AnnaKirova,ChristineMassing, 84 SODOBNAPEDAGOGIKA2/2016 LarryProchnerinAilieCleghorn Anna Kirova, Christine Massing, Larry Prochner in Ailie Cleghorn IzobraževanjevzgojiteljevvKanadi: premostitveniprogramzabegunskein priseljenskeizvajalceotroškegavarstva Povzetek: VsevečjaraznolikostprebivalcevvmestihSeverneAmerike,šeposebnopavKanadi, zahtevazaposlovanjeinusposabljanjevzgojiteljev,kiprihajajoiztehpriseljenskihskupin,vključnoz priseljenkamiinbegunkami,kisejimkotnovimudeleženkamnazaposlitvenemtrguzdidelovotroškem varstvuprecejdostopno.VKanadi,kjerjeodleta1985multikulturalizemdeluradnezveznepolitike, sprogramizaizobraževanjevzgojiteljevskušajopripravitištudentezadeloskulturnoraznolikimi otrokiinnjihovimidružinami.Pritemjeparadoksalno,daštudentomvprogramihizobraževanja vzgojiteljev,kiprihajajoizkulturnoinjezikovnoraznolikihdružbenihokolij,nepriznavajokulturnih kompetenc,sajsonjihoveveščineinznanjevprevladujočemdiskurzumarginalizirani.Podatkiizpre- mostitvenegaprograma,kijebilzasnovanposebejzazadovoljevanjepotrebpriseljenskihinbegunskih udeležencevterzakrepitevnjihovihmočnihtočk,sopredstavljenikotdokazglavnihnapetostimed osebnim/kulturniminstrokovnimznanjem,kisojihštudentiizkušalivprogramu,kososesrečevali sprevladujočimidiskurzivpredšolskivzgoji,kisobilidelnjihovegaštudija.Ugotovitveosvetljujejo vprašanjainstrategije,kisenajverjetneje izkažejozaučinkovitev izobraževalnihprogramihza vzgojiteljevmultietničnih/multikulturnihkontekstih. Raziskavajeprispevekkstrokovniliteraturi, kiskušaponovnokonceptualiziratiokvirzaizobraževanjevzgojiteljev,dabibilištudentiizraznolikih kulturnih,jezikovnih,etničnihinverskihokolij,polegteoretikovinstrokovnjakovnapodročjupred- šolskevzgoje,prepoznanikotimetnikiznanja. Ključne besede: izobraževanjevzgojiteljevvKanadi,begunskiinpriseljenskiizvajalciotroškega varstva,programusposabljanjazabegunskeinpriseljenskeizvajalceotroškegavarstva UDK:37.011.3-051:373.2 Znanstveniprispevek Dr. Anna Kirova, redna profesorica, Department of Elementary Education, 551 Education South, University of Alberta, Edmonton, Alberta, Canada; e-naslov: anna.kirova@ualberta.ca Dr. Christine Massing, izredna profesorica, University of Regina, Regina, Saskatchewan, Canada Dr. Larry Prochner, redni profesor, University of Alberta, Edmonton, Alberta, Canada. Dr. Ailie Cleghorn, redni profesor, Concordia University, Montreal, Quebec, Canada SODOBNAPEDAGOGIKA2/2016,84–102 IzobraževanjevzgojiteljevvKanadi:premostitveniprogramzabegunske... 85 Uvod Avtorjismoizvedliprimerjalnokvalitativnoštudijovuniverzitetnemprogramu zaizobraževanjevzgojiteljevvNamibiji,vprogramuusposabljanjavstaroselski skupnostivKolumbijiinvprogramuusposabljanjanadelovnemmestuzaprise- ljenskeizvajalceotroškegavarstvavKanadi(Prochneridr.2015a;Prochneridr. 2015b).Glavniciljštudijejebilponuditipodrobnopoznavanjenačinov,kakose kažejorazličnepredstaveopotrebahpredšolskihotrokvprogramihusposabljanja vzgojiteljevvdružbenihkontekstih,vkaterihudeleženciizkušajohitredružbene inosebnespremembe.Zanamentegačlankasebomoosredotočalilenakanadsko lokacijo,tj.napremostitveniprogramvvelikemmestuvprovinciAlberta,kije bilzasnovanposebejzazadovoljevanjespecifičnihučnihpotrebpriseljenskihin begunskihudeleženkterzakrepitevnjihovihmočnihtočk. Profesionalizacija delovne sile za predšolsko vzgojo: trendi in težave Področjepredšolskevzgojezaznamujejorazličnaalicelonezdružljivaokolja, učninačrtiincilji,kvalifikacijevzgojiteljevinstopnjeizobrazbe.Posledičnoimajo vzgojiteljivmnogodržavahčlanicahOECD,tudivKanadi,marginaliziranstatus, zasvojedelopaprejemajomajhnoplačilo.Vzadnjihdesetletjihjebilovloženega precejnaporavprofesionalizacijodelovnesile,kitemeljinastrogemtemelju strokovnegaznanjastegapodročja.Vzadnjihletihjekroženjeneoliberalističnih diskurzovnalokalniinglobalniravnipripeljalodopreobiljapolitikinpredpisov, zasnovanihzazagotavljanjekakovostiprogramov(Woodrow2008).Tistandardiso povečaliosredotočanjenaglobalneinnacionalnepolitičnescenarijezazagotavljanje blaginjeotrokvkritičnihpredšolskihletihkotnačinprispevanjahkonkurenčnosti gospodarstvanekedržave(Moss2006).Hkratisostrokovnjakikritiziralitakšne standardekakovosti,češdasovzetiizkontekstainjihnimogočeprilagajatipo- trebaminzahtevamlokalnegaokolja(Tobin2005).Kotprimernajnavedemo,da VanLaere,PeetersinVandenbroeck(2012)izražajozaskrbljenost,dasotakšne  AnnaKirova,ChristineMassing, 86 SODOBNAPEDAGOGIKA2/2016 LarryProchnerinAilieCleghorn politikeinprakse»pošolanja«predšolskevzgojeinvarstva»vsepogostejepojmo- vanekotpripravanaobveznošolanjeindidaktikoobveznegašolanja,kottakšne padoločajoprogramepredšolskevzgojeinvarstva«(pravtam,str.527). Vkontekstu»pošolanja«prevladapodobavzgojiteljakottehnika(Moss2006), kiseudejstvujev»performativnemprofesionalizmu,«pričemerse»pravilnorav- nanjedoločavpovezavizuniverzalnimistandardikompetencinkodeksiravnanja« (Taggert2011,str.88).StrokovnistandardizavzgojiteljeameriškegaNacional- negazdruženjazaizobraževanjemajhnihotrok(2009)utrjujejotopredstavo,ko napodlagiprivzetihuniverzalnihstopenjotrokovegarazvojarazglašajoprakse zaprimernealineprimerne.Vzgojiteljisotorejizključeniizoblikovanjaznanja, kiurejatopodročje,karspodkopavanjihovoavtoritetoinstrokovnistatus(Krieg 2010;Langford2010).Privilegiranjeuniverzalnegapogledanaotrokovrazvojje »pripeljalodoutišanjačloveškihglasov,kinisonaši«(Cannella1997,str.3):otrok, starševterčlanovskupnostizbogatimiinraznolikimikulturnimiprednostmiin življenjskimizgodbami.Študentiprogramovzaizobraževanjevzgojiteljevpredšol- skihotrokalivzgojiteljispredhodnimistarševskimialivarstvenimiizkušnjamiso zatoizpostavljenitveganju,dabodooznačenikot»nestrokovni«,čebodoprisvojih terenskihnalogahalidelovnihmestihčrpaliiztovrstnegaznanjainizkušenj. Nedavnipremikkprofesionalizacijipodročjapredšolskevzgojevodiknadaljnji marginalizacijiznanjainpraktičnihizkušenjvzgojiteljev,šeposebejvzveziz varstvom,teroviranjihovesposobnosti,daprilagodijosvojopraksolokalnemu kontekstu.TonatančnejepojasnijoMiller,DalliinUrban(2012):»Profesionalizma vpraksipredšolskevzgojenemoremoopredelitispreprostimiuniverzalističnimi innespremenljivimiizrazializomejenimiseznamiinlastnostmi.Boljerečeno: profesionalizemjenekaj,česarpomensezdivtkanvlokalnekontekste,nekaj, karjevidnovrelacijskihinterakcijah,etičnoinpolitičnoponaravitervključuje večplastnostznanja,presojeinvplivovizširšegadružbenegakonteksta.«(Prav tam,str.6) Tovečplastnostjetrebarazumetivkontekstusestavedelovnesilenapodročju otroškegavarstva. Kotkaže,obstajajonasprotujočisivzorci,kiovirajouveljavitevprogramov zaizobraževanjevzgojiteljev,kisonasplošnoučinkovitiinprilagojenilokalnemu okolju.Pravzapravsezdi,dajekljubprizadevanjemzaprepoznavanjelokalnih kulturkotdragocenihvirovzanačrtovanjeustreznihizobraževalnihprogramov ševednotako,danačrtovalciizobraževanjavzgojiteljevvnezahodnihkontekstih »sledijozgledomizuvoženihmodelov,kiutrjujejopremikevrednotkindividua- lističnim,proizvodnousmerjenimzahodnimkulturam«(Myers1992,str.29).V raziskavisesprašujemo,alijetozavsenajboljzaželenausmeritev. Našaraziskavajezatoprispevekkliteraturi,kiskušaponovnokonceptualizi- ratiokvirzaizobraževanjevzgojiteljev,dabibilištudentiizraznolikihkulturnih, jezikovnih,etničnihinverskihokolij,polegteoretikovinstrokovnjakovnapodročju predšolskevzgoje,prepoznanikotimetnikiznanja. IzobraževanjevzgojiteljevvKanadi:premostitveniprogramzabegunske... 87 Izobrazba vzgojiteljev v Kanadi: pregled Čepravštevilniraziskovalci, izvajalci insplošnajavnostpriznavajo,daje izobrazbavzgojiteljevvvarstvenihinedukacijskihvrtcih1povezanazzelokako- vostnimistoritvami(OECD2001),Kanadaspadameddržave,kiodvzgojiteljev, kidelajovvarstvenihvrtcih(vKanadigrevečinaotrokvedukacijskivrtecpri četrtemalipetemletustarosti),nezahteva,dasokvalificiranivzgojitelji.Izo- brazbavzgojiteljev,kidelajovvarstvenihvrtcih–votroškemvarstvunasplošno –,serazlikujejoodprovincedoprovincetervključujejoposrednješolskozačetno izobraževanje(kratektečaj),certifikate(enoletoizobraževanja)indiplome(dveleti izobraževanja)2.Natančneje,skorajvsehdesetprovincindveozemljiodzaposlenih votroškemvarstvuzahtevajo,dapridobijovsajzačetnokvalifikacijo,kijeponavadi uvodniprogrampredšolskevzgojealipaštudijskiprogrampredšolskevzgojena ravnikolidža.Osebjezzačetnokvalifikacijosevčasihimenuje»pomočniki«.Za pridobitevvzgojiteljskekvalifikacije jeponavadipotrebnoenoletoformalnega izobraževanja.Številnekanadskeprovincezadoločenošteviloosebjavustanovi zahtevajodveletnodiplomo. Medtemkoseizobrazbazazaposlene,kidelajovvarstvenihvrtcih,razlikuje odprovincedoprovince,toneveljazavzgojiteljevedukacijskihvrtcih,kimorajo imetivskladuzvladnimi(provincialnimialiozemeljskimi)standardistrokovno vzgojiteljskokvalifikacijo3.Pripravavzgojiteljavvarstvenemvrtcuponavadivklju- čujepraktičnopreučevanjeotrok,tj.osredotočenoopazovanjeposameznihotrok inotrokvskupinahkotnačinpovezovanjateorije(razvojno-psihološketeorije, teorijeučenjaipd.)sprakso.Vtemprimerujeopazovanjeučnametodaintemelj zanačrtovanjeterocenjevanje.Vvečiniprogramovusposabljanjaimajoštudenti enoalivečpriložnosti,davzgajajootrokeobobčasnisupervizijiprofesorjaalipa sodeležniintenzivnejšesupervizijeizkušenegarazrednegaučiteljavobčinskišoli alidrugemokoljuzapredšolskovzgojo.Ciljjeizboljševativeščine,prenašatiteorijo vpraksoinrazvijatistrokovnoidentitetovkonteksturealnegasveta. Včasihpredpostavljamo,daobstajajoosebnostnespremenljivkealinagnje- nosti,zaradikaterihsonekateriposameznikižeponaraviprimernejšizadelo zzelomajhnimiotroki;predvsemtiste,kivključujejoprepričanja,povezanas spolom(Bushnell2002).VseodBowlbyjeve(1969)prvotneteorijenavezanosti, kizagovarjaidejo,dajemajhenotrokbiološkodeterminiran,dapotrebujeiz- ključnomaterinskoskrb(Dahlbergidr.1999),jeidealmaterinskevzgojiteljice, kispodbujaotrokovrazvojvskladuzznanopotjorazvoja,osrednjametafora predšolskevzgoje.Čepravjepredšolskavzgojatradicionalnoopredeljenakot varstvenioziromanegovalnipoklic–podaljšekmaterinskevloge–, jevarstvo 1Kanadajeenaizmeddržav,kipoznaločenimodelpredšolskevzgoje.Zaločenimodeljeznačilno, daotrocidookolitretjegaletastarostiobiskujejovarstvenevrtce,kjerjepoudareknanegiinvarstvu; kasnejepasevključijovedukacijskevrtce,vkaterihjepoudarektudinaučenjuinpripravinašolo (prim.Belaknjiga…,2011,str.78).[op.ur.] 2Vsitiprogrami,izobraževanja,sonastopnjiISCED4-post-sekundarnoizobraževanje. 3VKanadijeizobraževanjedecentralizirano,sajimatavsakaprovincainozemljesvojizobraževalni sistem.  AnnaKirova,ChristineMassing, 88 SODOBNAPEDAGOGIKA2/2016 LarryProchnerinAilieCleghorn nasplošnoizključenoizregulatornihinpolitičnihdokumentov.Nigamogoče preprostomeritialiopredeliti(Osgood2012),razenčeželimoocenitilevodeno, vnaprejdoločenoinrutiniranoskrbzaotrokovetelesnepotrebe–hranjenje,obla- čenje,slačenje,menjavanjeplenic,uporabostraniščaindremež(Rockel2009). Kljubtemuvzgojiteljiševednopoudarjajopomembnostljubezni,skrbi,zaupnosti inčustevprisvojemdeluzmajhnimiotroki(Harwoodidr.2012;MadridinDunn- Kenney2010;Quan-McGimpseyidr.2011).Lahkopanavajajopotrebopotem, dazadržujejoinnadzorujejosvojačustva,dabipokazalistrokovnovedenje(npr. VincentinBraun2010).Prisklicevanjunaskrbprisvojemdelulahkouporabljajo sčustvimanjnabitebesede,kotso»prisotnost«,»povezanost«in»odnosnost«(npr. Harwoodidr.2012;UrbaninDalli2012;Warren2014).Takšniizrazikažejoskrb inodprtostdodrugih–delafektivnedimenzijeprofesionalizma–brezpretirane čustvenosti.KotjeugotovilaJ.Moyles(2001)vsvojištudijivzgojiteljevvAngliji, sevzgojiteljipočutijonestrokovne,kadarprevzamejonegovalnoalimaterinsko vlogo–čepravjetosestavnidelnjihovegadela–,sajso»prepričani,datisto,kar jevnjih,niveljavno,sajjeosebnoinpotemtakemenačenosčustvenimiodzivi« (pravtam,str.89). VKanadi,kjerjeodleta1985multikulturalizemdeluradnezveznepolitike, programizaizobraževanjevzgojiteljevskušajopripravitištudentetudizadelos kulturnoraznolikimiotrokiinnjihovimidružinami.PriljubljenipristopivSe- verniAmeriki,vključnosKanado,soponavadidelmultikulturneizobraževalne paradigmetervključujejosamostojneseminarjeoraznolikosti,gostujočegovorce, ekskurzijeterpraktičnaaliizkustvenadoživetjavkulturnoinjezikovnoraznoliki skupnostiališolskihokoljih(HowryinWhelan-Kim2009;Keengwe2010;Owen 2007).Namentehpristopovjepomagatibelimštudentomsrednjegarazreda prevladujočekulturepridobitikulturneveščine,kibijihnatolahkouporabilipri svojemdeluzotrokiizrazličnihdružbenihokolij(NuttallinOrtlipp2012).Ker sokumulativnipristopipovršinskiinpredstavljajotveganjezareduciranjekultur naosnovneznačilnosti,kulturnekompetencepostanejošeenatehničnaveščina, kijomorajoštudentipridobiti. Pritemjeparadoksalnoto,daštudentom,kiprihajajoizkulturnoinjezikovno raznolikihdružbenihokolij,nepriznavajotehkulturnihkompetenc,sajsonjihove veščineinznanjevprevladujočemdiskurzumarginalizirani.Starševskaizkušnja priseljencev/beguncevvprevladujočemdiskurzupredšolskevzgojenipriznana kotstrokovnainodnjihsepričakuje,dabodonadelovnemmestuzavrglisvoje starševskevrednote,prepričanjainkulturneprakse(Adairidr.2012;Hujibregts idr.2008;Massing2015)tersedistanciraliodpraksstarševizpodobnihdružbenih okolij(Wilgus2006).Zdrugimibesedami:dabipriseljenskivzgojiteljiveljaliza strokovne,semorajoločitiodsvojihizkustvenih,implicitnihinintuitivnihnačinov vedenja(Jipson1991). IzobraževanjevzgojiteljevvKanadi:premostitveniprogramzabegunske... 89 Študija: odkrivanje globalno-lokalnih napetosti VAlbertinoviudeležencinatrgudelaspredhodnoizobrazboinizkušnjami (npr.učiteljskimikvalifikacijamiinizkušnjamivsvojimatičnidržavi)pridobijo kvalifikacijozadelavcanapodročjuotroškegavarstvaalinadzornikaotroškega varstva,čeizpolnjujejospecifičnezahtevegledeznanjaangleškegaali franco- skegajezika.Tisti,kinisoopravilipredhodnegausposabljanja,ačrpajoizsvojih izkušenjzotroki,selahkopridružijodelavcemnapodročjuotroškegavarstvapo opravljenemuvodnemusposabljanju(vobsegu58ur)zapomočnikanapodročju otroškegavarstva.Mnogiizmedtehnovihudeležencevnatrgudela–večinaje žensk–siželijonapredovatinatempodročjuznadaljnjimiusposabljanji,vendar nemorejo,kerjihzaradipreslabegaznanjaangleščinenesprejmejovakreditirane programeusposabljanja(Državljanstvoinimigracija,Kanada2010).Polegtegatudi nimajofinančnihsredstev,dabiseudeležilitehprogramov,življenjskeokoliščine pajimpogostošeotežujejoštudijvformalnemokolju(Blank2010).Premostitveni programzabegunskeinpriseljenskeizvajalceotroškegavarstvasejerazvilizpri- znanja,dadelovnasilavAlbertivključujevelikdeležvzgojiteljev,kisopriseljenci alibegunci,temvzgojiteljempajetrebaponuditiučnepriložnosti,kijimbodo pomagalenapredovatinakariernilestvici.Kotjenavedenozgoraj,jeglavnicilj študijeponuditipodrobnopoznavanjenačinov,kakosekažejorazličnepredstave opotrebahpredšolskihotrokvprogramihusposabljanjavzgojiteljevvdružbenih kontekstih,vkaterihudeleženciizkušajohitredružbeneinosebnespremembe. Kanadska raziskovalna lokacija in udeleženke Zaradizaskrbljenostigledepomanjkanjamožnostizapriseljenskevzgoji- teljejeagencijazapomočpriseljencem,kisodelujescentromzaotroškovarstvo, zaprosilaza(intudiprejela)vladnasredstvazapilotnidveletniprogram,kibo priseljenskimvzgojiteljempomagalnapredovativposrednješolskisistem.Splošni ciljiprograma,kot jihopredeljujepogodbaofinanciranju,soizboljšatiznanje angleškegajezikaprištudentihternjihovoseznanjanjesprevladujočoteorijoin praksonapodročjupredšolskevzgoje.Polegtegaciljiprogramanarekujejona otrokausmerjenkurikularnipristop,pričemerrealneokoliščineudeležencev vplivajonaodločitveovsebinah,učnihrezultatih,izobraževalnihstrategijahin ocenjevanju.Vpremostitvenemprogramusoznačilnosti,kisojihštudentiprinesli vučilnico,vključevalenjihovpredimigracijskiinnastanitvenistatus,trenutneži- vljenjskeokoliščine,stopnjoobvladovanjaangleškegajezika,predhodnoizobrazbo indelovneizkušnje.Naizobraževalneinocenjevalnestrategijesomočnovplivale življenjskeokoliščineštudentov.Vsebinainučnirezultatisonastajalinapodlagi analizeučnihnačrtovposrednješolskihprogramovnapodročjuzgodnjegaučenja inotroškegavarstva,značilnostištudentovpasomanjvplivalenanje. Vraziskavijesodelovalo19priseljenkalibegunk,kisoprihajaleizeneod devetihdržav(Etiopije,Eritreje,Maroka,Senegala,Somalije,ElSalvadorja,Šri- lanke,NepalainVietnama).Vsesobilerednozaposlenekotvzgojiteljicevenem  AnnaKirova,ChristineMassing, 90 SODOBNAPEDAGOGIKA2/2016 LarryProchnerinAilieCleghorn izmedsedmihrazličnihprogramovotroškegavarstva.Vraziskavisosodelovali tudimentorjiprostovoljci,večinomaupokojenialidelnoupokojenivzgojitelji(uči- telji,svetovalcialiprofesorji),kisoindividualnosodelovaliznjimi.Udeleženkeso enkrattedensko,znotrajsvojegadelovnika,prihajalenatriurnousposabljanje. Mentorjisosodelovalizudeleženkami,kisojimbiledodeljene,medusposabljan- jemaliponjem. Teoretična podlaga programa: kritična pedagogika Premostitveniprogramjetemeljilnakritičnipedagogiki,sajjebilnjegov glavninamenspodbujatisodelujočepriseljenkeinbegunke,daspregovorijoo svojihznanjihinidejahtertakovplivajonaprakseinproaktivnonačrtujejolastno prihodnost.ČeuporabimoFreirove(1970)besede, jeprogramželelosvoboditi ljudi»kulturetišine«spristnoizmenjavomedposamezniki.Freirovpoudarek napomembnostidialoga,vkateremosebesodelujejozdrugoosebo,namestoda delujejonanjo,jebilosrednjielementpedagoškepraksevprogramu.Osredoto- čanjekritičneteorijenato,kako»nepravičnostinpodreditevoblikujetačlovekove izkušnjeinrazumevanjesveta«(Patton2002,str.130),jeimeloosrednjovlogopri razumevanju,kakojedvojnamarginalizacijaudeleženk–najprejkotnedavnih priseljenkvKanado,kinisobilevcelotiintegriranevvečinskodružboinsose šelezačenjaleučitiangleškijezik,natopašekotdelavknapodročjuotroškega varstva,kijimjeprimanjkovaloizobrazbevkanadskemkontekstu–oblikovala njihovorazumevanjelastnegapoložajavpovezavisstrokovnimdiskurzomna področjupredšolskevzgojeindružbenasplošno. Kritičnapedagogikaraziskovalcemomogoča,daponovnorazmislijoonamenu šolanja/izobraževanjaternačinih,skaterimise lahkočlovekborizasocialno pravičnost.Spodbujaraziskovanjepovezavemedznanjeminmočjoterposledično prevprašujetradicionalneteorijeoizobraževanju,kitemeljijonapredstavi,da obstajasamoennačinvedenja.Ideja,dajevseznanjeoblikovanovhistoričnem okviru,tahistoričnaperspektivapazagotavljaživljenjeinsmiselčloveškemu bivanju,jeosrednjatemakritičnepedagogike.Študentiinnjihoveizkušnjesobili zatorazumljenikotzgodovinskitrenutekvdoločenihokoliščinah(Darderidr.2009). Vnaširaziskavistaimelarazumevanjeinopredeljevanjekulturepomembno vlogo.Natančneje,našerazumevanje,kakojekonceptznanjapovezanskulturo,je oblikovalonašointerpretacijopogledov,kisojihizrazileudeleženkevprogramu. Kerimakritičnapedagogikadialektičenpoglednaznanje,siprizadevaodkriti povezavemedkulturniminormami,vrednotami,družbenimistandardiinnamenom znanja.Kritičnapedagogikasitorejprizadevaustvaritidialektičnorazumevanje svetaskritičnimrazumevanjemskritihučinkovinprivilegijevvmultikulturni družbi,kitrdi,daponujaenakemožnostivsemsvojimčlanom(Darderidr.2009; McLaren2003).Dabivedeli,kakosekulturareproducirainpostajavidnav družbenihodnosih,jevkritičnipedagogikizelopomembno,daugotovimo,katera skupinaaliposameznikimamoč. IzobraževanjevzgojiteljevvKanadi:premostitveniprogramzabegunske... 91 Vprimerupremostitvenegaprogramasejemočvečinskekultureodražala nadvarazličnanačina.Prvič,nasvojutelešeniinosebninačinjebilaprisotnav vsakodnevnihbitkahudeleženkzjezikomterrazlikamivzvezizvsakodnevnimi kulturnimipraksami,skaterimisosesrečevale,kososeprilagajalenovi(kanadski) kulturi.Drugič,močprevladujočegastrokovnegadiskurzapredšolskevzgojese jenadelovnihmestihizvajalkkazalavpolitikah,praksiinvsebiniseminarja,ki sobileizpostavljenevpremostitvenemprogramuinzakateresejepričakovalo, dasejihudeleženkenaučijoinjihtudiuporabijoprisvojemdelu.Tovzajemno učinkovanjemedkulturnimpoznavanjeminmočjo,kisogaizkušalepriseljenke inbegunkevpremostitvenemprogramu, jepostalovidnovoblikištevilnih napetosti. Metodološki koncept Participatornakomponentaakcijskegaraziskovanja jebilasestavnidel zasnovetegaprograma,participatornametodologijaakcijskegaraziskovanjapa spadapodširšeokriljeakcijskegaraziskovanja,kivključujeraziskovanjeizvajalcev, raziskovanjesodelovanja,skupnopoizvedovanje,participatornoraziskovanjev skupnostiinfeminističnoakcijskoraziskovanje.Čepravsmokotraziskovalciimeli privilegiran/notranjidostopdoprevladujočegadiskurzapredšolskevzgoje,kise poučujeznotrajučneganačrtaprograma,smonastopalikotzunanjiopazovalec »notranjih«kulturnihpogledovnavzgojootrok,kisojihimeleudeleženke.Zatonam kotkanadskimraziskovalcemnibilotrebaleinterpretiratipogledovudeleženk, kisotemeljilinanjihovikulturi,temvečsmomoralitudirazumetinačine,kako seprevladujočistrokovnidiskurziponovnointerpretirajovlokalnemkontekstu. Zatojebilozapotreberaziskovalnegaprocesanujno,davseudeleženkepostanejo soraziskovalke.Timskipristop,kismogauporabilinakanadskiraziskovalni lokaciji,jevključevaltesnosodelovanjelokalnihučiteljevvzgojiteljevpredšolske vzgoje,raziskovalcevindvehraziskovalnihasistentov. Raziskavajepotekalaponačelihetičnegaravnanja,kisovključevalavza- jemnostinenakost.Raziskovalniprocessejevesčasrazvijalzvrtečosespiralo gledanja,razmišljanjaindelovanja,kijelahkospreminjalasvojosmervesčas izvajanjaštudija.Vskladusparticipatornometodologijoakcijskegaraziskovanja smovvsehfazahprocesaskupajsestavljaliinustvarjalikvalitativnepodatke. Kerjebilpremostitveniprogramedinstvenipilotskiprogram,zakaterega nismoimelijamstva,dagabomolahkošekdajponovili,sejezbiranjepodatkov začeloseptembra2012,torejvprvemletunjegovegaizvajanja,dabilahkosledili študentkamvzgojiteljicamodprvegadnesodelovanjavnjem.Strategijezazbiranje podatkovsovključevaleopazovanje,avdio-invideoposnetkepredavanjinprakse ternadaljnjeintervjujezučiteljivzgojiteljicinštudentkamivzgojiteljicami.Ci- kličnanaravametodologijparticipatornegaraziskovanjazahteva,dasepodatki sprotianalizirajo.Zaraditegasmopoanalizivsehvirovpodatkovidentificirali pomembneinformacije,kismojihdelilissoraziskovalci.Strnjevanjepodobnih postavkvkategorijeintemenamjeomogočiloidentifikacijopodobnihpostavkv  AnnaKirova,ChristineMassing, 92 SODOBNAPEDAGOGIKA2/2016 LarryProchnerinAilieCleghorn skupini,karjevodiloprocesskupinskegaodločanjainpripeljalodokonkretnih rešitevzaidentificiranepraktičneprobleme(Creswell2007).Posebnopozornost smonamenili»kulturnimnapetostim«,kisoizhajaleiz»konfliktov«medevrocen- tričnimivsebinamiusposabljanja,osebnimikulturnimipoznavanjištudentkter prepričanjiotem,kajje»dobrozaotroke«inkajsestavljastrokovnopredšolsko varstvo. Kulturne napetosti v kontekstu predšolske vzgoje Čepravnepoznamojasnealidogovorjeneopredelitvekulturnihnapetosti,se vliteraturi(HassoninGonen1997)taizrazuporabljazaopispojmovanjatega,kar sedogaja,kopridejovstikposameznikiizrazličnihkulturgledeizobraževalnih, poklicnih,starševskih,verskihindrugihvprašanj.Naposameznikovi/skupinski ravniserazličniopisikulturnihnapetostiosredotočajonaproces,močinnastajanje identitete(Kanu2005;Lee2013;PepperinLarson2006).Vliteraturispodročja izobraževanjainzaposlovanjajezakulturnonapetostnavedeno,dasepojavljana presečiščumedosebnoinetničnoidentiteto(vrednotami)terprevladujočimivredno- tami,kisovtkaneinizraženevpoklicnih,izobraževalnihindružbenih(kolonialnih) kontekstih(Tarry2011).Tapoglednamiguje,dasepodrejenialimarginalizirani posameznikaliskupinavsvojemodnosudoprevladujočekulturealipoklicapona- vadilotiliminalnefazepogajanj,zaradičesarimapogostonegativnokonotacijo. Hkratiobstajatudirazumevanje,danapetostinevodijonujnodosprejemanja prevladujočihstališč;posameznikivizobraževalnihkontekstihdelujejoprejkot agenti,kisamilahkosprejemajoodločitveotem,kajbodozavrnili,prilagodiliali preprosto»zrušili«vnekemkontekstu(Chang2007;Lee2013;PepperinLarson 2006;Tarry2011).Gledekulturnihnapetostinapodročjurazvojaprogramovali učnihnačrtovvliteraturi(KahninKelly2001)obstajamočnoprepoznavanjepotrebe poprilagajanjugradiva,pristopovinučnihnačrtov(kiprevladujejo)vkontekstu posameznikovizdrugih(ponavadipodrejenih)kulturnih/etničnih/rasnihozadij zapodporoželenihrezultatov(npr.izobraževalnih/poklicnihrezultatov,kitipično temeljijonazahodnihizobraževalnihfilozofijahipd.). Raziskave(npr.Rogoff2003)kažejo,davskladuspozitivističnimipogledi zahodniizobraževalnisistem,vključnozusposabljanjizaučiteljeoziromavzgoji- telje,temeljinaabstraktnih,znanstvenihnačinihrazmišljanja,kidajejoprednost kritičnemumišljenjuinpismenostikotnačinomarazumevanjasveta.Natančneje, zahodniizobraževalnisistemodražakulturnepredpostavke,kotsopredpostavke, damorajoštudentipostatineodvisniučenci,kisokotposameznikiodgovorniza svojedelo.Tepredpostavkemordanebodoblizutistimposameznikom,kiniso izkusilitegamodelaizobraževanja.Njihovošolanjesomordaprekinilealiome- jilepredimigracijskeizkušnje,zatobodomordasvetrazumelidrugačeinimeli velikopraktičnegaznanja(DeCapuainMarshall2010).Lahkodenimoprihajajo izkultur,kisejimmedsebojnapovezanostinsocialniodnosizdijopomembnejši odosredotočanjanaposameznikovedosežke(Kâgitçibasi2007). IzobraževanjevzgojiteljevvKanadi:premostitveniprogramzabegunske... 93 Ugotovitve: napetosti med kulturnim in strokovnim znanjem udeleženk Raziskavaznotrajpremostitvenegaprogramajeidentificiralapodročjanape- tostialiprekinitevnavsakistopnjikurikula:kulturnastališčasogledevsebine programanasprotovalasprejetistrokovnipraksi.Tenapetostisopovzročilemnogo vprašanjokurikularnihpristopihvpredšolskivzgojiternjihovozmožnost,da zadostijopotrebamraznolikihotrok.Vtemčlankubomovnaslednjemrazdelku razpravljalisamoonapetostimedvrstamikulturnegaznanja,kijihpriseljenske vzgojiteljiceprinašajonasvojedelovnomesto,terstrokovnimznanjemopredšolski vzgojiinpraksoizobraževalneskupnosti. Napetosti glede vrednot: izkazovanje spoštovanja Našaraziskavajeprepoznala,dajevsebinanapodročjuodnosovmedodra- slimiinotrokivudeleženkahpremostitvenegaprogramavzbujalanapetostiin občutekrazdvojenosti.Njihovelastnezgodnjeizkušnjeinnormativnestrukture družinskegaživljenja,vgrajenevrednote,prepričanja,ciljivzgojeotrokinpričako- vanjasonamigovalinarelativnoboljhierarhičneodnosemedodraslimiinotroki terznotrajstarševsko-otroškihvlog(RubininChung2006),kotprevladujejov kanadskidružbiinsejihpričakujevstrokovnipredšolskivzgoji(Papatheodorou 2010).Mnogoudeleženkamsejespoštovanje (avtoritetastaršev/odraslih)zdelo pomembnavrednota,kisejemorajootrocinaučitiinjoizkazovativsvojihodnosih zodraslimi.Todanekatereudeleženkesomenile,datonedržizaKanado: »Tukaj je tako drugače od krajev, iz katerih prihajam, ta interes otroka. Ni načina, da bi (kot otrok) izrazila svoj interes. Vedno je bilo tako, da je mama rekla, naredi to, naredi ono (se udari po roki) ... Če svoji hčerki rečem, naj kaj naredi, ji moram razložiti, zakaj, veste, pripraviti moram razlago. Seveda jih moram spoštovati. Ampak hkrati mi to morda ni všeč. Ni načina, oni [rečejo]: 'Prizadela si moja čustva.' Ni načina, ni načina, ni načina.« (Vozadjujeslišativelikostri- njanja.)(Tersit) Kulturnapričakovanjasobilabrezizjemetakšna,damorabitiodnosotroka dostarševspoštljiv,kotkažepogovoroočesnemstiku: »Ne poznam drugih kultur, ampak v moji kulturi svoje matere ne smeš tako pogledati.«(Phyllis) »Da, moja kultura je enaka. Očesnega stika se naučimo tukaj, v Kanadi. V naši kulturi otrok svojega starša, niti katerega koli drugega odraslega, ne sme pogledati v oči, ker je to nespoštljivo. Zato nam je tako težko, ko se tukaj učimo ali smo na kakšnem intervjuju. Morda ljudje tukaj mislijo, da si plašna.«(Laila) Drugaštudentkajedodala:»Ali da kaj prikrivaš.« Številneudeleženkesomenile,dajihotrocinadelovnemmestuneobravnavajo spoštljivo,karjebilovmočnemnasprotjuznjihovimizgodnjimiizkušnjami,koso enakomerospoštovanjaizkazovalevzgojitelju/učiteljuinstaršem,kisoutrjevali učiteljskodisciplino:  AnnaKirova,ChristineMassing, 94 SODOBNAPEDAGOGIKA2/2016 LarryProchnerinAilieCleghorn »Ko smo v šoli, moraš gledati učiteljico z enakim spoštovanjem kot mamo. Če je ne, te našeškata obe, učiteljica in mama.«(Sofia) »Poslušale smo svoje starše in ... ko sem začela delati v otroškem varstvu, uuuu, rada delam z otroki, ampak vseeno pomisliš, od kod prihajajo ti otroci, zakaj se tako vedejo.«(Daniella) Napetosti glede prakse: interakcija z otroki Zdeloseje,dastakomunikacijainsvetovanješeposebejpomembnapriseljen- skiminbegunskimvzgojiteljicam,sajudeleženkenisopoznalezahodnihnačinov komunikacijeinodnosovzotroki.Kerjeudeleženkelastnazgodnjasocializacija naučila,daspoštujejostarejšeinavtoritetoterjimnenasprotujejoalizastavljajo vprašanj(CunninghaminBurt2001),soidejeotem,damorajovzgojiteljicepri- sluhnitivprašanjemotrok,spoštovatinjihoveidejeinobčutketerjimpojasniti svojerazloge,vrazreduspodbudileburnodebato.Tonapetostsošekrepilapri- čakovanjainzahtevedelodajalcev,najuporabljajo»strokovni«jezikinposredni načinpogovorazotroki.Primeri,kisojihslišalevrazredu,npr.»Natlehjepolita vodainskrbime,dabokomuspodrsniloinsebopoškodoval.«namesto»Pobriši vodo.«,sosevečiniudeleženkzdelinenaravniinjimjihjebilozelotežkosprejeti. Polegtegaprevladujočidiskurzpredšolskevzgoje–razvojnoprimerneprakse inzahodnenormativnerazvojneteorije–pogostodelujekotdualizemmed»pri- mernimi«in»neprimernimi«učiteljskimiinocenjevalnimipraksami.Kotodraz takšnegapojmovanjajebilavrazreduuporabljenapredstavitevvpowerpointuo smernicahinkomunikaciji(slika1).Predstavitevpotrjujepreskriptivne(zahodne) načinepogovarjanjazotrokiinvodenjenjihovegavedenja: Deskripvno povratno mnenje Pohvala Specifično »Pobral si vse koščke sestavljanke!« Nedoločno »Dobro narejeno!« Osredotoča se na vedenje »Sam si pospravil mizo!« Ocenjuje osebo »Priden fant!« Poudarja proces »Zelo si se potrudil, ko si vse jutro gradil to trdnjavo!« Ocenjuje izdelek »To je lepa trdnjava!« Slika 1: Deskriptivno povratno mnenje v primerjavi s pohvalo (vir: predstavitev v powerpointu, 6. november 2013)  IzobraževanjevzgojiteljevvKanadi:premostitveniprogramzabegunske... 95 »Ko smo v šoli, moraš gledati učiteljico z enakim spoštovanjem kot mamo. Če je ne, te našeškata obe, učiteljica in mama.«(Sofia) »Poslušale smo svoje starše in ... ko sem začela delati v otroškem varstvu, uuuu, rada delam z otroki, ampak vseeno pomisliš, od kod prihajajo ti otroci, zakaj se tako vedejo.«(Daniella) Napetosti glede prakse: interakcija z otroki Zdeloseje,dastakomunikacijainsvetovanješeposebejpomembnapriseljen- skiminbegunskimvzgojiteljicam,sajudeleženkenisopoznalezahodnihnačinov komunikacijeinodnosovzotroki.Kerjeudeleženkelastnazgodnjasocializacija naučila,daspoštujejostarejšeinavtoritetoterjimnenasprotujejoalizastavljajo vprašanj(CunninghaminBurt2001),soidejeotem,damorajovzgojiteljicepri- sluhnitivprašanjemotrok,spoštovatinjihoveidejeinobčutketerjimpojasniti svojerazloge,vrazreduspodbudileburnodebato.Tonapetostsošekrepilapri- čakovanjainzahtevedelodajalcev,najuporabljajo»strokovni«jezikinposredni načinpogovorazotroki.Primeri,kisojihslišalevrazredu,npr.»Natlehjepolita vodainskrbime,dabokomuspodrsniloinsebopoškodoval.«namesto»Pobriši vodo.«,sosevečiniudeleženkzdelinenaravniinjimjihjebilozelotežkosprejeti. Polegtegaprevladujočidiskurzpredšolskevzgoje–razvojnoprimerneprakse inzahodnenormativnerazvojneteorije–pogostodelujekotdualizemmed»pri- mernimi«in»neprimernimi«učiteljskimiinocenjevalnimipraksami.Kotodraz takšnegapojmovanjajebilavrazreduuporabljenapredstavitevvpowerpointuo smernicahinkomunikaciji(slika1).Predstavitevpotrjujepreskriptivne(zahodne) načinepogovarjanjazotrokiinvodenjenjihovegavedenja: Deskripvno povratno mnenje Pohvala Specifično »Pobral si vse koščke sestavljanke!« Nedoločno »Dobro narejeno!« Osredotoča se na vedenje »Sam si pospravil mizo!« Ocenjuje osebo »Priden fant!« Poudarja proces »Zelo si se potrudil, ko si vse jutro gradil to trdnjavo!« Ocenjuje izdelek »To je lepa trdnjava!« Slika 1: Deskriptivno povratno mnenje v primerjavi s pohvalo (vir: predstavitev v powerpointu, 6. november 2013)  Togostjeimplicitnovidnaževoblikovanjudrsnice.Prikazanastapravilen innapačennačinoziromaveselinžalostensmeško,kitovizualnosporočataštu- dentkam. Kotsoizpostavilenekatereudeleženke,taknačinkomunikacijezanjenile kulturnoneskladen,temvečjetuditežavenzavzgojiteljico,kinegovoritekoče angleško. »Ne vem, kaj druge menijo o tem, ampak angleščina ni moj materni jezik, zato mi je lažje skrajšati stavek, kot pa otroku razlagati vse to, kar tam piše. To je počasno, če pa otroku rečem 'to je dobro' ali 'pridna punca', je to kratko. [Sošolke sestrinjajoznjo.]Razlaganje je tako počasno.«(Hansa)(Sošolkesezasmejijo.) Napetosti glede načinov učenja: učenje z igro Čepravjevsevernihdržavahin/alipri industrijskihnarodih(kottudiv večinizahodneraziskovalneindostopneliteratureoigriinrazvojuotroka)ideja učenjazigrožedolgoosrednjielementpredšolskevzgoje(Fleer,Tonyan,Mantilla inRivalland2009;Penn2005),soudeleženkevpremostitvenemprogramupriha- jaleizdružbenihokolij,vkaterihjeobstajalaostraločnicamedigroinučenjem. Udeleženkesoigronasplošnoopisovalekotaktivnost,kijoizvajajootrocivsode- lovanjuzdrugimiotroki.Ponjihovihizkušnjahsoseotrociigralibreznadzoraali posredovanjaodraslih,samo»zvsemiotrokinakupu«.Izjavaštudentkepovzema njihoveskupneizkušnje: »Ko sem bila otrok, smo se igrali na prostem, brez nadzora. Igrali smo se s svojimi prijatelji in nikogar ni brigalo, kje sem, kar je povsem drugače kot v Kanadi. Že od mladih nog so nas puščali same. Svoje otroštvo sem preživela kot zelo vesela deklica.« Udeleženkesonavedleleredkeprimereizsvojegaotroštva,kojeigravklju- čevalainterakcijomedodraslimiinotroki.Mordasose,kersožedelalevcentrih zaotroškovarstvo,zavedalepričakovanj,dasebodomoraleigratizotroki,kijih varujejo.Imelepasorazličneodnosedovlogeučenjazigro(Chan2011).Ideja, dabisemoraleigratizotroki,nekaterimnibilavšeč.Prisvojemdelusomed igrootrokomradezastavljalevprašanja,skaterimisopreverjalenjihovoznanje, npr.»Kakšne barve je to?«ali»Koliko kock vidiš?«.Napodlagiizkušenjudeleženk oučenjuvlastnihkulturnihkontekstihsobilatakšnaneposrednavprašanja,s katerimisopreverjalevsebino,primerna,sajsejezaigroskockamipričakovalo, daotrokompomagarazvitimatematičneveščine.Napetostisosepojavile,kosta bilakonceptaproste igreinučenja matematikezdruženavučenje z igro,udele- ženkepasenisomoglesprijaznitizrazlikamivnjihoviotroškiizkušnjiigrein učenja.  AnnaKirova,ChristineMassing, 96 SODOBNAPEDAGOGIKA2/2016 LarryProchnerinAilieCleghorn Diskusija in sklep: učni proces in implikacije za izobraževanje vzgojiteljev Vtradicionalnihprogramihzaizobraževanjevzgojiteljevštudenteprepričujejo, dajihboavtoritativnoznanjespremenilovstrokovnjake.Premostitveniprogram ježelelzizpostavljanjemkulturnihznanj,različnihkulturnihozadijinživljenj- skihizkušenjudeleženkizzvatisplošnopričakovanje,davsištudentisprejemajo zahodnekulturnepredpostavke,kitemeljijonateorijahorazvojuotroka.Program jeponazorilnašeprepričanje,da»znanstveni«pristopikrazvojuotroka»nujno izločijorazumevanjeopoučevanjuinučenju,kitemeljinakulturi,kijokandi- datkezavzgojiteljiceprinesejonasvojeusposabljanje«(MontecinosvWilgus2013, str.7).Kersmoprepričani,danitrebaprevprašatilekorpusovznanja,kioblikujejo izobraževalneprogramezaučiteljealivzgojitelje,temvečtudinačine,kakopreda- vateljiinprogramitakšnorazumevanjepredstavljajoinsporočajoštudentom,smo namernoizbralisvojepedagoškepristope.Takosmodenimouporabopredstavitev vpowerpointuzmanjšalinanajmanjšomožnostopnjo,sajtautrjujezahodnjaške avtoritativnenačinebivanjassvojiminačinikomunikacijeinpredstavitev,načini organiziranjainformacijinnačinipredstavljanjavsebinterpedagoškihpristopov,s čimerseizpodrinjajoavtohtoninačinivedenjapriseljenskihinbegunskihštudentov (Kirovaidr.,vtisku).Todakotjepokazalanašaštudija,sobilizapriseljenkein begunkenekaterividikiprevladujočegadiskurzanapodročjupredšolskevzgoje ševednovirnapetostiinsovplivalinanjihovoštudijskouspešnost. Trebajeomeniti,dasoimeleudeleženkevpremostitvenemprogramuspecifične potrebegledeangleškegajezika,karjeizoblikovalonačine,kakososeposredovale vsebinepredšolskevzgoje.Kotjeopisanovporočilu,pripravljenemzaministrstva, kisozagotovilasredstvazaprogram(MassinginShortreed2014),sobiliglavni konceptiidentificiraniinprikazanivtedenskihučnihnačrtihinprenašanjeključnih sporočilvživo,intonasamilokaciji.Sporočila,kisoseprenašalavučilnicimed študentkamiinpredavateljem,jenarekovalovečdejavnikov,vključnozobvlado- vanjemangleškegajezika,predhodnimiizobraževalnimiizkušnjamivdomačih državahinKanadi,sedanjimiinpreteklimidelovnimiizkušnjami,kulturnimi prepričanjiinpraksami,družinskimiodgovornostmi,ekonomskorealnostjoin,v primerunekaterihštudentk,hkratnimvpisomvdrugeizobraževalneprograme. Ključnasporočilasobilaobravnavanatakojpourimedmentorjeminudeleženko; čepravsobiliprisotniistidejavniki,jetakšnosrečanjepomenilopriložnostpo- govoranaštirioči.Udeleženkesonatopreneslesvojerazumevanjesporočilana svojedelovnomestoingauporabilevpraksi.Nataprocessovplivališedrugi posrednidejavniki,zlastizadevenotrokaliotroci,patudifizičnookolje,sodelavci innadzorniki,družineinstrokovnapričakovanja. Vseteinterakcijesosezgodilevokoljupoizvedovanja,razglabljanjainso- ustvarjanja.Učnookoljejespodbujalodeljenjeosebnihinkulturnihizkušenjz namenomprimerjavesstrokovnimipričakovanji,obenempajeudeleženketudi podpiraloprirazmišljanjuopotekuusposabljanjaterzagotavljalovložekoučnih strategijah,ki»delujejo«zanje.Udeleženkesoporočaleoučinkovitostisvojihdejanj IzobraževanjevzgojiteljevvKanadi:premostitveniprogramzabegunske... 97 nadelovnemmestuinvučilnicoprinašalesvojarazmišljanja.Tasopolegstalnih opažanjpredavateljevoblikovalaosnovozanačrtovanjenadaljnjihurvprocesu, kijesprotipotekalinseponavljal. • Znanje angleškega jezika • Predhodne izobraževalne izkušnje • Pretekle in sedanje delovne izkušnje • Kulturna prepričanja in prakse • Družinske odgovornosti • Ekonomska realnost • Hkratni vpis v druge programe • Otrok • Fizično okolje • Sodelavci • Nadzorniki • Družine • Strokovna pričakovanja So us tva rja nje Prih odnje načrtovanje Razmišljanje Vp raš eva nj e I = predavatelj Š = študent M = mentor P = praksa Narekovanje vplivov (a) (b) Slika 2: Učni proces (Massing in Shortreed 2014, str. 10) Raziskavajevvzgojiteljskihpraksahidentificiralapomembnenapetosti medprevladujočimdiskurzompredšolskevzgojeterrazličnimivrstamikultur- negaznanjapriseljenkinbegunk,kisojihteprineslevprogrameizobraževanja vzgojiteljev,tudivpremostitveništudijskiprogramzanamentegaraziskovalnega projekta.Polegidentifikacijeglavnihtočknapetostijeraziskavadokumentirala tudipristopehkurikuluinpedagogiki,kiimajopotencial,daminimizirajovpliv tehnapetostinapriseljenskeinbegunskeštudentevprogramihizobraževanja vzgojiteljevprirazvijanjusvojestrokovneidentitete.Čepravsosepredavatelji vpremostitvenemprogramumočnotrudili,dabipostavilivospredjekulturno znanjeinprakseudeleženk,sonjihovekončneopazkegledesprememb,kisojih bilesposobneidentificirati,pokazale,dajihjeprevladujočidiskurznapodročju predšolskevzgojemotiviral,dasopostale»strokovnejše«vsvojipraksi,insicertako, dasoprivzelenovenačinebivanjainkomuniciranjazotroki.Zatomorapotreba potem,darazvijemoto,karWilgus(2013)imenuje»alternativnenorme«(prav tam,str.177),postatinalogazacelotnopodročjeizobraževanjavzgojiteljev,dabi lahkokulturno,zgodovinsko,socialnoinpolitičnoznanještudentovkotlegitimna »besedila«vključilivprogrameizobraževanjavzgojiteljev.  AnnaKirova,ChristineMassing, 98 SODOBNAPEDAGOGIKA2/2016 LarryProchnerinAilieCleghorn Literatura in viri Adair,J.K.,Tobin,J.inArzubiaga,A.E.(2012).Thedilemmaofculturalresponsiveness andprofessionalization:Listeningclosertoimmigrantteacherswhoteachchildren ofrecentimmigrants.Teachers College Record,114, št.12, str.1–37. Barnett,W.S.(2003).Betterteachers,betterpreschoolers:Studentachievementlinkedto teacherqualifications.Preschool Policy Matters, Issue 2.NewBrunswick,NJ:National InstituteforEarlyEducationResearch. Blank,J. (2010).Earlychildhoodteachereducation:Historicalthemesandcontempo- raryissues.Journal of Early Childhood Teacher Education, 31,str.391–405.Doi: 10.1080/10901027.2010.523772. Bowlby,J.(1969).Attachment and loss. Volume 1: Attachment.London:HogarthPress. Bowman,B.inStott,F.(1994).Understandingdevelopmentinaculturalcontext.V:B.Mal- loryinR.New(ur.).Diversity and developmentally appropriate practices: Challenges for early childhood development.NewYork,NY:TeachersCollegePress,str.119–134. Bushnell,M.(2002).Teachingnormativity:MoralregulationoftheAmericanschooltea- cher.Taboo,6,št.1,str.41–61. Cannella,G.(1997).Deconstructing early childhood education: Social justice & revolution. NewYork,NY:PeterLangPublishing. Chan,A.(2011).Criticalmulticulturalism:Supportingearlychildhoodteacherstowork withdiverseimmigrantfamilies.International Research in Early Childhood Educa- tion,2,št.1,str.63–75. Chang,M.(2007).Cultural differences in parenting style and their effect on teens’ self-esteem, perceived parental relationship satisfaction, and self-satisfaction.Unpublishedhonors thesis,CarnegieMellonUniversity.Dostopnona:http://repository.cmu.edu/hsshonors. CitizenshipandImmigrationCanada.(2010).Evaluation of the language instruction for newcomers to Canada (LINC) program.Ottawa,ON:CitizenshipandImmigration Canada. Creswell,J.W.(2007).Qualitative inquiry & research design: Choosing among five appro- aches (2.izd.).ThousandOaks,CA:SagePublications. Cunningham,F.M.inBurt,M.(2001).Beginning to work with adult English language learners: Some considerations.Washington,DC:NationalCentreforEALLiteracy Education.Dostopnona:http://www.cal.org/caela/EAL_resources/digests/beginqa.html. DeCapua,A.inMarshall,H.(2010).ServingELLswithlimitedorinterruptededucation: Educationthatworks. TESOL Journal 1.1, str. 49–70.Doi:10:5054/tj.2010.214878. Darder,A.,Baltodano,M.inTorres,R.(2009).Criticalpedagogy:Anintroduction.V:A. Darder,M.BaltodanoinR.Torres(ur.).The critical pedagogy reader (2.izd.).New York,NY:Routledge,str.1–23. EuropeanCommission.(2011).Early childhood education and care: Providing all our chil- dren with the best start for the world of tomorrow.Dostopnona:http://eur-lex.europa. eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2011:0066:FIN:EN:PDF. Freire,P.(1970).Pedagogy of the oppressed.NewYork,NY:Continuum. Friendly,M.,Doherty,G.inBeach,J.(2006).Quality by design: What do we know about quality in early learning and child care and what do we think? A literature review. BackgroundpapersforQualitybyDesign.Toronto,ON,Canada:ChildcareResource andResearchUnit. IzobraževanjevzgojiteljevvKanadi:premostitveniprogramzabegunske... 99 Friendly,M.,Halfon,S.,Beach,J.inForer,B.(2013).Early childhood education and care in Canada 2012.Toronto,ON,Canada:ChildcareResourceandResearchUnit. Guitierrez,K.D.,Larson,J. inKreuter,B. (1995).Culturaltensions inthescripted classroom:Thevalueofthesubjugatedperspective.Urban Education,29,št.4,str. 410–442.Doi:10.1177/0042085995029004004. Gupta,A.(2013).Incorporatingteachercandidates’priorbeliefsandfundsofknowledgein theoriesofchilddevelopment.V:G.Wilgus(ur.).Knowledge, pedagogy, and postmul- ticulturalism: Shifting the locus of learning in urban teacher education.NewYork, NY:PalgraveMacmillan,str.107–128. Harwood,D.,Klopper,A.,Osanyin,A.inVanderlee,M.(2012).It’smorethancare:Early childhoodeducators’conceptsofprofessionalism.Early Years: An International Re- search Journal, 33,št.1,str.4–17.Doi:10.1080/09575146.2012.667394. Hasson,S.inGonene,A.(1997).The cultural tension within Jerusalem Jewish popula- tion.TheFloersheimerInstituteforPoliciesLtd.Dostopnona:http://www.actcom. co.il/~floerins. Howry,S.T.inWhelan-Kim,K.(2009).Buildingculturalresponsivenessinruralpreservice teachersusingamulticulturalchildren’sliteratureproject.Journal of Early Childhood Teacher Education, 30,str.123–137.Doi:10.1080/10901020902885661. Jipson,J.(1991).Developmentallyappropriatepractice:Culture,curriculum,connections. Early Education and Development,2,št.2,str.120–136. Kağıtcıbaşı,C.(2007).Family, self and human development across cultures: Theory and applications.NewYork,NY:PsychologyPress. Kahn,M.S.inKelly,K.J.(2001).Culturaltensionsinpsychiatricnursing:Managingthe interfacebetweenWesternmentalhealthcareandXhosatraditionalhealinginSouth Africa.Transcultural Psychiatry,38,št.1,str.35–50.Doi:10.1177/136346150103800104. Kanu,Y.(2005).Tensionsanddilemmasofcross-culturaltransferofknowledge:Post- structural/postcolonialreflectionsonaninnovativeteachereducationinPakistan. International Journal of Educational Development,25,str.493–513.Doi:10.1016/j. ijedudev.2005.01.002. Katz,L.(1988).Whereisearlychildhoodeducationasaprofession?V:B.Spodek,O.N. SarachoinD.L.Peters(ur.).Professionalism and the early childhood practitioner. NewYork,NY:TeachersCollegePress,str.75–83. Keengwe,J.(2010).Fosteringcross-culturalcompetenceinpreserviceteachersthrough multiculturaleducationexperiences.Early Childhood Education Journal,38,str. 197–204.Doi:10.1007/s10643-010-0401-5. Kirova,A.,Massing,C.,Prochener,L.inCleghorn,A.(vtisku).Shapingthe»Habitsof mind«ofdiverselearnersinearlychildhoodteachereducationprogramsthrough PowerPoint:Anillustrative case.Journal of Pedagogy,SpecialIssue:Resistingnor- malscienceineducation. Krieg,S. (2010).Theprofessionalknowledgethatcounts inAustraliancontemporary earlychildhoodteachereducation.Contemporary Issues in Early Childhood, 11, str. 144–155.Doi:10.2304/ciec.2010.11.2.144. Langford,R.(2010).Theorizinganearlychildhoodeducator’sauthorityfortheadvancement ofsocialgoods.The Alberta Journal of Educational Research, 56,št.3,str.291–303. Lee,E.K.(2013).Cultural tensions and career development for Asian American college students: A phenomenological study.UnpublishedDoctoralDissertation,California StateUniversityFullerton.  AnnaKirova,ChristineMassing, 100 SODOBNAPEDAGOGIKA2/2016 LarryProchnerinAilieCleghorn Madrid,S.inDunn-Kenney,M.(2010).Persecutoryguilt,surveillance,andresistance: Theemotionalthemesofearlychildhoodeducators.Contemporary Issues in Early Childhood,11,str.388–401.Doi:10.2304/ciec.2010.11.4.388. Massing,C.(2015).Authoringprofessionalidentities:Immigrantandrefugeewomen’s experiencesinanearlychildhoodteachereducationprogram.Canadian Children, 40,št.1,str.73–99. Massing,C.A.inShortreed,L.(2014).Teaching and learning with immigrant and refugee child care educators.AreportpreparedfortheAlbertaMinistryofHumanServices. McLaren,P.(2003).Revolutionarypedagogyinpost-revolutionarytimes:Rethinkingthe politicaleconomyofcriticalevaluation.V:A.D.BaltodamsinR.D.Tores(ur.).The Critical Pedagogy Reader.NewYork,NY:RoutledgeFalmer,str.151–186. Moss,P.(2006).Structures,understandingsanddiscourses:Possibilitiesforre-envisioning theearlychildhoodworker. Contemporary Issues in Early Childhood,7,št.1,str.30–41. Moyles,J.(2001).Passion,paradoxandprofessionalisminearlyyearseducation.Early Years,21,str.81–95.Doi:10.1080/09575140120057167. Myers,R.G.(1992).The twelve who survive: Strengthening programmes of early development in the Third World.NewYork,NY:RoutledgeincooperationwithUNESCOforthe ConsultativeGrouponEarlyChildhoodCareandDevelopment. NationalAssociationfortheEducationofYoungChildren.(2009).NAEYC standards for early childhood professional preparation programs: A position statement. Dostopno na:http://www.naeyc.org/positionstatements/ppp. Nuttall,J. inOrtlipp,M.(2012).Practicumassessmentofculturallyandlinguistically diverseearlychildhoodpre-serviceteachers.European Early Childhood Education Research Journal,20,št.1,str.47–60. OberhuemerP.(2005).Conceptualizingtheearlypedagogue:Policyapproachesandissues ofprofessionalism.European Early Childhood Education Research Journal,13,št. 1,str.5–16. OrganizationforEconomicCo-operationandDevelopment.(2001).Starting strong: Early childhood education and care.Paris:OECDDirectorateforEducation. OrganizationforEconomicCo-operationandDevelopment.(2006).Starting strong II: Early childhood education and care.Paris:OECDDirectorateforEducation. OrganizationforEconomicCo-operationandDevelopment. (2012).Starting strong III: A quality toolbox for early childhood education and care. Paris:OECDPublishing. OrganizationforEconomicCooperationandDevelopment.(2004).Thematic review of early childhood education and care: Canada country note. Dostopnona:http://www.oecd. org/dataoecd/42/34/33850725.pdf. Osgood,J.(2012).Narratives from the nursery: Negotiating professional identities in early childhood.London,UK:Routledge. Owen,P.M.(2007).IntegratingKatzandChard’sprojectapproachwithmulticultural educationinauniversityclassroom.Journal of Early Childhood Teacher Education, 28,str.219–232.Doi:10.1080/10901020701555523. Papatheodorou,T. (2010).Being,belongingandbecoming:Someworldviewsofearly childhoodincontemporarycurricula. Forum on Public Policy Online,2(september). Dostopnona:http://forumonpublicpolicy.com/spring2010.vol2010/teaching2010.htl. Patton,M.(2002).Qualitative research and evaluation methods (3.izd.).ThousandOaks, CA:SAGE. IzobraževanjevzgojiteljevvKanadi:premostitveniprogramzabegunske... 101 Pepper,G.L.inLarson,G.S.(2006).Culturalidentitytensionsinpost-acquisitionor- ganization.Journal of Applied Communication Research,34,št.1,str.49–71.Doi: 10.1080/00909880500420267. Peters,D.(1988).Thechilddevelopmentassociatecredentialandtheeducationallydi- senfranchised.V:B.Spodek,O.N.SarachoinD.L.Peters(ur.).Professionalism and the early childhood practitioner.NewYork,NY:TeachersCollegePress,str.93–104. Prochner,L.,Cleghorn,A.,Kirova,A. inMassing,C. (2015).Earlychildhoodteacher educationinNamibiaandCanada.V:N.PopovinA.W.Wiseman(ur.).Comparative sciences: Interdisciplinary approaches.Bingley,UK:Emerald,str.83–95. Prochner,L.,Cleghorn,A.,Kirova,A.inMassing,C.(2014).Cultureandpracticeinearly childhoodteachereducation:Acomparativeandqualitativestudy.International Journal of Multidisciplinary Comparative Studies,1,št.1,str.18–34. Quan-McGimpsey,S.,Kucznski,L.inBrophy,K.(2011).Earlyeducationteachers’concep- tualizationsandstrategiesformanagingclosenessinchildcare:Thepersonaldomain. Journal of Early Childhood Research, 9,str.232–246.Doi:10.1177/1476718X10389146. Rockel,J.(2009).Apedagogyofcare:Movingbeyondthemarginsofmanagingworkand mindingbabies.Australasian Journal of Early Childhood,34,št.2,str.1–8. Rogoff,B.(2003).The cultural nature of human development.NewYork,NY:OxfordUni- versityPress. Rubin,K.inChung,O.(ur.).(2006).Parenting beliefs, behaviors, and parent-child relations: A cross-cultural perspective.NewYork,NY:PsychologyPress,TaylorandFrancisGroup. ServiceCanada.(2011).Early childhood educators and assistants.Dostopnona:http:// www.servicecanada.gc.ca/eng/qc/job_futures/statistics/4214.shtml. Silin,J.G.(1995).Sex, death, and the education of children: Our passion for ignorance in the age of AIDS.NewYork,NY:TeachersCollegePress. Spodek,B.inSaracho,O.N.(1988).Professionalisminearlychildhoodeducation.V:B. Spodek,O.N.SarachoinD.L.Peters(ur.).Professionalism and the early childhood practitioner.NewYork,NY:TeachersCollegePress,str.59–74. StatisticsCanada.(2007).The Canadian labour market at a glance.Ottawa,ON,Canada: GovernmentofCanada. StatisticsCanada.(2012).Analysis of the Canadian immigrant labour market, 2008 to 2011. Dostopnona:http://www.statcan.gc.ca/pub/71-606-x/2012006/part-partie1-eng.htm. Taggert,G.(2011).Don’twecare?Theethicsandemotionallabourofearlyyearsprofessi- onalism.Early Years,31,str.85–95.Doi:10.1080/09575146.2010.536948. Tarry,E.(2011).IsWestreallybest?Socialandculturaltensionsinternationalstudents experiencehavingstudiedatBritishuniversities.Journal of Further and Higher Education.Dostopnona:http://www.tandfonline.com/loi/cjfh20. Tobin,J.(2005).Qualityinearlychildhoodeducation:Ananthropologist’sperspective. Early Education and Development,16,št.4,str.421–434. Urban,M.inDalli,C.(2012).Aprofessionspeakingandthinkingforitself.V:L.Miller, C.DalliinM.Urban(ur.).Early childhood grows up: Toward a critical ecology of the profession.NewYork,NY:Springer,str.157–175. VanLaere,K.,Peeters,J.inVandenbroeck,M.(2012).Theeducationandcaredivide:The roleoftheearlychildhoodworkforcein15Europeancountries.European Journal of Education,47,št.4,str.527–541.  AnnaKirova,ChristineMassing, 102 SODOBNAPEDAGOGIKA2/2016 LarryProchnerinAilieCleghorn Vincent,C.inBraun,A.(2010).Andhairdressersarequiteseedy…:Themoralworthof childcaretraining.Contemporary Issues in Early Childhood, 11,str.203–214.Doi: 10.2304/ciec.2010.11.2.203. Warren,A.(2013).Iwondereddoesthismakemeanylessofateacher…?Earlychildhood teachersinAotearoaNewZealandclaimedbyandclaimingauthoritywithinado- minantdiscourse.Journal of Early Childhood Research, 12,št.2,str.185–194.Doi: 10.1177/147678X12463914. Wilgus,G.(2006).BeyondbecauseIsaidso!Threeearlychildhoodteacherschallengethe researchondisciplinarybeliefsandstrategiesofindividualsfromworking-classmi- noritybackgrounds.Contemporary Issues in Early Childhood,7,št.3,str.253–269. Wilgus,G.(2013).Introduction.V:G.Wilgus(ur.).Knowledge, pedagogy, and multicul- turalism: Shifting the locus of learning in urban teacher education.NewYork,NY: PalgraveMacmillan,str.1–20. Woodrow,C.(2008).Discoursesofprofessionalidentityinearlychildhood:Movementsin Australia.European Early Childhood Education Research Journal, 16,str.269–280. Doi:10.1080/13502930802141675.