SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LXVIII (63) • STEV. (N°) 23 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 17 de junio - 17. junija 2010 VRABEC V ROKI GOLOB NA STREHI Evharistični kongres v Celju IVAN ©TUHEC Predsednik vlade Borut Pahor je v zadnjih dneh pred nedeljskim referendumom o arbitražnem sporazumu uporabil dober slovenski pregovor, da je bolje vrabec v roki kot golob na strehi. Kako je s tema dvema ptičjima vrstama po referendumskem izidu, ki je bil izjemno tesen in zato se kako vprašljiv v luči znane parole, da imajo volivci vedno prav? Analitik Miro Kline je v svoji izjavi za Žurnal 24 ur dejal: ,,To je najslabši možni rezultat, zato ni razloga, da bi slavila ena ali druga stran. Slavijo lahko le na nasprotni strani, kjer si s tem izboljšujejo svoje pogajalske pozicije o arbitraži." Pahorjev vrabec je kot tisti negodni vrabčki, ki prezgodaj zapustijo gnezdo in so lahek plen mačk. Golob je morda ta hip še na strehi, a ga bodo prve konkretnosti odgnale, Bog ve kam. Komisija pravičnost in mir je v svoji izjavi pred referendumom povedala, da od volivcev pričakuje odgovorno glasovanje, in se ni opredelila ne za ne proti. S tem si je vodstvo Cerkve na Slovenskem ustvarilo pozicijo poslanstva goloba, ki bo morda še prišla prav. Posamezniki pa smo s svojimi resnimi pomisleki o arbitražnem sporazumu nizali racionalne argumente, ki so jih nekateri opredelili za poraz razuma, ker s tistim kilavim vrabcem nismo bili zadovoljni. Če pogledamo izide v celoti, potem smo na tem referendumu dobili 21 % nespametnih Slovencev, 21,28 % pametnih in 57.72 % brez pameti, ker je niso uporabili ne za ne proti. Premier s svojo posadko je vsekakor zelo pogumen, da gre z 21,28 % pameti v pogajanja, ki so nekaj let daleč od tega, da bo res imel v roki vsaj pravega odraslega vrabca, če ne goloba. Tisti, ki jih je tokrat motiviral slogan, končajmo to zgodbo, nehajmo se prepirati, dovolj dolgo se že vse vleče, saj je vseeno za tistih par metrov zemlje, in podobno, bodo morda z leti postali glasni, čeprav za to nimajo nobene legitimnosti več. Tisti, ki so se odločali iz perspektive svojega vikenda, hiše ali jahte na jadranski obali, postavljajo svojo osebno korist pred skupno in splošno dobro in jim je bolj ali manj vseeno za domovino, ker je praktično ne potrebujejo. To so predvsem meščani, ki bi naj bili obrnjeni v svet. Tisti, ki smo imeli pomisleke o pametnosti tega koraka, pa bomo čakali na dan, ko bomo po Erjavčevo postavili spomenik predsedniku vlade, nekje na slovenski obali. Med tem časom pa tematika meje med Hrvaško in Slovenijo zagotovo ne bo izginila z dnevnopolitičnega jedilnika. Mednarodni glasovi govorijo o velikem dnevu za obe državi. Kakor da ne bi znali šteti do 51,48 in do 48,52. Velik in zgodovinski dan bo takrat, ko bosta imeli Slovenija in Hrvaška vsaka svojega vrabca v roki in skupnega goloba na strehi. Do takrat pa je še dolga in naporna pot; če jo bo Slovenija trasirala tako, kot jo je z blokado Hrvaške ob nepravem času in z arbitražnim sporazumom, ki ga spremlja hrvaška enostranska izjava o dostopu Slovenije do odprtega morja, se lahko samo bojimo, da ne bo ne vrabcev ne golobov. V senci tega mednarodnega perutninskega trga je slovenska katoliška Cerkev skupaj z drugimi verskimi skupnostmi dočakala odločitev Ustavnega sodišča o zakonu o verski svobodi. Prvi tovrstni zakon na sodobnih moralnih in pravnih predpostavkah je pod streho. Ali to v Sloveniji pomeni mir oziroma goloba na slemenu, kjer se stikajo država in Cerkev ter verske skupnosti, bomo videli. Vsekakor vrabec, ki ga je izročilo Ustavno sodišče, ni tako šibek, kot bi si želeli tisti, ki so napovedovali redifinicijo zakona o verski svobodi. Glede na 99-odstotno podporo vseh verskih skupnosti t. i. Šturmovemu zakonu in glede na stališča Ustavnega sodišča, da so verske skupnosti javno dobro, bi smeli pričakovati celo prve lastovke. Ena izmed njih bi lahko bila dogovor o tem, da je v slovenskem šolskem sistemu potrebno vnovič razmisliti o kultiviranju mladih na področju religijske materije, če hočemo in želimo, da bo medverski in medreligijski dialog mogoč in da bomo tako sledili smernicam tiste evropske politike, ki si prizadeva za trajen demokratičen razvoj svojih državljanov in državljank. Večja ozaveščenost na tem področju bi morda celo lahko prispevala k temu, da bi se odstotek tistih, ki jih dejavna soudeležba v družbenem in političnem življenju ne zanima, zmanjšal. Morda pa prav to ni všeč politiki, ki slavi zgodovinske dogodke prej, kot do njih v resnici pride. Vsi dosedanji ključni dokumenti, ki naj bi urejali razmerje med katoliško Cerkvijo in državo v Sloveniji, so morali čez Ustavno sodišče. Pravna stroka, ki jo je za te pobude najela leva politična opcija, je bila v dobršni meri goreča zagovornica arbitražnega sporazuma. Če bo njen izkupiček v primeru meja takšen, kot je na področju ustavno verske materije, potem bodo vrabci čivkali o njihovi strokovnosti, ki se ne more osvoboditi protiverskosti, zato je iracionalna in temu primerno vredna zaupanja na vseh drugih področjih. (Po D^^ž^^^) Preteklo nedeljo, 13. junija^ je bil praznik slovenske Cerkve. Število udeleženih vernikov na Slovenskem evharističnem kongresu v Celju je preseglo pričakovanja; razglasitev Lojzeta Grozdeta za prvega slovenskega blaženega mučenca je pozdravilo 32.000 vernikov. Verniki iz vse Slovenije in tudi tujine so od jutranjih ur množično prihajali v Celje na Slovenski evharistični kongres, ki je potekal prvič po letu 1935. Njegov namen je bil poudariti pomen evha-ristije med verniki. Organizatorji so sicer napovedovali udeležbo 25.000 vernikov, a je število udeležencev močno preseglo njihova pričakovanja. Po številu udeležencev je tako to eden najbolj množičnih dogodkov v zgodovini samostojne Slovenije oz. najštevilčnejši dogodek po drugem obisku papeža Janeza Pavla II. leta 1999. Nad tem je ob sklepu kongresa izrazil navdušenje tudi ljubljanski nadškof in metropolit Anton Stres. Kongresa so se sicer udeležili bo pozorno branje zgodovine Cerkve na Slovenskem, „zlasti nasilnih preganjanj, ki jih je utrpela v preteklem stoletju - pomislimo na čase tuje okupacije, državljanske vojne in brezbožnega režima -razkrilo, da je bila Božjemu ljudstvu evharisti-ja glavni vir opore, moči in tolažbe". Berto-ne je še prepričan, da iz maše tudi Cerkev v Sloveniji črpa navdih in moč za svoje dejavno pričevanje za vero v sodobnem razkristjanjenem svetu. Slovenske vernike je tako posebej pozval, naj obnovijo svojo zavzetost in naj vsak kristjan znova odkrije lepoto nedeljske evha-ristije. Po njegovih besedah namreč kristjane to, kar doživljajo in obhajajo pri maši, napolnjuje s takšnim veseljem in hvaležnostjo, da tega ne morejo ohranjati samo zase. „Prizadevajte si torej, da boste v okolju, v katerem živite, oznanjali in pričevali za krščansko vero," je dejal. Kongres se je sicer začel z uvodnim programom, petjem in pričevanji. O pomenu evharistije in o ljubezni do revnih je pričeval tudi slovenski misijonar Pedro Opeka. Posebej slovesen je bil tudi prihod milostne podobe Marije Pomagaj z Brezij na stadion. Romanje Marije na tokratni kongres je zgodovinski dogodek, saj je njena podoba šele četrtič zapustila svoje mesto v baziliki. K slovesnosti kongresa je danes gotovo prispevalo tudi petje, saj je v pevskem zboru sodelovalo več kot 1300 pevcev. Na vprašanje, kaj se bo zdaj dogajalo po Slovenskem evharističnem kongresu in beatifikaciji mučenca Lojzeta Grozdeta, je Stres odgovoril, da ima kongres tri sporočila. Prvo je, da bi verniki razumeli sveto mašo kot resno stvar oz., da kristjani brez svete maše ne morejo obstajati, drugo sporočilo se nanaša na dolžnost do pričevanja za katoliško vero in tretje sporočilo v ospredje postavlja leto 2011 kot leto solidarnosti, dejavne ljubezni in družbene odgovornosti. nekateri politiki, vendar nihče iz državnega političnega vrha. Stres je glede tega dejal, da bi državni vrh s svojo navzočnostjo pokazal, da so tudi katoličani sestavni normalni del družbe. Poudaril je, da se državni vrh udeležuje številnih prireditev, ki jih pripravlja civilne družbe, in Cerkev je tudi pomemben del te družbe. Vrhunec kongresa sta bila maša in razglasitev Grozdeta za prvega slovenskega blaženega mučenca. Grozdeta je za blaženega razglasil državni tajnik Svetega sedeža, kardinal Tarcisio Bertone, ki je tudi vodil mašo. Množica vernikov je razglasitev pozdravila z močnim aplavzom. God Grozdeta se bo obhajal vsako leto 27. maja, na dan njegovega rojstva. Po razglasitvi Grozdeta za blaženega so odkrili tudi njegovo podobo, v procesiji so prinesli njegove relikvije. Državni tajnik Svetega sedeža Bertone je v pridigi izrazil veselje, da je lahko za blaženega razglasil Grozdeta. Med drugim je izpostavil pomen evharistične skrivnosti, ki je, kot pravi, Božji dar za življenje sveta: ,,Še več, v evharis-tiji Bog sam postane dar, ki na nek način postane gost svojih otrok, njihova jed in sestavni del njihovega bitja". Po kardinalovih besedah nam Lojze Grozde, prvi slovenski blaženi mučenec Lojze Grozde se je rodil 27. maja 1923 v Gorenjih Vodalah v župniji Tržišče pri Mokronogu na Dolenjskem. Bil je nezakonski otrok. Ko je bil star štiri leta, se je mati poročila, sam pa je ostal v domači hiši in je zanj skrbela teta. Poskrbela je, da je šel po ljudski šoli študirat v Ljubljano, kamor je odšla služit. Dobrotniki so ji pomagali, da je Lojze lahko študiral. Postal je član dijaške Katoliške akcije in je sodeloval v zavodski skupini Marijine kongregacije. Zadnja leta gimnazijskega študija so bila leta bližajoče se svetovne vojne. Za Lojzeta je napočil čas osebne poklicne odločitve. Svojo pot je iskal v poglobljeni molitvi, ki jo je združeval z delom za druge. Med počitnicami pred zadnjim srednješolskim letom se ni vrnil domov, saj je bilo tam vedno več nasilja. Za obisk se je odločil šele za novo leto 1943. Ko se je odpravil iz Ljubljane na Dolenjsko, ga je na Mirni ujela partizanska straža in ga začela zasliševati. Pri njem so našli latinsko mašno knjižico, knjigo Tomaža Kempčana Hoja za Kristusom in knjižico o fatimski Materi Božji. Odvedli so ga v bližnjo gostilno in ga naprej zasliševali. V Grozdetu so iskali vojnega obveščevalca. Dne 23. februarja 1943 se je delno razkrilo, kaj se je zgodilo z dijakom Grozdetom, ki so ga sredi noči mučili na Mirni. Šolarji so nabirali v gozdu zvončke in našli njegovo truplo. Na truplu so bili sledovi strašnega mučenja, truplo pa je bilo nestrohnjeno. Slovenska manjšina v Italiji IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš je v Ljubljani s podsekretarjem na italijanskem zunanjem ministrstvu Alfredom Mantico, ki je pristojen tudi za vprašanja manjšin, spregovoril o problemu financiranja slovenske manjšine v Italiji. Kot je po^ srečanju v izjavi za medije dejal dr. Žekš, sta se s sogovornikom dogovorila, da se do poletja pripravi analizo trenutnega stanja financiranja dejavnosti slovenske narodne skupnosti v Italiji in italijanske v Sloveniji. To vprašanje bo nato ena izmed tem jesenskega srečanja ministrov slo- venske in italijanske vlade. Odprta vprašanja glede manjšine naj bi tako postala stalnica v vsakoletnih medresorskih usklajevanjih med državama. Mantica, ki je na italijanskem zunanjem ministrstvu odgovoren za Italijane po svetu, v njegovi pristojnosti pa je tudi vprašanje manjšin, je sicer dejal, da italijanska vlada v predlogu proračuna še ni prišla do sredstev za manjšino, tako da glede tega ne more še ničesar zagotoviti. Slovenska manjšina v Italiji se v zadnjih letih sooča z vedno večjimi finančnimi težavami. Slovenska manjšina je v zadnjih mesecih že opozarjala, da vlada v Rimu načrtuje dodatno krčenje sredstev. Žekš je v pogovoru z Mantico tudi izrazil nujnost, da slovenska manjšina v Italiji dobi sogovornika tudi v Rimu, saj ga ima sedaj le na lokalni ravni. Šlo bi za stalno manjšinsko omizje pri italijanski vladi, v okviru katerega bi razpravljali o problemih manjšine, pa tudi o širših razvojnih vprašanjih. Minister in italijanski podsekretar sta se dogovorila, da bosta v kratkem pripravila predloge glede organiziranosti in delovanja omenjenega omizja. TONE MIZERIT SLOVENSKI SVETOVNI KONGRES Konferenca za slovenske arhitekte Svetovni slovenski kongres letos organizira že IV. konferenco slovenskih arhitektov iz sveta in Slovenije, ki bo potekala od 20. do 22. oktobra v Bohinju, v prvem eko hotelu v Sloveniji, v Bohinj Park hotelu. Bohinj so izbrali prav zaradi vsebinske zasnove tokratnega srečanja: IV. konferenca bo tudi tokrat nadaljevala prizadevanja Svetovnega slovenskega kongresa za povezovanje in združevanje znanj in praks s sorodnimi področji: arhitekture, gradbeništva, urbanizma, krajinarstva in oko-ljevarstva. Klimatske spremembe in spremembe ekoloških standardov namreč narekujejo sodelovanje in usklajevanje teh panog ter skupno iskanje rešitev za izzive bivanja moderne civilizacije. Konferenco pripravljajo v sodelovanju s Fakulteto za gradbeništvo in šole za arhitekturo Univerze v Mariboru, Fakulteto za arhitekturo in Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije ter Zbornico gradbeništva in industrije gradbenega materiala. Vsebinske iztočnice so: spoštovanje in varovanje arhitekturne zapuščine v Sloveniji; učinkovita raba energije v gradbeništvu; „pametna arhitektura" ali moderna arhitektura? Arhitektura in nove tehnologije; uporaba lesa v arhitekturi in gradbeništvu; predstavitev dela slovenskih arhitektov in gradbenikov iz sveta; arhitektura in gradbeništvo v varovanih območjih v povezavi z Alpsko konvencijo. Kongres in vodstvo konference vabita vse slovenske arhitekte in gradbenike, ki bi jih tovrstno srečanje zanimalo, da stopijo v stik z Upravno pisarno: (tel. 00386 1 2428-550 ali e-naslov: info@slokongres.com) za dodatne informacije, za prijavo in sodelovanje. VTISI IZ SLOVENIJE Doživetje na celjskem stadionu (Od našega dopisnika) Doživeli smo Slovenski evharistič-ni kongres. Nekaj, česar ne bomo več doživeli, če upoštevamo, da je bil prejšnji pred 75. leti. Slovesnost, ki jo bo težko pozabiti zaradi veličastnosti in večletne priprave. Pa tudi zato, ker smo dobili prvega mučenca, proglašenega za blaženega. Vsaj za trenutek smo lahko začutili nebeški dah, ko je papežev legat kardinal Bertone prebral razglas svetega očeta. To je bil res idealen trenutek. Vsi vemo, da ni idealnega življenja na zemlji, ker kristjani verujemo, da smo le na poti v boljše - idealno -življenje v nebesih. Tega smo se zavedali tisti, ki nam ni bilo dano videti slovesnost na lastne oči. Tudi idealne Slovenije ni na tem svetu, ker nima urejenega prostora, na katerega bi lahko spravili 32.000 ljudi. Še Jankovižev stadion ne bo tega spremenil. Bili smo eni od 9.000 vernikov, ki so morali slediti obredu in maši po raznih prostorih; mi smo bili v prostorni športni dvorani. In nobeno odkritje ni povedati, da ni istega doživetje, vzdušja, iste polnosti življenja kot na tribunah ali na igrišču Arene Petrol v Celju. Tudi idealnih oseb ni, kljub temu, da si jih mnogo prizadeva, da bi živeli čim bolj idealno. Drugi pa izpolnjujejo norme le v toliki meri, da niso v prestopku. V dvorani je programu bilo malo težko slediti zaradi medle slike in nejasnega zvoka. Ljudje so se posedali in šumelo je kot v Južni Afriki med tekmami. Nagovoril nas je misijonar Peter Opeka, a težko se je bilo zbrati. Za nami smo imeli dve vrsti najstnikov brez nadzora, brez vidnih voditeljev, ki so delali nemir in se za tako prireditev neumestno vedli. Tudi ko je začela maša se položaj ni izboljšal; (pre)glasno so govorili neslanosti, stopala naslanjali na vrh (naših) naslonjal pred^njih sedežev itd. Če dotedanji opozarjajoči pogledi in besede, ki so se s časom spreminjali v ubijajoče, niso nič pomagali, je bilo treba poseči po efektivnejšem orožju. V izmenjavi besed so rekli, da so iz znanega mesta na Dolenjskem. Deklici sem odgovoril: ,,Mi prihajamo pa iz Argentine. In če zaradi vašega obnašanja ne bomo mogli slediti slovesnosti, potem ..." in sem nadaljeval v sočni martinfierrovski govorici s tipičnim šoferskim izrazoslovjem, da jih bom poslal - saj veste, kam ... In zaključil: ,,Zdaj verjameš, da smo iz Argentine?" In čudo: položaj se je umiril! Čez čas mi Miriam prišepne, da zdaj verjame v moč molitve. Ona je med tem posegla po najučinkovitejšem orodju, če se mile-je izrazim, s katerim se tam gori, v Idealni Deželi, lahko vse doseže. - O, iluso!, sem sam sebi rekel. Jaz pa sem si domišljal, da je z argentinskim besednim zakladom mogoče vzpostaviti mir ... Sicer pa je bilo le premirje, v katerem se je nekaj neotesancev (in neotesank) odločilo za umik. Žal ne vsi. Pri njih je bilo treba posredovati še z dodatnimi ukrepi. Seveda, prišli so pod prisilo, ne iz lastne volje, da bi si pridobili pravico do ne vem česa; morda zlato zvezdico pri pripravah na birmo, ali za kako prijetno dejavnost v okviru veroučne skupine, ali česa podobnega. ,,Torej nisi se uprl, ko so te primorali, da prideš, tu pa se nočeš obnašati, kot se spodobi za tako slovesnost? Tudi toliko nisi korajžen, da bi se zdaj uprl in odšel, saj te to, kar se tu dogaja, ne zanima! Ali si kristjan? (prikima) Potem se pa obnašaj, kot tak!" In s tem je bilo konec debate. Kmalu sta bili obe vrsti prazni. In ko zdaj to pišem in berem, si spet sam sebi priznam, da tudi jaz nisem idealen. Tolažim se z Mojstrovim usmiljenjem do Kmeta in drugih vlog Velikega odra sveta, ki ga te dneve gledamo po raznih slovenskih odrih. Veliko ljudi bo lahko čez mnogo let reklo, da je doživelo evharistični kongres. Veliko jih bo lahko reklo kvečjemu to, da so živeli v času, ko je bil v Sloveniji evharistični kongres ... GB Stvari se razvijajo hitreje, kot je bilo pričakovati. Poleg tega so vsi napovedovali „politične počitnice" za dobo svetovnega nogometnega prvenstva. Sedaj pa skušajo izkoristiti ta čas in prehiteti nasprotnika. Grozeča fotografija. V argentinski politiki so „fotografije" posebne vrste dejavnik. Biti na isti fotografiji pomeni združenje, podporo, priznanje. Znan pa je tudi izraz ,,le za fotografijo", kar pomeni, da nekdo sicer javno pokaže zavezništvo, kar pa še ne pomeni, da je to zavezništvo resnično ali trdno. Pretekli teden so ,,skupno fotografijo" organizirali vsi peronistični veljaki, ki ne soglašajo z vladno politiko in skušajo izriniti Kirchnerja z oblasti. A v tem primeru je bila fotografija izraz trdne volje, da bodo nastopali povezano in skupni blagor postavili pred osebne interese. Je to mogoče v krogu domače politike? Do tega je v preteklosti že kdaj prišlo; zakaj torej ne v sedanjosti? V „federalnem peronizmu", kot sami sebe imenujejo, so spoznali Kir-chnerjev namen, da razbije opozicijo in si s tem zagotovi zmago. Zato je izreden dosežek sklep, da se bodo predstavili z enim samim kandidatom, s čimer je Kir-chnerjeva zmaga več kot dvomljiva. Za opozicijo je skupek priimkov kot Mondi-no, Busti, Sola, Toma, Du-halde, Rodriguez Saa, Romero in Puerta blažena vizija, za vlado so to grozljive sanje. Poleg tega je De Nar-vaez pristal na to, da se ne bo potegoval za predsedniško kandidaturo, temveč se zadovoljil s tekmo za buenosaireško guver-nerstvo. Je končno peronis-tično opozicijo srečala pamet? Bog daj. Luči in sence. Seveda, je to šele prvo približanje nekemu skupnemu projektu. Kot smo že zadnjič omenili, je veliko bistvenih vprašanj, ki jih morajo rešiti, preden nastopi odločilna volilna kampanja. Prva zadeva v tem smislu je, kako bodo sploh nastopili. Nekaj jih je za to, da organizirajo novo stranko in nastopijo samostojno. Drugi bi raje videli, da bi vse ostalo v okviru peroniz-ma in bi se spoprijeli z Kirchnerjem že na primarnih volitvah. Potem pa ostaja še vrsta notranjih vprašanj, ker nihče ničesar ne podari: vse je posledica trdih pogajanj. Po določitvi predsedniškega kandidata bo stekla borba za guver-nerska mesta, poslanske kandidature, senatorske stolček, itd. Tudi obljube in zagotovila gospodarskih podpor tistega, ki naj bi končno prevzel oblast. V tej skupini pa je manjkal vodja vlade avtonomnega prestolnega mesta, Mauri-cio Macri. Dejstvo je, da njemu mnogi v peronizmu zanikajo, da bi bil peronist. Zato je tudi nastala polemika med njim in de Narvae-zom, ki pa ni drugega kot politična histerija. Je pa ta skupna fotografija pozitivno odjeknila v gospodarskih krogih. Celo podjetniki, ki so na vladni strani, se skušajo približati ,,za vsak slučaj". Obenem se je ta politični prostor hitro napolnil z ekonomisti, ki ponujajo vsak svojo rešitev težkemu sedanjemu položaju. Svojo ,,pomoč" so obljubili že Roberto Lavag-na, Martin Redrado in Martin Lousteau, da imenujemo samo nekaj najbolj zvenečih. Tudi na levi. Da ne bi zaostali za peronizmom, sedaj še radikali organizirajo „skupno fotografijo". Tekmovanje poteka med Alfonsinom in Cobosom. Že dvakrat je zmagal Alfonsin in podpredsednik zaskrbljeno gleda. Zmage Alfonsina pa odpirajo možnost široke leve povezave. Elisa Carrio namreč noče nič slišati s kakim dogovorom, kjer bi bil Cobos. V socializmu pa sta preteklo nedeljo zmagala Binner in Giustiniani, kar pomeni zmago protivladne struje te stranke. Oba sta pripravljena stopiti v široko levičarsko povezavo. Tam bi manjkal le Pino Solanas, ki noče ničesar skupnega z radikali ne z gospo Lilito. Kot se že tradicionalno dogaja na argentinski levici, je nemogoč nek skupen nastop. Žalostne številke. Te dni je vladni zavod za statistike objavil ugotovitve inflacije v preteklem mesecu, ki zopet dosegajo komaj polovico privatnih številk. Žalostna stran vsega tega je, da je po uradnem štetju socialni položaj še kar v redu, resnica pa je drugačna. Poglejmo primer: skoraj pet milijonov upokojencev prejema komaj 900 pesov mesečno. Po uradnih statistikah s tem ne zapadejo revščini. Privatne ugotovitve pa navajajo, da je za normalno preživetje potrebno 2.000 pesov mesečno, torej dobijo komaj polovico potrebnih sredstev. Sploh tudi večina delavskih plač komaj doseže omenjeno številko. Revščina je skoraj na pragu. Ali je trden vaš most? Tudi vprašanje blokade mostu do sosednjega Urugvaja se razvija. Vlada je končno sklenila, da proti vodjem blokade uvede sodno tožbo. To je pretreslo sicer že zdesetkano skupino vztrajnih piketerov. Začeli so govoriti o umiku, a seveda ne brezpogojno. Zahtevajo, da naj sosednja država dovoli skupno analizo glede morebitnih okuženj. Izvaja pa naj se v okviru podjetja, ne zunaj na reki. Na to pa urugvajska vlada noče pristati. Kako se bo stvar razvila še ni jasno. Kaže, da bo vlada brez nasilnega posega odprla most. A politična cena bo velika. 65. LET NARODNE TRAGEDIJE DVA SVETOVA - EN SAM SPOMIN Slovenija in Argentina. Kočevski Rog, Teharje, Huda jama in Buenos Aires. Isti spomin, isto pričevanje, ki se ponavlja iz leta v leto, ki se pretaka iz roda v rod. Letos poteka 65 let tragičnih dogodkov, ki so za vedno zaznamovali slovenski narod. In vendar, po tem razsežnem obdobju, že tretji rod ohranja spomin, priča o njihovi žrtvi, se jim zahvaljuje in poje domobranske pesmi. Zato nas žalni žalostni junij vedno zbere v molitvi in počaščenju naših mučencev, ki so padali v jame v juniju leta 1945, v tisti daljni pomladi, ki je za nas, v drugem svetu, jesen. Čudovit nedeljski popoldan, poln prijetnega sonca, nas je zbral v območju Slovenske hiše v Buenos Airesu, daleč od pozne severne pomladi leta 1945, ko je tisoče in tisoče mladih mož in fantov - domobrancev, je padalo v jame. In tam ležijo še danes, nezapisani, nepokopani. Njihovi zemeljski ostanki pa vpijejo po priznanju in resnici. Slovenci v Argentini vztrajno ohranjamo obred prvih junijskih nedelj, ko se zberemo, da počastimo njihov spomin, molimo zanje, jih skušamo dojeti in potrditi njihov boj. skupna slavnost poteka že od samih začetkov na ta dan, potem se pa v teku meseca žalne proslave ponavljajo po vseh naših krajevnih Domovih, kjer se odvija vsakdanje življenje slovenskega člo- veka pod južnim križem. Kot stalno doslej je tudi letošnji spomin organiziralo naše osrednje društvo Zedinje-na Slovenija. A iz leta v leto se slika spreminja. Skoraj ni več živih domobrancev; komaj peščica tistih, ki so se rešili poboja. Ni več domobranskih mater in očetov. Večina od njih je že v slavi, skupaj s svojimi dragimi. Na izpraznjena mesta stopajo njihovi sinovi in hčere, pa vnuki in vnukinje. Spomin pa se ohranja. Nedelja 6. junija je bila prijetna, normalen potek pa je delno motil slovenski referendum. A proslava je privabila veliko število rojakov. Začetek je bil napovedan ob 16. uri, a že mnogo prej so prihajali: za razgovor, obujanje spominov, molitev v cerkvi pred našo brezjan-sko Marijo Pomagaj ^ Vsak obiskovalec je že pri vhodu dobil lično tiskan program svečanosti (izvirna stvaritev umetnice Gabriele Petkovšek). ŽALNA SVETA MAŠA Spomin se je začel v cerkvi Marije Pomagaj z mašo, ki jo je daroval delegat slovenskih dušnih pastirjev msgr. dr. Jure Rode, ob spremljavi p. Alojzija Kukovice DJ in msgr. Mirka Grbca. Cerkev je bila polna, tako da je del vernikov sledil maši na dvorišču. Med mašo je pel Mešani pevski zbor iz San Justa pod vodstvom prof. Andrejke Selan Vombergar. V mašnem nagovoru je dr. Rode navezal svetopisemske besede tudi na spominsko snov dneva. Omenjal je, da ima somaševalec p. Kukovica tri mrtve brate med domobranci in se spraševal, če je sploh kdo med nami, ki nima sorodnika med žrtvami. Zatrjeval je, da so mrtvi poroštvo končne zmage resnice nad lažjo. Spomnil se je tudi dr. Meršola, ki je s svojim posegom pri angleških oblasteh rešil civiliste krvave usode. Končno je poudaril zahvalo Bogu za priznanje mučeništva Lojzeta Grozdeta in za njegovo beatifikacijo. PRED SPOMENIKOM Po končani maši smo se zbrali na dvorišču. Tam stoji spomenik vsem žrtvam vojne in revolucije. Ob strani spominska plošča opozarja, da so domobranci naši junaki. Na vsaki strani plošče sta bili izobešeni slovenska in argentinska zastava. Na brstečem zelenju pa dve goreči sveči: plamen spomina na pokojne. V sprevodu so prišli predstavniki skupnosti in položili pred spomenik venec, povezan s slovenskim trakom. Nosil ga je predsednik mladinskih organizacij, Marjan Godec. Za njim so stopali predsednica krovnega društva Alenka Jenko Godec ter Franc Zo-rec, France Oblak in Slavko Ur-bančič, zastopniki borčevskih združenj. Venec je bil sestavljen iz samih rdečih nageljnov, saj je nagelj tisti cvet, ki je najbližji slovenski duši. Botroval mu je slovenski trak. Nato je trobenta pozvala k molku. Franci Žnidar je iz nje privabil žalne zvoke, padlim v počastitev. Tišina je zavladala po vsem območju Slovenske hiše. Trenutek je bil pretresljiv. Spomin je potoval preko ogromnih razdalj, na obisk dragih pobitih v Rogu, na Teharjah, na Turjaku, v Grahovem, v Hudi jami ^ Slava njihovemu spominu! Dr. Jure Rode je nato opravil molitve za pokojne, katerim so prisotni pobožno sledili in goreče od- govarjali. V dokaz, da nikdar ne pozabimo naših junakov in da smo zvesti njihovim idealom, smo vsi zapeli pesem ,,Mi legionarji, mi domobranci V DVORANI: DVA SVETOVA -EN SPOMIN Žalno slavje se je nadaljevalo v dvorani škofa Rožmana, kjer so rojaki napolnili spodnji del in galerijo. Dvorana je bila posebej pripravljena za to priložnost. Spredaj na levi strani je bil govorniški oder, za njim pa so se od stropa do tal v slapu padale barve slovenske zastave, kronane z domobranskim orlom. V globoki tišini je pred zbrane rojake stopil dr. Štefan Godec. Njegov slavnostni govor, je bil premišljen in globok. Razpravljal je o pojavu domobranstva v tragičnem zgodovinskem trenutku in se ustavil tudi ob domobranski prisegi. Besedilo je bilo objavljeno na uvodnem mestu v prejšnji številki. Sledil je odrski prizor. ,,Dva svetova, en sam spomin" je bilo naslov stvaritvi, ki jo je bil pripravil in režiral pokojni Blaž Miklič. Po njegovi zamisli je režijo to pot izvedla Tatjana Modic Kržišnik. Besedilo sta bila izbrala Ivana Tekavec in Blaž Miklič. Prav tako je Ivana zamislila kostume. Nastopili so Nevenka Belič, Nevenka Godec Zupanc, Tatjana Groznik, Katerina Javoršek, Barbara Kržišnik, Tatjana Malovrh, Marko Malovrh, Maksi Malovrh, Metka Markovič Marinčič, Erik Oblak, Marta Petelin, Angelca Podržaj Miklič, Aleks Puntar, Martin Selan in Martin Uštar. Čeprav je ob takih priložnostih važnejša vsebina in pričevanje, je bil nastop brezhiben. Podajanje prepričljivo in doživeto in tudi izgovorjava primerna. Sledila so si besedila izpod peres in iz srca naših avtorjev: Janez Kranjec, Peter Bergant, Milan Komar, France Papež, Jože Cukale, Olga Čekada, Karel Mauser, Jožef Lobodowski, Slavka Stajan in Marko Kremžar. Dogajanje se začne ob revoluciji, nadaljuje v morijah in breznih zločinskih pobojev in se konča v novem svetu, ko mladina izpriča vero in spomin padlim: Zaupajte, bratje, zvestobi rodov ^ V tujini smo zrasli - tretji že rod -in vi ste naš prapor, naš zgled, kažipot, ki nam, vašim vnukom, bo vedno presvet! Nismo, ne bomo na vas pozabili: Naše naj delo - bo vam spomenik! Posebej je treba poudariti čudovito sceno. Temni gozd in stoletna debla na robu jame, ki je zadnji zemeljski hram pobitih, obenem pa svetišče in žarišče, ki nam sveti in daje ognja in moči, da v daljnem svetu nadaljujemo njihov boj. Mojstrovina Toneta Oblaka, ki je s Klavdijem Selanom in drugimi pomočniki pripomogel k žalnemu poklonu in globoki ganjenosti vseh prisotnih. Začetno pričevanje je bil posnetek nagovora domobranca Franceta Dejaka v Kočevskem rogu. Ob omembi sodelavcev povejmo še, da je imel luči in zvok na skrbi Aleks Šuc s sodelavci. Res hvala vsem, režiserki, nastopajočim in sodelavcem, za tako lep žalni spominski užitek. Komaj so se polegli zadnji odmevi pesnitve, je mogočno zadonela pesem ,,Moja domovina", ki najbolje ponazarja cilje borbe domobrancev med komunistično revolucijo. Pela je vsa dvorana. S koncem akademije pa še ni bilo konec žalnega spomina. Rojaki so odhajali pretreseni. Polnila jih je zavest vztrajanja, zavesti, zvestobe pričevanju. Že 65 let nase skupnosti romajo po vseh deželah sveta. Duše polne žalosti, miline, hrepenenja, ki se pretaka iz roda v rod - v hvaležnem spominu. Tone Mizerit Fotografije: Marko Vombergar BARILOCHE Na obisku - Aleksander Mežek SLOVENCI V PARIZU 50 let aktivnega delovanja še toplega meseca maja nas je s prijateljema iz Slovenije, Janom in Klemenom, obiskal slovenski kantavtor Aleksander Mežek. Krasno jesensko vreme se je po njihovem prihodu kar za ves teden ustalilo in pokazalo deželo jezer, gora in pampe v vsej lepoti in veličini. Vsak izlet, obisk, je bil doživetje zase: Circuito Chico in veličasten razgled s Cerro Campanario; pot skozi Paso Cordoba do San Martin de los Andes v vsej barvitosti jeseni; ogled Črnega ledenika in mogočne gore Tro-nador; obisk Planinskega Stana; pogled na misijon g. Branka, izlet do železniške postaje v patagonski pampi, pogovori, petje. Fantje so se podali v hribe in prehodili pot do Skalce, Freya, lagune Tonček in od tam po snegu do lagune Schmoll in Cate-drala. Tudi vzpon na Cerro Bella Vista jih je obdaril s čudovitim razgledom na zasnežene vrhove. Teden je mineval. Še toplo doživeti večer petja in pogovora s prijatelji in prišel je dan koncerta. V prijetni dvorani sredi mesta smo se predali glasbi. Sašo nas je s pesmijo popeljal skozi vsa obdobja svoje glasbene ustvarjalnosti, od mladih let do zadnje, letošnje plošče ,,IN". Podal nam je pesmi, ki so se rodile ob različnih trenutkih in doživetjih njegovega življenja in nekaj prevodov tujih. Vsaka pesem nam je s svojo lepoto in globino nanizala delček občutkov, doživetji, sanj, želja, veselja, solz, samote, upanja, hrepenenja po domu, domovini, ljubez- ni, prijateljstvu in Bogu, ki so tako lastna človeku. Projekcija zelo lepih videospotov, ki sta jih posnela Jan in Sašo, je spremljala pesmi in večeru dodala svoj čar. In tako so se zvrstile Aleluja, Ajda pa znova cveti, Julija, Dan se začenja, Rima, Svetle kaplje, Uganka, Osamljena senca, Oposite direction, Tu sem doma, Vrba, Podarjeno srcu, Ko boš prišla na Bled, Siva pot, Paf ime je zmaju, I don't now in Jok na dežju. Skozi lepo, žametno barvo glasu, ubrano spremljavo kitare in doživeto izvedbo, se nam je odkrila globoka občutljivost umetnika. Trubadurja, ki ne ve kam ga bo peljala pot, kod bo jutri hodil, sanjal in lovil občutke, barve, rime in melodije za novo pesem. Pevca, ki s svojo pesmijo deli dobro. Sašo, hvala! V srcih si nam pustil nekaj lepega, pristnega in bogatega. Nekaj, na kar veliko ljudi v vrvežu današnjega življenja pogosto pozablja. ,,Kaplje sreče, bolečin, v vetru sejem, da jih razpršim med vse ljudi. Kaplje sreče, bolečin, sejal jih bom, dokler ne doživim, da polete in ožive tvoje srce." S pogovorom in skupno večerjo smo zaključili lep večer. Naslednji dan smo se na letališču z ,,nasvidenje" poslovili od prijateljev. a.a. NOGOMET Prva zmaga na svetovnih prvenstvih Slovenska nogometna reprezentanca je v tekmi prvega kroga svetovnega prvenstva v Južnoafriški republiki v Polokwaneju premagala Alžirijo z 1:0. Ker sta se v dan prej ZDA in Anglija razšli z neodločenim izidom, so nedeljske tri slovenske točke, ki jih je prinesel gol Roberta Korena, pomenile začasno vodstvo skupine in bistveno povečanje možnosti za želeno osmino finala. V prvem polčasu se ni zgodilo nič posebnega. Pokazalo se je le, da imajo nogometaši nekaj težav z ustavljanjem in točnim od- dajanjem žoge, najlepšo priložnost pa so v tretji minuti zapravili Alžirci, ko je po prekršku Bojana Jo-kica nad Karimom Mat-mourjem sposobnosti Sa-mirja Handanovica s prostega strela preizkusil prvi zvezdnik Alžircev Nadir Belhadj. V prvem polčasu sta bila nevarna, a nenatančna še Rafik Halliche in Matmour. Slovenskih akcij je bilo bolj malo, le Dedic se je večkrat znašel v ugodnem položaju za zadnjo podajo ali strel, toda na žalost slovenskih privržencev mu v teh trenutkih kljub nespornemu trudu ni uspevalo prav nič. Najnevarnejši slovenski strel v prvem delu je sicer sprožil Birsa v 43. minuti, ko je močno streljal z 20 metrov. Kmalu po začetku drugega polčasa je Kek pričakovano Dedica zamenjal z Ljubijankicem in počasi se je tehtnica prevagala. V 60. je dotlej najlepšo slovensko priložnost zapravil Kirm, ki je iz ugodnega položaja slabo streljal, tako da Faou-zi Chaouchi v alžirskih vratih ni imel veliko dela. V 79. minuti je Robert Koren sprožil na videz nenevaren strel, toda Chaouchi si je privoščil podobno napako kot dan prej angleški vratar Green in tako moral žogo pobrati iz svoje mreže. Ta zadetek se je v tesni tekmi izkazal tudi za odločilnega, kar je poskrbelo za neizmerno veselje nogometašev s sončne strani Alp, saj je v svoji predtekmovalni skupini Slovenija zasedla prvo mesto. Veseli Koren po zadetku Minister vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, akademik dr. Boštjan Žekš, se je 13. junija 2010 udeležil tradicionalnega shoda Slovencev živečih v Franciji in počastil 50. obletnico delovanja „Društva Slovencev v Parizu" v Slovenskem domu v Chatillonu v Parizu. Društvu Slovencev v Parizu je za 50 let aktivnega delovanja in ohranjanja slovenske identitete v Franciji, izročil častno priznanje Republike Slovenije - Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, kakor tudi predsednici društva, ga. Ani Stegu Vičič za dolgoletno prizadevno in uspešno vodenje in delovanje v slovenski izseljenski skupnosti v Parizu. V svojem nagovoru je poudaril, da je potrebno slovenski jezik, ki smo ga podedovali od naših prednikov, posebej razvijati in gojiti, da bo tudi v prihodnje ohranil sposobnost izražanja najsubtilnejših razmišljanj in najbolj zapletenih znanstvenih dognanj. G. JOŽE RAZMIŠLJA Srečen človek Vsi ljudje živimo in iščemo srečo. Bili smo ustvarjeni zanjo. Vsi, mlajši in starejši in to skozi vse naše življenje. Želja po sreči nikdar ne mine. Sreča ne pomeni vsem istega, in to, kar naj nas osreči, ni vsem isto. Vsi jo iščemo, a ne vsi na isti način. Različni so okusi. Nekateri jo iščejo v denarju, a je ne najdejo. Drugi stavijo vse v slavo na tem svetu, oblast, itd. Vsi bi hoteli imeti življenje brez konca, brez trpljenja in bolečine in brez starosti. A vse to ni mogoče. Res smo ustvarjeni zanjo, a tega na tem svetu ne dosežemo. Ni življenja brez konca, brez starosti in brez trpljenja. Prava sreča, ki ne mine, brez trpljenja in vsem dosegljiva, je samo pri Bogu. Samo On je večen, brez konca in brez vsake bolečine in vsem dosegljiv. Samo On zadosti vsem potrebam in željam človeka. Človek je res človek samo v Bogu. Iz Njega je izšel in k Njemu mora priti. Tam je njegov cilj, njegov namen, in celotna uresničitev. Zato nikakor ni pametno iskati sreče drugod in izven Boga. Nobena ustvarjena reč nam ne da in nima tega, kar je Bog in kar ima On za nas. Samo v Bogu se umiri naša duša, pravi sv. Avguštin. On Ga je iskal in Ga našel in samo v Njem dosegel svetost. Človek je iz Boga in Zanj. Tega naj se vsak vedno zaveda. Samega sebe naj spoštuje in enako svojega bližnjega. Drži naj se Boga in samo v Njem naj si išče srečo. In človeška družba bo drugačna. Tako bo vsakdo lahko našel srečo, po kateri hrepeni in jo išče. KAJ PA ZDRAVJE? Abeceda mineralov -osebna izkaznica selena Selen je v naši prehrani mikrohranilo, ki deluje an-tioksidativno, pomembno vlogo pa ima tudi pri pravilnem delovanju ščitnice. O selenu dolgo nismo prav dosti vedeli, šele v zadnjih letih pa je postalo znano, da je eden najmočnejših antioksidan-tov, zato dobro deluje v boju proti staranju, hkrati pa spodbuja presnovo in tako pomaga tudi pri hujšanju. Iz ščitnice pomaga odstranjevati strupe, pri ženskah v menopavzi pa blaži vročinske oblive in lajša nihanje v razpoloženju. Pri moških pomaga ohranjati zdravje prostate. Selen lahko zmanjša toksični učinek nekaterih mineralov (kadmija, svinca, živega srebra), pozitivno pa vpliva na celoten imunski sistem. KJE GA NAJDEMO Naše telo potrebuje majhne količine selena, kljub temu pa je za dobro delovanje organov nujno potreben. V človeškem telesu ga je največ v jetrih, krvnih eritrocitih, vranici, mišicah, laseh, nohtih in zobni sklenini. Količina selena v zemlji se na različnih področjih zelo razlikuje. V živilih ga je največ v brazilskih oreščkih, najdemo pa ga tudi v žitaricah, kalčkih, mlečnih izdelkih, česnu, rjavem rižu, mesu, jetrih, ribah (predvsem tuni) in jajcih. Kot prehransko dopolnilo je največkrat dodan antioksidativnim ali multi-vitaminskim pripravkom. ČE GA JE PREMALO Če imamo dlje časa neuravnoteženo prehrano ali pa imamo katero od bolezni črevesja, lahko pride do pomanjkanja selena. Več selena porabimo tudi, če imamo katero od kroničnih obolenj, če kadimo, če smo nenehno pod stresom in med nosečnostjo. Pomanjkanje opazimo tako, da smo brez energije in utrujeni, koža pa je siva in gubasta. Daljše pomanjkanje selena lahko vodi k oslabljenemu srcu in slabljenju mišic. ČE GA JE PREVEČ Če imamo selena preveč, opazimo spremembe na nohtih, na katerih se pojavijo lise, naša koža je suha, pojavi pa se lahko tudi intenzivno izpadanje las. Če so količine selena dlje časa prevelike, lahko pride do zastrupitve - sele-noze. NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI izboljSave na vojaSkem letališču Obrambna ministrica Ljubica Jelušič je naznanila, da se bodo letos začela sproščati sredstva zveze Nato za letališče Cerklje ob Krki. ,,Pričakujemo približno osem milijonov sredstev v prihodnjih letih," je povedala. Pojasnila je tudi, da varčevalni ukrepi Nata Slovenije ne bodo bistveno prizadeli. KOT VEDNO: LE BESEDE IN NIČ VEČ Hrvaški policisti so Jošku Jorasu preprečili odstranitev betonskih robnikov na dovozni poti do njegove posesti. Joras, ki pravi, da ima za odstranitev ovir na cesti soglasje Direkcije za ceste, je zato pozval predsednika države Danila Turka, premiera Boruta Pahorja in predsednika DZ Pavla Gantarja, naj vzpostavijo pravni red. Pahor se je sestal z Joškom Jorasom, a konkretnega zagotovila glede odstranjevanja robnikov na svoji dovozni poti Joras ni dobil. FMI IN KRIZA V SLOVENIJI Vodja misije Mednarodnega denarnega sklada (IMF-FMI) Antonio Spilimbergo je ob koncu obiska v Sloveniji dejal, da je bil odziv slovenske vlade na krizo, ki temelji na fiskalni spodbudi in podpori finančnega sektorja, ustrezen, zdaj pa sta ključna cilja države čim prejšnja implementacija obsežne pokojninske reforme in vzdrževanje plač javnega sektorja. Spilimbergo je spomnil tudi na dvig minimalne plače pred nekaj meseci in poudaril, da ta poteza ni bila najboljša. IMF sicer o stanju na slovenskem finančnem trgu meni, da so slovenske banke krizo dobro prestale, pomembno pa je postopno opuščanje državnih jamstev in kapitalska krepitev bank. REFERENDUMA NE BO Ustavno sodišče je odločilo, da bi z odložitvijo uveljavitve zakona o izbrisanih ali njegovo zavrnitvijo na referendumu nastale protiustavne posledice. Referenduma o zakonu o izbrisanih tako ne bo. Kot je pojasnila poročevalka, ustavna sodnica Jadranka Sovdat, DZ s predvideno ureditvijo ustavnoskladno odpravlja protiustavnosti, ugotovljene v odločbi ustavnega sodišča, sprejeti leta 2003. Referendum ne sme pomeniti odločanja o tem, ali naj se protiustavnosti, ugotovljene z omenjeno odločbo ustavnega sodišča, sploh odpravijo, menijo sodniki. PO SVETU slovaška Na nedeljskih parlamentarnih volitvah na Slovaškem je največ glasov dobila levosredinska stranka sedanjega premiera Roberta Fica, vendar pa je opozicijska koalicija dobila večino v parlamentu. Premier Fico je napovedal, da bo sam začel prva posvetovanja o sestavi prihodnje vlade. Voditeljica opozicije Iveta Radičova pa je izrazila prepričanje, da bo desni sredini uspelo sestaviti svojo vlado. Predsednik republike Ivan Gašparovič je medtem na novinarski konferenci napovedal, da bo mandatarstvo poveril predsedniku stranke, ki je prejela največ glasov, torej Ficu in njegovi smeri. PRIKLUČITEV hrvaške Trn v peti Hrvaški pri njenem približevanju Evropski uniji ni le Slovenija. Članice unije, še posebej Nemčija, po težavah z Bolgarijo, Romunijo in Grčijo, preprosto niso naklonjene sprejetju novih držav. Nizozemska zaradi nezadovoljivega sodelovanja Hrvaške s haškim tožilstvom drži blokado nad poglavjem pravosodja in temeljnega prava. Hrvaški časnik Jutranji list pa še piše, da so se v pristopnih pogajanjih pojavili številni drugi razlogi, zaradi katerih Hrvaški pristopnih pogajanj ne bo uspelo končati letos. To je potrdil tudi stalni predstavnik Belgije v Uniji Jean de Ruyt, katerega država bo kmalu prevzela predsedovanje sedemindvajseterici. SREBRNICA: OBSODBA Haaško sodišče je nekdanja vojaška častnika, bosanska Srba Vujadina Popoviča in Ljubišo Bearo, obsodilo na dosmrtno zaporno kazen zaradi genocida in preganjanja Bošnjakov v Srebrenici leta 1995. Ostali soobtoženi sodelovanja pri pokolu v tem kraju med vojno v Bosni in Hercegovini so dobili manj. V obrazložitvi obsodb je haaško sodišče obenem znova potrdilo, da je bil v Srebrenici storjen genocid nad Bošnjaki. Po njegovi oceni za to obstajajo nedvoumni dokazi. PREISKAVA Izrael je v ponedeljek napovedal, da bo sprožil notranjo preiskavo napada na konvoj ladij s človekoljubno pomočjo za Gazo, kjer je umrlo devet ljudi. Iz kabineta predsednika vlade Benjamina Netanjahuja so sporočili, da bo komisija preiskala vsa dejanja izraelskih oblasti, s katerimi so preprečili, da bi ladje dosegle obalo Gaze. Jeruzalem je svojo lastno preiskavo napovedal potem, ko je že zavrnil preiskavo Združenih narodov. So pa izraelske oblasti privolile, da se v komisijo vključi dva tuja opazovalca. DAVORIN JENKO Ob 100 letnici slovenske himne Slovensko narodno himno ,,Naprej zastave Slave" vsi poznamo. ... Davorin Jenko se je rodil 10. novembra 1835 leta v Dvorjah pri Cerkljah na Gorenjskem. Ljudsko šolo je obiskoval v Kranju in Ljubljani, kjer je dokončal tudi nižjo gimnazijo, višjo pa v Trstu. Po maturi je šel študirat pravo na Dunaj. Ni pa dokončal pravnega študija, ker se je ves posvetil glasbi. ... Dne 16. maja 1860 je Jenko v trenutku silnega narodnega navdušenja in ogorčenja proti Nemcem napisal v dunajskem Pragu glasbo za bojno slovensko pesem ,,Naprej zastave Slave". Slovenski visokošolci na Dunaju so jo kmalu nato prvič zapeli ... Himna je silno vžgala in se je udomačila v vseh slovenskih krajih ter je Slovence vzpodbujala na odpor proti vedno hujšemu nemškemu pritisku. ... SLOVENCI V ARGENTINI HODIL PO ZEMLJI SEM NAŠI ... je to naslov slovenski radijski oddaji. Je to prvič ko stopamo Slovenci z rednimi radijskimi tedenskimi oddajami pred slovenske poslušalce. Prvič imamo možnost izraziti svojo kulturno hotenje, svoje probleme, svoje čutenje in slišati slovensko pesem, slovensko besedo, ki nam jo je kot najdražjo doto podarila naša slovenska mati. (...) OSEBNE NOVICE Družinska sreča. Na binkoštno nedeljo 5. junija se je v družini Andreja Makeka in njegove žene ge. Polonce roj. Marolt v Palomarju rodila hčerka, ki bo pri krstu dobila ime Lucija. Srečni družini naše čestitke. SAN JUSTO V nedeljo dne 29. maja pa je Slovensko planinsko društvo priredilo skioptično predavaje Dinka Berton-clja o Antarktiki, ki je bilo izredno zanimivo in so se rojaki predavatelju zanj prisrčno zahvalili. (...) ALOJZIJEVA PROSLAVA bo letos v nedeljo dne 19. junija t.l. ob štirih pop. v župni cerkvi v Ciudadeli s sv. mašo in skupnim obhajilom slovenske šolske mladine. Po maši bo v cerkveni dvorani zanimiva lutkovna predstava, ki jo pripravljajo dijaki škofovskega zavoda v Adrogueju. Za kritje stroškov bodo pobirali prostovoljne prispevke. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO je v soboto 11. junija t.l. zopet pripravilo slovenskim rojakom prijetno družabno prireditev. Vabilu društvenega odbora se je odzvalo veliko rojakov, ki so prihite i v prostore Kluba Excelsior v ul. Patricios 457 v Santos Lugares. Za postrežbo rojakov je bilo dobro poskrbljeno, židano voljo je pa ustvarjal orkester Moulin Rouge. Tako so rojaki v prijetni družbi in veselem razpoloženju zopet lahko preživeli več ur, s svojo udeležbo na prireditvi pa tudi gmotno podprli vsa društvena prizadevanja. Svobodna Slovenija, 16. junija 1960 - št. 24 RESUMEN DE ESTA EDICION INTEGRACIJA Državljani članic Evropske unije, Norveške, Švice in Islandije lahko od 12. junija v Srbijo vstopajo zgolj z osebno izkaznico. Srbska vlada je sklep o tem sprejela konec maja. To naj bi bil še eden od pokazateljev njene zavezanosti nadaljnjim prizadevanjem za pridružitev evro-atlantskim integracijam. ETIČNI SPOPADI Razmere na jugu Kirgizije se zaradi etničnih spopadov vse bolj zaostrujejo. Nemiri in spopadi med pripadniki kirgiške in uzbeške etnične skupnosti, ki so se razširili na celoten jug države, so zahteva i že najmanj 114 smrtnih žrtev, skoraj tisoč 500 je ranjenih. Približno 80 tisoč etničnih Uzbekov pa je bilo prisiljenih zapustiti državo. CONGRESO EUCAR^STICO El domingo 13 de junio se realizo el Congreso Eu-car^stico en la ciudad eslovena de Celje. Durante el mismo, la Iglesia beatifico al joven Luis Grozde, martir asesinado por el odio a la fe en 1943. El numero de creyentes que participaron del Congreso eucar^stico en Celje sobrepaso el estimado. Este fue el segundo Congreso que se realiza en el pa^s, el primero fue en 1935. Su objetivo era destacar la importancia de la eucarist^a entre los fieles. El encargado de declarar la beatificacion fue el secretario de Estado de la Santa Sede, cardinal Tarsicio Bertone que ofrecio la misa. El Congreso comenzo con canto y testimonios. Sobre el significado de la Eucarist^a y el amor hacia los pobres dio testimonio el misionero Pedro Opeka. Importante tambien, fue la llegada de la imagen de Marija Pomagaj desde Brezje al estadio de Celje. Fue la cuarta vez en la historia que la imagen deja su lugar en la bas^lica. (Pag. 1) JOVEN MARTIR - BEATO Nacido en la localidad eslovena de Gorenje Vodale el 27 de mayo de 1923, Lojze Grozde llego a formar parte de la Accion Catolica tras una infancia dif^cil. Fue hijo ileg^timo de una madre que no quiso criarlo para no recordar esa vergüenza. En la escuela encontro la libera-cion y se convirtio en un excelente estudiante, apasionado por la lectura y con dotes para la poes^a. Una benefactora permitio que siguiera sus estudios en la capital, Liubliana, donde asistio a las celebraciones del Congreso Eucar^stico de 1935, que le impresionaron. Llevado por unos amigos, ingreso en la Accion Catolica y experimento una conversion radical. Se establecio un programa de oracion, acepto responsabilidades y utilizo los estudios como instrumento de apostolado. En 1943, durante un viaje para visitar a sus parientes, fue detenido y acusado de propaganda contra el comunismo. A lo largo de la noche fue torturado hasta la muerte. Su cadaver revelo, d^as despues, las huellas de su suplicio. La causa de su beatificacion fue introducida en 1992. (Pag. 1) ARQUITECTOS ESLOVENOS El congreso mundial esloveno (Svetovni slovenski kongres) organiza la cuarta conferencia de arquitectos eslovenos del mundo y Eslovenia que se desarrollara del 20 al 22 de octubre de 2010 en Bohinj. La conferencia continua con sus esfuerzos por integrar los conocimientos y practicas de la arquitectura, la construccion, el urbanismo, el paisaje y el medio ambiente, en la busqueda de soluciones a los retos de vivir en la civilizacion moderna. Participan las facultades afines la tematica de Maribor y Ljubljana. (Pag. 2) EN MEMORIA DE LOS CAIDOS El domingo 6 de junio en el Centro esloveno capitalino se honro a as v^ctimas del comunismo en Eslovenia. Se comenzo con la misa en conmemoracion de los ca^dos en la iglesia Marija Pomagaj. La misa fue ofrecida por el delegado Dr. Jure Rode y durante la misma canto el coro mixto de San Justo, dirigido por la Prof. Andrejka Selan Vombergar. Finalizada la misma, se realizo una ofrenda floral frente al monumento de los ca^dos sito en el Centro esloveno. Junto con una oracion por los que defendieron la patria y ya no estan entre nosotros, se realizo un minuto de silencio en su honor. En el salon principal tras el discurso del Dr. Štefan Godec, prosiguio una presentacion sobre el escenario que incluyo un testimonio en off y poes^as de varios autores, referidas a la conmemoracion. (Pag. 3) RECITAL En el mes de mayo los eslovenos de Bariloche recibi-eron a una importante visita. El cantautor Aleksander Mežek, junto a sus dos acompanantes, realizaron varias excursiones que la zona de Bariloche ofrece para todos los gustos. Pero no fue solo turismo. El d^a del recital llego. Aleksander Mežek hizo una recorrida por su carrera, en los diferentes per^odos de creatividad. Cada poema expresaba su belleza y profundidad, en las fracciones de sentimientos que abordaba. Tambien se proyectaron los videos de las canciones que, sin duda, sumaron al encanto de la noche. (Pag. 4) SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Ani Arnsek in Marko Vombergar. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino $240, pri pošiljanju po pošti: sivi papir $320, beli papir $425; Bariloche $285; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države.Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: V Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750 — C1289ABJ Buenos Aires - Argentina / Tel.: (5411) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar O