§tev. 21
TRST, sobota 21 januvarja 1911
Tečaj XXXVI
IZHAJA VSAK DAN
tadl «b nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjvtrq|. Posamične Ster. se prodajajo po 3 nvč. (6 stol) t mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabreiini, Sv. Luciji, Tolmina, Ajdov-Kini, Dornbergn itd. Zastarele SteT. po 5 nvč. (10 stot.). OGLA81 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v sirokosti 1 kolon«. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po S »t. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov pa 20 s*, m vi. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po « stot. beseda, najmanj pa 40 stoL Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
— Plačljivo in utožljivo v Trstu.	=
čPiNosr
Glasilo političnega društva „Edinost« za Primorsko.
F ediMOifi je moi I
NAROČNINA ZNAŠA
za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na-
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. ■ar*onla» mm. a*doljako lsAanJ« „EDINOSTI" «t*na: k*
•alo leto Kron 5*30, ta pol leta Kron 3 BO. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrauko-
vana pisma m m sprejemajo In rokopisi so oe vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dom) ladajate^ in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. T^gtnifr konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost* ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica
1 .= Giorgio Galatti štev. 18.	--
Poitno-hranllnKni raCun it 841*652. TELEFON Si. 11-57.
BRZOJflUNE l/ESTI.
Taktika „Slovenskega kluba".
DUNAJ 20. Dunajski listi priobčujejo: © taktiki „Slovenskega kluba" bo odločeno tekom prihodnjega tedna. Odločitev stori ■ajprej parlamentarična komisija, ki predloži svojo odločitev v odobrenje plenumu kluba. — Parlamentarična komisija „Slovenskega kkiba" ima 8 članov, od teh so se — kakor znano — za brezpogojne pristaše po rfr. Korošcu predlagane taktike izjavili le dalmatinski zastopniki, drugi člani parla-luentarne komisije, Krek, Povše in Grafe-aauer so za politiko proste roke napram ■ovi vladi. — Razmerje glasov v parlamentarni komisiji bo skoro gotovo 3 proti 4. Odločitev bo v rokah dr. Šusteršiča, ki se doslej ni izjavil niti za, niti proti dr. Krekovemu predlogu. V dunajskih listih je izraženo mnenje, da bo dr. Šusteršič odločil za dr. Krekovo taktiko. Kar se tiče „Slovenskega kluba" in „Slovanske Unije" ni mnogo nagnjenja to razmere tako nadaljevati, kakršno je bilo prej, ker bi samostojno postopanje „Slovenskega kluba" bilo za slov. interese koristneje. Nikakor se pa ne zavrača skupno postopanje s Čehi od slučaja do slučaja. To poročilo dunajskih listov samo beležimo brez vsake opombe.
Sprememba na češkem namestništvu.
PRAGA 20. Namestnik grof Thun je daaes zjutraj prišel v namestniško palačo m je prevzel vodstvo namestništva.
Prebivalstvo Bosne in Hercegovine.
SARAJEVO 20. Po površnem ljudskem štetju imate Bosna in Hercegovina 1,893.683 prebivalcev. Od leta 1895 je naraslo prebivalstvo za 325.591 duš, to je 20 730/,.
Ogrski državni zbor.
BUDIMPEŠTA 20. (Ogr. biro). Zbor-aiea je nadaljevala generalno debato o kaačni predlogi. Posl. Dezider Polonyi je predložil resolucijo, po kateri naj bi zavodi avstro-ogrske banke rabili kakor poslovni jeak — madjarski jezik in vsi vslužbenci maj bodo ogrski državljani. (Pohvala na Te vici).
Posl. Hantos (delavna stranka) je rekel, da dokler skupna banka dobro zadovoljuje kreditne potrebe Ogrske, nismo naklonjeni, «ta skupno banko zamenjamo z eventuelno ■tasje dobro poslujočo samostojno banko.
Potem, ko sta govorila še posl. Mtzdssy (KoŠutovec) in ministerski pred-sadaik grof Khuen-Hedervary je bila seja zaključena. Prihodnja seja jutri.
Novi minister za Hrvatsko.
BUDIMPEŠTA 19. V tukajšnjih političnih krogih se govori, da se za sedaj ne spopolni mesto hrvatskega ministra. Se le i«z nekoliko mesecev bo imenovan hrvatskim ministrom ministerijalni tajnik Ivan fcrron Škerlec.
Štrajk tiskarjev.
LONDON 20. Zastopniki londonski tiskarskih društev so skleni"«, da prično dne 24. t. m. štrajkati, ako delodajalci ne dovoli* v 48-urno tedensko delo.
Vinogradniki proti izdelovalcem Šampanjca.
EPERNAV* 20. Shodu vinogradnikov v Veafteuilu je prisostvoval tudi prefekt, ki je
PODLISTEK.
zborovalce pozival, naj bodo mirni. Shod je na željo prefekta vsprejel resolucijo, v kateri se vinogradniki zavezujejo, da se bodo vzdrževali vsake sabotaže, ker računajo na to, da vlada čim prej izpolni njih zahteve. — Noč je v vsej okolici minula mirno.
Kanonik dr. Rndrej Karlin
imenovan trž.-koperskim Škofom.
DUNAJ 20. „Wiener Zeitung" je pri-' občila:
Cesar je z najvišjim odlokom od 21.1 decembra 1910 imenoval tržaško-koperskim: škofom dr. Andreja Karlin -a, kano- i nika v Ljubljani.
nemške vzajemnosti. Izrekel je željo, da bi se grofu Thunu v interesu države posrečilo doseči sporazum na Češkem ter končal z izjavo, da njegova stranka zaupa minister-skemu predsedniku in ceni njegov značaj.
Posl. Mali k se je izrekel proti italijanski pravni fakulteti.
Potem je nadaljevala razprava o nujnem predlogu posl. Fressla o odpravi carine na meso.
Prihodnja seja jutri.
* * *
Novoimenovani škof je bil rojen leta 1857 v Stariloki na Gorenjskem. Gimnazijske in bogoslovne študije je dovršil v Ljubljani. Bil je v duhovno-pastlrski službi na več krajih in se je 1. 1890 podal v Rim, kjer je ostal dve leti in kjer je bil promoviran doktorjem obojega prava. Ko se je povrnil v domačo škofijo, je bil več let ve-roučitelj na ljubljanski gimnazij in pred 10 leti je bil imenovan kanonikom stolnega ka-pitelja ljubljanskega. Od leta 1905 do 1910 je bil dr. Karlin ravnatelj Alojzi je višča. — Bavil se je posebno tudi s cerkveno glasbo. V kranjske politične boje se ni umešaval.
Državni zbor.
DUNAJ 20. V današnji seji drž. zbora je nadaljevala debata o državnem proračunu za leto 1911. Govoril je finančni minister dr. Meyer. Govoril je o potrebi novih davkov.
KrŠč. socialni posl. Miki o s je rekel, da se bo njegova stranka vedno držala
Ljudsko štetje v drž. zboru.
DUNAJ 20. Danes je bila v drž. zboru vložena interpelacija poslanca dr. R y b a r a o nasiljih pri ljudskem štetju v Trstu, in interpelacija istega poslanca o sestavi porotnih imenikov pri dež. sodniji v .Trstu.
Nasilstva proti Slovencem pri ljudskem štetju.
DUNAJ 20. Posl. dr. Korošec je vložil v današnji seji državnega zbora interpelacijo radi nasilstev proti Slovencem pri ljudskem štetju na Dunaju, posl. Grafenauer pa radi nasilstev pri ljudskem štetju proti Slovencem na Koroškem.
Italijanska pravna fakulteta.
DUNAJ 20. Deputacija zastopnikov italijanske ljudske stranke pod vodstvom podpredsednika Conci-ja je bila danes pri naučnem ministru grofu Stiirgkhu v stvari predloge o italijanski pravni fakulteti. „Kor. Austria" poroča, da je deputacija dobila iz odgovora naučnega ministra utis, da si bo vlada v smislu tozadevnih izjav minister-skega predsednika v svojem programnem govoru prizadevala, da fakultetno vprašanje čim prej povoljno reši.
is
Škandali ljudskega štetja.
Kazenske ovadbe. — Interpelacija v državnem zboru.
Na adreso g. drž. pravdnika.
Včeraj je državno pravdništvo dalo zapleniti naš list, ker smo postali nekoliko ojstri, vspričo dejstva, da vladna oblast
—	a glavno krivdo na tem slutimo mi na Dunaju — ostaja brezbrižna nasproti početju, ki ne pomenja le krivice za nas Slovence, ampak tudi zasmehovanje državne avtoritete in državnih zakonov! — Gospod državni pravdnik! Roko na srce in povejte nam po duši in vesti: je-li Človeku, ki ima v prsih srce, ki čuti in ima človeško kri v žilah, možno vspričo takih nečuvenosti
—	kakor jej n. pr. današnji slučaj s Ka-rižem — ohranjati mirno kri in se izogibati ojstri besedi! Ko krivica in zloba preko-račata vse meje, prihajajo momenti, ko duša prekipeva in tudi hladni razum veleva: tu mora nehati vsak obzir!
Gospod državni pravdnik! Tak psiho-logičen moment je prišel sedaj za nas tržaške Slovence. Potrpežljivost naša je proverbijalna, ker nam je bila privzgojena v trdi šoli dolgoletnega preganjanja, zapostavljanja, v ognju grenkih skušenj. In ravno Vi, g. državni pravdnik, veste po svojem službenem položaju, da je pri tem listu blaga forma v tradicijo, vsled česar je sila redek dogodek, da bi imeli posla s ple-
Stara dojilja.
Napisal M. Bolucki. - Posloven« Ratiški.
Nekaj časa sem jo čakal in kmalu se ic vrnila s prazno košaro; prijateljsko sem potapljal po rami in vprašal sem jo: „Kasija! Ali ste danes srečni?" „Ah, teško mi je povedati, kako 1" in starka se je razjokala kakor dete. Nisem je mottil, ker čutil sem, da so ji Ijdfce te solze. Revica si je brisala solze sodsj z desnico, sedaj z rokavom. Bila je sreiaa ? Skoro bi se bil razjokal tudi jaz, da se al obrnila starka k meni:
„O, vi še nimate šopka! Idite v sobo, tamkaj čakajo že vsi gostjela Obrisala sije UIro solze in stekla v sobo, da mi izbere ■aiepši šopek, kakor mi je rekla.
V jedilnici, kamor je prodiralo zahaja* e solnce skozi listje fuksij in pelargonij, sm se zbrali povabljenci Stare gospe v svi-feafli oblekah so sedele na foteljih in sto-t*; mlade gospice, večinoma nevestine uteske, v modrih in črnih opravah, so se ztoale pri oknu, Šepetajoč in gledajoč na gospode, ki so si natikali rokavice in si po-
pravljali ovratnike; nekateri so pa hodili iz kota v kot, ali si ogledovali stare slike po stenah.
Stari gospodje, med katerimi sem zapazil tudi starega uradnika, so si kratili čas s politiko in večkrat sem Čul o Bismarcku in o maloruskem vprašanju. A na sredi dvorane, kakor zmagovalec, je stal Drago-tin, sedaj krasen vojaški stotnik, in zadovoljen je gledal na družico, na krasno plavko, ki mu je pripenjala šopek.
In odprla so se vrata stranske sobe in in v dvorano sta vstopila ženin in nevesta, držeča se za roke. Ženin je izgledal ▼ tem svečanem trenutku nekam žalostno, a zato je bila tem lepša nevesta v svoji beli, bar-zunasti obleki z dolgo vlečko in kopreno, Id Je segala do tal. Njene oči, te dobre in poštene oči, so se svetile v posebnem žaru, a gledale so nas tako jasno, tako prijazno, da so segle človeku v dno srca.
Lahko rečem, da med nami ni bilo človeka, ki ne bi bfl novemu paru privoščil vse sreče. Nevesta je to čutila in zahvaljevala se je, stiskajoč desnico vsakemn.
Stari Hileček ju je blagoslova in poškropil z blagoslovljeno vodo. Spremljana od gostov sta šla po cvetju, ki je ležalo na kakor razkošna, pisana preproga po tleh in stopnicah. Nekoliko kočij je čakalo pri vratEL
njen jem našega lista. Ali tudi ta naša potrpežljivost ima svoje meje tam, kjer začenja smrtna nevarnost za našo ekzi-stenco, za naše narodno življenje, in tedaj, ko grozi sovražni val, da podre temelje vsega našega prava!
To uvažujte, gospod državni pravdnik, tudi Vi. Če Vam je ojstreja beseda z naše strani tako neljuba, pa je tudi na Vas, da Vam ne bo več zvenelo na ušesa: storite tudi VI svojo, da neha gaženje našega prava in državnih zakonov, ki imperativno zahteva od nas najostrejega odpora.
Sicer pa Vas opozarjamo na govor drž. poslanca Winterja na drugem mestu današnjega lista.
Na naslov c. kr. namestništvenega svetovalca.
Dne 18. t. m. je prinesel neki magi-stratni revizor ali kar je že bil, moji gospodinji Mariji Vidmar, stanujoči v Rojanu v ulici sv. Mohorja št. 1, prvo nadstropje nek poziv, katerega jaz ne razumen, ker je ita-Ijanski. —• O tej priliki je ta veliki gospod pred očmi gospodinje raztrgal pravilno izpolnjeno slovensko naznalnico, ter kose spravil v mapo. Vprašam c. kr. namestništve-
nega svetovalca: Ali je imel imenovan pravico, to storiti? Ako ne, naj se ga kaznuje.
Anton Afrič. uslužbenec pri c. kr. drž. železnici.
Ilustracija njihovega terorizma.
Povedali smo že o nekem nemškem profesorju na občinski srednji šoli, ki je bil toliko „predrzen", da se je upal napovedati nemški občevalni jezik. Kakor čujemo, so si tega kolego posebno — plemenito privoščili drugi učitelji, zbrani v „Lega degli in-segnanti". — Minolo soboto je bilo nalašč sklicano zborovanje, da odloči izključenje tega predrznega profesorja. Na zborovanju sta se pojavili dve mnenji. Eni so hoteli, da se že prijavljeni izstop dotičnega profesorja ne vsprejme, ampak da ga je brezobzirno izključiti. Drugi pa so bili za to, da zborovalci vsprejmejo z veseljem ta izstop in priobčijo to vsej „cittadinanci".
Mi omenjamo ta slučaj v posebno ilustracijo srednjeveškega terorizma teh laži-liberalcev! Ako tako postopajo s kolegom in akademično izobraženim človekom, potem si lahko predstavljamo, koliko huji je ta pritisk na naše siromašne ljudi!!
Ovadbi na državno pravdništvo.
Radi slučaja, ki smo ga včeraj objavili, ko je namreč magistrat izročil izvirno na-1 znanilnico nekemu svojemu človeku, ki jo je potem izročil delodejalcu nekega slovenskega usiužbenca v svrho, da ga prisili I v spremembo občevalnega jezika, uloži pol. 'društvo „Edinost" danes kazensko ovadbo :na c. k. državno pravdništvo proti dotičnim magistratpim organom, ki so brezdvomno zagrešili v tem slučaju zločin zlorabe uradne oblasti po §§ 101 in 102 lit. c.
Enako ovadbo je vloži Ivan Kovačič v • ulici S. Lazaro št. 10. V njegovi odsotnosti i je namreč prišel v njegovo stanovanje revizor in je skušal družino pregovoriti, da ' dovoli spremeniti napoved slovenskega občevalnega jezika. Ker pa ni mogel nič opraviti, je nesel ta vredni zastopnik mestnega magistrata izvirno slovensko nazna-nilnico odvetniku in mestnemu svetovalcu d.ru Brocchiju, ki stanuje v isti hiši in pri katerem opravlja Kovačevičeva žena službo postrežnice.
Dr. Brocchi je grozno razsajal in vsiljeval Kovačiču drugo nemško-laško nazna-nilnico, zahtevaje, da navede laški občevalni jezik.
Čas bi bil, da bi namestništvo že enkrat na energičen način opozorilo mestni magistrat, da obstoji kazenski zakonik tudi za njegove funkcijonarje in da so c. k. redarji ne samo za to tukaj, da skrbe za varnost njegovih funkcijonarjev, temveč da tudi njih peljejo v zapor, ako greše proti zakonu.
Revizorji nadaljujejo z grožnjami.
V hišo Ivana Šušmelja, pri kolodvoru svetoivanskem, je prišel revizor, ko njega ni bilo doma in je bila njegova mati sama. Gotovo je prišel namenoma ob taki uri. — Istotako je prišel v hišo Petra Macarola v isti frakciji, ko je bila žena sama doma. — V obeh slučajih je revizor začel groziti in strašiti ženski, da morata podpisati novo polo, češ, da so one že vložene slabo izpolnjene. Toliko časa je grozil in strašil, da je ženski popolnoma zbegal in da sta se
Za poročenca je bila pripravljena posebna kočija, preoblečena z belim suknom, ki je je poslala ena njenih učenk.
„Kasija, vi greste z menoj," se je obrnila k dojilji, ki je držala vlečko.
„Kako? Jaz s tako kočijo? To je ne-možno, jaz pojdem peš!*
„Sedite, Kasija, prosim vas."
„Moj Bog, svet bi se preobrnil; jaz služkinja skupno z gospo. No, za noben denar ne I" se je branila, kakor je vedela in znala, a njeno rudeče lice, svetlo od znoja, je jasno izražalo radost, da so jo odlikovali pred tako odličnimi gosti. In ko je Ljucinka odločno rekla, da brez nje tudi ona ne gre, je vsa srečna skočila v kočijo in se stisnila v kot, kakor je rekla, „da ne bi sramotila gospice."
Ko so prišli do cerkve in je zagledala Hudi, se je bala izstopiti, ker kaj porečejo ljudje! Ko pa je videla, da se vleče vlečka po tleh in da je že nekdo stopil nanjo, je hitro skočila, jo prijela z obema rokama ter jo nesla za gospico.
Cerkev je bila polna ljudi, ker nevesta je imela mnogo znank in učenk. Glasbeno društvo se je z ozirom na to, da je nevesta hči glasbenika in učiteljica glasbe, zbralo na koru in zapelo „Vtni creator," a duhovnik, gvardijan oo. kapadnov, nevestin spovednik in prijatelj njenega očeti, je
prižgati vse sveče in oltar odičiti s cvetjem. Poroka se je vršila svečano in krasno.
Zelo mi je bilo žal, da nisem mogel biti pri večerji, ki je bila zelo vesela, kakor so pravili. Posel, ki ga nisem mogel odgoditi, me je prisilil, da sem se še tisti večer odpeljal z železnico v Lvov. Vrnil sem se Šele čez dva meseca. Razume se, da sem najprej obiskal mladoporočenca. Živela sta
v svojem stanovanju, ki je obstojalo iz nekoliko sob in je bilo zelo čedno opremljeno. Svojo znanko sem našel ravno v kuhinji, kjer je po nasvetu neke gospe delala posebne kolače za svojega moža. Njega ni bilo doma, odšel je v mesto k svojim pacijentom, ki jih ima že dovolj. S tem se je ona pohvalila pred menoj, in jaz sem se iz srca veselil njene sreče. Kmalu se je vrnil njen soprog in moral sem pri njima obedovati. Mlada gospa je hotela pokazati svojo umetnost in jaz se nisem dal preveč 1 prositi; ugodno mi je bilo v toplem, odkritosrčnem zraku njunega gnezda. Našla sta se, ljubila pred menoj a tudi brez tega sem uvidel, da sta srečna. Samo nekaj je njima grenilo medene tedne: Kasija je umrla tri tedno po poroki.
Usmiljena smrt je toliko počakala, da je starka omožila svojo ljubljenko; in ko je počakala to, jo je poklicala v grob k večnemu počitku...«	(Zvršetek.)
►KDINOST« it. 21	v	in« 81. januvarja 1911
Biran II
končno udali. Tako postopanje je aarav-nost vnebovpijoče.
Na Scali Santi so revizorji ljudskega štetja med drugimi še sledeče stranke prisilili v podpis neizpolnjenih pol:
V	odsotnosti Frana Farfolja njegovega sina. Lucijo vdovo Škaber z grožnjo, da bo njen pri Lloydu uslužbeni sin v nasprotnem slučaju iz službe odpuščen, in Frančiško Zenišček (Nemko) v odsotnosti njenega moža. — Pa naj potem lažnjivi „Piccolo" še kriči o prnpotencah in agitazioni slave, ko njihovi uradni revizorji tako fabricirajo Italijane in zlorabijo uradne posle! — Mi v Rojanu nismo sigurno nobenega Italijana vpisali za Slovenca, ker smo prepošteni in sploh ne maramo vpisovati pripadnikov drugih narodnosti med nas; mi bi bili zadovoljni in jim hvaležni, ako bi tudi oni spoštovali in puščali na miru našo posest!
Interpelacija v drž. zboru.
Kakor razvidno iz tozadevne brzojavke, je bila danes v državnem zboru vložena interpelacija dr. Rybara radi Škandalov ljudskega štetja v Trstu.
Tudi otroci so dobri.
Notico pod tem naslovom v včerajšnji številki treba popraviti v toliko, da se najemnik, stanujoč na stopnicah Sv. Alojzija (ne v ulici Sv. Alojzija) št. 5, imenuje Karol Lukša in ne Aluša. Sin Angelj, katerega je revizor prisilil, da je podpisal italijansko naznanilnico, je star 17 in ne 13 let.
Ščave!.«.
V	ljudsko kavarno v ulici Sette Fontane je prišel števnl komisar. Najprej je pozdravil služkinjo: Cosa la že lei — ščava. Ko je ona odgovorila, da je Italijanka, je odgovoril: La skuži, kredevo, ke la že ščava!... Gospod revizor je postal uljuđen kakor jagnje in je odšel zadovoljno.
Imajo nas za ščave in postopajo z nami kakor ščavi! Mi pa jim dokažimo z dejanji, da nočemo biti sužnji.
Ali ima revizor pravico pošiljati koga iz stanovanja.
Menimo da ne! Ta slučaj se je že ponovno pripetil, da so magistratovci, ki so stopili v kako hišo, pošiljali goste, ki so bili tam prisotni, kar ven iz sobe in Iz stanovanje, a to z izgovorom, da imajo opraviti samo z hišnimi osebami. Ali prisotni ljudje so, menimo, vendar-le gostje v oni hiši, in le hišni gospodar in gospodinja imata pravico koga odsloviti ven, če se jim bi to zdelo umestno. — Sploh pa nam je neumljivo, da ne rečeno sumnjivo, ako kaka uradna osoba noče izvrševati svojega posla pred drugimi osebami, ako iste nikogar ne motijo.
Fabrikacija Italijanov na debelo.
V	hišo št. 381 na državnem kolodvoru na Opčinah je prišel predvčerajšnjim ob 2. in tri četrt popoludne v družino Simona Kariža neki mladič 16—18 let. Glavarja družine ni bilo doma, ker se je mudil v vasi. Nekaj pa je slutil in je bežal domov. Ali revizorja ni več dobil, ker je bil ta poslednji šel v postajno poslopje. Kariž ga je čakal pred svojim stanovanjem. In res sta čez nekoliko časa prišla po cesti oni mladi revizor in openski poljski čuvaj. Čim sta zagledala Kariža pred hišo, je pokazal nanj poljski Čuvaj in rekel italijanski! Tu je g. Kariž! Kariž je zahteval, naj pokažeta njegovo polo in res mu jo je revizor pokazal. In tedaj je opazil Kariž v svoje največe ogorčenje, da je zanj in za njegovo družino — 8 oseb — v rubriki občevalnega jezika nad besedo „slovenski" zapisano „ita-liano" !! Kariž je protestiral proti temu v slovenskem jeziku, naglašujoč, da on je Slovenec. Oh enem je ponujal revizorju radirko, naj izbriše besedo italiano! Revizor je res umel in je odgovoril v slabi slovenščini, da je žena Kariževa rekla, da govore v družini italijanski. Kariž pa: „To vas nič ae briga, katere jezike mi znamo. Mi smo Slovenci in naš občevalni jezik je slovenski." Vspričo temu odločnemu protestu in pozivu Kariža, naj se legitimira, je pokazal res neko legitimacijo, aH besede italiane ni hotel izbrisati in je silil, očevidno v strahu, v poljskega čuvaja: Andemo, an-demo. In odšla sta...
Ko je prišel Kariž domov, je zahteval •d žene pojasnila. In žena mu je pravila, da je oni mladič vstopil z italijanskim pozdravom : Bon giorno, a ona da je Iz uljudnosti odgovorila tudi z bon giorno! Ti dve besedi je revizor že porabil v pretvezo, da je iz vse te velike družine napravil Italiane.
Stvar je jasna, da bi bilo zgrešeno, ako bi vse te zlorabe pisali na rovaš teh mladih revizorjev. Nikakega dvoma ni, da postopajo po dobljeni direktivi in odgovorni za te Škandale so oni, ki dajajo take direktive. Ali slučaj s Karižem bodi v ponoven _ opomin našim ljudem, da govore z revizorji samo in izključno le slovenski, kajti — kakor kaže ta slučaj — ti revizoiji izrabljajo vsako italijanski izgovorjeno besedo v svoje namene. Radi vsake laške besedice so aaši ljudje v nevarnosti, da gredo v izgubo aa svojo lastno narodnost. Nesramno pritiskanje na naše ljudstvo v magistratnih sekcijah.
Te dni je bila klicana na sekcijo v novi ulici gospa C. Iz predsobe, kjer posluje Šestorica uradnikov, so jo poriaili v sobo, kjer posluje le en uradnik, M |e menda
ravnatelj dotičnega urada. Ta ravnatelj je gospo šikaniral in žalil. Rekel jej je, da je vsa naznanilnica falzifikat! Ko mu je gospa odgovorila energično, da je ona sama izpolnila naznanilnico in to vestno in pravilno, je začel jahati nad rubriko občevalnega jezika. Izpraševal je vse možno: kje je rojena ona, kam so hodili otroci v Šolo, od česa se živi ona, kako da govori v družini in se svojimi podnajemniki! Nazadnje je rekel: Je-li bil vaš sin navzoč, ko ste ga vpisovala? „Bil je,u — je odgovorila gospa — pa če bi tudi ne bil — jaz sem ona, ki ima pravico napisati za svojega mladoletnega sina občevalni jezik. „Kaj tudi sin govori ščavo ?" — je vprašal magistratni „vitez"! Na to nesramno žaljivko se je vspela in zavpila, da se ona ne pušča žaliti od nikogar — na kar je omikani ravnatelj popravil z: Ben ben, slavo!
Na to jo je začel pestiti, naj dovoli, da v rubriko za občevalni jezik zapiše še „italiano", rekši: Ravnokar je bil tu neki c. kr. redar j „inteligenten" mož in ta je privolil, da se mu je vpisalo zraven slovenskega še „italiano" e „tedesco"!
Naša žena pa ni šla na ta lim. Odgovorila je, da nima ničesar dostavljati in ne črtati; vse je napisala kakor odgovarja resnici in kar je potrebno po predpisih. Odšla je in možakar je razbuijeno zaloputnil vrata za njo!
Slovenske žene in možje! Čitajte pazno to notico in storite tudi vi vsi, kakor je storila gospa D.!
Pomankljivo izpolnjene naznanilnice.
Včerajšnji „Piccolo" pripoveduje sledeče :
„V Rojanu se je neki slovenski odvetniški kandidat predstavil sekciji za ljudsko štetje, imajoČ seboj pole za ljudsko štetje iz 25 hiš. Ker pole niso bile v posameznih rubrikah izpolnjene tako, kakor predpisuje ministrska naredba, je načelnik-sekcije rekel prinoscu, naj iste primerno izpopolni in potem zopet predloži. Pozneje pa je prišel na sekcijo priporočen omot, v katerem je bilo onih 25 pol enako izpolnjenih, kakor so bile predložene prvikrat. Na spremnici je bilo razvidno, da je omot poslalo slovensko politiŠko društvo. Tipičen slučaj nedopustnega vmešavanja."
Kaj je resnica na tem? Omenjene naznanilnice so bile iz Barkovelj. Na sekciji v Rojanu so jih odklonili, češ, da mora vsakdo sam prinesti naznanilnice svoje hiše. Dotični gospod je prinesel pole kratkomalo pol. društvu „Edinost", ki je iste poslalo sekciji v Rojan po pošti. Tu sta torej dve verziji. Gospod, ki je izročil pole pol. društvu „Edinost", pravi, da pol na sekciji niso sprejeli, ker so zahtevali, da mora iste prinesti vsak posestnik sam ; iz sekcije poročajo pa „Piccolu", da istih niso sprejeli, ker niso bile pravilno izpolnjene. Vzemimo, da je resnična zadnja verzija. Potem je bilo postopanje sekcije še vedno nepravilno. Na sekciji ne smejo odkloniti naznanilnic, Če tudi so iste tu in tam pomankljivo izpolnjene. Zato je baš revizija tu, da se even-tuelne pomanjkljivosti popravi. V Trstu se razume to stvar seveda drugače, namreč tako, da je namen in dolžnost revizorjev fabricirati iz Slovencev Italijane! Tu se umeje, da so potem naznanilnice, ki imajo slovenščino kakor občevalni jezik, vedno nepravilno izpolnjene in pomanjkljive!
Zdaj so že Nemci!
Nemški listi so že začeli objavljati vspehe ljudskega štetja v nekaterih krajih na Štajerskem in Koroškem. Dočim so med štetjem Nemci vedno govorili in pisali o občevalnem jeziku, sedaj ne pravijo več : Toliko ljudi se je prijavilo z nemškim, toliko s slovenskim občevalnim jezikom, temveč, toliko so našteli Nemcev, toliko Slovencev.______
Posl. dr. Winter o ljudskem štetju.
V svojem govoru v zbornici poslancev dne 17. t. m. je češko-socijalni demokratični poslanec dr. Lev Winter na nastopni drastični in resnici v polni meri odgovarjajoči način stigmatiziral gorostasnosti sedanjega ljudskega štetja:
Dne 20. junija minolega leta je zbornica poslancev sklenila, da je na ljudskem Štetju ugotoviti narodnost prebivalstva. Ako naj se nkrodni spori poravnajo, treba vendar pred vsem vedeti, kdo je, ki naj sklene sporazum, kako veliki so narodi in kje jih je iskati. Zato je bila ravno pri sedanjem ljudskem štetju neizogibna potreba, da se ugotovi narodnost prebivalstva. Vlada pa je sklep zbornice poslancev potisnila v stran in se je omejila na ugotovitev občevalnega jezika. — Vlada se na jedni strani sklicuje na to, da je vezana po mednarodnih pogodbah, ki zahtevajo ugotovitev občevalnega jezika In narodnosti, na drugi strani pa na to, da je narodnost pojem, ki ga ni možno določiti. To besedo je skoval baje sedanji finančni minister, dosedanji predsednik centrale finančne komisije. Ali v obeh pogledih je vlada postavljena na laž od — Prusije. Brez razloga na oba navedena razloga je dala Prusija ugotoviti narodnost svojih prebivalcev in ni videla v tem nikake nevarnosti za nemški narod. Govornik noče trditi, da bi bale državne oblasti kakoraibodf sodelovale aa latetffca-
cJjah, ali vlada je mirno gledala na vse te falzifikacije in ni pravočasno posegla vmes, da-si falzifikatorji niso skrivali svojih namenov.
Tu je govornik opisoval kakov terorizem so nemški hišni posestniki, tovarnarji kakor števni komisarji izvrševali nad svojimi uradniki in uslužbenci in kako so jim grozili z odpuščenjem. Potem je nadaljeval :
Vlada ni nastopila proti samovlastnostim števnih komisaqev, da-si jih je že bilo na kupe. Ni besedice odpora ni zmogla n. pr. proti temu, da se je n. pr. češkim uradnikom na centralnih mestih na Dunaju očitalo, da je občevalni jezik ministerstva vendar nemški, in da so češkim delavcem na Dunaju žugali, da bodo imeli neprijetnosti, ako se pripoznajo k češkemu občevalnemu jeziku. Ni nastopila proti temu, da so fabrikantje, hišni posestniki, občine nastopali z direktnimi grožnjami, ki vsebujejo čin po § 98 k. z. To se je zgodilo pod patronanco prejšnje vlade, ali sedanja vlada je so-kriva, ker ni takoj ob svojem nastopu ukrenila potrebno, da se izvrše popravki. Avstrijsko ljudsko Štetje je evropski Skandal, a poskrbljeno bo za to, da Evropa izve o tem. To ljudsko štetje je stalo mnogo denaija in dela, a je za znanstvene svrhe brez vsake vrednosti, porabiti bi je mogli k večemu za krivo znanost kakega Rauchberga. Na noben način pa ne more služiti v podlago za kakorSno si bodi administrativno ali zakonodajno reševanje narodnih vpraSanj!
Govornik more izjaviti v imenu češkega delavstva, da se bo to z vsemi močmi upiralo proti temu, da bi se iz ljudskega štetja, ki se je vršilo na ta način, hotelo izvajati kakoršnjebodi posledice, ki naj bi služile na škodo Čeških manjšin v sudetnih deželah in na Nižjem Avstrijskem. Vlada, pod katere patronanco je bilo možno kaj tacega, katere prvi uradni dan je bil označen z odpovedjo prostorov za šolo Komenskega v Poštorni; vlada, ki zistematično izpodkopuje zaupanje v splošno volilno pravico in intrigira proti vsakemu soc.-političnemu napredku, sme pričakovati vse drugo prej, nego da jo socijalni demokratje pozdravijo z zaupanjem.
Hvaležni smo državnemu poslancu dr.u Winterju na jedrnati besedi, s katero je ožigosal Bienerthov zistem povodom ljudskega štetja, ker sodba, ki jo je izrekel o načinu ljudskega Štetja na Češkem na škodo čeških manjšin, velja tudi in v polni meri za postopanje gospodovalne italijanske stranke pri nas.
Naša državnozborska delegacija.
Če kedaj, se je ravno te dni pokazalo, kako zelo škoduje nam Jugoslovanom na ugledu, ker naša delegacija na Dunaju ni složna.
„Zeit" n. pr. priobčuje te dni članek, v katerem govori o razmerah med Čehi in Poljaki, ter povdarja temu nasproti, da je nemška „Gemeinbiirgschaft* bolj trdna, nego kedaj poprej. Ker je na strani Čehov in Poljakov vse razorano, ti tudi ne morejo izvrševati na vlado nikakega upliva. Zato da bi se morali svobodomiselni Nemci tembolj zavedati svoje moči in izrabljati slabost na slovanski strani v to, da bi zahtevali od vlade, da jim da večje plačilo za to, da jo podpirajo...
Kakor da bi Nemci ne bili že dosedaj v preobilni meri izrabljali svoj upliv! Vendar je v tem članku, ki ga priobčuje „ZeitM, nekaj zelo značilnega. Jugoslovanov niti ne omenja. Zbog žalostnih strankarskih razmer, razsula in popolne desorganizacije naše delegacije v državnem zboru smo prišli tako daleč, da se nas niti ne omenja več 1
Še pred par meseci se je vsa notranja politika — poleg češko-nemškega spora — sukala v glavnem okoli Jugoslovanov, sedaj pa se nas kar naenkrat niti ne omenja več. Bienerthu se ni zdelo vredno, da bi v svojem programnem govoru omenil naše jugoslovanske zahteve. Postali smo „quantite negligeable*. _
Kriza na Hrvatskem.
Zagreb 19. I.
Današnji „Obzor" poroča, da je neverificirani poslanec in vendar saborski predsednik dr. Neumann odstopil od napovedanih konferenc v dosego delovanje sabora. Med tem je prinesla tudi oseška „Narodna obrana", brzojavko iz Zagreba, v kateri trdi, da je delazmožnost hrvatskega sabora zagotovljena. Ta list je glasilo „slavonske grupe' in je v bližini d.ra Neumanna, torej je menda dobro informiran v tej stvari. .Ni težko odgovoriti na vprašanje, katera stranka je zagotovila delazmožnost hrvatskega sabora.
To je popolnoma jasno. Edini franko-furtimaši so sposobni, da napravijo vladi tako uslugo. — To smo izvedeli že včeraj iz verodostojnega vira in vas obveščamo o tej najnoveji politični nemoralnosti franko-furtimašev. Med ostalim dozna-jemo danes, da bodo franko-furtimaši glasovali ne samo za indemniteto TomaŠiča, ampak da mu pomorejo tudi izvoliti delegate za skupni parlament v Budimpešti. S tem napravijo ti naši .državnopravni opo-zicijonald" naj več i atentat na svoj lasta! državno-pravni progna. Doslej so .državnopravne stranke" • priHU volitev delegacije v znak protesta
zapuščale zbornico. A zdaj — bodo voIHl Tomašičeve mameluke!
Kšeft je kšeft — roka roko umiva — a TomaŠič in frankofurtimaši se že razumejo. Delegati, členi hrvatsko-srbske koalicije so odšli v Budimpešto. Danes imajo sejo. V to sejo so povabljeni — in to pada v oči — tudi Tomašićevi podajači. Na konferenci bodo razpravljali v vedenju hrvatske delegacije nasproti bančnemu vprašanju in določi delegacija stališče nasproti temu vprašanju.
Dnevne novice.
f Prof. Josip Apih, ki je nagloma umrl v Celovcu dne 19. t. m., je bil roje« leta 1853 v Zapužah na Kranjskem; služboval je več let kakor profesor v Jičinu in na učiteljišču v Celovcu. Zadnja leta je bi vpokojen. Skozi dolgo vrsto let je marljiv« opravljal težke posle blagajnika pri Mohorjevi družbi. Pisal je zgodovinske sestavke svoj čas v „Ljublj. Zvon" in v „Slov. Matico", med drugimi „Žiga Herberstein" in spis „Kranjski stanovi". Med vsemi spisi se odlikuje pa njegova knjiga „Slovenci In leto 1848", v kateri opisuje kulturne in politične razmere pred 1. 1848 in pa vpliv tega leta na Slovence. Ta knjiga je temeljita zgodovinska študija, za katero je pisatelj porabil tudi mnogo doslej neznanega gradiva. Za Mohorjevo družbo je spisal knjigo „Naš cesar". Blag mu spomin I
Za vzpostavljeni e monarhije na Portugalskem. Iz Londona poročajo : Vojvoda Oportski je sklenil, da zapričie skupno z bivšim kraljem Manuelom akcij« za vzpostavljenje monarhije na Portugalskem. V to svrho se oba sestaneta na Angleškem.
Zahteve Ircev. Iz Londona: Voditelj Ircev Redmond je izvoljen predsednikom „Združene irske lige". Na shodu tega društva je bila vsprejeta resolucija, ki pravi, da bo irsko vprašanje rešeno Še le tedaj, ko angleška vlada podeli Irski popolno samostojn® upravo in narodni parlament z eksekutivaa oblastjo.
Turška flotna demonstracija. Iz Carigrada poročajo: Turška eskadra, obstoječa iz dveh oklopnjač, dveh križarjev in štirih najnovejih torpedovk, odpluje v kratkem v turški arhipe!. Sodi se, da gre za demonstracijo proti Grški. Krečanski mohamedanci, ki nujno prosijo, naj jih turška vlada ne zapusti, so darovali za turško floto 50.000 funtov.
Obsodba japonskih anarhistov. —
Kakor so poročali iz Tokija, je bilo radi nameravanega atentata na mikada in cesarsko rodbino, obsojenih na smrt 24 oseb. Sedaj javljajo pa iz Tokija, da je Mikado 12 od 24 spremenil smrtno kazen v dosmrtn« ječo.	_
Domače vesti.
Naša včerajšnja konfiskacija. Včeraj je dalo državno pravdništvo zapleniti naš list. Odkrito bodi povedano, da nam je ta zaplemba prišla, kakor — rekli bi — nepričakovana bomba; ker bi pa utegnil državni pravdnik v besedi „bomba" zopet najti kako anarhistično tendenco, pa bi list kar za sebe pridržal, pravimo : kakor strela z jasnega neba. Če je pri stvareh, ki se te dni dogajajo, sploh še možno mirneje pisati, nego smo to storili mi včeraj, potem res ne vemo več izhoda. Državni pravdnik nam je z včerajšnjo zaplembo pokazal, da moramo na vse, kar delajo tržaški magistrat in njega vredni jagri, molčati, da za tržaški magistrat in za njegove, nezakonitosti izvršujoče revizorje, komisarje, ali kakor se že imenujejo, ne sme biti kritike in da veljajo za v Trstu izhajajoči slovenski list kakor strogi in neizprosni: Noli me tangere!
Vzeta nam je možnost kritike. Zaplenilo nam se je včeraj celo odstavek, v katerem smo pripovedovali samo fakt, sam* suhi dogodek, kakor se je isti odigral. Prišli smo torej v Trstu že tako daleč, da ne smemo več navajati niti suhih dejstev 1
Odslej naprej bomo smeli torej sam« še hvaliti tržaški magistrat, ki da je naravnost uzorna oblast, ki se ravna strogo p# določilih zakona, ki v svojem uradnem poslovanju s Slovenci postopa strogo objektivno in nepristransko! Vse to bomo smek morda še pisati? O magistratnih revizorjih bomo smeli tudi pisati,, da so uzorni dečki, da ne izvršujejo nikakih nasilstev, da vrše svojo službo natančno po predpisih.
Tako bo morda še dovoljeno pisati. Če bomo poleg tega pisali tudi še, kaka je saditi krompir, repo in korenje, ba morda državni pravdnik tudi še puščal pasirati. O trtah že ne bomo smeli več pisati, ker bi se g. drž. pravdnik utegail spomniti na Mohameda, ki je rekel, da je t vinu vse zlo . . .
Če se je že začelo uvajati pri nas upravne in tiskovne razmere, kakor so vladale v nekdanji Turčiji, zakaj ne bi se uvedlo pri nas tudi košček korana, ki je prišel pri Mladoturkih že ob ves kredit. Na vsak način vidimo, da vlada najboljša volja, da bi uvedli pri nas zistem, ki je moral že v Turčiji napovedati bankerot.
Proti včerajšnji zaplembi vložim«, samoobsebi umevno, u t o k.
Rad! nameravanega novega urote aa sodiščik v Trsta je včeraj interveniral di£. posf. dr. Rvb£f pri predsedniku c. kr.
V Trstu, dne 21. janurtrja 1S11
»EDINOST c gt. 21
Stran IS
višega sodišča, g. Jakopiču, ki je izjavil, da se o stvari pač vršijo posvetovanja, da pa ni prišlo do sedaj še do nlkacega sklepa, akoravno bi obiinost dela zahtevala pomno-žitev uradnih ur. Dr. Ryb4f je temu nasproti naglašal, kake neprijetne posledice bi pretrgani urnik imel ne samo za sodne uradnike, temveč tudi za stranke, zlasti za one, ki daleč stanujejo, in za odvetnike, katerim bi popoludanske razprave jemale vsako možnost za pisarniško delo in posebno še za posvetovanja s strankami, s katerimi so že dosedaj mogli občevati le v popoludanskih urah. Gosp. predsednik je naposled izjavil, da hoče za sedaj uvesti le strogo kontrolo v svrho, da se bodo uradniki natančno držali dosedanjih uradnih ur m zlasti zjutraj pravočasno prihajali. Le v slučaju, da ne bi to pomagalo, bi se uvel pretrgan urnik.
Upamo, da je s tem ta stvar rešena in da do novega urnika tudi kasneje ne pride.
II. velik shod državnih uradnikov, učiteljev ter uradnikov državne in južne železnice. Kakor že javljeno, se bo vršil jutri (nedeljo) ob 11. uri predpoludne 11. velik shod državnih uradnikov, učiteljstva ter uradnikov državne in južne železnice v gledališču „Eden".
Ni potreba posebej omenjati, da bo ta shod za rešitev pereče uradniške zahteve velevažen ; posebno pomemben bo še zato, ker se je c. k. državnemu uradništvu pridružilo v popolnem soglasju tudi urad-ništvo obeh železnic.
Ako bi vlada ne privolila uradništvu po opravičeni 20 odstot. pristaniški dokladi, se lahko dogodi, da združeno uradništvo poseže po skrajnem sredstvu: pasivni rezi-stenci, kar bi bilo vsekako usodepolnega pomena za tržaški trgovski irgt kakor tudi za ves promet ob Adriji.
Zato bi bilo tudi glede na javno in splošno korist želeti, da bi se ustreglo popolnoma opravičeni zahtevi uradništva. Mej uradništvom, posebno nižjim, se čimdalje bolj Širi nezadovoljnost in klici: Ako je milijone denarja za dreadnoughte, mora biti tudi nekaj kronic za odpomoč bedi onim, ki so državi prodani, t. j. državnim uradnikom !
Vsekakor bomo razvoju tega važnega vprašanja tudi mi posvečali svojo pažnjo.
Narodne priproste pesmi se bodo
pele jutri v nedeljo v „Nar. domu" v sv. Ivanu. Peli jih bosta pevski društvi „Velesila" in „Slava", kakor sta jih že peli 8. januvarja v Skednju in 15. januvarja pri sv. M. M. spodnji. Pesmice so jako ljubke in dobro bi bilo, da bi se jih naša mladina naučila ter jih v družbi vedno prepevala. Izginiti morajo popolnoma one laške, umazane pesmi iz naše okolice — mesto njih naj pa mladina prepeva le naše lepe pesmi. To hočeta doseči „Velesila" in „Slava* in v ta namen prirejate take plesne in pevske večere. Vstopnina k plesu: moški 1 K, ženske 60 st. Čisii dobiček se razdeli med škedenjsko, magdalensko in svetoivansko podružnico sv. Cirila in Metoda. K obilni udeležbi so vabljeni vsi rodoljubi!
Štrajk premikačev v svobodni luki je končan. Došel nam je daljši dopis, ki ga priobčimo posebej.
Novo društvo v Škorklji prosi vse že prijavljene člane in vse one, ki se zanimajo za to ustanovitev, da se udeleže sestanka, ki se bo vršil v nedeljo, dne 22. januvarja ob 10. uri dop. v gostilni pri Markonu, Škorklja.
Prosimo tudi, da bi se mestni slovenski krogi vdeležili tega sestanka, ki bo važen radi našega društvenega življenja.
Letošnji kažipot (Guida generale). Prejšnja leta smo tožili, da je ta kažipot zelo pomanjkljiv, letos pa je — kolikor smo ga v naglici pregledali — pod vsako kritiko. Prejšnja leta je imel ulice, hiše in imena najemnikov, letos ima le imena hišnih gospodarjev in upraviteljev. Naša društva in udruženja so po ogromni večini izpuščena, ali pa navedena zelo na kratko in s poitalijančenimi imeni! Za trgovce in društva ne velja ta kažipot nič. Imenik prebivalstva je tako nepopolen, da ga ne bo možno rabiti za društvene prireditve, ako se noče izpustiti dve tretjini naših ljudi!
Tržaška mala kronika.
Pretep na ladiji. Anton Marčinovič, 2t>-letni kurjač iz Plomina, vslužben na parniku „Zichy", paroplovne družbe ,Adria'f se je skregal in stepel s krmilarjem. S pestjo mu je napravil veliko rano na licu. Ranitelja so aretirali.
Poskus samomora. Marija Savodnik, stara 20 let, dekla pri rodbini Usiglio v ui. Romagna Št. 18, je predsinočnjem ob 1. uri po noči v svoji sobi zažgala oglje v skledi in pričakovala smrt. Vsled smradu je prihitelo nekaj domačinov, ki so poklicali na pomoč zdravniško postajo. Zdravniku se je posrečilo potom umetnega dihanja rešiti dekle. Potem jo je dal odpeljati v bol-nftnico.
Velika nezgoda. Zakonska Obersnel v Tomaju sta včeraj, ker sta morala z doma, izročila svojo trimesečno hčerko Marijo v nadzorstvo svoji dekli. Ta je bila toliko neprevidna, da je dete posadila na klop nizkega ognjSča. Zgodilo se je nekaj strainega. Ogenj se je km njene obleke in
dete je dobilo grozne opekline. T pozni uri so pripeljali dete v tukajšnjo bolnišnico.
Koledar in vreme. — Danes: Neža dev. muč. — Jutri: 3 ned. po sv. 3 kraljih. Sv. Družina.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoldne -h 8 5° Cels. — Vreme včeraj: lepo.
Vremenska napoved za Primorsko: Večinoma jasno, semtertja megleno. Zmerni vetrovi.	_
Naše gledališče.
Jutri, ob 4. uri popoludne sloveča delavska drama
„JERNEJ TURAZER",
ali
štrajk barvarjev.
Jutri, ob 8. zvečer nad vse lepa burka
„HOTEL BRABAtfT'-.
Obe predstavi sta tako lepi, da zaslužita čim mnogoŠtevilnejega obiska „Jernej Turazer" je resna igra socialnega ozadja. Pisana je tako, da mora ugajati slehernemu. A „Hotel Brabant" je burka, polna smeha in zabave, polna življenja in vrvenja. Kdor bi se rad sladko nasmejal, je ne sme zamuditi.
Sedeži na galeriji so pritrjeni, popravljeni.
Vratarica „Narodnega doma" prodaja vstopnice.
Zadnjo soboto in nedeljo v tem mesecu igra v našem gledališču sloveča japonska tragedkinja „HANAKO" s svojo družbo.
* * *
Pevske vaje za možki zbor dram. društva se vrše danes točno ob 8 zvečer.
_ Pevovodja.
TRŽAŠKA GLEDALIŠČA.
VERDI. Danes se ponovi Spontinijeva opera „Vestale".
POL. ROSSETTI. Cirkus. EDEN. Varijetetna predstava.
Društvene vesti.
Kepa. V soboto ob 7. in pol zvečer, Acquedotto 22, I., prvi nastop. Dnevni red: Štev. 5 čita svoj humoristični izrodek: Nič bat'!" Brez gostov!	Štev. /.
Veselični odsek telovadnega društva „Sokol" v Trstu naznanja, da se vrši nocoj ob 9. uri navadna plesna vaja pod vodstvom brata prof. Umeka, pri kateri se poučuje „ Moravska beseda". K obilni udeležbi vabi
Odsek.
Vrdeljski „Sokol". Občni zbor Vrdelj-skega „Sokola" bo v soboto dne 28. t. m. ob 8. uri zvečer v vrdeljskem „Nar. domu" z običajnim dnevnim redom. Bratje, pridite vsi! —
Št. Jakobška „Čitalnica". Jutri nedelja od 3—5 vaja za novi ples „Slovanska zveza" od 5—9. ples._
Javna knjižnica „Čitalnica" je sedaj urejena in prične delovati v torek. Izposojuje knjige za sedaj ob torkih in sobotah od 7—9. zvečer.
Društveni ples priredi „Čitalnica" v soboto 28. t. m. v dvorani „Trg. izobr. društva".
Odlikovana pekarno in sladkorna
s zlato kolajno ta trižeem na mednarodni obrtni razstavi - ▼ Londona leta 190» —
Acquedotto 15 - Podruž. ul. Miramar 9
:š:rr trtkfat na svež krnh.
Prodajalni če je tudi dobro preskrbljena z vsakovrstnimi blSkoti posebno za €aj. Ima razna flna Tina ln likerje t buteljkah in fine desertne bombone. Sprejema naročila za vsakovrstne torte, krokate itd., kakor tudi vbb predmete za speči. Ima tudi najflnejgo moko iz najboljfilh mlinov BffT* po najniži eeni. Brezplačna postrežba na dom. — Priporoča (Ifnlifl fllAvb a T««! se slavnemu občinstvu z odličn. epe Štovanjem VI1IAU alibi H • 11 SI
Velika Izbera močnih hlač, srajc Itd. za delavce.
Air Artisiano
TRST, ul. Arcata št 9 vogal ul. Sapone
Čevljarska zadruga v jtfirnu
^^^^^ pri Gorici
Prodojolnlco čevljev v Trstu vla Barrlera vecchia 38
naznanja P. N. občinstvu v mestu in okolici, da ima vedno v svoji prodajalni VELIKO IZBERO vsakovrstnih čevljev za gospode, gospe in otroke. Dobi se tudi močne čevlje za delavce in težake vsake vrste in lastnega izdelka. Sprejemajo se naročila po meri in tudi vsakovrst. poprave.
Zadruga izdeluje čevlje tudi za c. kr. vojno armado v popolno zadovoljstvo.
Goljufija v blagu in izdelovanju je izključena. Priporoča se torej slavnemu občinstvu in okolici v slučaju potrebe, da ne
zamude priti v nje prodajalno.
r—s i ■■■■■■1	1AL1 OGLA?!	■■■■ Sil sls ■■■■
	MALI OGLASI se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina stane 40 rto-tink. Plača se takoj Ins. oddelkn.	
Ilrorlllilffl zmožnega trgov, pisar, poslovanja, UmUlIlIld, bIovenskega, nemškega in italijanskega jezika ifiče „I. primorska gostilnič. zadruga v : ^ave Trsta". Plača po dogovora. Nastop 15. februvarja. Ponadbe pod -Uradnitc* na PpravniStvo._111
Meblirano sobo 80 odda'naJem'UHca
Hov buffet pri sv. Ivanu
Luigi BRAIDOTTI
Via S. Cillino št. 1157 (Sv Ivanu) Trst
Izbor razne svinjine
in sira, kakor tudi piva, vina in likeijev s postrežba
Se priporoča LASTNIK.
Odprto do ene popolnoči.
IV. nadst
Barriera vecchia št. 22 117
CnenflHlftna veSča slovanskega, namškega in UUbpUUlUlld, italijanskega jezika išče službo kot sobarica, ali vzgojiteljica, z podučevanjein gla-sovirja. Naalov pove Edinost._108
Meblirana soba
Giacomo 2, II.
se odda v najem pri sv. Jakobu. — Campo San 109
» q meblovana Boba s prostim uhodom. St) Škorslja 8. Piero štev. 30, zadej za rojansko cerkvijo.____112
Odda
Slovenci in Mestjani! ie
poslužujete le v slovenski bri^nici v ulici Fontane 13, za kar se Vam toplo priporoča udani Anton Novak. — Vsaki Slovan ima narodni greh, ako podpira drugorodce. Svoji k svojim!_
ZALOGI VIN
ulica Pieta štev. 13
Točilo se pristna Tina za družin rabo
istrska in dalmatinska
iz najboljših kleti. Istrsko po stot. 72. Dalmatinsko črno Opollo po 80 stotink.
_udani Adolf Haiper
Potrtim srcem javlja podpisana vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je njihova ljubljena mati itd.
Antonija Sancin
po dom. Kotal
sinoči ob 11. uri po dolgi in mučni bolezni preminula.
Pogreb predrage ranjke bo jutri v nedeljo 22. t. m. ob 4. uri pop. iz hiše žalosti v Skednju št 186 na škedenjsko pokopališče.
Skedenj, 21.1. 1911.
Žalitfoča rodbina.
PrnHoin co ■ en 8ivalni atroi in dva p°"
riUUCtJU OO • končna omara, tudi en nizek, Naslov: via Galatti 20, vratar.
Zadruga opravičenih posestnikov
===== v Trebčah =====
vabi na
kateri se vrši
v nedeljo, dne 29. januv. t. 1.
ob 3. uri popolndne v prostorih „Gospodar, društva'
Dnevni red po pravilih.
Na obilno udeležbo uljudno vab!.
ODBOR.
Gostilna „Pri fldriji"
Trattoria „ALV ADRIA".
Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu, da sen« odprl gori imenovano -ostilno v BARKOVLJAH
na obrežju štev. 132. Točim samo pristna domača vina ln piodajam: Belo po 96 atot. liter Črno po 96, Dreherjevo pivo v atekl. po 32 st.
Pobi se tudi vino spumanti po 2*40 steklenica-
Maršala in vsakovrstni likeri. Kuhinja Je vedne preskrbljena s gorkim! In mrzlimi Jedili.
Za obilen obisk se toplo priporoča z geslom :
svoji k svojim ! Moslav Kocijančič.
i gostilna m
Filiale del Piccolo Pappagallo
.. ulica Ghega 13 ..
Točijo se najfinejža istrska in dal-matinska vina: Črno po 96 stot. Belo prastaro po Kron 1*12. Za
družine 8 stotink manj.
Domača kuhinja prirejena z na-::: ravnimi sredstvi. ::::
Izključena margarina.
in	-□
i
Veliki kinematograf „B6LV6D6RE"
SBS TRST - ulica Belvedere štev. 10 - TRST SSI
Program: Sobota 21. in Nedelja 22. januvarja:
f^^m 1) Solnograd (Interesantno po naravi). 2) Slika Mireilla ■HI (sent prizor). 3) Pisma mrtve (drama). 4) Babji štrajk (komič,)
V soboto 28. in nedeljo 29. t. m. VELIK NOV PROGRAM.
Velika klobučarna
Romeo Doplicher
Klobuki iz klobuke vine prvih tovarn«
Specijaliteta: trdi angleški klobuki
Emporij kup za potovanje in za Spori.
Stran IV
»EDINOSTc št 21
V Trctn. 21 januvarja 1911
Pevce društva „Kolo" vabim nujno stot; Intihar Fran, Godina Vinceac, N. N., ■a važen pogovor, ki bo jutri v nedeljo ob ivan Sajna po 20 stot.; X. Y., X. Y. po
2.	uri popoludne v prostorih „Trg. izobra-60 stot. ževalnega društva" v ulici sv. Frančiška! št. 2. Prosim, da pridete vsi in t o č n o, ker nam je prostor na razpolago samo do
3.	ure.	Predsednik.
Godbeno društvo „Lira" v sv. Križu priredi dne 23. t. m. v dvorani Magajna društveni ples.
Nar. del. organizacija.
Krajevna skupina v Škednju sklicuje za drevi, v soboto, občni zbor. Začetek •b 8. uri zvečer. Prostor: „Gospodarsko društvo" v Škednju. Naprošeni so vsi člani, da se tega važnega občnega zbora udeleže polnoštevilno.	Odbor.
V ponedeljek dne 23. t. m. točno ob S. uri zvečer se bo vršil v prostorih NDO. sestanek vseh zaupnikov iz svobodne luke, katerega naj se vsi gotovo udeleže.
DAROVL
Lonjerska Ciril-Metodova podružnica oskrbuje štiri nabiralnike od oktobra I. 1. sem. Oni pri „Konsumnem društvu4* razpostavljeni nabiralnik je bil takoj novembra meseca 1910 ukraden. Toda čez čas se je posrečilo priti zlikovcem na sled. Žalibog je oni malopridnež mladenič iz sicer dobre rocolske slovenske družine. Dobilo se je za ukraden nabiralnik primerno odškodnino in nov nabiralnik se že nahaja ed početka januarja pri „Kons. društvu". Ker je Lonjer majhen in so nabiralniki štirje, sklenilo se je, pobirati iz njih denar drugi mesec. — Doslej se je
šele vsaki nabralo:
pri „Županu u . * Kjuderju „ Ferlugi „ Kons. društvu
K
oktobra 1360 4-40
2-20 5 —
decembra 630 6 — 1-75
Vesti iz Goriške.
Za CM podružnico se je nabralo na svatbi g. J. Ravbarja z g. V. Ukmarjevo v Dutovljah Kil 20 ; pri ravnoisti svatbi v Vogljah kazen „Čuk..." med navdušenimi svati K 7*— ; skupaj K 18 20.
Želimo poročencema in darovateljem obilo sreče, družbi pa mnogo posnemalcev. Denar hrani podr. tajnik.
x Sejme za živino v Gorici je magistrat prepovedal do preklica, in sicer so prepovedani sejmi govedi, ovac in prešičev. Dovoljeni pa so sejmi enokopitarjev. Vzrok tej prepovedi je nalezljiva bolezen pri živini, ki se je pojavila v sosednjih deželah.
x Posledice prepira. V neki mizarski delavnici v Solkanu sta se sprla radi malenkostnih stvari delavca Lukežič in Novak. Novak se je bil končno tako razburil, da je vdaril tovariša s kladivom po glavi. Na Lukežiču so zdravniki konstatirali, da mu je pri udarcu počila lobanja in je njegovo stanje opasno.
Pojasnilo. — Iz Marezig: V tukajšnji občini je že izvršeno ljudsko štetje, ter moramo z zadovoljstvom konstatirati dejstvo, da od 3560 duš ni bilo niti enega slučaja za drugi, nego za slovenski občevalni jezik. Tudi se ni pripetilo nepravilnosti in tudi revizor c. k. okrajnega glavarstva v Kopru ni dobil takih. Vsa čast zategadelj števnim komisarjem gg. jur. Mahniču, A. Lovrečiču in J. Berne tiču, ki so to naporno delo za malo odškodnino izvršili v najboljšem redu. Izrekam jim kakor občinski funkcijonar najlepšo zahvalo.
Kar se pa tiče dopisa v tem cenjenem listu z dne 16. januarija t. 1. št. 16, pod
naslovom: „Malo pojasnila. Iz učiteljskih krogov" (???), v katerem dopisnik izziva v odgovor, oziroma pojasnilo, mu rečem, da _ . . .	. , (vkraden) j na: maice pogleda v svoje predale, kjer go-
—	Za drugi kamen nabralo omizje v;tovo do5i zafeljenega — dela. In naj v bo-„Kons. društvu" v Rojanu 5 K.	doče ostane pri svojem kopitu v svesti, da
—	Za božičnico podružnice družbe sv. i mu zdravila po tem receptu gotovo poma-CčrHa in Metoda na Greti nabral je gosp.1 gajo in pojasnijo vso stvar. Polagam mu tavrenčič Matija K 38. Darovali so sledeči tudi na srce, naj se ne meša v posle ma-
SE, Lavrenčič Matija K 5, Dolenc Matija, rezijske občine ter naj ne dirja tako vrato-anič Ivan, dr. Pretner, Matejčič F., I. P., j lomno naprej, kajti najbrže je marezijska A. Martelanc, vsi po 2 K; N. N., Taučer! občina kriva, da je on dopisnik sploh tukaj. Jakob, I. Zalaznik, Trstenjak Anton, Franc i Na drugo mu se zasedaj ne odgovar-Kraigher, Anton Bajec, Kovač, dr. Ivan1 jam, ali ker sem pooblaščen v to in je Pertot, N. N., Jožko Cvek, N. N., N. N., j tudi moja dolžnost, da strgam škodoželj-N. N., A. Germek, F. Fonda, Josip Pertot nemu in sebičnemu dopisniku krinko z rumena hiša, Starc-Paleževina, vsi po 1 K ;1 obraza; poživljam dopisnika, ki se skriva Jež Jožko, L Kraker, Pintar, Krepela po 50 za kulisami „učiteljskih krogov", naj se pri-
hodnjič pokaže na svetlo, ker le na takov način bi mu eventuelno vso stvar pojasnil in povedal, kar mu gre. Ob tej priliki bi bilo tudi možno konstatovati, da-li bi bil dopisnik sploh zmožen za komisarja ljudskega štetja ali ne ! ?
Marezige, 17. jan. 1911.
Fran Kerševani, občinski tajnik.
Vesti iz Istre.
Iz Klanca. Z ozirom na dopis z dne 16. 1. 1. 1911. štev. 16, naslovljen „Iz Hrpelj", prosimo podpisani v popravek sledeči dopis:
Ni res, da je bil napovedan bojkot proti plesu, ki ga je priredila CM podružnica za občini Ocizla-Klanec in Materija dne 8. I. 1911; res je pa:
1. da so se udeležili nekateri Klančani in sicer 11 po številu, ostali se niso vdele-žili radi posebnih vzrokov in ne iz nasprot-stva ; 2. res je t u d i, da je posodilo društvo „Slavnik" iz Klanca razno blago v vrednosti 30—40 K za odičenje plesne dvorane in to brezplačno. Torej, ako bi res imeli Klančani namen bojkotirati ples, bi niti ne posodili omenjenega blaga. H koncu bodi omenjeno, da nas je hotel dopisnik le očrniti kakor protinarodne in to-le iz „goreče ljubezni" do nas. Toliko v pojasnilo. Sicer pa je to prva in zadnja beseda z Vami, gospod dopisnik, ker računi so sklenjeni.	Klančani.
Novo društvo. C. kr. namestništvo je vzeto na znanje pravila novega društva: „Gospodarsko in olepševalno društvo" s sedežem v Kozini.
Zadnje brzojavne vesli.
Kuga v Mandžuriji.
PETROGRAD 20. V harbinskem predmestju Fudjadjaenu je dne 17. t. m. umrlo za kugo 240 oseb. Trupel ni možno pravočasno pokopati.
Amerika.
WASHINGTON 20. Chamt Clark je bil na včerajšnjem demokratičnem shodu enoglasno določen predsednikom za bodoči kongres.
LONDON 20. — „Times" poroča iz Washingtona, da je bila sinoči podpisana vzajemna pogodba med Združenimi državami in Kanado.
SANTIAGO de CHILE 20. Vlada namerava naročiti v Londonu in Washingtonu dve vojni ladiji — vsako po 26.000 ton. ki bosta imeli 13-colne topove.
Ustaja v Jemenu.
ADEN 20. Iman Jahia je napovedal Turčiji vojno in je odposlal oborožene čete na vse strani jemenskega gorovja. Šejk BonitaŠa se je pridružil Jahiji. Arabci se prerezali brzojavne žice. Cesta med Hodeid« in Sano je nevarna. Pošta, ki je že pred 12 dnevi odšla iz Hodeide v Sano, ni Še dospela v Sano. Splošno se pričakuje upor vse pokrajine. Oblastnije so brzojavno prosile vlado v Carigradu za ojačanja. Pretendent Idris je napal turške čete. Glavno mesto okraja Asir že oblegajo od začetka decembra. V mestu je zaprt guverner z močno posadko.
CARIGRAD 20. „Turquie" je zvedela, da je boj zapričet dne 15. t. m. z ustaši pri Ebhi v asirski pokrajini, trajal še včeraj.
Čete se poslužujejo topništva; zato je nade, da bodo uporniki odbiti. — Čete so imele 80 mrtvih in prav toliko ranjenih. Zgube upornikov so zelo velike. „Ikdam" poroča, da namerava poslati vlada v Jemen, če bo treba, še druge čete, razun onih batalijonov, ki se nahajajo že tamkaj.
Dunaj 20. Govori se, da bo namesto odstopivšega generalnega tajnika avstro-ogrske banke dvornega svetnika Prangerja imenovan Karol Zimmerman.
Pariz 20. Zbornica je vsprejela proračun ministerstva za notranje stvari. Kapitalski dispozicijski fond je bil vsprejet s 359 proti 135 glasom potem, ko je mini-sterski predsednik Briand stavil zaupno vprašanje.
Budimpešta 20. Včeraj opolunoči je iz neznanih vzrokov pričelo goreti na osebnem parniku „Iris", ki se nahaja radi poprav v starobudimski ladijedelnici. kadija je popolnoma zgorela. Vse prizadevanje gasilcev je bilo zaman. Ladijedelnica sama je bila v nevarnosti, vendar se je posrečita omejiti požar.
Razne vesti.
Koliko se je razpečalo del Leva Tolstega ? Ruski listi pišejo, da se je po vsem svetu razpečalo del Leva Tolstega za kakih 100 mil. kron. Od te svote odpada največ na Rusijo, kjer so v zadnjih 5 letih revolucije prodali za 12 milijonov rabljev del Tolstega. „Krajcerjeva sonata" je razpe-čana po svetu v 8 mil. komadih. V Rusiji so imeli največ vspeha: „Ana Karenina", „Vojna in mir" in „Sevastopoljske povesti". „Ane Karenine" je prodano 2 mil. izfcsov, „Vojne in mira" 700.000.
'{Kupujte ,Nar. kolek'!
V. emisija delnic JADRANSKE BANKE v Trstu.
—-■ ■-
Vabilo na sub škripci j o.
V preteklem letu je izvršil upravni svet Jadranske banke v Trstu le deloma sklep občnega zbora z dne 14. marca 1909 s tem, da je izdal 250» delnic k K 400— t. j. K 1,000.000-— nom. in povišal na ta način delniško glavnico našega zavoda na K 4,000.000-—. Tozadevna subskripcija je imela tak vspeh, da ni bH» nisi mogoče zadovoljiti vseh subskribentov.
Razvoj poslov Jadranske banke v preteklem letu je napotil upravni svet, da je sklenil v seji dne 28. decembra 1910, povišati v smislu puoblaščenja navedenega občnega zbora delniško glavnico za nadaljna dva milijona krta in izdati v to svrho
5000 delnic h K 400 -1, j. K 2,000.000 - nom.
pe nižje navedenih pogojih.	^^	/
Z izvršitvijo tega sklepa se bo povišala delniška glavnica našega zavoda na K 6,000.000 —, tako, da bo postala Jadranska banka največji avstrijski jajoelovanskl baačni zavnd. Bilančni vspeh preteklega leta odgovarja percentualno vspehom prejšnjih let, vkljub temu, da je bil četrti milijon šele od 1. junija 1910 javodu na razpolago. Zato namerava upravni svet predlagati občnemu zboru izplačanje zopet iste, t. j. 6%-ne dividende za preteklo leto in dotirati z večjim zneskom rezervne fonde, kateri bi se na ta način, vpoštevaje ažijo nove emisije, kmalu podvojili. Tudi ni izključeno, da bo občni zbor z ozirom na bilančni rezultat, zahteval povišanje dividende. V zadnji seji upravnega sveta se je sklenilo tudi, zahtevati od vlade dovoljenje za nadaljno povišanje delniške glavnine do zneska K 12,000.000 — in spremeniti v tem smislu pravila Jadranske banke.
Za V. emisijo delnic Jadranski banka v Trsta vegojo sledeči pogoji:	. .
a)	imejitelji delnic prejšnjih emisij imajo pravico prvenstva (opcije) in sicer so upravičeni, zahtevati na podlagi vsakih 2 delnic 1 delnico nove emisiie b« kara K 425 — za deMco;	,	F
b)	delnice katare eventuelno vsJed neizvriftve opcijske pravica preoetaeeje, so na razpolago novim subsknbentom in tudi imejiteljem starih delnic, v kolikor ki podpisali večje število delnic, nego jim na podlagi opcije pripada, po karza K 445*— za delnico.
Prijave za nove delnice ee sprejemajo do 15. februarja 1911 in je treba vplačati za vsako podpisano delnico takoj pri subskripciji K 300 — kot prvi obrok m ob enem kavcijo, oetannk pa — vpoštevaje svoječasno položeno kavcijo — pa I----*,",u ^	------ —a-----* m"	----
Neve delnice partidpiraje že na dobička za lata 1911 in za to morajo vplačanega prvega obroka, oziroma kavcije odobri banka subskribentom tudi podpisanih delnic.
Karznf dobiček (ažijo) pripade, kakor že zgoraj omenjeno, po odbitku stroškov in pristojbin nove emisije, rezervnemu zaklada banke.
Upravni svet je določil za V. emisijo delnic skoraj isti kurz, kakor je veljjal za IV. emisijo z namenom, da bi omogočil subskribentom, na katerih prijave ni mogel ozirati, nabavo delnic pod ugodnimi pogoji in bi pridobil Jadranski banki z določenjem nizkega kurza nadaljne interesente. Prijave na nove delnice ea sprejemajo:
V	TRSTU: pri blagajni banke.	*	v
V	OPATIH: pri blagajni banke.
V	DUBROVNIKU: pri Hrvatski vjeresijski banki in njenih podružnicah v Šlbosiku, Zadra la Spijete, in pri Dubrovački trgovački banU. RA DUNAJU: pri Živnostenski banki pro Čechy a Moravu, pri Osrednji banki čeških hranilnic in Češki indnstrijalni banki.
V	LJUBLJANI: pri Ljubljanski kreditni banki in njenih podružnicah v Celovca, Spijete, Sarajevu la Gorici m pri Trgovsjco-obrtoi baaia.
V	PRAGI: pri Živnostenski banki pro Čechy a Moravu, pri Osrednji banki čeških hranilnic in Češki mdustnjalni banki, t SPLJETU: pri Prvi pučki dalmatinski banki.	1
V	SUŠAKU: pri Banki i štedionici za Primoije in njenih podružnicah na Reki in v Bakra.
¥ ZAGREBU: pri Prvi hrvatski štedionici in njenih podružnicah v Vanždiea, Oejeka, Val. Gorici, Sfeku, Virovitici, drkvealci, Reki, Zemun, Balevara, DeJeiftah m Kraltavici M navedenih nabefcribčaik matih morajo aa taril depeelraU atare Mama a svrbe bvrtifve opoJjsks pravico.	^
M si »daj, da javna subskribcija prekorači znesek nove emisije, pridržuje si upravni svet pravico repartieije delnic med subskribente.
se s, c.
Upravni svet Jadranske banke v Trstu.
'Hmirf'i ▼ ■ Aui fz fiftftv.
i*Mv60a*tB eeaakteve
(Mam fcrvz
aH
poM.
kra.iinice,	£.edi« pošiljate* deaaija Vre?, str«*«t za smtstei**«^