fcued tettJ ®*«apt Sunda/t and Holldagra. PROSVETA Uradniški in upravnlški prostori: 1067 South Lawndalt Ava. Offioa of PubUcation: 1657 South Lawndalt Ava. Telaphona, Rockw«U 4004 Ruske čete zasedle glavno mesto Bukovine Ruske čete presekale železnico Lvov-Bukarešta v dveh krajih. Nemške pozicije v velikem polkrogu ob črnem morju se rušijo pod udarci sovjetske sile. Ruski letalci potopili sedem nemških parnikovy Narviskem zalivu.— Američani metali bombe na železniške proge pri Milanu, Bolzanu, Turinu in Anconi.—Kitajske in ameriške čete obkrožile japonsko posadko v Burmi mentator Jean Paquis je dejal, da se zavezniki pripravljajo za ofenzivo proti nemški sili na tej fronti. New Delhi. Indija. 30. marca. London, 30. marca.—Nemško vrhovno poveljstvo je danes priznalo izgubo Černovic, glavrtega mesta Bukovine. Zasedle so ga ruske napadalne čete z naskokom z dveh strani. Černovice so zdaj pod kontrolo ruske-armade, katere poveljnik je maršal Gregorij K. Žukov. Oddelki te armade zdaj prodirajo proti Ogrski in prvi so že dospeli do Dzemlja, ki je oddaljeno samo trideset milj od ogrske meje. I (Premier Stalin je v posebnem komunikeju potrdil padec Černovic nekaj ur po naznanilu iz Berlina o evakuaciji nemških čet.) London, 30. marca.—Ruske čete so prekoračile reko Prut v dveh krajih in udrle v severna in zapadna predmestja Černovic, glavnega mesta Bukovine. Sunek je bil izvršen s tako naglico, da niso Nemci mogli raz-dejati mostu na tej reki. Černovice so na desni strani reke. Moskva je prej naznanila okupacijo Kolomeja, železniškega križišča v vznožju Karpatakega gorovja. To mesto je bilo nekdaj poljska posest. Rusi so presekali železnico Lvov-Bukarešta pri Černovicah in Kolomeju. Prekoračenje reke Prut se sma-, tra za velik uspeh ruske armade. Sovjeti so naznanili nadaljnje Uspehe v Besarabiji in južni Ukrajini. Največji je okupacija Balte, strategičnega mesta, 115 milj severozapadno od Odese, luke ob Črnem morju, proti kateri prodirajo ruske čete. Ostanki nemške armade so se umaknili v smeri Odese po ruski okupaciji Nikolajeva, prista-tfiščnega mesta ob Črnem morju in središča ladjegradniške in več drugih industrij. Padec je riedil /.drobitvi nemške bojne oie v ju/.novzhodni Ukrajini. jI Nemške pozicije v velikem polkrogu okrog Črnega morja * rušijo pod udarci sovjetskih kolon, ki prodirajo proti Odesi »treh strani. Prve kolone so že dospele do točke, ki je oddaljena "mo 45 milj od Odese. Rusko poročilo omenja dve akciji na severni fronti. V eni ruski letalci napadli nemške pirnike v Narviškem zalivu Baltiškega morja. Bombe so potopile sedem pamikov, Šest pa Poškodovale. Druga akcija je bil naP*'l na nemško letališče v Estoniji Rusi so razbili 20 nem-Jkih letal na tleh, trt pa sestre-''' v Kp'jpadu v zraku. Sovjet lk( kolone »o zožile jeklen obroč okrog nemške oborožene si- * V Narvi, Estonija. "••pel, iuilje. 30. marca.— amenšk. bombniki so metali na železniške proge, po-J. "< naprave pri Bolzanu, "u Turinu in Anconi, aever-[ ■ "flija. Tarča bomb so bila ; l'nst..niščna meeU, med te- tii i' K hi! / I ft**rr,šk« .VvJ Feraia in Leghorn. To tretji bombni napad na komunikacijske zveze v Galiji v zadnjih dveh ( tati k k, P bv Vf>/clandsht čete so hribe na vzhodni na, katerega ao dr-pHna. Ta je bil tarča " i 'pnišk^ga bomba rdi-p1 tke med zavezniškim ki mi (ctami med razva-■ ^^ ln ^J^ atracija guvernerja Greena pro-, yr§u ^kuns." vocirala stavko 150 voznikov, ki r delsjo za državni cestni depert- Crowley je neglaail, da so bile ment Admintetreclja )e odbila potežkoče. ki oo prvotno ovirale zahtevo ze zvilenje plače vozni- dostavljanje orožje Rusiji in dru kom za 123 na meeec Coppa trdi, gim zavezniškim državam, pre-'da je sedanja plače $11S do $IS0jmafane in da ae bo detok orožja ns masti, povečal v prihodnjih mesecih. Politične potežkoče v Italiji Agitacija ia odstavitev kralja Weahington, D. C., 30. marca. Predsednik Roosevelt in državni Ujnik Huli aU dobiU poročila iz odgovornih ameriških virov o političnih potežkočah v Italiji, ki so naaUU kot posledica zavoženih smernic savesni-ške vojaške vlade. Uradno poročilo naglaša, da se je pojaviU reana nevarnost v zvezi z zavezniško aranžmo v Italiji, ki je potianila na površje nove probleme. To trdi, da London določa smernice in da ameriške avtoritete v Italiji nimajo skoro nobene besede pri izvajanju smernic. Rooeevelt Je zanikal govorice, da ae ie odločil za pritisk na prr-mierja Churchilla, ki naj bi re-zultiral v odstranitvi Badoglija in kral)a Viktorja gmanuela Krogi, ki imajo tesne zveze z državnim departmentom, trdijo, da je Huli za odeUvitev kralja, kar naj hi pomirilo italijanski« demokratične elemenU. Slednji ao zavzeli sUlišče, da je odsUvi tev krelja in Badoglija potrebna Premier Churchill zavrnil kritike Debata o Atlantskem Carterju London. 30. marca.—Grupa 70 poslancov, ki ao kritizirali Chur-chillovo tolmačneje načel Atlantskega čarterja in sahtevAli, da mora vlada pojaanlti svoje stališče, se je morala podati, ko je premier lajavll, da se o predmetu debatira le kot o nezaupnici. Churchillova izjava je presenetila opozicijo, dasi ae je premier že večkrat poalužll sllčnc taktike, kadar je hotel utihniti kritike svoje politike. Laborlta Rhys Daviš in Rlchard Stokea, vodilna kritika, sta se posvetovala a svojimi tovariši, ki ao a« odločili proti aprejetju vržene Jim rokavice. Izjavili ao, da ac bodo poslužili drugih metod prr Izražanju svojega mnenja o Čar* ter Ju. Sporna zadeva Je bila potla-njena v oapredje, ko je 70 po-alancev zahtevalo razpravo o Churchillov! deklaraciji ln na-avetu poljski ubežni vladi, naj revidira svoje stališče glede ure-dltve meje v aoglaaju s ruskimi aahUvami. Slično lsjavo je podal prej sunanjl mlnlater An* thony Eden. Poslanci ao hoteli vedeti, ali izjavi nlata v blatvu zavržen je načel Atlahukega čar. terja. Poalanci so tudi kritlsirali Churdhlllovo izjavo, da se Nemčija ne bo mogla skllcavatl na načela čarUrja, ker ne veljajo zanjo. Trdili ao, da je čarUr Izgubil avojo vrednoat, Churchillov s Izjava pa povečala bojno razpoloženje v Nemčiji in drugih sovražnih državah, kar lahko povzroti nove potežkoče v naporih za ustanovitev trajnega miru. Konservativec D. Aidrich je odprto izjavil, da se ne strinja z načeli čarterja ln poudaril, da ograža interese Velike Britanije in njenih uvoznikov. Hitlerjev list opozarja na nevarnost invazije Bern, ftvlca, M) marca.—Ilit lerjev list Voelkiache Boobe<-h-ter je opozoril nemško ljudstvo na nevarnost zavezniške invazi je zapadne Evrope v Mlžnjl bo dočnoeti. na kar mora biti pri j pravljeno "Sovražnik retpola I ga z mogočno silo, ki bo skušala linvadirati kontinent preko Ro- stva kavskega preliva,** pravi liet. rov. Dies udaril po odboru CIO Hillman odločno zavrnil očitke VVaahlngton, D. C.. 30. marca. - Kongresni odsek za preiskavo neameriških aktivnosti, kaUre-mu načeluje kongresnik Martin Dies, demokrat la Texasa, je objavil poročilo, ki med drugim vsebuje obdolžltve, da je odbor za politično akcijo Kongresa in dustrijskih organizacij orodje komunistov in da zasleduje tota ItUrske cilje. Poročilo vsebuje tudi | 34 voditeljev unij CIO, ki so označeni kot komunisti ali sopotniki komunistov. Ti vodijo kampanjo, katere cilj je omajanje ljudskega saupanja v perlamen-Urnl sistem ameriške vlade, Objava poročila je dobila ta Poveljniki hvalijo mar-iala Tita CETNIKI POMAGA. JO NEMCEM Bari. Italija. 30. marca__Ameriške in britske čete, Uvežbano za gerilsko bojevanje, ae bore na strani jugoslovanske osvobodilne armade, katere poveljnik Je maršal Tito, proti Nemcem v conah dalmatinskega obrežja. Zdaj je bilo razkrito, da so bile imerlške in britske čete poslane la Italije v Jugoslavijo preko Jadranskega morja pred več meseci. » Mešani partizanski, ameriški in brltakl vojaški oddelki ao sajah težke udarce nemški aili v jpopadih, dočim ao bile njihove zgube neznatne. Veliko Število Nemcev Je bilo ubitih in ujetih. Veteran ii prve avetovns vojne je poveljnik ameriških čet, ki operirajo v Dalmaciji. Operacije ao souvrščene a onimi, ki jih vodijo partizanske enoU in britske čete pod poveljstvom vtao-kega brltakega čaatnika ns te-fenu. "Kar amo videli ns avojs Ustne oči, ae ne ds utajiti," je rekel briUki poveljnik. "Občudovati moramo uapehe osvobodilna armade maršala TiU. Partizani nsm pomagajo v vaeh ostrih. Ameriške tole ae bore proti Nemcem* na strani partizanskih Mjbritakih enot proti aovratni-ku in med bojevniki treh narod-noati prevladuje popoln apora-sum in zaupanje. Američani ae uče Jugoslovanskih jeaikov, Jugoslovanom pa se moremo čuditi, kar se hitro uče angleškega Jezika. Popolnoma amo u ver jeni, da bomo zadajali težke udarce skupnemu sovražniku v bodočnosti." Neki drugI častnik je dejal, da operacijo ameriških, brlUklh In partizanskih enot povsro&Jo strah med nemškimi vojaškimi posadkami na dalmatinakem obrežju, Boje se zlasti ponočnih navalov. Ko so se prve ameriške čete izkrcale v neki jugoalovanaki luki, so jih partizani pozdravili s godbo ln prepevanjem peami. Američani so bili iznenadenl, ko so opazili, da val prebivalci nosijo orožje. Celo dekleU ao Imela granate na avojth pasovih. Partizani so se zahvalili Američanom za zavoje živil ln drugih potrebščin, ki so Jim bila poslana lz lUlije, London. 30. marca,—Radio Svobodna Jugoslavija poroča o ljutih bitkah med parttaani in Nemci v vzhodni Uoeni. Na atra-ni Nemcev se bore proti partizanom čete premlerja Milana Ne-diča, Hitlerjeve lutke, in četnlki generala Mlhajlovlds, vojnega imena'ministra v jugoalovanaki ubežni vadi Četni kom pomagajo tudi bolgarski leUlcI. Maršal Tito je prianal, da ao nemške čete reokupirale otok Rab, 30 milj južno od Reke, po ljutih bitkah a partizani kojšen odgovor od 8idneyje Hill-mana, načelnika odbora u poli- tJ^gJU unjj€ ADf Učno akcijo CIO in predaednika "" V unije Amalgama tod Clothlng obtozem tatvine Workers. | Washington, D. C., 30 marca. "Dies je ležntk," j«* rekel Ilill- _Trije uradniki unije Hod Cer-man "On nI pričakoval ntčeaar riers, Huilding St Common La-takega, ki bi se nanašalo na ak- borers (ADF) so bili obtoženi po tlvnoeti odbora CIO. Ponovil je veleporoti, da so ukradli čet pol le sUre laži, ki ao bile razgalja- milijona dolarjev U blagajne ne kot Uke v prošloatl Vsi nje- unije v treh letih. Obtoženi govi napori imajo namen razdi* uradniki so predaednlk Joaeph ranja enotnosti ameriškega I Jud- Moreechi, leprezenUnt John W. In oviranja vojnih napo- Garvey in Ujnik-bUgajnik Arhillea Periaon. PROSVETA THE ENLICHTElfMENT GLASILO III LASTNINA »LOVEMStt NARODNE PODPOR«« of aod publisb«d JEDNOTE br Slo*— Kation«) Beoafil Sociely ) te ao Cbieofo la Naročnina ca Zdrušeoe driave (Isvea - .h- ^"•'"'"'T.JŽ Z rZ? c.„d, u.00 p.r r*" Chk*0 «"4 Cook Caualr P- ims. « "»i® poW|ololJu to » tluiolu. trn to prltoU Naslov aa m, kar Ima slik s lUlomi__^____J_ PROSVETA 2857-59 So. Lawndalo Art.. Chicago M. Ititnols MEMBER Of THE FTDERATED PRESS Glasovi iz ^ , naselbin "kaj je tega treba . . Namesto, da bi molčali, ako n« mislijo pomagati, pa ie druge hujskajo proti. Vaem tem naj veljajo besede iz slovenske himne . . . "črna >131 Ka) pilo)o naši vojaki Waukegan. ML— Do sedaj sem priobčila razne zanimive podatke iz pisfipP več drugih fantov vojakov iz naše naselbine, danes pa bom povedala, kaj pile zadnje čase moj sin To-ny. Njegov naslov je Cpl. To-n y K * b e r, 16147793 Co. A., 1881 Avn. Eng. Bn. A.P.O. 713, Cpl Tonr Kober 'Datum v oklepaju na primer (March 31, 1944), poleg vafcga Imena na riLlovu pmnlni, da vam jo s tem datumom potekla naročnina. Ponovita jo pravočasno, da se vam lost ne ustavi. ___ par dni. Noči ao pa zelo prijetne in hladne. Ko gremo spat, se pokrijemo z dvema odejama. Pilem pri zelo slabi luči. J t 10:30 zvečer in upam, da bomo dobili kak dober orkester na ra diu. Ne vidi se skoraj nič. Zadnjih par dni aem posnel zopet nekaj sličic. Jan. 20, 1944.—-Zopet sem posnel nekaj slik, toda ne vem, kdaj bom dobil priliko, da jih bom dal izdelati. Nekatere so res prav lepe. Upam, da mi jih bo cenzor dovolil poslati. Cenzorji so precej strogi. Par pisem Unit 1, c a rejsem moral nanovo spisati. Naj-Post m aster.|brž sem povedal preveč in bi se bilo morda lahko spoznalo, kje Že vedo, kaj Sporazum med voditelji CIO in ADF Pred nekaj dnevi /e bilo naznanjeno, da so voditelji CIO in ADF dosegli sporazum v zadevah izravnavanja jurisdikcijskih sporov v področju stavbne industrije. Ta sporazum, četudi se tiče le stavbne industrije, lahko z veseljem pozdravijo vsi delavci, ki jim je za spravo med tem« dvema predatavnicama unijskega gibanju. Se bolj razveseljiva pa bi bila ta vest, če se bi tikala odnosov med CIO in ADF na gplolno, to Je. da bi sporazum med njima krti vse faze unijskega gibanja v njunem področju. Upanje P°stoj», da v doglednem času pride do takega-sporazuma, kl bi odstranil medsebojne spore in bi dvignil unljsko gibanje na točko uspešne ga razvoja. ' s j Voditelji CIO in ADF so naznanili svoj sporazum dn« 27. marca in dostavili, da je bil ta dogovor tudi podpisan, kar znači, da ga bosta obe stranki upoštevali. Stavbna Induatrija, katere se U spo-lazum tiče, Je sicer vsled vojne v zaatoju v pogledu privatne gradnja stavb, kljub temu pa se v tem času gradi mnogo majhnih stanovanj zlasti v bližinah novih industrij, ki so nastale tekom vojne. Sličnl dogovori med obema unijama ao bili doseženi ie prej v nekaterih drugih industrijah,.ki pa so bili večinoma lokalnega značaja. Dalje so voditelji CIO in ADF' naznanili ustanovitev posebnega odbora, v čigar področje bo spadala izravnava jurisdikcijskih spolov, ki se morda pojavijo v posdmeznih industrijskih središčih. Ustanovitev posebnega stalnega odbora, ki bo skrbel, da ne bo ne-potiebnega boja med\delav>cl, kl s6 člani CIO in ADF, Je velikega pomena, kajti s tem se bo preprečilo kvarne boje med pripadniki obeh unij, na drugi strani pa bo velike važnosti, ker bo služilo kot dober zgled za izravnavo sporov drugim unijam. .«i» Ta dogovor se tiče okrAg 750,000 delavcev, ki ao uposleni v stavbni in ladjegradnllki Industriji. Ker je to Itevilo ogromno-uklju-čenlh je tričetrt milijona delavcev—bo ta sporazum brez dvoma vplival na ostale unijake delavce. Značilno je tudi to, da ao voditelji CIO in ADF aami izrazili upfa-~ nje, da bo ta važen korak postavil podlago sličnl kooperaciji v drugih Industrijah, v katerih so uposltni člani obeh organizacij. S to Izjavo so pokazali, da se končno zavedajo duha časa, ki zahteva, da se odstranijo medsebojni spori med unijskiml delavci enkrat za vselej. Šo bolj značilna Izjava voditeljev CIO ln ADF pa Je'v tem, da so izrazili upanje, da je ustanovitev odbora "važen korak naprej v prizadevanjih za končno spojitev obeh organizacij." V novem odboru Je deset članov: pet zastopnikov ADF in pet od CIO, ki Irndo izravnavali zadevne spore. Ta sporazum ln izjava daje upanje, da so voditelji obah unij končno prllli do spoznanja, da edino v medsebojnem sodelovanju in kontlli združitvi Je resnična rešitev unijskega vprašanja. Bratomorni boji, ki so se zadnja leta pojavljali med unijami CIO in ADF, morajo prenehati čim prej. To Je prvi pogoj, ki ga morata sprejeti obe uniji. Da se to uresniči in da se postavi urttjako gibanje na trdno in učinkovito podlago, je treba več razumevanja ptedvsem mod voditelji, liajti od njih je odvisen bodoči razvoj Uga gibanja ln končne spojitve. V koliki meri bo sedanji spo-ivzum uspel na splošno, bo pokuzala bližnja bodočnost. V interesu vsega delavstva pa je, da val kot eden delujejo na tem, da sc to važno zbltžanje čimprej uroaničl. San Francisco, California. Star je 21 let, služi smo se nahajali pri inženirjih in preko morja se delajo. ^ nahaja od unija 1943. On nam Danes^bo "movie' predatava J torej bomo imeli vsaj nekaj dru Dec 20, 1943.—Zadnjih par gačnega in ne bomo le klepetali dni sem bil za perico, ker sem tja v en dan, kakor navadno de-ravno lahko rabil naš skupni lamo vsak večer. To pismo pi Opral sem menda l iem let, odkar smo Slovenci v Min-'razita ni treba! Da bi partizani nesoti izgubili enega izmed naj- J le temeljito obračunali z doma-bolj agilnih delavcev za narod čimi izdajalci in paraziti, kakor Pofebno pa ga pogreša Ameriška tudi z onimi, ki se sedaj pot e-1 jugoslovanska zveza, čije tajnik pajo po drugih državah. ________________________je bil mnogo let. To je John] J. ffctar. 10. zemlja nai pogrezne tega, kdorlMovern, ki je bil moj oaebni pri- {^HI^H odpada . . Pomnite, da s avo- jate! jr zato ga n«»moremP°"|Nekollko komentarja im natolcevanjem ne ustrašite biti ali prezreti. Naj mu bo lah- * | 18 igralcev, kt se mučijo dan za ka ameriška gruda! Zadnjic sem omenil, da je bil dnem z vezbanjem, da vam po- Torej ne pozabite priti k igri v Chicagu m Michiganu že stori dajo par ur užitka. Niti ne ustra- Uz vero v vstajenje", in na svi- korak zia organiziranje nove lite teh, ki bodo vstopnice pro- denje 30. aprila v Junior High f1' trfitJ« franke. Pred nekajl dajali po hišah. School Auditoriumu. da ie bila" P°' Zakaj sem to napisal? Zato, Frank L. Tekauts. jocano da je bila v Chicagu a J *VV : .K ^ w ustanovljena nova stranka pod ker imam izkušnja, da nehvalez- p. T" imenom' American Conm ,„ nost je plačilo sveta. In to je, Priapovkl aa SAHS Ta n kar boli-da, boli v dno dute raznešena ttžtt po radiu in vzbu Ako bi ne bil« večina, ki je dobra rom ^ nove domovine čevlje d„ . Zanimanja, sodeč in zvesta svoji rodni materi, bi širi zanimanje za SANS, ki jsmih fn £ ^ se izgubil in nikdar vec sloven- ^ rešitev, osvoboditev m ^^ tudi v ^^ Kell j(J sko ne izpregovorfl. Ali ne-združenje naše ^znjeme SUM (KeUy je chicaški župan) poli-Slovenec sem, tako ml je mati UeMJe, nam je najboljši dokaz učne mašine ki je na južni dajala. Pomni, ako nisi dober t0f da 8e ^ mnogth krajih in na- ^ mesta> v drugem kongresnem Slovenec, tudi niai dober Ame- selbinah organizirajo podružni- digtriktu takoj pognala svoje rikanec. ce SANSa, ki moralno in gmotno «ward heeierje" in "pricinktnel Sedaj p« k igri. Vloge so v podajo to plemenito delo. kapitane" od hiše do hiše in pni dobrih rokah. Igra se vrši v se- pa t^,di posamezniki se najde- čela strašiti volilce. Nova strani danjem času nekje v Sloveniji— U0> ki razumevajo težak in pra- ^ namk.eč mogoče v tem distrikl v nekem industrijskem mestu. boj, katerega bije naš na- postavi kongresnega kandi- Prvo dejanje se vrši v Kremen- L^j v 8tari domovini za svojo ldata 2a jesenske volitve. Veliki čevi hiši, drugo v gestapovski pi- osvoboditev, ter gredo na delo, I krik so dvignili proti tej stran-sarni, tretje v gozdnem skrivali- da pomagajo ta cilj čim prej ki tudi komunisti in "hillmanovl šču, kamor se danes resnično za- urC8ničiti. Pred kratkim nam I ci-» v laških unijah CIO in j vsak vecei . ^ P^"1"1'! tekajo mnogi naši sorodniki. he brat John Teran iz Elyja,I skugali prepovedati vsem unil sepndneyB^2Mp»i.^y«S| yJ gogpodarja Kremenca Minn., poslal vsoto $6, katero je skim voditeljem sodelovanje v" Ko bo zadosti pralni stroj. . , . t čisto vso obleko, kar jo imam osmih bo tema. ivu igral Frank Jenko (Decman), I nabral v ta namen med ondotni-|tem gibanju! Faktično je togB Kakšno delo! Ženska bi pa res | temno, se bo zaceia preasiav«. \ njegove ^ne (Ane) pa mrs. mi rojaki. DarovaU so: po $2 banje šele v povoju, šele v za- nr«ven Kraj za w. \ ^ Sonchgr Njuna hdi (Malka) Anna in John Teran, Ji Germek četnem Stadiju, toda temne sile bo miss Frances Zurga, njen za- m žena; po $1 Jack Janežič inlSe ga že boje! Zelo dobro zna- rVHKMlU UCIW. t—---I--------- , ne bil rad. Zdaj vidim, koliko Imamo pripraven kraj dela imajo mama, ko perejo na- li zvok jejselo razločen šo obleko. I Jan. 22, 1944,-Danes sem zo- ro6enec (Wan Knez) ^ Uste Hu- žena in John Podboy. V imenu | menje! Jan. 11, 1944.—Sedaj smo na pet posnel nekfij slik. Bili smo delavca pri Mohorju (Gaš- te organizacije in v imenu ne-drugem mestu. Ne bo mi vec I v džungli pol dneva. Nazaj amo I^ Matija>-Jernej Laurich srečnih bratov in sestra onkraj mogoče pisati vsak dan, ker smol ,i prinesli banan m "pau-pau iz i Edward A Tekautz. Kmet mor j«, ki trpe pod kruto peto od sile zaposleni. Tudi trenutka nasadov, tako da bomo imeli ne- Mohar) bo Frank Kne st, brutalnega nacizma, izrekamo i______»i ...o nolrat«rnlL.: ...oiorto rni^ia ta nnrpmpmhn. v ____. . » I . . . . ..._______t. Enako gibanje, toda v precej večjem in tudi veliko obetajočem obsegu je v razvoju tudi v njegova žena (Francka)—mrs. J. I nabiralcu in prispevateljem našo I Michiganu, kjer ga v glav- časa nimamo sami zase nekatere 1 |«aj svežega sadja za spremembo, dni. Vroče je pa kot v peklu I Tudi puške smo vzeli s seboj in Sem že spet ves opaljen, tako I jmo malo streljali za reko. sem črn kot zamorec! Danes je spet silno vroče. Go- uunuvmi__rtIlvw 4 ............ Delamo od 7:30 zjutraj do 5:00 tovo mora biti 135 stopinj. Tu- L^^i Frtnk Uurich, tovarni-1 zvečer, tako da pridem z dela še kaj bi človek lahko jajca spekel ^ ^^ (peter arbec)-John ob času, da se umi jem v potoku) brez ognja in pech ^ o | Orešek,'komis«r GesUp^ohn Lih 7ovic "ni Tukaj. Delajo po-|t«ri je bilo navzočih okrog 350 Mlakar. Beračica bo mrs. J. No- najiskrenejšo zahvalo. | san, kmetica—mrs. F. Laurich, | Urad SANSa. duhovnik—Anton Paznar ml., Vsakega neka) Ročk Sprlngs. Wy6.-Poseb-| nem sponsorirajo krajevne unije in krajevni voditelji .avtnih delavcev. Ampak ne izključno. Prve dni marca se je v Detroitu vršila Večja konferenca, na ka- in povečerjam, potem je pa noč. Sinoči sem videl Predstavo pflhule vodja «šturmarjev"-Ja- VSod, kolikor morejo; še na ru- zastopnikov krajevnih unij CIO Odkar smo prišli na ta kraj, še -The Voice of Terror, k mi je Mlakar> «Sturmar3a» Hans darski praznik 1. aprila bodo de- ln tudi ADF, kakor tudi farmar- nimamo nobenih luči. telo ugajala. Je bilo vsaj nekaj bQgU Anton Hfen in Joe ^ yreme imamo pray čudno: 8kih in drugih organicacij. Kon- Ravnokar smo dobili luč v šo- ipremembe namesto običajnega kapUan pa Sylvester No- nekaj časa lepo solnce sije, ne- ferenca je bUa sklicana, da samo toru, bom pa lahko napisal še večernega klepetanja. yak kaj časa pa sneži. Te spremem- razpravlja o ustanovitvi nove eno pismo danes. Tukaj Je tako Tukaj je neki poljski fant iz ^ bodo nastopih be so večkrat na dan. Je res ka- stranke, ampak po dUkuziji je silno vrRče, da začne kar liti s Milvvaukeeja in igra harmoniko fa^ gv Jožefa in dobro kor mali otrok: nekaj časa se bila velika večina za to, da se človeka, kakor hitro malo pri- vsak večer. Zna tudi .precej slM £ani elljški kvartet. Torej užit- smeje, nekaj časa pa kremži. |t«koj ustanovi. In ustanovili so vzdigne lopato ali kramp. Smo (venskih polk. Vse to me zelo I bQ ^^ pridno po «'Fiu" smo odjavili za enkrat. Mlchigan Commonwealth Party v neki dolini, zato je tako grozno spominja na dom in razne zaba- Lgt icah in napolnimo veliki Od mene je zahtevala pint žga- P« izvolili provizorične odbore vroče, pa se bom že privadil. ve doma. L k j avditorij, kjer je dovolj nja, potem je pa šla. Naj jo le in eksekutivo, kateri so dali na- o ------------------ i5Qo .n koku brcne, , j skhce ugtavno konven- Lo še zelo komodni. Na vas je Farmarica iz Ohia priporoča, cijo najpozneje v sedmih mese-ležeče-mi igralci smo priprav- da bi izdali spis starega nase-|cih od dneva tega zborovanja. Stanujemo ravno za šotorom I Ali bi mi hoteli poslati nekaj kompanlje C, kjer imajo kratko-hnamk za zračno pošto? Nepo-valni radio. Tako lahko slišimo rabite!-Tony.-Jonnle Kobar. nekatere dobre orkestre, poseb-[ no zjutraj od šestih do sedmih. To nos zares zelo poživi. Tudi >recej dobro hrano dobivamo; včeraj smo imeli celo "steak," '2 vero v vstajenje' ljeni. Ne bilo bi prav, «ko bi se ne Chlsholm, Mina.—Dolžnost^me | spomnil na enega najbolj agilnih narodnih delavcev, ki se sed»j nahaja v bolnišnici nevarno bolan. To je Lojze Ambrozich, Novo uapizanje9 diktatorja Franca Zadnje čase so sc kazala dobra znamenja, da bo ameriška zuna nja politika, kl jo dolgo bazirala na pogubonosnem "aplzanju," končno zavrgla to zgrešeno Unijo To upanje je postajalo zlasti po tem. ko je državni department po dolgem clncanju zagrozil dlkta torju Francu v Španiji, da mora takoj ustaviti podporb Hitlerju ali pa k o Amerika odreže od nadaljnjih poŠUJatev raznih potreben ; Tn jr htln dobro znamenje, dn državni department resno misli Ali pa Je šel državni department dosledno naprej, da udejstvi svojo novo politiko? Pot očita, ki prihajajo Iz Madrida, kažejo, dn je Amerika—umaknila zahtevo, da mora diktator Kranco ustaviti pošiljanje rude in diuglh valnih snovi, ki se rnhi|o ori izdelovanju orožja, v nacljsko Nem/ijo Porodila dalje govore, da ta ln druge "konceaije" španski vladi diktatorja Frartea bodo omogočile "sporarum " Na čl-ga v piittsk je Amerika umaknila svoje upravičene ln edino pravilne zahteve* Vsekakor na pritisk iet*h sil. kl ao vedno stale za |XMlpiranje diktatorjev. Te s4le so privatni hirmški Interesi in gotove Krut* katolikov ter domačih fašistov,odprto delujejo proti ravernifckitn interesom. To "koncesijo" diktatorju Francu je baje dala tudi Velika Britanija. da sme fce nadalie piišiljatt ta/ne rude Hitlerju-^v omejenih količinah. V ta namen, da se "kontrolira" pošiljanje rini Hitlerju. re je ustanovil poseben milair, katerepa hore spraviti v podpore največjim sovražnikom Združenih narodov! veže, da se zahvalim rojaku Iva nu Jontezu za dovoljenje, da lah najboljši steak, kar sem ga šclda uprizorimo igro "Z vero v ____ __ ^___^________ odel, odkar sem bil v Avstraliji, vstajenje", katero je on spisal in I den izm#d ^icev jn na nje-Omenil sem Avstralijo. Tež- se tako globoko poglobil, da je l0 ^^^ ^ ugal 8 igro. ko pričakujem časa, ko bom do- « koreninami vred podal narodu £n dan ^^ operacijo (to je var-bil dopust in bom lahko šel v pobesnelo zver v podobi nemških I pragtaj aji ng^i je prisad na Sidney. nacijev, kl že leta morijo, poži- Lanl in sedaj trpi) nam je rekel: Tukaj je precej komarjev, ki ga jo, oskrunjajo in teptajo v tla UDanes ^n bom prišel k va-prenašajo malarijo, zato mora- vse, kar Je nam bilo najsvetejše. ^ ^vnik to samo iz- mo posebno paziti ponoči. Ka-|Z uprizoritvijo te drame bomo ^ jo mahnem domov." Loj- občinstvu skušali podati sliko ze 4»Umo ti skorajšnjega okre-gorja, ki ga naš narod prenaša v vanja in skorajšnjega povratka stari domovini. domov! Igra "Z vero v vstajenja" bo Novlce iz naieibine so bolj ža podana 30. aprila v Junior High lostne Starši poročnika Louisa School Auditoriumu, začetek toč- g^^ ml g0 doWU pigmo ix voj. no ob pol osmih zvečer. Ker bo negi undg da je njih sin p^^ šel ves prebitek te igre za blag K o« j« bil namreč pilot v namen, to je za siromake v sta- bombniku. D«1 Bog, d« bi kma rem kraiu «n bo uprizorjena pod lu iivedeli| da j€ u iiv. Njtg0. pokroviteljstvom tukajšnje po- v§ Mary g^^ stojanke JPO-SS. som z igralci gU fif|a rojaka in nekdanja vred vzel to breme na ramo. Ampak to breme ni nič v primeri a tem, kar trpijo naši ljudje. darkoli gremo v "movie," uporabljamo posebno sredstvo, ki odbija komarje. Dozdaj nisem mdfcel posneti več kakor tri sličice. Upam. da bom prej ali slej dobil kaj,več čaaa ln posnel nekaj dobrih slik. ker je tukai čudovito lep kraj. Lahko gremo po dolini ob reki in posnemamo izredno lepe pokrajinske slike. Jan. 13, 1944.—Vala pisma potujejo sem tri do štiri tedne, pa naj bo po zračni ali pa po V-pošti. Danes je bila spet grozna vročina. Moralo je biti kakih 13ft do 140 stopinj nod ničlo zadnjih igrale« v dramatiki Tudi smrtna kosa ne miruje _ . . . . - , * . » , na domači fronti. Umrl je John Zelcid. 1« zalojtno, da,se še dobe L^^ ^ dru|t„ 30 ABZ rojaki rojakinje, y pravijo, • or mi je rna; da so vstopnice predrage in—| K^-l ^L ,___ no, riin« John«, leno in dva bra-ta Umrl je tudi znani večletni mesar Louis Gande, član društva 110 SNPJ. Zapušča ženo, v sta-lem kraju pa mislim, da ima ao-lodnlke. Tudi Štefan Stonich ne bb več prodajal kos po Ameriki kajti tudi on nI več med živimi Rojen Je bil v Beli Krajini, nek je pri Tancjl gori. Spadal je k društvu 30 ABZ ln k društvu ltO SNPJ. Zapušča ženo. dva sinova. kl se nahajata v ameriški mornarici, kakor tud\ hčer ln dva biata—Matija je tukaj na Chia-holmu, Joe pa na Elyju .Sorodnikom preminulih moje iskreno aožalje. pokojnim pa naj bo rahla ameriška gpda. Danes meni, jutri tebi. Torej zakaj bi grdo gledati drug drugega, ker ne veš ne dneva, ne ure. Mrtvoud je deloma zadel tudi mojega tasta Joev« Vlranta st ki je bil več let preddeforec v tukajšnjih rudnikih. Zdravje se mu vrač« hitro In zdravniki pr« vi jo. d« bo kmalu popolnoma Ameriški general Doanlaa MaeArthur oqlodu|a truplo japonske . ___ soglasje | *a volaka ki lo pnlet v bilki a -morišklml četa«! m otoka Los | okreval, ifcr mu fl mra žetim „ Nofroou. Dne 27, marca je minilo pot ljenca v knjigi. Jaz bi jo takoj naročil in tudi hranil, kakor hranim Finžgarjevo "Pod svobodnim solncem" že par desetletij. Medtem bodo sestavljena pravila, program in načrt za jesenske volitve. Storjen je bil sklep, da nova stranka ne podpira no- in tudi bi bila bolj* zanimiva kot I benega kandidata kake druge kak šund-roman. Btranke, marveč le one, ki jih sa- Zanhnivo je, ko čitamo o teh ma postavi, zamejnih vladah. ČehoslovgŠka I • a se bori v Londonu, Jugoslovan- Zanimavo je, da je značaj te- ska pa skemari in dela zarote g« novega političnega gibanja v v Kairu. Doma so pustili ljud- Michiganu in Illinoisu precej stvo sestradano, oropano in brez drugačem kot je bil v zadnjih pravih voditeljev, dokler se niso 25 letih pri poskusih ustanovitve sčasoma pojavili ljttdje, katerim farmarsko delavske stranke, res lahko zaupamo, da imajo res Mnenje prevladuje, da mora dober namen, ljudstvu pomaga- imeti nova stranka širšo ideo- ti. Posebno partizani se hrabro logičho bazo kot pa jo vsebuje borijo za svobodno domovino. pojm farmarsko-delavske stran- Ampak kakor povsod, so se tu- ke. Mnenje je, da mora biti nova di v starem kraju dobili nemški stranka v najširšem in v pravem "apizarji", ki bi raje videli Hit- pomenu besede ljudska stranka, lerjevo diktaturo kot pa demo- zasledujoč široke ljudske mtere- kratlčno Jugoslavijo. Še ljub- se in splošno blagostanje vseh, ljanski škof Rožman je videti, ne pa stranka te ali one cko-da se je prodal nacifašlstom, kerlnomske skupine, ki se je pri- Uko deluje proti partizanom,[pravijena okoristiti no račun »n kateri Nemcem v resnici delajo | v škodo drugega. Mnenje je tudi. velike preglavice. Skoraj vsi slovenski listi v Ameriki simpatizirajo s partizani, samo Ameriška Domovina jih Ima v želodcu in ne more skriti sovraštva do teh borcev. ------------------------. P« ne samo urednik, marveč tu- biti tudi njegova glavna goniins dl v dopisih vidim napade na in ustvarjajoča sila Mnenjejs partizane, češ, da so komunisti, tudi, da v tej stranki ne sme m Mar se samo komunisti borijo prostora za slabe karakterje sn za svobodo? Kje so potem pa I» mrtve člene, ki bi pisca" katoliki? Katoliki bi morali ve- asesment. Namen je. z«radltl!^ deti, da Nazarenec ni učil so- gibanje na poštenosti, sktivno- da nad to stranko ne smejo dobiti kontrole kakšni Hillmani, Levvisi in drugi unijski birokra-tje, marveč mora biti gibanje demokratično, v katerem im« glavno besedo članstvo, ki mor« vraštva med narodi, marveč] ljubezen. Večkrat sem že gtal, da aol tudi duhovniki preganjani po Evropi. Na vem. kako bi si to | sti, militantnoati in intehgent-nostl članstva in voditeljev, e Kakšen bo program te*« & banja, še ni nič definitivnr«* tolmačil. Ali so to mogoče oni, | Sestavljen bo na pod lan tedanja goi problem katerim le več Rim kot pa do-||jit«ga študiran ja gospod« rikih l«jo U- m socUlnih problemov de'p* meča zemlja? Ce preganjajo ke. ni nič hudega, ker bodo ime- po številnih poa«mern ikih i« li več zasluženja pred Bogom. I skupinah. Skoraj gotovo bo P** kakor oni drugim obefojo I cej soroden programu kanadtf« Kraljiček Peter #Bj si pa ka- federadje Cooperative Comm^ ko koristno delo poliče Ce ni vvealth, ki bazira ns nač«£ za drugo delo, naj gre pa THu I lemokratičnega goetoh^ škornje 'bikaat", kako sUro že-1 roden bo največ zato. ker to » nlco ali možaka pa naj vpraša ||0 sorodne tudi razmer« inP^ na kak način In zakaj j« moral Jbleml obeh dežel, in g^P™^ pred okrog 50 leti a prestola I ttvo obeh detel, K«nad» in A*** kralj Obrenorič Potem bo ve-1 rlke kontrolirajo skoraj del. kako ravnati z narodom I hrti Interesi — «n»r*l" ^ ikn rmi bo še dana prilika dol pital T« ee je posebno v zadrp prestola. Sploh pa takega pa- (l>oU. n« i. IBrani) 31. MAni/v ivjeti m Jugoslavija ^IKA S?1nOJEESIM?ČAA Christian Science Monitor je n«el V svoji izdaji 13. mar-Tprvd strani članek pod na-"Sovjeti bodo morda Utrgali diplomatične zveze z Edo v Kairu." Članek je pri-y izpod peresa moskovskega Lsnika Monitorja, kateri je Cviuvu poslanika S t a n o j e ČL« in vojnega atašeja Mio-E, Loziča po njuni senzacio-li izjavi, s katero sta podala Javko kot predstavnika vlade |z,mejstvu ter se stavita na izpolago Titu. [y svojem razgovoru je Simič črtal, da je z vzpostavlje-Titove vlade v Jugoslaviji lievska vlada zgubila vsak 0g za nadaljnji obstanek. |vši ambasador je karakterizi-,1 to vlado kot skupino reak-jonarnih politikašev in vladnih Cteljev iz dobe princa Pavla, Javnega krivca katastrofe, ki je idela Jugoslavijo. Celo danes, t dejal Simič, nimajo ti ljudje likakih vezi z Narodnim osvo-pdilnim gibanjem; še več, oni l icvražno razpoloženi proti te-iu sijajnemu gibanju in se na-l^jijo samo, da jih bodo zavez-plii spravili nazaj na njih sta-i mesta, ki so jih zavzemali red to vojno, i Simič je dal razumeti, da je rfbil predlog, da sestavi novo riljevsko vlado in sploh, da ka-orkoli sodeluje v taki kombi-iciji. Dosedanja podpora za-rznikov kraljevski vladi in Mi-ijleviču ie mnogo škodila ugle-u Amerike in Anglije v očeh Igoslovanskega ljudstva, ven-ir je nedavni Churchillov go-pr do gotove meje to situacijo krivil, vsaj kolikor se tiče ittglije. Jugoslovansko ljudstvo Ines pričakuje od Amerike leno kategorično izjavo. Zatem je Simič izrazil svojo flazen v pogledu jugoslovan-rga zlata, katero se nahaja v Ineriki na razpoloženju tamoš-|t reakcionarne kraljevske am-isade. Glede svoje ostavke je bič poudaril, da je storil ta frak iz lastne volje in nikakor i pod kakim pritiskom sovjet-fc politike. Pridal pa je, da bo irjetska vlada v bližnji bodoč-iti spremenila svoje uradno llišče proti kraljevi vladi in ekinila diplomatske stike z isto [priznala Titovo vlado kot edi-1 zakonito predstavnico jugo-ivanskcga ljudstva. Iiiave Stanoje Simiča in Miodraga Loslča zahtevo jugoslovanskega lanika v sovjetski Rusiji, Sta-Simiča, in vojaškega ataše-jJugoslavije v Moskvi, M. Lo-je sovjetski tisk objavil nju-usmi maršalu Jugoslavije Jo-Brožu (Titu), nničevo pismo, datirano 10. 1944. se glasi: Jaz Vas naslavljam kot prednika Narodnega osvobodil-odbora Jugoslavije in kot jo narodne osvobodilne bor-proti fašizmu v Jugoslaviji izven nje, ter se Vam stavim (^polaganje. F»im Vas, da obvestite o F1 Antifašistični narodni svet [ os vo bo je nje Jugoslavije. S p istočasne podčrtam, da srna-Fvas in Narodni svet za edi-pdstavrnke jugoslovanskega p* "i kot edino organizira-irmnu-no ljudsko oblast v de-•ami m izven nje. ^■'fja nakcionarna ubežna vlada Jugoslavije v * n< s;,m°. da ne predstav-'*> v.j nskega naroda, ne-nitl vodi nobene borbe iku; ona se noče bo-torf j,' M,r' m in kvizlingom, hfc f k >t f Bitra [j, ' lič. Nedič ln drugi. 1 svojega vojnega I " Mihajloviča od-I I*J*- * kvizlingi ter vo-P'' h -r^, proti ljudstvu in ^ " ^ '^'»dilni vojaki. I '>nega ministra v 4Cairu, tej ta-vseh mojih pred--ganlzira jugoslo-k < Vinica za bor- l (Var tr ht pr ■ v. k'»-nemški fronti kupnemu sovražne. katere je vo-kom in častnikom 1 <*dinic na Bliž-ker nn izrazili žejo boriti v vrstah ^ke na terenu— (iokazuje;da Pu-"c zastopa ljud- stva/temveč ga izdaja v najtežjem času njegove borbe. Vsled tega jaz smatram, .da je prišel čas za vsakega Jugoslovana—Srba, Hrvata in Slovenca— kateri noče, da bo označen kot izdaj ica, kateri noče biti srna-tran kot človek, kateri je zadri nož v ledja svojemu narodu, da se odloči in pove, kje stoji. Kot predstavnik Jugoslavije v USSH sem vedno sledil v svojem vršenju dolžnosti interesom narodnega osvobojenja in partizanske borbe v Jugoslaviji. Skušal sem nagovoriti ubežno "vlado" v zamejstvu in jugoslovansko reakcijo, a zdaj smatram za potrebno, da prekinem z njimi v vsakem pogledu. Prosim Vas in Viječe (Narodnfsvet ali skupščina, opom. prev.), da mi verujete, ko izjavljam, da se Vam stavim na razpolago kot vojak in po Vaših zgledih hočem tudi jaz služiti narodu po svojih najboljših sposobnostih; in s svojim delom se hočem očestvovati v nadčloveški, junaški borbi za poraz fašizma in za ustanovitev nove, svobodne federativne ljudske demokratične Jugoslavije. Smrt fašizmu! Svoboda narodu!—Stanoje Simič." * Polkovnik Miodrag Lozič je v svojem pismu navedel sledeče: "Kot človek iz naroda in kot častnik jugoslovanske narodne vojske sem 27. marca 1941 bil udeležen v narodnem gibanju proti izdajstvu princa Pavla in njegove vlade; t. j: kraljeve vla de. Kralj in njegova vlada je po begnila iz dežele po kapitulaciji^ ali narod, je prešel v borbo. To borbo so pričeli partizani in oni jo vodijo brez prestanka do današnjega dne, brez pomoči od tudi enega samega člana ubežne jugoslovanske vlade. Bas nasprotno, celotna ubežna "vlada" je pomagala samo Mi-hajloviču, kateri je spočetka bil v ospredju kot "vodja narodnega pokreta," ali kateri stvarno ni vodil borbe proti okupatorju. Kar je več, Mihajlovič je sklenil sporazum z okupatorji v svrho vodenja skupne borbe proti resničnim predstavnikom naroda, proti osvobodilni vojski Jugoslavije in partizanskim odredom. Jugoslovanska ubežna vlada ne samo, da ni nič pomagala narodni osvobodilni borbi na terenu, pač pa je storila vse, kar je mogla, da je preprečila našim borcem, kateri so pobegnili iz domovine, da bi se mogli boriti proti sovražniku iste v svojih mejah. Ubežna vlada je dozdaj preprečila večini naših letalcev, kateri so ušli iz Jugoslavije po kapitulaciji, da bi mogli sodelqya-ti v borbi. Samo majhno število naših zrakoplovcev sodeluje zdaj v borbi z eno angleških in ameriških edinic. Oni niso hoteli, da se nastavi jugoslovanski letalski škadron, kateri bi pomagal našim borcem na terenu udarjati fašizem. Sedanja ubežna "vlada" Puri-ča je posebno poznana spričo svoje želje, da ne preide v borbo proti fašizmu. Ta takozvana vlada dela vse, kar more, da blati borbo partizanov in Narodno osvobodilno gibanje. Oni prožijo pomoč vsem aktivnostim, naperjenim proti maršalu Titu. Puričeva "vlada" je zabranila formacije novih jugoslovanskih edinic radi dejstva, ker se število Jugoslovanov v inozemstvu, ki se žele boriti na strani ljud stva, čedalje bolj množi, oni pa mečejo v koncentracijska tabodi-šča 'vse one vojake jugoslovanskih čet v inozemstvu, ki izrazijo željo, da se udeleže borbe za osvovojenje njihove domovine v vrstah osvobodilne vojske. Ko sem prišel v Sovjetsko unijo, sem insistiral, da se tamkaj organizira jugoslovanska enota. Vsi moji poizkusi, da dobim dovoljenje za to od ubežne "vlade" Puriča, so bili odbiti brez kakega Dojasnila- Nobena razlaganja niso pomagala, ker Puričeva profašistična vlada neče pripomoči k pomno-ženju števila protifašističnih borcev, ona noče, da se Jugoslovani bore rama ob rami z nepremagljivo bratsko rusko v.ojsko. V njihovem potzkušanju, da uduše narodno osvobodilno borbo na terenu, pomaga Puričeva "vlada" samo onim, ki so v sporazumu z Nemci in Nedičem in ki se borijo proti Narodni osvobodilni vojski in partizanskim odredom. V inozemstvu Puričeva vlada pomaga samo onim, ki so prišli iz domovine z gestapovskimi potnimi listi in odobrenjem Nediča. Jaz sem trdno u ver jen, da je celotna aktivnost Puriča in njegove "vlade" naperjena proti interesom naroda in v prilog njegovih sovražnikov. Jaz sem odprto rekel Puriču in njegovim ministrom, da so izdajice. Kot eden, ki je zaeno z narodom dne 27. marca 1941 sodeloval v prevratu, sem. prišel do prepričanja, da ne morem več služiti profašistični P u r i č e v i "vladi", katera je sestavljena iz bivših slug odvratnega režima princa Pavla. Jaz Vas naslavljam kot edinega resničnega ljudskega vodjo naroda ter izjavljam, da se ne smatram več za vojaškega atašeja Puričeve "vlade" v Sovjetski uniji ter izražam željo, da sc priključim vrstam rodoljubov, ki se bore pod Vašim poveljstvom. —Miodrag Lazič."—ZOJSA. Tudi okus popusti v starosti Neki chikaški antropolog je ugotovil s pokusi, da ljudje v starejših letih pogostoma izgube okus. Ljudje $od 20. letom imajo po njegovih ugotovitvah dosti večje število živcev, ki okušajo, nego osebe, ki so prekoračile n. pr. 70, leto. Pri nekem 17-letnem mladeniču je naštel 328 takšnih živcev oziroma živčnih brada-vičk, ki so delovale, mož 74 let pa je imel samo še 100 aktivnih čutnic. Raziskovalec iz tega sklepa, da živci okušanja na jeziku sčasoma otope in popuste kakor n. pr. vid ali sluh. Z napredujočo starostjo postanemo tedaj za okus "ilepi", izkušnja nas uči. da starcu jed, ki jo je v mladih letih nad vse cenil, skoraj ne diši več. Po drugi strani opažamo, da otroci" jedi s krepkim okusom, ki ugajajo odraslim, ne prenesejo. Ker imajo še vse čut-niče za okus delujoče, se jim zdi n. pr. ipinaca, grenka. . Ce že v splošnem nima nobenega pomena ,da bi se prepirali o okusih, velja to v posebni meri še za občutke živcev za oku-šanje. Pri ooedinih ljudeh delujejo zelo različno ln mogoče Je, da se nekemu človeku nekaj zdi grenko, kar je drugemu sladko, ali da ie nekemu kislo, kar Je drugemu slano. V ostalem imamo ljudi vseh starostnih dob, ki sploh ničesar ne okušajo In ao zato najbolj zadovoljni in najmanj zahtevni jedci. Enota Jugoalovanaklh proat~al|~v. kl ae v^a v ftnetJL Glasovi iz naselbin (Nadaljevanja i t. *raai.) par letih zelo zasidral tudi Kanadi in precej izpodrinil britski kapital. t' • • Po mneju pisca teh vrstic je velika škoda, ker se to gibanje ni pričelo vsaj pred par leti, ta ko da bi letošnje jesenske voli tve ne bile tako prasne in brez-načelne, pa tudi umazane do skrajnosti. Danes med republi kanci in demokrati ni druge razlike kot ta, da hočejo biti oboji pri vladnem koritu, oboji v Beli hiši in dominirati kongres v izključno korist privilegiranih kast, mogočnih korpora-cij in političnih služb. .. # Razmere so danes take v Ameriki, ako bi bilo pred par leti pričelo tako gibanje po vsej deželi kot je zdaj v začetnem razvoju v Michlganu in Illinoisu, bi se pri letošnjih predsedniških volitvah razširilo kot prerijski požar. To bi tudi vplivalo na obe stari stranki tako, da bi toliko ne kosali med sabo, katera bo boli efektivno služila reakciji, marveč bi bili prisiljeni na reformiranje. Na to je bila prisiljena v Kanadi tudi konservativna stranka, ki se je pred nekaj meseci oficielno prelevila v — "progresivno konservativno" stranko, samo da bi lažje konkurirala federadji Cooperative Commonwealth. Ampak kot sedaj stoje stvari, se bo to gibanje pričelo organizirati z večjim zamahom širom dežele šele po prihodnjih volitvah. Pozno je, ampak vseeno je bolje pozno kot nikoli. Sigurno je to, ako se v prihodnjih nekaj letih ne razvije novo masno politično gibanje s programom za temeljito reorganiziranje gospodarstva dežele, da je ni sile, ki ne bi preprečila še večjega ekonomskega poloma, še večje krize in še večjo brezposelnosti kot-smo Šli skozi vse to v zadnjem desetletju. "New deal" je mrtev in obe stari stranki kažeta vso nesposobnost in tudi ne voljo, da bi nudili deželi kaj drugega kot temno reakcijo, pru-sianiziranje dežele z zelo dragim in pogubnim militarizom ter imperializmam, kar .vse skupaj naj "reši" problem brezposelno* sti! Slepota zagovornikov "free enterprise"— kapitalizma—je rea brezmejna. Anton Garden. Grof Karoly o zase-denju Madžarske London. (ONA) — Grof Mihael Karoly, bivši madžarski mini-sterski predsednik in prvak tukajšnjih svobodnih Madžarov je izrazil danes v posebnem inter-vijuvu Overseas News Agency svoj dvom, da bi moglo biti res, da je bil regent admiral Hor-thy od Nemcev zaprt in da se njegova armada upir* nemškemu prodiranju. Grof K n roi y pa Je prepričan, da bo nemška okupacija polagoma izzvala odpor v masah madžarskega naroda, ki se bo naslonil na jugoslovanske partizane maršala Tita in na domače podtalne <*Jporne organizacije. Dejal je tudi, da obstoja že dolgo časa na ^adžarskem odporno gibanje v malem obsegu, ki temelji prod vsem na spoznanju nekaterih, da je zelo nevarno boriti se ob itrani Nemčije v vojni, lUJe za Nemčijo izgubljena. Zafffinjo, ki bo prl-&lo zdaj v deželo, pa bo odporni pokret polagoma ojačilo, misli grof Karoly. "Horthy se ne more pritoževal nad tem. ds Je Nemčija poslala svote čete na Madžarsko Zadnjih f* \ let Je bil nJem zvest ✓aveznik in Jo je podpiral z vsemi svottmj silami tn amiatvi.j ll'»rthyjeva vlada bi se zdaj le rada oprala in ae znebila svoje odgovornosti, ko Je »tonila na rirmSka stran iti ji omogočila napad na Jugoslavijo in vpad v Romunijo in Slovakijo. Danea že ni vet dovolj, da »e obrnemo proti Hitlerju. Udariti moramo tudi na Horthjs in njegovo vlado, ki Je živela od Hitlerjeve milosti. Poakuaiti moramo ustanoviti zarea demokratično Madžarsko. ki bo v sporazumu Uko Vsem jugoslovanskim staršem! Danes služi v vojnih silah Združenih držav na deset tisoče sinov in hčera južnoslovanskih staršev in nahajajo se na oddaljenih frontah vzhoda in zapa-da, kjer se bore proti sovražnikom naše demokratične dežele. Naši hrabri sinovi branijo s svojo krvjo našo domovino Ameriko, žrtvujbč svoja mlada življenja za zmago nad tiranijo nacizma in fašizma in za vzpostav-ljenje svobode in pravice med ljudstvi in narodi. w Mnogi naši vojaki-junakl, ki služijo pod slavno zvezdnato zastavo in ki so sinovi in hčere naših južnoslovanskih staršev, so pokazali hrabrost in odličnost ter so prejeli od ameriških vojnih oblasti mnogo uglednih odlikovanj in priznanj, kar med nami ne sme biti pozabljeno. Združeni odbor južnoslovanskih Artierikancev s tem apelira na vse one starše, katerih sinovi (ali pa hčere) so bili odlikovani v ameriških vojnih silah, ali pa so že padli v boju, da nas pismeno obvesto o tem, ker ta odbor želi zbrati in ohraniti vse podatke o njihovih junaških zaslugah, kar bo v trajen spomin našim pudlim ln odlikovanim sinovom in hčeram, V podatkih navedite Ime ln priimek odlikovanega ali ps padlega vojaka ter imena roditeljev, vrato odlikovanja, vojaški čin (ftarža), kraj rojstva, starost vojaka, Kje je padel; v slučajih odlikovanih pa navedite zasluge, radi katerih je bil (ali bila) odlikovan, kakor tudi zad nji naslov vojaka. Vse izčrpne podatke pošljite na naslov: The United CommlttM ol South-Blavic Američana. 1010 Park Ave.. New York 2«. N. Y. Nemci se zanašajo na spore med zavezniki Washington. (ONA>—V eni zadnjih številk Ooebbelsovega lista "Das Reich" Je izšel članek, ki dokazuje, da se Nemci močno zanašajo na neslogo med zavezniki—mnogo bolj kot na svoje orožje. Ta uvodni članek dr. Goeb-belsa dokazuje, da so Nemci, kljub vsem svojim porazom na bojnih poljih in navzlic tetklm udarcem iz zraka, še vedno prepričani—trdno, čeravno neutemeljeno—da se bo koallcl/a razdrla, še predno bo mogla zadati Nemčiji njen smrtni udarec. Goebbels naglaša s prav posebnim poudarkom, ds čss vsaj v tem pogledu neoporečno podpira Nemčijo. * Uvodnik prsvi med drugim naslednje: "Niti tanki niti letala ne morejo nadomestiti enotnosti ciljev v koaliciji, ki ae vojskuje. Vea razvoj v sovražnem taboru v teku vojne nam to nanovo dokazuje. Ros Je, da Imajo nafti nasprotniki v marši katerem pogledu ns rszpolsgo večja sredstva, posebno glede msterisla. Toda njihovo premoč psralizlrs pomanjkanj«* enotnih političnih ciljev. Najbolj značilna okolnost pri vsem tem je dejstvo, ds Je ts razvoj neizbežen ... V taboru naših sovražnikov bodo vadno spreminjali svoje vojne načrte da jih prilagode dejanskim razmeram/* 1 Slovenska Narodna Podporna Jednota 2157-ftt to. Lawndala Ava. Chicago 23. Ullnole GLAVNI ODBOR lavtftal otok prvcUedniH ..........MS7 So, --------------------ssst ao. VJHCZNT CAINKAR, fl. r a. vimen. «i. umik .. ANTON TKOJAH. a MIRKO O. KUHM. jO. blagajnik . .......... ■ LAWRBNCE ORADMflTtK. tajnik bol odd. MICHAKL VRHOVNIK. dirakt. mlad. oddal. PH1LU* OOOINA. upravltalj ilaalla .............. Sa, So Lawnd«la Ava., Chicago 13. I»l. Lawndala Ava., Cluvago ti. IIL Lawo«Ula Ava., Chicago M. 11* Lawnd*ia Ava. Chloaso U. IU. Lawndala Ava., Chicago rs, lil. Ava . Chicago ta. III Ava., Chicago U. III. 8T So. Lawnd«la T So. Lawndata MICH Ari. R. KUMSR, prvi »odpraOM-diuk ............ camilua SARNICK. drug. r(1»rtka, dveh podpredsednikov, tajnika, blagajnika, zaplsniksrja in l*tlh odbornikov, Prva sej* odbora se je vršils 19. decembra 1942, aH 14 dnt po kongresu Prvi In glavni namen je bil organizirati močno telo in pričeti funkcionirati Treba je bilo takoj odpreti urad. Izvoljeni tajnik rtv. Kazimir Zakrajšek je takoj na <« j seji izjavil, da bo vodil politično akcijo, ne mora pa prevzeti in vršiti upravnega dela. Predložil nam Ja načrt, kl Je določeval uatanovite upravnega urada v Chicagu, političnega pa v VVaahlng-tonu. (Dalja prihodnjič.) TISKARNA S.N.P.J ER08VITA MIHAIL AKCIBAdEV SANIN Poslovenil Sten« Kraiortc ♦ (Se nadaljuje.) "Da . . . Polovill ao jih, jamo pa zameUli. Porušila se je in sedaj nihče ne hodi tja. Ko sem bil ie majhen, sem se plazil tja. Tam je zelo zanimivo." "Kako ne bi bilo zanimivo!" je zavpila Uda. "Viktor Sergejevič, pojdite tja . . . Vi ste pogumni!" Imela je čuden ton, kakor da bi se hotela sedaj vpričo ljudi in pri dnevu norčevati in maščevati nad Zarudinom za tiato prečudno in strašno začaranje, ki ga je izvršil nad njo zvečer na samem. "Cemu?" je v dvomih vprašal Zarudin. "Jaz grem," se je oglasil Jurij in zardel; prestrašil se je, da bodo mislili, da se hoče delati. "Dobra misel!" je odobraval Ivanov. "Morda bi šel tudi ti?" je vprašal Novikov. "Nak-a, bom raje malo tukajle sedel." Vsi so se zasmejali. ^ ■ Čoln je pristal k bregu in črna luknja jim je zdaj zijala prav nad glavami. "Jurij, lepo te prosim, ne delaj neumnosti," je Ljalja rotila brata. "Za Boga, to so neumnosti, Bog va, da sq, neumnosti!" "Seveda, neumnosti," je v šali pritrdil Jurij; "Semjonov, dajte mi svečo!" "Za vami je, v košari!" Semjonov je flegmatično vzel svečo iz košare. "Ali zares mislite iti?" je vprašala ena od go-spodičen, visoko, lepo deklo, polnih prs, ki ji je rekla Ljalja Zina in se je pisala Karsavina. "Seveda, zakaj pa ne?" je odvrnil Jurij in se delal hladnokrvnega; spomnil se je, da je hotel biti prav tako hladnokrven pri nevarnih strankinih obhodih. Ta spomin mu je bil bogve zakaj neprijeten. Pri vhodu v rov je bilo vlažno in temno. Sanin je pogledal noter in rekel "brr!" Smešno se mu je zdelo, da hoče lezti Jurij v ta neprijetni in nevarni kraj samo zato, da ga bodo gledali drugi ljudje. Jurij je prižgal svečo ter skušal, da ne bi gledal drugih. Že ga je skrbela skrita misel: "Ali nisi smešen?" Zdelo se je, kakor da bi bil smešen, a obenem se je nekako čudno izkazalo, da na samo, da ni smešen, ampak da je čudovit, lep in da vsbuja v ženskah tiato skrito rado-vednoet, ki je lahko prijetna in plašna. Počakal je, da je zagorela sveča in je s smehom na obrazu, da bi odvrnil od aebe norčevanje, stopil naprej in Ukoj izginil v temi. Celo sveča je nekako satemnela. Vsi pa so se v resnici zbali zanj in postali radovedni. "Pazite, Jurij Nikolajevič," je zakričal Rja-/unčev, "Um se včasih skrivajo volkovi!" "Imam samokres!" se je zamolklo oglaail Jurij in njegov glas je nekako čudno, mrtvaško donel ispod zemlje. Previdno je prodiral naprej. Stene so bile nizka, neravne in vlažne kot v veliki kleti. Tla so se sdaj dvigaU, zdaj padala in dvakrat je že malo manjkalo, da se mu ni spodrsnilo v nekakšne jame. Mislil je, da bi bilo bolje vrniti se ali sesti in potem pripovedovati, da je šel daleč. Hipoma je začul za aeboj korake, kl so drseli po mokri glini, fh zasoplo dihanje. Nekdo je šel za nJim. Jurij je dvignil svečo više od glave. "Zlnalda Pavlovna!" je kriknil začuden. "Nobeden drug!" je veselo odvrnila Karsavina in privzdignila obleko, da bi skočila čez jamo. Jurija je veselilo, da je bila to ona, veselo, debelo in lepo dekle. Gledsl jo je z bleščečimi očmi in se smehljal. "No, pojdi va vendar naprej!" je predlagalo dekle nekoliko v zadregi. Jurij je ubogljivo in lahko stopal naprej, ne da bi količkaj mislil na nevarnost in je skrbno svetil pot samo Karsavini. Jamine stene iz vlažne ilovice so se sedaj približevale, kot da bi molče grozile, zdaj se pa razmikale in deUle pot. TupaUm so se privalile cele gruče kamenja! in zemlje in na njihovem prejšnjem mestu eo nasUle črne, globoke votline. Ogromen kos zemlje, ki je visel nad njima, je bil videti kakor mrtev in nekaj strašnega je bilo v tem, da noče pasti, ampak da nepremično visi, ko jo drži neviden, mogočen zakon. Nato so se vsi izhodi strnili v eno samo, veliko in mračno, zatohlo jamo. Jurij jo je pri iskanju izhoda obšel, za njim so pa hodile zibajoče ae sence in lise luči, ki je brlela v temi. Toda izhodov je bilo malo in vsi to bili zasuti z zemljo. V enem kotu so žalostno gnili ostanki lesenega poda in spominjali na deske sUre, segnite krste, izkopane iz zemlje in razmetane po tleh. — "Tukaj ni nič posebno zanimiVega," je rekel Jurij in nehote znižal glas, ne da bi tega sam zapazil. Bilo je, kakor da bi ga ogromni skladi zemlje tlačili k tlom. "Pa vseeno!" je zašepeUla Karsavina in gledala naokrog; oči so se jI leskeUle od plamena sveče. Bilo jo je strah in se je, ne da bi se tega zavedala, držala bliže Jurija, kakor da bi iskala pri njem zaščite. Jurij je to opazil in veselilo ga je ter mu vzbujalo nekako ganljivo nežnost do lepote ln slabosti dekleta. "Kakor živi pokopani," je nadaljevala Karsavina: "če bi zavpila ... me ne bi nihče slišal!" "Gotovo," se je nasmehnil Jurij. Nenadoma se mu je zavrtelo v glavi. Postrani je pogledal na visoke prsi, slabo prikrite s tanko malorusko srajco, in okrogle, položne rame. Misel, da je ona dejanski v njegovih rokah in da ne bo nihče slišal, je bila tako močna in nepričakovana, da se mu za trenutek stemnilo pred očmi. A takoj se je premagal, ker je bil iskreno in neomajno prepričan, da ja ženako* posiliti gnusno, o njem pa, o Juriju Svarožlču, niti ni mogoče, da bi kaj takega napravil. In namesto, da bi napravil tisto, česar si je v tem trenutku želel bolj kot življenja, od česar mu je celo telo zagorelo sile in strasti, je rekel: "Bova poskusila." Prestrašil se je svojega lastnega, nenavadno Se tresočega glasu in zdelo se mu je, da Karsavina sluti. "Kako?" jo vprašalo dekle. "Ustrelim," jo pojasnil Jurij in potegnil samokres. 'v "Ali se ne bo podrlo?4" "Ne vem," jo bogve zakaj odgovoril Jurij, dasi je bil prepričan, da se ne podere; "ali se bojite?" "Ne ... No . . . ustrelite ..." je rekla Karsavina in se malo umaknila. Jurij je iztegnil roko s samokresom in ustrelil. Ognjen trak se je zabliskal, jedek in težak dim je za trenutek obdal v krogu vse in zamolklo, težko in jezno je odjeknilo po hribu. Toda zemlja je viaala prav tako nepremično kot prej. "Samo toliko se da," je rekel Jurij. "Pojdiva!" Ciišla sU nazaj ln ko se je Karsavina s hrbtom obrnila proti Jurij in je on zagledal njena vitka, močna sUgfia, se je zopet priplazila vanj ista želja ln se začela težko boriti ž njim. (So nadaljuje.) Skorpijonooa smrt Viharnim, nemirnim nočem, ko razsajs burjs po kameniti pri rodi. razmetava opeko raz strehe, nosi sneg na kupe, tuleč zavija nad hišami, lomi golo drevje, koUli kamenje po ee-sUh, ko peči cvilljo od njene moči, ko st še pes ne upa na cesto — takim nočem slede v Dalmaciji mirne, tihe noči, da se pri roda jn srce spočljeU v njih črnem, nemem objemu. • . V Uki tihi noči sem se mehoma /budila Naglo in brez prihoda ae mi je duh utrgal is spa-njs v zavest Noč je bila črna. da kljub odprtim oknicam nisem razločila ničesar okrog aebe Gledala m«m v temo in takrat me je obšlo: n<|kdo me je zbudil s svojo navzočnostjo. Brezmejen strah ml Je napolnil aice. tesnoba me je duštla v pialh, široko srm ia/p^a oči da ao me zapekle v kotih Prt-sluhnila sem v temo. ali niti najmanjšega tuma ml nt ujelo uho Nekdo je motal biti v aobi, nekaj je is bliiine preža|o name ie takrat, ko »em spala Zbudilo me je in zdaj čaka. kaj nameravam — Telo ml je oledenelo, da nt-aem mogla napraviti niti najmanjše kretnje. Čakala sem Zdajci sem z nsjtanjšim sluhom ujela neznaten, neoprede-ljiv šum, ki je prihajal iz neposredne bližine mojega obrasa. Majhen, kratkotrajen šum. a mene je navdal z blaznim skokom. Zbrals nem vso svojo moč, rahlo, skoraj negibno potegnila roko izpod odeje in prižgala svetilko ns nočni mizici. Potem aem »e ozrla po sobi navzdol. Na beli rjuhi, ki Je bila zavihana preko odeje, je za dve dlani od moje brade negibno čakal velik, črn škorpijon, dolg kot moj mezinec, s kleščami uprt naravnost v moj obraz. Temne, umazane oči so bile uprte vame. Nikdar še nisem videla živega škorpijona. Zastal mi je dih, srce je razbijalo in v žilah aem čutila led. Zrla sva si iz oči v oči. dolgo, nemo in negibno, okrog naju je vladala strahotna tišina Zdajci se mi Je povrnil dill in škorpijon je začutil mojo Csrryia« tha ihama of iha 1944 American Rad Ctom War Fund •fmbotic ef tka true service of Rad Ctom Appaal, aad ombolic ot tka true aerric* of Rad Ctom ma* and »tam on tka far-flun* fronu of Iha world, ihta re prod ur ti on of ike 1044 Red Cron poster depieto the Vank toldier, Im fuU equipment, and al bi« »Ide ihe repreaentative« of your Red Ctom. sapo. Komaj vidno je zganil s kleščami, preteče jih je skrčil in spet razklenil. Trda od gnusa in strahu nisem odmaknila pogleda od njega. A tudl on je čakal .Čakal je, črn na beli rjuhi, velik in negiben, čakal minuto, dve, pet, deset, čakal pol ure, tik pred mojim obrazom. In jaz se nisem ganila. Zdajci se je zganil, prvi od naju. Rahlo, komaj vidno jev dvignil klešče, jih za spozanje stisnil in počasi, previdno krenil naravnost proti meni. Nepojmljivo čuvstvo mi je branilo, da bi se dvignila in umaknila. Lezel je vse bliže, slišala sem šum njegove hoje po rjuhi, lezel je, lezel, lezel, nesoč svoje klešče dvignjene pred seboj kot zmagono-sno orožje. Vedela sem; še minuto in dosegel bo mojo brado, zasadil bo svoje gnusno orožje vame, s črnimi, nitkastimi nogami bo stopil na moj obraz, lezel po njem in jaz bom umrla od groze. In vendar se nisem ganila. Vztrajno sem gledala vanj tudi takrat, ko je prilezel tik do moje brade, da je bilo le še centimeter razdalje med njim in menoj in so me oči bolele od napetega gledanja navzdol. Kajti sledila sem mu le z očmi, z obrazom ves čas nisem niti trenila in zadrževala sem dih. škorpijon pa je lezel naprej, previdno in počasi se mi je bližal. Takrat se je utrgalo v meni in iz mojih ust je dolg, zategel krik presekal noč. Škorpijon je skrčil klešče, kajti ob kriku ga je dosegla sapa iz mojih ust in morda se je tudi kriku ustrašil. Stisnil je noge k sebi in bil videti pol manjši. Ustavil se je, jaz pa sem ob blazini jela riniti svoje telo izpod odeje navzgor, upirajoč se z nogami ob posteljo, ne da bi izgubila škorpijona iz oči. Začutil je nemir pod seboj ln se stisnil še bolj. V sami halji in bosa sem v mrzli sobi stopila na tla, vzela z mizice svetilko in jo približalo škorpijonu. Bil je gnusen in strašen obenem. Gledala sem ga in čakala, kdaj se bo zganil in nadaljeval svojo pot. Čakala aem pol ure, ne da bi odvrnila pogled od njega, tresla sem se od groze in roka me je bolela od teže svetilke. Mahoma je raztegnil klešče, nitkaste noge. Zelo mu je malce zatrepetalo ln napravil se je na pot. Takrat sem neslišno posUvila svetilko na vogal mize, v predalu sem poiskala škarje za kodranje las, razklenila sem jih in se približala škorpijonu. Blažen občutek zavestne škodoželjnosti mi je nasmejal obraz. Ha, si hotel ti mene, pa bom jaz tebe! Bog ve, kako dolgo si prežal na mojih prsih, ko sem spala/ Stisnila sem zobe, obrnila škarje tako, da je en krak gledal navzgor, drugi navzdol, stisnila sem jih, da je bilo med obema konicama le za prst prostora, in jih približala škorpijonu. Roka se mi je tresla in škarje so s spodnjim krakom zadele ob njegove klešče. Spet se je ves skrčil vase, jaz pa sem mu s škarjami zgrabila glavo in mu jo rahlo stisnila in ga dvignila kvišku, da je lebdel v zraku. Tedaj je škorpijon zavihal svoje telo, zaokrenil želo in si ga zabodel v trup. Bilo mi je žal, kajti jaz sem imela drugačne namene ž njim. Preveč lahko je na ta način poplačal moj strah in gnus. Vseeno, dokončala bom, kar sem namenila ž njim. . . Držeč škarje s Škorpijonom daleč od sebe sem stopila k umivalniku in porinila škarje s škorpijonom vred skledo za umivanje. Potem sem škarje razklenila in škorpijon je mrtev obležal v posodi. Nato sem nalila mrzle vode, da je ži val priplavala na vrh. Klešče so se mu spet razklenile, noge so mu popustile in tako je plaval v vsej svoji veliki gnusobi na vodi. Zanihala sem skledo, da ga je neslo sem in tja in se delj časa zabavala na ta način. Potem sem sproščena in mirna legla spat. Ko mi je drugo jutro prinesla gospodinja kavo v sobo, je sijalo skozi okno sonce, moj lastni nočni strah pred škorpijonom mi je postal smešen in nerazumljiv, sama sebi sem se zdela neumna. Iztegnila sem roko in pokazala gospodinji mrtvega škorpijona v skledi. Moj obraz je tisti trenutek izražal nezadovoljnost podnajemnika, ki je ne-voljen zaradi nečistoče v sobi — in drugega nič. Male. Razni mali oglati Najaanealjlvelše dnevne delavske vesti ao v dnevniku "Pro-sveti." Ali Jih čltate vaak dan? KUHARSKA KNJIGA: Recipes sf Ali Nstioes RECEPTI VSEH NARODOV NOVA IZDAJA STANE SEDAJ Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani Recept! ee napiaani e angleškem JesUru; pot^kod pe eo tudi v jealku nereda, kl au )e kaka led poaebAe v navadi. Ta knjiga je nekaj posebnega sa one. ki ae zanimajo za kuhanja in ae hočejo v njem čimbolj izvežbati io! iipspdfll Naročite pri RADA BI IZVEDELA za svoja dva brata Franka in M. Klun. doma iz Zagorja pri Št. Petru. Dobila sem pismo iz sUrega kraja, ki je zanje zelo važno. Prosim vaju, da se hitro prijavita na moj naslov. Marija Primožič, R.D. Box 288. Adah. Pa. \ —(Adv.) Senatorja Elbort D. Tkomaa (levo) la Warrea lt. Auatta. knjigarni siovenic publishin6 co. DEKLETA. za barvanje "plastic" figur, izkušene ali neizkušene. NEW ART STUDIO . 1900 W. 22nd Plače Haymarket 0918 FARMA NA PRODAJ N Proda se 78 akrov qbsegajoČa farma, vse orodje in maiinerija, živina, ter kokoši. 7-sobna hiša in elektrika v hiii. Farma se nahaja od vogalu dveh tlakovanih US 50-31 cest na Grand Haven io Grand Rapids, Mich. Za nadaljnja pojasnila pišite na naslov: John Slosarik, Box 120, West Olive, Mich. STAREJŠA DVOJICA za pet sobno hiio, 2 v družini. Žena za kuho, mož za vrtnarijo. Samo po dnevi. Opremljeqp stanovanje. DELAWARE 6611 AGITIRAJTE ZA PROSVETOI RAZPIS SLU2B1 Išče ee moška oseba zs „ nlako poale pri upravnlitvtT Prosvete. Zahteva se nsk srednješolske izobrazbe school). ter da razuma ia vaaj sa ailo čitati slovensko. L Je stalno in plača primarno bra. Kdor Ima veselje do u dela, naj ae kmalu prijavi vede evoje kvalifikacije, ima še kaj izkušenj v Pisart poslih, toliko boljše. Pisati Je treba na Upravni* PROSVETE. 2657 S. Lswndi Ave« Chicago 23. 111. Urad okrajnega klerks okraja Cook, Illinois Dršava Illinois i • okraj Cook f ss Glasom določb, kl jih dolo narodba člena 7. oddelek 18. zakoniku sa primarne volltvs državi Illinois, s tem potrjuj« da bo barva papirja, kl ss bo i bil sa primarne glasovnice nsi šajočih ae strank v primsn volitvah, ki se bodo vršile v ola Ju Cook, laven mest Berwj Chicago. Ckicago Helghts ln Hi vey. v mestu Cicero in v vsi Elmwood Park, Morion Gre Skokle, Summit in Sticknay, torek dne U. aprila 1944. bo kor aledit sa DEMOKRAT8KO STRANKO—ZELENA sa REPUBLIKANSKO STRANKO—RJAVKASTA V potrditev tega to določbo pod sujem in utisnem na njo nai uri pačai okraja Cook ta 27. dan mu A D. 1844. MICHAEL J. FLYNN okrajni kletk okraja Cook, Illinofc (Seal) - sprejema vsa Sit Weet lltk Street New York II. N. T. v tiskarsko obrt spadajoča dola Tiska vabila za veselica in abode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, leUke itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih..... VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Vaa pojasnila daje vodstvo tiskarn« .... Cena smerne, onijako delo prve vjsls Pišite po informacije na naalov: SNPJ PRINTERY 2657-59 S. Lavrndale Avenue - - Ctycago 23. IUlaok TEL. ROCKWELL 4004 naročite si dnevnik prosveto Pe sklepa 12. rodne knnieetijs ee lefcke naroči aa Ust Proč vato Is dva, trt štiri aH pel Članov la eae drušiao k sni narst-taae ae vse lasks. aa ilaw aH sMtlans SSJO s ^ ... .. Ker pe tladl le plečafe pri asasmentu SliOi tadnik. se fia io prllteje k naročnini. TeceJ sedaj ai vsroka. rs& da |e Mat peedre« se člane SNPJ. Ust Prosveta Jo vaše lactniiu is fe v vsaki draftlat nekdo, kl M fed čital list vsak dan. Pojasnilot—Vselej kakor hitra kateri teh Članov preneha biti SNPJ, aR če ae preseli proč od druttoe ki bo sahteval ssm svoj lkt tednik, bodo moral tisti član Is dotične družine, ki Je tako skupos naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravniltvu lista, tn obenem doplačaU dotično vsoto listu Prosveta. Ako tegs os stori, tedaj mora upravniitvo mižati datum aa to vsoto naročnik* listu Prosveta je* Zs Zdruš. države la 1 tednik la S tednika la 0 tednike la 4 tednike la 1 todaiko lapolaUo spodnji kupon, priložilo Meaef Order v pkau la si naročilo pm Za Evropo Jo M denar)« sS lisi. Id fe vaša laitatas. PROfVETA SNPJ. »887 So. Lawndale Ave. Chlcofo SS. IiL potiljo« naročnino sa Mat L Ime--------------------------4, N..1ot Uaterile