Uredništvo je v Marlhi- ru, Koroška cesta 6t 5. Rokopisi se ne vračaj». Upravništvo sprejema naročnino, inserate itt reklamacije. Cene inseratom po dogovoru. Za večkratne oglase primeren popust Nezaprte reklamacije »o poštnine proste. Čekovni račun poštnega urada Ljubljana 10.603. Telefon interurb. št11S. SO. letnih- Kifiaja vsak četrtek i« velja s poštnino vred ali t Mariboru s pošilia-ajem na dom za celo leto 32 D, pol leta 16 D, Četrt leta 8 D. Izven Jugoslavije 56 D. Naroč-aina se pošlje na uprav-ntitvo >Slov. Gospodar- tac v Mariboru, Korošca cesta 5. List se do-pošilja do odpovedi. Naročnina se plačuje v naprej. — Telefon inter-nrban ¿t. 113. Posameaoia številka stane i*50 din. PoStnlna plačana v gotovini. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO lO. šte^lllra,- ^^.SSISODES, 3.n.e ±±. marca 1923. Verski boj. Pri razpravi o proračunu ministrstva vere je prišlo mestoma do burnih izpadov. Da so posamezni poslanci to storili, ni čudno. Bolj čudno pa se nam je zdelo postopa-aje ministra samega, ki je vendar zato minister, da se ka~ Se verstvu vsesplošno naklonjen. Dejsftvo pa je, da se je prav hrez potrebe, na Škodo verskega miru v državi, pokazalo splošino zapostavljanje katoličanov. Posebno kričeče pa je, da se je novo hrvaško sekto takozvanih starokatolikov vzelo v toliko zaščito. G. Radič, tako pravijo, je pisal Pašiču, da bo s pomočjo te sekte speljal katoliške Hrvate v pravoslavje. Srbom pa je ta Rndičeva uslužnost prav všeč in so jo seveda tudi pri proračunu nagradili. Gotovo spada med najvažnejše naloge države, da ščiti verstvo, kajti verstvo daje podlago poštenega, čedhostne-ga življenja, ki ie zmožno dela in napredka. In če je več raznih ver v državi, katere mora državna oblast upoštevati, čeprav je vendar le ena prava, mora ista državna oblast skrbeti za mirno soživljenje pripadnikov raznih ver, aa enakopravnost vseh verstev, ki navajajo ljudi k moralnemu življenju. Zato je gotovo najslabše, če minister vere, ki bi to razmerje moral urejevati, prvi med vsemi drugimi dela zdražbo. Ne bomo ponavljali, kako je nastopil soper škofe,, ko so bili doli, tudi zdaj se je seveda moral izjaviti zoper odločen, a vendar upravičen javen nastop ljubljanskega škofa za katoliško časopisje, enako pa tudi eoper vse katoličane v državi! Tako stojimo katoličani pred dejstvom, da moramo v strnjenih vrstah stati na straži za svoje pravice, ker nam Jih vladni stražar — minister vere — nič več ne straži, pač pa še sam pomaga teptati Za!io nam bo še bolj razumljiv klic naših voditeljev, ki so ga že večkrat ponovili: Katoličani vkup in na smotreno obrambo svojih pravici Ne smemo pa izpustiti tudi sledečega dejstva, ki nam morda manj stopa pred oči. Kake posledice bi imel v naši državi, kjer ni še pravega ne narodnega, ne gospodarskega sporazuma, še verski nesporazum, še verski boj. Po i>,ašern mnenju gotovo prav slabe za vse, najbolj za državo. To uvidevajo zastopniki raznih, posebno krščanskih cerkev in delujejo kolikor mogoče na mirno soživljenje, da, še več, na mirno sodelovanje za ohranitev verskega vpliva na življenje vseh. Kako v soglasju in pravem Kristusovem duhu se je lami vršil znani kongres v Ljubljani, kjer so najvišji uče-niki pravoslavja mogli spoznati naklonjenost katoličanov *a medsebojno spoznavanie in zbliževanje. Mislimo, da se ne motimo, če to-le javno povemo: gotovim političnim Snegom ni všeč, da bi pri nas vladal verski mir. Teh političnih krogov ni težko najti. Pogledati le treba, odkod pri- LISTE3L Dimih. Roxc*a iz afriških pragozdovi fLafteifci spisa.t E. R. Burroughs. — Previde! Paulus. 21 »Prav nič hudega! Živ je in zdrav ter na najboljšem potu, da postane velik, slaven mož. — Povejte, gospodična, ali ste že kedaj ugibali, čegav potomec bi utegnil biti gospod Trzan?« »Oh seve, pa še kolikokrat! — Ampak čisto tako vprašate kot da imate že odgovor v žepu!« »Seveda ga imam! Medtem ko je bil Trzan tu pri iras, se mi je posrečilo odgrniti zastor, ki je visel nad »jegovo skrivnostno preteklostjo. — Pa tudi vi bi bili Se zdavnaj lahko sami rešili to uganko. Saj imate ključ v rokah, če se prav ne motim.« »Kaj mislite?« »Gospodična, prosim pokažite mi listi zlati navesek a slikami, ki vam ga je dal Trzan ob neki priliki v pragozdu!« Ine je zardela ko mak pa spet prebledela. S tresočo s« roko je snela z vratu navesek, ga odprla in molče pokazala Arnotu. Pozorno je ogledoval Arnot slike, posebno sliko moškega, in si ogledal tudi navesek natančno od vseh strani. Z velikimi očmi ga je opazovala Ine, strah, pričakovani, čudenje, — vse je stalo v njenem vpraJujočeni pogledu. »Ali veste, kdo .sta ta dvs>?« je vprašal Arnot kantino. hajajo izgredi proti katoliški cerkvi, odkod gre hujskanje pravoslavnih proti katoličanom, odkod se povzročajo poizkusi, razdejati enotnost slovenskih ali hrvaških katoličanov, odkod napadi na naše vladike in zavlačevanje vsakega sporazuma ali konkordata s katoliško Cerkvijo. In ako bomo našli pri netenju verskega boja razne ministre, potem moramo reči: nesrečna država, ki ima take ministre! Nesrečna, posebno če nima vsaj v ministrstvu vere moža, ki bi skrbel za verski mir v državi, ampak še sam s svojim neobjektivnim nastopom povzroča verski boj. Protiverski kremplji Žerjavove „Domovine". Žerjavova »Domovina« je zadnje tedne podobna potuhnjeni mački, ki se prijazno smuče okrog svojih zaželje-nih naročnikov ter skrbno skriva svoje kremplje pred njimi — svoje protiverske namreč. »Domovina« ima dvojno orožje: protilHerikalne zobe in protiverske kremplje. Proti-klerikalne zobe kaže vedno rada, neprenehoma zatrjuje, da se bojuje le proti klerikalcem, a vere pa da ne napada nikdar ... pa če še tako skrbno zakriva svoje protiverske kremplje, se še vendar večkrat spozabi — kakor tisti gospod vrag, ki je bil oblečen «po najnovejši pariški modi, samo špie njegovega kosmatega repa mu je nekje pod hrbtom ven migal. Ker se urednik v svoji 9. številki grozovito pridušuje nad podlostjo naših listov in imenuje »Domoljuba« in »Slovenskega Gospodarja« bogokletna (!) lista — ter nazarensko mijavka, kakšna vnebovpijoča krivica se mu dela v teh listih, ki so se predrznili imenovati »Domovino« brezverski list — trdim jaz danes, da ni samo brezverski ta list, temveč naravnost protiverski. Poglejmo si nekaj večjih ali manjših protiverskih krempljev potuhnjene »Domovine« št. 9: med smešnicami zdeluje župnika, ki dolgočasno pridigue. Župnik tolaži nesrečnega soseda, ki si s palico hoče pridobiti ljubezen svoje žene. Župnikovo odpiranje ust in kriljenje z rokami se do-pade nekemu gluhemu sosedu. »Domovina« ima za farov-že in za župnike in za kaplane silno veliko skrb, da naravnost ginljlvo: ta župnik ji je predebel, oni presuh, ta hodi s preveliko vrečo po zbirci, oni blagoslavlja po hiši kiblce, tretji predrzno po fari krače in klobase: nobenega koraka ne sme storiti duhovnik, da ga ne bi opazilo in skritiziralo čuječe oko za sveto vero vnetega urednika »Domovine.« Duhovnik ne sme storiti nobenega političnega koraka, ne sme spregovoriti nobene politične besede, da, še v cerkvi ne sme nastopati po cerkvenih predpisih, temveč po željah in poveljih »Domovine«. Ljudje ne smejo župnika ubogati, to bi bilo klerikalno in neumno, zato bi bilo tudi neumno in otročje, bati se, oziroma ogibati se potuhnjene »Domo- vine«, ki s svojim protiverskim krempeljčkom neprestano spodkepuje ugled duhovnika z raznimi smešnicami in laž-njivimi poročili. Jako oster protiverski krempelj, ob enem debela laž ali pa zlobno zavijanje zgodovinske resnice: Na levi slika Vodnikova, ki ga davi neka figura, a zraven sledeče besedilo: Kakor so pred sto leti jezuiti preganjali frančiškana Vodnika . . . Nesramna, ostudna laž! Ali je bil policijski komisar Simcn Kremnitzer jezuit? In dvorni komisar grof Saurau je tudi bil jezuit? Torej avstrijski policaji so bili jezuiti? Pa kaj briga »Domovino« vse to, glavno je, da očrni jezuite, oznanjevalce vere, četudi po krivici. Laž mora pomagati, kjer je treba, samo da se lopne po tistih, ki oznanjujejo vero. Priprost človek take laži bere in verjame! Saj tudi mora verjeti, če bere samo »Domovino«, a protiverski kremplji tega lista se vedno globlje zasajajo v njegovo srce. Ako mislijo ustanovitelji Vodnikove družbe svoje no. vovsajeno dievce zalivati s tako strupeno brozgo laži in zavijanj zgodovinskih dejstev — težko, če bo raslol Našim fanfom! Nek fant Orel, ki mi je od vojakov iz Djevdjelija več« krat pisal, mi je poslal proti koncu svojega vojaškega roka sledeče pismo: Dragi mi! Čeravno mi gre vojaško življenje h koncu, sem se vendar namenil, napisati Vam par vrstic. Ni še minilo leto, odkar sem zapustil orlovsko življenje ter oblekel vojaško suknjo. Ižač zares je vojaku dana prilika, da lahko vidi mnogo svefa, ki sem ga tudi jaz videl, pa sem inrišel do zaključka, kakor se glasi slovenski pregovor: Zlato doma, kdor ga ima; najlepše rožce doma cveto. — Kako pa glede vežbanja? Noi, ni me stalo težko, ker prejšnje orlovsko življenje mi je tu mnogo pomagalo. Pa vendar mi je tu težko življenje, ker človek ne sliši skoro nikdar dobre besede, ko sliši samo preklinjevanje in druge neslane besede in šale. Tu pride človek skupaj z mnogimi fanti in lahko opazuje njihovo življenje, ko pač zaničujejo vse, kar je dobrega, ko je njihov cilj, navžiti se posvetnega življenja in vsega, kar ponuja svet — Kako pa kaj Slovenci? Mislite, da tako živijo, kakor prej? Pač nel Komaj prestopi prag domače hiše, pa meni, da mora tako živeti, kakor vidi druge, ki hodro po poti slabega življenja. To je pač žalostno za nas Slovence, ki smo znani kot izobražen narod in ko tujci gledajo tudi na nas, pa vidijo mogoče največkrat samo podivjanost. Ta ali oni je mogoče prej bil dober kristijan, tu pa gazi svojo vero. Marsikdo je bil prej pri Orlih; ko pa se vrne, ni več. Kaj je temu krivo? Volje jim manjka in premalo so utrjeni v dobrih načelih. Drugim bratom Orlom, posebno tistim, ki »Ne. Trzan tudi ni vedel, čegave bi bile slike.« »Seveda —! Saj ga niste poznali! Jaz sem ga poznal. Videl sem ga, samo enkrat sicer, — pa je ves on! Pomagal vam bom! Trzan mi je povedal, da je našel navesek in slike v koči. Saj veste, čegava je bila tista koča, čegava sta bila kostenjaka?« »Da. Kostenjaka sta bila zadnji zemeljski ostanki gospoda Johna Claytona lorda Greystoke, in njegove soproge Elze. Našli smo prstan z njegovim imenom, tudi na knjigah je stalo ime Clayton. — Trzan pravite da je našel tele slike v koči? Torej je bil tole nesrečni lord Greystoke? Ubožec!« Sočutno je gledala Ine slike. Napeto jo je Arnot opazovaL Trenutek je bil resen in važen, saj bi naj bil zadnji člen v verigi dokazov, ki jih je nabral za pristnost Trzanovega pokolenja. In prvi pogled je res zadostoval. Hipoma se je Ine vsa stresla, navesek ji je padel iz rok, s praznimi očmi in odprtimi usti je gledala Arnota, videti je bilo, da deluje njen spomin, njen razum s silovito naglico —. In spet je prišlo življenje v njen obraz, solze so ji planile v oči, zakrila si jih je, zastokala je kot da se ji srce lomi. »O —! Sedaj vem vse! Vse, vse, vse —! Trzan! Brzojavka —! Clayton!« S čudovito bistrovidnostjo, ki je lastna duši v takih usodnih trenutkih, je našla zvezo med dogodki zadnjih dni. Da sta si Trzan in mož na sliki za las podobna, to je vedela že zdavnaj. Slika je kazala lorda Greystoke, — na kaj drugt«a je pač hotel Arnot opozoriti, ko da je Trzan sin lorda Greystoke. In skrivnostna brzojavka ga je obvestila, da je medtem Arnot našel dokaze za njegovo pokolenje —. « Trzan pa ji o vsem tem ni besedice povedal! Odšel je, ko ga je odklonila. »Vaši sreči bom žrtvoval tudi svojo ljubezen!« Te so bile njegove zadnje besede —. In Clayton —! O, sedaj je razumela njegovo čudno obnašanje tisti dan po Trzanovem odhodu! Clayton je vedel za vse —. Saj ga je našla sobarica tisto jutro v Trzanovi sobi. Morebiti ga je Trzan pismeno obvestiL Za vse je vedel, pa ni bil toliko pošten, da bi bil njej, svoji nevesti, le samo besedico omenil —. Svojo dedščino, svoj naslov je Trzan Claytonu podaril, žrtvoval njej na ljubo —. Clayton je žrtev molče sprejel, ona pa je Trzana odklonila, — ker se je bala, da je divjak, premalo plemenit —! »Pomirite se, gospodična!« ji je sočutno pravih Arnot. »Ni še prav nič izgubljeno! Vse se bo dalo, popraviti. Saj zato sem prišel. — Toda pojdite, sedivaR Pripovedoval vam bom.« Sedla sla na bližnjo klop in Arnot ji je pripovedoval o dnevniku lorda Greystoke, o odti.sk ih in kako je po njih dognal Trzanovo pokolenje, o brzojavki, ki je Trzanu naznanila srečni izid preiskave, dalje kako se je Trzan ves potrt in brezupen vrnil v Pariz ter po vsejj sili hotel nazaj v džunglo. »Poslal sem ga z doma, da vidi malo več življenj«; in da mu pridejo druge misli. Medtem pa sem vzel nje-* govo zadevo sam v roke, da popravim kar je mladi moS pokvaril s svojo neizkušenostjo in naglico. V tem pa se na mah pojavi v Parizu gospod Clayton. Dejal je sicer, da prihaja zaradi zaklada, toda nf bilo treba prav posebno bistrih oči, pa se je videlo, dai ima moi še druge reči na srcu in tudi -—na vesti. j Znake starosti na obrazu in plešasto glavo bosi* preprečili najenostavnejše in najudobnejše 9 pomo-Stjo dveh preizkušenih, zanesljivih in skozi dolga leta priljubljenih preparatov: L Fellerjeva prava kavkaška Elsa- porn&da za obraz in kožo, čuva mladost in lepoto ter j« najmočnejšega delovanja zoper pege, sojedce, nečisto polt, rdeče in hrapave roke. Z redovito masažo se odprar vijo tudi gube z obraza. H. Fellerjeva močna pomada za lase odstranjuje perhljaj, preprečuje izpadanje las in pre-rano osivelost, krhke lase napravi mehke in voljne. Cena obeh pomad je enaka. Za poizkus 2 iončeka od ene vrat« ali po 1 lonček od obeh vrst Elsa pomad že ob enem * zavojnino in poštnino za 38 din., ali samo proti viuljpf»] poslanem denarju, ker je po povzetju poštnina za 10 <&»., višja. Naročila na*sloviti: lekarnarju Eugen V. Felle«: v Stubici Don ji, Elsatrg 341, Hrvatska. jih še čaka vojaško življenje, bi pač priporočal, da naj jim ne bo žal za čas, ki ga žrtvujejo odseku, ker to jim pride vse v prid pri vojakih. — Vas in vse brate Orle pozdravljam: A. J. Ali ste ga slišali? Se li ne zrcali iz teh vrst duša preprostega, pa poštenega fanta, navdušenega Orla? In kako resnično je vse, kar je napisal! — Tudi letos boste nekateri kmalu oblekli vojaško suknjo. Pa glejte, da ne boste taki, da bi nam Slovencem delali sramoto. Zavedajte se, da imate tudi dušol Kako žalostno je, če se sliši fanta, ki Je prišel od vojakov, pa pri vsakem pogovoru meša tiste grde kletve južnih krajev (sicer pa naše tudi niso lepel)! Pa ne smem prezreti Orlal Ko bi se le vsi fantje zavedali, koliko koristi imajo od tega, če redno in vestno izpolnjujejo dolžnosti, ki jih jim nalaga Orel. Kako se vsakemu dobro zdi, ko pride k vojakom, pa že zna veči-rtoma vse redovne vaje in mu ni treba, kakor včasih komu lomandirati: seno — slamal, da se pravilno suče. Pa tudi predavanj« mu ne bodo ostala brez koristi. Več kot človek rna (seveda dobrega!), več velja! Nisem še nikdar nobenega fanta-vojaka slišal, da bi se kesal, da je bil pri Orlu, pač pa je vsak zelo hvaležen za vse, kar se je naučil. Zato pa, starši, pustite svoje fante k Orlom, pustite Jih v pošteno družbo, če nočete, da bi od vojakov nazaj prišli surovežL Kdor je dober Orel, ne le na papirju, ampak tudi v srcu, tak bo tudi čas preizkušnje dobro prestal. Vsi dobri, pošteni, krščanski fantje, združite se v eni ve-feki organizaciji v našem Orlu! Za ljubo zdravje. Znan je pregovor, da je zdravje največje bogastvo. Zato mora seveda skrb za zdravje biti ena naših prvih svetnih skrbi. Saj je to skrb za zdravje, ki je sicer res le za ta svet, vendar tudi Bog sam v svoje postave vzel in nam jo je kot 5. božjo zapoved naložil izpolnjevati. On, ki je človeka ustvaril in dušo s telesom združil, hoče, da v zdravem telesu prebiva zdrava duša. Zdravo telo ¡je namreč vir moči, je vir dela in uspehov ne le v telesnem in gmotnem oziru, ampak tudi v duševnem. Zdrav človek je namreč bolj vnet in vztrajen v čed-nostnem krščanskem življenju. Naravna podlaga čednosti, katero mora še podpirati nadnaravna milost božja, je torej nedvomno — zdravje. Najjasnejši dokaz za našo trditev nam nudijo medvojne in povojne razmere. Vojska je še vsakokrat čednost poteptala, taka, kot je bila pretekla svetovna, pa Se prav posebno. Človek je zgubljal svojo mirno razsodnost in volja mu je pešala vsled prevelikega telesnega izčrpanja ne-le onim pri vojakih, tudi doma. In tako je res bila čednost marsikje poteptana, pa tudi zaničevana. Zdaj iščejo pota za zboljšanje človeškega življenja, da bo zopet čednost v časti. Naš namen je opozoriti danes na eno pot, ki nas med drugimi tudi vodi k temu cilju. To je skrb za telesno zdravje. Mohorjeva družba, ki že dolga desetletja od Slomška sem daje našemu na- rodu oporo v dobrih knjigah, je videla to pot in je zato izdala knjige »Za ljubo zdravje!« Te knjige sicer niso našle toliko čitateljev, kot razne povesti, a gotovo so družine, ki hranijo te knjige bolj kot kako skrivnostno zdravilo. Enako je prav potrebno, da imamo posebno ministrstvo za narodno zdravje. To je dolžno skrbeti najpreje za tiste, ki so zdravje izgubili, za bolnike, torej za bolnišnice, za okrajne in okrožne zdravnike. Seveda, ne bi nič škodilo, če bi to nalogo posebno z ozirom na Slovenijo, malo bolje vršilo kot dozdaj. Ima pa to ministrstvo tudi to nalogo, da uči zdrave, kako zdravje ohraniti. Prvi znaki, da se bo posvetilo tudi tej skrbi, je list »Zdravje«, ki izhaja v Ljubljani zdaj že drugo leto. Toda prijatelji naroda so spoznali, da to še ne zadostuje. Kakor povsod, je bilo treba tudi tukaj seči po samopomoči. Zalo so ustanovili organizacijo, ki naj bi skrbela za telesno zdravje, obenem pa to zdravje takoj uporabljala za vir čednostnega, krščanskega življenja. Ustanovili so zato — orlovsko organizacijo. Zato vsakdo, ki ima vpogled v delo orlovske organizacije, zna ceniti njeno veliko poslanstvo, ki ga ima v našem narodu. Kakor pri nas, tako imajo seveda tudi drugod katoliške telovadne organizacije. Vse te se zelo razlikujejo od telovadnih organizacij, ki skrbe samo za telesno zdravje brez ozira na izrabo telesnega zdravja v dušni prid. Zato so v svojem delu in združevanju popolnoma ločene od onih. Imajo tudi svojo mednarodno katoliško zvezo. In slovenski Orli pri tej niso zadnji, pač pa v prvih vrstah. Upamo, da se bo to tudi letos pokazalo, ko gredo v Bim, kjer se bodo zbrali katoliški telovadci iz vseh delov sveta, da manifestirajo za svoje veliko kulturno delo pred vidnim namestnikom (Kristusovim. Orlovska organizacija pa potrebuje za svoj razvoj prostora, takega prostora, kamor bo kdaj mogla povabiti tudi druge, da nastopijo pred nami. Zato si je zamislila velik načrt, pripraviti si take prostore. Oni, ki so bili leta 1923 na katoliškem shodu v Ljubljani, so na istem prostoru stali. To je bil prostor javne telovadbe, ob Dunajski cesti, nasproti vojašnici. Za ta prostor so si izbrali tako ime, da ga vsi narodi razumejo in enako kličejo: Stadion. Stadion bo torej treba postaviti! Da bo mogoče čim več ljudi pridobiti, da ga bodo pomagali postaviti, so priredili srečkanje ali loterijo. Na videz ne bodo vse srečke zadele, v resnici pa prav vse. Kajti ta denar, — 10 D —, ki jih daš za srečko ni proč vržen denar, ampak je opeka v veliki zgradbi, ki naj bo kakor spomenik in ponos slovenskega naroda, ki hoče tudi iz lastne sile skrbeti za svoje ljubo zdravje! iz društvenega gibanja. Ljutomer. (Uprizoritev Pasijona.) Veliki uspeh, ki ga je doseglo naše Prosvetno društvo ob uprizoritvi »Miklo- ve Zale« dne 24. in dne 31. januarja L L, ko je bila vdaka dvorana Katoliškega dama natlačeno polna in kritika občinstva vseskozi ugodna, je opogumil naše igralce, da so se odločili za predstavo največje in najpretresljivejše drame, ki se je kedaj odigrala na svetovnem pozorišču: trpljenja in smrti Jezusa Kristusa Že v srednjem veku so kaj radi predstavljali Pasijon. Kar je nevidno, božje, duhovno, to je ljudstvo gledalo v dramatičnih predstavah, v čui~ nih podobah; krepost in greh, plačilo in kazen se je kazala v živih vzgledih. Tudi v današnjih dneh imajo pasijon ske igre veliko vzgojno moč za krščansko ljudstvo. Kdo se tu ne bi spomnil na Oberammergaui, lepo bavarsko mestece, kjer že stoletja uprizarjajo vesako 10. leto Pasijon in vendar še romajo gosti celo iz Angleškega in fe Amerike gledat to pretresljivo dramo, kjer igra glavno vlogo sam Sin božji. In tisti, ki so se udeležili zadnjega katoliškega shoda v Ljubljani, se še gotovo spominjajo v* likega navala pri predstavah Ljudskega odra. Je sicer tr&-ba veliko poguma, če si režiser upa spraviti na oder tako veliko dramo — saj nastopi čez 60 oseb — in jo uprizoriti vzvišeni vsebini primerno, toda g. režiser našega dn>-štva je že večkrat pokazal, da je kos svoji nalogi in d® obvlada tudi tako velik aparat, zato so tudi igralci šli pogumno na delo. Igral se bo Pasijon trikrat in sicer dne 01 v 25. in 28. marca, vsikdar ob pol 4. uri popoldne t Katoliškem domu. S tem je dana vsakemu možnost, da predstavo poseti. Predprodaja vstopnic bo v Gospodarski zadrugi. Svetujemo cenjenemu občinstvu, da si vstopnice kupi že v predprodaji* da ne bi moral kdo oditi brez istih, kakor se je to zgodilo pri »Miklovi Zali«, ko so bile vstopnice že v petek zvečer razprodane. Tudi bi občinstvo storilo veliko uslugo sebi in društvu, če bi se tako razdelilo, da bi prvi dan poseti! predstavo Ljutomer, drugi dan ljutomerska okolica in tretji dan gostje iz drugih župnij. D« gledalci iz drugih krajev ne bi zastonj prišli na predstavo, si lahko vstopnice naročijo tudi po dopisnici na Gospodar sko zadrugo, oziroma na Prosvetno društvo. Vstopnice se bodo rezervirale in se morajo na dan predstave dvigniti vsaj do 3. ure popoldne pri blagajni Kdor jih do te ure IIHDAR več ne menjam, ampak ostanem stalen odjemalec za suk-no v veletrgovini R. STER-MECKI, CELJE, št. 24, kjer se letos prodaja močen melton m 45 din., modern ševijot 52 D, fini kamgarn 60 din., posebno fini in moderni kam-garni in covercoati 100 do 300 din. Vzorci se pošljejo v pogled, ilustrirani cenik z čez 1000 slikami čez razne domače potrebščine pa zastonj. Kdor pride z vlakom, dobi nakupu primerno povrnitev vožnje. — Trgovci engro cene. Njegovo govorjenje je bilo negotovo. Izogibal bi se bil rad imena Greystoke, pa je vendar venomer hotel govoriti o dedščini svojega strica. Nesrečni Greystoke in njegov oče sta si bila brata, kakor veste —. In nekam čudno boječe je popraševal za Trzanom. Koj sem opazil, da ni vse v redu. Trzan mi je sicer povedal, da ni Claytonu ničesar omenil o brzojavki, pa mogoče je bilo vsekakor, da je mladi Clayton po drugih potih zvedel o našem razkritju. Če bi bilo to res, sem sklepal dalje, potem je prišel Clayton k meni, da zve, ali namerava Trzan dedščino zahtevati zase ali pa jo prepustiti njemu — vam na ljubo. To bi bila seve požrtvovalnost in velikodušnost brez primere, kajne gospodična!« »In jaz sem ga v tistem hipu, ko je zame žrtvoval vse, — pa pognala iz hiše, ker sem se bala, da je premalo plemenit, da je — divjaki« je zastokala. »Zmotili ste se gospodična, in to je človeška slabost —. Pa poslušajte dalje! Moral sem zvedeti, ali je bil Clayton, v slučaju da ga je kdo obvestil o Trzanovi dedščini, toliko pošten in nesebičen, da je vas obvestil o svojih izpremenjenih razmerah. Skušal sem ga ujeti. Rekel sem mu: »Gospod Clayton, ali ste že povedali gospodični Ini, da se je Trzan odrekel njej na ljubo svoji dedščini?« Res je nasedel. »Ne še«, je dejal in pobledel. Kaj je dalje besedičil je brez pomena za naju. Glavno je tole, gospodična! Clayton je vedel, da ni več lord Greystoke, ampak čisto navaden, brezpomemben človek. In ni na-Ael v svojem značaju toliko možatosti, da bi bil vam, svoji nevesti, sporočil svoj izpremenjeni položaj. Ali veste, gospodična, kako se —.« Ine je vstala, bleda, prepadla, pa hladna t* ponosna. Ni bila zaman poloinkinja star« au.,u i k- «¿k* rodbine, po njenih žilah se je pretakala kri slavnih angleških dedov, poštenje in čast, to dvoje je največ veljalo v rodbini Porterjev. »Vem, gospod poročnik, kako se tak človek imenuje _! Kje je sedaj gospod Clayton?« Tudi Arnot je vstaL »Nisem še končal. Gospod Clayton se je izdal in položaj je bil zame jasen. Povedal sem mu jasno in odkrito, da ni nastopil kot se spodobi za Angleža -gentlemana, da Trzan svoje dedščine ne bo pustil — in da bo gospodična Ine odločila sama, ali hoče za moža človeka, ki je hotel izrabiti plemenitost svojega tekmeca. Povedal sem mu tudi, da v kratkem potujem v Wisconsin, uredim zadevo z zakladom ter vas o vsem obvestim. Nato je gospod Clayton odšel in ni dal več glasu od sebe. Živi na Angleškem na očetovem posestvu. Sedaj veste vse, gospodična! Na vas je, da storite kar je edino pravilno in pošteno!« »Bom!« je dejala Ine in odšla v hišo. XI. Ine išče Trzin«. Parnik Lady Helen je bil pristen izletniški parnik. Bogato je bil opremljen z vsemi udobnostmi in je nudil svojim potnikom vse kar so si k mogli želeti na svojem potovaju krog Afrike. Prihajal je iz Marseilla, teden dni je ležal v Aleksandriji ter dal potnikom priliko, da so si ogledali spanji Egipt. Nato je potoval po sueškem prekopu in ; skoz Hdeče morje, se ustavil v vseh zanimivih pristanišč' . nazadnje v Durban*. Odtam je bil nameajea naravnost v Capetown. Poleg druge izbrane družbe je bil na krovu tudi gospod profesor Porter s svojim neločljivim tajnikom Filandrom, Ine z Barbo in pa ladijski poročnik Arnot s svojo novoporočeno soprogo. Kot pristen pomorščak je hotel Arnot prebiti prve mesece svojega mladega zakona na morju. Ni bilo treba mnogo prigovarjati, pa se je potovanju pridružil* tudi Ine. Profesor Porter je sicer malo pogodrnjal, pa se je hitro vdal. Zanj, je pravil bo potovanje zgolj znanstvenega značaja. Pogovorila sta se s Filandrom, da po-iščeta potomce afriškega pračloveka, obložila sta se s knjigami in zemljevidi, se vso pot učeno pogovarjala ali pa prepirala o prazgodovinskih kostenjakih in lobanjah, za žive kraje in ljudi, ki sta med njimi in mimo njih potovala, pa se še zmenila nista. Za Ino je imelo potovanje še prav poseben pomen. Saj je bil izletniški parnik namenjen t Capetown In tam je ob tistem času bival — Trzan. Zelo se je izpremenila Ine, odkar jo je obiskal poročnik Arnot v Wisconsinu. Clayton je bil zanjo nemogoč. Koj prvi dan po Arnotovem obisku mu je napisala pismo ter mu naznanila, da kot poštena Ameri-kanka more možiti le poštenjaka, ne pa varalico. Ločitev ji ni bila pretežka. Saj je že koj tisti dan o® Trzanovem odhodu bridko obžalovala svojo prenagljenost in čutila, da brez Trzana nikdar ne bo ne srečna ne vesela. Zato je tudi poroko zavlačevala od tedna do tedna. Arnotov obisk ji je dal povod, da je končno in za vselej prelomila vsako zvezo s ClaytononL Tembolj pa je z vso dušo aakoprnela po Trzan«. (Dalje prihodnjič.) _ T Rte bo dvignil, jih pozneje ne bo mogel dobiti, ker se bodo prodale naprej. (Vstopnima: sedeži I. 10 din., II. 8 'lin, III. 7 din., IV. 6 din.; Stojišča 3 dim.) Sv. Peter pri Mariboru. Orlovski odsek priredi v nedeljo, dne 21. t m., lepo akademijo z izbranimi točkami. Sentjpetrani! Vaša mladima Vas vabi, da ji daste s svojo udeležbo pobude in novih moči, Obilna udeležba naj bo znamenje, da niste zaspanci Sv. Peter pri Mariboru. Orliški krožek priredi s pomočjo vseh društev in vrlih tamburašev dne 25. marca »Materinski dan«. Kaj vse bo zjutraj v cerkvi in popoldne pri akademiji, ne izdamo. Pridite pogledati Kesal se ne bo nihče. Povabljene so zlasti naše dobre matere! Sv. Benedikt v Slov. gor. Orlovski odsek in orliški krožek priredita na praznik sv. Jožefa popoldne po večer-nicsh v Društvenem domu velezanimivo akademijo s pisanim vsporedom, ki bo vsakega zadovoljila. Na veselo sviden e domačini in sosedje! Sv. Ana v Slov. gor. Dne 28. februarja je priredila orlovska srenja Sv. Lenart s sodelovanjem orliške srenje Sv. Benedikt v Slov. gor. telovadno akademijo. Toplo spomladansko solnce jih je izvabilo iz njihovih visokih gnezd, da so nas posetili in za visoke cilje navdušili. V svojem krasnem programu so nam pokazali, kaj da premore jeklena vola in stroga disciplina. Cezanjevci pri Ljutomeru. Tukajšnje bralno društvo priredi dne 19. t. m. ob treh popoldne v domači šoli sledeči gledališki igri: »Stari in .mladi«, ljudska igra v štirih dejan îh in »Junaki«, šaljiv prizor. Prijatelji izobrazbe so »ihidno vabljeni! — Odbcr. Veržej. V nedeljo, dne 14. t. m., priredijo veržejski dilettantje v prostorih Marianišča podučno in lepo igro »Vzor zvestobe.^ Med odmori bo svirala godba notranjih gojencev. Središče. Ljudski oder priredi v nedeljo, dne 14. t. m., v Društvenem domu ob pol 8. uri zvečer orlovsko akademijo. Konjice. ¡Ne Jožefovo, dne 19. t. m., ima tuka šnje Katoliško politično društvo svoj redni občni zbor popoldne ob treh v Katoliškem društvenem domu. Na dnevnem redu je poročilo o delovanju v preteklem letu, volitev odbora in govor. Govornik pride iz Maribora. Konji-čani, vabljeni ste, da se ga v obilnem številu udeležite! Tehar e pri Celju. Materinski dan bomo obhajali na Marijin praznik prav slovesno. Zjutraj bo skupno obhajilo vseh naš.h organizacij, popoldne pa v društveni dvorani temu dnevu primerno predavanje in že staTa, pa vedno lepa igra »¡Lurška pastarica«. Na to prireditev že danes opozarjamo in vabimo, tokrat posebno naše blage mame. SPLOŠNA MOBILIZACIJA! Proglašena je splošna mobilizacija! Sovražnik je že v deželi, zato ni odlašati! — Pa ne bojte se, da je to kaka mobilizacija za krvavo vojsko. To je mobilizacija na delo za dobre časopise, z a «Slov. Gospodarja«, 60 letnika! Hiteti pa je treba, kajti sovražnik je res v deželi. V vsako hišo se je že vsiljevala «Domovina«. — Na to delo so poklicani prav vsi, možje in fantje, žene in dekleta. Delo se vrši od hiše do hiše, od osebe do osebe! Zakaj? Velikonočni prazniki prihajajo. Tedaj pa bo prišel naš 60 letnik «Slov. Gospodar« ves prenovljen med nas! Dobro pomedite lepo našo zeleno pokrajino, da ne bo smeti po raznih hišah, da ne bo «Domovine« in «Kmetskega lista«! — Le «Slov. Gospodarju« odprite vrata! Splošna mobilizacija! Na delo! Vsi! PA DENARJA NI! (Važno za vse, posebno za naše zaupnike in agitatorje!) Mnogi nam poročajo, da je pomajkanje denarja tudi vzrok, da ljudje ne morejo toliko žrtvovati za časopise. Zato naj agitatorji za dobre časopise poiščejo ne-le naročnikov, ampak tudi dobrotnike, ki bodo revnejšim plačali list. Ta način agitacije bo zelo uspešen. Ce dobite dobrotnike, ste dobili denar. Marsikdo sam ne prosi rad. pa pravi agitator poizve za takega, ki bi morda plačal za revnejšega. Po domačih krajevnih razmerah si pomagajte! Da navedemo par zgledov: Gospodar-vinogradnik se je za Veliko noč pripravljal, da bo dal viničarju malo nagrade. — Dolgo je mislil. Na zadnje jo je izmislil: Najlepša pisanka mu bo, da mu naročim «Slov. Gospodarja«. In res je tako storil. Koliko takih bi lahko bilo po naših goricah. Na ta način lahko v vsako vi-ničarsko hišo pride — «Slov. Gospodar«! Se bolj uporabljiv pa je ta-le zgled: Jože firastelj, trgovec na Dobrni, je sklenil naročiti dvajsetim zvestim odjemalcem, ki so revni sicer, a redni plačniki, «Slovenskega Gospodarja« do Novega leta. Ta zgled naj posnemajo trgovci sami, da si pridobijo zveste odjemaice in plačnike! Uporabijo pa ga naj tudi agitatorji in naj stopijo k domačim trgovcem, da tudi ti enako storijo! Zgled požrtvovalnosti: piše nam mož-kmet, ki je obenem župan v svojem kraju: Storil bom vse za «Slov. Gospodarja«, tudi san bom šel od hiše do hiše!« Občudujemo tega moža in se mu javno zahvaljujemo! «Dva sva skupaj, trije smo skupaj naročeni, pa nam pošljite «Slov. Gospodarja«! Tako napravijo marsikje. «Knjigo sv. Pismo bi rada dobila«, tako je pisala članica neke Dekliške zveze. In zdaj je šla takoj na delo iti ko bo nabrala 5 polletnih naročnikov «Slov. Gospodarja« jtli bo sporočila upravi v Maribor, Koroška cesta 5. Takoj bo prejela vezano knjigo Sv. Pismo I. del — zastonj. Potem pa jo bo še posodila vsem peterim naročnikom! Zato agitatorji za kat. časopisje, uporabite vsa sredstva, ki so vam na razpolago in žrtvujte se za dobro stvar! Naj vas ne bega izgovor: denarja ni! Ta izgovor naj nam da le misliti, kako denar kje dobiti, da si bodo tudi revnejši mogli naročiti «Slov. Gospodarja«! Naše geslo bodi: Ne nehamo, dokler ni v vsaki hiši — «Slovenski Gospodar«/ Somišljeniki! Darujte za ljudski sklad SLS! Darove pošiljajte tajništvu SLS v Mariboru, Aleksandrova cesta 6. Novice. Gospodje župani in občinski odborniki! Začetkom fe-bruara smo Vas v posebnem pismu pozvali, da pristopite vsi k Županski zvezi, ki je bila ustanovljena januarja t. 1. na sijajnih zborovanjih v Mariboru in v Celju. Mnogo županov, občinskih svetovalcev in odbornikov je že poslalo pristopnice in članarino po 5 din. Vedno večjo pa je nevarnost, ki grozi svobodi in samostojnosti naših občin. Župani in občinski odborniki. Vam hočejo vzeti vso veljavo in besedo v oni celici, v kateri ste doslej, kot od občanov svobodno izvoljeni, odločali. Vašim občinam pretijo z valpeti v obliki državnih občinskih tajnikov, vas župane hočejo napraviti za hlapce vsakokratne vlade. Župani! Vi ste poklicani, da se postavite v bran za dobro Vam izročenih občim in Vaših občinarjev! Zato se strnite vsi kot en mož v organizacijo Županske zveze, v kateri boste organizirani branili tisočletne pravice in svoboščine Vaših občin! — Poleg obrambe občinske avtonomije hoče naša novoustanovljena Županska zveza v Mariboru županom ter občinskim svetovalcem in odbornikom tudi omogočiti pouk v vseh občinskih zadevah. Zato izdaja skupno z Župansko zvezo v Ljubljani glasilo »Občinska upiava« in prireja županske tečaje. Ustanovila si je v ta namen tudi že lastno tajništvo, kjer dobijo župani pojasnila in nasvete v občinskih zadevah. Seveda bo moglo to tajništvo poslovati le, ako ga boste župani in Občinski odborniki podprli in vzdrževali s polnoštevilnim pristopom in članarino. Naj ne bo med Vami nobenega, ki bi ne bil član strokovne organizacije voditeljev slovenske občine: Županske zveze v Mariboru. — Gospode župane, občinske svetovalce in odbornike opozarjamo, da se v vseh občinskih zadevah, kjer potrebujejo kakega pojasnila, obračajo na tajništvo Županske ziveze v Mariboru, Aleksandrova cesta 6 (Zadružna gospodarska banka). 1251etnico slovenskega pesnika Prešerna praznujemo zdaj po Sloveniji. Slava našemu pesniku, ki nam je že pred 100 leti rekel, naj bomo — Slovenci! Delavska zbornica za Slovenijo. Slovenski delavci so dobili svojo stanovsko delavsko zbornico. Volitve v to zbornico so se pred kratkim izvršile. Bile so zelo burne. Krščanski delavci so v to zbornico poslali 17 zastopnikov. Nenadno priznanje dveh na smrt obsojenih zločincev. V zaporih mariborskega okrožnega sodišča se nahajata 2 na smrt obsojena morilca: Žlahtič in Čič. Njuna smrtna obsodba je že potrjena in te dni bi morala biti obešena. Smrtna kazen pa je preložena radi nenadne izpovedi zločinca čiča. Oba. Žlahtič m Cič, sta bila obsojena na smrt radi roparskega umora v Studencih pri Mariboru, kjer sta umorila čevljarja Mikla, njegovo ženo in majhnega otroka. Že takrat se je govorilo, da ta zločin ni bil prvi, da mora imeti zlasti Žlahtič na vesti še več zločinov, katerih pa ni hotel priznati. Cič je za zločine Žlahiiča vedel, ni jih pa hotel izdati, misleč, da bodeta oba pomiloščena. Sedaj je obupal nad pomilostitvijo ter priznal še nadalnja grozodejstva. Žlahtič je storilec mnogih dosedaj nepojasnjenih zločinov. On je izvršil umor trgovca Rosenfelda v Podvin-cih ¡pri Ptuju, radi katerega je bil obsojen na smrt neki Karol Polak iz Kapele, ki je bil pozneje sicer pomiloščen. toda sedel je sedaj že štiri leta po nedolžnem v ječi. Proti obema morilcema se bo vršila še nova razprava, ki bo spravila na dan še marsikatera grozodejstva. Nesreča s samokresom. Zadnjo nedelj se je obstrelil po nesreč' s samokresom veleposestnik v Framu gospod Černe. Peljal s je na vozu imel ' v ženu samokres, ki se je pri poskakovanju voza sprožil in ranil g. Černeta v nogo. G. Čermetu želimo skorajšnjega okrevanja! Umrl je v Račah dne 6. t. m. po celem Ptujskem po j lju dobro poznai Jožef Požegar v 74. letu. Kako priljub- j ljen je bil rajni, je pričal nego v pogreb dne 8. t. m. Ob ! odprtem grobu so mu zapeli domači pevci slovo Domačin ! g. Mešl je v dolgem govoru orfc 1 njegovo življenje in zasluge za svoj dom, sosede, občino, šolo, požarno brambo in domovino. Bil je vojak-topničar v 1. 1872—75. Bil je okoli 10 let župan občine Rače. Stal je vedno na strani SlS. Zjpustil je skrbno ženo, sina in hčer. Cb slovesu od doma in ob odprtem grehu vsled ognjevitega govora i n nobeno Oko suho ostalo. Bodi mu žemljica lahka! Dizen vlom v Ptuju. V Ptuju so te dni izvršili neznani ziikavci drzen vlom — izropali so blagajno okrajnega sodišča ter odnesli 20.000 dinarjev. Nameravali so navr-iati tudi blagajno davčnega urada ki se nahaja v istem poslopju v 1. nadstropju, kjer bi jih čakal obilnejši plen, okrog 100.000 dinarjev. Prepodila pa sta jih še pravočasno dva policijska stražnika, ki sta opazila, da so glavnu vrata sodišča samo priprta. Roparji so pobegnili pred pol. stražniki skozi okno, pusti vsi v sobi svoje najmodernejše orodje, obstoječe iz raznih svedrov, dlet in žag. katero so imeli spravleno v elegantni usnjati torbici. Po najdenem orodju so morali biti vlomilci tujci in to poklicni zločinci težjega kalibra. Imenovanje. Z brzojavnim odlokom ministrstva za poljedelstvo je imenovan za učitelja na kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu g. Alfonz Stoklas iz Sv. Andraža v Halozah pri Ptuju. Shod SLS za ptujsko okotco se vrši v nedeljo, dne 21. L m., po rani sv. maši (ob pol 8. uri) v minoritskem samostanu. Poroča g. poslanec Ivan V e s e n j a k. Vabljeni vsi! Roparski napad v Makolah. Bogata posestnica gospa | Mesaric v Makolah bi skoro postala žrtev roparskega na-: pada. V noči od 8. na 9. t. ¡m. se je priplazil v njeno hišo kovač Koražija ter jo hotel umoriti in oropati. Pogumna žena se ni ustrašila roparja. Dasiravno ji e zadal več nevarnih ran, ga je potisnila v stran ter poklicala na pomoč sosede. Prihiteli so ljudje, ki so roparja prijeli ter ga izročili orožnikom. V zaporih mariborskega okrožnega sodišča premišljuje sedaj lahko neprijetnosti roparskega poklica. Zvit tat. Pri posestniku Francu Vatikan v občini Le-igen je stopil v službo s ponare'eno poselsko knjigo Karol Gantner, a je bilo vidno na prvi pogled, da so zbrisane 3 črke od Karoline Gantner. Opoldne je stopil v službo, zvečer je že izmaknil posestniku 2000 dinarjev. V Slovenjgradcu je umrl znani 9večar, bivši načelnik slovenjigraškega okra nega zastopa, ravnatelj okrajne hranilnice g. Avgust Giinther. N. v m. p.I Nova papirna trgovina v Celju. S 1. marcem t. 1. se je odprla v Celju nova papirna trgovina »Slomškova tiskovna zadruga« v cerkveni hiši poleg Marijine cerkve v Prešernovi ulici 12. Prodajajo se vse papirniške potrebščine, razglednice, svileni papir v najrazličnejših barvah, rožni venci, molitveniki, kipi, slike križi, svetinjice itd. Dobijo se nadalje raznovrstne tiskovine za župne urade, ¡županstva, šole in druge urade. Ker je podjetje zadruga, zato je že n:en namen, da postreže svojim odjemalcem po najnižjih cenah. Novo trgovino toplo priporočamo! Požar vsled vnetja saj. Dne 6. marca je pogorela v Rečici na Paki posestniku Ivanu Vedeju hiša. Požar je nastal vsled vnetja saj. Nesrečni pogorelec ni bil nič zavarovan. V Trbovljah ima-« dne 28. t, m. občinske volitve. V Trbovl ah so večkrat občinske volitve, pa skoro nikdar nimajo župana. Zdaj upajo, da se bodo volitve tako izvedle, da bodo dobili župana, ki bo — vladi po godu. Domačini pa pravijo, da je najbolje, če vržejo vsi volilci kroglice v 1. skrinjico, ki je SLS. Edino pred to stranko še ima vlada rešpekt. Odpuščan e delavcev pri premogokopu v Trbovljah. Trboveljska premogokopna družba je začela odpuščati de lavce, poleg tega pa ostalim delavcem zmanjševati plače. Vzrok tega postopanja je, da hoče vsaj toliko milijonov zaslužiti kot dosedaj. Zato se je visa iavnost v Sloveniji zoper početje Trboveljske premogokopne družbe vzdignila. Prišla je komisija iz Belgrada, da preišče, kaj je na pritožbah resničnega. Ne verjamemo, da si bo upala reči odločno besedo Trboveljski družbi, ki ima denar. Prvi so bili prizadeti kmečki sinovi in mali kmetje posestniki, iki jim zemlja ni dala dovolj za življenje, pa so morali v jamo delat. Kaznovana bogokletnont. Prebivalstvo srednje Sotelsk« doline stoji še sedaj pod vtisom božje kazni, ki je te dni zadela nekega mladega moža iz fare Sv. Ana na hrvatski stra ni Sotelske doline. Nekako pred Iremj leti se je vršil v omenjeni fari misijon. Delo gospodov misijonarjev je imeli» popolen uspeh, vsi farani so se udeležili pridno cerkvenih opravil ter pristopili končno k spovedi in obhajilu, ra zen enega mladega fanta, ki je hil znan po celi fari kot surov človek, brez vere ter je pri vsaki priliki k:ir sipa) naj-ustudnejše kletvice, tako, da so se ga vsi ogibali. Ko so drugi farani hoteli v cerkev, poslušat misijonarje, se je on norčeval iz njihove vneme ter popival ta čas po krčmah. Enemu misijonarju se je fant zasmilil, sklenil je osebno iti k njemu ter ga po možnosti spraviti na pravo pot. Misijonarjev napor je bil brez uspeha. Letos se je zopet v omenjeni fari vršil misijon. Prišli so zopet stari misijonarji, katere je ljudstvo poznalo še od zadnjega misijona in jih je sprejelo z ljubeznijo in spoštovanjem. Cerkev je bila zopet nobito polna vernih poslušalcev. Izpreobrnili so se stari, najbolj zakrknjeni grešniki, razven navedenega fanta, ki je postal sedaj naravnost hudoben. Prihajal je k cerkvi ter nagovarjal ljudi, naj gredo raje ž njim v krčmo popivat, nego v cerkev. Onim, ki so šli ž njim, je dajal za vino ter preklinjal misijonarje, cerkev in Boga, Pa kazen za njegovo početje ni izostala. Ko so misijonarji odhajali, je sklenil njihov odhod primerno pozdraviti. V svojem vinogradu je ravno rigolal ter streljal kamenje. V času, ko so misijonarji odhajali, je navrtal več strelov, da jih izstreli takrat ko se bodo peljali pod vinogradom. Prižgal je vžigalne vrvice in vsi naboji razven enega so eksplodirali. Pristopil je k naboju, ki se ni vnel, v trenutku pa. ko se je nagnil nad kamen. je nastala eksplozija, koje učinek .¡e bil strašen. Odtrgalo mu je glavo od telesa ter jo vrglo skupaj s kamenjem v velikanskem loku po zraku čez tri vinograde v dolino, kjer so jo komaj našli v grmovju, Umor Slovenca in Slovenke v Varaždinui Pred leti sta se priselila v Varaždin brat m sestra Magovec, kjer sta skupno imela gostilno. Pred kratkim sta se sprla in je brat odišel v Ljubljano. V Varaždin pa je prišel zaročenec Stran 4. SLOVKNSh t GC PODAR 11. marca 1925. Magovčeve» Godec iz Krke pri Stični. Dne 4. t. m. pa so našli oba mrtva, prestreljena. Izvršil se je umor in najbrž tudi samoumor. Iz Gornje Radgone. Zdravnik vsega zdravilstva dr. Vinko Čremošnik ordinira od pondeljka 1. marca 1926 v Gornji Radgoni. POROTNO ZASEDANJE. Mariborska porota. Smiuna obsodba. Dne 3. i. m. je obsodilo mariborsko porotno sodišče na smrt na vešalih Jožefa Gmajnerja, 36 let starega posestnika iiz Šikol pri Ptuju. Dne lo. decembra 1025 je v Leskovou na svojem domu zadavil svojo taščo, s katero se nista razumela. Zločina pa niso opazili, meneč, da je steka umrla naravne smrti.Truplo so pokopali in šele na govorice sosedov so orožniki odred.li i skop truipla in raztelešene, ki je pokazalo, da je bila star ka zadavljena. Gmajner je zločin tajil, toda vseeno je bil obsojen na smrt. Radi goljufije je bil Obsojen bivši trgovec Friderik Figmuller iz Čunaihovca pri Brežicah. Pod imenom Franc Gregi je izvabil od mariborske tvrdke Gaspari in Faninger y a 10.000 dinarjev blaga. Dejanje je priznal ter bil rb-sojen na 18 mesecev ječe. Dne 4. t. m. je obravnavala porota zadnji slučaj v pomladanskem zasedanju. Zagovarjal se je Edvard Belak, ro jen leta 1904 v Muršfcaku, radi uboja, katerega je storil v 1 [rastju dne 1. januarja 1926. V fantovskem pretepu je i daril Ivana Peica z vozno ročico po glavi ter mu razbil i ilbanjo. Pele je vsled tega naslednjega dne umrl. Belak je bil oibsojen na tri leta težke ječe. Celjska porota. Dne 3. marca je coijska porotno sodišče obsodilo na tri leta težke ječe komaj 181etnega Ignaca Hribarja, ki je hotel dne 1. februarja t. 1. oropati v Retju pri Tibovhah Franca Pirniika. Grozil mu je pri tem z nožem. \ Istega dne se je* zagovarjal pred porotniki Jožef Go- 1 lob radi slkrajmo surovega napada na Jožefa Zbila v Lju-biji, katerega je dne 25. marca 1925 težko poškodoval. Golob je moral takrat iti k vojakom in tako je prišel pred poroto šele po povratku. Obsojen je bil na 10 mesecev leake ječe in na plačilo 15.000 dinarjev kot odškodnino Jožefu Zbilai. Dne 3. t. m. je sodišče razpravljalo o dveh zanimivih siučejih. Fr. Kene, posestnik iz Globokega pri Brežicah, je bil obtožen radi poneverbe, katero je zakrivil kot ge~ rent okrajnega zastopa, prilastivši si okrog 15.000 din. i Bil je po izreku porotnikov oproščen. Še zanimivejši je bil drugi slučaja ki se je pa končal s smrtno obsodbo. Zagovarjal se je posestnik Franc Jevš-nik radi zločina, katerega je zakrivil pred 16 leti. Kupil je posestvo od neke Ane Klakočar, ki si je zgovorila na pof stvu prevžitek. Nastali so med Obema kmalu prepiri in tožbe, kateri so se pa končali z nenadno smrtjo Klako-čarieve. V njeni sobi so jo našli obešeno. Dne 9. februarja t. 1. pa je izpovedala žena zločinca, Urša Jevšniik, da je Obesil starko njen mož. Obsojen je bil na smrt na vešalih. i Krajevne zanimivost i. Sv. Peter pri Mariboru. Naznanjamo vsej slovenski javnosti, da si bomo postavili društveni dam in sicer s pomočjo naših vrlih sosedov Zrkovčanov,, ki iimajo veliko več smisla in požrtvovalnosti za tako podjetje, nego večina Šentpetranav, ki pa so drugače tako korajžni. Na tujo pomoč se ne zanašamo; srečk, prošenj, položnic, praznih žakljev ne borno razpošiljali, ker itak vemo, da bi ničesar ne dobili, kvečjemu bi nas ozmerjali. Vsa katoliško-piro-svetna druš.va se bodo združila k skupnemu delu za slku-pen dom. Vsi za doibro,, prepotrebno stvar! Metavčani, Nebovčani, zganite se!, Zima je proč, nastavimo plug, da fco jesen Slomškov dom, bogata! — Znani molilec pri pogrebih in procesijah Janez Fras, posestnik v Dragučovi, je umrl dne 6. t. m. Naj počiva v miru! — Na uho nam je prišlo, da nas hoče o naši sosedje Marjetčani z Društvenim domom prekositi. Mislimo pa, da iz te moke ne bode kruha, ker imajo preveč vode in premalo korajže. — Načrt za novo cesto je ustrelil zajca, to se pravi: padel je v blato, kar pa je pri nas zelo lahko, ker so nase ceste tako blatne, da že vrabci v deveti deželi o tem čebljajo. — S posredovanjem naših liberalčkoV je prišlo tudi k nam nekaj parfumiranih hčerk tajnega ptujskega »Štajerca«,, le da bo si nataknile narodno-napredno larfo »Domovina«. Godilo se jim ni, dobro. Dobile so »laufpas« in še brco v ... Naredite vsi in povsod tako! — Slišali smo, da se hoče naš pevski zbor za Veliko noč postaviti. Koliko je resnice na tem. bo pokazala bodočnost; dobro pa bi gotovo bilo že z ozirom na bližino mesta. Prihova. Na gostiji Alojzij Brdnik in Marjeta Flis na Dobrovi dne 8. februarja so gostje nabrali 70 D za Katoliško prosvetno društvo na Prihovi. Bog povrni. Ptujska gora. Vsakoletni shodi se začnejo na Jožefovo in bo najprej tridnevnica za može in fante od Jožefovega do nedelje. Častilci go/ske Matere božje, vabljeni. Sv. Andraž v Slov. gor. Ljubljanska »Domovina« se je priklatila tudi k našemu lepemu Sv. Andražu. Kdo 11 ji je pokazal pot v Slovenske gorice? Naši najboijši možje so jo dobili, pa jo seveda takoj vrnili, ker so vedeli, da pošten človek s strupom ne sme se igrati, da se ne zastrupi. Tako so dobili grdo »Domovino« naš vsespoštovani, že 441etni naročnik »Slovenskega Gospodarja«, vrli mož Gr. Družovič. Pa so djali: Ljuba »Domovina«, le poberi svoje suhe kosti in pojdi, odkoder si prišla! Jaz sem že preveč izkušen, da bi me premotila, če se delaš še tako Ijubez-njivo. Storite tudi drugi tako. »Domovino« ven iz poštenih hiš, v hiše pa našega ljubljenega »Gospodarja«, V- • ^rei.-.u Andraščevčani za 601etnico želimo in kiičesp . se pretaka pc tvojih žilah mladeništ i kri, vodi in brani nas slovenjegcriške -mete in delavce tudi zanaprej s tisto m dosino kcrajžo, kakor dosedai! Veržcj. Dopisnik v zadnji številki protikatoliške »Domovine« gotovo ne pozna delovanja ljubljanskega osivelega, a še ve;:no z mladeniško čilostjo delujočega nadpastirja, dr. Ant. Bonav. Jegliča. Le nevednež ali zlobnež ne pripozna njegovih zaslug v korist našemu slovenskemu narodu. Slovenska zgodovina se bo vedno s hvaležnostjo spominjala delavnega, požrtvovalnega, svoj narod resnično ljubečega škofa. Vsa čast mu! Dopisnik »Domovine« je s tem natolcevanjem in obrekovanjem le pokazal, kako da protikatoliško lažnjivo časopisje kv:,i i v človeku čut poštenosti, pravičnosti, resnicoljubnosti. Dopisnik je vsega pomilovanja vreden, da je zašel že tako daleč. Tak konec pa čaka tudi vse druge, danes še krščanske naročnike in bralce protikatoliš-kega tisk i, »Domovine«. V veliki zmoti je dopisnik, ko trdi, da duhovniki izrabljajo spoved v agitacijske svrhe, kakor si to domišlja on. Ali se niso že v katekizmu učili, da je greh zoper vero branje in razširjanje veri sovražnih knjig, časnikov in spisov? Naši duhovniki nas morajo odvračati od vseh grehov, torej tudi od gori navedenega greha zoper vero. S to agitacijo v spovecnici vrše le svojo stanovsko dolžnost. Da pa ja ^Domovina« veri sovražen list, lega niso krivi duhovniki, ampak tisti, ki ta časnik izdajajo, podpirajo, berejo in razširjajo. V dobri, krščanski hiši lega časnika ne maramo. Toliko naj o tem zadostuje. Veržej. Pred kakimi 14 dnevi sta dve deklici našli denarnico s srednje, veliko svoto denarja na cesti od postaje do trga. V cerkvi je bilo to oznanjeno, pa doslej se ni še nihče oglasil. Najbrž jo je izgubil kak človek iz daljne okolice, Kdor jo je izgubil, naj si jo pride iskat v našte žup-nišče. Gornja Radgona. Tudi v naši župniji so precej razširili Zerjavovo »Domovino«. Ljudstvo pa je samo toliko zavedno, da tega lista noče naročiti. Da tudi dvomljivce zavarujemo pred morebitnimi nespametnimi koraki, smo organizirali po zaupnikih krajevne organizacije SLS proti-akcijo, ki dela na to, da se vsiljiva pritepenka nažene in razširi naš stari znanec in prijatelj šestde -etletni »Slovenski Gospodar«. — Medvedov »Črnošolee«, ki smo ga vprizorili zadnjega februarja je bil nad vse pričakovanje dobro igran. Zadoščenje so našli igralci za svoj trud in občinstvo za zanimanje, katero je bilo toliko, da je bila topot dvorana premajhna. Naj bodo te okoliščine bodrilo za prihodnje prireditve. Imamo pa res nekaj takih moči, predvsem Lijo, da bi jhi lahko postavili na odre večjih krajev, kakor je Gor. Radgona. — Vodstvo narodnega petja je prevzel znani pe-vovodja gospod Janko čirič. Upamo, da bodo pevci z veselem prihajali k pevskim vajam. Uspehi so odvisni ob obojestranske vztrajnosti in točnosti. Sv. Bolienk pri Središču. Zadnji »Kmetski list« pravi, da se je vršilo dne 7. februarja izredno gostovanje v našem kraju. Samoslojneži, ki so izgubili pri ljudstvu že ves kredit, so se oženiii z republikansko devico. Novi gazda je Liikmunov Tdhek (po domače Puhov) za pomočni1 a pa mu je neki Lichlen\vallner z Gomile. Neratov Vincek je za šribarja, Gregorinčičev Bolfenk pa je kasir. Živijo! Pomagata še brata J. in A. Kolarič iz Jastrebec, Sovič in Lebanič pa ne smeta manjkati, ker odbor sicer ne bi bil popoln, Druge nesreče ni bilo Nnš^ republikanski nevesti pa povemo na uho, naj dobro pazi na svojega samostojnega ženina, ker je zelo nesamostojen. Vsako leto si obleče drugo politično suknjo in kdor prenese mirnodušno nagli skok iz orjunske organizacije v Radičevo torbo, mora imeli precej kosmato vest. Vsi pametni Bolfenčani pa se smejijo tej samostojno-republikanski komediji! — Preteklo nedeljo je vihrala na visokem drogu naše požarne hrambe ponosna zastava v znamenje, da je dolgoletni boj v požarni brambi končan z zmago pravice in resnice nad osebno častihlepnostjo. Požarna bramba, katero vsi ljubimo in spoštujemo, pa naj koraka krepko po začrtani poti, držeč se gesla: kdo trpi, ne vprašamo — kjer gori pogašamo' Bog živi! Skale. Tukaj je bil od 21. do '28. februarja sveti misijon. ' Zupljani, menda razen par izjem — so se vsi udeležili svetega misijona. Z velikim veseljem in zanimanjem so poslušali krasne, v srce segajoče pridige, ter pobožno, v sveti ! resnobi prejeli svete zakramente. Spovednice so bile neprestano oblegane. Čudimo se, da so bili rudarji ta teden na rudniku zaposelni tudi v sredo in soboto, ko imajo sicer ' vedno prosto ta dva ni. Vendar so se kljub temu tudi ru- | darji prav lepo in častno udeležili svetega misijona ter pobožno prejeli svete zakramente. Laške Zadnji čas je vstop;l med agitatorje samostoj- ; ne demokratke stranke tudi znani Jazibšnšek, bivši rudar iz Hude jame. Imel je službo gonilca živine laškim mesarjem in živinskim trgovcem. Če ,pa pride med pristaše druge stranke, pa takoj zataji svoje demokratsko prepričanje in demokratsko stranko, kakor lansko leto na shodu. Delavnost že rr ramo priznati demokratom, a nikakor previdnosti, če mislite, da vam bo Jazbinšek povzdignil ugled vaše stranke. Laški okraj. Davčna praksa od lanskega leta naprej je, da mora večina davkoplačevalcev že do 15. februarja plačati četrti del davkov. To pa je posebno za kmeta precej hudo. Kje naj dobi sredi zime denar? A , bi se ne moglo počakati z vplačilom do konca marca. Tudi se večkrat dogajajo pomote, da mora 'avkoplačevalec plačati davek vnaprej na račun prihodnjega leta. Znana nam je korektnost gospoda davčnega upravitelja Pleskoviča, gotovo izvira lo od zgoraj, da se davčni vijak črez mero navija. Sv. Krištof. Ker so okra ai aslop, ribarsko društvo in drugi mejaši TPD zahtevali od iste v liko odškodnino za to, ker baje od premoga onesnažena voda škoduje njihovim luksuznim napravam, ter se je bati, da TPD namesto, da ugodi njih zahtevam, zapre rudnik in tako vrže na cesto preko 550 rudarjev, ustavi kmetovalcem direktno prodajo lesa rudnika in pride občina ob znaten dohodek, ki ga plačuje rudni! , zalo smo se zbrali v nedeljo, 7. marca na protestni zbor vsi stanovi, ne glede na strakarstvo, zavedajoč se, da se moramo ob času, ko nam vsem preti nevarnost, bori.i složi o proti skupnim nasprotnikom Navzočih je bilo črez 200 liudi ,ki so zastopali pnko 2500 oseb. Prebrana je biln naslednja resolucija in sogl sno sprejeta: Zborovalci zbrani na protestnem zboru dne .7 marca 1926 pri Kalundru \ idijami najodločneje protestirajo proti ustavitvi obrata TPD ''i i:ima. Ustavitev bi pomenila za občino Sv. Kriški. • • «en udarec, i .stala bi brezposelnost, ker bi se od-nus'im nad 550 ljudi ter bi na ta način ostalo nad 2000 oseb brez kruha. Kmetovalci bi bili zopet izpostavljeni raznim Rošpohu. trgovskim špekulantom, ker bi ne mogli svojega lesa direktno prodati rudniku. Mali obrtniki bi vsled lega izgubili svoje eksistence, ker njih vir za preživljanje je konzument delavec. Nadalje bi obrtniki izgubili velike svote, ki jih dolgujejo delavci, ker bi jih vsled redukcije ne mogli po-' ravnati. Pozivamo torej državno rudarsko oblast, da z vsemi zakonitimi sredstvi radikalno odstrani vse ovire, ki predstavljajo pogoj za ustavitev obrata Hudajama. Nadalje apeliramo na okrajni zastop, ribarsko društvo, vodstvo Toplic Terma in druge mejaše TPD, ki so stavili nesmiselne zahteve, da iste prekličejo ter tako omejijo nevarnost, ki preti rudarjem, kmetovalcem in obrtnikom vsled ustavitve obrata. Pcčica pri Laškem. Pogorelo je posestniku Ivanu Ve-detu poslopje z vsemi pridelki. Ogenj je nastal, ker cevi iz zakurjenega gašparja niso bile varno speljane v dimnik. Gašenje je bilo vsled silnega vetra oležkočeno. Hiša ni bila zavarovana. Hudajama pri Laškem. Dne 8. marca proti osmi uri se je smrtno ponesrečil 55 letni rudar Dominik Vezovišek. Imel je opravilo pri nekem starem jarku in ker ni bil privezan, kakor zahtevajo predpisi, je padel 18- metrov globoko in obležal mrtev. Na sencih ima rano. Zapušča ženo in otroka. Sv. Jedeit nad Laškim. Pokopani so bili letos: vdova Marija Vrane iz Rečice, Alofeij Fovše iz Trnovega, ki si je šel sam po smrt v Savinjo; Anton Zupančič s Tmrv-skega hriba, bivši prostovoljec v armadi mehi'.nnskega ce sarja Maksimiliana; Ana Marinko, užitkarica iz Trnovega; žena Elizabeta Jamšek iz Gorice; Marija Šrai, zlatoporoč-nica iz Hude jame; Marija Mrgoel iz Sedraža. — Prstane in roke pa so si podali pred oltarjem: Franc Vrečko iz št. Vida na Planini in Frančiška Zalokar iz Trbovelj; Jošiko Ferme in Ana Otavnik-Podomevšekova iz Rečice; Brato-mil Štokavnik in Jožefa Tekavc-Štrumbeljnova iz Sedraža. — Premogovna kriza se v tukajšnjem hudčvamsikem rudniku še ne čuti. Vse delavstvo je še v delu, samo novi se ne sprejemajo. Rudarji, ki so bili na i eprostovoljnem dopustu ali premeščeni v druge revirje, so vsi zopet zaposleni tukaj. — Dekliška zveza je priredila in morala ponoviti igro »Dve materi« Mladeniške zveza pa burko »Pri zdravniku«. Vsikdar je nastopil tudi pevski zbor. Mladina se pripravlja na nove predstave, vsi, mladi, srednji in stari, pa na duho\ne vaje, ki bodo tu prve dneve mesece maja. — V ned Ko, dne 7. t. m., je zopet ime g. Levstik iz Celja dobro obiskano predavanje o sadjarstvu, zlasti o precep lianu ter dal razna pojasnila navzočim. Podčetrtek. Kruta smrt je ugrabila tlnr> 4. marca po dolgi, mučni bolezni t letnega mladeniča Karola Pleunik, sina Jakoba in Marije PJeunik, posestnika v Podčetrtku v najlepši dobi svojega nadepolnega življenja. Pokojni je bil splošno priljubljen in pravi vzor mladine. V svoji muČDi bolezni je veliko trpel. Edina tolažba so mu bili sveti zakramenti, katere je pogosto prejemal. S pomočjo svete vere je vse polrpe?\jivo prenašal. Se v svojih zadnjih najhujših mukah je molii za svoje starše in vse sorodnike, ter popolnoma vdan v voljo božjo mirno v Gospodu zaspal. Pogreb blagega pokojnika se je vršil dne 6. marca, ob obilni udeležbi domačinov. Za vedno bodemo ohranili dragemu Karlu časten spomin. — Prizadeti družini pa izrekamo naše iskreno sožalje. Iz gospodarskega polja. POROČILO O LICENCOVANJU PLEMENSKIH BIKOV V OKRAJU M ARI;". OR LEVI BREG, ZA LETO 1¿¡26. V smislu odloku velikega župana mariborske oblasti z dne 16. L januarja E. br. 88/2, se je vršilo dne 4. in 5. t. m. licencovanje plemenskih bikov za okraj Maribor levi breg. V lioencovalni konusifi so bili gg.: zastopnik velikega župana svetnik J. Zidanšek, oblasr . živinorejski referent Martin Zupane, inženjer B. Weniko, sreski veterinar Fr. Baš, sreski ekonom Anton Šega, distriktni načelnik Srečko Robič in živinorejski župni naoelniki Alojzij Zmpanio, Matija Peklar, Fra; Thaler, Gamser Franjo, Dobaj Anton, Hauptman Stanko, Janžekovič Ivsa, Karol Knehtl in Voilmaier Hinko. Mariborski okrajni zastop, ki je imel vae predpriprave za licencovanje in ki n si tudi vse stroške, razen za odposlance velikega župana marib. oblasti, je zastopal višji oficinal g. Alfred Hirschmugel. Licencovanje je bi o porazdeljeno t&ko, da se je vršilo dne 4. marca v Št. llju Pesn'ci Zgurniji Sv. Kungoti, dne 5 .marca pa v Mariboru in v Selnici ob Dravi. Dogon bikov je bil, razen v Selnici ob Dravi, popolen do zadnjega bika in sicer skupaj 78, od prignanih bikov je bilo pri strogi oetni ie 32 za licencovanje nesposobnih. Kakovost prignanih nlemenjakov je 'bila dolbra, deloma prav dobra, reje skoraj prav dobre. Opazi se je, da so se že spri'aznili živinorejci vobče z marijadvoreko pasmo in da proti tej pasmi ni bilo ugovorov, razen 'nekaj neupravičenih v Pesnici. Pač pa se je ugotovila potreba, omogočiti živinorejcem na določenih krajih v okraju nakupilo še čistih marijadvorcev v manjšem številu. Splošna sodba pa je bila, da je imelo lansko delo mariborskega okra nega zastopa lepe uspehe. Okrajni zastop v Mariboru je nakupil ob licencovaniu 4 bike, ki jih razpostavi v Ciglence, Jare-ninot Rošpoh in Selnico ob Muri. Skupa je v okraju Maribor levi breg vseh licenciranih bikov za okrog 6000 krav. Za nap ej je treba živinorejo zl- 1 sati z nakupom pleiuenic in pkmrteirjakov iz drugih bolj. \ okolišev marija dvorske pasme. Podelitev častne diplome po velik ti županu mariborske oblasti je predlagala licencovalna Komisija za lastnika dveh bikov g. Weinberger Hugona v Bresternici. L Državr.i nagradi v znesku po 500 din. sta bili priznani Golobu Francu v Spodnjem Dupleku in Majer Henriku v Št. llju v Slo-., gor. II. Državno naprado v -nesko po 40<"> din. so dobili: Danko Mihael v V ovskem dolu p rane v Voseku, Go' nik Terezija v Selnici od Mi1- a Semenč Anton v „, , -žf JI. n i er ca JQ2Ö. SLOVENSKI gospodar. Stran 5. Nap ade Okrajnega zastopa v Mariboru pa so bile pri enane in podeljene, kakor sledi: Po 250 din.: Bratje Katalinič v Štribovou, »ančič Fr. ■v Gačnilku, Galuinder Filip pr Sv. Križu, Lorencič Ana v Spodnjem Duplekiu, Tertinek Ferdo v Vurmatu. Po 100 din.: Polanec Alojzij v Jareninslke ;n dolu, Zu-panič Alojeij v Vajgnu, Valervtan Jakob v Dragučovii, Via-®ak Matevž v GačnJku, Bezjak ,anez v Sp. Dupleku. Po 75 din.: Upraviteljstvo samostana Sv. Pavel \ Pes-ničkem dvoru, Dcpler Jurij v Grušonlh, Kuhner Henrik v Dohren ju, Belja Vinko v Rošpohu, upraviteljstvo kn.-šk. posestva v Lajtersbergu, Hercog Josip v Selnici cb 5'uri. Po 50 din.: Sarman Avgust v Cirknici, Knežer Marija v Zgornjem Jakobskem dolu. Gamser Ivan v Plaču, Halič Franc v Svečini, upraviteljstvo Racerdvor v Krčevini, Hern oh Martin v Selnici Ob Dravi, upraviteljstvo Racerdvor v Krčevini. Po 30 din.: Bratje Katalinič v Štrihovcu, Majer Henrik v St. II u, bratje Katalinič v Strihovcu, Grm J nec v St 11 ju, Arnuš Josip v Grušovi, Polanec Alojzij v Grušovi, ¡Mulec Ivan v Ložanaih, Purgaj Terezija v Spodnjem Jak. dolu, Fras Martin v Spodnjem Jakobskem doiu, Brus Matevž v Plintovcu, Paskolo Julijana v Slatinskem dolu, Fras Ivan v Spodnjem Dupleku, Lipovš Franc v Rošpohu, Žau-car Marija v Slemsnu, Paslkolo Julijana v Slatinskem delu. Za priigon bikov so se dovolila sredstva i z Mariborske okrajne blagajne skupno 32 posestnikom bikov. HMELJARJEM IN TISTIM, KI HOČEJO HMELJARJI POSTATI! Ugotovljeno je, da naš golding ni več listi, kot je bil pred 20 in še več leti; ugotovljeno je, da hira, da se ga Jfe p oprijela neka utrujenost — naš golding degenerira! Žalostna resnica je tudi, d . ... je našega poznega hmelja lotila peronospora in naim ga žuga uničiti. Razgled v bodočnost našega hmeljarstva torej hi prav sijajen. Vsled nekoliko ugodnejših hmeijSkih cen v minulih letih se je površina s hmeljem zasajenega zemljišča prav izdatno povečala, to pa ne le pri na;, nego tudi drugod. Vse drvi za hmeljem in vse nas zavida zanj. Ne ypoštevajo pa dejstvo, da pridejo po dobrih letih vedno tudi slaba in prav slaba leta. Degeneracljo goidirvga so pa hmeljarji deloma sami zakrivili, ker niso upoštevali in še nt upoštevajo vedno in povsod navodila umnega hmeljarstva. 'Koliko je Hmeljarsko društvo že pisalo in tudi ustmeno razpravljalo o selekcioniranju hmeijske rastline — pa skero vse za-ir.anj! Obilokrat smo že povdarjalii, Via si bomo hmeljarstvo kot vir blagostanja ohranili le tedaj, če si bomo vsi pri* Kade v ali pridelovati le hmelj, prvovrstne kakovosti. To se bo pa .-"godilo, ako borno strogo parili na pravilno selekcioniranje hmeijske rastline, kajti le tem potom pridobivamo sadeže, kateri so sposobni za vzorne in dobičkanos-ne nasade, za pridelovanje res prvovrstnega blaga. Rez hmeljstke korenike se je le+os že pričela. Povpraševanje po sadežih je ogromno. Vsled tega so razni ljiudje —. dninarji in posli — dan in noč na nogah in nabirajo sadeže na okoliških njivah za nove hmeljarje, ne da bi strogo pazili na razne vrste hmelja in na kakovost sadežev. Mislijo si namreč: sadež je sadež in vse gre v en koš. Nasadi, napravljeni iz nesortiranlh in morda okuženih sadežev, niso le v veliko škodo dotičnim odjemalcem, dežev dorase le slabotna rastlina, ki daje le manjvreden plod. Hmelj slabe kakovosti pa ovira kupčijo, tlači ceno ter povEročuje, da hmeljarstvu polagoma usabnuje kot vir blagostanja. Kdor hoče torej postati hmeljar in kupuje sadeže, mora biti skrajno previden. Boljše je namreč za sortiran In zdrav sadež plačati po 1 din,, kakor po 10 do 20 par ea nesortiran, morda že okužen sadež. Razmere hmeljarstva v Sloveniji so deloma podobne razmeram na Češkem. $avez hmeljarskih društev v Žatcu, ČSR, je objavil te dni sledečo okrožnico: 1. Hmeljski sadeži so last dotičnega hmeljarja in ne njegovih ali drugih uslužbencev ali dninarjev. Le lastnik (sadežev lahko razpolaga z njimi. Vsalkdo se naj ovadi zaradi tatvine orožništvu, kdor neopravičeno pobira in prodaja sadeže. Kolikor ima hmeljar sadežev odveč, naj jih uniči. Uničujejo se naj tudi vsi okuženi in slabotni sadeži. 2. Sadeži se naj ne prodajajo prekupcem in ne v okolice, kjer se še ne pečajo s hmeljarstvom. 3. Vsi 'hmeljarji naj vestno upoštevajo nasvete svoje organizacije in naj postopajo složno. Hm el ja ri-S avin jč a n i 1 Upoštevajte tudi Vi navodila Savetza in svoje domače organizacije in postopajte složno v ohranitev in oovizdigovanje hmeljarstva. Žalec, dne 7. marca '1926. Osrednja zadruga za vnovčevanje živine in pospeševanje živinoreje v Manboru ima dne 29. t. m. v prostorih (Spodnještaierske ljudske posojilnice svoj letošn i redni občni zbor, ki se začne ob 10. uri dopoldne. Predmet: 1. Poročilo in potrditev letnega računa. 2. Sklepanje o raz-druižlbi in likvidaciji zadruge. Ako ob 10. uri navzoči ne bodo sklepčni, se vrši ob 11. uri drugi občni zbor, ki pa je sklepčen brez ozira na število udeležencev. Načelstvo. Vinski kupci, pozor! V St. llju v Slov. gor. se bo vršil dne 22. in dne 23. t. m. vinski sejem, ki bo eden največjih, kar se jih je vršilo po prevratu na Slov. Štajerskem. Doslej je že priglašenih 370 vrst raznih vin. že samo Sve-činčani so poslali lOO vrst. Gene bodo od 6 dinarjev naprej za liter. Ob obeh sejmslkih dneh vozi iiz Maribora po 10. uri predpoldne poseben vlaik. Vinski sejm v Gornji Radgoni. Dne 7. in 8. febnt-¡arja se je vršil v prostorih posojilnice prvi vinski sek" cvezan z razstavo. Podpredsednik vinarskega društva g. J. Žemljic je otvor:1 sejem, za njim so govorili višji Metarski ncdizornik g. Zabavnik kot zastopnik velikega župana ter gornjen.- dgon&k. žup«.n g. dr. Boezijo v imenu »reškega poglavarju in predsednik pokrajinske zveze jugoslovanskih vinogradnikov g. 'Košar. Kon ni izid1 sejma ni zadovoljil razstavljale«v, kupčija je bila slaba, komaj 100 hI vina se je prodalo, kljub temu, da je bilo navzočih veliko število kupcev iz Slovence Štajerske ter Koroške, Kranjskega, Nemške Štajerske in Gornje Avstrije. Sejem je služil edinole informacijskim svrham in je jasno dokazal, da je naš vinski okoli premalo poznan po našem zaledju; vseeno pa upamo, da smo tem potom opozarjali interesente r.a naš sloviti vinski pridelek. — Vinarsko društvo G. Radgona. Začetek kuharskega tečaja na zavodu »Vesna« v Mariboru se je preložil na dne 15. t. m. Prijave se še vedno sp.; ejemajo. Kmetijski gospodinjski tečaj v Ptuju priredita skupno Ptujski okrajni zastop in P -družnica Kola jugoslovanskih sester v Mladiki, kjer da .mestna občina prostore brezplačno na razpolago. Tečaj traja 10 tednov in se prične dne 26. aprila ter konča dne 4. julija t. 1. Sprejme se največ 24 gojenk. Prijave sprejema okrajni zastop. Udeleženke morajo bit; stere 18 let. Prijaviti se je takoj, ker se na poznejše prijave ne bo oziralo. Tečaj nudi vsaki udeleženki splošno izobrazbo v gosipodin stvu, zlasti v kuhanju in šivanju. Vsa nadaljna pojasnila daje okrajni zastop. Vurberg pri Ptuju. Dne 7. 1. m. se je vršil v šoli hvalevreden sestanek navdušenih razumnih sadjerejcev, ki so po pozdravnem nagovoru načelnika k rajnega olskega sveta, gospoda Zelenika, po predavanju ustanovili podružnico Sadjarskega in vrtnarskega društva za Slovenijo. Izdelal se je :.idi delovni načrt novega društva za leto 1926. Društvo šteje 28 članov. Odbor je sestavljen: Zelenik Franc, predsednik, Lovrenčič Jakob mi., podpredsednik, Kegl Viktor, iomaei ekonom, tajnik, Felicijan Jakob, blagajnik, Krojzl Leopold in Kokol Ignac, odi orniki. Odbor pričakuje, da se bode danstvo v kratkem pomnožilo. Iz rečena je bila želja, da bi podružnica bila domača nadaljevalna šola za šoli odraslo mladino, ki kaže veselje do sadjarstva, kar je glavni vir dohodkov tukajšnje fare. £t. IIj pri Velenju. Tukaj se vrši na cvetni pondeljek. dne 22. marca običajen letni živinski in kramnrski sejm. Kupci se vabite v obilnem številu. Sv. Krištof pri Laškem. Sentjedertska sejma se preselita bliže železnici, namreč v Šmarjeto pri Rimskih toplicah, tako da bodo zanaprej tu štirje seimi: 21. (letos 22.) marca. 15. julija, 7. septembra, oktobra. Sejmi so živinski in kramarski. Piošaje. Ie različnih bližnjih in oddaljenejših krajev naše obširne domovine sem prejel v zadnjem času toliko naročil za dobavo naše štajersko-,zegorsl.e kure, odnosno jajce tega plemena za valjenje, da vsem prošnjam pri najboljši volji nisem mogel ustreči. Tako n. pr. mi je. pisal pred kratkim znanec iz Skopi ja v Južni Srbiji, naj mu p'oš Ijem 50 jajec, neki posestnik ie Ilidža pri Sarajevu v Bosni, naj mu oskrbim 300 komadov kokoši in primemo število petelinov;, neka posestnica iz Sremske Mit: >vice prosi za 1 petelina in 9 kokoši, posestnik tz Sušaka pri Reki želi nekoliko komadov grahaste barve; da, celo iz tužne kraške iistre je dospela prošnja za našo plemensko perutnino. Obračam se torej do vseh gospodinj, in gosf odarjev, zlasti onih marljivih in zavednih v Razvanju, ki že desetletja redijo našo domačo kuro, s prav uljudno prošnjo, naj nasadijo letos vsako kokljo, da nam bo mogoče vsaj na jesen, ko bomo prired.li razstavo perutnine, v večjem obsegu postreči vsakemu prošnjiku z res prvovrstnim blagom. Nadalje se naprošajo čč. gg. župniki, učitelji, zasebniki proigovni mojstri, železriški čuvaji itd. itd., da posvetijo svojo pozornost reji omenjenega izbor tega domačega plemena;, katero priporoča tudi »Gospodarski list za Hivatsko-Slavonijo« kar najtopleje. Končno naznanjam, da se dobijo jajca za valjenje pri posestnikih gg.: Miroslav Rat» Ivan Novak Matija Pukl, Josip 'Cuhn in Otmar Steinbacher v Razvanju, pošta Hoče, pr" gostilničarju Ernestu Birtič ob sejmišču v Mariboru, pri g. Maksu Rojko, ravnatel u mestne klavnice v Mariboru in pri dr. Rudolfu Ravnik v Vinski grapi 174, občina Rošpoh pri Mariboru, ki redijo rujavo, nadalje pri oskibništvu Racer-dvora v Krčevini, v samostanu čč. šolskih sester v Kam-nici, in pri upravni šiv a Betnava pri 'Mariboru, ki redijo grahesto, in pri posestnikih Alojziju Potrč v Krčevini 113 (pri treh ribnikih) ter Ivanu Doplihar v Počehovi 272 pri Mariboru, ki redita belo štcijersko-zagorsko pleme. — Franc Pirnat, drž. višji živinozdravnik in tac asm i predsednik Društva za varstvo in rejO živali v Mariboru. Pastirski tečaj na Jesenicah se je vršil pretekli teden. Udeležilo se ga je do 100 poklicnih pastri ev iz gorenjs-k.i planin. Tečaj je v splošnem dobro :;nel. Mariborski trg dne 6. marca 19116. To pot je prišlo 64 slaninarjev na trg, ki so prodajali meso,' kakor tudi slanino po 15 do 23 din. kp popoldne še ceneje. Domači so prodajali kakor pretečem teuen, namreč govedino po 8 do 14 din., prvovrstno volovsko meso po 15 din., telečje n. so po 12.50 do 15 din. in svinrsko meso po 20 din. 1 kg. — Perutnine je blio okoli (300 komadov. Cene so bile piščanccm 15 do 40 din. par, kokošem 25 do 50 din., racam, gosem in puranom 50 do 100 din. komad. Domačim zajcem 25 do 50 din. komad. — Krompir, zelenjava, druga živil«, sadje, sadna drevesa: Krompir 5.50 do 6 din. mernik (7% kg), oziroma 1.25 do 1.75 din. I kg, solata 1 do 2 idn. kupček, gla znata solata in zeljn3te glave 1.50 do 5 din. komad, karfijol 3 do 14 din. komad, dalmatinsH karf jol, ki dela tukajšnjemu veliko konkurenco, se je predam! po 6 (to 7 din. za kg, kislo zelje 3 din., kisla repa 2 d.n., maslo 40 do 48 din kuhano 50 do 58 din. kg; mleko 3 do 3.50 din., smetana 4 do 16 din., oljčno cl;e 32 do 50 din., bučno olje 26 do 28 din. (po tr-govir- din. za 1 kg; sinček 1 do 10 din. hlebček, "bula 2 o - 7 d' i., česen 5 do 15 din. venec, jabolka in • 5 do 16 - n., med 25 din. leg, limone 0.75 do 1.50 din., pomaranče 0.75 do 3 din. k^mad. Sadike (jablani in hruške) 12.50 do 18 din. za komad. — Lesena in lončen« roba 1 do 100 din. komad, brezove metle 1.75 do 2.2$ din. komad, leseni ročni voaovi 100 do 300 din., veliki vozovi 800 do 2000 d.n. komad. — Seno in slama: V. sredo, dne 3. t. m., so kmetje pripeljali 10 vozov sena in 5 vozov sleme, v seboto, dne 6. t. m., pa 5 vozov se«a in 2 voza 97.50 diru, slamo pa so 50 do 60 din. za 100 kg. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 5. marca 1926 se je pripeljalo 123 svin Cene so bile 26. februarja 1926 se je pripeljalo 123 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari 150—200 diru, 7—9 tednov 225—250 din., 3—4 mesece 350—380 din, 5- 7 mesecev 400—480 din., 8—10 mesecev 550—600 din., 1 leto 1500—1700 din., 1 kg žive teže 10.50-12-50 din., 1 kg mrtve teže 15—17 din. Prodalo se je skupno 49 komadov. Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 56—57 din» francoski frank 2.02—2.05 din , italijansa lira 2.27—2/28,. čehosicvaška krona 1.68—1.69 din,, nemška marka 13— 13.57 din., avstrijski šiling 8 din. V Curihu znaša vredne -t dinarja 9.17 centimov. tttvttt' CM O mtmii mrrrc-trm 1 M A L 4 OZNANILA. "i ^ i Malih oznanriih« stane vsaka bes'da 75 par. ' Najmanjša cena za oglas je 8 D. Manjši zneski <¡e lahko vpošiljajo tuai v mamkah. Upravnižtvo od-^ govarja na razna vprašanja taroo takra4, ako je pri-ložera znamka za odgovor. Fant ali dekle 13—16 let se sprejme za pastirja in k otroku. Hoče 50. 342 Fant cd 8—14 let se išče za pastirja. Naslov v upravnišl-vu. 340 Mlinarskcga učenca sprejmem kateri ima veselje do tc. obrti, z dobro šolsko predizobrazbo ter poštene hiše, drugo no dogovoru Anton Lah, umetni valčni mlin, Zg. Polskava. I>46 Viničarja, poštenega. , ridnega in zmožnega z najmanj iremi delovnimi močmi, sprejme takoj v službo Razboršek Franc, gostilničar v Slov. Ristrici. 349 Radi vpoklica k voj kom mojega viničarja, potrebujem nadomestilo: viničarja, oziroma majerja s 3 do t delovnimi močmi do 1. aprila 1.1. Emilija Kartin, Zg. Polskava. 362 Močen ključavničarski vajenec se sprejme. Pollak. Meljska ul. 12. 370 Pekovski učeuce se jreime pri Pečniku, Selnica ob Dravi. 329 2-1 ; Hničar s tremi delovnimi močmi se sprejme takoj za iupnijski vinograd v Vorder-bergu pri Mariboru. 307 3—1 Vtničar trezen, vesten s štiri-do pet delavskimi močmi, se sprejme pri gospod Eliju Predovič, Krčevina pri Franu. Plača po dogovoru. Nastop službe do 1. aprila ali takoj. 319 2-1 tiče se mlinar izurjen, priden trezen z dobrimi spričevali ''onudbe ustmene ali pismene i a log pri Petrovčah. 256 3—1 'antopnika iščemo v vsakem traju. Pripravno za "sakogar Potreben kapital 100 D. Lep fasluiek. Ponudbe pod >po-itranski zaslužek« na »Propaganda» reklamna družba z ». Ljubljana, Šelenburgova MI. 240 5—1 Sodsrske pomočnike sprejme «prejme pri prosti hrani, sta-«evanju in perilu, Fran Re.oiC s«dar v Ljubljani, Kolizejska altca 18. — Vajenec, ki je že »ekoliko vešč teea dela, se ittotam sprejme. 250 4—1 Proda se lepo posestvo v Po savju, obstoječe iz gozda, njiv, travnikov, sadonosnika in dva vinograda z 30 hI vina, šest glav živine in vsemi pritikli-nami, radi družinskih razmer. Naslov v upravništvu. 276 Proda se takoj hiša z gostilno, veliki vrt in hlevi; tudi mesarija, brivnica in prodajalna 7 mešanim blagom je v hiši. — Lešnik, Aleksandrova cesta 17. Studenci pri Mariboru. 341 3-1 Proda se hi4a pri £v Miklavžu (Hoče). Vpraša se Maribor, Ruška cesta 8. 351 T najem se da posestvo pet oralov: sekirna Kovačija ter mlin in žaga na lep"m in prometnem krnju. Naslov v upra-»ništvu. ; 3_i X£XJ Krap.i šolski et v Galiciji pr: Žalcu ima oddati proda-ialni prostor za trgovino na drobno, tik župnijske cerkve, pa le pod p' ;ojem, da s? ne bo prodajalo alkoholnih pijač. — Prednos! imajo rokodelci ali šivilje. Odda se po dogovoru takoj. 283 3—1 Na prodaj ie malo posestvo na Brežnem, postaja Rimske toplice. Pol ure od rudnika Huda jama. Natančnejša pojasnita daje Peter Kozole, trgovec, Brezno, Laško. 377 2—1 j Vsakovrstii.. sprememba posesti. Kmečka in gosposki posestva 1—60 oralov v raznih . krajih in tudi blizu Maribora, i mlini, trgovine, žage. gostilne, pod ugodnimi pogoji na prodaj. Tudi n '¿up, zakup, izročitev prostovoljne dražbe posreduje »Marstan«, Maribor, Roto\ >,ki trg 1. 376 Prodam posestvo, štiri orale, zidano poslopje. Mihael Kere-ži. Sv. Miklavž, Hoče pri Mariboru. %7 Prodam tri posestva po ni«ki ceni: i. Hiša v Limbušu pri Mariboru št. 23, ob glavni cesti, popolnoma prenovljena in popravljena, obstoječa iz štirih prostornih sob, kuhinje, predsobe; 2 kleti gospodarsko poslopje, prostorno dvorišče s studencem, veliki vrt in dve , njivi. Hiša je primerna za ! vsako obrt ali trg vino. — 2, ' Posestvo 15 minut od Laškega trga oddaljeno, s tremi, z opeko zidanimi in pokritimi poslopji v najboljšem stanju, 9 orak zemlje, od ieh 3 orale vinograda, 4 orale sadonosnika in polja in približno dva orala go/da. Redi se lahko 2 glavi živine. — 3. \ sre lini Laškega trga, na najboljšem j mestu ob Savinji, prodam go-' spodarsko posiopje, masivno in visoko zidano, dolgost 22 m ' široko-t 9 m, zraven vrt v ena 1 m 'bsegu. To poslopje se lahko preuredi v vsako stanovanjsko vilo, obrt, kino itd. — Prodaja pck.vrna Fretze, Laško. 344 Prodam krasno posestvo! —• Oglejte si! 10 oralov polja,,U oralov travnika, 10 oralov sadonosnika, 3 orale vinograda, 2 orala gozda, vse na glavm cesti blizu Mariboru (Sv. Marjeta ob Pesnici), 1 lepa hiša, 1 hiša se prenavlja. 1 velik hlev in 3 viničarske hiše. Cena 110.000 D v gotovini, 120.000 D na hipoteko. Zraven je ves inventar in živir.c' Moj naslov: J. Reisman, Maribor. Aleksandrova cesta 6. 330 Kupim hišo z ekaj malim vrtom ah malo zemljišče blizn Oelja, po rao: ,'i v Trbovljah. Posestvo uora biti blizn postaje. Plaču se takoj. Ponudbe je poslati na »Reklam«, oglasni zavod, Varaždin. 265 J-l Hišo za manjšo trgovino (tudi gostilno) kupim ali vza-m< m v najem. Slivar, Ljutomer. 291 Pro''a s< ttoi-ija. Vpraša se Maribor, Uuška cesta 8. 351 ; l*roda se lepo posestvo v izmeri 7 oralov, od tega 2 orala prvovrstnega vinograda, ostanek njive, travniki, gozd, stanovanjsko poslopje itd.— Plačilni pogoji ugodni. Pojasnila daje Oskrbništvo graščine Bori, pošta Sv. Barbara pri Ptuju. Zadnja postaja Moš-kanjcL 305 2—1 Hiša z 2 sobama in gospodarsko poslopje se proda v Šentjanžu na Dravskem polju, pri cerkvi. Vseli se lahko takoj. Pojasnila daje tamošnji or-ganist. 310 2—1 jBorove hlode 7 in 8 m dolge, v vrhu 14 do 18 cm močne! kupi v večji množini proti takojšnji dobavi. Naslov v upravi. 331 3—t Frane Fišer, lesotržec pri Sv Benediktu v Slov. gor., prodaja po nizki ceni doge: za 15'J polovnjakov in štartinjakov suhe, surovih pa za 200 Star-tinjakov in polovnjakov. Dogo so zelo dobro napravljene. 337 2-1 Prodajo se: lepe, skoro nove konjske opreme, srednje velikosti, eno in dvovprežne vozove, stroj za drobljenje ko- Pozor, kmetovalci in obrtniki! Prodam motor, 4 HP, stoječ, na petrolej ali plin, olje — rabi na uro 2 litra — v dobrem stanju, za 6000 I). Spin- ruze in slamoreznico na roko dler Franjo, mizar, Logarovci gepl in elektriko. Razlide 57, Križevci pri Ljutomeru. arobnosli. I. Volker, Maribor, 365 Kersnik va ulica 1, bl večja množina steklenic od kisle vode. Tudi posamezni komadi. Naslov v upra-vi.__ 287 2—1 Tegetabilno, fo*forokislo krep 6iIno krmilo za prašiče, krave, vole, konje, teleta in nerealno, je priznano kol najboljše Lrmilo. Učinkuje hitro rast mesa in masti, povzdigo molz-flosti, pospešuje teh in nagon k žretju in čvrsti razvoj krepkega okostja. Cena 10 kg 60 D, 20 kg 120 D. Naroča se pri ' glavni zalogi vegetabilnih 289 3—11 krmil, Cerkn -a-Rakek. 1280 Pozor. Pri Sv. Marjeti ob Pesnici se vrši dne 20. marca t. 1. veliki živinski in kramarski sejem. Opozarjamo interesente, da hočejo kaj prodati ali kupiti, naj ga sigurno obiščejo Bil je ta sejem, kot dober, daleč na okrog znan. Sv. Marjeta ob Pesnici, 9. februarja 1926. Občinski urad. 379 2—1 dt.RmhUjli t, vseh vrst Izdeluje najceorjl« Zinauerja naslednik S. Pets» v Mariboru, Aleksandre»» 4> Na dvorišču. Vsak fie ne ve, da %e v trgovini jos "imen usnjar) ja MARIBOR, Alek«»ndrova M prevzame vsakovrstne surove kože za izdelavo gornjega usnja, podplatnega usnja, — blank in boksa Prodaja p® najnižjih brezkonkurenčnit* cenah vse vrste usnja. Lastni izdelek. Nakup surovih koš vseh vrst po najboljših duev-nih cenah. 1273 Naznanile preselitve! liljudno naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem svojo trgoTiLo ž usnjem in CevIiMSki®! p,irtbši'imi preselil na Glavni trg št. 17 (poleg bai varne Zinthauer). Prizadeval si bom, da svojim cenjenim odjemalcem postrežem z najboljšim blagom, solidno postrežbo in zmernimi cenami ter se priporočam za številni obisk. 363 M. Ošlak, Maribor, Glavni trg 17. Pri znano dobri in solidni postrežbi se prodaja vsake vrste pomladanskega, modnega, mamifakturnega in suknenegn blaga s 1. marcem 1926 po znatno reduciranih cenah v Modni-manufakiurni trgovini 364 Ihl Sc Kflhar prej Kari Soss Plešemova ulica 2. MARIBOR. Aleksandrova c. O. Prva Jugoslovanska žični1 industrija d z o. z Celje Tov. telefon št. 117. Tov, telefon Št, 117, Izvršuje vse vrste žičnih pletenin in tkanin ter raznovrstne železne konstrukcije, ograje za _ gozdove, vrle in parke ter tenis igrališča, Mreže za presipanje, posteljne vloge, železne postelje itd, V neizmerni žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je naš ljubi oče T V « -riHb v Jožef Požegar veleposestnik v Racah rine ti. marca v 74. letu. previden s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspal. Ob ogromni udeležbi domačih in tujih faranov, se je truplo rajnega v pon-deljek) dne 8. marca prepeljalo od njegove rojstne hiše eno uro daleč na pokopališče v Slivnico, kjer se bo brala zanj sv. maša zadušnica in so ga položili k svojim staršem in prerano umrli hčerki Katiki v hladen grob. Priporoča se v molitev in blag spomin. Zahvaljujemo se čč. gg. domačima duhovnikoma, vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, domači in zastopnikom tujih požarnih bramb, šolski mladini, domačim pevcem za slovo in vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti ter molili za dušo rajnega. Rače, dne 8. marca 1926. Marija Požegar. žena; Jožef Požegar, sin: Cilka Požegar, hčer: Pepea Kocct, sorodna rejenka. t Naznanjamo žalostno vest, da je gospod Avgust GJuniher ravnatelj okrajne hranilnice in bivši načelnik okr. za:,topa, danes po dolgoletnim, zaslugepolnim delovanju preminul. Pogreb se vrši v četrtek, dne 11. marca 1026 ob 16. uri. S 1 o v e n j g r a d e c, dne 8. marca 1026. Načelstvo okranega odbora. Ravn. okrajne hranilnice. Uradništvo okrajne hranilnice. Be alt & hikrer, Oe je, ^rešserjao-v-a, -ulica 3 Električne inštalacije, telefonske zvončne in signalne naprave. Radio-antene. Popravila transformatorjev, generatorjev, motorjev, raznih aparatov itd. Kakor tudi vsa v to stroko točno in solidno, z večletno Informacije, proračuni, n i Vodovodne inštalacije, narava moderno higijeničnih iopelnih sob, klosetov. To-|| plovodne naprave, central-' ne kurjave. Popravila centralnih kurjav, kotlov, armatur, sesalk itd. spadajoča popravila se izvrše garancijo. Cene konkurenčne., ačrti, vedno na razpolago. Za velikonočne praznike ¡kupite gotovo moško obleko, žensko obleko, delavske hlače, otroško obleikco, mošlko in žensko perilo, svilene rute, dežne plašče in vseh vrst manufakturno blago po ugodni ceni v manufakturni trgovini Maribor, Vetrinjska ulica 15. Ustanovljena 1. 1859. Lambret Ohifea kfobučarna Celje Kralja Petra cest , št 14 trgovina klobukov in klobučarskih izdelkov. Velika zt-loga domačih sulkneniih čevljev. Popravila po najnižjih cenah. Vabilo na redni obe it i zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Vitanju r. z. z n. z., ki se bo vršil v četrtek, dne 25. marca 1926 po prvem sv. opravilu, t. j. ob pol 9. uri predpoldne v uradnih prostorih. Dnevni red: L Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem obč. zboru.. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Predložitev in odobrenje računskega zaključka za 1925. 4. Volitev članov načelstva in nadzorstva. 5. Prosti predlogi. Ako bi ob določeni uri občni zibor ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje drugi občni zibor, ki sklepa brez ozii» na število udeležencev. 34Ti Odbor. Vabile na redni občni zbor Hran lnice in posojilnice v Jarenini r. z. z n. z., ki se vrši v nedeljo, dne 28. marca 1926, ob 8. uri * prostorih posojilnice s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva. 2. Potrjenje računskega zaključka za leto 1925. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev računsik'h pregledovalcev. 5. Poročilo o izvršeni reviziji. Ako bi ta občni zbor ne bil siklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug-občni zbor, ki veljavno sklepa ob vsakem številu navzočih članov. 371 I Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice na Vidmu r. z. z n. z. t se vrši dne 25. marca 1926 ob 3. uri popoldne v posojilniških prostorih s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje revizijskega poročila. ^ j ? 2. Poročilo načelstva,. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zekKučka za leto 1925. 5. Razni nasveti. Ako bi ne bilo ob 3. uri popoldne dovolj članov, se vrši pol ure pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drugi abčni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede nat število navzočih članov. 322 Načelstvo. M M^ajjawjaan^a::.»^^^ i «EaaniiwiiiiMiiii n : Najcenejši nakup numo{&ktum«ga blaga Vjm »»¿II« Brata ŠUMER, Celje G avni Irg 8, Vi trajne Palma-kaučuk pete in podplati »n napravljeni iz najbolje surovine, varujejo Vaše obu-rtitat to trikrat trajnejši kakor usnje in omogočajo Vam s&t*ftlEttit hod. Ni razkošje, ampak neobhodna potreba vsakega človeka. 202 ■'«•*»g bi soitfe» pMtraibal r»~TTTnrrTrinrB~r r "inrr .r^ rTTTnnnrr inrTnrirTnnnrrarrinn Fomh! Pozor! Cenjenim odjemalcem uljudno naznanjam, da je m •pela večja množina lepega volnenega sukna za ženske in moške obleke. V zalogi imam vse v m»®«« fakturo spadajoče potrebščine ter velika zaloga gotovA moških in deških oblek, gumi-plaščev in usnjatih ®ui®s|. — Cene najnižjel — Solidna postrežba! — Pri nakupu i*5i 1000 dinarjev se. poravna polovica vožnje. — Se pripw*» čam najuljudneje S»3J( iVAN MASTNAK Celje, Kralja Petra cesta 15. Ustanovi)«*.« Ittft&. ramnonnroimi Kline pase Neuničljivo obuvalo ^rebufne obveze, proti visečemu trebuhu, potujočimi tadk vicami in zniženju želodca, mijeve nogavice in obvez« w krčne žile. Umetne noge ia it» ke, korsete, bergle, podloge m ploske noge, suspenzorije to w aparate proti telesnim pofk>& bam izdeluje staroznane tnOii FRANC PODGORŠEK, BANDA2IST, MARJ8CS&. Slovenska ulica 7. 88? naročila «• točno izvršujejo ter poiiijajo gre p» vzet ju. Dražba, lova« Lovska pravica krajevne občine Tinje se de potom Javne dražbe do 31. maja 1932 v zakup. Dražba se vrši v četrtek, dne 6. maja 1926 na uradni dan v Slov. Bioetrici ab 12. uri. Sreski poglavar v Mariboru, desni breg, dne 2. marca 1926. Poljanec s. r. Opozorilo! V Vojniku se je razneslo čez podpisanega neko neresnično govorjenje, ki daleč ne odgovarja resnici. Opo-aarjajo se vsi tisti, ki to govorjenje širijo, da se to takoj fteha, sicer se bo brezobzirno drugače postopalo, 812 Franc Klančnik. 0-0.0-1.,ii umi imr» HBiniHcaiiH rrinnn!xgxiXiLT je Suttatrjevo obuvalo, vsak čevelj pristoja kot umerjen. Izdelano 1« is dob"ega usnja, upogljivo, elegantno, moderno it trajno. Velika izbira molkih in ženskih čevljeT, polučevljev in sandal. V velikem ilustrovaaem di> vot ceniku svetovne tvrd-ke H Suttner v Ljubljani št. 991 boste aafili mnogo praktičnih potreb' Sčin, ki V«a codo zanimale. Dobite ga bresplaSno. NaroČila Ure* v«a*ega rizika ker Vam »• nepovšečno takoj zamenja. 111 m 1 m i im njijanmnm 111111111 m 1»111111 m 1 Cujte! Glejte! Pdor hoče lepo in dobro oblečen biti, mora v Konjic« hiteti; tam v trgovini šumerjevi se blago jako po ceni dobi — Za obilen obisk se uljudno priporočam. MARTIN SUMER, KONJICE mini mnm 11 m lin« m in m n m irm 11 m 1 xn m naložite úmt Is pri m S Ljudski posojilnici t p í, t i * Dober glas gre v mesta in dežele Ter" tudi k nam 90 novice te prispele, Da kupiš dobro manufakturno blago in po t*ni, V mestu Celju, tam pri nemški cerkvi. Ako nisi bil tam še osebno, Gle> da zapomniš si za vedno. Da v Celju je mnogo raznih trgovin, A najceneje kupiš edino le pri Valentin Hladin, Celje, Prešernova ulica zraven nemške cerkve. ■ rum snn-j ......................nitrm [Ú'Á »i -Ji^š Dežni plašči (po znižani ceni), perilo, čevlji itd. se kupijo najugodneje pri JAKOBU LAH Maritor, samo Glavni tilg 2. NkV i ¿L ¥ Celju. •. <\ - ■ • —. reg. zadrnal 1 aeosujeae zavezi iCankirieia ulica 4i ■ poleg davkarije (poprej pri »Belemfvolu«), kjer je najbolj varno naložen in^'»e najugodneje obrestuje, g Rentni in invalidni davek plačuje posojilnica Posojila po najnižji obrestni meri.' P"j m ■ SSHBHBHBMMHHBHMH U 1.11111......mu.....i......im Kdor v t Slov. Gosp d ar ju" oglašuje, uspeha gotovo se raduje! jnLOxrru ninniiiiiiiiiiimiiiiiiiiii Pozor Ormožani in okoličani 1 V soboto, dne 13. marca, ob 8. uri zvečer in v ned*« ljo, dne 14. marca, ob treh popoldne po večernicah in otó 6. ter ob 8. uri zvečer predstavljam velezanimiv fikn:, l'. tt-VH k« „Kraljica sužnjev.1 Historifska drama iz Svetega pisma v Šestih velikih daj»* njih. Mogočni faraoni v Egiptu in zasužnjeni Izraelci. Bog nudi svojemu ljudstvu pomoč. Prorok Mojzes in njegovi čudeži. Nesreča za Egipet. Čudovita pot Izraelcev skoti Rdeče morje. Faraonova vojska ter nje uničenje. Obl)»A* Ijena dežela. — Oglejte si ta velezanimivi film, ki V aro. bo ostal zmiraj v spominu. — K obilni udeležbi uljudno vabi — Edison Kino, August Kreutz, Ormož. P r e d n a z n a n i 1 o! na dan Svetega Rešnjega telesa p* prikazujem »Kristusovo rojstvo in trprenje« z velezanbni« vim dodatkom: »Svetovna vojska.« Natančneje bodem tcf naznanil v »Slovenskem Gospodarju.« E 5906/25 S Dražbeai oklic. Dne 14. IV. 1926, dopoldne ob 11. uri, bo pri podfe pisanem sodišču v sobi štev. 27 dražba nepremičnin zemljiška knjiga d. o. Kresnica, vL št. 19 in 21, cenilna vred« nost 354.470 D 90 p, vrednost pritikline 52.590 D, naf< manjši ponudek 236.615 D. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražb enem naroku pred začet' kom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati gled«. nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veriU V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, dne 26. febr. 1926. Razglas* lz konkuiane mase Marije Stermann v Ljutomeru m bo prodajalo dne 13. marca 1926 od 2. ure popoldne da* lje v kleti hotela v Ljutomeru ljutomersko vino, star« ih novo. Plačilo in .prevzem vina takoj brez sodov. Posoda w> ne izposodi brez primerne kavcije. Ljutomer, dne 2. marca 1926. Upravitelj konk. mase: dr. Grossman», Javna zalivala. Javno se zahvaljujem zdravniku g. dr. Čede-ju v Lmš* kem, da je ob ponesreobi moje žene storil vse, kar je pc, svoji praksi mogel, da je ozdravila. 3®C! Bukovca št. 56, pošta Laško, dne 6. marca 1926. Mati'a DorniiL Pozor! Letos za velikonočne praznike je sukno in vse za 50% cenejše od lanskega leta pri SO© J. TRPIN, Maribor, Glavni trg 17 Oglejte si pred nakupom! Q-cdbena g-lastolla, in. strune. Priporočam svojo največjo zalogo pihal ter glasbil iz lesa kot: gosli, ¡kitare, tamburice itd. po najnižji ceni. Z« M» hibni in čisti zvok se jamčL Vsa popravila se izvršujejo v lastni delavnic^ strokovnjaško Vaclav SctLTe.m.In., špecijalna delavnica za izdelovanje godbenih glasbi. Nakup starih gosel, čeravno zlomljenih, 33® mmmmm Kadar pridete v Celje r*MKH> '-V pmdno nakupit« manufakturno blago, abMte, «xjM, «ci*Jt« si velikansko zalogo blaga in iwMfear fH ^merikanc^" Glavni trg, pri !«ni c«rkri. Sam m prodaj« iw'Hujli, it« im« tata« ¡¡¡Hi ts»&tr d«naija praCl i/elepražarna kave Mmn arič aribor, Glavni In ite*. 2!. ŠS&ft iRafiTl: Heznarič Maribor. SMir Trgovci» zahtevajte ponudbe I Telefon lnterarkaa Priporoča st Mama w. Cirila ? Maribora, ¡Zrn poljake kpiže •i mnogi žeMjo Kristusov« podob« (korpus»J, Sta usuefe ljudem, jih je oskrbel« Tinkare« crv. Cirila t Maribora, kjer te dobijo po «led» Mh cenah: 65 cm veliki po 650 diru, T9 os veliki po 600 din., 80 «m veliki po 700 te 300 dur., 90 cm veliki po 800 diru, 100 a» vaUM po 050 din. in po 1280 din., 110 *s* ««liki po 1T00 din. Stext»ki križi •i i#*eno podobo (korpusom) stanejo: ViHiks». jM «m po 42 in 77 din., 25 em po 55 In ■¿Isl, 30 em po 77i n 100 din., 35 «m po ®8 ta 115 din., 40 «m po 140 dim. Stenski fccpiži « ««»anale podobo stanejo f raznih po 4, m 18 in M din Stoječi kplži s kovinaato podobo rtane)o v raznih v«Ho«ifiR tn izpeljavah po 22, 94, 28, 30 in 36 din. %5*ljav» je zelo okusna in solidna ter s« tople jffliUroroČa, da si vsak, kdor Sili® potrebuje, t*t* kupi t Tlakami av. Cirila v Marfboofc ZA POMLAD od i. marca 1926 reklamnaprodaja J®*— K t III III » IIIIM«! KARO čevljev vseh vrst -tX • '' ' S z 10°/o popusta garantirano neizpremenjena priznano najboljša kvaliteta u^e «i» ,RARO' MAEIBOR a i Koroška cesta 19 P E S J vsako množino, čistega pura-\ i novega perja predaja po 20 D < j kg Ernest Majkenič, trgovec s •V perutnino v Pobrežju, pošta p Sv. Vid pri Ptuju. 317 2—1 Vam priporoča svojo bogato zalogo steklene ter porcelanaste posode, sve-teljk, ogledal, raznovrstnih šip, lepih okvirov itd. itd. — Prevzema vsakršna steklarska dela. — Najsolidnejše cene in točna postrežba. Na drobno in na debelo. Na drobno in na debelo. Zadružna gospodarska banka d. d. omet« co trami r*.xr*3r:ic5:tjt i*x».uarjL.tJi.«j.AJt iyycrxrTXxzixxxxy g B PiMtrii^iiica Maribor. | Vi lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškanska cerkvijo. »g Izvršuje vse banSce posle najkulantnejel — Najvišje obrestovan je vlof na knjižice in v tekočem računu. KftU t , i,- j BIBlIlflKiaiBIIllIllllIIIRBIlIBKI &a ® mmmmmmaaammmmmmmm najboljüe in najva7?n«jie u m üs Spcdnještajerski ljudski posojilnici t Käribors, Steina dica št.8 m.i o.!., Stolni ulita ä i Obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po 6%, na trimesečno odpoved po 8&. .t, ■, . , . - cekine ▼ Zlatorog-terpentin-mlln se nahajajo zlatniki po 10 frank. Zlatorog-terpentinovo milo Je boljše kot navadno milo, je s terpentinom kemično vezana milo v najbolj učinkoviti topljivi obliki. Dve mogočni čistilni moči sodelujete in se izpopolnjujete: terpentin razkroji nesnago, OS milo jo izpere, nčinek Zlaiorog-terpentln-ml- la je zato neprekosljivl V najkrajšem času se je Zla-torog-terpentinovo milo prikupilo vsem gospodinjam ln vsaka, ki je enkrat prala s istim, ne uporablja več drugega miL Da se seznanijo z Zlatorog-terpentinovim milom tudi najširši krogi, se od 1. avgusta 1925 v vsaki tisoči komad Zlatorog-terpentlnovega mil«' vpreša 10-!r.-zlatnik, ki med vporabo bliskaje pozdravlja presenečeno gospodinjo. Veliko zlatnikov se je dosedaj že ...............lata našlo. Kupite i vredna mila in e danes zl iščite zlatniki edino najboljši Telefon 913 Šivalni stroji in tofesa to le Josip Petellnc-a LJubljana (blizu Prešernovega spomenika ob vodi) m*! 6iitzner, Adler m Phönix za rodbinsko, obrtno in industrijsko rabo. Istotam najboljši švicarski pletilni stroji znamke »Dubled.« Pouk o vezenju in krpanju brezplačen. Večletna garancija Delavnica na razpolago. ---.AiiM^ktf ' i. ... . . .. 1 ■ I»iuw j,, H Hočete se osleboditi revmatizma in protina g Bolečine v kosteh in trganje in zbadanje v členih, otečeni udje, da, celo oslabeli pogled, ima večkrat svoj vzrok v revmatizmu in protinu, ki se morata odstraniti* ker bolezen drugače vedno napreduje. n Nudim Vam pitno lečenje, ki zdravi sečno kis-^"""^fc""" lino, razkrajalno prebavo in čišče-ff/iP ¡t J nje, torej ni neko univerzalno * ^ ' sredstvo ali tajni lek, ampak pro- ^ V .'j^P^SESfw favod matere prirode za dobrobit ijr h/JCf x * bolnega človeštva. Vsakemu brezplačen poizkusi Pišite mi takoj in Vi dobite iz mojih skladišč, ki so ustanovljena po vseh deželah, popolnoma brezplačno in franko izkus obenem s poučno razprava Potem se lahko sami prepričate o neškodljivosti sredstva in njegovem hitrem učinku. AVGUST MÄRZKE, BERLIN, WILMERSDORF, BRUCHSALERSTRASSB S. Abt 316. ». i - .i." &BBfli3aM«aHi»HaaHiinHBB!9HnanM Oglasi c „Slov. Gospodarju" imajo najbolj H uspehi Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik: Leo Brože, pos!ovodja v Mariboru. — Urednik Januš Golce, n vinar v Maribc. ru. Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: J uS Goleč, novinar v Mariboru.