznanj in pohval. Skupina mlajših pionirjev iz PGD Ločica ob Savinji je prejela priznanje za uspešen nastop na državnem gasilskem kvizu v Braslovčah, skupina mlajših pionirjev iz PGD Pirešica pa priznanje za področje orientacije. Posebne pohvale za samostojno izvedene zbore mladih so podelili mladinskim komisijam iz PGD Drešinja vas, Levec, Ponikva pri Žalcu, Zabukovica in Zavrh pri Galiciji.
Delo Mladinske komisije GZ Žalec bo tudi letos usmerjeno v najrazličnejše oblike pomoči društvom, od ustanavljanja mladinskih komisij do izvedbe zbora mladih. Posebno pozornost bodo namenjali izobraževanju mentorjev, spodbujanju in sodelovanju z osnovnimi šolami za vpeljavo predmeta varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in k spodbujanju osvajanja gasilskih veščin. Sodelovanje na kvizih mladih na nivoju občinskih gasilskih poveljstev, različna gasilska tekmovanja in tekmovanja v orientaciji, letovanje in še nekatere druge aktivnosti pa bodo tudi letos zaokrožili njihovo delovanje. D. Naraglav
dnjo novega gasilskega doma. V nadaljevanju so sprejeli program dela za letos in finančni plan, ki je podoben lanskemu. Delo zveze so v razpravi pohvalili Niko Vilhar v imenu Gasilske zveze Slovenije, predstavniki sosednjih gasilskih zvez in gasilske zveze iz Križevcev na Hrvaškem ter drugi.
Ob koncu so podelili spominski plaketi, in sicer PGD Kapla - Pondor in PGD Griže za visok jubilej, pisno priznanje GZ, ki ga je prejela ekipa starejših članov za prvo mesto v skupnem seštevku pokalnega tekmovanja GZ Slovenije, in plaketo sv. Florjana, ki jo je prejel Jože Marinko za dolgoletno nošenje prapora GZ Žalec. Skupščino, ki jo je s svojim petjem popestril Ženski pevski zbor Gotovlje, so končali z družabnim srečanjem.	T. Tavčar
devne sile Civilne zaščite. Dan zaščite je tudi priložnost za zahvalo.
Osrednjo državno prireditev ob dnevu Civilne zaščite so letos pripravili na Brdu pri Kranju. Štab Civilne zaščite Zahodne Štajerske pa je v sodelovanju z Upravo RS za zaščito in reševanje, Izpostavo Celje, in Občino Zreče tokrat
Jožefovo je bilo na Slovenskem v preteklosti velik praznik, saj je sveti Jožef zavetnik slovenskih dežel, družin, kmetov in rokodelcev. Običajni na ta dan so bili Jožefovi sejmi, ki so jih v zadnjih desetletjih ponekod ponovno obudili. Tudi v Petrovčah je bil letos zelo živahen sejemski dan.
22.	Jožefov sejem se je po tradiciji pričel z mašo v petrovski baziliki, ki jo je daroval celjski opat Marjan Jezernik. Uradno odprtje z nagovori gostov in blagoslovom sejma je bilo ob 11. uri na odru v sejemskem šotoru. Najprej je zbrane nagovoril in vsem Jožetom in Jožicam čestital za god predsednik Kmetijske zadruge Petrovče Franci Gajšek, zatem pa so jih nagovorili še župan občine Žalec Lojze Posedel, podpredsednik Kmetijsko-goz-darske zbornice Slovenije Marjan Golavšek, podpredsednica Zadružne zveze Slovenije Ane-mari Gerold ter predsednik Združenja vrtnarjev Kalček Jelko Hrustelj, sejem pa je blagoslovil opat Marjan Jezernik. Ker je Jožefovo praznik za Jožice in Jožete ter vse obiskovalce sejma, so tudi letos ob odprtju sejma razrezali veliko torto.
Poleg Kmetijske zadruge Petrovče in Kmetijsko-gozdarskega zavoda Celje je bilo letos soorganizator sejma Združenje vrtnarjev Kalček. Lepo pomladansko vreme in dejstvo, da je bilo Jožefovo na petek, je v Petrovče privabilo skoraj deset tisoč obiskovalcev. Franci Gajšek je povedal, da tako dobrega obiska pravzaprav niso pričakovali: »Menili smo že, da ljudje niso več navdušeni nad sejmom, vendar se je izkazalo, da če je vreme lepo, za obisk ni problema.«
Da so takšni sejmi, kot je Jožefov v Petrovčah, zelo pomembni in potrebni za kmete, je poudaril tudi Marjan Golavšek: »Trgovski sistemi si jemljejo velik del pogače, proizvajalcem ostaja zelo malo. Tržna niša je predvsem prodaja na sejmih ali na domu, seveda pa to ne velja za vse, ampak predvsem za manjše proizvajalce in tiste, ki imajo dopolnilne dejavnosti. Na sejmih in tržnicah, pa tudi na prireditvah v organizacije Kmetijsko-gozdar-ske zbornice, kakršna je Iz vasi v mesto, lahko pridejo meščani v neposreden stik s pridelovalci in kupijo njihove pridelke in izdelke po zelo konkurenčnih cenah. Če bi neposredno prodajali, bi pridobili tako proizvajalci kot kupci, slednji bi kupovali bistveno ceneje, proizvajalci pa bi za to dobili bistveno več.«
proslavo pripravil v Zrečah, kjer so podelili tudi priznanja in nagrade Civilne zaščite. Med prejemniki srebrnih znakov sta bili PGD Braslovče, ki letos praznuje 110-letnico, in PGD Kaplja vas, ki obeležuje stoletnico. Bronasti znak CZ pa je med drugimi prejel tudi član štaba Civilne zaščite Žalec Milan Gerželj.	K. R.
Sicer pa je bila osrednja tema razstave v dvorani Hmeljarskega doma in posveta letos vrtnarstvo. Predstavilo se je Združenje vrtnarjev Kalček, ki je skupaj z Društvom podeželskih žena občine Žalec pripravilo razstavo z naslovom Nove priložnosti v vrtnarstvu. Člani Združenja vrtnarjev Kalček so razstavili svoje pridelke zelenjave, cvetja in drugih okrasnih rastlin. Prikazali so možnosti za pridelavo vrtnin v prihodnje, ko bo poudarek na pridelavi integrirane in ekološke zelenjave ter mnogih novosti v sortimentu gojenih okrasnih rastlin.
Razstavo so pripravili ob 10-le-tnici obstoja Združenja pridelovalcev vrtnin celjske in koroške regije, ki se od leta 2008 imenuje Združenje vrtnarjev Kalček. Združenje ima ta čas približno 60 članov, ki vztrajajo pri pridelavi
Člani Združenja šoferjev in avtomehanikov Savinjske doline, ki združuje iz vseh šestih občin Spodnje Savinjske doline 253 članov, in gostje so se zbrali na občnem zboru na av-topoligonu v Ločici ob Savinji. Na zboru, ki je bil tudi volilni, so pregledali opravljeno delo v preteklem letu in si zadah nove naloge za letos.
Predsednik združenja. Milan Pečnik in poveljnik Bojan Predovnik sta povedala, da je njihov glavni cilj zmanjšanje krvnega davka na cestah. Na tem področju so veliko postorili, vendar še niso zadovoljni, saj je prometnih nesreč še vedno preveč. Izpeljali so tudi vrsto nalog. Med pomembne uvrščajo akciji Bodi viden, bodi previden in Prvi šolski dan, na tekmovanju o poznavanju prometnih predpisov in vožnji s kolesom so sodelovali z vsemi osmimi osnovnimi šolami, organizirali in izpeljali so čiščenje in urejanje zelenic ter okolice avtopoligona, ob dnevu šoferjev in avtomehanikov so proslavili 55-letnico združenja in izdali brošuro, pripravili so regijsko tekmovanje šoferjev in avtomehanikov, s prometno policijo Celje so organizirali akcijo varne vožnje z motornimi kolesi, ki se je je udeležilo dva tisoč motoristov, pripravili so srečanje veteranov in opravili kar nekaj del pri vzdrževanju avtopoligona.
Letošnji program obsega, poleg redne dejavnosti, še več
vrtnin kljub temu, da veliki trgovci skoraj v celoti uvažajo sadje in zelenjavo iz tujih dežel po nizkih cenah, po katerih domači pridelovalci ne morejo prodajati. Na trgu vlada precej velik nered in marsikateri vrtnar se zaradi manjših količin ukvarja še s problemom plačila za prodane pridelke. Vendar pa kupci zadnje čase kljub vsemu vse raje posegajo po domačih pridelkih in vrtninah.
Kot spremljevalna prireditev Jožefovega sejma je bila tradicionalna okrogla miza v gasilskem domu v Dobriši vasi letos prav na temo Nove priložnosti v vrtnarstvu, kjer so bile predstavljene strokovne ideje in novost na področju slovenske in evropske zakonodaje, ki je tudi slovenskim pridelovalcem vrtnin olajšala poti prodaje in predelave zelenjave.	K. R.
vzdrževalnih del na objektu in poligonu združenja. Med večjimi investicijami v tem letu so dokončanje lesene hišice, pleskanje garaže in poslovne stavbe, dolgoročno pa želijo poskrbeti za izgradnjo nove hale -prireditvenega prostora. Ker je bil občni zbor tudi volilni, so za prihodnje štiriletno obdobje izvolili upravni in nadzorni odbor ter komisije. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Milan Pečnik, njegov namestnik bo Marjan Tratnik, nadzorni odbor bo vodil Marjan Basle, športno komisijo Zlatko Hribernik, komisijo za odlikovanje Franc Lenko, poveljnik bo Bojan Predovnik in njegov namestnik pa Adolf Škof.
Na zboru so podelili plakete, značke in priznanja ZŠAM Slovenije. Zlato značko je prejel Amon Smiljan, plaketo tovarištva so prejeli Janez Pristalič, Ivan Rotar, Slavko Trafela, Franc Golavšek, Rudi Divjak, plaketo srebrni venec Anton Otavnik, Zoran Štok, plaketo zlati venec Jože in Ivan Juhart, Žarko Saražin, plaketo humanosti pa Andrej Jan. Podelili so tudi devet priznanj vzorni voznik, ki so ga prejeli Janez Mrak, Janez Andoljšek, Ivan Izlakar, Milan Potočnik, Alojz in Jakob Rojšek, Ivan Strožer, Tine Vrbnjak in Leopold Drča. Občni zbor je s petjem popestril moški Zbor združenja šoferjev in avtomehanikov Savinjske doline, ki ga vodi Mija Novak. T. Tavčar
Skoraj sto članov več kot lani
Ob dnevu CZ priznanja
Za večjo varnost v prometu
Razstava na temo žena - mati
Aktivne podeželske žene
Utrinek z razstave
Likovna sekcija Kulturno-umetniškega društva Polzela je v sodelovanju z likovno sek-
cijo KD Andraž nad Polzelo pripravila zanimivo likovno razstavo na temo žena - mati.
Ob odprtju je uvodoma zbrane pozdravil predsednik Kultur-no-umetniškega društva Polzela Marko Slokar, o razstavljenih delih pa je govorila likovna pedagoginja Regina Mratinkovič. Na ogled je 24 likovnih amaterjev v počastitev dneva žena in materinskega dneva postavilo kar 72 likovnih in tudi nekaj kiparskih del v različnih tehnikah in slogih na temo žena - mati. Razstavo je odprl podžupan Občine Polzela Jože Kužnik, ki je pohvalil delo slikarjev amaterjev in tudi organizatorje razstave. Odprtje razstave so popestrili učenci glasbene šole. T. Tavčar
Zunanja in notranja lepota ženske
V dvorani Doma Svobode Griže so v petek, 5. marca, pripravili nepozabni večer, za katerega sta v okviru 29. kavarniškega večera poskrbeli Glasbeno literarno društvo Aletheia Žalec in literarno društvo Livra z Vranskega. Ta večer so posvetili dnevu žena in materinskemu dnevu. Za prijeten večer so tokrat poskrbeli pesnik Dule Eno-vo - Metulj in njegovi gostje, ki so večer bogatili z različnimi plesi, zvoki gongov ter glasbo in pesmijo dueta Aletheia, Danija Bedrača in Simone Kropeč.
Tokratni kavarniški večer je bil res nekaj posebnega, prepleten z ljubeznijo do matere, žene, do vsega, kar pooseblja zunanja in-notranja lepota ženske. Pesem, besedo in izjemno interpretacijo avtorja Duleta Enova - Metulja
so pospremili tudi z video projekcijo. Zvoke iz gongov je v prvem delu večera izvabljala Sergeja Groegl. Zbrane so navdušili tudi orientalski ples plesalke Tamare in plesne skulpture Mojce Gala. Urška Rupnik in Mojca Gaja sta poskrbeli tudi za nekoliko bolj humorno vzdušje v prvem delu večera, za razstavo digitalnih grafik pa Vesna Dharma iz Nove Gorice.
Tokratnega kavarniškega večera niso pripravili v razstav-no-prireditvenem prostoru kot običajno, pač pa v dvorani. Kot nam je povedal pesnik Dule Enovo - Metulj, so se v društvu Aletheia, katerega član je tudi sam, že pred časom odločili pripraviti večer, posvečen ženam in materam. Vesel je, da je vse skupaj tako uspelo. Sicer pa, kot
Mojca Gala v ritmu glasbe in morskih valov
pravi, se v društvu Aletheia dobro počuti in rad prihaja iz Ljubljane v Savinjsko dolino, saj se med prijatelji v društvu počuti kot doma.	D. Naraglav
Srečanje žena knapovk
JB jm		«rgE » tiTm	
	■k 1		F t m m B M
Srečanje žena knapovk in članic upokojenskega krožka
Etnološko društvo Srečno Griže, ki ga vodi dr. Jože Hribar, je tudi letos ob 8. marcu posebno pozornost posvetilo ženam knapovkam, ki so bile nekdaj zaposlene v rudnikih Zabu-kovica in Liboje. Pozornost so izkazali tudi članicam upokojenskega krožka, ki deluje pod vodstvom Magde Ježovnik, in drugim ženam.
Prav letos mineva 100 let od pobude za dan žensk, ki jo je
podala nemška komunistka Clara Zetkin na drugi mednarodni konferenci socialističnih žensk v Köbenhavnu. Prihodnje leto bo 100 let, odkar obeležujemo mednarodni praznik žena. Praznik je posvečen tudi spominu na požar v tovarni Triangle v New Yorku, kjer je leta 1911 izgubilo življenje več kot 140 žensk. O tem in še čem so spregovorili tudi na srečanju v razstavno-prireditve-nem prostoru Doma Svobode
Griže, kjer je Jože Hribar vsem ženam podaril lonček marjetic. Poleg vpogleda v zgodovino, tako mednarodno kot slovensko, s poudarkom na življenju v libojski in zabukovški knapovski dolini pa je bil to tudi čas za lepo pesem in glasbo, za kar sta poskrbela člana skupine Ubrane strune Božo Tr-novšek in Januš Grobelnik.
Vse udeleženke so si po uvodni prireditvi ogledale rudarski muzej in razstavo o ženah knapov-kah. Srečanje so nato nadaljevali z družabnim popoldnevom v mali dvorani Doma Svobode Griže, kjer so nazdravili prazniku, se predali spominom in spregovorili tudi v sodobnem položaju žensk v Sloveniji.	D. N.
POPRAVEK
Pri poročanju s pustnih prireditev v prejšnji številki časopisa se nam je pri pustovanju na Polzeli napačno zapisalo, da sta za popestritev poskrbela cirkuško - gledališka skupina Butero iz Ljubljane in klovn Butero. Šlo je namreč za Zavod Bufeto in klovna Bufeto. Za pomoto se opravičujemo.
Uredništvo
Množična udeležba na zboru v Galiciji
Na eni izmed turističnih kmetij v Galiciji so se na 8. občnem zboru zbrali članice in člani Društva podeželskih žena Občine Žalec.
Vseh je 75, poročilo o delu, ki je bilo pestro in zanimivo, je podala predsednica društva Tilka Drev. Poudarila je, da deluje društvo v treh pododborih. Lani so pripravili tri kuharske tečaje, tri strokovna predavanja, strokovne ekskurzije po odborih društva (Griže, Petrovče in Šempeter), sodelovali na prireditvah v okviru Jožefovega sejma v Petrovčah, pri
rezi vinske trte Nikolaje, na prireditvi ob začetku obiranja hmelja, na Galiških dnevih, Hmeljarskem likofu v Petrovčah, velikonočni razstavi v Drešinji vasi, organizirali so razstave in pogostitve ob prazniku Občine Žalec, Mestne skupnosti Žalec, za različne prireditve Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec ... Izdali so brošuro Lupinica, v kateri je zajeto dogajanje društva od ustanovite in še kaj.
Letošnji program dela je podoben lanskemu. Poleg predavanj, kuharskih tečajev, kulinaričnih razstav, ekskurzij, planinskega
pohoda, izdelovanja adventnega venca pred cerkvijo v Žalcu, martinovanja pred Keudrom bodo pripravili tudi novo številko glasila Lupinice.
Delo društva sta med drugimi pohvalila tudi župan Občine Žalec Lojze Posedel in predsednik Mestne skupnosti Žalec Roman Virant. Zbor so s kulturnim programom popestrili najmlajši s Podružnične osnovne šole Trje. Za novo predsednico društva so izvolili Marto Rojnik, za podpredsednico pa Albino Tratnik. T. Tavčar
Pohod ob prazniku žena
Udeleženke vseh 23 pohodov s predsednikom PD Zabukovica Jožetom Jančičem
Planinsko društvo Zabukovica je 7. marca v počastitev mednarodnega praznika žena organiziralo že
23.	pohod žena in deklet na Hom. Pohoda se je tokrat udeležilo 165 predstavnic nežnejšega spola. Najstarejša udeleženka je bila tudi letos 87-letna Nežika Ribič iz Zabukovice, najmlajša pa že tretje leto zapored triletna Maja Ribič iz Velenja.
S tovrstnimi pohodi so v PD Zabukovica, ki letos praznuje 60-letnico svojega delovanja, začeli leta 1988, udeležilo pa se jih je približno 4000 žena in deklet. Največjo udeležbo do zdaj so zabeležili leta 2003, ko se je v evidenco vpisalo 233 pohodnic.
Zbrane je nagovoril predsednik PD Zabukovica Jože Jančič, ki je postregel tudi z mislimi o mednarodnem prazniku žena in nenehnem vprašanju o enakopravnosti spolov. Dotaknil se je sedanjih razmer na gospodarskem in političnem področju in družbenih odnosov, v katerih ženske in matere, zaradi številne brezposelnosti, doživljajo razne travme in težke življenjske preizkušnje.
V nadaljevanju sta Jože Jančič in Milan Polavder podelila priznanja za petkratno, desetkratno, petnajstkratno in dvajsetkratno udeležbo na pohodu. Med letošnjimi udeleženkami je bilo osem pohodnic, ki so Hom obiska-
le petkrat, štiri udeleženke so izpolnile knjižico z desetimi pohodi, petnajstkrat se je pohoda udeležilo šest pohodnic, dvajseti pohod pa sta tokrat opravili Barbara Grobelnik iz Pongraca in Neža Toplak iz Kasaz. Poleg priznanja so prejele tudi spominska darila.
Štirim udeleženkam: Tereziji Pišek iz Griž, Fridi Kuder iz Pongraca, Magdi Ježovnik iz Migojnic in Andreji Borštner s Polzele, ki so se udeležile vseh triindvajsetih pohodov, pa je organizator podelil posebne nagrade. Posebno nagrado so podelili tudi najmlajši in najstarejši udeleženki ter skupinam iz posameznih društev, ki vsako leto organizirano obiščejo Hom. Nagrade so prejele tudi skupine, ki se pohoda udeležijo najbolj množično. Letos so to nagrado prejeli planinci in gasilci iz Liboj, planinci PD Šempeter in planinska sekcija iz Andraža. Posebno priznanje so podelili tudi oskrbniku doma Ivanu Pinterju, ki praznuje letos svoj 60-letni jubilej in hkrati 25-letnico oskrbni-štva planinskega doma na Homu.	D. Naraglav
V marcu se dobimo
V Šeščah poskrbijo vsako leto za zanimivo prireditev z naslovom V marcu se dobimo, posvečeno dnevu žena in materinskemu dnevu.
Na letošnji prireditvi v domu kulture v Šeščah, ki sta
jo povezovala Tomaž Cink in Tjaša Goropevšek, so nastopili Mešani pevski zbor KPD Še-šče, ljudski pevci Reški slavčki iz Marije Reke, ljudski pevci Prijatelji 6 Še, Ana Goropevšek in trio Ribič, harmonikar
Vasja Goropevšek in pevka Tjaša Goropevšek ter otroci Alja Siter, Aljaž Herodež in Gašper Sopotnik. Občinstvo je v nadaljevanju večera zabaval narodno-zabavni ansambel Polet.	D. N.
Če se učitelj
Breda Sip
Ko je Breda Šip na letošnji svečani proslavi ob kulturnem prazniku prejemala najvišje občinsko priznanje, Savinovo plaketo z denarno nagrado za vrhunske dosežke na kulturnem področju v Občini Žalec je ob tem duhovito dejala: »Ojej, če je pa za življenjsko delo, potem pa menda ja ni že vsega konec!?« Takrat sem se v mislih dotaknila izjemno bogatega obdobja v mojem žviljenju, ki ga je usodno krojila kot odlična učiteljica in mentorica dramskega krožka v osnovni šoli. Takoj zatem pa sem pomislila, da takšni ljudje, ne glede na obdobje v svojem življenju, vedno znajo dati še kaj novega in tisto je zaradi izkušenj vsakič še boljše. Njena osrednja zasebna vloga je, si upamo reči, povezana z družino, biti mati, žena, babica. Toda njen »zunanji« svet je gotovo zaznamovalo 37 let njenega učiteljevanja, od tega 33 let v OŠ Petrovče. Je profesorica slovenščine, v njenem primeru materinega jezika z veliko začetnico. Z ljubeznijo do književnosti in s sposobnostjo, da iz nje izlušči vsakokrat aktualno vodilo za življenje, je zaznamovala tudi tiste mlade nadebudneže, ki niso imeli prav posebnega smisla za slovenski jezik pri pouku. Kot dolgoletna mentorica dramskega krožka in v pubertetniških letih svojih varovancev še veliko več kot to, je v popotno malho mnogih generacij pospravila mnoge dragocene življenjske napotke. Njene iskrive misli so gotovo vredne posluha ob zaključku meseca, ko praznujejo žene in matere.
Sedemintrideset let delate z otroci, ali lahko primerjate otroke nekoč in danes?
Mladi so vedno mladi, ne glede na različna obdobja, celo sisteme. Glede na to, da sem vedno učila zadnje tri razrede v osemletki, v devetletki pa še en razred več, so bili to vedno otroci v predpubertetnem in pubertetnem obdobju. Iskanje sebe in svojega mesta ni bilo nikoli drugačno. Mogoče je razlika v tem, da smo bili včasih že vzgojeni drugače in smo si dovolili manj. Seveda pa so današnje generacije mnogo bolj samozavestne in govorno močnejše kot nekoč. Sposobnost nastopanja se praktično sistematično privzgaja od prvega triletja naprej. Če je bil včasih otrok vzgojno zanemarjen ali je imel kakšne posebne potrebe, ni bilo nobenih pomoči. Danes je otrok servisiran z vseh strani. Za otroke s posebnimi potrebami se naredijo individualizirani programi za celo leto in otroka lahko dobesedno za roke vodimo z individualnim delom. Lahko se vprašaš, kakšne posebne potrebe bi lahko otrok sploh imel, da bi jih prezrli. To je gotovo napredek.
Ali nima to tudi slabosti?
Absolutno se strinjam. Mislim,
ne uči, je konec
da po drugi strani današnji svet otroku enostavno ne ponuja dovolj možnosti, morda celo nobene možnosti, da bi bil svoj. Z možem sva se včasih pogovarjala kot starša, kako nam je bilo lepo, ko nam ni nihče tako dihal za ovratnik. Naš svet je bil okoli domače hiše in v tistem okviru so nas starši puščali, da smo bili svoji. Mi smo bili po tri, štiri ure zunaj in ko so se oglasile mame, zažvižgali očetje, smo šli domov, vmes pa ni nihče gledal, kaj počnemo. Vem, da je bil čas drugačen, da je bilo bolj varno, ni bilo toliko prometa...Najini otroci so bili potem že bolj budno pod najinim očesom, vozili smo jih na aktivnosti, pa so bili še vedno na igrišču, ... Zdaj so pravzaprav ves čas pod nadzorom. Ves čas imajo neke dejavnosti in ne vem, kje je sploh njihov prosti čas. In če je ta še pred ekranom, takšnim in drugačnim, se bojim, kakšno možnost otrok ima, da pokaže, kdo je, iz kakšnega testa je. Zanimivo, do tega so otroci sami kritični. Zadnjič smo pisali spise o drugačnosti in je zanimivo brati, kako sošolci gledajo na nekoga, ki ima individualiziran program zaradi posebnih potreb. Od prvega navdušenja, ko so mu pomagali, ko so želeli, da mu je bolje, pa do tega, da so opazili, kako se je počasi naslonil in čakal, da kdo naredi kaj namesto njega. To je v njih vzbudilo odpor in so mu nehali pomagati, celo so se od njega odvrnili, kar je razumljivo, saj so v tem obdobju še nezreli. Dokler se potem niso zelo pošteno pogovorili na razredni uri s svetovalno delavko in s tistim sošolcem. No, tu pa niso otroci sedaj nič drugačni od tistih nekoč. Prvinski občutek za pravičnost, poštenost imajo vedno. Če sem se kaj naučila, sem se, da v šoli ne moreš »blefirati«. Šola je v tem smislu neke vrste azil, ker imamo opravka še s tako nepokvarjeno materijo... če lažeš sebi, lažeš tudi njim in oni to vedo. Meni je bilo to vedno všeč...
Kaj je tisto, kar človeka vleče v šolo? Kako je z razumevanjem literature?
Na splošno ne morem govoriti. Kot otrok si nisem nikoli želela postati učiteljica. Bila sem že na Akademiji za gledališče, režijo, film in televizijo (AGRFT), ko sem izvedela, da sem noseča in sem se potem odločila za študij slovenščine izključno samo iz ljubeži do knjige. Ni bil jezik tisti krivec, ampak literatura. In, ker sem bila knji-gožer, odkar pomnim in ker me je zanimalo neskončno veliko stvari. Literatura je tako močna, vedno daje nove možnosti poučevanja, aktualizacije, čeprav jo v šoli dajemo le po žličkah, ... Pri obravnavi torej moraš izhajati iz doživljajskega sveta učencev. Ta generacija lahko doživi enako literaturo na popolnoma drugačen način ... Nekoč pred leti me je zabolelo, zakaj ni več Cankarjeve Skodelice kave v berilu. Avtor učbenika je dejal, da zato, ker današnja mularija (in to je bilo že 17 let nazaj) trikrat na dan užali mamo mnogo bolj, kot je Ivan Cankar s to zavrnitvijo. Jaz sem to povedala letošnji generaciji devetošolcev, ko smo obravnavali tri Cankarjeve črtice. Bili so ogorčeni nad tem mnenjem, češ, da saj ravno zato je obravnava potrebna. Takšni trenutki so res v potrditev, da delam prav... Danes obravnavati Žebljarsko, v kateri je izpostavljeno dolgo delo 25 ur na dan, čisto
drugače kot v socializmu,... Otroci, mi povedo, da matere, očetje delajo 12 ur na dan, v treh izmenah, za tekočim trakom, in to je ravno tako dolgotrajno in težko delo, kot ga opisuje Žebljarska. Otrokom povem, da staršem teh sicer starih besedil nisem mogla nikoli razlagati na ta način, saj je bila družba bolj socialna, živeli smo v socializmu, in čeprav je bila enakost umetno ustvarjena, obstajala pa je.
Nenavadno situacija sem doživela tudi ob obravnavanju Župančičeva domovinske pesmi, ki pravi: »Radovoljno zaklade najdražje predte polože, domovina..« Kako težko jim je bilo razumeti, kaj lahko damo domovini. Na vse načine sem se trudila. Znanje, za koga se učite? A zase? Ja, pa da gremo v službo in da bomo dobro zaslužili, ... Kaj pa je delati za dobro še koga, sodelavce, sosesko,... ali ima domovina lahko še kaj od tega? Potem pa je en čisto potiho rekel: »Življenje.« Pa so se začeli smejati. Vprašala sem jih, kje so pri zgodovini? A pri II. svetovni vojni? Ali vam je že kdo povedal, da je kdo dal za domovino življenje? Oni se namreč danes enako učijo o tem delu zgodovine kot o antičnih Grkih... tu je ptorebno nekaj narediti.
Po drugi strani pa je res nekaj. Ko so se učni načrti pred 15 leti spremenili, so besedila za učenje jezika postala neumetnostna, po vzoru tujega jezika. Raziskave so namreč pokazale, da smo ljudje funkcionalno nepismeni. Torej, da ne znamo brati vremenske napovedi, voznega reda, zato je to tudi prav, da je tako...
Otroci pa so danes zelo samozavestni, zelo dobro se zavedajo pravic. Manj odgovornosti.
Ko je prišel novi pravilnik, ki je otroku nudil zelo dolg spisek pravic, pa zelo kratek spisek dolžnosti in zelo malo orodij za učitelja, smo učitelji čutili organski odpor do njega ... Da je to zgrešeno, pa sem v praksi spoznala, ko so otroci, ki so imeli vedenjske težave in so prišli skupaj s starši na govorilne ure, s tako samozavestjo našteli vse svoje pravice z vsemi členi vred. Torej so vso svojo mlado energijo usmerili le v to, da se je na pamet naučil svojih pravic. Tu sem, sem glasen, izražam svoje mnenje in me nič ne zanima, ali je to prav, narobe, koga prizadenem, sem pošten, nisem pošten,...
Pravite, da ste vedno čutili, da je najlepše biti učitelj slovenščine...
Ravno zaradi etike, ker imaš toliko možnosti, da trkaš tudi na srca, da odpiraš tudi še nekaj drugega. Na očitek, ki ga tu in tam slišimo, da učitelji ne vzgajamo, sem se vedno pripravljena postaviti zase. Ni moje šolske ure, da ne bi trkali še na kaj. Otroci so pri meni vedno vedeli, kdaj so ga polomili. Nikoli nisem bila te vrste učitelj, ki ima v glavi: tole morem narediti, pa če se svet podre. Tako v šoli ne moreš delati. Ker nikoli ne veš, kaj bo, ko boš stopil skozi vrata razreda.
Enkrat vidiš tam objokano deklico ali pa razburjene otroke, ker so prišli k uri, ko se jim je nekaj hudega zgodilo ali je nekdo tsti trenutek izvedel, da se je nekaj zgodilo ..., takrat točno veš, da ne boš mogel delati tistega, kar si si zastavil, če ne daš pet minut, da se pogovorimo, kaj je bilo. To se mi je zdelo edino prav. Ta poštenost do njih, da jim daš vedeti, da čutiš z njimi.
Pa je sedaj res težje vzgajati kot nekoč? Množica informacij, sodobne tehnologije in mediji... Ali je kakovost učitelja res v tem, da si avtoriteto ustvari v vsaki situaciji?
Najprej mora iti v korak s časom učitelj. Če se učitelj ne uči, je konec. Jaz otrokom, ker sem zanje pa že res dinozaver, vedno povem, kje me prekašajo, vedno pomagajo pri tehnologiji, računalnikih, priključijo, pritisnejo, ... Ampak vsebino moram pa pripraviti jaz. Jaz moram zelo dobro razmisliti, kako jih bom motivirala. Motivacija se mi namreč še vedno zdi najpomembnejša. Če nimam vseh oči in ušes v učilnici usmerjenih k sebi, gre toliko stvari v nič, da se mi zdi škoda.
Če pa govorimo o vlogi učitelja danes, se mi zdi, da bi predvsem moral biti kot nekakšno sito. Danes imamo težave z množico informacij, ki jih moraš res znati precediti. Otroci morajo toliko bolj vedeti, kako lahko to storijo. Zato jih je treba v šoli opremljati z etičnimi vrlinami, da bodo močni, pošteni, pravični, da bodo znali uporabljati možgane, da bodo znali ločiti zrno od pleveli,... Zato jim velikokrat rečem, da naj nikar ne bodo nekritični. Prav se mi tudi zdi, da otrok kaj ve tudi o učitelju.
Predvsem pa moram reči, da je razlika od takrat, ko sem imela v razredu 36 otrok, pa zdaj, ko imam heterogene skupine po 14 otrok. To je čisto drugače in delati je veliko lažje. V moji letošnji generaciji devetih razredov težko najdem kakšnega otroka, ki bi tako štrlel ven, da se včasih že pohecam, kako pa boste vi našli sovj osebni stil. Je ambicioznost, je iznajdljivost, je pridnost, ni pa individualnosti. Zdaj me pa skrbi, ali nam jih je že uspelo preveč ukalupiti? Je pa res, da so generacije različne.
Kako pa je s tistim, da so otroci preveč zaposleni?
Imamo otroke, ki ne delajo nič. Takšni otroci so me vedno najbolj skrbeli. Včasih je bilo pohajkovanje in televizija, danes je zraven še računalnik. Mnogi sploh ne gredo na zrak. Za dvesto metrov zračne črte se po telefonu pogovarjajo uro in pol ali po meseengerju.
Po drugi strani so starši, ki hočejo preveč za svojega otroka in se potem pritožujejo, da smo samo še taksisti. Če je otrok nemiren, ali je dobro da ima potem po pouku še 7 aktivnosti? Kje pa je potem samo njegov čas? Ali se potem zato sprošča z igricami, ker sicer je vse vodeno? Kje lahko otrok sploh sam izbira? To me res bega. So pa tudi otroci različni.
Ali vam je žal AGRFT-ja? Najbrž je dramski krožek, ki ste ga vodili dolga leta, povezan s tem?
Jaz rečem včasih, da je vsak prihod v razred, vsaka ura, nastop. Če bi morala vedno samo učiti, bi mi bilo na nek način nekaj vzeto. Najbolj dragoceno se mi je zdelo tudi to, da istega otroka, ki ga gledam od katedra, potem vidim čisto drugače pri krožku. V teh letih je bilo nekaj izkušenj, da smo kakšne lumpe, ki so bili v razredu skorajda neobvladljivi, animirali v krožku. Pri dramskem krožku je nastopal sam, suvereno, na odru,... Spomnim se učenca, ki je pri pouku, bralnih vajah, vedno tako jecljal, ko pa se je naučil teksta, je na odru naravnost vzcvetel.
Dramski krožek pa ne vodite več...
Zdaj imam mlajšo, mislim da zelo dobro naslednico. Jaz sem pa končala leta 2001, po 24 letih. Malo se utrudiš, saj to delaš po rednem delu, ob sobotah, nedeljah, otroci v
krožku so vozači... Pa še zaposleni so danes zelo izven šole. Delati gledališče je res interisciplinarna zadeva in ko prideš do takšne stopnje kot smo mi, si tudi bolj zahteven. Za proslave pa še zmeraj imamo dramatizacije.
Kaj pa je z vašim igranjem?
Od 6 leta starosti pa do konca srednje šole sem bila vseskozi v dramski skupini. V našem bloku je živela učiteljica, ki je bila režiserka in me je navdušila. Tisti skok na AGRFT pa ne bi bil igralstvo, ampak režija. Po srednji šoli nisem nikoli več strnjeno igrala. Kakšne posamične vloge pa še ... Leta 1987 sem kot nekakšen labodji spev sodelovala v Butalcih gledališke skupine Vrba Vrbje, ki jih je režiral Bogomir Veras. Dvaištiridestkrat smo jih igrali po Sloveniji. Igrala sem butalskega župana, res je bilo posebno doživetje. Potem sem v Vrbi igrala še v Sapramiški za otroke. Bila sem zajec. Potem pa še tisti skok v opereto, ko sem igrala gospo Marijo v Melodijah srca.
Kako povezujete zasebno življenje, vlogo matere z delom v šoli?
Mislim, da sem postala boljša učiteljica, ko sta moja otroka začela hoditi v šolo, še posebej, ko je moj prvi otrok, moj sin, postal pubertetnik. Kje sem se počutila še posebej močno? V odnosu s starši. Postali smo si enaki. Prej sem lahko modrovala brez izkušenj. Ko pa si mama enako starega otroka, kot jih gledaš v razredu, sem pa lahko skupaj z mamo učenca kdaj' samo mama, starš. Začutiš jo kot starša, kot mamo, začutiš njeno stisko, skrbi, nemoč.
Čeprav pa nikoli nisem zlahka razumela, ko je kdaj kakšna mami rekla, da svojemu otroku res ni več kos. Govorila je vendar o dvanajstletnemu otroku!?
Izkušnje, dogodki,...
Najbolje od mojega dela je, da se lahko od srca nasmejimo, To ne moreš predvideti. Ampak ko je situacija taka, se znaš nanjo tudi tako odzvati. Mislim, da je bilo prvo leto v Petrovčah. Obravnavati smo Linharta, komedijo, Županovo Micko. Ravno sem razlagala, kaj komedija ja. Obuta sem bila v nekoliko višje pete od mojih običajnih in po svoji grdi navadi sem se malo zibala na njih. V trenutku se mi je zlomila peta. Otroci niso vedeli, ali se lahko smejijo ali ne. Jaz pa sem vzela čevelj z zlomljeno peto v roke in rekla: »Kakšna sreča, da se mi je tole zgodili ravno, ko obravnavamo komedijo. Si predstavljate, da bi se zgodilo pri tragediji? In so se začeli gromko smejati... Pa drugič, ko sem bila tako besna, ker naj bi moji učenci pokvarili grafoskop in sem šla med odmorom v razred. Nihče me ni opazil, zato sem hotela opozoriti na svojo prisotnost. Prijela sem za vrata, hotela zaloputniti, pa mi je ostala kljuka v rokah ... Grenkih pa se ne spomnim.
Kakšen izziv v življenju pa vam pomeni biti ženska?
Bolj ko zoriš, bolj spoznavaš, kako lepo je biti ženska. Ko sem odraščala, sem velikokrat pomislila, da bi bila raje fant, raje sem imela fantovsko družbo... Obdobje, ko dozorevaš, ko si žena, ko si mati, je zelo lepo obdobje ... Pride pa za žensko tudi hudo naporno obdobje, ko moraš biti starš svojim staršem, pa še svojim otrokom ..., pa tudi sam nisi več rosno mlad. Ampak tudi to bogati.
Danes na osnovi vseh teh izkušenj čutim neko sestrstvo med ženskami, to, da znamo ženske zelo dobro splesti neko podporno mre-
žo. Tudi izkušnja s kolegico Danico, ki je zbolela, me je obogatila, čeprav je bolela. To, da lahko udari zelo blizu, v tvoji generaciji, naučiš se prenašati.
Tudi to je učenje ...
Včasih slišiš, da starega konja ne moreš učiti. Saj ni res, ne moreš učiti drugega konja, sebe pa lahko ... Življenje bi bilo neskončno dolgočasno, če se ne bi vesčas učili. Jaz neskončno občudujem starejše,.... in če sem hvaležna za kakšno izkušnjo v življenju, je to poznastvo z Meto Rainer, s katero sva se spoznali in potem sodelovali, ko je bila stara 88 let, na prireditvi Pesem in mladost. Postali sva celo prijateljici in to je ona rekla, meni je bila prijateljstvo absolutno pretežka beseda. Lahko sem prišla k njej in sva šli pod roko na sprehod, se pogovarjali. To je bilo tako bogato druženje, kot da bi pila vodo pri izviru! Res ena najlepših izkušenj.
Ali je potem res, da imamo v življenju tudi izjemne ljudi, ki ti dajo več kot ostali...
Včasih razmišljam, kdo so ti ključni ljudje poleg staršev, ki so bistveno vplivali na moje življenje. To je gotovo moja razredničarka iz gimnazije v Trbovljah, ki še danes živi ... Potem sem imela profesorja na gimaziji v Trbovljah, ki je bil disident za tiste čase, in to takšen pravi, tudi zaprt, ki zaradi tega ni imel priznane diplome s tuje univerze. Ampak on je bil naš mentor pri šolskem časopisu, poslal nas je na teren. V Trbovljah, v delavskih naseljih smo odkrivali stvari in jih zapisovali, da so šli potem politikom res lasje pokonci. Ko je potem pridrvela vsa politična nomenklatura k nam s podčrtanimi teksti v časopisu, je naša razredničarka rekla:« Jaz stojim za tem, kar so napisali. Ker moji dijaki ne lažejo ...« Mi smo bili tako ponosni... Taki dogodki te res zaznamujejo. In počutili smo se tako močni. Ko je tisti partijski sekretar potem rohnel nad nami, da taka besedila rušijo naš socialistični sistem, sem jaz bogokletno vzkliknila: Ja, če je pa tako »švoh«, potem se pa kar naj sesuje...
Planinarjenje je tudi del vašega življenja ...
Moram povedati, če ne bi imela takšnega moža, bi mi bilo zelo težko. Navdušil me je tudi za hribe, tako smo lahko bili veliko skupaj. V hribih sem spoznala toliko dobrih ljudi... V 26 letih so ti otroci, ki so bili v planinskih taborih, postali vodniki, zdaj pa že odgovorni starši, ki se vračajo s svojimi otroci in rečem možu: Evo, to je pa tvoje življenjsko delo....
In ko ugotavljam, koliko je v teh dobrih treh desetletjih s te majhne moje petrovške šole izšlo mladih, uspešnih na različnih področjih, medijsko in drugače prepoznavnih otrok. Na to sem ponosna, na te mlade, uspešne ljudi...
Priznanje, ki ga človek dobi za življenjsko delo, kaj vam pomeni?
Vest me je doletela v obdobju, ko sem bila doma, malo sitna, na bolniški. Vsi, vključno z možem so to zelo skrivali. Ko so mi povedali, da je predlog prišel iz šole, mi je bilo zelo lepo. Ko vidiš, da je vse tisto, kar je bilo do sedaj razmetano vsepovsod, nekako povezano, je res prijeten občutek. Nisem si mislila, da je moje delo v Petrovčah širše občinsko prepoznavno. Ampak, moram pa reči, da svojega dela nikoli nisem opravljala z namenom, da bi mi pripeli priznanje, ampak zato, ker sem tako čutila. Če so to opazili tudi drugi, mi je toplo pri srcu.	L. K.

Razvojna agencija Savinja, Wz
Ul. heroja Staneta 3, 3310 Žalec, Slovenija; tel.: 386 (3)713 68 60; 713 68 64; fax: 386 (3)713 68 70; e-pošta: ra.savinja@zalec.si
AKTUALNE INFORMACIJE - APRIL 2010
JAVNI RAZPISI V TEKU
Slovenski podjetniški sklad
Javni razpis Garancije Sklada za bančne kredite z ugodno obrestno mero (P1TP) (Ul. RS, št. 113/09). Roki za predložitev vlog so: 5.
4.,	15. 5., 15. 6., 15. 9. in 15. 10. vse v letu 2010 oziroma do porabe sredstev. Informacije: Bojana Mikeln, 02/234 12 74, e-naslov: bostjan. vidovic@podjetniskisklad.si.
Javni razpis Garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere (Pl) (Ul. RS, št. 113/09). Rok za predložitev vlog je: 1.
4.,	5. 5., 5. 6., 5. 7., 5. 9., 5. 10. in 5. 11., vse v letu 2010 oziroma do porabe sredstev. Informacije: Bojana Mikeln, 02/234 12 74, e-naslov: bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si.
Javni razpis za kapitalske naložbe Republike Slovenije v zasebne družbe tveganega kapitala (Ul. RS, št. 17/10). Roki za predložitev vlog so: 6. 4., 10. 6., 10. 9. in 10. 12. 2010 in 10. 3., 30. 6. 2011 oz. do porabe sredstev. Informacije na tel. št.: 02/234 12 85, e-naslov: simona.grobelnik@podjetniskisklad.si.
Javna agencija za tehnološki razvoj Republike Slovenije
Javni razpis v podporo nacionalnemu sistemu inovacij (Ul. RS, št. 22/10). Rok za oddajo vlog je 22. 4. 2010. Informacije: inol0@tia.si.
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje
Javni razpis za program »Zaposli.me/spodbujanje zaposlovanja težje zaposljivih brezposelnih oseb« (Ul. RS, št. 22/10). Roki: 30. 4., 28. 5., 28. 6., 24. 9., 29. 10., 26. 11., 31. 12. 2010 in 28. 1., 25. 2. 2011. Informacije: Martina.Stanonik@ess.gov.si.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Javni razpis za oddajo vlog v okviru ukrepa tehnična pomoč čebelarjem za leto 2010 (Ul. RS, št. 12/10). Rok: od objave v Uradnem listu RS do objave obvestila o zaprtju razpisa oz. najkasneje do 31. avgusta 2010. Informacije na tel. št.: 01/580 77 92, e-naslov: aktrp@ gov.si.
Ministrstvo za gospodarstvo
Javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj - ESRR; Obnova in posodobitev planinskih postojank (Ul. RS, št. 22/10). Rok: 19. 4. 2010. Informacije: Marko Podrekar, tel. št.: 01/400 32 92, e-naslov: infoerdf2.mg@gov.si.
TUJI RAZPISI
- Razpisi in več informacij na spletni strani: www.japti.si.
Ostale informacije:
Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko »Združimo znanje in izkušnje za trajnostni razvoj« Slovenija in partnerska država Srbija
Razvojna agencija Savinja sodeluje v sklopu projekta bilateralne mednarodne razvojne pomoči Slovenije državam v razvoju na področju lokalne samouprave in regionalnega razvoja v letih 2009 in 2010 s partnersko državo Srbijo v projektu »Združimo znanje in izkušnje za trajnostni razvoj«. Projekt je v 90 % sofinanciran s sredstvi, ki sodijo pod uradno razvojno pomoč Republike Slovenije.
Znotraj projekta izmenjujemo znanja, dobre prakse in utrjujemo vezi sodelovanja med Slovenijo in Srbijo, predvsem z namenom zagotavljanja trajnostnega razvoja obeh držav.
Sodelujemo s sledečimi občinami iz partnerske države Srbije: Kruševac, Trstenik, Čičevac, Aleksandrovac, Brus, Varvarin, Doljevac, Bačka Palanka. V Sloveniji pa so v projekt vključene občine Spodnje Savinjske doline (Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec). Projekt bo potekal 14 mesecev (med avgustom 2009 in septembrom 2010).
Načrtujemo izvedbo treh srečanj, na katera ste vabljeni predstavniki omenjenih občin, nosilci razvojnih institucij, javnih institucij, osnovnih šol, mentorji ekošol, predstavniki nevladnih organizacij, posamezniki, širša javnost in mediji.
Prvo srečanje je namenjeno ekošolam Spodnje Savinjske doline in njihovim mentorjem, predvsem z namenom izmenjav dobrih praks, predstavitve dosežkov ter dolgoročnega povezovanja s šolami partnerskih občin države Srbije. Srečanje z obiskom šol in številnimi skupnimi aktivnostmi v omenjenih občinah partnerske države Srbije bo aprila 2010.
Če si kot ekošola želite sodelovati pri izvedbi, smo vam z več informacijami na voljo na našem naslovu in spletni strani.
Center vseživljenjskega učenja Savinjska - CVŽU Savinjska
CVŽU
SAVINJSKA
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA 50LSTVO IN ŠPORT
Naložba v vašo prihodnost
OPERACIJO DELNO FINANCIRA EVROPSKA UNIJA
Evropski socialni sklad
Na Razvojni agenciji Savinja v okviru projekta Center vseživljenjskega učenja Savinjska v partnerstvu z UPI Ljudsko univerzo Žalec deluje Točka vseživljenjskega učenja (TVŽU).
V okviru CVŽU Savinjska so prebivalcem brezplačno na voljo tudi naslednje dejavnosti:
ČIPS
Namenjen vsem, ki iščejo odgovore na vprašanja, ki se navezujejo na izbiro poklica in iskanje zaposlitve (mladi, brezposelni, presežni delavci itd.). Osebno in telefonsko informiranje: nahajamo se v prostorih UPI Ljudske univerze Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6, Žalec, tel. št.: 03/713 35 65, e-naslov: cips@upi.si. Uradne ure: ponedeljek in torek od 12. do 14. ure, sreda od 8. do 12. ure, četrtek od 8. do 15. ure in petek od 8. do 12. ure.
Svetovalno središče Žalec
Brezplačno svetujemo in pomagamo vsem odraslim, ki imajo kakršnakoli vprašanja s področja izobraževanja in zaposlovanja.
Ponujamo vse informacije o možnostih izobraževanja za poklic, strokovno izpopolnjevanje ali za prosti čas, pomagamo pri učenju ali pri iskanju zaposlitve ... Na voljo smo osebno v prostorih UPI Ljudske univerze Žalec, Ulica Ivanke Uranjek 6, Žalec, po svetovalnem telefonu na številki 03/713 35 65, po elektronski pošti na naslovu isio@upi.si.
Svetovalno središče Žalec od leta 2008 dalje deluje v okviru Centra vseživljenjskega učenja Savinjska (CVŽU Savinjska), ki ga sofinancirata Evropska unija - Evropski socialni sklad ter Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije. Več informacij o centru dobite na spletni strani http://www.cvzu-savinjska.si.
Razvojna agencija Savinja, vstopna točka VEM, nudi podjetnikom svetovalno pomoč pri:
-	pridobivanju informacij za ustanovitev, razvoj in poslovanje podjetij,
-	hitri ustanovitvi in spremembah v podjetju,
-	storitvah podjetniškega svetovanja po subvencioniranih cenah v okviru programa vavčerskega svetovanja.
Vabimo vse, ki imate projektne ideje, razvojno-investicijske načrte, ki bodo prispevali k odpiranju novih delovnih mest, dvigu kakovosti okolja, izenačevanju življenjskih, socialnih in drugih pogojev, da nam le-te zaupate in vgradili jih bomo v skupne razvojne dokumente naše doline.
Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec,
Tel. št.: 03/713 68 60, faks: 03/713 68 70, e-naslov: ra.savinja@ra-savinja.si, http://www.ra-savinja.si.
Skrinja za vnuke se polni
V kulinarični delavnici z Andrejem Vohom
Turistično društvo Šempeter je skupaj z Razvojno agencijo Savinja Žalec in Društvom podeželskih žena Občine Žalec na Jožefovem sejmu predstavilo zaključke enoletnega projekta Iz skrinje babic in dedkov za bogastvo vnukov. V tem času so bile na tridnevnem obisku v Savinjski dolini predstavnice norveškega mesta Levanger, ki so sodelovale v projektu.
Gostje z Norveške so si ogledale Savinjsko dolino, se seznanile z delom šempetrskega turističnega društva, v okviru projekta Iz skrinje babic in dedkov za bogastvo vnukov pa sodelovale tudi v kulinarični delavnici in na Jožefovem sejmu. V kulinarični delavnici, ki so jo pripravili v sodelovanju z Združenjem vrtnarjev Kalček, so pripravljali jedi iz hmeljevih vršičkov, ki so jih potem razstavili na Jožefovem sejmu. Delavni- ■ co je vodil Andrej Voh s Srednje < šole za gostinstvo in turizem Celje. Za predstavitev na Jožefovem sejmu so članice društva podeželskih žena poleg hmeljevih jedi pripravile tudi druge zelenjavne, predvsem fižolove jedi. Ob tem povejmo, da gre pri hmeljevih vršičkih predvsem za vsebnost zdravju koristnih učinkovin, ne pa za izrazit okus.
Ob predstavitvi projekta Iz skrinje babic in dedkov za bogastvo vnukov je predsednik Turističnega društva Šempeter Jože Randl najprej poudaril, da se turistično društvo ukvarja predvsem s skrbjo za boljše bivalne pogoje v Šempetru in upravlja
z Jamo Pekel in antičnim parkom, vendar pa je bilo veselo tudi povabila Razvojne agencije Savinja Žalec k sodelovanju pri nastajanju Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Občini Žalec. Zlata ali grenka roža je namreč zelo zaznamovala Savinjsko dolino, kar je dobra osnova tudi za turistično promocijo. Prav zato so začeli s projektom Iz skrinje babic in dedkov za bogastvo vnukov: »Preko razpisov, delavnic in pogovorov smo skušali zbrati vse tisto, kar se je v preteklosti, ko se je hmelj obiral na povsem drugačen način, dogajalo v tej dolini, zbrano pa prispevati v muzej. Projekt je bil pretežno financiran iz evropskih skladov, predvsem iz tako imenovanega Norveškega finančnega mehanizma, zato so danes tu naše gostje z Norveške. S tem društvom smo ves čas sodelovali, čeprav Norvežani nimajo opravka s hmeljem. Ta projekt danes uradno zaključujemo, vendar pa bomo z delom nadaljevali, da ta hmeljarski muzej ne bi bil le eden velikih novih turističnih
biserov doline, ampak diamant. Obdržali bomo tudi stike z Norvežani, vendar bolj v smislu sodelovanja in izmenjave izkušenj na humanitarnem oziroma socialnem področju, saj je tam zelo razvejano društveno in prostovoljno delovanje. Sodelovanje pa bo, kot kaže, na občinski ravni.«
Ena izmed gostij Anne Petra Husby z Norveške je povedala, da jih je Savinjska dolina navdušila: »Zelo smo vesele in navdušene nad vsem, kar smo videle tu. Sejem je precej velik, mislile smo, da je manjši. V času našega bivanja v Sloveniji oziroma v Žalcu smo videle in doživele zelo veliko lepega. Mislim, da so Slovenci zelo, zelo prijazni in prisrčni.«
Povejmo še, da je Razvojna agencija Savinja Žalec pripravila tudi izobraževanje lokalnih turističnih vodnikov, predvsem na temo ekomuzeja, in poznavanja hmeljarske dediščine. Eden od predavateljev je bil tudi dr. Vito Hazier. Usposabljanje je opravilo 15 lokalnih turističnih vodnikov. K. R.
DANILO PIKL, s. p.
Starovaška ulica 1,3311 Šempeter
Tel.: 03/ 570 20 70, gsm: 041 709 186
- MONTAŽA, SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILNIKOV,
- NAČRTOVANJE IN MONTAŽA REGULACIJE OGREVANJA,
-	POPRAVILA ŠTEDILNIKOV, PRALNIH, SUŠILNIH IN
POMIVALNIH STROJEV,
-	POPRAVILA, MONTAŽA IN ČIŠČENJE BOJLERJEV.
Turistična društva Občine Žalec vabijo ljubitelje cvetja na
CVETLIČNE TRŽNICE:
<*
zveza
turističnih
društev
občine
ŽALEC	Žalec 17. aprila od 9. do 12. ure na Mestnem trgu
LOŽNICA	17. aprila od 10. do 12. ure pred gasilskim domom
GALICIJA	18. aprila od 15. do 18. ure pri POŠ Trje
GRIŽE	23. aprila ob 14. uri pred cvetličarno Smiljan
LEVEC	23. aprila ob 16. uri na zelenici nasproti PC Mercator
VRBJE	24. aprila od 9. do 12. ure pred trgovino Brglez
ŠEMPETER 27. aprila od 9. do 12. ure pri Rimski nekropoli GRIŽE 30. aprila ob 14. uri pred cvetličarno Smiljan
PRIJAZNO VABLJENI
S
... v Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije!
Pričakujemo vas:
-	med 15. in 19. uro ob ponedeljkih, sredah in petkih,
-	med 9. in 13. uro ob torkih, četrtkih in sobotah
Za najavljene skupine možni ogledi tudi izven navedenih terminov.
... k ribniku Vrbje!
■ h s V aprilu spet odpira svoja V' \«tZ vrata INFO center:
-	med 15. in 18. uro ob petkih,
-	med 11. in 18. uro ob sobotah,
nedeljah in praznikih	,
lOJlbU	• organiziramo
ne^o°zTbne*rojstnodnevne zabave za otroke.
Informacije in najave: TIC Žalec, tel.: 710 04 34, E-pošta: zkst.tic@siol.net
Golding klub o preteklem delu...
Priznanje Avto hiši Kos
Društvo menedžerjev in strokovnjakov Golding klub Žalec je prejšnji četrtek v prostorih žalskega ekomu-zeja pripravilo svojo 14. redno letno skupščino, na kateri so obravnavali poročilo o delu kluba in poslovno poročilo za leto 2009, poročilo nadzornega odbora o finančnem poslovanju v letu 2009 ter program dela za letos.
Skupščino je vodila Irena Mužič. Poročilo o delu društva, v katerem je trenutno včlanjenih 88 članov, je podal predsednik društva Ivan Podpečan. V preteklem letu je društvo načrt v celoti uresničilo, organiziralo različne dejavnosti, strokovne, izobraževalne, družabne, športne, kulturne in tudi humanitarne. Med njimi je potrebno izpostaviti pogovor s strokovnjakom dr. Franjem Štiblarjem na aktualno temo svetovne krize in njenega odseva pri nas, dr. Štiblar je ob tej priložnosti predstavil tudi svojo knjigo Svetovna kriza in Slovenci, ter pogovor z dr. Alešem Miheličem ne temo spodbujanje tehnološkega razvoja in inovativnosti v gospodarstvu. Pogovor je klub organiziral skupaj z Razvojno agencijo Savinja, zbornico zasebnega gospodarstva in Občino Žalec. Med dejavnosti v soorganizaciji teh partnerjev sodita tudi podjetniški piknik pred Jamo Pekel in novoletni sprejem za gospodarstvenike in menedžerje. Društvo menedžerjev in strokovnjakov Golding klub Žalec je v preteklem letu organiziralo tudi strokovno
ekskurzijo na Primorsko in v srbsko Šumadijo, sodelovalo pa je tudi pri nekaterih aktualnih razpravah področja, kjer deluje in ki se dotikajo tudi gospodarstva, na primer pri predstavitvi stališč za 3. razvojno os v Braslovčah.
Poslovne knjige društva je pregledal tudi nadzorni odbor društva, na skupščini pa jih je predstavila tajnica kluba Melanija Žvikart. Na skupščini so potrdili vsa poročila, potrdili pa so tudi načrt dela za letos. Tega so delno že začeli uresničevati. Februarja so organizirali pogovor z ministrom za gospodarstvo dr. Matejem Lahkovnikom o izhodni strategiji Slovenije, prav na dan skupščine so pripravili predavanje mag. Feliksa Golenka o možnostih izboljšanja delovanja procesov v podjetjih s pomočjo kazalnikov. Sicer pa se bodo
Humanitarno poslanstvo kluba
Društvo menedžerjev in strokovnjakov Golding klub Žalec je tudi ob koncu lanskega leta pripravil humanitarno akcijo.
Potem ko so leto prej kupili računalniško opremo za slepega osnovnošolca, so ob koncu lanskega leta z zbiralno akcijo finančnih sredstev med člani in s sredstvi kluba v sodelovanju z OZ DPM Žalec 10 otrokom iz socialno ogroženih družin omogočili v času letošnjih zimskih počitnic, med 22. in 26. februarjem, zimovanje pri Treh kraljih na Pohorju.
držali podobnih programskih izhodišč kot v preteklem letu.	L. K.
S kazalniki do boljših rezultatov
Pred redno letno skupščino je Golding klub pripravil tudi zanimivo predavanje o možnostih izboljšanja delovanja procesov v podjetjih s pomočjo kazalnikov.
S pomočjo podjetja Novem Car Interior Design z Ložnice pri Žalcu in njegovega direktoraj Matjaža Omladiča je medse povabil mag. Feliksa Golenka, slovenskega rojaka, ki živi in dela v Nemčiji. Je ustanovitelj in direktor podjetja Mul-tiBase GmbH - Gliching iz Nemčije, ki se ukvarja s svetovanjem na področju obvladovanja poslovnih procesov, upravljanja in vodenja informacijskih sistemov in operativnega vodenja. Njihove reference segajo na področje svetovanja več kot 50 znanim in priznanih podjetjem v tako rekoč vseh panogah, razen vojske, kot je povedal Feliks Golenko na predavanju. Med drugim je poudaril, da je težava v podjetjih ravno dejstvo, da imajo preveč kazalnikov oz. preveč podatkov, ki pa jim je nemogoče vsem optimalno slediti in še manj, na jihovi osnovi izboljšati rezultate. Bistvo za optimalno obvladovanje procesov in kakovostno vodenje ter dobre rezultate je najti prave kazalnike in jih pravilno uporabljati.
STROŽER, KLEPARSTVO IIM MONTAŽA, D.0.0.
KaSAZE 69/E, 3301 PETROVČE
Tel.: 03/714 01 00, faks: 03/714 01 01, GSM: 041 690 023, 041 608 312.
SANACIJA STREH, ŽLEBOV TER TESARSKA DELA.
POKRIVANJE CREATONA, ESALA, EKOKRITIN TER VSEH VRST JEKLENIH KRITIN.
Z vami že 28 let
Farma
VETERINARSKA
AMBULANTA
Podlog 1, 3311 Šempeter
Telefon, faks: 03/700 15 75 Dežurna služba: 051 646 202
Ambulantni čas: pon.-pet.:
7.00-	10.00
17.00-	18.00 sobota:
7.00-	9.00 nedelja in prazniki:
8.00-	9.00
ŽALEC, 2 sobno sianovanjc v bloku, S.nadstr. z balkonom, funcionalna razporeditev, bližina šole, trgovskih lokalov, občine, zdravstvenega doma, opremljeno s komunikac.infrastrukturo. Cena: 70.000 €
ŽALEC, v prodaji lepa hiša z 3800 m2 zazidljivega zemljišča. Hiša je bila obnovljena leta 1988 in ima 5 sob, kuhinjo z jedilnico, 2 kopalnici, klet, kozolec, garažo.
Cena: 275.000
Info: 041 329 179, violeta.stojs@sz-atrij.si
Info: 031 342 118, drago.pokleka@sz-atrij.si
ŠEMPETER, prodamo samostojno in vzdržc-stan. hišo, povsem opremljeno, v lepem in
CELJE, prodamo zelo lepo prenovljeno 2,5-sobno stanovanje v 2. nadstropju. Funkcionalna razporeditev, stanovanjc ima dnevno sobo z jedilnico, spalnico, kabinet, kuhinjo, kopalnico, hodnik in klet. Vredno ogleda.
Cena: 77.000 6
I Info: 041 329 179, violeta.stojs@sz-alrij.si
|vano^..........,	,	„
mirnem okolju s parcelo cca 1000 m2, nedaleč od središča kraja, šole, trgovine, pošte in ostale bivalne infrastrukture.
Cena: 260.000 6
I Info: 031 342 118, drago.poklcka@sz-atrij.si
I	Atrij stanovanjska zadruga z.0.0.
/ \	www.sz-atrij.si
! ATRI J	www.sloveniapropertyatrij.si
	Celje I Ljubljanska cesta 20 | 03 426 31 10
Bojana Kralj Kos s priznanjem v prodajnem salonu Avtohiše Kos v Ločici pri Polzeli
Podjetje Citroen iz Francije je pred dnevi v Parizu podelilo priznanja za skrb za stranke najboljšim prodajnim mestom po svetu. Med 40 izbranimi najboljšimi prodajnimi mesti Citroena po svetu je priznanje prejela tudi Avtohiša Kos iz Ločice pri Polzeli in to kot edina predstavnica izmed 28 prodajnih mest po Sloveniji.
Priznanje je prevzela Bojana Kralj Kos iz Avtohiše Kos. Slovesnosti ob podelitvi priznanj v Pariz se je udeležilo več kot 1000 predstavnikov Citroena iz 25 držav Evrope, Kitajske, Rusije in Brazilije, med njimi direktorji prodajnih mest, predstavniki
združenj koncesionarjev in ekip Citroen. Na prvi podelitvi je Frederick Banzet, generalni direktor znamke Citroen, povedal, da je
kakovost storitev, zadovoljstvo strank jamstvo za nadaljnji obstoj znamke Citroen. Priznanje je prejelo štirideset najboljših. T. T.
Optika Simona z vami in za vas
Šempeter je v zadnjih letih postal privlačen kraj za samostojne podjetnike, ki tu ponujajo svoje storitve in prispevajo k prepoznavnosti kraja. Med te sodi tudi Simona Kodrin, ki že 18 let uspešno deluje v svojem lokalu v župnijski stavbi. Kodrinova seje poklicno posvetila optiki in v svojem lokalu Optika Simona ponuja tako rekoč vse za dober vid in prijetno počutje ob nošenju očal ali kontaktnih leč.
Za visoko strokovnost in zaupanje strank v njihove storitve že od vsega začetka skrbi tudi specialist okulist dr. Arsen Janjič, ki v njenem lokalu dvakrat na mesec opravlja preglede. Poleg dr. Janjiča pa so v Optiki Simona strokovno usposobljeni optiki, ki so strankam v pomoč pri izbiri korekcijskih in sončnih očal in tudi pri poučevanju in vstavljanju kontaktnih leč. Kot nam je ob obisku povedala Simona Kodrin, se je zaradi velikega zanimanja za pregled pri dr. Janjiču potrebno predhodno naročiti, pripomnila pa je tudi, da čakalna doba ni dolga.
V optiki Simone Kodrin se človek tudi zelo prijetno počuti. V lepo urejenem lokalu je deležen prijazne besede, gostoljubnosti in strokovne pomoči. Ponašajo se z veliko ponudbo najrazličnejših korekcijskih očal in kontaktnih leč. Pri korekcijskih očalih velja zlasti omeniti kolekcijo znamke Adidas, očala te znamke so lahka in udobna. Na voljo ima-
Prijaznost, kakovost in velika izbira
jo tudi zelo ugodne korekcijske okvirje, ki jih lahko marca in aprila kupite še z dodatnim 10 % popustom ob plačilu z gotovino. Sicer pa vam v Optiki Simona izdelajo tudi sončna očala z dioptrijo.
Veliko možnosti imajo tudi uporabniki kontaktnih leč. Ker je povpraševanje poraslo, so razširili svojo ponudbo, tako da imajo več dobaviteljev, kot so: Johnson & Johnson, Zeiss, Bausch & Lomb in drugi. Na voljo so poltrde, mehke, letne, mesečne, štirinajstdnevne, dnevne ter barvne leče in tudi tekočine. Za vse tiste, ki še niso uporabljali kontaktnih leč in bi jih želeli, je v optiki na voljo brezplačen testni par kontaktnih leč in brezplačno poučevanje o uporabi in negi leč.
Ob prihodu pomladi je sonce vedno močnejše in pomlad je pravi čas za nakup sončnih očal. V Optiki Simona imajo veliko ponudbo sončnih očal različnih cenovnih razredov, kot
so: Dior, Gucci, Police, Emporio Armani, Ray Ban ... V njihovi ponudbi pa so tudi sončna očala s popustom do 50 %.
Za konec še povejmo, da je v optiki zdaj na voljo tudi aparat fotokamera, ki omogoča lažjo izbiro korekcijskih in sončnih očal. To je v veliko pomoč ljudem z višjo dioptrijo, saj se lahko stranka posname s korekcijskimi ali sončnimi očali in nato posnetek pogleda s svojimi očali. Izbira pravega okvirja ali sončnih očal je tako lahko bistveno lažja. V Optiki Simona so pogodbeni dobavitelji z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, tako da lahko koristite vse možnosti pri dobavi očal, ki jih omogoča novi zakon. Pri njih tudi redno sprejemajo naročilnice oziroma recepte za očala. Opozarjajo pa, da strankam, mlajšim od 63 let, ne pripada odbitek na receptu za očala za bližino in so zato v celoti samoplačniki.
DN - promocijsko besedilo
r
L
RtJjPjj
24 UR
SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, <L o. o., ŽALEC
Celjska cesta 3/a, Žalec
Telefon: 03/713 20 50, 713 20 52, dežurni telefon: 041 616 786 NASVETI IN NAROČANJE OBISKOV:
OD PONEDELJKA DO SOBOTE od 7. do 9. ure NEDELJA IN PRAZNIKI od 7. do 8. ure.
I
I
I
I
I
I
I
AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI, tel.: 03/713 20 57
DELOVNI ČAS:
OD PONEDELJKA DO PETKA od 8. do 12. ure In od 14. do 18. ure, SOBOTA od 8. do 11. ure.
Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure.
IZPOSTAVA VRANSKO Telefon: 03/703 34 90
IZPOSTAVA POLZELA Telefon: 03/703 34 80
I
I
I
I
I
Lani manj obiskovalcev
Kako se sadi sadno drevje, vinska trta...
Jamo Pekel je letos obiskalo manj ljudi kot lani
Turistično društvo Šempeter, ki upravlja z Jamo Pekel in Rimsko nekropolo, beleži v lanskem letu bistveno slabši obisk v primerjavi z letom 2008. Jamo je lani obiskalo
11.502 obiskovalcev, kar je 15 % manj, Rimsko nekropolo pa 8939 obiskovalcev, kar pomeni 20 % manjši obisk v primerjavi z letom prej. Očitno je recesija prizadela tudi šempetrske turistične delavce, ki so o tem spregovorili na občnem zboru zadnjo februarsko sredo.
Zbora se je udeležilo veliko število članov in tudi gostov, ki so z zanimanjem prisluhnili poročilu predsednika Jožeta Randla in ostalim poročevalcem. Društvo je bilo tudi v preteklem letu zelo dejavno,
veliko so naredili in investirali, a vsega, kot je dejal Jože Randl, jim ni uspelo uresničiti, saj je vmes posegla kriza, ki se je dotaknila tudi njihovega društva. Med najpomembnejše naložbe sodi prva faza prenove pohodnih poti iz spodnje v zgornjo etažo Jame Pekel, ki je veljala
38.000	evrov. Precej pestro je bilo pri ostalih dejavnostih in dogajanjih v društvu. Pripravili so kar nekaj prireditev, ki so se začele s predavanjem marca, nadaljevali so s cvetlično tržnico konec aprila, sledila je delavnica cvetličnih aranžmajev v Rimski nekropoli in odprtje stalne razstave umetniške keramike Hrustalenka in čipk Kocičeve v razstavnem paviljonu ob Rimski nekropoli, kjer je tudi stalna razstava rimskih
oblačil. Lani so pripravili, izvedli ali sodelovali z drugimi na tridnevni prireditvi z naslovom Rimski mozaik našega Šempetra, ki so jo pripravili v okviru krajevnega praznika. V tem času so poskrbeli tudi za kulinarično delavnico, nekaj posebnega pa je bila dan pozneje tudi modna revija v Rimski nekropoli, ki jo je pripravila modna kreatorka Maja Štamol. Dogajanje v antičnem parku je septembra popestrila še antična delavnica, ki se je je udeležilo okrog sto otrok in staršev. Seznam prireditev tudi v preteklem letu zaokroža Božična skrivnost v Jami Pekel.
Lani so zaključili s projektom Iz skrinje babic in dedkov za bogastvo vnukov, ki je bil financiran s sredstvi EU, in sicer iz finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma.
Tudi za letos si je društvo zastavilo pester program, nekaj ' aktivnosti so že izpeljali, začeli pa so tudi že s turistično sezono v Jami Pekel in Rimski nekropoli. Njihovo delo naj bi slonelo tudi na dolgoročnem razvoju teh dveh turističnih zanimivosti, izdelali so že idejni projekti, vendar bo očitno to moralo zaradi vsesplošne krize počakati na boljše čase. D. N.
Turistično olepševalno društvo Lipa Gotovlje že nekaj let organizira vsako prvo soboto v mesecu kmečko tržnico s sejmom.
Na zadnji so pripravili tudi delavnico, kako se sadi sadno drevje, vinska trta in okrasno grmičevje. Marčevska sobotna tržnica in sejem sta privabila številne obiskovalce in tudi sejmarje, ki so bili s prodajo zadovoljni.	T. T.
O sajenju sadnega drevja in vinske trte je na sejmu govoril sadjar in trsničar Janez Krajšek iz Žlebnika pri Radečah
Po kuhinjah bo dišalo
Udeleženci tečaja
EU- in E-Kotiček v TIC-u
V	Turističnoinformacij-skem centru TIC Žalec so svoji ponudbi pred kratkim dodali tudi EU- in E-kotiček.
V	EU-kotičku lahko uporabniki dobijo promocijsko gradivo o Evropski uniji, medtem ko je E-kotiček okrajšava za
internetni kotiček. Obiskovalci lahko ob nakupu vstopnic, informacijah o prireditvah in turističnih ogledih zdaj pridobijo informacije o Evropski uniji, o Lizbonski pogodbi, širitvi EU .... obenem pa lahko koristijo tudi internetni kotiček. T. T.
Turistično društvo Občine Polzela je v okviru svojega izobraževalnega programa v gospodinjski učilnici OŠ Polzela pripravilo dvodnevni kuharski tečaj.
Prvi dan, tečaj je vodila Barbara Mraz Cokan, so pripravljali različne močnate jedi, kot so cvetača po madžarsko, krpice z gnjatjo in zeljem, prosena kaša z zelenjavo, ribana kaša z grahom, zeliščni žličniki, ajdova kaša z jurčki in radićem.
Drugi dan je tečaj vodil izkušeni gobar Franci Uratnik. Pripravljali so različne gobje jedi, na primer goveje zrezke v gobji omaki, piščanca z gobami v paradižnikovi omaki, krompirjeve svaljke z jurčki, gobovo juho s krompirjem, svinjino z gobami in rezanci, gobe s koruznim zdrobom, gobovo potica in drugo. Vseh petindvajset udeležencev se
Priznanja za urejenost v KS Šempeter
Kmetija Piki v Zgornjih Rojah
V TIC-u internetni kotiček
V Krajevni skupnosti Šempeter že nekaj let podeljujejo priznanja za lepo urejenost hiš, kmetij, poslovnih objektov in najlepši detajl kulturne, turistične, sakralne in podobne vsebine. Akcijo vodi TD Šempeter, v okviru katerega že sedmo leto deluje turistična patrulja, ki ocenjuje prizadevanja krajanov na tem področju. Najuspešnejšim pri teh prizadevanjih vsako leto podelijo priznanja in jih s tem tudi javno pohvalijo.
Komisija, ki jo vodi podpredsednica TD Šempeter Rosvita Ačkun, je izbrala za najlepše urejene hiše v letu 2009 hišo družine Kopriva iz Grč nad Šempetrom, hišo družine Kodra iz Šempetra in hišo družine Lužar - Verzelak iz Podloga pri Šempetru. Za najlepšo urejeno kmetijo so tokrat priznanje podelili kmetiji družine Toman iz Podloga in kmetiji družine Piki iz Zgornjih Roj, kjer je komisija izbrala tudi najlepši poslovno-stanovanjski objekt družine Dobravc. Za najlepši detajl kulturne, turistične, sakralne ... vsebine pa je letos priznanje prejela kapela v Grčah.	D. N.
1	■■ TIKOFLEIKARSTVO Beljenje notranjih površin in fasad Dekorativni opleski Cl KflUw Izdelava izolacijskih fasad
1	DELO NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO
s	iLIKOPLESKARSTVO ANDREJ TERGLAV s.p.
Andraž 96b, 3313 POLZELA, 03 5720 673, GSM: 041 216 214	
TURISTIČNO
INFORMACIJSKI CENTER
Šlandrov trg 25, 3310 Žalec Tel.: 03 710 04 34 E-pošta: zkst.tic@siol.net
je na tečaju dobro počutilo, domov z marsikatero novo skuhano so pojedli in odšli izkušnjo in idejo. T. Tavčar
Ustvarjalne
DELAVNICE VEKOMUZEJU
HMELJARSTVA IN PIVOVARSTVA SLOVENIJE
26., 28., 29. in 30. aprila 2010 med 9. in 11. uro
Oblikovanje iz gline in risanje na temo hmelja Oblikovanje iz posušenih hmeljevih storžev
Prispevek za porabljen material 1 EUR/delavnico.
Informacije in prijave: TIC Žalec, tel.: 710 04 34
■...», ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9a, www.zkst-zalec.si
Roman Brglez
Pekarna-slaščičarna-trgovina Vransko 17, 3305 Vransko
Pekarna in trgovina Vransko, ir 703 30 30; trgovina Žalec ir 713 30 82; slaščičarna Žalec ir 713 30 83; trgovina Griže v 713 30 80; slaščičarna Petrovče ir 713 30 84; trgovina Ostrožno IT 428 20 60; trgovina Vrbje ir 713 30 86; bar Vrbje ir 713 30 87; slaščičarna Šempeter IT 703 30 46; trgovina Zagorje ob Savi ir 566 02 80, trgovina Laze ir (01) 834 70 12; trgovina Tabor (ir 703 43 70).
Spoštovani kupci!
Za nami je čas, ko smo posebno pozornost posvečali našim ženam, materam, jim podarjali cvetje, darila in izkazovali ljubezen in spoštovanje, pred nami pa je čas velikonočnih praznikov, ko se bomo predajali velikonočnim dobrotam in se imeli lepo v družinskem krogu, na kakšnem izletu ali krajšem dopustu. Pred kratkim smo tudi koledarsko zakorakali v pomlad, v letni čas, ki je med vsemi najlepši. Prebuja se novo življenje, ki ga oznanjajo zvončki, trobentice...
Da bi bili ti dnevi še lepši in prijetnejši, bomo poskrbeli tudi v našem kolektivu. Ko se boste mudili v bližini katerega od naših lokalov, se oglasite in si privoščite kaj iz našega proizvodnega in prodajnega programa. Odločili smo se, da vam v tem pomladnem času poklonimo darilo, s katerim boste lahko uveljavljali spomladanski
30 % POPUST
ob nakupu naših proizvodov (razen tort po naročilu) do 15. aprila 2010 v slaščičarnah Petrovče, Šempeter in NIK Žalec. V vseh teh slaščičarnah pa bo poleg pekovskih in slaščičarskih proizvodov na voljo več vrst okusnega sladoleda.
S tem oglasom se oglasite v naših lokalih in popust bo vaš.
L
črniš
Demos za drugačno Slovenijo
Obisk poslancev
Spomine na čas ustanovitve Demosa sta obudila dr. Dimitrij Rupel in Eran Sadnik
Skupna fotografija s poslanci, županom Vinkom Debelakom in evropsko poslanko Romano Jordan Cizelj
Žalski klub seniork in seniorjev Slovenske demokratske stranke je v začetku marca v dvorani žalskega gasilskega doma pripravil slovesnost ob 20. obletnici ustanovitve Demosa v Žalcu in obletnici prvih demokratičnih volitev. Osrednji gost srečanja je bil dolgoletni diplomat in politik dr. Dimitrij Rupel.
Uvodoma je zbrane pozdravil predsednik OO SDS Žalec Ro-
bert Čehovin, ki je med drugim omenil, da so k pripravi prireditve povabili vse tako imenovane pomladne stranke oziroma njihove občinske odbore, nato pa zaradi slabega odziva sami pripravili slovesnost. Med posameznimi govori so prisluhnili tudi kulturnemu programu. Najprej je zapel pevski zbor A Cappella, Tone Kuntner je prebral nekaj svojih pesmi in interpretiral Ivana Cankarja, ob spremljavi
harmonikarja Vikija Ašiča st. pa je zapel baritonist Andrej Bremec. Pobudnik ustanovitve žalskega odbora Demosa Eran Sadnik pa je obudil spomine na čas pred 20 leti. Ustanovni zbor je bil 12. januarja 1990 v žalskem gasilskem domu, pri tem pa je imel pomembno vlogo že pokojni Milan Dobnik, ki je bil na takratnih prvih demokratičnih volitvah izvoljen za žalskega župana.
Dr. Dimitrij Rupel je spregovoril o nekaterih aktualnih temah, tudi o arbitražnem sporazumu s Hrvaško in o Zboru za republiko. Po njegovem osebnem mnenju so v Sloveniji napočile razmere, ko se je potrebno zbrati in dogovoriti o tem, kako naprej.
Zbrane je ob koncu nagovoril tudi predsednik kluba seniorjev žalske SDS Dani Zagoričnik, vsem sodelujočim pa so se zahvalili s priložnostnimi darilci.	K. R.
Poslanci Slovenske demokratske stranke so 15. marca obiskali savinjsko-šaleško regijo. Del jih je skupaj z evropsko poslanko SDS Romano Jordan Cizelj, obiskalo občine Vransko, Tabor in Prebold, kjer so najprej obiskali podjetje ODELO, v hotelu pa so se zadržali na kosilu s člani in somišljeniki preboldske organizacije SDS, ki jo vodi Marjan Golavšek.
Srečanja se je udeležil tudi preboldski župan Vinko Debelak in poslancem predstavil preboldsko občino, to sta storila na Vranskem in v Taboru tudi tamkajšnja župana Franc Sušnik in Vilko Jazbinšek, ki sta bila za župana izvoljena na listi SDS. V Preboldu so bili zelo presenečeni nad podjetjem ODELO, kako je uspelo s prenosom znanja iz zelo zahtevne avtomobilske industrije v ta prostor prezapo-
sliti delavke nekdanje tekstilne tovarne v drugo industrijsko panogo.
Na srečanju v Preboldu so spregovorili tudi o težavah slovenskega gospodarstva, o veliki brezposelnosti, o potrebi po nadaljevanju koncepta regionalizma, ki je trenutno povsem ustavljen, o tretji cestni razvojni osi in tudi o tem, kakšne so prednosti ali slabosti biti hkrati poslanec in župan.	D. N.
Z novimi idejami za Polzelo
Tretje zasedanje stranke Zares na Polzeli
Na Polzeli je potekal tretji zbor članov občinskega odbora stranke Zares. Po ustanovitvi in izvolitvi vodstva občinskega odbora stranke Zares leta 2009 se zdaj želijo aktivneje vključiti v delo Občine Polzela.
Na srečanju, kjer so se poleg članov stranke zbrali tudi številni somišljeniki, so v odprti razpravi iskali ideje novih razvojih možnosti v Občini Polzela. Polzela je od svoje ustanovitve doživela določen razvoj, vendar so razpravljalci ugotavljali, da ji že primanjkuje novih idej, kako izboljšati kakovost življenja njenega prebivalstva, poskrbeti za njen gospodarski razvoj in obenem ohraniti njene naravne danosti za prihodnje generacije. Razpravljavci so se strinjali, da mora odbor pripraviti svoj program razvoja Polzele, ki bo posegal dlje od izboljšav cest in druge komunalne infrastruk-
ture in bo ponudil rešitve za dolgoročni trajnostni razvoj občine.
Predsednik odbora mag. Robert Rampre je po koncu razprave povzel, da ima Polzela še mnoge neizrabljene priložnosti in ker so za nove ideje potrebni tudi novi ljudje, je pozval vse, ki si želijo sodelovati pri pripravi programa in drugih aktivnosti na Polzeli, da to storijo z vključitvijo v delo odbora. Na voljo je tudi spletna stran savinjsko-šaleškega pokrajinskega odbora
Zares, kjer je možna razprava. Odbor je na srečanju sicer potrdil poročila o delu predsednika za preteklo leto in program za leto 2010. Sprejel je tudi sklep o razpisu kandidatov za župana in občinski svet pred letošnjimi lokalnimi volitvami, ki bo objavljen tudi na strani pokrajinskega odbora. Naslednje srečanje stranke Zares na Polzeli bo aprila, 23. aprila pa načrtujejo obisk Državnega zbora RS ter poslanske pisarne Zares.
T. Tavčar
Podpora pobudi za eno volilno enoto
Letošnje lokalne volitve bodo ponekod najbrž nekoliko drugačne, saj naj bi prišlo do spremembe volilnih enot. Pri tem je mišljena zlasti združitev v eno samo volilno enoto.
V Preboldu je podporo takšni pobudi že podala Socialdemokratska stranka (SD), ki je o tem govorila na svojem zadnjem sestanku konec preteklega meseca v prostorih Občine Prebold. S to možnostjo spremembe je na sestanku zbrane člane in somišljenike seznanil predsednik občinskega odbora SD mag. Matjaž Debelak, ki je tudi povedal, da bo vsaka stranka lahko imela enako število kandidatov za svetnike kot prej. Pri tem pa bo
potrebno upoštevati 40-odsto-tno kvoto posameznega spola in po možnosti tudi teritorialno zastopanost kandidatov.
Na sestanku so govorili tudi o že znanih in potencialnih kandidatih, ki bi jih uvrstili na listo stranke. Vsekakor si želijo, da bi na listo lahko zapisali dobre kandidate, zato bo oblikovanje
celotne liste s 15 kandidati znano le kakšen mesec ali dva pred volitvami. Prizadevno se bodo vključili tudi v pripravo osnutka akcijskega programa Občine Prebold. Želijo si, da bi se jim pridružilo čim več strokovno podkovanih občanov, ki so jim socialne vrednote stranke še posebej blizu. . D. N.
S sestanka SD občine Prebold
v
»Cas za spremembo«
Sredi marca se je v Žalcu predstavil kandidat SD za župana Občine Žalec na jesenskih lokalnih volitvah Janko Kos z Ložnice pri Žalcu. Podporo na prvi predstavitvi mu je izkazal tudi poslanec v parlamentu Bojan Kontič.
Univerzitetni diplomirani organizator in specialist menedžmenta je zadnjih dvajset let zaposlen na različnih vodstvenih delovnih mestih na Zavarovalnici Triglav, od leta 2006 kot pomočnik direktorja OE Celje. Že šesti mandat je občinski svetnik Občine Žalec, del prejšnjega mandata pa je bil tudi podžupan.
In zakaj kandidatura? »Ocenjujem, da je po treh mandatih zdajšnjega župana prišel čas za spremembo. Imam dobro ekipo, ki je pripravljena prevzeti odgovornost. To občino imamo radi in mislimo, da si zasluži, da zanjo naredimo nekaj več. Odločitev tudi zame ni bila lahka, moral sem prepričati svojo družino, ženo in dve odrasli hčeri. Pretehtala pa je spodbuda prijateljev, strankarskih kolegov, stranke, ki je zdaj v vladi in mi je obljubila pomoč. /.../ Tudi predstavniki različnih interesnih skupin v tej občini z leve in z desne so me nagovarjali, naj bi vendarle kandidiral, ker bi lahko ponudili še kaj več. /.../ Ni nas strah, ekipo imamo dobro ...,« je povedal Janko Kos, vendar na vprašanje o konkretnih imenih ekipe še ni želel odgovoriti. Dodal je še: »V političnem smislu moramo končati spore na relaciji svetniki, župan, nadzorni svet.« O programu, ki ga obljublja pa, da je potrebno ustvariti prijetnejše podjetniško okolje za podjetnike, pomembno je tudi sprejetje občinskega prostorske-
Bojan Kontič in Janko Kos
ga načrta. »Veliko priložnosti vidim tudi na področju turizma, kjer bi povezali vse bisere, vse lepote v dolini, /.../ radi bi zgradili dom za upokojence, ki se obljublja že 12 let.« Resno razmišljajo tudi o začetku dejavnosti za gradnjo mladinskega hotela, Id bo vključeval še druge dejavnosti mladih.
Drugače pa želi Janko Kos še: »Občina mora biti dober servis za ljudi, prijazen, zato bom odprl pisarno pod geslom Župan vas posluša, kamor bodo lahko hodili ljudje po informacije, ki jih zanimajo. Mislim delovati profesionalno, delati za to občino osem ur in več in biti ljudem na razpolago.«	L. K.
V pripravah na volitve
Aktivnosti v preteklem letu in načrte za naprej so na letnem zboru pregledali člani stranke SD. Predstavil se je tudi kandidat njihove stranke na jesenskih lokalnih volitvah za župana Občine Žalec Janko Kos.
Kandidaturo Janka Kosa bodo sicer formalno potrdili 40 dni pred volitvami na konvenciji stranke. Predsednik občinskega odbora Roman Virant je bil z Jankom Kosom lani izvoljen tudi v pokrajinsko organizacijo stranke. Odprta je bila poslanska pisarna poslanke Andreje Rihter. S svojim delom je prizadevno nadaljeval tudi ženski form, ki ga vodi Tanja Razboršek Rehar. Pridružile so se jim tudi nove somišljenice. Na lanskem kon-
gresu stranke so za predsednika ponovno izvolili Boruta Pahorja, ob dnevu zmage in dnevu Evrope so se podali na tradicionalni pohod na Brnico, obiskali so tudi slovenski parlament, nekaj članov pa tudi evropski parlament v Bruslju. Prijeten je tudi spomin na Metliško vigred, kamor so se podali skupaj s Celjani. Tudi za letos so pripravili podoben program. Veliko energije in časa bodo vložili v lokalne volitve.
Na zboru so člane seznanili, da bodo v Občini Žalec prvič lokalne volitve z enotno volilno enoto, zato morajo zbrati 29 kandidatov in kandidatk, pri tem pa morajo upoštevati predpise, ki pripisujejo vsaj 40-odstotno zastopanost obeh spolov.	D. N.
Letos v znamenju 40-letnice	Univerza uspešno v novo desetletje
Podelitev listine Leonu Bevcu
Medobčinsko društvo invalidov Žalec, ki vključuje vse invalide Spodnje Savinjske doline, je v Domu II. slovenskega tabora Žalec organiziralo letni zbor članov, ki se ga je udeležila približno četrtina članov. Dogodka se je udeležilo tudi nekaj gostov, ki so dali svoj prispevek k uspešnosti in pomembnosti tega vsakoletnega srečanja. S pesmijo in glasbo sta srečanje popestrila njihov mešani pevski zbor in mladi narodno-zabavni ansambel Polet.
MDI Žalec je ob koncu leta 2009 štelo 1431 rednih in 660 podpornih članov. Gre torej za izjemno veliko organizacijo, ki sodi med tri največje tovrstne organizacije v celjski regiji, po sami aktivnosti in uspehih pa se uvršča med najuspešnejše v državi, kar sta na zboru poudarila tudi gosta, predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije Drago Novak in predsednik koordinacije ZDIŠ celjskega območja Valter Golob. Slednja sta društvu izrekla vse priznanje in zahvalo za uspešno delo. Društvo je na zboru izkazalo čast svojemu dolgoletnemu članu upravnega odbora in vodji
Društvo upokojencev Braslovče šteje 368 članov in je najštevilčnejše društvo v občini Braslovče.
Na občnem zboru v dvorani Zadružnega doma je predsednik Tone Repnik povedal, da so lani pripravili tri izlete, in sicer so si ogledali časopisno hišo in tiskarno Delo, ljubljansko stolnico in muzej RTV Ljubljana. Odšli so na Koroško in splavarili po Dravi ter si ogledali letališča v Slovenj Gradcu, bili so tudi v Lendavi in si jo ogledali, potem pa še vzgojo orhidej v Dobrovniku. Športniki so se udeležili več športnih tekmovanj, največ časa pa so namenjali pohodništvu in
športnih aktivnosti Leonu Bevcu, ki so ga razglasili za častnega člana društva. Veliko zahvalnih besed je častnemu članu in društvu namenil tudi župan Lojze Posedel, ki je poudaril, da bo občina tudi v prihodnje vso skrb namenjala invalidom in skrbela za odstranjevanje arhitektonskih ovir. K temu naj bi kmalu prispevalo tudi dvigalo v občinski stavbi, ki bo omogočilo dostop invalidom v vsa nadstropja občine.
Predsednik MDI Janez Meglič je v poročilu zapisal, da je bila v preteklem letu njihova glavna dejavnost v skladu s statutom usmerjena v izvajanje posebnih socialnih programov. V preteklem letu so tako 85 invalidom omogočili enkratno denarno pomoč, pomoči je bilo po dobrodelnem koncertu deležnih 5 invalidov, del teh sredstev pa so namenili paketom s hrano, ki jih je prejelo 284 socialno šibkih invalidov. Veliko pozornost so namenjali tudi najstarejšim in težje bolnim invalidom, ob koncu leta pa so obiskali po domovih za starejše vse svoje člane. Tudi lani so organizirali kar nekaj prireditev in izletov. Med drugim so organi-
kolesarjenju. V letnem času so pripravili piknik pri brunarici Turističnega društva Braslovče, novoletno srečanje, ob visokih jubilejih pa so obiskali najstarejše člane in jim podarili skromna darila. Program dela za letošnje leto je podoben lanskemu.
Zbora se je udeležil tudi bra-slovški župan Marko Balant, ki je njihovo delo pohvalil. Tonetu Klokučovniku pa je predsednik Tone Repnik v imenu Zveze društev upokojencev Slovenije podelil priznanje za večletno aktivno delo v društvo. Zbor je z ubranim petjem popestril mešani pevski zbor društva.	T. Tavčar
zirali sedmo zaporedno srečanje nepokretnih, težje pokretnih in najstarejših invalidov. Uspešen je bil tudi dobrodelni koncert, na katerem je sodelovalo enajst ansamblov in skupin, tudi njihov mešani pevski zbor, ki ga vodi Vesna Turičnik. Nekaj posebnega so nedvomno društveni izleti.
Na področju športa in rekreacije so se udeležili vseh razpisanih tekmovanj Zveze delovnih invalidov Slovenije. Njihova članica Karolina Ferme je zmagala na področnem tekmovanju v streljanju z zračno puško v Ormožu, na državnem prvenstvu pa je zasedla 2. mesto. Moška ekipa šahistov si je na področnem tekmovanju v Novem mestu delila prvo in drugo mesto, na državnem pa osvojila tretje.
Aktivnosti v preteklem letu res ni manjkalo, nič drugače ne bo v tem letu, ki je v znamenju visokega 40-letnega jubileja. Zelo slovesno bo zagotovo na njihovi osrednji jubilejni prireditvi, ki bo 26. junija v telovadnici I. OŠ Žalec. Kar nekaj dela bodo imeli tudi z organizacijo 8. srečanja težje pokretnih in nepokretnih invalidov, ki bo 9. septembra v Šempetru, in z organizacijo dobrodelnega koncerta, ki naj bi ga letos organizirali oktobra. Ob vsem tem pa seveda ne bo manjkalo ustaljenih aktivnosti na vseh področjih delovanja MDI Žalec.	D. Naraglav
Društvo upokojencev Prebold velja za najštevilčnejše upokojensko društvo v Savinjski dolini, saj vključuje povprečno okrog 1000 članov. Posebnost društva je, da so vanj včlanjeni upokojenci iz preboldske in braslovške občine. Letošnjega občnega zbora sta se udeležila oba župana omenjenih občin, braslovški Marko Balant in preboldski Vinko Debelak. Med gosti je bil tokrat tudi predsednik Pokrajinskega odbora ZDUS Celje Emil Hedžet.
Za začetek so zapeli Reški slavčki. O delu društva v preteklem letu je zbranim najprej spregovoril predsednik Ivi Stepišnik, za njim pa ostali funkcionarji društva in vodje sekcij. Kot je povedal Stepišnik, so na sejah upravnega odbora sproti obravnavali realizacijo letnega programa, ki je temeljil zlasti na športnorekreacijski dejavnosti, druženju, letovanju, izletništvu, pohodništvu ... veliko pa so se ukvarjali tudi z izgradnjo doma upokojencev, ki se gradi poleg preboldskega bazena v Gaju, kjer imajo že zdaj svoje rekreativne površine z brunarico. Zastavljeni program so v celoti izpeljali in celo presegli. Lani so pripravili kar nekaj družabnih srečanj, pohodov, izletov, športnih tekmovanj, ogledali so si tudi nekaj gledaliških predstav in se v dveh terminih udeležili skupnega letovanja na morju. Njihovo delo je
Univerza za III. življenjsko obdobje je lani praznovala 10-letnico svojega obstoja. Temu jubileju so vse leto posvečali veliko pozornosti. V 28 krožkih je znanje nabiralo in zadovoljevalo potrebe po druženju in kulturnem udejstvovanju 362 članov, kar je največ v desetletnem obdobju delovanja univerze.
Te podatke so izpostavili tudi na njihovem letošnjem občnem zboru, ki so ga pripravili v prostorih I. osnovne šole Žalec. Učenci žalske šole so pod vodstvom profesorice Zdenke Markovič ob tej priložnosti pripravili prijeten kulturni program. Predsednica Univerze za
III.	življenjsko obdobje Marija Masnec se jim je zahvalila za tako prijeten uvod v letošnjo skupščino, nato pa podala obsežno poročilo o delu in dejavnostih univerze v preteklem letu.
Kot je povedala, so krožki potekali na šestih lokacijah: v Bergmannovi vili, na I. in II. OŠ Žalec, OŠ Šempeter, v Novem Celju in na vrtnarski šoli v Medlogu. Zahvalila se je ravnateljem šol, ki imajo za tovrstno izobraževanje veliko posluha, mentorjem, ki vodijo krožke, in tudi animatorjem, organizatorjem in vodstvu društva. Lani so pripravili vrsto najrazličnejših razstav, pripravili in
potekalo v kar enajstih sekcijah, za uspešno obveščanje in delovanje pa je zaslužnih sedemnajst poverjenikov, ki so delovali v štirinajstih naseljih obeh občin.
Tudi letos bo podobno. Veliko so že postorili, v naslednjih mesecih pa načrtujejo kar nekaj izletov, pohodov in športnih tekmovanj. Športno obarvana bosta predvsem 16. junij, na ta dan bodo namreč pripravili medobčinsko tekmovanje društva upokojencev ob prazniku Občine Prebold, in teden športnih tekmovanj avgusta. Ob koncu tekmovanj bodo v Gaju pripravili srečanje vseh članov društva. Srečanje bosta z razstavo popestrili sekcija ročnih del in zeliščarska sekcija. Tudi letos bodo organizirali skupno letovanje na morju, ne bodo pa izpeljali septembrskega letovanja, saj ni tolikšnega zanimanja zanj kot pretekla leta. Očitno recesija ni obšla niti upokojencev. Sicer pa
izdali so monografijo društva Naših 10 let in izpeljali osrednjo proslavo ob desetletnici. Proslava v Domu II. slovenskega tabora Žalec je temeljila na sodelovanju vseh generacij. To sta ustvarjalki programa Mira Kodrun in Breda Šip dosegli s programom, v katerem so sodelovali otroci iz vrtca, osnovne in srednje šole, odrasli in člani univerze. Od dogodkov, ki so odmevali v širšem slovenskem prostoru, ne smemo pozabiti na sodelovanje društva na Festivalu za III. življenjsko obdobje v Ljubljani, kjer se je na osrednjem odru predstavila tamburaška skupina Petrovi tamburaši iz Šempetra. Jubilejno šolsko leto je zaznamovalo še več drugih prireditev in dogodkov. Med njimi tudi prijeten izlet na avstrijsko Štajersko, pa ogled dveh gledaliških predstav v Mariboru in ne nazadnje tradicionalni piknik vseh članov ob koncu študijskega leta maja v športnem parku v Šeščah.
Univerza, ki deluje kot društvo, je pomemben dejavnik društvenega dogajanja v Občini Žalec in tudi širše. V svojem programu imajo zapisano, da je osnovni cilj izobraževanja popestritev izobraževalnih vsebin, predvsem pa sodobnih znanj, s čimer se starejši enakopravno vključujejo v družbeno
v zimskem in tudi letnem času ne manjka vsakodnevnih aktivnosti. Ob ponedeljkih je na delu sekcija ročnih del, ki v hladnih dneh ustvarja v društveni sobi, v toplejših dneh pa v Gaju. Torek je vse leto v znamenju odbojke, sreda je v zimskem času namenjena kartanju in pikadu, v toplejših mesecih pa balinanju. Ob četrtkih igrajo šah, ženske pa se razgibavajo v telovadnici. Poleti poleg šaha igrajo rusko kegljanje, pikado in metanje krogov. Ob petkih igrajo pikado in kartajo, v letnem času pa streljajo z zračno puško in balinajo. Letos bodo veliko časa namenili tudi dokončanju izgradnje društvenega doma.
Tokratni občni zbor je bil tudi volilni, vendar se po volitvah ni bistveno spremenila sestava upravnega odbora. Zgodila se je le ena sprememba, in sicer bo dolgoletno tajnico Eriko Gominšek zamenjala Tončka Pečovnik. D. Naraglav
Predsednica Marija Masnec med podajanjem svojega poročila
dogajanje, predvsem pa krepijo in spodbujajo medgeneracijsko sodelovanje. Največ zanimanja je za jezike in računalništvo.
Uspešno sodelujejo z osnovnimi šolami, ZKŠT Žalec, UPI - Centrom vseživljenjskega izobraževanja Žalec, LAS - Lokalno akcijsko skupino Savinjske doline in drugimi. Pohvalno je tudi njihovo sodelovanje z Zvezo slovenskih univerz za
III.	življenjsko obdobje. Sodelovali so tudi v projektih ministrstva za šolstvo in evropskih projektih.
O uspešnosti njihovega dela so na zboru spregovorili tudi nekateri gostje. Župan Lojze Posedel je izrazil veliko zadovoljstvo in veselje, da v občini deluje tako uspešna organizacija, ter se vsem zahvalil za njihovo dosedanje delo. Društvo je bilo v preteklem letu deležno številnih pohval, zelo ponosni pa so na plaketo Občine Žalec, ki so jo prejeli ob letošnjem občinskem prazniku.	D. N.
V desetih sekcijah
Društvo upokojencev Petrovče, ki ga vodi Ivan Glušič in šteje 460 članov, je pripravilo občni zbor. Tudi lani je delo potekalo v desetih sekcijah, največ članov združuje športnorekreacijska sekcija, kje je bilo za največ aktivnosti.
Redno trenirajo v sedmih disciplinah, lani so se udeležili 13 tekmovanj, 5 pohodov, 7 srečanj in osvojili 1 pokal in 11 medalj. Pri svoji brunarici v Rekreacijskem centru Ruše in v dvorani Kmetijske zadruge Petrovče so pripravili več družabnih srečanj. Organizirali so sedem pohodov s približno 60 pohodniki.
Tudi letos so pripravili podoben program kot lani. Želijo si, da bi se čim več upokojencev vključilo v športnorekreacijsko sekcijo. Delo članov društva je pohvalil žalski župan, njihov častni član Lojze Posedel, ki je 'prejel tudi posebno priznanje. Za dolgoletno delo v društvu so priznanje podelili Mariji Čepin, Stanku Cizeju, Ivanu Vidmajerju, Alojzu Kučerju in Fridi Čede. Zbor so popestrili ljudski pevci Društva upokojencev Petrovče. T. Tavčar
Družabni in aktivni
Med nastopom mešanega pevskega društva
Članstvo iz dveh občin
Lani praznovali 50-letnico društva Izobraževanje podeželskih žena
Planinsko društvo Polzela je 51. redni občni zbor pripravilo v svojem planinskem domu na Gori Oljki. Kulturnemu programu, ki so ga pripravili učenci OŠ Polzela in POŠ Andraž, je sledil uradni del. Po poročilih predsednika Zorana Štoka in drugih je bilo ugotovljeno, da deluje društvo, ki šteje 434 članov, med njimi je 165 otrok OŠ Polzela in POŠ Andraž, zelo dobro.
V	vrtcu deluje škratov krožek, na Osnovni šoli Polzela pa planinski krožek, ki ga vodijo štiri mentorice. S pomočjo vodnikov so pripravili osem pohodov, tridnevno zimovanje na Gori Oljki, poleti pa so se udeležili planinskega tabora.
V	preteklem letu so izvedli 19 pohodov, organizirali so 5. gor-
ski tek iz Andraža na Goro Oljko, ki šteje za štajersko-koroški pokal, in planinski orientacijski maraton. Redno sodelujejo v savinjski orientacijski ligi, kjer tekmujejo v vseh šestih kategorijah. Na državnem prvenstvu maja na Pohorju so zasedli dve tretji in po eno četrto in peto mesto. Markacisti so skrbeli za urejenost planinskih poti. Lani je društvo praznovalo 50-letni-co, ki so jo počastili s proslavo v kulturnem domu na Polzeli. Na proslavi so nastopali mladi člani iz vrtca in šole ter pokazali svoje znanje, osvojeno v okviru planinskega krožka, predstavili pa so tudi drugo delo društva in pripravili razstavo stare planinske opreme in starih fotografij. Slavnostni govornik je bil predsednik PZS Franci Ekar, ki je
društvu podelil jubilejno listino PZS, planinsko društvo pa je ob občinskem prazniku prejelo tudi plaketo Občine Polzele.
Društvo je tudi lastnik planinskega doma na Gori Oljki, za katerega dobro skrbijo, letos pa jih čaka veliko delo, menjava strešne kritine. Delo polzelskih planincev so pohvalili tudi podžupan Občine Polzela Jože Kužnik in gostje. Ob koncu zbora je predsednik Zoran Štok podelil priznanja in častne znake PZS. Pisno priznanje PZS sta prejela Jože Sadnik in Dani Pfaifer, bronasti častni znak PZS so podelili Manici Štorman in Jožetu Vrečku, srebrnega Andreju Korberju, Berniju Palirju in Mirku Jegrišniku. Občnemu zboru je sledilo družabno srečanje ob zvokih harmonike Marjana Brusa.	T. Tavčar
Društvo podeželskih žena Braslovče, ki ga vodi Amalija Brinovec, je pred kratkim organiziralo še en tečaj medsebojnega izobraževanja svojih članov v kuhanju. Tečaje v glavnem organizirajo v gospodinjski učilnici OŠ Braslovče v času zimskih počitnic, ko ni pouka.
Že dolgo si želijo pridobiti kakšen svoj prostor s kuhinjo, a, kot pravijo, do zdaj še ni bilo pravega razumevanja za njihove želje s strani občine, čeprav s svojim delom in aktivnostjo prispevajo pomemben delež k
njeni prepoznavnosti in bogatijo različne prireditve v kraju.
V	društvu aktivno deluje devetnajst žena, pohvalijo pa se lahko tudi z enim moškim predstavnikom, Jankom Turnškom, ki se je pridružil svoji ženi in hčerki in skupaj z njima in drugimi uresničuje program društva. Tudi tokrat se je udeležil kuharskega tečaja, na katerem so kuhali tri vrste žlikrofov in pripravljali in pekli kruh, krofe, slane palčke in dve vrsti potice.
V	preteklem letu je društvo pripravilo kar nekaj pogostitev, kar je dokaz njihovega kako-
vostnega dela in znanja, ki se kaže tudi v zelo lepih in aranžiranih pogrinjkih in lepo spečenem in okusnem domačem pecivu. Med drugim so s svojo kulinarično ponudbo obogatili dve poročni zabavi, prireditev S pesmijo v pomlad, dobrodelni koncert, 50-letnico Pevskega zbora Karla Viranta, trške sejme, velikonočno praznovanje, hmeljarski praznik, občinski praznik, tradicionalno salami-jado in seveda bučijado, ki je tudi njihova največja in najzahtevnejša prireditev. Podobno bo tudi letos.	D. Naraglav
25 let 25 vrhov
Obračun dela uspešen
Delovno predsedstvo z Adijem Vidmajerjem, prvim predsednikom PD Prebold V Domu pod Reško planino v občini vedno najdejo sredstva
so se na 38. občnem zboru zbrali člani preboldskega planinskega društva, ki ga zadnja leta vodi Jani Zagožen. Zbora so se udeležili tudi številni gostje iz sosednjih planinskih in drugih društev ter predstavniki Občine Prebold. Za prijetno vzdušje so poskrbeli člani Kulturnega društva Marija Reka, ki so pripravili skeč, in fantje Športnega društva Marija Reka, ki so dogodek popestrili s petjem.
Zbor je vodil ustanovni član in prvi predsednik društva Adi Vidmajer, ki je tudi danes eden izmed zelo dejavnih članov, skupaj z Janjo Klančnik pa uspešno vodi mlade v okviru Planinske šole Kozorog. Iz poročila predsednika Janija Zagožna in ostalih poročevalcev je bilo razbrati, da je bil zastavljeni program uspešno izveden. Izpeljanih je bilo vrsto pohodov in izletov, vključno s pohodom na streho Slovenije, organizirali pa so tudi zanimivo srečanje s predsednikom PZS Francem Ekartom. Uredili so kar nekaj planinskih poti, okolico doma in sodelovali pri drugih akcijah.
V razpravi so govorci čestitali društvu za opravljene naloge in se dotaknili drugih zanimivih tem, župan Vinko Debelak pa je izpostavil zelo pomembno delo z mladimi. Pozval je tudi dijake in študente, da se v letnem času vključijo v izvedbo in delo planinskega tabora, v katerem bodo za vsakega člana prispevali 40 evrov. Poudaril je tudi, da se
za izobraževanje. Spomnil pa je tudi na bližajoči se okrogli jubilej društva.
Tudi v programu za letos ne manjka pohodov in izletov. Kar nekaj nalog so že izepljali, tudi največji zimski pohod krajanov v Marijo Reko. Marca so se udeležili 20. Arničevega pohoda na Raduho in pohoda po dolini Glinščice, aprila in maja se bodo podali po pešpoti ob
Kolpi, se povzpeli na Blegoš in spoznavali lepote Pokljuške soteske. Junija bosta spominski Tončev pohod v Marijo Reko in vzpon na Viševnik, julija pa se bodo podali na Mojstrovko in druge vrhove. V poletnih mesecih pripravljajo planinski tabor v Drežniških Ravnah in septembra obisk gore Dobrač v Avstriji. Pripravili bodo tudi izlet v neznano, ki bo letos 6. oktobra. V jesenskih mesecih se bodo podali na prečenje Olševe, organiziran bodo tradicionalni spominski pohod Franca Serca, zelo pestro pa bo decembra, ko se bodo podali na Miklavžev pohod na Mrzlico, Čez goro k Očetu, z baklami na predvečer božiča, poskrbeli pa bodo tudi za silvestrsko popoldne pri Blaževem bivaku na Golavi. Program naj bi med letom dopolnjevali tudi z zahtevnejšimi turami in se vključevali v pohode in akcije, ki jih bodo organizirali drugi.	D. N.
Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče je v Lovskem domu Braslovče pripravilo redni občni zbor. V kulturnem programu so nastopili učenci OŠ Braslovče. Na zboru so pregledali delo v preteklem letu in podali načrt za letos. V nadaljevanju so razrešili dolžnosti predsednika Jožija Marovta in za novega predsednika izvolili Tonija Ramšaka. Dosedanjega načelnika MO Roka Ušena pa je zamenjala Darinka Križanec.
Prisluhnili so poročilom predsednika Jožija Marovta, načelnice vodniškega odseka Natalije Marovt, markacistov in mladinskega odseka, kamor sodijo vrtčevska skupina ter mladi planinci OŠ Braslovče. Prav slednji pod vodstvom mentoric v vrtcu in šoli ter z dobrim sodelovanjem z društvom uspešno osvajajo hribe bližnje in daljne okolice in s tem sodelujejo v akciji za bronasti, srebrni in zlati znak mladega planinca, tekmujejo na regijskih in državnih tekmovanjih Mladina in gore, na področju orientacije so že nekaj let v samem vrhu v državi in se vsako leto na začetku počitnic
Delovni na vseh področjih
Najštevilčnejše društvo, ki deluje v Občini Polzela, je Društvo upokojencev Polzela. Člani društva in gostje so se zbrali v dvorani kulturnega doma na rednem letnem občnem zboru. V uvodnem kulturnem programu so nastopili učenci OŠ Polzela, zapeli in zaigrali pa so tudi člani študijskega krožka UPI Ljudske univerze Žalec.
O poteku številnih dejavnosti društva je spregovorila predsednica društva Gertruda Terčak. Povedala je, da so dejavnosti v društvu potekale tako kot prejšnja leta in se dopolnjevale z novimi nalogami in aktivnostmi, vse z željo za čim lepše doživljanje tretjega življenjskega obdobja, za dobrobit članov društva. Za povezanost članov in obveščanje skrbi v društvu 12 po-verjenic in poverjenika. Že
vrsto let delujejo na področju humanitarnih in socialnih zadev, kamor vključujejo tudi projekt »Starejši za starejše«, ki poteka že tretje leto. Bili so aktivni na področju pohodništva, izletništva in letovanja, telesne kulture, kolesarstva in balinanja. Za letovanje svojih članov so povezani z Re-laxom in s hotelom Delfin v Izoli. Vse leto je potekalo v njihovih prostorih merjenje krvnega tlaka ter sladkorja in maščob v krvi. Bolj zavzeto kot v preteklih letih so sodelovali z Zvezo društev upokojencev Slovenije in Pokrajinsko zvezo društev upokojencev Celje. V domačem kraju so sodelovali z Občino Polzela, osnovno šolo, Domom upokojencev Polzela, Rdečim križem in drugimi društvi v občini. Predsednica društva se je zahvalila vsem, ki so jim nudili fizično in finanč-
no pomoč. V imenu Občine Polzela je občni zbor društva upokojencev pozdravila Jerneja Svetko. Na zboru so podelili tudi priznanja za vzorno delovanje v društvu. Priznanje so prejeli: Marica Hribernik za delovanje na kulturnem in socialnem področju, Marinka Ribič za dolgoletno sodelovanje, Rudi Divjak za uspehe na področju pohodništva in Karli Korber za uspešno delovanje na področju balinanja.
V tem letu so za boljše družabno življenje poskrbeli s plesnim tečajem januarja. Še naprej bodo izvajali dosedanje dejavnosti. Poskušali bodo obdržati svoj bife in skrbeti kot dober gospodar za stavbo, ki je v njihovi lasti. Veseli bodo vsake pomoči in razumevanja, da bo medgeneracijsko sodelovanje ostalo še naprej tako zgledno.	T. Tavčar
Z občnega zbora braslovških planincev
udeležijo osemdnevnega planinskega tabora. Letošnji zlati znak mladega planinca sta prejela Klemen Vasle in Anja Strojan-šek, kar 14 učencev pa si je prislužilo bronasti ali srebrni znak.
Društvo je v preteklem letu izpeljalo 29 izletov, ki se jih je udeležilo 641 pohodnikov. Že drugo leto zapored se je število članov povečalo in jih je trenutno 359. Odmevnejše akcije društva v preteklem letu: 20. nočni pohod na Dobrovlje, tridnevno potepanje po Lošinju, dvodnevno romanje z dr. Ivanom Rojnikom na Mojstrovko in v Tamar, pohod v Dolomite in na Triglav, ki so se ga ob 50-letnici moškega pevskega zbora udeležili tudi pevci. Društvo je organiziralo orientacijsko tekmo savinjske lige in se udeležilo še dveh regijskih tekmovanj ter državnega na Pohorju. Poleg izobraževanj, sestankov in pohodov je organiziralo ali soorganiziralo osemdnevni tabor mladih planincev na Dovjem, markacisti so sanirali v neurju uničen del poti čez Boštunovec, veliko članov dru-
štva je v zimskem času treniralo na plezalni steni na Vranskem. Ob tej priložnosti so javno izrazili željo po lastni plezalni steni.
Načrt dela in akcij za leto 2010 je tudi letos bogat. Poleg enodnevnih pohodov velja omeniti tridnevno planinarjenje po Krku za prvomajske praznike, dvodnevni pohod v Karnijske Alpe in sedemdnevni tabor mladih planincev v Drežniških Ravnah.
Ob 25-letnici društva so lani zasnovali akcijo 25 vrhov za 25 let. Vsem 12 pohodnikom iz raznih krajev Slovenije, ki so v enem letu uspeli osvojiti vseh 25 vrhov, je društvo podelilo priznanje. Prav tako so podelili priznanja v zahvalo za prizadevno delo Jožiju Marovtu, Katarini Rožič, Nataliji Marovt, Deanu Matjašiču, Roku Ušenu in Anki Ajdnik.
Prisotne je na občnem zboru pozdravil župan občine Marko Balant, ki je podprl idejo o plezalni steni in poudaril, da jo je s skupnimi močmi mogoče uresničiti.	T. T.
FORD <£ SOftAR
UROŠ PREMIK s.p. Migojnice 4a 3302 GRIŽE D.Š. 22724583
041 / 031 628 666
Mail: fordsolar@qmail.com
www.fordsolar.si
PONUDBA:
-SOLARNI SISTEMI -OGREVANJE -FOTOVOLTAIKA -VETRNE ELEKTRARNE 12 -ZALOGOVNIKI 500-5000 -TOPLOTNE ČRPALKE -TOPLOTNI IZMENJEVALO -PRETVORNIKI 12-230V -WHIRLPOOL TEHNIKA -PREVOZI DO 3,5t -STIROPOR »ugodno«
SONCE V VSAK DOM ! »AKCIJA«
STIROPOR VSEH DIMENZIJ PO IZREDNO UGODNIH CENAH!
Izolativna fasada:
10 cm do zaklj.sloja - cena pod 10,000/ M2 5 cm do zaklj.sloja - cena pod 7,000/ M2
ZALOGOVNIK 1000L S KMPL IZOLACIJO IN SOLARNIM IZMENJEVALCEM SAMO 900,000
Prevozi do 3,5t, doma in tujina, zelo ugodno!
Prevozi opreme in pohištva, selitve, dostava vsega blaga (Metro, Kika, IKEA, itd)
Rock žur v Šeščah
V dvorani Doma kulture Še-šče je v soboto, 27. februarja, potekal tretji, zdaj že tradicionalni rock žur. Koncert je plod skupnega dela vseh štirih nastopajočih bendov (Legalo Kriminalo, dB Virus, Sixmore in De Vice) ter njihovih prijateljev, ki so z roko v roki popestrili sobotni večer več kot 300 obiskovalcem.
Rockovsko zabavo so začeli
nadobudni mladi upi skupina De Vice, ki je s nastopom pustila ravnodušno le redkokatero dekle. Za njimi je nastopil domači bend Sixmore. Naslednji so zažaga-li pankerji dB Virus. Kot zadnji so na oder stopili člani skupine Legalo Kriminalo in tako kot vedno znoreli svoje oboževalce in vse ostale obiskovalce. Na odru sta se jim pridružila tudi člana legendarne skupine Interceptor
Gregor Čulk ml. in Marjan Pader. Kot pravi eden od organizatorjev Tomaž Siter, je s »smrtjo« žalske Hmezadove dvorane rock žurov v letnem gledališču Limberk v Grižah in preboldskega Žura pod Žvajgo več ali manj umrlo tovrstno koncertno dogajanje po vsej Spodnji Savinjski dolini s svetlo izjemo Vranskega, kjer je zelo odmeven in množičen vsakoletni Sammer night.	D. N.
Braslovški odbojkarji s trenerjem Tomažem Marovtom in pomočnikom trenerja Andrejem Hribernikom
Odbojkarji DTV Partizan Braslovče so se po treh sezonah nastopanja v III. državni odbojkarski ligi uvrstili v II. državno odbojkarsko ligo. Odločitev je padla v zadnjem kolu, ko so se Braslovčani za napredovanje pomerili z neposrednimi konkurenti za napredovanje - z odbojkarji Endal Vuzenice.
Gostovanje na Koroškem so sicer izgubili s 3 : 2, vendar je osvojitev prednost dveh točk iz preteklih kol zadostovala za napredovanje Braslovčanov.
Dosežen rezultat je eden največjih športnih uspehov ekipnih športov v Braslovčah. Osnovo za odlične ekipne rezultate predstavljata pred leti odprtje nove
športne dvorane in velik posluh občine, ki po svojih najboljših močeh pomaga pri razvoju športa in doseganju izvrstnih športnih uspehov. Z uvrstitvijo v višji kakovostni razred (II. državna liga) so si na nek način zagotovili še večji obisk in popularizacijo že tako najbolj priljubljenega športa v Braslovčah.	T. T.
Savinjski smučarski izziv z Davom Karničarjem
Davo z glavnim organizatorjem Urošem
Na Golteh je 14. marca potekalo že tretje smučarsko druženje, imenovano »Savinjski SmučarSKI IZZIV«. Letos je potekalo nekoliko drugače kot prejšnje leto: kompleksnejše in dinamičnejše z več pridiha
Vidmajerjem (desno)
sproščenega netekmovalnega smučarskega druženja. Glavna organizatorja sta bila Društvo ljubiteljev gibanja Izziv in Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, OE Šport, ki sta ob pomoči SK Gozdnik Žalec,
animacijske skupine Okej, neumornih delavcev RTC Golte in seveda prekrasnega vremena izpeljala čudovito prireditev.
Kot je povedal glavni organizator in vodja enote za šport na ZKŠT Žalec Uroš Vidmajer,
Ob glasbi so veselo plesali po snegu - v ozadju Raduha in Kamniško-savinjske alpe z Ojstrico
Tretjič na svetovno prvenstvo
Miha Bombek, David Brinovec in Nejc Flander
Na državnem prvenstvu v Rogaški Slatini je nastopilo kar pet mladih šahistov Šahovskega kluba Žalec. V počasnem šahu sta najboljši uspeh
dosegla David Brinovec v kategoriji do 10 let, in sicer 2. do 3. mesto, in Miha Bombek v kategoriji do 14 let, 4. do 5. mesto. Andraž Stariha je v kategoriji
do 12 let osvojil 18. mesto.
David Brinovec si je s tem rezultatom in uspehom na lanskoletnem svetovnem prvenstvu pridobil pravico nastopa na letošnjem svetovnem prvenstvu, ki bo od 19. do 31. oktobra v Grčiji. To bo njegovo tretje svetovno prvenstvo. Uspeh mladih žalskih šahistov so dopolnili s 1. mestom v pospešenem šahu v kategoriji do 14 let Miha Bombek, z 2. mestom v kategoriji do 16 let Nejc Flander in s 3. mestom v kategoriji do 10 let David Brinovec. Andraž Stariha in naj-mlajši Lovro Brežnik sta v svojih kategorijah zasedla 7. mesto. Prvenstvo, ki je trajalo ves teden, je bilo za mlade igralce zelo naporno in jim za tako dobre uspehe iskreno čestitamo.	T. T.
so tudi letos lahko vsi smučarji s predložitvijo kupona smučali 20 % ceneje, sicer pa je imel projekt smučarskega druženja
14.	marca na Golteh kot »rdečo nit« rekreativno smučanje na veleslalomski progi. Dejstvo je, da ljudje na slovenskih smučiščih ne morejo prosto smučati po veleslalomski progi, zato je to edinstvena priložnost za vse, ki si to želijo. Vsem so merili čas, vendar tokrat ni bil pomemben najhitrejši čas, ampak se čim bolj približati času izzivalca, ekstremnega smučarja Dava Karničarja, kije kot edini človek na svetu smučal z najvišje gore na svetu, z Mont Everesta, in še sedmih osemtisočakov. Glede na letošnje slovenske Smučarske izzive, kjer so bili izzivalci Nuša Derenda, Primož Kozmus, Jani Klemenčič in Boštjan Romih, je bil Davo Karničar tokrat zahtevnejši in spretnejši izzivalec ter tako »trd oreh« tudi za odlične smučarje.
Po veleslalomski progi je med
10.00	in 13.30 smučalo več kot 200 ljudi, najbolj pa se je Davu, na štiri stotinke, približal Henrik Pavlovič, ki je prejel posebno nagrado: vikend paket za dve osebi v novem hotelu Golte, ki naj bi začel obratovati že v naslednji smučarski sezoni. Nagrado, ki jo je za naj izzivalca prispevalo podjetje RTC Golte, sta podelila Davo Karničar in predstavnik podjetja Andrej Skok.
Tudi tokrat so lahko smučarji smučali s člani slovenske de-monstratorske vrste in uživali ob njihovih nastopih. V ciljni areni so lahko sodelovali v različnih animacijskih igrah in si tako priborili nagrade različnih sponzorjev, lahko so uživali ob ritmih DJ Tea in si v smučarskem jukeboxu zaželeli svojo glasbeno željo ali pa zaplesali smučarsko izzivalski ples. Lahko so preizkusili smuči znamke Elan in Fischer. Ob tej priložno-
Občina Prebold je na Golteh v okviru Savinjskega izziva izpeljala tudi občinsko prvenstvo v veleslalomu. Tekmovanja se je udeležilo več kot 40 smučark in smučarjev, ki so nastopili v različnih starostnih kategorijah. Najmlajša udeleženka je bila petletna Lara Lesjak, najstarejši udeleženec pa njen dedek, 62-letni Tomaž Vozlič, ki seje pomeril z vrstnikom Jožetom Korunom.
V kategoriji deklic do 8 let je zmagala Sara Lesjak, v kategoriji od 8 do 14 let je bila najuspešnejša Mija Ileršič, pri fantih pa Tim Rogi. V kategoriji od 15 do 20 let je zmago slavila Ana Govc, od 21 do 30 let je na stopničke za prvo mesto stopila Olga Počej, pri članih pa Klemen Verk. Med ženskami od 31 do 40 let je bila najuspešnejša Mojca Bobek, pri moških pa Alen Počej, ki je bil tudi skupni zmagovalec te veleslalomske tekme. Njegov brat Januš, ki je osvojil drugo mesto v tej kategoriji, pa je za las zgrešil nagrado Golte Slovenija, ki je bila namenjena tekmovalcu, ki se je najbolj približal izzivalcu Savinjskega izziva Davu Karničarju. V kategoriji od 41 do 50 let je bila najboljša Marija Kovačič, pri moških pa Jani Bobek. V kategoriji od 51 do 60 let je zmagal Franci Škrabe, v kategoriji 61 let in starejši pa Tomaž Vozlič.
Medalje sta najuspešnejšim podelila Miran Adrinek iz SK Prebold in podžupan Občine Prebold Franc Škrabe.
sti so poskrbeli tudi za predstavitev Ekomuzeja pivovarstva in hmeljarstva Slovenije. Otroke je zabaval tudi Hmeljko - maskota ekomuzeja. Prireditve se je udeležil tudi župan Občine Žalec Lojze Posedel.
In kaj je o prireditvi povedal Davo Karničar? »Današnji dan je čudovit in kar škoda je, da prihaja pomlad. Tole smučišče je v tem obdobju, ko ni več vetra in mraza, pravi smučarski užitek. Danes, ko je tu pestro tudi drugo dogajanje z glasbo, plesom na snegu in vsem drugim, pa je še toliko prijetnejše. Kar se veleslalomske proge tiče, pa moram reči, da sem pričakoval manj zahtevno,
tako da sem se moral kar dobro potruditi, da sem jo uspešno in primerno hitro prevozil.« Na vprašanje, kakšni so njegovi izzivi v prihodnosti, pa je dejal: »Odločil sem se, da na osemti-sočake ne bom več hodil, bom pa iskal najlepše zavoje in najlepši sneg v drugih gorah. Vsekakor mi je velik izziv, kako vse svoje znanje in izkušnje prenesti na mlajše akterje tovrstnega smučanja. Zelo velik izziv pa je nedvomno postavitev gorniškega centra Karničar na Jezerskem, kjer bo mogoče dobiti vse, od čaja, jote do skupne turne smuke in plezanja z Davom Karničarjem.«
D. Naraglav
Gasilci smučali
Na Golteh je potekalo 4. tekmovanje v veleslalomu gasilcev savinjsko-šaleške regije. Na tekmovanju se je v desetih kategorijah pomerilo 237 gasilk in gasilcev.
Prvi mesti sta si med 37 ekipami razdelili PGD Kapla - Pon-dor in Pobrežje ob Savinji, na tretje mesto pa seje uvrstila ekipa PGD Luče. Posamezno je pri mladinkah do 16 let zmago slavila Urška Rotar, pri članicah do 40 let Martina Pustoslemšek in pri članicah nad 50 let Martina Florjan, vse tri članice PGD Kapla -Pondor. Pri članih do 58 let pa je zmagal Milan Adrinek iz PGD Prebold-Dolenja vas-Marija Reka.	T. T.
Braslovčani zdaj v drugi ligi
OBČINA ŽALEC
Petek, 2. april, ob 20. uri
ORKESTER MANDOLINA in NATAŠA KRAJNC;
večer muzikalov in filmske glasbe, za glasbeni abonma in izven;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
VSAKO PRVO SOBOTO V MESECU BOLŠJI SEJEM;
Tržnica Žalec
(Stanislav Jelen, 040 290 040).
Sobota, 3. april, med 8. in 12. uro
kmečka tržnica s sejmom pod lipami z delavnico o velikonočni kulinariki; Gotovlje
(Turistično olepševalno društvo Lipa Gotovlje, 040 790 342).
Sobota, 3. april, ob 10.45 (do 19. ure)
KO ZACVETI DREN IN ZADIŠIJO POTICE - velikonočni čas v Drešinji vasi; odprtje razstave in blagoslov velikonočnih jedi;
Gasilski dom Drešinja vas
(Turistično društvo Petrovče, 031 230 021).
Nedelja, 4. april, med 9. in 19. uro
KO ZACVETI DREN IN ZADIŠIJO POTICE - velikonočni čas v Drešinji vasi; Gasilski dom Drešinja vas (Turistično društvo Petrovče, 031 230 021).
Ponedeljek, 5. april, ob 8. uri
pohod po zasavski planinski poti: Mrziica-Kal;
zbirno mesto pred Gasilskim domom Kasaze Liboje
(Planinsko društvo Liboje, 714 04 53).
Ponedeljek, 5. april, med 9. in 19. uro
KO ZACVETI DREN IN ZADIŠIJO * POTICE - velikonočni čas v Drešinji vasi; Gasilski dom Drešinja vas (Turistično društvo Petrovče, 031 230 021).
Ponedeljek, 5. april, ob 10. uri
konjeniški pohod na Šentjungert;
Zavrh
(Turistično društvo Galicija, konjeniška Sekcija, 041 444 993).
Torek, 6. april, ob 17. uri
BOKSARSKO SRCE;
komedija za mladinski abonma in izven;
Lutkovno gledališče Ljubljana;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 7. april, od 8. do 11. ure
dan zdravja - dan odprtih vrat za starše I. OŠ Žalec;
I. OŠ Žalec
(OŠ Žalec, 713 24 22).
Sreda, 7. april, ob 20. uri
TAŠČA.COM; komedija za izven;
KUD Veseli oder;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 8. april, ob 17. uri
ZLATA LADJA;
gledališka predstava s petjem za cicibanov abonma in izven;
Mini teater Ljubljana;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 8. april, ob 19. uri
odprtje razstave likovnih del slikarke Tanje Jandl;
Savinov likovni salon Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 9. april, ob 16. in 18. uri,
revija otroških pevskih zborov;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (JSJCD, OI Žalec, 491 38 40).
Petek, 9. april, ob 18. uri
večer z Nežo Maurer »Ti si moje srce«;
Dom krajanov Vrbje
(Kulturno društvo Vrbje, 031 370 959).
Petek, 9. april, ob 19. uri
SALAMIJADA; kmetija Tratnik
(Turistično društvo Griže, 031 337 097).
Petek, 9. april, ob 20. uri
30. kavarniški večer s pesnico Aleksandro Kocmut in glasbo Danija Bedrača; razstavno-prireditveni prostor KUD Svoboda Griže (GLD Aletheia, 031 659 485).
Sobota, 10. april, ob 7. uri
pohod na Čemšeniško planino; odhod ob 7. uri izpred Sipexa, ob 7.10 Migojnice (društvena pisarna), ob 7.20 Avtobusna postaja Žalec (Planinsko društvo Zabukovica,
041 763 288).
Sobota, 10. april, ob 8. uri
pohod na Čemšeniško planino in Krvavico; odhod izpred pisarne PD Žalec (Planinsko društvo Žalec, 040 637 157).
Sobota, 10. april, med 9. in 12. uro
domača tržnica v Grižah in razglasitev zmagovalcev SALAMIJADE; parkirišče KS v Migojnicah (Turistično društvo Griže, 031 337 097).
Sobota, 10. april, ob 19.30
POMLADNO PREBUJENJE; muzikal za potujoči abonma in izven; Mestno gledališče ljubljansko; odhod izpred Hotela Žalec ob 18. uri (TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 11. april, ob 9. uri
9.	pohod na Sv. Jedrt;
Športni center Žalec
(Žalske lekarne, PD Žalec, PD Galicija,
031 320 242 in 041 662 883).
Nedelja, 11. april, ob 16. in 18. uri
revija odraslih pevskih zborov;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (JSKD, OI Žalec, 491 38 40).
Ponedeljek, 12. april,
napovedana predstava za gledališki abonma ponedeljek in izven je prestavljena na 19. april.
Torek, 13. april,
napovedana predstava za gledališki abonma torek in izven je prestavljena na 20. april.
Sreda, 14. april, ob 19. uri
predstavitev mojih alpinističnih podvigov; potopisno predavanje Luka Lindiča; Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije
(TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 15. april, ob 15.30
predavanje viš. fizioterap. Ksenije Narberger: REVMATOIDNI ARTRITIS IN ZDRAVLJENJE;
Univerza za III. življenjsko obdobje in Zimzelen Žalec, Ulica Savinjske čete 4 (animatorka: Andreja C. Šteiner,
031 63 77 88).
Četrtek, 15. april, ob 19.30
HARLEKINOV VEČER; balet za izven;
Harlekin - društvo za umetnost plesa;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 16. april, ob 9.30 in 11.30
BRALNA ZNAČKA za učence I. osnovne šole Žalec;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (I. OŠ Žalec, 713 24 43).
Petek, 16. april, ob 20. uri
ČAS ZA SPERMEMBO, komedija za izven, Orangel, d. o. o.;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 17. april, ob 6. uri
pohod po Loški poti 5. del; odhod izpred POŠ Trje ob 6. uri, izpred pisarne PD Žalec ob 6.15 (Planinsko društvo Žalec, 031 320 242).
Sobota, 17. april, ob 9. uri
pohod po mejah KS Liboje;
zbirno mesto pri Savinjskem mostu v
Kasazah
(Planinsko društvo Liboje, 710 04 53).
Sobota, 17. april, med 9. in 12. uro
cvetlična in domača tržnica v Žalcu;
Mestni trg
(Turistično društvo Žalec, 031 220 650).
Sobota, 17. april, med 10. in 12. uro
cvetlična tržnica na Ložnici;
pred gasilskim domom
(Turistično društvo Žalec, 031 220 650).
Sobota, 17. april, ob 15. uri
tečaj presajanje in pikiranja sejancev; pri Vrabič, Podkraj 10 d (Društvo kmečkih žena Ponikva,
031 442 317).
Sobota, 17. april, ob 16. uri
delavnici: Peka kruha na tradicionalen način in Žitarice kot zdravilo; domačija Smrečnik, Kale 17 (Etnološko društvo Hmeljarska vas,
041 924 221).
Sobota, 17. april, ob 18. uri
proslava ob 60-letnici PD Zabukovica;
Dom Svobode Griže; od 16. do 25. aprila prikaz zgodovine PD Zabukovica v razstavno-prireditvenem prostoru Doma Svobode Griže (Planinsko društvo Zabukovica).
Nedelja, 18. april, med 15. in 18. üro,
Cvetlično-kmečka tržnica;
POŠ Trje
(Turistično društvo Galicija, 040 185 086).
Nedelja, 18. april, ob 20. uri
ŽENSKE8cMOŠKI.COM; komedija za izven;
Špas teater;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Ponedeljek, 19. april, ob 20. uri
CHICCHIGNOLA;
komedija za gledališki abonma ponedeljek in izven;
Gledališče Koper;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34)
- na festivalu Dnevi komedije 2010 v SLG Celje je postala žlahtna komedija, prejela je tudi nagrado za žlahtnega režiserja in za žlahtno komedijantko.
Torek, 20. april, ob 20. uri
CHICCHIGNOLA;
komedija za gledališki abonma torek in
izven;
Gledališče Koper;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34)
- na festivalu Dnevi komedije 2010 v SLG Celje je postala žlahtna komedija, prejela je tudi nagrado za žlahtnega režiserja in za žlahtno komedijantko.
Četrtek, 22. april, ob 15.30
otvoritveni atletski miting;
športni center Žalec
(Atletski klub Žalec, 070 856 903).
Četrtek, 22. april, ob 19. uri
koncert MLADINSKEGA PIHALNEGA ORKESTRA Glasbene šole Risto Savin Žalec;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 23. april, ob 14. uri
cvetlična tržnica v Grižah;
pred cvetličarno Smiljan
(Turistično društvo Griže, 031 337 097).
Petek, 23. april, ob 16. uri
cvetlični bazar;
zelenica nasproti PC Mercator
(Turistično društvo Levec, 041 504 981).
Petek, 23. april, med 18. in 20. uro
mednarodni seminar karateja; telovadnica OŠ Petrovče (Karate klub Petrovče, 031 310 481).
Petek, 23. april, ob 19. uri
proslava ob DNEVU UPORA;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 23. april, ob 19.30
monokomedija Lizika - ali še pomnite tovariši - v izvedbi in režiji Olge Markovič; Dom Svobode Griže
Sobota, 24. april, ob 7. uri
planinski pohod Sleme-Medvednica; odhod s Petrovega trga v Šempetru (Planinsko društvo Šempeter, 031 501 244).
Sobota, 24. april, ob 7. uri
pohod po Ruški poti, 1. del; ob 7. uri izpred Sipexa, ob 7.10 Migojnice (društvena pisarna), ob 7.20 Avtobusna postaja Žalec (Planinsko društvo Zabukovica,
041 688 055).
Sobota, 24. april, med 9. in 12. uro
domača tržnica pod Obrezovim kozolcem; Zaloška Gorica
(Turistično društvo Petrovče, 041 709 156).
Sobota, 24. april, med 9. in 12. uro
cvetlična tržnica v Vrbju;
pred trgovino Brglez
(Turistično društvo Vrbje, 041 507 546).
Sobota, 24. april, med 9. in 13. ter 15. in 17. uro
mednarodni seminar karateja; telovadnica OŠ Petrovče (Karate klub Petrovče, 031 310 481).
Nedelja, 25. april, med 9. in 13. uro
mednarodni seminar karateja; telovadnica OŠ Petrovče (Karate klub Petrovče, 031 310 481).
Ponedeljek, 26. april, ob 18. uri
mesečni hitropotezni turnir v šahu; prostori ŠK Žalec
(Šahovski klub Žalec, 041 763 337).
Ponedeljek, 26. april, ob 19. uri
dobrodelni koncert Lions kluba Žalec;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 27. april, med 9. in 12. uro
cvetlična tržnica v Šempetru; parkirišče pri Rimski nekropoli (Turistično društvo Šempeter, 700 20 56).
Torek, 27. april, ob 11. uri
pomlad na Bukovici;
zbor pohodnikov ob 9. uri pred pisarno
PD Žalec
(Planinsko društvo Žalec, 041 705 738).
Petek, 30. april, ob 14. uri
cvetlična tržnica v Grižah;
pred cvetličarno Smiljan
(Turistično društvo Griže, 031 337 097).
OBČINA PREBOLD
Četrtek, 1. april, ob 17. uri
otroški abonma;
MINEŠTRA-LA-LA igrica ter zaključek otroškega abonmaja s presenečenjem; Dvorana Prebold;
DPD Svoboda Prebold (Manja Holobar, 041 794 452).
Sobota, 3. april, ob 8. uri
velikonočna kmečka tržnica;
Prebold center;
Občina Prebold (Občina Prebold, 703 64 00).
Ponedeljek, 5. april, ob 9.30
velikonočni pohod po mejah Kaplje vasi; zbirališče: Športno igrišče Kaplja vas;
ŠD Kaplja vas
(Dušan Kuserbanj, 041 783 048).
Petek, 9. april, ob 20. uri
gledališka predstava: Težave s hrbtenico; Dvorana Prebold;
DPD Svoboda Prebold (Manja Holobar, 041 794 452).
Torek, 13. april, ob 18. uri
večer za starše: Psihološke storitve Hekata; OŠ Prebold
(Ana Miletič, 041 454 415).
Sobota, 17. april, ob 8. uri
kmečka in cvetlična tržnica;
Prebold center;
Občina Prebold
(Občina Prebold, 703 64 00).
Sobota, 17. april, ob 20. uri
koncert ob 90-letnici MPZ Svoboda Prebold;
Športna dvorana Prebold;
DPD Svoboda Prebold (Drago Natek, 570 16 67).
Nedelja, 18. april,
pešpot ob Kolpi;
PD Prebold
(Tone Pavlič, 031 294 328).
Četrtek, 22. april,
dan Zemlje;
OŠ Prebold
(OŠ Prebold, 703 64 20).
Sobota, 24. april, ob 19. uri
salamijada;
Športno igrišče Marija Reka;
ŠD Marija Reka
(Bernard Tratnik, 031 527 915).
Sobota, 24. april, ob 13. uri
društvena tekma v lovu rib s plovcem;
Mali ribnik Preserje;
Društvo ljubiteljev ribolova Prebold (Milomir Radeljič, 031 531 947).
OBČINA POLZELA
Petek, 2. april, ob 8. uri
pohod čez Lom do Topolšice; zbirališče v društvenih prostorih (Jože Jelenko, 041 299 727).
Petek, 2. april, ob 35. uri
Gora Oljka - križev pot na veliki petek;
cerkev sv. Križa
(Župnijski odbor, 705 00 03).
Ponedeljek, 5. april, ob 6.45
velikonočni pohod Oplotnica - Trije kralji; odhod avtobusa s parkirišča pred občinsko stavbo (Julijana Klemen, 031 756 103).
Ponedeljek, 5. april, ob 15. uri
maša na Vimperku na velikonočni ponedeljek in družabno srečanje (Župnijski odbor, 705 00 03).
Sobota, 10. april, ob 17.15
10.	kolo medkrajevne lige malega nogometa - Andraž 2009/2010; igrišče Andraž
(Anton Brunšek, 041 783 738).
Ponedeljek, 12. april, ob 18.30
predavanje Jane Lavtižar, spec. zakonske in družinske terapije o prelomnicah v življenju družine; mala dvorana Kulturnega doma (Renata Novak, 705 03 18).
Petek, 16. april, ob 14. uri in sobota, 17. april, ob 8. uri
pomladanska akcija čiščenja in urejanja okolja v sklopu vseslovenske akcije »Očistimo Slovenijo«; celotno območje občine;
Občina Polzela
(Peter Uratnik, 703 32 22).
Sobota, 17. april, ob 5. uri
pohod na Medvednico - 18. Rusov pohod;
zbirališče igrišče Andraž (Slavko Jevšnik, 041 543 416).
Sobota, 17. april, ob 17.15
11.	kolo medkrajevne lige malega nogometa - Andraž 2009/2010; igrišče Andraž
(Anton Brunšek, 041 783 738).
Nedelja, 18. april, ob 15. uri maša na Gori Oljki in slovesen sprejem novih članov v malteško pomoč; cerkev sv. Križa na Gori Oljki (Stanko Novak, 041 404 533).
Nedelja, 18. april, ob 15. uri
gledališka igra »Čaj za dve« v izvedbi gledališke skupine KD Žalec;
Dom krajanov Andraž (Vili Pižorn, 041 783 734).
Ponedeljek, 19. april, ob 18. uri
pravljična urica;
mala dvorana Kulturnega doma
(Renata Novak, 705 03 18).
Torek, 20. april, ob 17. uri
predavanje o problematiki drog med mladimi;
mala telovadnica OŠ Polzela;
Občina Polzela
(Alenka Kočevar, 703 32 00).
Četrtek, 22. april, ob 17.30 »DAN ZEMLJE«:
-	zasaditev dreves
-	eko stojnica
-	predstavitev turističnega podmladka OŠ Polzela (park pred Kulturnim domom na Polzeli)
-	predavanje na temo »NARAVNO KOMPOSTIRANJE BIOLOŠKIH ODPADKOV NA NAŠEM DOMU«;
mala dvorana Kulturnega doma (Turistično društvo Polzela, 703 32 20).
Od sobote, 24., do nedelje, 25. aprila,
župnijsko romanje - Budimpešta;
Župnijski urad Andraž (Janez Furman, 041 773 222).
Sobota, 24. april, ob 6. uri
pohod na Kraški rob (ČRNI KAL-PODPEČ); odhod avtobusa s parkirišča pred občinsko stavbo (Zoran Štok, 041 754 778).
Sobota, 24. april, ob 17.55
12.	kolo medkrajevne lige malega nogometa - Andraž 2009/2010; igrišče Andraž
(Anton Brunšek, 041 783 738).
Nedelja, 25. april, ob 9. uri
21. memorial Frančka Satlerja - mali
nogomet;
igrišče Andraž
(Anton Brunšek, 041 783 738).
Torek, 27. april, ob 7. uri
pohod na Polhograjsko grmado; odhod avtobusa s parkirišča pred občinsko stavbo (Zvone Korenjak, 041 603 029).
Torek, 27. april, ob 16.30
5. ur malega nogometa vzhod : zahod; igrišče Andraž
(Anton Brunšek, 041 783 738).
Sreda, 28. april, ob 18. uri
l44.1unohod v neznano; odhod avtobusa izpred doma Društva upokojencev Polzela (Rudi Divjak, 031 525 790).
OBČINA BRASLOVČE
Ponedeljek, 5. april
pohod v zasnežene Savinjske;
Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče (Franci Kumer, 041 771 134).
Četrtek, 8. april, ob 19. uri
literarni večer z Jernejo Jezernik o Almi Karlin;
Prostori Občinske knjižnice Braslovče; Občinska knjižnica Braslovče (Laura Jelen, 705 91 98 v času odprtosti knjižhice).
Sobota, 10. april, ob 19. uri
Salamijada;
Kulturni dom Letuš;
Turistično društvo Braslovče (Jasmina Roter, 031 896 938).
Sobota, 10. april
SUN OPEN prvenstvo v Taekwon-do(ju); Taekwon-do Sun Braslovče (Uroš Zupanc, 031 396 635).
Petek, 16. do nedelje, 18. aprila
sejem rabljenih avtodomov in kamp prikolic
ter 2. srečanje Caravaning duba Slovenije; Najem & camping d.o.o.
(Vasja Zelen, 051 418 842).
Torek, 20. april, ob 18. uri
pravljična ura;
prostori Občinske knjižnice Braslovče; Občinska knjižnica Braslovče (Laura Jelen, 705 91 98 v času odprtosti knjižnice).
Petek, 23. april
dobrodelni koncert za učenca OŠ Braslovče; Osnovna šola Braslovče;
(OŠ Braslovče, 703 23 50).
Sobota, 24. april
pohod po poti E6;
Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče (Natalija Marovt, 041 560 117).
OBČINA TABOR
Ponedeljek, 5. april, ob 9. uri
velikonočni pohod v Marijo Reko; odhod izpred Kmetijske zadruge Tabor (Planinsko društvo Tabor, 572 70 214).
Sobota, 17. april, od 9. do 14. ure
čistilna akcija
(Občina Tabor, 040 860 773).
PROGRAM PRIREDITEV OB OBČINSKEM PRAZNIKU 2010
Nedelja, 18. april, ob 11. uri
pohod in tovariško srečanje pri domačiji Zgornji Krvavičnik (Kuder); odhod izpred šole Loke ob 8.30; kulturni program, razvitje prapora in partizanski golaž
(Zveza združenj borcev za vrednote NOB, Krajevna organizacija Tabor, 572 70 48, in Planinsko društvo Tabor).
Torek, 21. april, ob 19. uri
>	predavanje: Pokojninski sistem danes in predlagane spremembe;
predavatelj Miha Berkopec, direktor podjetja Concorde PS, d. o. o.;
>	predavanje: Zakaj je dobro imeti del premoženja zaščitenega v plemenitih kovinah;
predavatelj Peter Slapšak, direktor podjetja Elementum, d. o. o.; sejna soba Občine Tabor (Marjeta Rak, 031 705 469).
Sreda, 21. april, ob 19. uri
odprtje razstave Likovne sekcije Mavrica; sejna soba Občine Tabor; ogled razstave v času uradnih ur, nedelja, 25. april, od 9. do 15. ure (Likovna sekcija Mavrica, 051 357 214).
Sreda, 21. april, ob 19.30
predavanje: Novosti balkonskega cvetja in slikovni pregled velikega vrtnarskega sejma Tulln 2009; sejna soba Občine Tabor (Alen Kovačič, 051 234 575).
Četrtek, 22. april, ob 19. uri
blagoslov posajenega cepiča potomke najstarejše trte na svetu; v bližini doma krajanov
(Turistično društvo Tabor, 041 515 988).
Petek, 23. april, ob 19. uri
slavnostna seja občinskega sveta s podelitvijo občinskih priznanj in slavnostnim podpisom pogodbe za gradnjo prizidka k podružnični osnovni šoli Tabor ter kulturni program;
Dom krajanov Tabor (Občina Tabor, 03 705 70 80).
Sobota, 24. april,
-	ob 9. uri Jurijeva lovska strelska tekma; Lovska koča
(Lovska družina Tabor, 031 524 111);
-	ob 10. uri nogomet za otroke; igrišče pri domu krajanov
(SD Partizan Tabor, 031 764 505);
-	ob 15. uri medvaški turnir v malem nogometu in balinarski turnir; igrišče pri domu krajanov
(SD Partizan Tabor, 031 764 505);
-	ob 18. uri tekma najmočnejših Slovencev
-	Martin Krpan; parkirišče pred brunarico
(ŠD Partizan Tabor, 031 764 505).
18. ŠENTJURSKI SEJEM NEDELJA, 25. april
Program:
-	ob 8. uri začetek delovanja sejemskih stojnic in kmečke tržnice;
-	ob 9. uri sveta maša v cerkvi sv. Jurija;
-	ob 10. uri PARADA - godba, konjeniki, hmeljske starešine, gasilci, društva Občine Tabor, oldtajmerji
(Občina Tabor, 705 70 80)
-10.30 svečano pripetje traku Občine Tabor na prapor društva hmeljarjev, hmeljarskih
starešin in princes Slovenije;
10.45 odprtje nove motorne brizgalne Rosenbauer, PGD Loke.
Dogajanje pod šotorom:
-	ob 11. uri Mladi talenti (Pevsko društvo Tabor, e-naslov: pevsko.drustvo.tabor@gmail.com);
-	uvod v zabavno popoldne s folkloristi z Vranskega in z Vaško godbo z Vrha nad Laškim;
-	od 13. do 22. ure zabava z ansambli
Mladika, Navihani muzikanti, Čar, A je to, Bratov Avbreht, Robija Zupana, Zaka pa ne; povezovalec in humorist Darko Žvižej (Gašper Jazbinšek, 040 642 309).
Spremljevalne razstave v Domu krajanov:
-	prodajna razstava dobrot društva žena in deklet;
-	razstava radijsko vodenih letalskih modelov, Alojz Weichardt;
-	razstava ročnih del Vide Strožič. Organizacija in izvedba gostinske ponudbe: PGD Loke.
Razstava malih živali pod kozolcem kmetije Lukman pri občini.
Prvomajske prireditve Petek, 30. april, ob 20. uri
kresovanje na Zajčevi koči (Planinsko društvo Tabor, 572 72 14).
Sobota, 1. maj, ob 9. uri
prvomajski pohod na Čemšeniško planino in Zajčevo kočo; odhod izpred KZ Savinjska dolina (Planinsko društvo Tabor, 572 72 14).
Ob 130-letnici Godbe Zabukovica
Najstarejše kulturno društvo v kraju
Dr. Darja Kotar z Akademije za glasbo v Ljubljani
Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejav-
nosti, Območna izpostava Žalec, je sredi marca organiziral godbeni simpozij, ki je bil posvečen 130-letnici obstoja Godbe Zabukovica.
Predavanje je začela doktorica Darja Koter z Akademije za glasbo v Ljubljani, ki je navzoče seznanila z zgodovinskim razvojem pihalnih sestavov od srednjega veka naprej. Vsebino je tematsko nadaljeval vodja Javnega sklada za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Žalec, Marko Repnik, ki se je osredotočil na godbe
v 19. stoletju, nadaljeval pa je Ivan Medved z JSKD Laško, ki je spregovoril o pred-vodništvu oziroma o godbi v gibanju. Kot zadnji se je predstavil gost iz ZDA, Joe Heitz, vodja finančnega oddelka Bostonske filharmonije, ki je predaval o zbiranju financ preko sponzorjev in donatorjev.
Simpozij je organizator zaključil s koncertom virtuoznega kvarteta tub Mirapho-ne Tuba quartett iz Francije, ki je dodobra ogrel maloštevilno občinstvo. T. Tavčar
Godba Zabukovica
Prosvetno društvo Braslovče je na rednem občnem zboru v Kulturnem domu Braslovče pregledalo opravljeno delo v preteklem letu. Občni zbor so začeli s kulturnim programom učencev OŠ Braslovče in nadaljevali z Zborom starejših občanov. Predsednica Mateja Perger je podala poročilo o dejavnostih in prireditvah društva in sekcij, ki delujejo v okviru braslovške-ga kulturnega društva (MoPZ Karla Viranta, Kvintet Dobroveljski fantje, Zbor starejših občanov, gledališka skupina in šolsko kulturno društvo).
Pripravili so občinsko proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku, MoPZ in Kvintet Dobroveljski fantje so se udeležili območne revije na Vranskem, maja so pripravili prireditev S pesmijo v pomlad, na kateri so sodelovali pevski zbori in sestavi Občine Braslovče z gosti in Glasbene šole Risto Savin Žalec, konec maja je Zbor starejših občanov v župnijski cerkvi slavnostno obeležil 10-letnico delovanja, odmevna je bila prireditev oktobra, saj je bil gost večera zimzelenih melodij Oto Pestner, slovesno je bilo tudi ob 50-letnici delovanja MoPZ Karla Viranta Braslovče z gosti -člani Ansambla Lojzeta Slaka. Ob tej priložnosti so pevcem podelili
Gallusova priznanja. Leto je zaključila gledališka skupina z igrico Kam bežijo meseci za otroke OŠ Braslovče in podružnice na Gomilskem, v Letušu in Trnavi.
Predsednica društva je podala načrt za delovno in zanimivo kulturno leto. Aprila bosta zbor in kvintet sodelovala na območni reviji pevskih zborov, maja bo tradicionalna prireditev S pesmijo v pomlad, junija se bo Zbor starejših občanov udeležil srečanja zborov starejših pevcev, organizirali bodo prireditev ob občinskem prazniku septembra, novembra bodo ponovno pripravili večer zimzelenih melodij, leto pa bodo zaključili z novoletnim živ žavom za otroke.
Po desetih letih zelo uspešnega dela društva je bila podana razrešnica dosedanji predsednici
Mateji Perger, ki je želela, da se društvo okrepi z novimi idejami mlajših in sposobnih ljudi, ki bodo najstarejše društvo uspešno vodili tudi v prihodnje. Soglasno so za novo predsednico društva imenovali Natalijo Marovt, dosedanji predsednici pa se zahvalili za prizadevno delo.
Prisotne so na občnem zboru pozdravili in jim čestitali za uspešno delo predstavniki drugih društev v kraju in občini, župan Marko Balant pa jih je razveseli z novico o novem kulturnem domu, za katerega je idejni načrt že pripravljen, jeseni pričakuje gradbeno dovoljenje. Izrečene so bile zahvale dolgoletni predsednici za dosedanje delo, novi predsednici pa so vsi zaželeli dobro delo in sodelovanje tudi v prihodnje.	T. T.
Z novo predsednico
Vodenje KD Petrovče je po osmih letih predsedovanja Jane Naglič Jug prevzela Jasna Seražin. Pomladil seje tudi celotni upravni odbor.
Jože Meh, član Zveze kulturnih društev Savinja Žalec, ter predsedniki sekcij so se na preteklem občnem zboru zahvalili Jani Naglič Jug za uspešno delo, novi predsednici pa zaželeli plodno delo. Novoizvoljena predsednica, sicer tudi članica in nekdanja predsednica pevskega zbora A Capella, je povedala, da želi premostiti medgeneracijsko vrzel, ponovno obuditi prireditev Pozdrav poletju in povezati Petrovčane skozi različna kulturna obdobja. Na občnem zboru se je predstavila tudi nova instrumentalna sekcija KD Petrovče Uroš Planinc group.	L. K.
Danijeve Temnejše zvezde
Večer, posvečen Borutu Pečarju
Od leve proti desni Irena Štusej, Danijel Bedrač in Gorazd Matela
Med nagovorom Metode Uranjek
V	Medobčinski splošni knjižnici Žalec so predstavili novo pesniško zbirko Temnejše zvezde pesnika, glasbenika in sourednika književne revije Vpogled Danija Bedrača. To je njegova četrta zbirka pesmi, od katerih sta letos izšli dve. Februarja je namreč predstavil izbor pesmi z naslovom Opus Magnum, iz prejšnjih let pa sta zbirki Vidov ples in Na drugi strani.
Dani Bedrač je prepoznaven predvsem kot ustanovitelj in vodja legendarne skupine Kladivo, konj in voda, ki je bila kar nekaj let popularna glasbena zasedba na Celjskem, kasneje pa je igral še v nekaterih skupinah z različno zasedbo.
V	pogovoru z Ireno Štusej je povedal, da so pesmi iz zadnje zbirke nastajale kar nekaj let. Vsaka pesem predstavlja posameznika, ki mu je usoda namenila temno zvezdo. Štusejeva je povzela nekaj naslovov pesmi (Deček z
mrtvimi očmi, Deklica, ki ne zna umreti, Na dlaneh iz mrzlega kamna ...), ki zbudijo občutek, kot da hodiš skozi
V Medobčinski splošni knjižnici Žalec so pripravili zanimivo predavanje z naslovom Čudoviti svet zemljevidov in njihov nastanek. Po uvodnem pozdravu Karmen Jezernik, vodje domoznanskega oddelka, je besedo prevzel prof. dr. Branko Janez Rojc. Profesor Rojc je bil predavatelj na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, sicer pa je eden najvidnejših slovenskih kartografskih strokovnjakov.
Je avtor in redaktor številnih geografskih, topografskih in tematskih kart, planinskih, turističnih, mestnih in avtokart. Kot sodelavec in raziskovalec Geodetskega inštituta Slovenije je aktivno sodeloval pri
mesto, mimo parka, mimo skritega dvorišča, mimo avtobusne postane, kjer srečuješ posameznike s svojo nesrečo, žalostjo, vdanostjo, osa-meljenostjo. Koliko nesreč pravzaprav zmore nositi človek na enem samem obrazu. Po besedah pesnika Bedrača prenese človek marsikaj, le njegova zvezda postane temnejša.
Ob tej priložnosti je ob spremljavi . kitare in orglic zapel nekaj svojih pesmi, pesmi iz najnovejše zbirke pa je interpretiral radijski voditelj Gorazd Matela.	T. T.
oblikovanju kartografskega sistema slovenske države. Na predavanju je predstavil, poleg prvih »katastrskih kart«, Pto-lemejevega zemljevida sveta, zemljevidov, ki so nastali v obdobju odkritij, v 15. in 16. stol.,
Slovenskemu arhitektu, pisatelju in ilustratorju Borutu Pečarju je bil posvečen spominski večer, ki so ga pripravili v Krajevni knjižnici Petrovče. Borut Pečar se je rodil v Petrovčah. Da bi počastili spomin nanj, so se pet dni pred njegovim rojstnim dnem zbrali predvsem domačini - njegovi sošolci, prijatelji, znanci in vsi, ki ohranjajo spomin nanj. Večera sta se udeležili tudi njegova žena in hči. Slednja se je organizatorjema, Kulturnemu društvu Petrovče in Krajevni knjižnici Petrovče, zahvalila za prisrčno druženje.
tudi grške zemljevide, na katerih so vrisani slovenski kraji, npr. Keleia (Celje), zemljevide dežele Štajerske iz 18. stol. in pa seveda Kozlerjev zemljevid slovenskega narodnostnega ozemlja iz leta 1853. T. T.
Uvodoma je zbrane pozdravila Metoda Uranjek in prebrala pismo, ki ga je pred leti napisal Borut Pečar učenkama Osnovne šole Petrovče, ki sta o njem pripravljali raziskovalno nalogo. V njem je med drugim duhovito opisal spomin na Petrovče. Anka Krčmar je s prisotnimi delila spomin na prvo srečanje z njim v žalski knjižnici in na praznovanje njegovega šestdesetega rojstnega dne, srečanja na razstavah in ob drugih priložnostih. Druženj z njim se rada spominja, saj so bila vselej prijetna, vznemirljiva in zabavna; prav tako obiskov, s katerimi jo je počastil, ko se je z ženo Francko peljal skozi našo dolino. Potem so oživeli spomini nekaterih prisotnih, med drugimi tudi Vasje Predana. O Borutu Pečarju so pripovedovali s posebnim ponosom in zanosom. Čutiti je bilo čustveno vznemirjenost, prepleteno s srečo, ker so ga poznali, in žalostjo, ker ga ni več med nami. Umrl je 8. novembra lani, star 78 let. Besede so se izmenjavale
z zvoki citer Glušič in Doroteje Dolinšek. Borut Pečar je obiskoval gimnazijo v Ljubljani in Beogradu, leta 1961 je diplomiral na fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Treniral je vrhunsko orodno telovadbo in bil večkratni državni reprezentant. Vse življenje je risal portretne karikature in knjižno ilustracijo. Čas brez pravljic je knjiga, ki opisuje življenje Pečarjeve družine v partizanih. Obraz, narisan v čas, Iz oči v oči, Slovenska pomlad - so knjige, v katerih so zbrane portretne karikature, ki jih je objavljal v mnogih časopisih, tudi v Pavlihi. Bil je vrhunski risar politične karikature, ki ni bila le načelna, ampak jedka in konkretna satira s prepoznavnimi obrazi naših najvišjih politikov.
Za svoje delo je bil večkrat nagrajen. Dobil je nagrado Prešernovega sklada, Savinovo plaketo z denarno nagrado, jugoslovansko nagrado PJER za portretno karikaturo in zlato strelo Nedeljskega za najboljšo politično karikaturo.	T. Tavčar
Med predavanjem dr. Janeza Rojca
Čudoviti svet zemljevidov
Težave s hrbtenico
Območna revija folklornih skupin
DPD Svoboda Prebold je s svojo gledališko skupino znova poskrbela za obogatitev kulturnega dogajanja v občini. Na oder je namreč postavila novo gledališko igro - komedijo Težave s hrbtenico angleškega avtorja Johana Grahama. Za preboldski oder je komedijo priredil in režiral dolgoletni igralec celjskega gledališča Borut Alujevič.
Premierna uprizoritev novega gledališkega dela preboldskih gledališčnikov seje zgodila v soboto,
6.	marca, v Dvorani Prebold, ponovitev pa dan pozneje. Predstavama, ki sta napolnili dvorano in do solz nasmejali občinstvo,
bo v prihodnje sledilo kar nekaj gostovanj. V središču dogajanja je človek, TV-voditelj, ki ga med kopanjem v kopalnici svoje ljubice uščipne v hrbet, tako da ne more iz kopalne kadi. V tem času se domov nepričakovano vrne mož, ki bi sicer moral biti kot pilot v Ameriki, a je bil polet zaradi težav na letališču prestavljen na naslednji dan. Žena mu ne dovoli v kopalnico, češ da ni vode ... Še pred tem se v to dogajanje vplete slep oglaševalec klavirja, ki ima toliko bolj izostren sluh, in hitro ugotovi, kam pes taco moli. Svoje prispevata še zdravnica, ki naj bi človeka v kadi spravila na noge, in TV-režiserka, ki je prišla na
pomoč voditelju. Vsa ta zmeda z lažmi, izmišljotinami ... se na koncu srečno konča.
V tokratni gledališki predstavi igrajo: Milena Dolinar in Franci Cigler, ki igrata zakonca Lili in Leona Novaka, Jani Pilko v vlogi TV-voditelja Petra Hribarja in ljubčka, zagozdenega v kadi, njegova žena je Manja Holobar, oglaševalec klavirja Vili je Janko Pirc, medicinska sestra je Danica Kveder, zdravnico igra Martina Aubreht, režiserko Mojca Jezernik in hišnico Ana Ajdič. Jerry Zelič je poskrbel za zvokovno opremo, Srečko Stepišnik za luč in ton, šepetalka pa je Mojca Huš.	D. Naraglav
Razstava digitalnih grafik
ni razvoja zavesti. Na eni strani se kaže v večji občutljivosti zaznavanja kozmičnih vibracij, na drugi pa v boljšem razumevanju povezav in zakonitosti v vesolju. S prebujanjem kunda-lini energije se spremeni naše celostno videnje sveta. Umetniško ustvarjanje me notranje bogati, navdih in ustvarjalnost me napolnita z notranjo izpolnjenostjo in duševnim mirom. Povsod v univerzumu je polno nevidnih elementov. Nekaj teh elementov predstavljam tudi na tej razstavi. Podobno kot potovanje z vlakom, ko se peljemo skozi raznolike pokrajine, tako se lahko na enak način sprehodimo skozi moje grafike. Slike, ki jih ustvarimo iz srca, zazvenijo v človeku kot najmilejše strune. Za kratek čas, se viziji in intuiciji razkrijejo druge ravni.«	D. N.
O nakitu
Kulturno društvo Andraž nad Polzelo in likovna sekcija sta pripravila delavnico oblikovanja nakita, ki jo je vodila izkušena oblikovalka nakita Ida Jevšnik. Delavnice se je udeležilo 26 udeleženk, ki so iz posebne mase izdelovale ogrlice, zapestnice, prstane in uhane.
Nakit so predstavile na razstavi, ki so jo s svojimi izdelki popestrili tudi člani likovne sekcije Kulturnega društva Andraž nad Polzelo in ob tej priložnosti so pripravili tudi proslavo ob dnevu žena in materinskem dnevu. T. T.
MEDOBČINSKA SPLOŠNA KNJIŽNICA ŽALEC
Prireditve v aprilu 2010
Četrtek, 1. 4. 2010, ob 17. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec srečanje študijskega krožka Beremo z Manco Košir.
Petek, 2. 4. 2009, ves dan (natančen razpored bo javljen naknadno) v Medobčinski splošni knjižnici Žalec PRAVLJIČNI MARATON ob mednarodnem dnevu knjig za otroke.
Četrtek, 8. 4. 2010, ob 19. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec predstavitev knjige Marka Mathiasa Sandersona 107 prednosti naravne hrane - Medicina narave 1. Del.
Torek, 20. 4. 2009, ob 17. uri, Po pravljici diši - pravljična ura.
Petek, 23. 4. 2008, od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure
Knjige menjajo lastnike - ob svetovnem dnevu knjig bosta Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec ter Medobčinska splošna knjižnica Žalec na stojnicah pred Mercatorjem in knjižnico podarjala knjige in cvetove. V primeru slabega vremena bo stojnica v knjižnici.
VSE PRIREDITVE V KNJIŽNICI SO BREZPLAČNE.
Vesna Dharma
V razstavno-prireditve-nem prostoru DPD Svobode Griže bodo tudi v letošnjem letu organizirali najmanj 12 razstav, vsak mesec vsaj eno. V preteklem mesecu je bila na ogled razstava likovnikov iz Laškega, v prvi polovici tega meseca pa je v domu razstavljala Vesna Dharma iz Nove Gorice, ki se je javnosti predstavila s posebno teh-
niko likovnega ustvarjanja, mešanico fraktalov, digitalne fotografije in obdelave v grafičnem programu Photoshop.
Avtorica Vesna Dharma je ob odprtju razstave povedala, da je to njena prva javna predstavitev. Njene grafike so nastajale po večernih meditacijah. S tehniko dihanja v krija jogi se je v njej začela prebujati posebna kundalini energija in začele so nastajati njene grafike.
» Kozmična energija neprestano kroži. Tako kot kačji pik, ki lahko v trenutku spremeni naše življenje, se temeljito spremeni tudi zavest. Ko se začenja prebujati kundalini energija, se znajdemo v drugi časovni in prostorski dimenziji. Prebujanje te energije pomeni prebujanje notranjega znanja, ki se dogaja izključno na rav-
Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Žalec, in gostitelj, Folklorna skupina Grifon iz Šempetra, sta v nedeljo v dvorani Hmeljarskega doma Šempeter pripravila območno revijo odraslih folklornih sku-
pin. Pred nastopom je zbrane v dvorani in člane folklornih skupini pozdravil vodja Javnega sklada RS, Območne izpostave Žalec, Marko Repnik in skupinam zaželel dober nastop.
Tokratne območne revije so se udeležile folklorne skupine iz Ga-
licije, z Vranskega, s Ponikve in domača Folklorna skupina Grifon, ki so jih spremljali Petrovi tamburaši. Strokovni spremljevalec je bil Branko Fuks iz Poljčan, ki bo podal tudi pisne ocene nastopov posameznih folklornih skupin.	T. Tavčar
Folklorna skupina Grifon v novih nošah
Beremo z Manco Košir
S srečanja v Medobčinski splošni knjižnici Žalec
obujali spomine na dan mladosti, Titovo mladino, morda bo kdo našel titovko in pionirsko rutico, junija pa bodo odšli na Svetino, kjer bodo izvedeli vse o življenju in delu popotnice Alme Karlin.
Lansko sezono so zaključili s pogovorom z Manco Košir v žalski knjižnici, letos pa bi se radi z njo srečali v Ljubljani. Želijo, da bi se jim pridružil še kdo od mlajše generacije in kakšen moški, saj jim je zvest le eden.	T. T.
Krajina v kontrastih barv
V Medobčinski splošni knjižnici Žalec so se letos že tretjič v tem letu zbrali člani bralnega krožka Beremo z Manco Košir. Srečanja organizirajo v sodelovanju z UPI Ljudsko univerzo Žalec. Moderatorka krožka je Irena Štusej, bibliotekarka iz žalske knjižnice, mentorica pa Biserka Neuholt z UPI-ja.
Z branjem so v žalski knjižnici začeli pred dvema letoma, ko se je občasno srečevala skupinica pod vodstvom Anke Krčmar. V Sloveniji so se v tem času na pobudo Mance Košir, novinarke, kolumnistke, ambasadorke srečnega staranja, razmahnila srečanja, ki so jih poimenovali Beremo z Manco Košir in v katerih sodelujejo ljubitelji in poznavalci knjig. V žalski knjižnici se srečujejo mesečno že drugo sezono, vsakič se zbere od 15 do 20 članov. Letos so se pogovarjali o izpovedih pesnikov, nastopali so v »prazničnih gvantih«, marca so se pogovarjali o usodah žensk, se spraševali in si odgovarjali, zakaj so ženske v kriznih trenutkih vzdržljivejše od moških, na srečanju prvega aprila si bodo privoščili nekaj potegavščin, se pogovarjali o Ježkovih humoreskah, o Partljičevem humorju, maja bodo
V Savinovem likovnem salonu v Žalcu bo do 1. aprila na ogled razstava del akademske slikarke Vesne Čadež.
Avtorica razstave je rojena v Ljubljani, leta 2004 je diplomirala iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Magistrski študij je zaključila leta 2008 pri profesorici Metki Krašovec. Kot je ob odprtju povedal kustos Savino-vega likovnega salona in kritik Boris Gorupič, slikarko Vesno Čadež postavljajo med naslednice tistega slikarstva, ki se je razvijalo skozi celotno dvajseto stoletje. Gre za krajinarstvo, ki
je svojo izjemno zrelost doseglo v začetku prejšnjega stoletja z generacijo impresionistov. Zato njene slike bolj kakor krajine delujejo kot likovna razmišljanja o skladnosti in kontrastih barvnih nanosov, njihovih razmerij med učinkom detajlov in celote kot harmonične skladnosti različnih likovnih struktur. Ker se avtorica ukvarja tudi z videom, so na razstavi predstavili njena novejša dela s področja, za katerega je značilno, da je zlasti po vsebini neposredno povezano z njenim slikarstvom. Razstavo je odprl župan Občine Žalec Lojze Posedel.	T. Tavčar
Kustos Savinovega likovnega salona in kritik Boris Gorupič in avtorica razstave Vesna Čadež
Športnika Prebolda Barbara in Matic Naj športniki Polzele
Najboljša dva, Anja Laznik in Tilen Kajina ter Aleksander Jelen
Simon Ograjenšek, Lucija Polavder in Ljubo Žnidar in dobitniki športnih priznanj in plaket
V Dvorani Prebold so 5. marca že sedmo leto zapored razglasili najboljšo športnico in najboljšega športnika leta v Občini Prebold. Letos prvič niso izbrali najboljše ženske in najboljše moške ekipe, saj je kolektivni šport trenutno v krizi. So pa zato podelili posebno priznanje predsedniku in trenerju Ju jitsu kluba Aljesan Šempeter Aleksandru Jelenu za uspešno delo z mladimi. Med desetimi nominiranci sta naj športnika za leto 2009 postala Anja Laznik iz Ju Jitsu kluba Aljesan Šempeter in član Karate kluba Nestor Griže Tilen Kajtna, ki je bil v času osvajanja športnih uspehov član Karate kluba Žalec.
Športne slovesnosti so udeležili tudi župan Vinko Debelak, člani Občinskega sveta Občine Prebold, predstavniki posameznih športnih društev, starši športnikov in drugi gostje iz občine ter drugih krajev Savinjske doline. Prireditve se je udeležil tudi lan-
V Občini Prebold se je sredi marca z zaključnim turnirjem končala zimska nogometna liga, ki sta jo tudi v tej zimski sezoni organizirala Blaž Gladek in Primož Podkrajšek. Liga te miga je zaprtega tipa, kar pomeni, da lahko v njej igrajo le prebivalci Občine Prebold. Tekmovalo je sedem ekip, odigranih pa je bilo štirinajst kol.
Prvo mesto v ligi so si priborili igralci ŠD Partizan Prebold, ki so v zadnjem odločilnem kolu premagali ekipo Šifra ka-fee in tako branilcem naslova zadali drugi poraz v sezoni. Tretje mesto so osvojili novinci v ligi, igralci AEK TRANS Prebolda. Nehvaležno četrto
skoletni Bloudkov nagrajenec Adi Vidmajer, ld je nedvomno prava športna maskota Občine Prebold in Spodnje Savinjske doline.
Letošnji nominiranci so bili Nika Artelj, Anja Laznik, Barbara Stiplošek, Žan Artelj, Julijan Matoh, David Štraus, Erik Štraus (vsi člani Ju jitsu kluba Aljesan), Tilen Kajtna, Matic Potočnik (člana Karate kluba Nestor) in Neja Plaskan (Rokometni klub Celeia Žalec).
Nominiranka Anja Laznik, ki je po številu zbranih točk postala športnica leta, se v lanskem letu ponaša s 3. mestom na kadetskem svetovnem prvenstvu v Atenah, 1. mestom na državnem kadetskem prvenstvu, 1. mestom na mednarodnem turnirju Balkan open v Zagrebu in 5. mestom
mesto je na koncu osvojila ekipa ZLATOROG Marija Reka, ki je prav v zadnjem kolu, po remiju proti ekipi BAM Lat-kova vas, zapravila priložnost za osvojitev tretjega mesta. Na petem mestu je končala ekipa BAM Latkova vas, na šestem ekipa OMEGA Šešče. Zadnje mesto in nagrado za naj ’’fair play” pa je osvojila ekipa iz Sv. Lovrenca.
Naslov naj podajalec si je prislužil Marko Ropret (BAM Latkova vas) s 15 asistencami. Z nazivom naj strelec lige pa sta se letos okitila z 22 goli Branko Pusovnik (ZLATOROG Marija Reka) in Ismet Krzalič (AEK TRANS Prebold). Branko Pusovnik pa je poleg kipca za naj
na mednarodnem evropskem pokalu v Nemčiji ter z drugimi vidnimi uvrstitvami.
Tilen Kajtna pa si je naslov športnika leta zaslužil s 1. in 2. mestom na mednarodnem tekmovanju MT grand prix Žalec (borbe do 45 oziroma 40 kg), z dvema 2. mestoma na 17. CUP-u v Rjeki, kjer je bil drugi v borbah tako v kategoriji 40 kot kategoriji 45 kg, s 1. mestom za pokal Rogaške Slatine (borbe 40 kg), z 2. mestom MT Postojna open (borbe 40 kg), s 1. mestom na državnem prvenstvu (40 kg), z
2.	mestom na MT Slovenija open na Vrhniki ter 3. in 2. mestom na drugi in tretji pokalni tekmi v Trbovljah oziroma Postojni.
Letošnjo prireditev je pod vodstvom predsednika Primoža Podkrajška organizirala Športna zveza Prebold, dogodek pa so popestrili z nastopi Pihalnega orkestra Prebold, otrok iz Vrtca Prebold, pevca glasbene skupine Rešpard in s prikazom veščin mladih članic in članov Ju jitsu kluba Aljesan. Prireditev je vodila Meta Skok, župan Občine Prebold Vinko Debelak pa je izrekel čestitke vsem nominirancem in najboljšima športnikoma ter vodstvu Športne zveze Prebold za uspešno delo in tudi za pripravo letošnje prireditve. D. Naraglav
strelca domov odnesel še kipec za naj igralca lige.
Vsi, ki so zamudili dobro uvrstitev med sezono, so lahko svojo uvrstitev popravili na zaključnem turnirju. Verjetno so jezni igralci ZLATOROGA Marije Reke po zapravljenem tretjem mestu v ligi imeli največjo motivacijo za uspeh na turnirju, kar se jim je tudi obrestovalo. V zanimivem finalu so proti zmagovalcu lige, ekipi ŠD Partizan Prebold, zmagali z rezultatom 3 : 2 in osvojili lovoriko turnirja. V tekmi za tretje mesto je ekipa Šifra kafee premagala ekipo BAM Latkova vas. Najboljši strelec turnirja je bil s 6 goli Tadej Pristavec.	D. N.
Zveza športnih društev Občine Polzela je v dvorani Doma krajanov Andraž nad Polzelo pripravila kul-turno-športno prireditev, na kateri so športnicam, športnikom in zaslužnim športnim delavcem podelili priznanja in plakete za vidne uspehe na državnih in evropskih tekmovanjih v preteklem letu.
Zbrane je uvodoma pozdravil predsednik Zveze športnih društev Občine Polzela Simon Ograjenšek, župan Ljubo Žnidar pa se je športnicam in športnikom ter športnim delavcem zahvalil za trud in promocijo Občine Polzela na številnih tekmovanjih. Gostja prireditve je bila judoistka Lucija Polavder, ki je skupaj z županom Ljubom Žnidarjem podelila priznanja in plakete.
Bronasto plaketo so prejeli Tamara Bolarič in Tina Žnidar (za osvojitev naslova državnih prvakinj v odbojki na mivki za mladinke), Blaž
Na državnem dvoranskem prvenstvu v posameznem in ekipnem mnogoboju za pionirke in pionirje Ul6, ki
Iz Bologne s tremi
Dve zlati in ena bronasta medalja ter dve peti mesti je izkupiček Ju jitsu kluba Aljesan pod vodstvom trenerja Aleksandra Jelena na mednarodnem turnirju ECC v ju jitsu borbah, ki je v soboto, 6. marca, potekal v Italiji.
Zlato sta osvojili Sabina Predovnik v kategoriji mladinke +70 kg in Barbara Stiplošek v kategoriji kadetinje do 63 kg, bron pa Žan Artelj v kategoriji kadeti do 60 kg. Uspeh sta s petim mestom dopolnila Luka Melanšek v kategoriji mladinci do 77 kg in Tilen Hadolin v kategoriji kadeti do 55 kg.
Tekmovanja se je udeležilo 632 tekmovalcev iz desetih držav (Hrvaške, Slovenije, Italije, Avstrije, Nemčije, Norveške, Danske, Francije, Nizozemske in Poljske.)	D. N.
Žgank (za 1. mesto na DMP v karateju v borbah do 75 kg), Matic Hribernik (za 2. mesto na DP v karateju v borbah pri kadetih), ekipa Karate kluba Polzela (za 2. mesto na DP v borbah - kadeti), članska ekipa PD Polzela (za 3. mesto na DP v planinski orientaciji), srebrni Peter Hudournik (za 3. mesto na DP v karateju v borbah - kadeti -63 kg) in Laura Skornšek (za 2. mesto na mladinskem DP v kategoriji borbe mlajših članic), zla-
je potekalo 28. februarja v Celju, so atletinje AK Žalec v sestavi Nina Perko, Kaja Bajda, Aneja Simončič in
ti plaketi pa Vesna Bezovšek (za 5. mesto na EP v kategoriji članic -50 kg) in Marina Tomič (za 1. mesto na DP v teku na 60 m z ovirami). Posebno priznanje za dolgoletno delu na športnem področju pa so prejeli Janko Vaši, Brane Cimperman in Zoran Štok. V kulturnem programu so nastopile učenke OŠ Polzela in članice Kulturnega društva Andraž, predstavili pa so se tudi mladi karateisti KK Polzela.	T. Tavčar
Maruša Kujan poskrbele za prvovrstno presenečenje, saj so ekipno osvojile drugo mesto.
Med vso konkurenco so premagale tudi dva zveneča kluba, kot sta Poljane Maribor in AK Fit Brežice. Posamično so dekleta osvojila naslednje uvrstitve: Nina Perko 6., Kaja Bajda 7., Aneja Simočič 9. in Maruša Kujan 15. mesto med 20 nastopajočimi. Med fanti se je iz AK Žalec tekmovanja udeležil le Klemen Kozel, ki je osvojil odlično 5. mesto med 19 nastopajočimi, za tre-tjeuvrščenim je zaostal za 39 točk.	L. K.
Ekipe in posamezniki s pokali ob zaključku lige oziroma turnirja
ZADNJE ŠPORTNE VESTI
V zadnjih treh kolih prvenstvenega tekmovanja v slovenski ženski rokometni ligi so igralke Celeia Žalec na gostovanju pri Krim Mercatorju in Olimpiji srečanji izgubili, doma pa proti ekipi Mercatorja Tenzor s Ptuja igrale neodločeno 33 : 33. Na lestvici so še vedno na četrtem mestu. Tekmovanje se bo nadaljevalo 10. aprila, Žalčanke pa bodo gostovale pri ekipi Krke v Novem mestu.
Hopsi s Polzele so v 3. krogu v ligi za obstanek doma z rezultatom 93 : 65 brez večjih težav premagali ekipo Šenčurja.
V prvi četrtfinalni tekmi so odbojkarice Alinase Šempeter v telovadnici šempetrske osnovne šole srečanje z ekipo Kopra izgubile 0 : 3. Povratna tekma bo danes, v sredo, v Kopru.
V Centru konjeniškega športa Celje je potekal mednarodni turnir preskakovanja ovir, na katerem je nastopilo 110 tekmovalcev iz 12 držav, ki so tekmovali z 230 konji. Tridnevni turnirje bil obenem tudi generalka pred organizacijo tekme za svetovni pokal novembra, kjer bo nagradni sklad znašal 38 tisoč evrov. Jahači so preskakovali ovire v višini 115, 120, 130, 140 in 145 centimetrov. Go-tovljan Luka Založnik je s preskočenimi 120 centimetri zasedel prvo mesto.	T. T.
Atletski klub Žalec začenja aprila, natančneje 15. 4. 2010, z organizirano vadbo za rekreativne tekače. Vadba je namenjena vsem rekreativcem in tudi začetnikom. Vse informacije na www.atletski-klub-zalec.si ali na telefonski številki 041 208 101 (trener AK Žalec Boris Podpečan).
Končana Liga te miga
V ekipnem mnogoboju druge
Žalske atletinje osvojile drugo mesto
Urška in Rok športnika Žalca
Toni Drakšič (priznanje je prejel v imenu brata Rokija) in Urška Žolnir
V polni dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec je potekala tradicionalna prireditev, deseta po vrsti -Šport 2009 v Občini Žalec. Glavni organizator prireditve je bil Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, OE Šport. Na prireditvi so podelili priznanja najuspešnejšim športnicam, špor-
tnikom, športnim ekipam, najuspešnejšim šolam v sistemu šolskih športnih tekmovanj in športnim delavcem. Uspešnih športnikov je iz leta v leto več, tokrat so podelili 82 priznanj, kar je gotovo zelo razveseljivo.
Za najboljšo športnico Občine Žalec so razglasili judoistko Urško Žolnir, ki
je lani osvojila naslov evropske prvakinje, peto mesto na svetovnem prvenstvu, na tekmovanju za svetovni pokal pa je bila enkrat druga in tretja, za najboljšega športnika Občine Žalec pa judoista Rok Drakšiča za osvojitev naslov evropskega prvaka v kategoriji mlajših članov do 23 let, za prvo mesto na svetovnem pokalu v Budimpešti in za osvojitev tretjega mesta na mediteranskih igrah. Oba sta člana Judo kluba San-kaku Celje. Zaradi bolezni je Rokov pokal prevzel brat Toni Drakšič.
Najuspešnejše športno društvo v občini je OK Spodnja Savinjska Aliansa, najuspešnejša ženska ekipa članska ekipa RK Celeia Žalec, najuspešnejša moška ekipa pa članska ekipa OK SIP Šempeter. Posebna športna priznanja za dolgoletno uspešno delo pa so prejeli Bruno Randl, Aleš Filipčič, Luka Naprudnik in NK Žalec. Med osnovnimi šolami v sistemu šolskih športnih tekmovanj sta si prvo mesto razdelili osnovni šoli Šempeter in Petrovče.
Prireditev sta povezovala Peter Kavčič in Franci Pod-brežnik, ki sta poskrbela za zabavne komentatorske poteze z video projekcijami, 15-članska zasedba The Moonlighting Orchestra je bila rdeča glasbena povezovalna nit programa, predstavil pa se je tudi Miran Pirner, prvak Hrvaške v nogometnem žongliranju.	T. Tavčar
Tudi v kolektivnih športnih panogah so v občini Žalec vrhunski športniki
Raznolikost prejemnikov športnih priznanj izkazuje vsestarnsko naravnanost športnega udejstvovanja v občini Žalec
Od najuspešnejšega slovenskega alpinista Luke Lindiča, prek vrhunskih judoistk do veterana Adija Vidmajerjav
Braslovčani uspešni
Prvič med člani
480 nastopajočih
Sebastjan Kantužer (drugi z desne) na zmagovalnih stopničkah v Velenju
Taekwondo klub Sun Braslovče od leta 2009 ponovno sodeluje v Kickboxing zvezi Slovenije. Dobro delo se je pokazalo ob nastopu novih članov na prvem kolu državnega prvenstva Slovenije 13. marca v light kontaktu.
Luka Passero, Miha Kro-novšek in Rok Kokovnik so vsak v svoji kategoriji osvojili prvo mesto, Jaka Marolt, Taras Terjašek in Davor Florjan med člani drugo, Miro Kuserbanj in Luka Zgojznik pa so stopili na stopničke za tretje mesto. V ponedeljek, 15. marca, seje z
evropskega prvenstva vrnila tudi reprezentanca, kije zelo uspešno branila slovenske barve. Osvojila je dve prvi, tri druga in sedem tretjih mest. Iz braslovškega kluba je na prvenstvu tokrat nastopil le Miha Kos, ki je med posamezniki v borbah izgubil proti kasnejšemu evropskemu prvaku iz Estonije. Sodeloval je tudi v formah in testu moči posamezno ter v moški članski ekipi. Naslednja pomembna tekma je 7th SUN OPEN 2010 v organizaciji TKD kluba SUN Braslovče 10. aprila v Braslovčah.	D. N.
V začetku marca je v dvorani Športnega centra Velenje potekalo državno prvenstvo v karateju za člane. Prvenstva sta se udeležila tudi člana Karate kluba Nestor Griže Matic Potočnik in Sebastjan Kantužer.
Letos je bila številčna udeležba dokaj slaba, saj je nastopilo le 87 članov. Upad tekmovalcev se pozna predvsem v ženski konkurenci. Sebastjan je v kategoriji članov -67 kg osvojil 3. mesto. Zelo dobro se je boril,
poznala se je dobra forma zaradi priprav na evropsko prvenstvo. Tudi Matic je tekmoval zelo dobro, žal pa mu je v borbi za 3. mesto v kategoriji članov -67 kg zmanjkalo nekaj športne sreče.
D. N.
El zkst.utrip@siol.net
Na letošnjem mednarodnem karate turnirju za pokal Žalca, ki ga je organiziral domači Karate klub Žalec, je nastopilo rekordnih 480 tekmovalk in tekmovalcev iz 53 klubov iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Med njimi tudi 20 tekmovalk in tekmovalcev iz žalskega karate kluba. Žalča-ni so izjemen organizacijski uspeh dopolnili tudi s tekmovalnim. Njihova tekmovalka Lina Pušnik je bila namreč izbrana za najboljšo tekmovalko turnirja, potem ko je premagala reprezentantko Tjašo Ristič iz Kranja. Za najboljšega tekmovalca je bil izbran Luka Deberšek, (Karate klub Polzela), ki je zmagal v dveh
kategorijah.
Uspešni so bili tudi ostali tekmovalci iz žalskega in pol-zelskega karate kluba ter člani Karate kluba Nestor. Zmage so se v svojih kategorijah veselili Kiti Smiljan (Sh. Velenje), Tilen Kajtna (Nestor), Laura Skornšek (Polzela), Tilen Smiljan in Sebastjan Kantužar (oba člana Karate kluba Nestor). Matjaž Metelko in Matic Potočnik (oba člana Karate kluba Nestor) sta osvojila drugo mesto, Urška Krajnc (Žalec), Matic Hribernik (Polzela), Mitja Savinek (Nestor), Kiti Smiljan (Sh. Velenje) v šp. borbah in ekipi deklic in dečkov v katah ekipno Karate kluba Žalec pa tretje mesto. Tekmovanje je odprl župan Lojze Posedel.	T. T.
marec 2010
NASVETI / PISMA BRALCEV
Pisma bralcev
Poziv k enotnosti
Tretja razvojna os je že dolgo aktualna tema širše družbe, predvsem pa lokalnih skupnosti in civilnih iniciativ v krajih, kjer naj bi potekala predvidena trasa. Poleg finančnih težav države, ki so ključnega pomena, je še vedno najbolj pereče vprašanje umestitve trase v prostor, vsaj na določenih odsekih.
V Braslovčah smo že velikokrat povedali, da ne nasprotujemo tretji razvojni osi, nasprotujemo pa umestitvi trase F2, ki naj bi bila speljana mimo Braslovč po najboljši kmetijski zemlji. Strokovna dejstva, tehtne argumente, skupne ugotovitve in zahteve smo že večkrat javno podrobno opredelili in za tem stojimo tudi danes.
Na množičnem zborovanju v Braslovčah je bila trasa z ogorčenjem zavrnjena, Občinski svet Občine Braslovče se je opredelil PROTI, 1200 občanov s podpisi traso zavrača. Traso F2 skozi Braslovče ne podpirata Regionalna gospodarska zbornica Celje oziroma celjsko gospodarstvo in tudi ne žalsko gospodarstvo. Proti je tudi večina županov Spodnje Savinjske doline in širše celjske regije, proti so posamezna društva v Savinjski dolini, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, kmetijska stroka na čelu z Ministrstvom za kmetijstvo in gozdarstvo RS Slovenije.
Kdo se torej naj poenoti in s kom iskati skupni jezik? Enotnost že obstaja. Potrebno je samo upoštevati enotnost in skupne interese večine, ne pa posameznikov in ozko zainteresiranih lobijev. Veliko problemov bi odpadlo, veliko časa in denarja bi prihranili, če bi načrtovanje takih projektov, kot je tretja razvojna os, potekalo strokovno, pravilno in v skladu s prometno razvojno strategijo Slovenije.
Vsi, ki pozivajo k enotnosti, naj pripomorejo, da se končno opravi zahtevana revizija sklepa in izbere »najustreznejšo« varianto, odpravi napake in izbere traso, kjer bo nova cesta rešila največ težav, dala največji gospodarski učinek in bo najgospodarneje zgrajena.
To trasa mimo Braslovč zagotovo NI.
Civilna iniciativa Braslovče, p. p. 23, Braslovče Domen Marovt, Janko
Pereger, Štefan Obal, Boris Jeseničnik, Franc Kralj, Jolanda Šporn, Andreja Jelen, Stane Hruševar
Kdo ga pozna
Mnogi ga videvamo, nihče ga ne pozna. Veliko jih ve o njem povedati marsikaj, a nihče s popolno gotovostjo. Malodane vsi sočustvujemo z njim, nekako bi mu želeli pomagati, pri tem da sploh ne vemo, če je pomoči potreben. Vedo to socialne službe? Kako in če sploh ga obravnava policija? Se z njim ukvarja psihologija? Se z njim sploh kdo ukvarja?
Govorim o človeku srednjih let, ki ga mnogi vsak dan srečujemo na njegovi
poti iz Žalca proti Celju in nazaj. O kuštravem in umazanem fantu z lepo postavo in latino obraznimi potezami. Ima težave z vožnjo, hojo, gibanjem. Govori ne, kolikor mi je znano. Ne motijo ga sneg in dež, veter in vročina. On je vedno na svoji poti. Ne pusti se motiti.
Nič kolikokrat sem se mu izognil, ko ga je zaneslo proti sredini cestišča. Pred dnevi je ustavil kolono nekje med Levcem in Petrovčami, ko je poskušal s pešačenja preiti na kolo. Nikoli ne gre po pločniku ali kolesarski stezi, vedno po magistralni cesti.
Dvakrat sem ga brez uspeha skušal nagovoriti, ko je pred trgovino prosil za denar. Že dolgo je od tega. Ljudski glas pravi, da ima denar in celo izobrazbo, da je bil nekoč perspektiven, a se mu je kasneje zalomilo. Zdaj živi v majhni sobi v središču Žalca. Pravijo, daje sobica umazana in da mu najemnino plačuje mama. Kaj res?
Zadnje čase ga vidim samo hoditi, manj voziti, že od daleč vidim njegovo skuštrano glavo. Tudi danes sem jo, ko je ubral svojo značilno »stilsko potovanje« mimo celjske policije. Policisti, ki so ga videli, so se nasmejali. Še vedno je zanimiv za okolico in prav opazoval sem, kako ga ljudje gledajo, ocenjujejo, se (ne škodoželjno) nasmehnejo in ga pomilujejo.
Sam večkrat razmišljam, ali bi bil fant srečnejši (in predvsem varnejši) v nekem domu odprtega tipa, kjer bi imel strokovno pomoč in morda celo prijatelje. Je njegova sreča dejansko dnevno popotovanje skozi čas? Se zaveda, kaj počne? Bi ga »ubili«, če bi bil pod zdravniško oskrbo, v kakšni ustanovi, kjer bi ga razumeli in mu prisluhnili?
Odgovorov ne poznam. Zdi se mi le, da potrebuje pomoč. Da je prizadet fant, ki bi nujno potreboval človeško toplino in predvsem - varnost.
Ne želim si, da bi nenavaden moški srednjih let, naš dnevni sopotnik skozi življenje, človek s hrepenenji, kot mi vsi, nekoč mrtev obležal
pod kakšnimi kolesi na njegovi večni asfaltni poti. In potem spet nihče ne bi bil ničesar kriv. Tipično slovensko.
Vojko Zupanc, Šempeter
Uredništvo obvešča, da je v skladu s sklepom programskega sveta mesečnika Utrip Savinjske doline z dne 27. marca 2007 največja dolžina besedil za pisma bralcev do 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da pridejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter naslovom pisca, in opremljena s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti istovetnost besedila. Nepodpisanih besedil ne objavljamo. Prav tako uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih besedil, ki niso pisma bralcev.	Uredništvo
Koncert za pomoč pri rehabilitaciji Matej. - člana skupine Zaka
bo v nedeljo, 11. aprila 2010, ob 18. uri
v dvorani Doma krajanov na Gomilškom.
Glasbenemu prijatelju bodo z vsem srcem pomagali nastopajoči: Spev, Modrijani, Irena Vrčkovnik, Marijan Novina, Polka punce, Krajcarji, Zaka' pa ne in Alenka Lesjak.
Koncert bo povezoval Slavko Podboj.
- \ /'. /4 r\\ n a VlüG viy«
pa ne-

?
dobrodelni koncert
a Mateja
VZEMIMO Sl ČAS ZASE IN ZA SOČLOVEKA!
Predprodaja vstopnic:
Frizerstvo Lucija Blatnik - Gomilsko lokal Zaka' pa ne - Tabor Alenka: 041 727 124 -	Metka: 040 727 124
Vstopnice bodo na1
Cena vstopnice je 10 eur.
tudi uro pred koncertom.
040 42 73 11
davor zagožen
o@slikopleskarstvc
F
ElüuSEI
m o-iui
Delovni čas: pon.-pet.: 8.-18. ure sobota: 8.-12. ure
Z vami že 18 let
Simona KODRIN, s. p.
Rimska cesta 35 3311 ŠEMPETER Tel.: 03/700 06 30
PREGLEDI VIDA POD VODSTVOM SPECIALISTA OKULISTA ZA OČALA IN KONTAKTNE LEČE Naročite se lahko vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure na tel.: 700 06 30! Četrtek, 8. in 22. 4. 2010.
obiščite nas in videli boste bolje
MALI OGLASI
NUDIM DELO NA VAŠEM DOMU kot gospodinjska pomočnica.
Info.: 031 593 442 (Darja).
NUDIM POMOČ (pospravljanje, likanje, kuhanje, delo na vrtu) na relaciji Levec, Petrovče, Žalec, Polzela, Braslovče. Inf.: 041 944 308.
PODIRANJE IN OBŽAGOVANJE VEČJIH DREVES na težje dostopnih mestih in tudi v strnjenih naseljih - odvoz. Info.: 031 786 975.
ODDAM UDOBNE IN LEPO OPREMLJENE VEČPO-STELJNE SOBE na ugodni lokaciji na Polzeli.
Informacije: 041 645 555.
NA POKOPALIŠČU V PREBOLDU bi odstopili prostor za ureditev družinskega groba.
Inf.: 051 243 956
Utrip Savinjske doline izdaja Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9/a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, faks: 03/712 12 76, elektronski naslov: zkst. utrip@siol.net.
Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Tone Tavčar; tajnica uredništva: Marija Cilenšek; lektorica: Nina Markovič Korent; oblikovanje in prelom: Multiprojekt, d. o. o., Maribor; tisk: SET d.o.o., Ljubljana-Polje. Naklada: 13.400 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.
Poslovni čas uredništva je od ponedeljka do četrtka od 8. do 11. ure in od 13. do 15. ure, ob petkih pa od 8. do 11. ure. Informacije in rezervacije tudi na tel. št.: 712 12 80, faks: 712 12 76, zkst.utrip@siol.net, www.zkst-zalec. si/utrip).
Zgodbe, ki nas učijo - 2. del
RESNIČNA ZGODBA
Med veliko epidemijo kuge, ki je v tridesetih letih 17. stoletja razsajala v Toulousu, so baje štirje tatovi plenili po hišah kužnih bolnikov in ropali mrtve in umirajoče. Kljub velikemu tveganju, da se tudi sami okužijo, jim je bolezen prizanesla. Nazadnje so se sicer ujeli v past, a jih ni ujela bolezen, temveč oblast. Uradno so jih obsodili na smrt, vendar so jim obljubili, da jih bodo pustili pri življenju, če izdajo formulo za izdelavo skrivnostne tekočine, s katero so se mazali, da so ostali imuni. Morda bi lahko z njo tisočem rešili življenje. In štirje tatovi so razodeli svojo skrivnost. O vsem tem se lahko poučite v toulouških arhivih. Vse telo so si mazali s kisom, v katerem so namakali timijan in žajbelj, sivko, rožmarin in veliko drugih dišavnic. Seveda niso vedeli, kar vemo danes, da namreč vse te rastline ubijajo klice, saj imajo izredno zdravilno moč. Maurice Messegue
PUNČKA
Franc Kafka je pripovedoval čudovito zgodbo o deklici, ki jo je nekega dne
srečal v parku. Milo je jokala, ker je izgubila punčko, ki jo je prinesla s sabo. Kafka se je pogovoril z njo in postalo mu je jasno, da ne bo mogel najti igrače. Izvlekel je kos lista iz žepa in rekel deklici, da je punčka pustila sporočilo, preden je odšla. Prebral ji ga je:
»Najine majhne sobe ne prenesem več. Rada bi šla ven in si ogledala svet. Oglasila se ti bom, pošiljala ti bom sporočila in morda se bom nekega dne celo vrnila. Morda bom videti nekoliko drugačna, a to bo zato, ker se bom malo spremenila.«
Deklica je prenehala jokati. Kafka jo je občasno srečal na sprehodu v parku. Vedno ji je prebral sporočilo izgubljene prijateljice. Tedaj je že hiral zaradi tuberkuloze. Bil je mlad moški, a vedel je, da so mu dnevi šteti. Ko jo je zadnjič srečal v parku, je stežka dihal. Prinesel ji je drugo punčko.
Deklica ga je vprašala, kaj je prinesel, Kafka pa je odvrnil:
»Mislim, da se je malo spremenila, ali ne?«
»Ali je to Brigita?« je vprašala deklica. Kafka je pokimal in rekel:
»Prišla je obenem s tem sporočilom.«
V sporočilu je pisalo:
»Prišla sem domov, da bi spet živela s tabo. V svetu je lepo, a doma je najlepše.«
Nato ji je dal punčko, ki je imela v roki zvito sporočilce. Deklica ni nikoli več videla Kafke, igrača pa je ostala njena najdragocenejša prijateljica. Ko je odrasla, je prebrala zvito sporočilce v punčkini roki:
»Vse, kar ljubiš, bo odšlo in se nato vrnilo, da bi te ljubilo drugače.«
VEČNI OPTIMIST
Imela sva srečo, da sva bila blagoslovljena s tremi sinovi. Vsak od njih je s svojo osebnostjo prinesel posebno radost, toda za najinega srednjega sina Billya vsi prisrčno pravimo, da je »večni optimist«. Želim si, da bi bili mi zaslužni za ta njegov odnos, toda tak se je že rodil! Na primer, vedno je zgodaj vstajal in rad je že ob petih zjutraj prišel k nama v posteljo. Ko je zlezel v najino posteljo, sva ga opomnila, naj bo tiho in naj zaspi nazaj. Ležal je na hrbtu in s tankim
glaskom zašepetal: »Čudovito jutro bo. Ptičke slišim peti.« Ko sva ga prosila, naj neha govoriti, je odvrnil: »Saj ne govorim vama, sebi govorim!«
V vrtcu so mu rekli, naj nariše tigra. Torej, optimizem je bil Billyeva močna stran, risanje pa ne, in njegov tiger je imel pošvedrano glavo in eno oko je bilo videti zaprto. Ko ga je vzgojiteljica vprašala, zakaj ima tiger eno oko zaprto, je odgovoril, da tiger pravi: »Vidim te, poba!«
Ko je bil star pet let, se je sprl s starejšim bratom, ali je moški na televiziji plešast. Billy je rekel: »Ni plešast. Tak je kot atek. Plešast je samo, kadar te gleda. Ko pa gre stran, ima veliko las!«
Te izjave in še veliko, veliko drugih v našem spominu so privedle do tiste najbolj optimistične. Najin tretji sin Tanner je v torek zbolel za hemolitičnim uremičnim sindromom in je naslednjo nedeljo umrl. Billy je bil takrat star sedem let. Večere po Tannerjevem pogrebu sem spravljala Billya spat. Pogosto sem se ulegla zraven njega in sva se pogovorila o dogodkih preteklega dne. Tisti večer sva molče ležala v temi, saj si nisva imela kaj dosti povedati. Na lepem je Billy iz teme spregovoril: »Hudo mi je za nas, ampak skoraj še bolj hudo mi je za vse tiste
druge ljudi.« Vprašala sem ga, o katerih ljudeh govori. Razložil je: »O ljudeh, ki nikoli niso poznali Tannerja. Ali nismo bili srečni, da je bil Tanner 20 mesecev z nami? Samo pomisli, toliko ljudi je, ki niso nikoli imeli te sreče, da bi ga spoznali. Res smo srečni.« Beth Dalton
TRPLJENJE
K princu Gotami je pritekla neka mlada mati in mu rekla: »Učenik, mojega sina je pičila kača, ko se je igral med cvetjem; odslej je postal bled in molčečen; nič več se ne igra in njegove ustnice bežijo od mojih prsi. Kaj naj storim, da bi ozdravila svojega sina?« »Vem za zdravilo,« je dejal Budha; in hkrati je pogledal na cvetove, jasmina, ki delajo življenje lepo in sladko; vendarle je bridko zavzdihnil, ko je pomislil, da v tistih cvetovih vrtata trpljenje in smrt.
»Kaj naj storim?« je še enkrat vprašala mati.
»Poiskala mi boš poprovo zrno,« je ukazal Budha z neskončnim sočutjem v očeh.
»Pojdem, učenik, ker ti tako praviš. Toda kje naj najdem to zrno?«
»V hiši v mestu, kjer nikoli ni gospodarila smrt.«
In Kisagotami, tako je bilo ime mladi
ženi, je odšla v mesto. Iskala je po vseh hišah, v tistem mestu s pet tisoč templji; hodila je sleherni dan bolj trudna in bolj obupana. Potem se je vrnila k Budhi, ki jo je že čakal in rekla: »Učenik, mislila sem, da bo v mestu mojega sina edinemu umreti, toda v Benaresu so mrtvi še številnejši od živih ... Kje torej naj bi našla poprovo zrno, ne da bi hkrati srečala trpljenje?« »Rad bi prelil svojo kri,« je blago dejal Budha, »če bi mogel tako ustaviti tvoje solze ... Toda nobeno božje bitje pod soncem se ne more izmakniti smrti. Mladi in stari, nevedni in modri, vsi ljudje so ji podvrženi, tako kot so zemeljski sadovi zapisani trohnenju. O Kisagotami, ti si našla tisti bridki balzam utehe, ki sem ti ga hotel darovati, kajti zdaj veš, da vesoljni svet objokuje v bolesti, ki je podobna tvoji bolesti. Zdaj pa tudi veš, da je bolest, ki tebe muči, lažje trpeti, ker je naložena vsem ljudem ...Kisagotami, smrt je najsplošnejša in najbolj skupna izmed vseh usod; smrt je mrka kakor gora in ne sliši žalostinke ljubezni. In tisti, ki išče mir in spokojnost, mora iztrgati iz svojega srca tožbe in jokanja ...«
Gandhi
Pripravila:
mag. Irena Potočnik, dipl. soc. del.
Na krilih zmagoslavja
V telovadnici OŠ Šempeter je 15. marca potekal državni polfinale v odbojki za starejše deklice in dečke. Med dečki so poleg domače ekipe nastopile ekipe osnovnih šol Mozirje, Fram, Ravne na Koroškem, med deklicami pa ekipe Mozirja, Mislinje in Toneta Čufarja Maribor. Šempetrani so bili v obeh kategorijah najuspešnejši in so se uvrstili na finalni turnir štirih najboljših v državi.
Dečki so prva nasprotnika premagali brez težav, na zadnji
tekmi proti OŠ Fram pa so s sijajnim servisom ter sprejemom žoge dokazali, da v tem trenutku v državi nimajo konkurence. Ob bučnem navijanju polne dvorane so na koncu presenetile tudi deklice, ki so v zadnji tekmi premagale favorizirano ekipo OŠ Mislinja. Ob glasni spodbudi s tribun so fantastično odigrale drugi in tretji niz, ki sta jih pripeljala do zmage. Najboljša igralca turnirja sta bila Anastazija Žnidar med deklicami in Jernej Vrhunc med dečki. Ob Petru
Husu in Borisu Klokočovniku, ki sta na šoli zaposlena kot športna pedagoga, sta Šempetrane do zmagoslavja pripeljala tudi trenerja iz obeh klubov, Sebastjan Cilenšek in Beno Božič.
Športni pedagog Peter Huš je ob koncu tekmovanja povedal: »Danes ostajam brez besed. Piše se športna zgodovina naše šole, kajti nikoli še nismo imeli obeh ekip v finalu, torej med štirimi najboljšimi v državi. Vesel sem, da je na šoli takšna podpora športu, saj je tako veliko lažje delati. Res pa je, da se pozna kakovostno delo v obeh klubih, ki nam pomagata tako na šolskih državnih tekmah kot v ligi ŠKL.
Zmagovalni ekipi med ogrevanjem
Pestre počitnice
Otroci so pri oblikovanju iz gline zelo uživali
Otroci so se zabavali v družbi s Hmeljkom
Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je v času zimskih počitnic pripravil vrsto aktivnosti.
V Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije so poskrbeli za počitniške delavnice, kjer so otroci oblikovali iz gline, risali na temo hmelja, oblikovali iz posušenih hmeljevih storžev, poslikavali obraze, se zabavali s Hmeljkom ... Tisti pa, ki so jih zanimale športnorekreacijske dejavnosti, so se lahko v balonu v Športnem centru Žalec učili igranja tenisa, Ju jitsu klub Aljesan Šempeter je pripravil tečaj samoobrambe, na kmetiji Ušen v Grušovljah so pripravili konjeniške dneve, v Weiness centru Olimpus Žalec so poskrbeli za počitniško fitnes vadbo, na Rogli pa so se lahko udeležili šole smučanja v organizaciji SK Gozdnik Žalec. Program je bil pester in zanimiv, tako da je vsak lahko našel kaj zase.	T. T.
Tudi pri igranju tenisa je bilo živahno
Danes je naš dan in verjamem, da se nam letos v finalu nasmiha veliko zmagoslavje.«
Ravnateljica mag. Petra Stepišnik: »To so trenutki, zaradi katerih je vredno biti ravnateljica. Trenutki, ko zmagoslavje deliš z učenci, s starši, z navijači in ob tem čutiš, da so to otroci šole, ki jo vodiš, so nepozabni. Zdaj nas čaka še državni finale, kjer upamo na zmago. Toda to še ni konec, kajti 13. aprila nas čaka še drug izziv - veliki finale lige ŠKL z neposrednim prenosom iz dvorane Tivoli. Želimo postati zmagovalci lige ŠKL, saj imamo letos dve izenačeni ekipi, kar je za turnir ŠKL odločilnega pomena, saj se dosežki deklic in dečkov seštejejo. Letos imamo ekipo, ki resnično leti na krilih zmag.« Odbojkarje je prišel pozdravit tudi župan Občine Žalec Lojze Posedel.	D. N.
Lažem, ker me resnica preveč boli
Pravijo, da je včasih boljše, da se zlažeš, kot da poveš kruto resnico. Mogoče je to res, mogoče ni. Včasih razmišljam, da bi se zlagal, drugič rajši povem po resnici. Ali pa se zlažem in potem čez nekaj časa povem, kaj je bilo res. Vem, da se vsakdo kdaj zlaže, pa četudi nekateri pravijo, da se nikoli ne lažejo. Lažejo. Ker laž je lahko že čisto majhna, pa je vendar laž.
Se pa strinjam, da je razlika, če se zlažeš za kakšno manj pomembno stvar ali pa nekaj, kar je nekomu resnično pomembno in je s tem lahko zelo prizadet. Imeti moraš neko mejo, neko merilo, pa bo. Vedeti je treba, kdaj in zakaj se zlažeš. Pa na koncu vseeno poveš po resnici ali pa je morda boljše, da si vedno tiho. Odvisno zopet, kaj si se zlagal.
Jaz se kdaj pa kdaj zlažem za kakšno oceno, ki niti meni ni najbolj všeč, kaj šele mojim. Pa kaj, ko vedno vse vesta. Zdi se mi, da mi bereta z obraza ali da me slišita, da sem se zlagal. Zato rajši kar hitro potem povem resnico. Včasih je tudi boljše, da poveš po resnici, ker te lahko nekdo čisto po neumnem naključju izda, tako nehote.
Ali pa se ne zlažem, le zamolčim. Največkrat stvar zamolčim in to povem kasneje, čez nekaj časa. Največkrat zamolčim kakšno slabo oceno, a to potem obžalujem, ker se ta laž kopiči in kopiči ter postaja vedno večja. Čim večja je laž, bolj jezni bodo tisti, ki si jim to zamolčal.
Ali pa je boljše, da se ne zlažeš, ker te dobijo na »finto«. Potem pa ti rečejo, da si še premajhen, da bi vse vedel. Tudi oni so namreč nekoč bili otroci in so uporabljali iste »fore«.
Doma mi vedno pravijo, da jim naj povem po resnici, pa naj bo ta še tako slaba. Ne marata laži. Ker pa skoraj vedno vse zvesta, enostavno ne lažem. No, morda čisto malo.
Tjan Kapitler, 8. a, OŠ Polzela
Tudi drugačni zmorejo
Šestnajstletni Tim živi v Mariboru. Že od svojega dvanajstega leta nima leve noge oziroma ima umetno nogo. S tem se je težko sprijaznil in še vedno se ne more pobrati. Preden je izgubil nogo, je treniral atletiko. Bil je najboljši v vseh tekih. Atletika je bila del njegovega življenja, zdaj pa je izgubil vse stike s tem športom.
Hodi v drugi letnik srednje šole. S šolo nima težav. Problem pa se pojavi, ko govorimo o njegovih prijateljih in sošolcih. Pravih prijateljev nima, saj ga vsi zavračajo zaradi predsodkov v zvezi z njegovo nogo. Kljub temu da ima poškodovano nogo, je še vedno normalen človek. Pri ljudeh ga moti, da nočejo spoznati, videti, kdo v resnici je. Ampak ne, svet se je spremenil, ljudem ni mar, kaj čuti, in skrbijo le za svoj blagor.
Ima sošolca Jakoba, ki ima kratke lase, počesane v prečko, in nosi očala z debelimi stekli. Sošolci mu pravijo piflar. No, pa smo spet tam - spet ga ne poznajo. Fant je v življenju že veliko izkusil, potoval in se iz tega veliko naučil. V šoli ima same petice, ampak ne zaradi tega, ker bi se le učil. Preprosto znanje vleče iz vsega, kar mu pride naproti. Torej ni piflar. To so le predsodki ljudi, ki ga ne poznajo dobro in so pozorni le na njegovo zunanjost.
Nekega dne sta z Jakobom ravno odhajala iz šole, ko se je pred njima naenkrat pojavila senca. Počasi sta dvignila glavi in kaj drugega bi lahko pričakoval?! Žan, Matej in Kaj. Mestna banda, ki so se je vsi bali. Radi so se spravljali na mlajše in šibkejše. S kotičkom očesa je Tim
premeril Jakoba, ki se je tresel kot šiba na vodi. Že zdavnaj se je njegova malica raztresla po tleh, ko jo je od strahu izpustil na tla. Tim ni vedel, kaj bi. Fantje so se po-
V Petrovčah smo se imeli radi
Dvanajstega marca, je v Domu krajanov Petrovče potekala prireditev ob dnevu žena in materinskem dnevu. Prijetno presenečenje je bila prav gotovo nabito polna dvorana ponosnih staršev, dedkov in babic, ki so prišli spodbujat svoje najmlajše. Po uvodnem pozdravu predsednice kulturnega društva Jasne Seražin in govoru predsednika krajevne skupnosti Iztoka Uranjeka smo prisluhnili žlahtnemu zvenu Vokalne skupine Candela, nato pa so oder zavzeli otroci. Najprej so se živahno in suvereno, kot bi bili že veliki, predstavili otroci iz vrtca, ki jih je občinstvo v dvorani nagradilo s ploskanjem. V nadaljevanju so
nastopili osnovnošolci, in sicer s hudomušnimi recitacijami, plesom, petjem (tudi v angleščini) ter igranjem na Orfove instrumente, harmoniko in flavto. Občinstvo je bilo zelo navdušeno. Ob koncu prireditve so obiskovalci prejeli rožice, nastopajoči pa so jim podarili nasmeh, ki so ga ponesli domov in podarili vsem tistim, kijih imajo radi.
Veronika Tavčar
El zkst.utrip@sioI.net
smehovali in ju žalili z izrazi: luzerja, piflar, hipohonder ... Grde besede so se kar vrstile, Jakob in Tim pa sta le gledala.
»Ha, ha, v sredo je kros, saj vem, da si ne upaš tekmovati, Tim!« je posmehljivo dejal Kaj, najboljši športnik v razredu, ki je vedno zmagoval v krosih.
»Ja, saj, kaj pa boš s to svojo nogo?« je pripomnil Luka. Takrat je v Timu prekipelo ... Spet so se mu v glavi odvrtele zgodbe izpred nekaj let, ko je še sam tekmoval in zmagoval.
»Pridem!« je rekel in sploh ni vedel, od kod so te besede prišle. Kar bruhnile so iz njega, kot izbruhne lava iz vročega vulkana. Jakob ga je čudno pogledal, Tim pa ga je le prijel za ramo in Jakob ga je pospremil do doma.
Bilo je sončno jutro, napetost v Timu je rasla, a bil je vesel, da bo spet tekel. Saj to je znal. Prej in zdaj, ko je že imel umetno nogo. Sicer ima težave, a vseeno si je zadal cilj, da bo dokazal Kaju, da zmore tudi on. Obul si je tekaške čevlje, si nataknil rdeče kratke hlače in oblekel belo majico. Še zadnjič je pogledal pokal na polici svoje sobe, ki ga je dobil pred prometno nesrečo, v kateri je izgubil nogo, nato pa odhitel v šolo.
Vsi so bili že zbrani in učiteljica je pobirala prijave za kros.
»Kaj, Tim? Ti boš tekmoval?« Prikimal je.
»Super! Oh, kako sem vesela zate. Pa bo noga v redu?« je vprašala učiteljica.
»Seveda!« je vzkliknil in jezno brcnil v kamen na tleh, saj zopet nekdo ni verjel vanj.
»Pa saj bo dobro, danes jim bom pokazal, kaj znam,« si je mislil. In že se je začelo. Postavili so se za črto. Tim se je zrinil v ospredje in bil je malo stran od Kaja.
Učiteljica je zakričala: »Pripravljeni, pozor, zdaj!«
In počilo je. Fantje so se pognali v tek. Tim je upal, da bo noga zdržala. Kaj je že prevzel prvo mesto, Tim pa je tekel na šestem. Pred njim so bili še Aleš, Rok, Luka in Matej. Oči so se mu iskrile, noge pa so se mu kar same premikale. V glavi si je ves čas ponavljal: »Zmorem, prehiteti moram Kaja.« In res, pospešil je in prehitel Miho, ki ni mogel več dohitevati Kaja in drugih. Zelo so bili hitri in Tim je že skoraj odnehal, ko se je situacija nenadoma spreobrnila. Rok je spotaknil Luko, Luka pa je podrl še Mateja in vsi trije so se zgrudili po tleh. Tako, Tim je bil tretji. Kaj je nenadoma začel popuščati, Aleš pa se je vedno bolj oddaljeval. »Dajmo, dajmo, Tim!« so vzklikale punce in to mu je dalo pogon, da je začel teči še hitreje. Nenadoma je prehitel Kaja. Do cilja je bilo še 50 metrov. Vedel je, da Aleša ne bo mogel prehiteti. Pogledal je nazaj in videl, da mu Kaj sledi. Ampak ne ... tri, dva, ena, prestopil je ciljno črto. Dosegel je drugo mesto in prehitel Kaja, najboljšega športnika šole, kar mu je bilo kljub boleči nogi v veliko zadovoljstvo. Vedel je, da vsega tega ne počne le zase, ampak tudi za druge ljudi in vrstnike, ki se jim je dogajalo isto. Uspelo mu je. Dokazal je, da tudi oni - invalidi zmorejo in znajo. Stal je na drugi stopnički in bil ponosen na svoj dosežek.
Ravnatelj mu je okoli vratu obesil srebrno medaljo. »Spet sem to jaz. Spet sem tekel in zdaj spet stojim na stopničkah,« je veselo mislil Tim. Pogledal je Kaja, ki je jezno pihal in si ogledoval bronasto medaljo, s katero ni bil niti najmanj zadovoljen. A Timu je bilo vseeno, kaj misli on. Zdaj mu ne more več govoriti, da je slabič, ko pa ga je premagal tako imenovani Hipohonder, kot mu je dal ime Kaj. Dvignil je roke in veselo vzkliknil. Spet se je vrnil v svoje staro življenje, ko je tekel. Čestital je Alešu in mu privoščil zmago.
In zdaj, zdaj ne bo odnehal. Treniral bo še močneje in še bolj zavzeto. Trudil se bo po svojih najboljših močeh, razgibal obolelo nogo in hodil na terapije. Še najbolj pa si bo pridobival kondicijo za naslednje
leto, ko bo kros ponovil.
Iz vsega tega se je lahko zelo veliko naučil. »Ljudje, ki imamo kakšne poškodbe ali okvare, smo lahko vseeno uspešni. Le odnehati ne smemo in moramo verjeti vase in v svoje sanje. Rad bi, da ljudje sprejmejo drugačne, odstranijo predsodke, jih ne zaničujejo in ponižujejo, jim pomagajo in jih poskušajo razumeti,« pravi Tim, jaz pa se z njim vsekakor strinjam. Konec koncev smo vsi ljudje enaki, le da imamo različne potrebe, sposobnosti in slabosti.
Maja Melanšek, 8. c, OŠ Polzela
Zopet srečen
Pred dvema letoma sem imel kužka z imenom Piko. Veliko sva bila skupaj, se igrala in tekala.
Nekega dne sem z atijem in Pikom odšel v gozd nabirat gobe. Iznenada je pritekel velik črn pes. Skočil je proti Piku, ga zgrabil za zadnjo tačko in mu jo hudo poškodoval. Zaradi zelo nevarne poškodbe je Piko žal poginil. Bil sem zelo žalosten.
Čez nekaj časa smo dobili novega psa, ki mu je ime Medo. Ta pes je srednje velik, z dolgo dlako in vijoličnim jezikom. Srečen sem, ker je dovolj velik, da se lahko sam brani pred nevarnimi psi.
Luka Kreča, 4. c, POŠ Tabor
/
Drugačen svet
\
Dnevi so drugačni - svet je drugačen. Okoli nas se vse spreminja.
Vsi nekam hitimo in drvimo, vse manj je časa.
Svet se spreminja, nam kaže »zobe« in »grd obraz« ter vse večji je »mraz« in mrzel je tudi naš obraz.
Ta svet naš
pošilja nam vse bolj grd izraz in z njim ujme, poplave in snežne viharje.
Uh, kako krut je ta naš ljubi planet, treba bo zanj bolje skrbet!
Jakob Kovačič, 4. c, POŠ Tabor
Potovanje v resničnost
Potovanje v Deželo sanj je polno lepih spoznanj, je, kot da bi nekomu privabil nasmeh na lica,
je, kot da bi letel kot ptica.
Tam je vse lepo in prav, vidiš, kako se šopiri pav, kako se majhen otrok s sladoledom sladka,
kako srečen izraz na obrazu ima.
To je dežela, v kateri se med cedi, roža cveti,
vsak svoje sanje živi, se življenja veseli.
Ampak ko pogledaš malo globlje, v temačno okolje, je tam en sam temačen otok, otok, kjer prevladuje jok.
Tam divja cel dan vihar, kaže, da denar je sveta vladar, privabi solze ti na lica, tam izkaže se resnica.
In potem pomirjen si, ko vidiš, kako dobro se ti godi, vendar pa se ti srce žalosti, ko pomisliš na vse te revne ljudi.
Na žalost je tudi v resničnem življenju tako,
da nekateri niti hrane nimajo, drugi pa vsega imajo preveč, da nekaj še mečejo preč.
\
Ina Poteko, 7. a, OŠ Polzela

Rojstni dan na praznik žena
Življenje z zemljo
lubilantka s sinom, snaho in vnukinjo ter predstavnicama RK Prebold
Marija Hribar ob hčerki Rozaliji in predstavnicama KO RK Prebold
Letošnji dan žena je bil pri Kalškovih, v naselju Nad tovarno, še posebej slovesen, saj je najstarejša članica družine Marija Kalšek prav na ta dan zaokrožila 90 let svojega življenja.
Marija Kalšek, rojena Fridl, se je rodila v rudarski - knapovski družini v Trbovljah. Njen oče Jure se je pred tem štiri leta bojeval boj za cesarja na Soški fronti, njena mama Fani pa je bila štiri leta v Gradcu, kjer je pomagala skrbeti za ranjence v vojaški bolnici. Naključje je hotelo, da sta
se po končani vojni srečala v Trbovljah, od koder sta bila doma, in se poročila. Rodili so se jima štirje otroci in Marija je bila prvorojenka. Živeli so v rudarskem naselju na Posetju, tako pravijo temu delu Trbovelj še danes. Najprej se je izšolala za gospodinjo, nato pa tudi za šiviljo. Kmalu je spoznala svojega bodočega moža Franca, ki je bil po poklicu mizar, sicer pa prav tako sin rudarske družine. Poročila sta se leta 1941, v času, ko je nemški škorenj že teptal slovensko zemljo. Rodila
je štiri fante: Franca, Teja, Borisa in Marjana. Življenje jim ni bilo postlano z rožami, vendar sta z možem poskrbela, da so vsi otroci prišli do svojih poklicev. Najstarejši sin Franci je strojni inženir, ostali trije pa so bili povezani s službo na morju, Tejo tudi kot kapetan trgovske mornarice.
Ko so bili otroci še manjši, je Marija gospodinjila in šivala, pozneje se je zaposlila kot trgovka in to delo opravljala vse do upokojitve leta 1972. Z možem sta skupaj preživljala jesen življenja in uživala ob srečanjih s svojimi najbližjimi, ki so ju radi obiskovali. Pred dobrimi 14 leti je mož umrl, Marija pa se je preselila k sinu Francu in njegovi družini v Prebold. Človek bi ji težko presodil toliko let. Zelo rada se pogovarja, je hudomušna in iskriva. Zelo je vesela in zadovoljna, da živi pri sinu in njegovi družini, razveseljujejo pa jo tudi štiri vnukinje in štirje vnuki ter pet pravnukov in dve pravnukinji.	D. Naraglav
Marija Hribar iz Latkove vasi sodi med tiste ženske, ki jim je usoda namenila življenje z zemljo. Bila je edinka in tako tudi primorana nadaljevati delo na kmetiji svojih staršev. Nikoli se ni pritoževala nad tem, saj je zemljo in naravo zelo ljubila. Tudi zdaj, ko je dopolnila 90 let, bi z veseljem še marsikaj postorila na zemlji, če bi jo bolj ubogale noge. Ko smo jo ob njenem rojstnem dnevu obiskali s predstavnicama KO RK Prebold Marijo Bučar in Elo Kobal, nas je pričakala z
vedrim in nasmejanim obrazom. Zelo rada ima obiske svojih sosedov, krajanov in drugih, da z njimi kaj pokramlja, njeno jesen življenja pa razveseljujejo vnuki in pravnuki. V dneh njenega jubileja je bilo še posebej živahno in polno obiskov. Zelo se je razveselila tudi obiska predstavnikov vaške skupnosti in Občine Prebold.
Marijina življenjska pot ni bila postlana z rožicami. Na svet je prijokala v Latkovi vasi, na kmetiji očeta Karla in mame Rozalije. Osnovnošolska znanja
si je pridobila v takratni preboldski osnovni šoli. Preživela je leta vojne vihre, leto zatem pa se je poročila z Antonom Hribarjem iz Marije Reke. Rodila je štiri otroke, sina Antona in hčere Marico, Rozalijo in Anico. Pred 32 leti ji je umrl mož, z delom na kmetiji pa je nadaljevala hči Rozalija z možem Zvonetom. Danes kmetuje v glavnem Rozalija ob pomoči sina Mateja in njegove družine, s katero živijo pod isto streho. Mož Zvone je namreč zelo bolan, z boleznijo dihal - astmo pa se že kar nekaj let bori tudi Rozalija.
Ob obisku je jubilantka Marija dejala, da je lahko zelo srečna, da se je je bolezen v življenju izogibala, in zelo je srečna, ker ima takšno hčer, ki ljubeče skrbi zanjo. Njena jesen življenja je tako brezskrbna, še pred dvema letoma je pomagala v gospodinjstvu, zdaj pa le lenari, pravi. Sicer pa rada bere in spremlja kaj zanimivega na televiziji, vsekakor pa je zelo srečna v družbi svojih najbližjih. D. Naraglav
Težko, a lepo življenje
Smeh je balzam življenja
Vabljeni na ogled
muzikala POMLADNO PREBUJENJE
v Mestnem gledališču ljubljanskem v soboto, 10. aprila 2010, ob 19.30
(za potujoči abonma in izven).
Odhod avtobusa iz Žalca ob 18. uri.
Pokličite TIC Žalec, 710 04 34.
ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9a. www.zkst-zafec.si
Komedija, Gledališče Koper
Za gledališka abonmaja ponedeljek in torek in izven
Dom II. slovenskega tabora Žalec
ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, www.zkst-zalec.si
Po poroki so nazdravili zlatoporočencema
V Savinovi hiši v Žalcu so v soboto opravili obred zlate poroke. Ponovno zvestobo sta si obljubila Marija in Franc Bračko z Ložnice pri Žalcu. Obred sta opravila Janko Kos in Henrik Kranjc. Pred natančno 50 leti, 27. februarja, sta si v Šmarju pri Jelšah izrekla usodni da in potem skupaj nadaljevala nemalokrat težko, a lepo življenjsko pot.
Franc, za domače Franček, se je rodil 1932. leta v Zibiki, Pristavi pri Mestinju, kot drugi otrok v številni kmečki družini. Mati je kmalu po porodu umrla, zato so trije majhni fantje zelo zgodaj dobili mačeho in kasneje še štiri sestre. Preživljal je zelo težko mladost, saj so bratje iz prvega zakona živeli brez materinske, pa tudi brez očetove ljubezni in bili deležni trde vzgoje ob težkem kmečkem delu. Marija, za domače Minka, se je rodila 1936. leta v Koretnem pri Šmarju pri Jelšah, prav tako v številni kmečki družini, kjer pa je kljub trdemu delu in skromnemu življenju vladalo prijetno družinsko okolje. Kot pridna učenka je želela tudi po nižji gimnaziji v Šmarju nadaljevati šolanje, a so ji skromne domače razmere to onemogočile.
Po poroki sta zakonca začela samostojno kmetovanje pri Frančkovi teti, a kmalu spoznala, da prave svobode in boljšega ži-
vljenja pri njej ne moreta pričakovati. Zbrala sta veliko poguma in se z domačih kozjanskih hribov preselila v Savinjsko dolino, kjer sta si v dolini zelenega zlata obetala nekoliko bolj zlate čase. Kupila sta staro kmečko hišo na Ložnici pri Žalcu, za katero sta se pošteno zadolžila in kar nekaj let z garaškim delom odplačevala dolgove. Franček je večino svoje delovne dobe opravil kot vesten delavec v pekarni v Žalcu, vmes pa nadoknadil zamujeno mladostno šolanje in kljub obilici dela se je izšolal za peka. Poleg rednega dela se je kot pravi mojster loteval tudi drugih del: kmetovanja, zidarstva, mesarstva in še marsičesa drugega - vse za prepotreben
dodatni zaslužek ali pa za pomoč najbližjim. Minka se je za krajši čas zaposlila kot prodajalka, vendar je zaradi prve nosečnosti morala prekiniti službo in ostati doma in opravljati gospodinjska in kmečka dela. Kar nekajkrat se je želela ponovno zaposliti, a so vedno prevladovale družinske in materinske obveznosti - vsi so cenili njeno nenehno prisotnost v toplem domu. Postala je nekakšna nadomestna mama tudi sestrinim in bratovim otrokom in bila tako ves čas polno zaposlena. V prijetnem domu, ki sta ga venomer prenavljala in dograjevala, sta se jima leta 1960 in 1963 rodili hčerki Milena in Breda. Deležni sta bili skrbne vzgoje ob pravih življenjskih vrednotah skromnosti, marljivosti in poštenosti. Gotovo je toplina njunega doma prispevala k temu, da obe z družino živita v neposredni bližini oziroma kar doma, zato ju lahko pogosteje razveseljujeta tudi vnukinji Petra in Nika, ki že pridno končujeta študijska leta. Kljub letom sta zlatoporočenca Marija in Franc Bračko dobrega zdravja, v prostem času pa rada s prijatelji igrata karte in šah.
T. Tavčar
Vsak človek, ki se rad smeji in v vsaki stvari najde nekaj pozitivnega, ima zagotovo lepše življenje. Med te ljudi nedvomno sodi tudi Jožefa Vodovnik - Otovška Pepca iz Podvrha pri Braslovčah, ki je
25.	februarja zaokrožila devetdeseti rojstni dan. Živi v Podvrhu skupaj s svojo 83-le-tno sestro Liziko.
Njena življenjska zgodba se začenja na Dobrovljah v družini dvanajstih otrok, od katerih so štirje umrli že v otroštvu. Jožefa seje mami Pepci in očetu Alojzu rodila tretja po vrsti. V šolo je bilo daleč, v zimskih dneh z veliko snega pa skoraj nemogoče, tako je v šolo hodila le toliko, da se je naučila pisati in brati. To znanje je pridobila v samostanski šoli v Nazarjah. Ves čas je delala na domačiji na Dobrovljah. Po mamini smrti leta 1958 se je podala na svojo pot. Najprej je tri leta delala na kmetiji Jezernikovih na Dobrovljah, kjer je pazila otroke in opravljala druga gospodinjska dela. Pot za zaslužkom jo je nato pripeljala v lesno industrijo v Na-
Jubilantka s svojo sestro in v družbi tistih,
zarjah, poznejši Glin, kjer je delala 12 let, vse do invalidske upokojitve. Svoje družine si ni ustvarila. V času zaposlitve je živela v Žlaborju pri Nazarjah, nato pa pri svoji teti, pri Cesarjevih v Mozirju. Od leta 1987 živi v Podvrhu pri sestri, ki si prav tako ni ustvarila družine. Ko je živela v Mozirju, je dolga leta skrbela za mozirsko cerkev. Malo v šali pa pravi, da so vse njene nesreče nekako povezane s cerkvijo. Pravi, da jo je med čiščenjem oltarja z njega brcnil sv. Jurij in si je ob tem zlomila roko, drugič jo je na poti v cerkev zbil avto,
ki so ji prišli čestitat
tretjič je padla na stopnišču cerkve .... a je kljub temu dočakala 90 let. Z nasmehom na ustnicah nam zagotovi, da to ni njen zadnji visoki okrogli jubilej, saj namerava praznovati tudi 100-letnico in nato vse začeti znova.
Pepca je res prava veseljakinja in polna pozitivne energije, ki oplazi vsakogar, ki je v njeni družbi. V preteklosti in tudi še zdaj rada reče, da je njej najboljše na svetu, da ji ničesar ne manjka in živi svobodno kot ptička na veji. Njeno življenje je v veliki meri posvečeno Bogu in zato veliko moli zase in za vse ljudi tega sveta. Zelo rada ima obiske in pogovore, kjer ne manjka smeha, sicer pa veliko bere, posluša radio in se ima lepo s sestro. Preden smo se poslovili, je ošvrknila s pogledom zapiske, ki so nastali, in dejala:-»Če ste že za 90-letnico toliko zapisali, koliko boste morali šele za mojo 100-letnico!« D. Naraglav
»Ga ni reporterja, ki ne bi imel dobro
Peter Kavčič (desno) z dr. Andrejem Staretom na OI v Pekingu
Petra Kavčiča mnogi ljubitelji športa po dolini poznate kot iskrivega voditelja različih športnih prireditev, Petrovčani kot športnega pedagoga in učitelja, vsi pa kot odličnega športnega komentatorja in pronicljivega športnega novinarja nacionalne RTV Slovenija. Za svoje delo je leta 2008 prejel tudi plaketo Občine Žalec. Peter, ki je tudi sam navdušen športnik, se je udeležil mnogih velikih športnih tekmovanj, svetovnih in evropskih prvenstev, olimpijske igre v Vancouvru pa so bile že njegove 5. olimpijske igre v vlogi športnega novinarja in komentatorja. Na njegovi listi, kot pravi, vodijo zimske Ol proti poletnim s tri proti dve. Salt Lake City, Torino in Vancouver so zimska prizorišča, ki jih je obiskal, na poletnem soncu se je znojil v Atenah in Pekingu. Bil je prvi, ki se je za našo nacionalno televizijo v dramatičnih okoliščinah pogovarjal z našo bronasto zmagovalko Petro Majdič.
Ali po petih OI lahko rečeš, da so olimpijske igre kaj posebnega, je bilo morda posebno samo prvič?
»Olimpijske igre so res tako veličasten dogodek, da človeka ne morejo pustiti ravnodušnega. Morda je vsaj pri meni tista pričakovana vročica, ko se bliža dan odhoda nekoliko manj izrazita, ko pa prideš na prizorišče, me samo vzdušje, športni duh in ta olimpijski utrip vselej navdahnejo, da zadiham z olimpijskimi pljuči.«
Katere olimpijske igre so ti ostale najbolj v spominu in zakaj?
»Priznati moram, da je poletna različica iger name pustila večji vtis. Pa ne le zaradi tega, ker imam sam raje poletje kot zimo. Poletne igre so po vseh številkah večje in kar je še pomembnejše - imajo izrazitejšo dušo. Na zimskih so številna prizorišča raztepena po hribovju. Športniki stanujejo v več vaseh, prizorišča so si precej oddaljena in ni pravega skupnega duha. Če bi moral izbrati igre, ki so name naredile naj večji vtis, bi se (po manjšem premisleku) odločil za Peking 2008. Organizacijsko brezhibne in še v deželi, ki
s svojo kulturo, običaji in preživelim sistemom nate naredi vtis. Težko jih bo kdo prekosil.
S svojo prvinskostjo so bile nekaj posebnega tudi Atene
2004.	Klasična balkanska zgodba. Improvizacija, brez panike. Na koncu se vse uredi.«
Katerih posamičnih dogodkov z iger se najbolj spominjaš?
»Drama Petre Majdič je zagotovo dogodek, ki se je dotaknil vseh Slovencev. Njen prestop bolečinskega praga nas ni samo navdušil, kar občutek sem imel, da je združil vse Slovence. Skupni imenovalec je bil ponos. Kar klicalo je iz nas: »Hej, to smo mi, Slovenci!«
In tudi zavoljo te izkušnje smo ji lahko hvaležni.«
Bil si prvi v Salt Lake Cityju, ki si se kot leteči reporter pogovarjal z bronastimi ekipnimi slovenskimi skakalci, bil si prvi, ki se je letos pogovarjal s Petro Majdič, potem ko je po veliki smoli na treningu osvojila zgodovinsko bronasto kolajno. Kakšni so občutki, ko si zraven ob takšnih dogodkih?
»Občutke ob tovrstnih trenutkih je težko izraziti. Sam sem kot otrok vse športne podvige naših junakov doživljal zelo čustveno. Moram priznati, da sem se v zadnjih petnajstih letih precej ohladil in da včasih kar pogrešam tisto, označil jo bom kot otroško srčnost. Ampak v teh za naš šport zgodovinskih trenutkih me ta srčnost zopet oplazi. Dogodek s Petro pa je bil vseeno še zgodba zase. Imel sem nalogo z njo opraviti pogovor v živo. Ampak njena nesreča je porušila celoten scenarij. Celo podelitve na stadionu niso speljali po načrtu. Naša televizija je imela na voljo satelit za deset minut in to v točno določenem terminu. Skratka pravi Babilon. Z mešetarjenjem (Petra je morala dati intervju tudi proizvajalcu televizijskega signala) so nam omogočili satelitsko povezavo s Slovenijo v povsem nenačrtovani časovnici. Moram pa dodati še nekaj: glede na zdravstveno stanje Petre, sem ji dejal, da povsem razumem, če ne bo prišla na intervju. Toda niti trenutek ni oklevala. Pa ne, jasno, zaradi mene, pač pa zaradi vseh
Slovencev
Vse skupaj mi na jezik polaga misel, da je bil ta intervju bitka v kaotičnem stanju, čustvena bomba je vse samo še zabelila, a hkrati učinkovala adrenalinsko. Vsa zmeda tudi naše režije v Ljubljani je bila postavljena na stranski tir. Pomemben je bil le Petrin govor in njena poslanica vsem Slovencem. Koliko sočnih besed je bilo izrečenih in koliko grobih potez je bilo potrebno, pa naj ostane moja skrivnost. Zadovoljstvo, da je bila naloga izpolnjena, odtehta vse.«
Kakšne na splošno so se ti zdele letošnje OI v Kanadi, tudi v primerjavi s prejšnjimi?
»Igre v Kanadi so bile zelo posrečene. Organizatorji sicer niso storili koraka naprej v organizaciji, toda poskrbeli so za pravo olimpijsko vzdušje, k čemur je pripomogla kanadska mentaliteta. Ne glamour, temveč prisrčnost.«
Peter Kavčič
Katere trenutke letošnjih OI si si poleg naših kolajn najbolj zapolnil?
»Na prizorišču sem bil dobre tri tedne. Brez najmanjšega dvoma je bil na zadnjih igrah osrednji dogodek hokejski turnir. Način spremljanja tekem domače reprezentance je bil fascinanten. Dvorana razprodana, pred vsemi velikimi ekrani po vseh mestih nepregledne množice ljudi, ki so si dali duška pri spremljanju. Na črnem trgu je bila tik pred finalno tekmo vstopnica vredna 10.000 dolarjev. Ne bom pozabil starke, ki je ni želela prodati, češ daje to zadnja velika stvar v njenem življenju.«
Mnogi si pravzaprav ne prestavljajo, kakšno je delo poročevalcev, kako je organizirano
popisane knjige!«
ga imaš rad!«
življenje za novinarje? Zdelo se je, da je bila letošnja ekipa RTV Slovenija na OI prav posebej dobro organizirana ...
»Za sedmo silo je na OI vselej dobro poskbljeno. Vse je organizirano do najmanjše potankosti. Sem ter tja sicer kaj zaškripa, toda recimo v Kanadi so bile težave le s prevozi, ki so zamujali. Pa še to le v prvem delu iger. Ni jih malo, ki bi si ob obilici dela in velikih razdaljah, ki jih je potrebno premagovati, želeli, da bi bil dan kakšno uro daljši...
Naša ekipa je bila dobro organizirana, večina nas je bila nastanjena v Whistlerju, dve uri in pol vožnje od Vancouvra. Prvič v zgodovini iger je tudi RTV Slovenija vložila nekoliko več v marketing in promocijo. Časi se spreminjajo in prav je tako.«
Najvidnejše dosežke za slovenski šport so letos vendarle dosegle ženske predstavnice, najbolj seveda Tina in Petra. Ali se ti zdi, da se ženske kot športnice po čem razlikujejo od moških?
»Nisem sicer zaprisežen zagovornik znane floskule, da na OI štejejo le kolajne, čeprav je na tem veliko resnice. Tina in Petra sta bili s svojimi dosežki največji promotorki našega športa na OI. Še vedno je v mnogih športih razlika v odmevnosti uspeha med moškimi in ženskami glede na šport. Ljudje iščejo absolutno najboljšega. In ko se, recimo, išče najhitrejši, človek, se razmišlja le o tekaču na sto metrov. Mislim, da je pri nas ta razlika manjša, saj znamo ceniti in ovrednotiti dosežke nežnejšega spola. Sicer pa je razkorak tudi v svetu v zadnjem času vse manjši.«
Komentiraš različne športe (atletiko, skoke, nordijske discipline ...). S kakšnih različnih velikih dogodkov si že poročal?
»Inventura vseh večjih prireditev bi bila zelo obsežna. Med veliki dogodki, ki sem jim bil priča v svoji šestnajstletni poročevalski poti, bi poleg OI izpostavil SP v nogometu 2006, EP v nogometu 2000 in 2004, sedem svetovnih prvenstev v atletiki, svetovna v gimnastika, pet svetovnih prvenstev v nordijskem smučanju ter več kot trideset atletskih mitingov zlate lige.
Prav atletika mi je, čeprav velja med športnimi komentatorji za največji zalogaj, najbolj pri srcu.«
Komentiranje v živo ima na splošno poseben čar, svoje prednosti in slabosti... Najbrž pomagajo izkušnje. Kako in kdaj si začel ti?
»Komentiranje v živo je zlasti na začetku kar stresna zadeva. Kasneje postaneš od tega kar nekoliko odvisen. Tako je približno kot z adrenalinskimi športi. Z izkušnjami je te psihične napetosti precej manj, nikoli pa povsem ne uplahne. In to je normalno in dobro.
Moje prvo daljše komentiranje v živo je komentiranje nogometne tekme Maribor - Mura. Veselica na igrišču. Trije izključeni igralci, med mojim poslavljanjem jih je dobil še sodnik.
• Na kasnejših prenosih so se nekaj časa name še kar »lepili« nenavadni dogodki. Neurje, ki je zalilo komentatorsko mesto, podrt gol na nogometni tekmi, na glavo obrnjena slika. Na monitorju komentiranje povsem druge tekme, kot je bilo napovedano ...
Izkušnje in vsaka šola nekaj stane. Na prvem prenosu atletskega mitinga sem imel komentatorsko mesto tik ob ciljnem prostoru. Odlično, z manjšo težavico, da je bilo pod milim nebom. In, ker je začel pihati močan veter, je manjša težavica zrasla v velik problem. Odpihnilo mi je vse startne liste, nikoli ne bom pozabil, kako so jih po stadionu pobirale atletinje s slavno Marion Jones na čelu in mi jih vračale čez ograjo. Nauk? V moji peresnici je zdaj vselej samolepilni trak.
Tudi govornih lapsusov je bilo ogromno. Simpatičnih in manj simpatičnih. Ga ni reporterja, ki ne bi imel dobro popisane knjige. Misli včasih prehitevajo jezik in obratno.
Seveda je potrebno imeti za reportersko delo žilico. Osnova na športnem področju je vendarle, da te šport zanima in da
Usklajuješ delo profesorja telesne vzgoje z delom voditelja športnih prireditev in novinarja - reporterja. Kako ti uspe kombinirati te vloge?
»Uživam v delu športnega pedagoga. Sliši se sicer zelo oguljeno, vendar vsak napredek pri učencih je posebno plačilo. Za dušo in motivacijo. Veseli me organizacija športnih prireditev, izmišljanje novih igric ... Ubija me le birokracija. Sem in tja je kombinacija obeh profesij res zelo naporna. Včasih zaradi dolgih nočnih potovanj celo zelo nevarna. Ampak saj me nihče ne sili. Če mi ne bi bilo v zadovoljstvo, tega ne bi počel. V Ljubljani sem imel že nekajkrat možnost redne zaposlitve, moral bi se preseliti. Preveč sem vezan na našo dolino, pomislekov pravzaprav sploh ni bilo.«
Odziv okolja, letošnji sprejem po prihodu z OI?
»Sprejem, ki so mi ga pripravili prijatelji na letališču, je bil res nekaj posebnega. To je eden od trenutkov, ki jih človek nikoli ne pozabi. Povsem nepričakovano. Ko sem čakal na prtljago in sem slišal petje ter zvok harmonik, sem si mislil, kdo je revež, ki ga po 30-urnem potovanju čaka še to?! Ko pa sem zagledal transparente in 30 znanih obrazov, sem bil šokiran. In čeprav so se mi zdaj nasmihali drugi, sem bil ponosen. Moji so tu, veliko jih je. Kje so pa vaši? Res nepozabno.«	L. K.
V	spomin Ljudmili Dražnik
3. novembra 2009 se je v 79. letu utrudilo plemenito srce Ljudmile Dražnik s Ponikve pri Žalcu.
Rodila seje 8. oktobra 1931 na Ponikvi v Kudrovi družini, kije bila zelo spoštovana v kraju, saj so pred drugo svetovno vojno dajali utrip vaškemu življenju s svojo trgovino in gostilno. Družina je bila na Ponikvi poznana po svoji pripadnosti kraju inje bila vedno pripravljena pomagati svojim sokrajanom. V tem duhu je bila vzgojena tudi pokojna Milka, kot so jo klicali doma.
Ko seje za Slovence leta 1941 začelo trpljenje, še posebej na Štajerskem, je Milka obiskovala osnovno šolo inje kaj kmalu spoznala krutost okupacije. Bila je priča aretacijam domačinov, kijih je okupator odpeljal v zapore.
Kot mlado dekle je zelo zgodaj začela sodelovati v narodnoosvobodilnem boju, in tudi vsa njena družina. Še posebej seje izkazala leta 1944, ko je po navodilih zdravnikov XIV. divizije prevzela v oskrbo hudo ranjenega partizana. Pri tem dejanju soji pomagale tudi druge mladenke na Ponikvi. Za tisti čas je bilo to humano, nevarno in pogumno dejanje. Svojo nevarno nalogo so Milka in njene sovrstnice dobro opravile. Ranjenec je ozdravel in po dolgih mesecih skrivanja v vlažni Steskijami dočakal svobodo. Milka je dokazala sposobnost vodenja in organiziranja dela v takratnem težkem času, v času narodnoosvobodilnega odpora.
Po končani vojni se je kot mladinka v svojem kraju nesebično vključevala v takratne aktivnosti na Ponikvi. S svojo vedrino in dobrovoljnostjo je za tisti čas ogromno prispevala k celjenju ran, kijih je pustila vojna. Vedno je bila prisotna pri tistih dejanjih, ki so vodili k obnovi in razvoju kraja, v katerem je bila zelo spoštovana in cenjena, saj ni bilo prireditve, na kateri udeleženci ne bi okusili njenih kulinaričnih dobrot. Bila je odlična kuharica.
Njeno življenje je bilo bogato in polno preizkušenj. Na Dražnikovi kmetiji je v zgodnji mladosti spoznala svojega življenjskega sopotnika Franca, njegovi domači sojo sprejeli z odprtimi srci, prav tako sosedje. V družino je prinesla vedrino, smeh in dobro voljo. Teh odličnih lastnosti ni izgubila vse življenje, tudi takrat ne, ko je bolezen že močno načela njeno zdravje.
V	družini je bila srečna ob hčerki Nadi in sinu Stanetu ter možu Francu. Pogosto pa se rado zgodi, da se srečno in zadovoljno življenje zelo hitro spremeni v boleče trenutke, ki človeka nepričakovano doletijo. Usoda je hotela, da ji je prezgodaj vzela ljubečega in skrbnega moža in očeta otrok. Marsikdo bi klonil ob takih trenutkih, saj je ostala sama z mladoletnima otrokoma, Milka pa ni klonila, še z večjo vnemo seje lotila kmetovanja, pri čemer sta ji po svojih močeh pomagala razumevajoča otroka. Rekla je: »Smo v stanju, ko moramo, že zaradi otrok, oblikovati cilje prihodnosti, ki jih želimo in moramo doseči.« To zmorejo le kleni in srčni ljudje.
V	Krajevno organizacijo Združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Ponikva je vtkala topla človeška načela. Nasprotovala je delitvam ljudi na vaše in naše, ker to ni bilo v skladu z njenimi načeli. Spoštovanje drug drugega in iskanje ter uresničevanje skupnih interesov je bilo njeno vodilo v organizaciji zveze borcev in Krajevni skupnosti Ponikva. V tem je pokazala svojo modrost in se aktivno udejstvovala, kadar je bil kdo v stiski in je bil potreben pomoči. Bila je socialno čuteča - prava dobrotnica. Njena zasluga je, da je veliko ljudi prejelo denarno pomoč od republiškega sklada »Franc Rozman«. Zahvaliti seji moramo za njeno delo in uresničitev njenih zamisli, ki so vodile k napredku.
Njeno nesebično delo na Ponikvi je bilo opaženo tudi v občinskem merilu. Septembra 2009je za svoje življenjsko delo prejela občinsko plaketo. Milka nam je pustila veliko lepih sledi in zavezo, dajo bomo ohranili v trajnem spominu. Vedno nam bo vzor načelne, preproste in tople tovarišice.
Tovarišici Milki hvala za vse, kar je storila za tovarišice in tovariše. Srečni smo lahko, da smo jo poznali in sodelovali z njo.
Marijan Turičnik, predsednik ZB za vrednote NOB Žalec
Zborovali borci po vsej dolini
Z zbora v Žalcu, kjer je iz mladih grl donela borbena pesem
Z zbora v Grižah - za novo članico izkaznica in rdeč nagelj
Mesec februar in marec zaznamujejo številni občni zbori. Obračun dela preteklega leta in sprejemanja programa za tekoče leto pa je stalnica tudi v vseh krajevnih organizacijah ZZB za vrednote NOB Žalec. V Šempetru so občni zbor pripravili 4. marca, v Grižah 13. marca, v Žalcu in Preboldu pa teden dni kasneje, v soboto, 20. marca. V Šempetru pa so že 4. marca pripravili srečanje krajevne organizacije ZZB.
Utrinek z zbora, sprejem novih članov
Tudi člani odbora Krajevne organizacije Združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Polzela
Območno združenje Zveze veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline je te dni pripravilo še enega od slovesnih sprejemov novih članov v spodnjesavinjsko veteransko organizacijo, v katero je včlanjenih že več kot 650 članov. Tokratni sprejem so pripravili v prostorih Eko-muzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu. Z zanimanjem so si ogledali muzej, srečanje pa zaključili s prijetnim druženjem v promocijskih prostorih muzeja.
Članske izkaznice so bile tokrat podeljene 32 nekdanjim udeležencem vojne za Slovenijo, ki imajo status vojnega veterana. Upravičencev do tega statusa je na področju Spodnje Savinjske doline okrog 2000, kar pomeni, da je trenutno v to veteransko organizacijo vključena le dobra tretjina vseh, ki lahko pridobijo ta status. Predsedstvo ZVVS poziva nekdanje ude-
Na zboru v Grižah so za kulturni program poskrbeli otroci OŠ Griže in Olga Markovič ob spremljavi citer Boža Trnovška, v Žalcu so občni zbor s petjem borbenih pesmi popestrili učenci I. OŠ Žalec pod vodstvom prof. Zdenke Markovič, v Preboldu pa Prijatelji 6 Še. Zaslugo za to, da je bilo nekoliko posebno tudi srečanje v Šempetru, pa imajo oktet učiteljic in učenci OŠ Šempeter, ki so poskrbeli za pester, bogat in tematsko obar-
in gostje so se v mali dvorani Kulturnega doma Polzela sestali na rednem in volilnem občnem zboru.
ležence vojne za Slovenijo, da si na upravni enoti uredijo ta status in se včlanijo v njihovo veteransko organizacijo, saj bodo tako še močnejši pri uresničevanju svojega poslanstva in ohranjanju spomina na čas slovenskega osamosvajanja. Na slovesnosti v hmeljarskem muzeju je novim članom veteranskega združenja spregovoril predsednik OO ZVVS Adi Vidmajer. Seznanil jih je z delom njihove organizacije, spregovoril o času, ko se je začela pot slovenske samostojnosti in skupaj s podpredsednikom veteranske organizacije Milanom Vogrincem novim članom podelil značke.
Na slovesnost so bili povabljeni tudi pripadniki nekdanje enote TO za posebne namene, ki je delovala v letih 1990-1991 pod poveljstvom Igorja Trupeja. Osemnajstim pa so ta dan podelili spominski znak, ki ga podeljuje ministrstvo za obrambo. D. N.
van kulturni program.
Vseh zborov se je poleg ostalih gostov udeležil tudi predsednik območne organizacije ZZB za vrednote NOB Žalec Marijan Turičnik. Žalskega zbora se je udeležil tudi župan Lojze Posedel, občni zbor v Preboldu pa je pozdravil župan Občin Prebold Vinko Debelak. Oba sta zelo naklonjena tej veteranski organizaciji, kar sta potrdila tudi z včlanitvijo v borčevsko organizacijo. Prav vključevanje novih članov pa je ena izmed najpomembnejših nalog te veteranske organizacije, katere osnovni namen je ohranjanje vrednot NOB.
V svojih poročilih so predsedniki predstavili delovanje organizacij v preteklem letu. Izpostavili so lastne dejavnosti in tudi vse tiste, ki jih je pripravila in koordinirala območna organizacija. Pri tem gre zlasti za skupno proslavo ob dnevu upora, proslavo ob dnevu zmage 9. maja v Letušu, proslavo v počastitev konca vojne na Po-
Po sprejemu sedmih novih članov sta o delu organizacije spregovorila predsednik Avgust Palir in tajnica društva Ladislava Zupanc. Povedala sta, da so v organizacijo trenutno včlanjeni 103 člani. Lani so pripravili šest tovariških srečanj in ob okroglih jubilejih obiskali svoje člane in bolne po domovih ter v domu upokojencev na Polzeli in jih obdarili s skromnimi darili, za vedno pa so se poslovili od osmih svojih članov. Ob praznikih so poskrbeli, da je bilo na grobovih in pri spomenikih obeležjih NOB cvetje in sveče, pri centralnem spomeniku pa so pripravili žalno slovesnost in položili venec, udeležili pa so se tudi štirinajstih proslav in regijskih srečanj. Nekaj besed je bilo izrečenih na račun tistih, ki bi radi razvrednotili narodnoosvobodilni boj.
Delo organizacije sta pohvalila z Združenja borcev za vrednote NOB Žalec Janez Meglič, v imenu Občine Polzela pa Alenka Kočevar. Ob tej priložnosti so Emilu Prazniku in Jerneji Svetko za dolgoletno prizadevno in uspešno delo podelili priznanje. Program dela za letos je podoben lanskemu, v večjem številu pa naj bi se udeležili osrednje republiške proslave ob 65-letnici konca druge svetovne vojne, ki bo 9. maja v Ljubljani. Tudi v tem letu si bodo prizadevali pridobiti prostore za delovanje organizacije. Dogovorili so se, da bosta Avgust Palir in Ladislava Zupanc svojo funkcijo opravljala še eno leto, delo blagajničarke pa je prevzela Marjana Šmajs. Zbor so s krajšim kulturnim programom popestrili učenci polzel-ske osnovne šole.	T. T.
ljanah, proslavo pri spomeniku talcem pod Gozdnikom, proslavo v spomin na bitko na Creti ... Med dejavnostmi, ki so jih izvedle posamezne organizacije, je potrebno omeniti predvsem izlete in organizirane spominske slovesnosti, kot so Sedlarjevo in Gračnica v spomin na pohod 14. divizije, Frankolovo v spomin na obešanje 100 talcev iz Starega piskra, Podljubelj v spomin na osvoboditev taboriščnikov itd. Ob vsem tem ne pozabijo na ostarele člane in na socialne dejavnosti ter poskrbijo tudi za spominska obeležja NOB.
Tokratni občni zbori so bili tudi volilni, zato so razrešili dosedanja vodstva in izvolili nova, vendar do velikih zamenjav ni prišlo. V Grižah bo krajevno organizacijo ZZB za vrednote NOB še naprej vodil Branko Hriberšek, v Preboldu je bil za predsednika borčevske organizacije ponovno izvoljen Viljem Petek, v Žalcu pa je že septembra dosedanjega dolgoletnega predsednika Stanka Zupanca zamenjal Janez Meglič, za podpredsednico pa so izvolili Pavlino Glušič. V Šempetru so na srečanju v svoje vrste sprejeli kar 21 novih članov. Predsednica Ivanka Čater je posebno pozornost namenila devetdesetletnikoma Poldki Kojc in Francu Vogrincu, osemdesetletnikoma Heleni Klep in Francu Krtu ter Francu Štantetu, ki je dopolnil 70 let. Za uspešno sodelovanje se je zahvalila Vrtnarstvu Lončarek, Krajevni skupnosti Šempeter, Gasilskemu društvu Šempeter
in OŠ Šempeter.
V programu dela KO ZZB za letos so povsod poudarili 65-le-tnico konca II. svetovne vojne, temu dogodku bodo posvetili kar nekaj dejavnosti. Osrednja prireditev zmage nad nacifašiz-mom bo 8. maja v Ljubljani. Dan zatem bo v Letušu spominsko srečanje predaje nemške armade generala Loehra, 15. maja bo spominska proslava ob 65-letnici na Poljanah, 30. maja je spominski pohod Stari pisker-spo-menik talcem pod Gozdnikom,
28.	avgusta se bodo vse veteranske organizacije ZZB, ZWS in Sever srečale v preboldskem Gaju, 2. oktobra pa znova Creta in z njo 69-letnica znamenite bitke I. Štajerskega bataljona.
Predsedniki, člani in tudi gostje so na vseh treh občnih zborih izrazili kritičen pogled na aktualno družbeno politično dogajanje v državi, še zlasti pa so opozarjali na posledice tega dogajanja in nadaljnje poskuse razvrednotenja in omalovaževanja NOB.	D. Naraglav
Z zbora v Preboldu - šopek rož za 80-letni jubilej Anici Lebič
rlO°/
popust
lil? KOPIRANJE
črnobelo, barvno, I kopiranje in skeniranje načrtov do formata AO, zlaganje načrtov, tiskanje na digitalnih laserskih strojih, oddajanje fotokopirnih strojev v najem
VEZAVE DOKUMENTOV
I spiralna, toplotna, vezava diplomskih nalog
GRAFIČNA DEJAVNOST
grafično oblikovanje, printi večjih formatov, izdelava transparentov, kasiranje, tisk na tekstil, razrez iz folije, plastificiranje, okvirjanje, sitotisk,
tampotisk
OGLAŠEVANJE
nadcestni transparenti (Velenje, Celje), oglasne površine na Golteh
ELEKTRONSKO ARHIVIRANJE
arhiviranje poslovno tehnične dokumentacije
HTZ Velenje, 1.1’., ii. o. o. I Partizanska cèsta 8 J320 Velenje I
WWW.il!/.M 1
Harmonija Ifhnolojijc Ib taaaja
Vrednote NOB je treba ohraniti
Novi člani ZVVS
Nagradna križanka
Rešitve križanke, objavljene v februarski številki Utripa: SLAŠČIČARNA-NIK-ŽALEC-SLADKE-DOBROTE-S-TRADICIjO-NOVA-SLAŠČIČARNA-BRGLEZ.
Izžrebani nagrajenci: 1. Silva Jerabek, Letuš 4 e, Šmartno ob Paki; 2. Sonja Borišek, Soseska 9, Prebold; 3. Minka Maček, Železno 19, Žalec. Izžrebanci prejmete vstopnice za koncert NZ ansamblov, ki bo 16. aprila, po pošti in sicer, prvonagrajeni 3 vstopnice, drugonagrajeni dve in tretjenagrajeni eno vstopnico. Žrebanje bo 10. aprila 2010. Pokrovitelj križanke, objavljene v tej številki, je Občina Žalec, Savinjske čete 5, Žalec. Vrednost nagrad je 20,85 €, 12,12 € in 8,35 €.
Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah v uredništvo Utripa, Aškerčeva 9 a, Žalec, do 9. aprila 2010 (dopisnic, poslanih po tem datumu, pri žrebanju ne upoštevamo).
Varstvo sadnega drevja
Sadjarji skrbijo za strokovnost
Končno je prišla pomlad in z njo so se začela prva dela na vrtu. Po navadi ob prvih sončnih žarkih in v srbi za naše sadno drevje vsi hitimo s škropljenjem in se pri tem sploh ne oziramo na dejansko fenološko fazo razvoja rastlin in vremenske razmere, ki zelo vplivajo na razvoj posameznih bolezni in škodljivcev sadnih vrst.
Varstvo koščičastega sadja
Prvo predspomladansko škropljenje koščičastih sadnih vrst s pripravki na osnovi bakra ste verjetno že opravili v preteklem tednu. Od bolezni koščičastih sadnih vrst je gospodarsko najpomembnejša breskova kodravost in nektarin. Rastline so zanjo najobčutljivejše prvih šest tednov po začetku brstenja. Čas nevarnosti za okužbe je odvisen predvsem od temperature, padavin in hitrosti odganjanja brstov.
V primeru počasnega napredovanja fenološkega razvoja breskev in nektarin ter obilici dežja je potrebno proti breskovi kodravosti poleg škropljenja s pripravki na osnovi bakra opraviti še dve škropljenji s pripravkoma Ziram 76 WG ali Syllit 400 SC. V primeru hi-
Preglednica: Registrirana fitofarmacevtska sredstva proti cvetni moniliji za posamezne sadne vrste koščičarjev
Sadna vrsta	Pripravek
marelica, češnja, višnja, breskev, nektarina, sliva, češplja	Rovral aquaflo
marelica, breskev, nektarina, sliva, češplja	Chorus 75 WG
sliva, češplja	Octave
sliva, češplja	Teldor SC 500
trega razvoja brstov in suhega vremena pa zadostuje eno škropljenje v fenološki fazi balona D (BBCH 55-57; slika 1). Zato opazujte svoje breskve in jih v stanju balona poškropite s pripravkoma Ziram 76 WG ali Syllit 400 SC. Z uporabo pripravka Ziram 76 WG boste hkrati zatrli tudi listno luknjičavost koščičarjev, proti kateri sta registrirana še pripravka Merpan 80 WDG in Mepan 50 WP. Proti listni luknjičavosti koščičarjev je smiselno poškropiti tudi slive, češplje, češnje in višnje.
Ob vstopu v fenološko fazo cvetenja, ko je odprtih 10 % cvetov koščičastih sadnih vrst, opravite škropljenje proti cvetni moniliji. Uporabite enega izmed pripravkov, ki so navedeni v preglednici. V primeru, da v času cvetenja pogosto dežuje, ponovite škropljenje ob koncu cvetenja, ko začnejo odpadati venčni listi.
Varstvo jablan in hrušk Prvo škropljenje jablan in hrušk proti škrlupu opravite v fenološki fazi mišjega ušesa C3 (BBCH 54) do zelenega popka D (BBCH 55).
Slika 2: Skala razvojnih faz jablan po Fleckingerju
Slika 1: Skala razvojnih faz koščičarjev po Fleckingerju
Sadjarji društva celjske regije so letno skupščino pripravili na znani turistični kmetiji v Galiciji. Najprej so prisluhnili predavanju Andreje Žolnir o možnosti razvoja dopolnilnih dejavnosti na kmetiji.
O delu društva, ki šteje 53 članov, je poročal predsednik Simon Arnšek in poudaril, da so tudi v preteklem letu vso skrb posvetili predavanjem v okviru slovenskega kmetijskega okoljskega programa varstva sadnega drevja in se v sodelovanju s Kmetijskim gozdarskim zavodom Maribor odpravili na strokovno ekskurzijo v Francijo in Avstrijo. Po krajši razpravi so sprejeli program dela za letos.
Tudi v tem letu bo osnovni cilj društva strokovno izobraževanje. Čez leto bodo poskrbeli za več
Predsednik Simon Arnšek (prvi z desne)
predavanj s praktičnimi prikazi. Prvi dve predavanji s praktičnim prikazom so imeli na temo tehnologija pridelave peškarjev ter zimska rez jablan in varstvo sadnega drevja v integrirani pridelavi sadja in tehnologiji pridelave. Tretje predavanje bo konec aprila na temo kemično redčenje
med podajanjem svojega poročila
jablan. Avgusta bodo pripravili predavanje na temo določanje zrelosti jablan, odpravili se bodo na strokovno ekskurzijo na Primorsko in morda tudi v tujino. Skupščine se je udeležila tudi specialistka za sadjarstvo Zlatka Gutman Kobal s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor. T. T.
Zimska rez jablan
Za prvo škropljenje uporabite enega izmed naslednjih bakrovih pripravkov: Champion 50 WP, Cuprablau Z, Cu-prablau Z ultra, Kupro 190 SC, Ramin 50 ali Nordox 75 WG. Škropljenje z bakrovimi pripravki je tudi eden izmed preventivnih ukrepov zoper hrušev ožig. Bakrovim pripravkom lahko za zatiranje ličink ameriškega kaparja, zimskih jajčec rdeče sadne pršice in listnih uši dodate tudi oljne pripravke, kot so Belo olje - Frutapon, Ogriol ali Prima.
Želim vam veliko zadovoljstva in sprostitve pri delu v sadnem vrtu.
Alenka Ferlež Rus, univ. dipl. inž. agr.
V intenzivnem nasadu jablan na kmetiji Hrust el v Per-novem pri Žalcu je Društvo sadjarjev celjske regije v sodelovanju s Kmetijsko gozdarskim zavodom Celje, Izpostavo Žalec, pripravilo prikaz zimske rezi jablan, ki ga je opravila specialistka za sadjarstvo magistra Zdenka Gutman Kobal s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor. Udeležilo se ga je trideset sadjarjev, ki so bili s prikazom rezi kljub slabemu vremenu zadovoljni. T. T.
Mag. Zdenka Gutman Kobal pri zimski rezi jablan
Udeležba na izobraževanjih slaba
V Grižah so se delegati in predsedniki osmih čebelarskih društev Spodnje Savinjske doline in drugi gostje zbrali na občnem zbora Čebelarske zveze Spodnje Savinjske doline, ki združuje 132 čebelarjev, ki opravljajo skupaj s 1210 čebeljimi družinami.
O lanskem delu in načrtih
Načini obveščanja
Tudi letos se lahko naročite na Obvestila sadjarjem in jih kot naročnik prejemate po pošti. Prav tako bomo obvestila objavljali na spletni strani Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (http://www.ihps.si).
Če želite prejemati Obvestila sadjarjem po pošti, vas prosimo, da nas o tem obvestite na elektronski naslov alenka.ferlez-rus@ihps.si ali nam to sporočite po telefonu na tel. št. 03/712 16 00 najkasneje do 1. 4. 2010. Cena Obvestil sadjarjem za leto 2010 je 20,00 €, vključno z DDV.
Poleg Obvestil sadjarjem izdajamo tudi Obvestila vinogradnikom in poljedelcem ter Hmeljarske informacije.
Vsa obvestila so vam v krajši obliki na voljo na avtomatskem telefonskem odzivniku (03/712 16 60) in na spletni strani F1TO INFO.
Krajša obvestila lahko prejemate tudi po GSM. Storitev je brezplačna. Za prejemanje obvestil po GSM in elektronski pošti se prijavite v prognostični sistem FITO INFO http://www.fito-info.si/PR/index.htm. Ob morebitnih težavah pri prijavi se lahko obrnete na mag. Jolando Persolja (03/712 16 46).
Izziv tudi za hortikulturnike
Člani Hortikulturnega društva Polzela so se zbrali na rednem letnem občnem zboru. Predsednik društva Ferdinand Glavnik je v svojem poročilu med drugim izpostavil, da so pripravili predavanje o vzgoji in vzdrževanju okenskega in balkonskega cvetja ter okrasnega grmičevja, sodelovali pri občinski čistilni akciji, pri kateri so v parku Šenek čistili po-
drast in grabili listje, precej dela pa so opravili pri vzdrževanju cvetlične grede pri cerkvi in ob Žiganovi kapeli pri šoli. Ob dnevu Zemlje so sodelovali pri posaditvi okrasnega drevesa v parku pred kulturnim domom, pripravili so tudi društveni izlet v Prekmurje, v sodelovanju s turističnim društvom so ocenjevali ocvetličenje oken in balkonov.	T. T.
Redni pregledi naprav
Tudi letos bo Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije opravljal redne preglede naprav za nanos fitofarmacevtskih sredstev. Testiranje naprav bo potekalo po razporedu, objavljenem v spodnji preglednici. Pomembno je, da na testiranje pripeljete očiščeno in tehnično brezhibno napravo, v katero nalijete ca. 100 1 čiste vode. S sabo prinesite številko kmetije MID, EMŠO ter davčno številko lastnika škropilnice. Cena testiranja je 40 EUR z DDV oz. 15 EUR z DDV za nove naprave, ki pa jih ni potrebno pripeljati na testiranje, pač pa predložite le fotokopijo računa in certifikata o skladnosti. V zadnjem času uporaba FFS v javnosti dviga veliko prahu (pomori čebel, zanašanje škropiva ...), zato vas naj ponovno opomnimo na 47. člen Zakona o fitofarmacevtskih sredstvih, kjer je jasno zapisano: »Imetniki naprav lahko uporabljajo le naprave, ki so redno pregledane in imajo znak o rednem pregledu. Imetniki morajo pridobiti znak o rednem pregledu vsaki dve leti.« Testiranje škropilnic in pršilnikov je torej zakonsko obvezno.
Za vše dodatne informacije se obrnite na Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (tel. št. 712 16 00 ali 712 16 62).
Gregor LESKOŠEK
1.	12. april	ob 9. uri na dvorišču KZ Braslovče
2.	13. april	ob 9. uri na dvorišču KZ Polzela
3.	14. april	ob 9. uri na dvorišču KZ Petrovče
4.	15. aprii	ob 9. uri na dvorišču hmeljske sušilnice v Prekopi
5.	16. april	ob 9. uri pred obiralno halo na 1HPS
6.	19. april	ob 9. uri na dvorišču KZ Trnava
7.	20. april	ob 9. uri na dvorišču KZ Savinjska dolina v Preboldu
za letos je zbranim spregovoril predsednik zveze Mile Gržina. Med drugim je poudaril, da je bila udeležba na izobraževanjih slaba, letina medu povprečna, pohvalil pa je delo čebelarskih društev v akciji Med za zajtrk v šole in vrtce. Slaba je bila tudi udeležba čebelarjev na shodu v Celju, uspešno pa so spremljali akcije Čebelarske zveze Slovenije in veterinarske fakultete na področju zaščite čebel in zatiranja njihovih škodljivcev, se udeležili posveta čebelarjev v Mozirju in Grižah in v Taboru pa pripravili predavanje s področja apitehnič-nih ukrepov, ki se ga je udeležilo 60 čebelarjev, v Petrovčah pa so v okviru Jožefovega sejma pripravili okroglo mizo o čebelarstvu in kmetijstvu. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev niso proslavili 100-letnice čebelarstva v Spodnji Savinjski dolini in 40-le-
tnice Čebelarske zveze Spodnje Savinjske doline. Letos bodo več pozornosti namenili izobraževanju svojih članov in zaščiti čebel, organizirali ocenjevanje medu, pripravili čebelarsko razstavo in poskrbeli za vse ostale že utečene dejavnosti.
Na zboru so podelili odličja Antona Janše II. stopnje. Priznanje so prejeli Jože Korber, Marjan Pogorelc, Ivan Blatnik, Vinko Derča, Stanko Novak in Franc Branko Pohole. Občni zbor je bil tudi volilni in v naslednjih štirih letih bo zvezo še naprej vodil Mile Gržina kot predsednik, tajnik pa bo Jani Pucmeister. V imenu Čebelarske zveze Slovenije in Zveze čebelarskih društev sa-vinjsko-šaleške regije Saša je čebelarje pozdravil podpredsednik Franc Šmerc in pohvalil njihovo delo ter jim zaželel tudi v prihodnje dobro bero medu. T. Tavčar
Dobitniki odličij Antona Janše II. stopnje
Občina Polzela na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona (Ur. list RS, št. 69/03, 57/08), določila Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. list RS, št. 14/04, 34/04, 62/06, 11/09), Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. list RS, št. 24/06 - ZUP-UPB2, 126/07, 65/08, 8/10), Zakona o socialnem varstvu (Ur. list RS, št. 3/07) objavlja
JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM
1	PREDMET RAZPISA
1.1
Občina Polzela (v nadaljevanju razpisnik) razpisuje oddajo neprofitnih stanovanj v najem, ki bodo v času veljavnosti prednostne liste izpraznjena ali na novo pridobljena v letih 2010, 2011 in 2012.
Oblikovani bosta dve ločeni prednostni listi:
-	lista A za stanovanja, predvidena za oddajo v najem prosilcem, ki glede na socialne razmere po 9. členu Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj (Ur. list RS, št. 14/04, 34/04, 62/06 in 11/09 v nadaljevanju: pravilnik) niso zavezanci za plačilo lastne udeležbe in varščine;
-	lista B za stanovanja, predvidena za oddajo v najem prosilcem, ki so glede na dohodek zavezani plačati lastno udeležbo.
Glede na to, da števila razpoložljivih stanovanj v letih 2010, 2011 in 2012 ni mogoče vnaprej predvideti, se bodo stanovanja oddajala v odvisnosti od števila upravičencev na prednostnih listah.
1.2
Najemnina za v najem oddana neprofitna stanovanja bo določena na podlagi Uredbe o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin (Ur. list RS, št. 131/03,142/04 in 99/08), sklepa Občinskega sveta Občine Polzela oziroma predpisa, ki bo veljal v času oddaje stanovanja v najem.
Najemniki, ki izpolnjujejo pogoje, lahko uveljavljajo pravico do znižane neprofitne najemnine v skladu z navedeno uredbo oziroma drugim predpisom, ki bo v veljavi v teku najema stanovanja.
Najemodajalec neprofitnega stanovanja ima pravico vsakih pet let od najemnika zahtevati, da predloži dokazila o izpolnjevanju pogojev za pridobitev neprofitnega stanovanja.
Če najemnik ne izpolnjuje več pogojev za najem neprofitnega stanovanja, se najemna pogodba lahko spremeni v najemno pogodbo za tržno stanovanje po merilih in postopku, ki je določen s pravilnikom.
1.3
Pri dodelitvi neprofitnih stanovanj bodo upoštevani naslednji površinski normativi:
	Število članov gospodinjstva	Površina stanovanja brez plačila	Površina stanovanja s plačilom
		lastne udeležbe in varščine - lista A	lastne udeležbe - lista B
	1-člansko	od 20 m2 do 30 m2	od 20 m2 do 45 m2
	2-člansko	nad 30 m2 do 45 m2	nad 30 m2 do 55 m2
	3-člansko	nad 45 m2 do 55 m2	nad 45 m2 do 70 m2
	4-člansko	nad 55 m2 do 65 m2	nad 55 m2 do 82 m2
	5-člansko	nad 65 m2 do 75 m2	nad 65 m2 do 95 m2
	6-člansko	nad 75 m2 do 85 m2	nad 75 m2 do 105 m2
	Velikost gospod.	LISTA A		LISTA B	
		%	Meja dohodka	%	Meja dohodka
	1 - člansko	90%	do 837,00 EUR	od 90 do 200 %	do 1.860,00 EUR
	2 - člansko	135%	1.255,50 EUR oz.	od 135 do 250%	do 2.325,00 EUR
	3 - člansko	165%	1.534,50 EUR oz.	od 165 do 315 %	do 2.929,50 EUR
	4 - člansko	195%	1.813,50 EUR oz.	od 195 do 370 %	do 3.441,00 EUR
	5 - člansko	225%	2.092,50 EUR oz.	od 225 do 425 %	do 3.952,50 EUR
	6 - člansko	255%	2.371,50 EUR oz.	od 255 do 470 %	do 4.371,00 EUR
Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se površine spodnjega in gornjega razreda povečajo za 6 m2.
2	RAZPISNI POGOJI
2.1
Upravičenci za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem so državljani Republike Slovenije, ki imajo stalno prebivališče na območju Občine Polzela in na tem območju tudi dejansko prebivajo.
Upravičenci za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem so tudi:
-	žrtve nasilja v družini, ki imajo začasno bivališče v materinskih domovih in zatočiščih,
-	varnih hišah, zavetiščih, centrih za pomoč žrtvam kaznivih dejanj,
-	invalidi, ki so trajno vezani na uporabo invalidskega vozička ali trajno pomoč druge osebe, če imajo v Občini Polzela možnost za zaposlitev ali imajo zagotovljeno pomoč druge osebe in zdravstvene storitve,
-	najemniki v stanovanjih, odvzetih po predpisih o podržavljenju - prejšnji imetniki stanovanjske pravice, če izpolnjujejo splošne pogoje za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja po pravilniku.
2.2
Vlagatelji vlog so upravičeni do dodelitve neprofitnega stanovanja, če dohodki njihovih gospodinjstev v letu 2009 ne presegajo v točki 2.3 določenih odstotkov od povprečne neto plače v državi, ki je v letu 2009 znašala mesečno 930,00 EUR.
Glede na višino dohodka gospodinjstva, kot je razvidno v točki 2.3, prosilci kandidirajo za stanovanja po listi A - brez lastne udeležbe in varščine oziroma listi B - z lastno udeležbo.
2.3
Prosilci za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem se ločijo na tiste, ki so glede na višino dohodka gospodinjstva oproščeni plačila lastne udeležbe in varščine - lista A, in na prosilce, ki so dolžni plačati lastno udeležbo in varščino - lista B.
Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se lestvica nadaljuje na listi A s prištevanjem 20 odstotnih točk, na listi B s prištevanjem 25
odstotnih točk.
2.4
Upravičenci za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem morajo poleg navedenih pogojev izpolnjevati še naslednje splošne pogoje:
-	da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva, ki se namerava skupaj z vlagateljem vloge preseliti v najemno stanovanje, ni najemnik glede na število družinskih članov primernega neprofitnega stanovanja, oddanega za nedoločen čas in z neprofitno najemnino ali lastnik oziroma solastnik drugega stanovanja ali stanovanjske stavbe, razen če je stanovanje ali stanovanjska stavba po zakonu oddana v najem za nedoločen čas, z neprofitno najemnino (primer: denacionalizirana stanovanja),
-	da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva ni lastnik drugega premoženja, ki presega 40 % vrednosti za število družinskih članov primernega stanovanja.
Prosilec in njegovi družinski člani ne smejo presegati naslednjih vrednosti drugega premoženja, in sicer:
	Število članov gospodinjstva	m2	Vrednost drugega premoženja, ki ne sme presegati 40% vrednosti primernega stanovanja
	1-člansko	45	15.148,80 EUR
	2-člansko	55	18.515,20 EUR
	3-člansko	70	23.564,80 EUR
	4-člansko	82	27.604,48 EUR
	5-člansko	95	31.980,80 EUR
	6-člansko	105	35.347,20 EUR
Kot osnova za določitev vrednosti primernega stanovanja se upošteva stanovanje, točkovano s 320 točkami, vrednost točke 2,63 EUR, površina je odvisna od števila družinskih članov, ki se nameravajo vseliti v oddano stanovanje.
2.5
V skladu s 7. členom pravilnika na razpisu za oddajo neprofitnih stanovanj ne morejo sodelovati prosilci:
-	ki jim je bilo v času do uveljavitve stanovanjskega zakona v letu 1991 že dodeljeno družbeno stanovanje in so po sklepu sodišča izgubili stanovanjsko pravico,
-	ki jim je bila najemna pogodba, sklenjena po letu 1991, po sklepu sodišča odpovedana in so že bili izseljeni iz stanovanja oziroma jim je naložena izselitev in odločba za izselitev še ni bila izvršena.
2.6
'\
Razpisnik določa v skladu s 4. členom pravilnika poleg splošnih pogojev še dodatne pogoje:
1.	Stalnost bivanja v Občini Polzela:
Stalnost bivanja se dokazuje s potrdilom o bivanju, ki ga izda Upravna enota Polzela, pri čemer je upoštevano tudi bivanje pred razdelitvijo bivše Občine Polzela.
Upošteva se bivanje prosilca in zakonca oziroma njegovega partnerja (število točk se določi na podlagi skupnega seštevka let bivanja).
2.	Čakalna doba na rešitev stanovanjskega problema - 20 točk
Do točk po tem kriteriju je upravičen samo upravičenec, ki je bil uvrščen na prednostno listo, sprejeto v letu 2007, pa mu zaradi pomanjkanja primernih stanovanj ni bilo mogoče oddati v najem ustreznega stanovanja.
Upravičenec, ki je zavrnil glede na normative in standarde primerno stanovanje, po tem kriteriju ne pridobi dodatnih točk.
3	KRITERIJI IN MERILA ZA OCENJEVANJE STANOVANJSKIH IN SOCIALNIH RAZMER PROSILCEV
3.1
Pri dodelitvi neprofitnega stanovanja imajo prednost mlade družine, mladi, družine z večjim številom otrok, invalidi in družine z invalidnim članom, družine z manjšim številom zaposlenih, žrtve nasilja v družini, kar je izraženo s številom točk v preglednici pod točko 3.2.
3.2
Prednostne kategorije, opredeljene v točki 3.1, se za posamezno listo prosilcev A oziroma B točkujejo z naslednjo višino točk: PREDNOSTNE KATEGORIJE PROSILCEV LISTA A IN LISTA B
1. Mlade družine, mladi	100 točk
2. Družine z večjim številom otrok - najmanj 4 oz. več otrok	60 točk
3. Invalidi in družine z invalidnim članom	70
4. Družina z manjšim številom zaposlenih v primeru, ko je družina najmanj 3-članska in je zaposlena samo ena oseba oziroma so vsi člani družine brez zaposlitve	50
6. Žrtve nasilja v družini	40
4	LASTNA UDELEŽBA
Lastna udeležba so vračljiva denarna sredstva najemnika, ki jih je zavezan prispevati upravičenec pred oddajo stanovanja. Lastno udeležbo so zavezani plačati upravičenci, katerih dohodek presega mejo dohodka, določeno v 9. členu pravilnika (upravičenci po listi B). Višina lastne udeležbe znaša 10 % vrednosti neprofitnega stanovanja, izračunane po pravilniku iz 116. člena Stanovanjskega zakona (Ur. list RS, št. 69/03 in 57/08) brez vpliva lokacije.
Lastna udeležba se najemniku neprofitnega stanovanja vrne po 10 letih z 2 % obrestno mero.
Podrobnejši pogoji v zvezi s plačilom in vračilom lastne udeležbe se določijo med najemodajalcem in upravičencem do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem z medsebojno pogodbo.
Upravičenec, ki je zavezan plačati lastno udeležbo, pa pred oddajo stanovanja v najem ne sklene pogodbe o lastni udeležbi ali v določenem roku, ki je opredeljen v pogodbi, ne plača lastne udeležbe, ne izpolnjuje pogojev za dodelitev stanovanja.
5	ROK ZA VLAGANJE VLOG IN RAZPISNI POSTOPEK
Rok za vlaganje vlog s predpisano dokumentacijo je odi. 4. 2010 do 26. 4. 2010. Vloge se dvignejo in oddajo v tajništvu Občine Polzela vse do razpisanega roka, in sicer:
-	ob ponedeljkih med 8. in 14. uro
-	ob sredah med 8. in 12. ter 13. in 16. uro
-	ob petkih med 8. in 12. uro
Kontaktna oseba je Magda Cilenšek. Razpis bo od 01.04.2010 dalje objavljen tudi na spletni strani Občine Polzela www.polzela.si.
V	primeru, da prosilec odda nepopolno vlogo, bo pozvan na dopolnitev vloge. Vloge prosilcev, ki v roku ne bodo dopolnjene, in vloge, oddane po zaključku razpisnega roka, bodo s sklepom zavržene.
Po izteku razpisnega roka bo strokovna služba ugotovila upravičenost in v primeru izpolnjevanja splošnih pogojev z ogledom preverila resničnost navedb, opravila točkovanje in izdelala prednostni listi.
Vlagatelji vlog bodo o uvrstitvi na prednostno listo obveščeni z odločbo.
K vlogi za pridobitev neprofitnega stanovanja v najem morajo prosilci priložiti naslednje listine:
1.	Potrdilo o premoženjskem stanju za prosilca in vse družinske člane, za katere vlagajo vlogo (izda Davčna uprava RS, Izpostava Žalec).
2.	Odločbo o odmeri dohodnine za leto 2008 oz. 2009 za vse, ki so zavezanci za dohodnino.
3.	Potrdilo o plačilu upravne takse v višini 17,73 EUR.
4.	Potrdila, iz katerih bo razviden dohodek vseh članov družine, ki se s prosilcem nameravajo vseliti v stanovanje:
-	za zaposlene na obrazcu »Potrdilo o plači in nadomestilih za leto 2009« (delodajalec na obrazcu vpiše poleg dohodka tudi podatek o doseženi izobrazbi in delovni dobi),
-	za upokojence in invalide potrdilo o prejeti pokojnini v letu 2009 izdano s strani Pokojninskega in invalidskega zavarovanja Ljubljana,
-	za otroke, ki prejemajo preživnino sklep Centra za socialno delo za dijake in študente, ki opravljajo delo preko Študentskega servisa potrdilo o prejetem dohodku v letu 2009,
-	nezaposleni dostavijo odločbo o upravičenosti do denarne socialne pomoči.
V	dohodek gospodinjstva se ne šteje: dodatek za pomoč in postrežbo in drugi prejemki za nego in pomoč, otroški dodatek, dodatek za nego otroka, štipendije, dohodki od občasnega dela invalidov, ki so vključeni v institucionalno varstvo, sredstva za odpravo posledic elementarne nesreče itd.
5.	Potrdilo o nezaposlenosti za vse družinske člane, ki niso zaposleni ali upokojeni oziroma ne nadaljujejo rednega šolanja (izda Zavod RS za zaposlovanje, Izpostava Žalec).
6.	Veljavno dokazilo o stanovanjskem statusu - najemno ali podnajemno pogodbo oziroma izjavo prosilca o razlogu, da pogodba ni bila sklenjena.
7.	V primeru, da so prosilci oziroma ožji družinski člani lastniki oziroma solastniki nepremičnine je potrebno dostaviti cenitveno poročilo sodno zapriseženega cenilca iz katerega bo razvidna ocenjena vrednost nepremičnine.
8.	V primeru, če prosilec živi v izvenzakonski skupnosti notarsko overjeno izjavo o obstoju takšne skupnosti.
9.	Potrdilo o šolanju za otroke, ki so starejši od 15 let in se redno šolajo.
10.	Zdravniško potrdilo o morebitni nosečnosti.
11.	Morebitna druga potrdila, ki izkazujejo status prosilca in ožjih družinskih članov.
Če vlagatelj vloge uveljavlja točke:
1.	Za ločeno življenje predloži Odločbo centra za socialno delo, iz katere je razvidno, da gre za ločeno življenje roditeljev in mladoletnih otrok in so razlog ločitve neprimerne stanovanjske razmere (rejništvo, oskrba v tuji družini, zavodu, če so razlog takšne namestitve neprimerne stanovanjske razmere).
2.	Za status roditelja, ki sam preživlja otroke (samohranilec), predloži potrdilo, iz katerega izhaja dejstvo, da je preživnina neizterljiva, oziroma odločbo o prejemanju preživnine iz preživninskega sklada.
3.	Zaradi slabih zdravstvenih razmer predloži:
-	potrdilo ustrezne institucije, če je prosilec ali njegov ožji družinski član, ki bo z njim stalno prebival, gibalno ovirana oseba, trajno vezana na uporabo invalidskega vozička ali trajno pomoč druge osebe,
-	dokazilo o invalidnosti I. kategorije in invalidnosti zaradi okvare čuta - slepota, gluhost (odločba Centra za socialno delo, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Zavoda za zaposlovanje, Zavoda za zdravstveno zavarovanje RS),
-	izvid osebnega zdravnika, iz katerega je razvidno, da gre za trajna obolenja prosilca oziroma njegovih ožjih družinskih članov, le-ta pa so posledica slabih stanovanjskih razmer
-	odločbo o razvrstitvi otroka, mladostnika ali mlajše polnoletne osebe glede na zmerno težjo ali težko duševno ali težko telesno motnjo ali izvid in mnenje specialistične pediatrične službe.
4.	Kot žrtev nasilja v družini predloži strokovno mnenje Centra za socialno delo ter vladnih in nevladnih organizacij (materinski domovi, zatočišča - varne hiše, zavetišča, centri za pomoč žrtvam kaznivih dejanj), ki nudijo prosilcem psihosocialno pomoč ob nasilju.
Potrdila, ki ne izkazujejo trajnega statusa, ne smejo biti starejša od 30 dni od objave razpisa. Razpisnik k vlogi priložene listine zadrži in jih po izteku razpisnega roka udeležencem razpisa ne vrača.
Strokovna služba razpisnika bo preverjala pravočasnost prispelih vlog in njihovo popolnost ter sedanje stanovanjske razmere prosilcev. Komisija, ki jo imenuje razpisnik, bo proučila utemeljenost pravočasnih in popolnih vlog na podlagi prejetih listin, potrebnih za oblikovanje prednostnih list za oddajo neprofitnih stanovanj in dokumentiranih poizvedb, ki jih v ta namen lahko opravi pri pristojnih organih in organizacijah ter posameznikih.
Komisija bo opravila ogled stanovanjskih razmer samo pri vlagateljih vlog, ki izpolnjujejo pogoje in za katere ne razpolagamo s podatki o sedanjih stanovanjskih razmerah (izvzeti prosilci, ki uporabljajo stanovanja v blokih, ki so v upravljanju stanovanjskega podjetja SIPRO Žalec, in prosilci, pri katerih so že opravili preglede pri oddaji vloge ob predhodnih razpisih, ki bivajo v začasnih zatočiščih, kot so varne hiše, materinski domovi, zavetišča ipd.).
O ogledu stanovanjskih razmer bodo prosilci predhodno obveščeni pisno oziroma po telefonu.
Po proučitvi vlog in izvedenem točkovanju bo komisija najkasneje v roku enega meseca po razpisu izdelala prednostni listi.
O uvrstitvi oziroma neuvrstitvi na prednostno listo bo izdana odločba z možnostjo pritožbe v roku 15 dni. O pritožbi odloči župan, njegova odločitev je dokončna. Po rešitvi pritožb bosta javno objavljeni prednostni listi po kateri se bodo dodeljevala razpoložljiva stanovanja.
S sprejemom prednostnih list preneha veljavnost prednostnih list sprejetih v letu 2007.
Pred sklenitvijo najemne pogodbe bo razpisnik ponovno preveril, če udeleženec razpisa še izpolnjuje merila za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem.
Če se ugotovi, da udeleženec razpisa ne izpolnjuje več pogojev, se ga črta s seznama upravičencev.
Z najemniki bo sklenjena najemna pogodba za nedoločen čas in z neprofitno najemnino.
Upravičenca, ki neupravičeno zavrne dodeljeno primerno stanovanje ali ki se na ponovni poziv k sklenitvi najemne pogodbe ne odzove, se črta s seznama upravičencev.
Pri izvedbi razpisa se v zadevah, ki niso podrobneje opredeljene v razpisu, uporabljajo določbe Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem.
	nad 5 do 10 let	10 točk
	nad 10 do 20 let	20 točk
	nad 20 let	30 točk
Polzela, 19. marec 2010
Župan
Ljubo ŽNIDAR, dipl. inž. gradb.
Kogar imaš rad,
nikoli ne umre,
je kot svetla zvezda na nebu,
ki ti sveti v temi,
a ne moreš do nje.
V SPOMIN
DUŠANU MIKLAVCU
Dne 1. 4. bo minilo štiri leta, odkar Te ni več med nami.
Zelo Te pogrešamo!
Tvoji najdražji
Je svet živih in svet mrtvih; edina vez med njimi je ljubezen ...
ZAHVALA
V 79. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, ata, stari ata in brat
FRANC HRŽENJAK
iz Prebolda, Graščinska c. 6
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakor koli pomagali, hvala za ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku za cerkveni obred, Moškemu pevskemu zboru Prebold, gasilcem PGD Groblja, trobentaču, pogrebni službi Ropotar ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti do groba.
Pogrešali ga bomo.
Žalujoči: žena Slavica, sin Frenk z ženo Mojco in vnuk Miha z Nino
Se v sanjah slišim tvoj korak, kot da si blizu - tu nekje, saj srce se ne sprijazni s tem, da od tam, kjer si, vrnitve ni.
V SPOMIN
29. marca je minilo eno leto, kar nas je zapustil dragi mož, oče in dedi
IVAN VERDEV
s Ponikve pri Žalcu (18. 12. 1938-29. 3. 2009)
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu.
Žalujoči: žena Marica, hči Cvetka, sinova Ivi in Sergej z družinami
Kogar imaš rad, nikoli ne umre.
Le daleč, daleč je ...
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je v 57. letu starosti zapustil dragi sin in brat
MARJAN LIPIČNIK
iz Šempetra, Pod smrekami 15
V najtežjih trenutkih nismo bili sami, zato se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše.
Hvala gospodu župniku Ratajcu za opravljen obred, gasilcem PGD Groblja, Čebelarskemu društvu Šempeter, predstavnikom zveze vojnih veteranov ter pogrebni službi Ropotar.
Vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti do groba, iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
POGREBNA SLUŽBA in CUETLICffRNA
MORANA
Aleksander Steblovnik s. p.
Parižlje 11/c, Braslovče	Šlandrov trg 42, Žalec
Tel : 03/700 06 40 Tel.: 03/571 73 00 Mbt.: 041/672 115 in 041/536 408
www.pogreb-morana.si
Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja, spominje kot cvet, ki nenehno poganja, spominje svetloba, ki dušo obliva, spominje ljubezen, ki v srcih prebiva.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega atija, ata, dedija in strica
LUDVIKA DIVJAKA st.
iz Šempetra, Petelinjek 8 (6. 8. 1925-16. 2. 2010)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovane sveče, cvetje in za svete maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
Hvala pevcem moškega pevskega zbora Savinjski zvon, moškega in mešanega cerkvenega pevskega zbora Šempeter za lepo zapete pesmi ter Pihalnemu orkestru Prebold za odgirane skladbe. Zahvaljujemo se gospodu župniku Mirku Škofleku za opravljen cerkveni obred, praporščakom, Cvetličarni Boža in pogrebni službi Ropotar. Posebna hvala Mateji Grat, dr. med., spec. int. med., in medicinskemu osebju hemato-onkološkega oddelka in ambulante Splošne bolnišnice Celje, mag. Andreju Kravosu, spec. splošne medicine, in drugim zdravstvenim delavcem Zdravstvenega doma Žalec.
Vsi njegovi, ki ga zelo pogrešamo
Človek je kakor kaplja rose, veter pihne, ni te več.
Ljudje, kot si ti, nikoli ne umrejo, le v velikem gozdu zaidejo s poti. Pa kjer koli si, naj te angel čuva, kjer koli si, vedno bomo mi s teboj.
V SPOMIN
VIKTORJU STRENCANU
(21.7. 1925-11.3. 2009)
Hvala vsem za vsako lepo misel ob njegovem grobu.
Sestri Antonija in Marija ter nečaka Jože in Jani st. z družinama
Te bolezen je objela, še poslednjo moč ti vzela. Zdaj med nami več te ni, a spomin nate še živi.
ZAHVALA
TILKA ZGANK
Založe 73
(7.3.1938-13.3. 2010)
Iskrena hvala sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Posebna hvala družini Čuk. Hvala gospodu župniku Jožetu Kovačecu za lep, ganljivo opravljen pogrebni obred. Lepa hvala pevcem Kvinteta Lastovka in pogrebni službi Morana.
Vsi njeni
NAGROBNI SPOMENIKI
Kamnoseštvo Marjan Amon iz Šmartna v Rožni dolini vam nudi 15 % popust na plačilo z gotovino.
MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE.
Naročila na GSM: 041 611 087
Kamnoseštvo Marjan Amon s.p., Slatina v Rožni dolini 9 A, Šmartno v Rožni dolini
ZAHVALA
V torek, 23. februarja 2010, smo na zadnjo pot pospremili
dragega moža, očeta in dedija
JOŽETA GLUŠIČA
iz Vrbja
Vsem sorodnikom, številnim prijateljem, znancem in društvom se zahvaljujemo za izrečena in pisna sožalja, za cvetje, sveče in druge pozornosti v težkem času.
Hvala govornikoma Dušanu Pungartniku in Janezu Megliču za ganljive besede ob slovesu, hvala pevcem Kvarteta Grmada in Godbi Liboje.
Posebno zahvalo za več kot 30-letno pomoč dolgujemo zdravnikom in sestram ZD Žalec in Splošne bolnišnice Celje, v zadnjem letu pa osebju Doma upokojencev Polzela in pljučnega oddelka Bolnišnice Topolšica, torej vsem, ki ste mu pomagali s svojim znanjem, voljo in prijaznostjo.
Vsi njegovi
Oj težka pot, oj zadnja pot, ko od srca se srce loči in spremljajo te žalujoči, oj solzna pot, ti v kraje moraš nam neznane od koder več vrnitve ni.
Oj zbogom, draga mama ti.
ZAHVALA
Bili so težki dnevi slovesa od ljubljene mame, babice, prababice
JUSTINE MOTOH, HERMANOVE JUSTI,
iz Žalca (1913-2010)
Zahvaljujemo se vsem, ki ste ob trenutku smrti delili z nami bridko bolečino in izrekli mnoga sožalja.
Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in jo posrpemili na njeno zadnjo pot. Hvala oddelku za angiologijo, endokrinologijo in revmatologijo ter oddelku za transport in nego bolnikov Splošne bolnišnice Celje. Posebna hvala patru Jožetu za lepo opravljeni cerkveni obred in za poslovilne
besede, Savinjskemu oktetu za ganljivo petje ter pogrebni službi Ropotar.
Pogrešali te bomo: bila si zlata mami, najboljša babica in prababica.
V globoki žalosti: hčerka Brigita Irena z družino
ZAHVALA
V 92. letu starosti je umrla moja mama
MARIJA BRATUŠA
iz Celja
Pokopali smo jo 10. 2. 2010 v Šempetru v Savinjski dolini.
Ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujem osebju Doma ob Savinji Celje, kjer je preživela v zadovoljstvu zadnjih pet let.
Poleg tega se zahvaljujem pogrebni službi Ropotar za organizacijo pogreba in pevskemu zboru Zvon za prelepe pesmi. Hvala tudi vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče.
Sin Tone v imenu vseh njenih
Ko v rano jutro smo se prebudili, prebujal seje tih zimski dan.
Nihče takrat še slutil ni, da bo to dan, ko odšla boš brez slovesa stran.
Ko bi ti vedela, kako boli, veš, orna, zelo pogrešamo Te vsi!
ZAHVALA
Ob boleči in nenadni izgubi naše drage ome
KAROLINE KROŠEL
iz Migojnic
(15. 10. 1938-10. 3. 2010)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter nam izrekli sožalje.
Vsi njeni
LJ
V tej temni noči prišlo je slovo, z žalostjo v srcih zremo v nebo.
A vemo, zdaj od tam boš gledala na nas, saj ljubezni ne more izbrisati čas.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mamice in babice
JOŽICE - PEPCE IVANAC
iz Šempetra, Pod smrekami 14 (5. 10. 1945-3. 3. 2010)
Iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala gospodu župniku za opravljen obred s sveto mašo, pevcem za odpete žalostinke, pogrebcem, trobentaču za zaigrano poslovilno pesem ter pogrebni službi Ropotar in gospe Ivanki Ropotar za lepe poslovilne besede.
Vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, iskrena hvala.
Žalujoči: mož Ivan, hčerki Ruža in Barbara z družinama
- (%*
É Jk
Ni te več na pragu, ni te v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši, le trud in delo tvojih rok ostaja, da zaman te čakamo, ne moremo dojeti, a spomini nate dajejo nam moč živeti.
ZAHVALA
V 89. letu se je tiho od nas poslovila draga mama, babica, prababica in sestra
MARIJA VERDEL
iz Latkove vasi 15 (27. 6. 1921-11.2. 2010)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše in vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti do groba.
Hvala tudi gospodu župniku Damjanu Ratajcu za opravljen cerkveni obred, pogrebni službi Ropotar, pevcem, trobentaču in gospe Ropotarjevi za lepe poslovilne besede.
Žalujoči: vsi njeni
Tiho teče našega življenja reka, tiho teče solza lepega spomina, umre srce, ostane bolečina
v srcu dragega in večnega spomina.
SPOMIN
KARLI KISLING
iz Kasaz
(10. 9. 1946-6. 3. 2009)
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in prižigate svečke.
Žena Irena
Zapustila nas je
SLAVAZATLER
iz Žalca,
nazadnje stanujoča v Domu upokojencev Polzela (1917-23. 2. 2010)
Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala za darovano cvetje, sveče in izraze sožalja.
Žalujoči: sin Marko in Viki z družino
POGREBNE STORITVE
kan Ropotar, s.p.
tet.: 700 Ut 85, GSM: Otti 613269, 0(t1 768 906 Starodaška ut. 12, Šempeter betodni čas: od 00. do 26. ure PE Cdettičarna in darilni butik Flora _____________Rimska c. 77, Šempeter______________
ZAHVALA
Ob izgubi ljube mame, babice in sestre
MARIJE NARAT, roj. POGAČAR,
iz Šempetra, Rimska cesta 64 (27. 12. 1930-18. 1.2010)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, in za darovano cvetje, sveče in sv. maše ter izrečena sožalja.
Zahvala tudi gospodu župniku Mirku Škofleku za lep obred, pogrebni službi Ropotar, pevskemu zboru ZVON in Domu upokojencev Polzela.
Vsi njeni
Pomlad na vrt bo tvoj prišla in čakala, da prideš ti.
In sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni.
(Simon Gregorčič)
Zapustil nas je naš dragi
JANEZ VANC STERGAR
iz Prebolda, Graščinska 17 (1931-2010)
Hvala vsem, ki ste se poslovili od njega. Globoko se zahvaljujemo za darove v njegov spomin. Hvaležni smo, da v žalosti nismo bili sami.
Vsi njegovi
Najlepše, kar lahko človek zapusti, ko odide, je nasmeh na obrazu tistega, ki misli nanj.
ZAHVALA
vsem, ki ste pospremili k zadnjemu počitku našega dobrega, skrbnega, poštenega in delovnega moža, najdražjega, ljubečega, čudovitega očeta in starega očeta
IVIJA CIZEJA
iz Pariželj
Zahvaljujemo se za opravljeno sv. mašo gospodu Gosaku in gospodu Vrisku, za darovano cvetje, sveče, izraze sožalja, zapete pesmi, igrano pesem, sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, znancem, dolgoletnim poslovnim partnerjem, športnim društvom, odbojkarjem iz ŠD Cizej, smučarjem, kolesarjem, gobarjem, prijateljem iz Zgornje Savinjske doline, Občini Braslovče in Občini Polzela ...
Zapustil nas je prekmalu, vendar je živel polno življenje, užival v delu, športu, planinah, gobarjenju, druženju.
Odšel je, vendar je za vedno z nami v naših srcih.
Njegovi ter sestri Ida in Mira
POGREBNA SLUŽBA BRITOVŠEK Matjaž Britovšek, s.p.
-	pogrebne storitve
-	čiščenje in dezinfekcija prostorov
Pongrac 60, 3302 Griže PE GRIŽE, Griže 50a, 3302 Griže
GSM: 070/826-323 040/721-827
Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja, spomin je kot cvet, ki nenehno poganja, spominje svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcu prebiva.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubega očija, dedija in brata
ALOJZA JAGRA
iz Latkove vasi 52
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče, darove za cerkev - Anin dom, predvsem pa se zahvaljujemo vsem, ki ste s svojo prisotnostjo počastili njegovo slovo. Zahvala gospodu župniku Damjanu Ratajcu, pevcem Savinjskega okteta, govorcem, bratu Janezu za besede slovesa, Marjanu Žoharju in gospodu Banku za besede, ki jih je izrekel v imenu »starih mačkov«, pogrebni službi Ropotar, gasilcem iz Latkove vasi in Cvetličarni Jerman.
Vsi, ki te pogrešamo
Odšel si tiho, brez slovesa, ne bo več tvojega nasmeha, ne tvojega pogleda. Ostala žalost je in bolečina, nastala ogromna je praznina ...
ZAHVALA
Za vedno nas je zapustil dragi mož, oče in dedi
IVAN ZORE
iz Kasaz
(22. 2. 1944-26. 1. 2010)
Zahvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki so nam s cvetjem, svečami, darovanimi svetimi mašami, izrazi sožalja in nesebično pomočjo lajšali najtežje trenutke.
Zahvaljujemo se intervenciji Zdravstvenega doma Žalec, Splošni bolnišnici Celje, kardiološkemu oddelku Bolnice Maribor, gospodu župniku Planincu za opravljen obred.
Iskrena hvala tudi pogrebni službi Ropotar za opravljene storitve ter vsem, ki so ga pospremili na njegovi poti v zadnji, tihi dom.
Žalujoči: vsi njegovi, ki ga močno pogrešamo
Glej, zemlja sije vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti, in to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti.
ZAHVALA
V 82. letu je prenehalo biti plemenito srce dragega moža, očeta, starega očeta, tasta, brata in strica
ALOJZA CILENŠKA
iz Zabukovice
Najtopleje se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam pisno in ustno izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče, za svete maše in za potrebe župnijske cerkve in nudili kakršno koli pomoč ter ga z dobro mislijo pospremili k večnemu počitku.
Iskrena zahvala gospodu župniku Jožetu Planincu za lepo opravljen obred in župnijskim sodelavcem.
Iskrena hvala rudarski četi, godbi iz Zabukovice, združenju borcev, zastavonošem, govorniku za spoštljive besede slovesa, pevcem Idila za ganljivo petje ter pogrebni službi Ropotar.
Žalujoči: vsi njegovi
Zahvale za aprilsko številko Utripa sprejemamo do 15. aprila 2010 oziroma do zapolnitve strani v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec (Dom II. slovenskega tabora Žalec). Tel.: 03/712 12 80.
Prižgali iskrice pomladi
Butare so se svetile v soncu
Med nastopom prvošolcev v braslovški knjižnici
V prvih pomladnih dneh so z nastopom v Občinski knjižnici Braslovče ogreli srca svojih staršev prvošolci braslov-ške šole.
Kot so zapisali že v vabilu,, jim je tudi uspelo pričarati iskrice pomladi. Gotovo bodo gorele še dolgo časa, so rekli starši, ki so bili navdušeni nad nastopom
svojih otrok. Otroci so prikazali utrinke projektov Maček Muri in Rožica za mamico. Na koncu prireditve so mamicam podarili marjetice.	T. T.
Poj z menoj, prijatelj moj
Na prireditvi smo ujeli simpatična dvojčka s staršema iz Prebolda
Pod tem naslovom je v Športni dvorani Prebold 25. marca potekala prireditev, posvečena materam. Prireditev je pripravil kolektiv Vrtca Prebold z otroki in s strokovnimi delavkami.
Kako pomembno je prijateljstvo, kako pomembni sta družina in trdna skupnost, so na prireditvi ponazorili z lokomotivo in vagoni, ki ga je vsaka skupina pred svojim nastopom priklenila v vlakovno kompozicijo. Vsaka skupina otrok, od tistih najmlajših do najstarejših, pa je s svojimi nastopi pripovedovala in izražala prijateljstvo, ljubezen do narave, svojih staršev in vsega lepega, kar nas obdaja, bogati in plemeniti.	D. N.
Coce navdušil tudi v Žalcu
Ob dnevu žena in materinskem dnevu je bilo v Savinjski dolini in okolici kar nekaj koncertov in drugih prireditev. Na Vranskem je nastopil Vlado Kreslin, na žalskem odru pa je prvič pel priznani hrvaški pevec Vinko Coce, ki je skupaj z dalmatinsko klapo Mornari,
slovensko klapo Lavanda in žalskim zborom Popseslish navdušil občinstvo.
Vinka Coceja imenujejo tudi trogirski Pavarotti. Čeprav je nastopal s takšnimi zvezdami, kot je Luciano Pavarotti, še vedno živi v Trogirju oziroma na otoku Čiovo, svoje oboževalce
pa ima tudi v Sloveniji. Že nekaj dni pred koncertom je bila dvorana Doma II. slovenskega tabora Žalec razprodana, poslušalci pa so bili ob koncu koncerta navdušeni in enotnega mnenja, da bi tako sproščen večer večnih dalmatinskih napevov radi doživeli še večkrat. K. R.
Legendarni Coce z dalmatinsko klapo Mornari na žalskem odru
Čar cvetne nedelje so že tradicionalno obujali v mnogih krajih po dolini. Spretne roke so povezale v butare na kupe zelenja, cvetja in pisanih trakov. Na nedeljski blagoslov so ponovno ponesli 3 butare velikanke.
Največjo, triintridesetmetr-sko butaro Bandero so izdelali
v Kaplji vasi pri Preboldu in jo ponesli k blagoslovu k cerkvi Sv. Pavla, kjer so jo postavili ob zid.
V Drešinji vasi, kjer so imeli cvetne delavnice že v soboto (glej fotografijo na 1. strani), so butaro velikanko izdelali člani PGD Drešinja vas in Turističnega društva Petrovče. Merila je okoli 20 metrov.
Vaščani Spodnjih Studenc se ponašajo s petnajstmetrsko butaro, ki jo je blagoslovil župnik Anton Krašovec v cerkvi Sv. Pankracija na Ponikvi pri Žalcu. Ta dan si bo gotovo zapomnila nosilka velike butare Marjana, ki je na sončno cvetno nedeljo praznovala abra-hama.	T. T. in D. N.
Drešinjsko butaro so odnesli k blagoslovu v petrovško baziliko
Po prihodu do Slomškovega doma na Ponikvi
Butara velikanka iz Kaplje vasi malo pred ciljem po dobrem kilometru in pol nošnje
Rotarijci za varnost v prometu
Rotary klub Žalec je na rednem tedenskem srečanju gostil ministra za promet Patrika Vlačiča. Pogovarjali so se o najbolj perečih vprašanjih v zvezi s prometom, minister pa je podprl dobrodelni projekt, ki ga bodo izvedli 15. maja.
Slovenski rotary klubi, vseh je 42, se bodo 15. maja srečali na poligonu varne vožnje na Vranskem, kjer bodo opravili trening varne vožnje, zbirali pa bodo tudi denar za otroke, poškodovane v prometnih nesrečah. Na vprašanje v zvezi z
gradnjo 3. razvojne osi pa je minister Patrik Vlačič odgovoril: »Z ministrom za okolje sva se zmenila, da se bova bolj aktivno kot ministri do zdaj vključila v to, da bo umeščanje trase v prostor potekalo hitreje. Podrobneje bova najin dogovor predstavila javnosti v roku dveh, treh tednov. Na severnem in južnem delu, kjer je potek trase jasnejši, želiva pospešiti umeščanje v prostor, ki je, roko na srce, počasno, hkrati pa pospešiti pripravo novega zakona za linijsko infrastrukturno umeščanje,
ki sem ga predlagal takoj, ko smo prevzeli odgovornost za vodenje države, ker sem ugotovil, da so ti postopki umeščanja v prostor izjemno dolgotrajni. Ta trenutek je namreč vse na ministrstvu za okolje, niti ne na ministrstvu za promet.«	K. R.
® 03/712 12 80 S zkst.utrip@siol.net