Gospodarske stvari. Sadno drevje in kebri. Sadao drev.je se kaže letos iz velike veeiae lepo ia če ae bode uime, bode jesea vesela za kmete, ki ga gleštajo. Žal, da sta dva sovražaika sadju že ta — goseaice ia pa kebri. Kjer aiso laai jeseai ali vsaj letos apomladi oberali drevja ter goseaičjib gajezd aežgali, tam je že V3e polao goseaic ia je sedaj se ve, da le težko jih odpraviti z drevja. toda aekaj še le poraaga, če se priduo lotiš dela ter oberaš drevje. Veliko težje pa je še s kebri, kedar se prikažejo. 0 ajih piše se ,,Dol. Nov." to-le v opomiaj, aaj jih vkoačuje kmet, kjer le.more do ajib. — Letos imamo kebrovo leto. To je zopet prava aadloga kmetovalcu. Keber jel je že pred dvema aiesecema riti izpod zemlje ia že takrat smo rekli, da bode ta požrešai škod- ljivec letos v velicib maožicah uaičeval ia klestil sadao, pa tudi drugo drevje. Ia res je tako. Celi roji brenčečib kebrov obletavajo sedaj v mraku aaše drevje ia išcejo primerae paše. Kjer obsedejo, tam sklestijo ia požro vse križem listje, cvetje ia mladi sad. Izmed sadaega drevja diše jim posebno češplje ia alive, aa ajih aahajamo sedaj cele gruče požrešaih kebrov. A s tem še škoda, ki jo dela keber, ai pri kraji, da aam pokleati sadao drevje, marveč keber še stori škode tudi s tem, da zaležejo ajili samice vsaka do 30 črvov ali ogrcev. Kdo ae pozaa teb debelib požerubov? Oai izpodjedajo vsakovrstae sadeže ia delajo veliko škodo ua BJivah, po travaikih, po vrtovih pa tvtdi po drevesaicali. Le-te črve je zalegel keber ali prav za prav kebrovica ia iz ajib postaaejo v treh ali štirih letih sopet požrešai kebri. Gotovo je torej keber bud sovražaik kmetovalcem. Njib dolžaost pa je tedaj, da ga zatirajo, kjer ao le koa do ajega. To pa se izgaja aajležje ia aajveč izdaja, ako ga pokoačamo v kebrovib letih, kakoršaje je letos. Zatiramo pa kebre s tem, da jih treaemo z drevja, poberemo ia pomorimo. Najležje se opravlja to delo zgodaj v jutru, poaebao še, če je vreme mrzlo, deževao ali oblačao. Takrat vise kebri pol mrtvi, otrpaeai aa vejah dreves, lehko jih tedaj spravimo z malim atreaom z drevja. Kaj dobro je, če ae razgrne pod drevo kaka rjuba ali kaj druga, da se ležje poberejo, kedar padejo z drevesa. Nabraae kebre je zdruzaiti ali pa, kar je ležje, poparimo jih a kropom, da poginejo. Take jedo kokoši pa tudi praseta kaj rada, so pa tudi za gaoj, če jib pomešamo z apaom ia jib spravimo aa kompoat Z otreaovaajem pa ai, da amo mudai, pričeti ga je treba, brž ko se keber prikaže. Tako zabraai se še aajgotovše zalega irvov. Otreaujmo pa drevje toliko časa, dokler je še potrebao, to je, dokler še je kaj kebrov aa drevji. Po aavadi trpi to tje do druge polovice meaeca majaika, Otreaati pa je treba ae eamo sadao drevje, ampak tudi drugo, grmovje ia splob drevesa, ki rastejo aa robu bližajih gozdov. To delo pa je potrebao ia sicer akupao ae Baj godi, aicer ae izda veliko. Če edea pokoačuje kebre, drugi pa drži roke križem, ostaae delo polovičarako ia ae hasai veliko. Edea bi se torej zastoaj ubijal a tem deloai, treba je, da aežejo soaedje vkup ter gredo aad tako hudega sovražaika. Cele vaai, cele občiae ia celi okraji aaj ai aežejo za to v roke. Naj ae odvrae Beprecealjiva škoda, ki jo ta požeruh včiai aa drevji ia celo aa polji, treba je aeizgibao, da se združimo v pokoačevaaje ajegovo. PriloŽBOst zatirati kebra ima pač tudi Ijudska šola. Ne vidimo sicer radi, če plazi naša deca po drevji, tu pa bi ji radi prezrli, če apleza izmed srčaiših faatov kateri aa višje drevo, ki se ae da drugače stresti. Opomeaimo pa še k temu, da obatoji celo dež. postava iz leta 1870 za pokoačevaBJe ke bra. Zupaauje Baročeao, da jo skliče dvakrat v letu, v oktobra ia februvarija. Škoda, če ae stori tega, še večja pa, če ga ljudje ae ubogajo. Sejmovi. Dae 9. maja v Araožab, v Braslovčah, v Koajicah, pri sv. LovreBci v slov. gor., aa Bregu v Ptuji ia v Imeaem. Dae 10. maja v Jareaiai in pri av. Primoži. Dae 12. maja aa Ptujski Gori, aa Plaaiai, v Poličaaah ia Slov. Gradci. Dae 14. maja, pri av. Lovreaci aa kor. žel, v Poličaaab, v Središči, v Reicheaburgu ia v Veleaji. Dae 16. maja v Šeatilji v slov. gor., v Vojaiku, aa Pilštaaji, v Imenem ia aa Bizeljskem. Dne 17. maja v Artičah, pri av. Marjeti na Pesaici ia aa Bregu v Ptuji. Dae 18. maja aa Ptujski gori.