khaiajo ptako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti 4 fl., eicer3fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr V Ljubljani v saboto 20. septembra 1857. Poziv Zelje. uw vi o v iau|ll vduaujvui niujl uiuohv ^ «vu» sedaj pusti in nerodovitni, kolikor krajne razmere dopušajo v rodovitne pripravili, in tako gospodarstvo in podnebno stanje dežele poboljšalo, zbudile so že v letu 1851 začasno da bi se razprostranjeni kraji Krasaé, ki leže îago postaviti in težak začetek zmagati; ko je ta zmagan, bo delo zdatno in pogoje obstoja in napredka do popolnega razvitja samo v sebi našlo. Nada, da bo dobra sreča pustila kamnitno zemljo Krasa z zelenim drevjem prepreci, je prevabljiva, da bi kogar v • društvo z nalogo, pogojzdovanju Krasa pot odpreti kolikor ne nagnila, v dosego tega namena po svoji moči in sred- se bo ta namen stvih pomagati, in ravno tako gotovo je, da mogoče v velikem obsežku. Pravila, po kterih se je imelo v dosego tega namena ravnati, in družtvo delati, so bile zapopadene v osnovi dotičnih postav. Obilno število oglasov za v neprepozni příhodnosti dosegel, ako se bo previdno in umno in s krepko močjo delalo. V Terstu 25. avgusta 1857. vstop deloma Za djanskih, deloma pripomočnih udov, bilo je temeljit in vesel dokaz, da je občinstvo to početje z dopadajenjem pozdravilo. voditelj ski zbor društva za pogojzdovanje Krasa Začasni predstojnik. Da se pa to početje ni doveršilo, so ovirali posebno oskerbovanski zaderžki, ki so nastopili; ali v poslednjem času se je tega namena krepko poprijela visoka deželna vlada in dala močen nagon k izpeljanju. Temu imamo zahvaliti, da je na novo postavljeni zbor osnovo postav vnovič doversil, ki se ujemajo z obstoječimi oskerbovanskimi naredbami, da so se tako zamogle naj višji v Čertice iz postav društva Ime. Namèn. Obsexek. §. i. Društvo se imenuje „Društvo za pogojzdovanje" v av poterdbi predložiti. Med tem je prevzvišeni gospod deželni poglavar žlahtnik Merteus osebno v raznih krajih dežele djanske skušnje v dosego zaželjenega namena dělal, in ta visoki izgled je včs pripraven, prebivavce po deželi za to reč spodbosti in je za vspeh početja najboljše poroštvo. Po dogovoru z všemi visokimi ministerství je visoko c. k. ministerstvo notranjih reči vsled visokega razglasa od strijansko-ilirskem primorji i §■ 2. Namen društva je pogojzdovanje za to ugodne zemlje 1MV ljisa §- 3. Obsežek delavnosti društva se raztega čez vse sem 9 ki leže v okolici mesta Tersta in v goriški in istriški 8. julija t. 1. št. 17766 645 začasno dovolilo, da se ustanovi kresii in ki so za pogojzdovanje ugodne. loge, društvo za pogojzdovanje v avstrijansko-ilirskem primorji na podlagi predložene, malo premenjene osnove postav. Djanska vstanovitev društva in dokončna poterdba po-stav se bo vsled razglasa visokega c. k. deželnega vladařstva od 10. t. m. št. 9781/3215 II pod tem pogojem dovolila, da se dovolj udov za vstop oglasi, in tako obstoj in neprenehljiva delavnost društva zagotovi. Začasni zbor se tedaj poprime z veseljem visoke nain se obraća s pozivom na znano rodoljubje Terža-čanov in Primorcev, ter jih vabi k obilni djanski vdeležbi pri tem za občni blagor dežele tako važnem in koristnem početju, k pristopu v društvo. Da se namen društva nekoliko spregleda, se prilagajo tisti deli poterjene osnove postav, v kterih so splošne od-ločbe zapopadene, potem tisti, ki pravice in dolžnosti udov zaznamvajo; prideržuje pa se oznanilo cele postave do časa, ko se bode dokončno poterdila. Oglase za vstop v društvo sprejema v Terstu mestni magistrat, v drugih krajih Primorskega pa c. k. okrajne gosposke in župani. Začasni zbor se s polnim zaupanjem nadja, da bo tisto dopadajenje, ktero je naše pervo prizadevanje za to reč našlo bovanskem oziru zagotovijena, še bolj oživělo; blagoserčni podporniki pa so gotovi zahvale sedajnosti in potemstva. Početje, h kteremu se pripravljamo, je težavno in Druibeniki in njih sprejemanje §.4. Društvo obstojí iz neomejenega števila družbenikov, in sicer : a) iz djanskih; iz pomoćnih. §. 5. Djanski družbeniki so tisti posestniki, ki da hočejo svoje za pogojzdovanje ugodne zemljiša po pra vilih te postave pogojzditi. 9 §. 6. Pripomočni družbeniki so postavne doneske odrajtovati. tisti, ki izrečejo, da hočejo 7. 9 sedaj y ko je podlaga za izpeljavo pocetja v osker Vsak posestnik za pogojzdovanje ugodne zemlje v okolici društva, ki izreče, da hoče zemljo po pravilih te postave pogojzdovati, ima pravico družbenik postati. . 8. 4UVV1JV1 „ ______ ___mj______? JW K temu so posebno vse občine v okolici društva opra- mnogoobsežno; doveršiti se zamore le po dolgem, neprene- vičene, ki se pri tem po postavnih svojih predstojnikih hanem delu v edinosti mnogih. Naša naloga je, dobro pod zastopajo 30íi " 4 1 fvV * Za pripomočne dražbenike se jemljejo : a) posestniki zemljiš v okolici društva ; b) vsi tisti, kteri, čeravno niso sami posestniki zemljiš, zamorejo vendar po svojem pokliču, stanu, premo-ženji ali znanostih in skušnjah nameu društva po-speševati. Pravice in dolžnosti družbenikov. g. 45. Pravice družbenikov so: a) vdeleževanje pri obravnavah splošuih zborov društva; b) predlaganje uasvetov v mejah teh postav; c) postavni upliv pri volitvi društvenega vodstva ; d) postavila vdeležba (§. 24 c. in 29) pri obračauji društvenoga premoženja. §. 46. Đjauski družbeniki imajo razun tega pravico: e) posta vne rabe (§. 63 b, c, e) društveuega premoženja. . ;; / , ; §. 47. * . Dolžnosti djanskih družbenikov so: a) da nazaanjajo lastne zemljiša, ktere mislijo po zapo- padku teh postav pogojzditi in piistavijo njih obsežek, lego, posebne krajne razmere iu stan, v kterem se znajdejo; b) da jih pogojzdijo po danem podučenji ; c) da občasno dokazujejo delà pogojzdovanske. §. 48. Pripomočni družbeniki imajo vsako leto po dva goldi-narja letnega doneska odrajtovati. Veči dobrovoljni donesfei se hvaležuo sprejemajo. Jezikoslovne in zgodovinske drobtinice. Spisal P. Hicinger. 2. Koliko raznih rodov je med Slovenci ? Ako sta Gorenec in Korošec starjega plemena, bodi si Vinda ali Tavriščana in Noričana, in sta Dolenec in Šta-jarec mlajega plemena, bodi si Sarmata, Lemka ali Belo-horvata: med kakošno pleme pa gré Notraujec ali goriški Slovenec, ker tudi nad njim se nahajajo posebne lastnije v govorjenji? Zlasti na uho bije posebni oudašni navdar, ki se sploh drugač stavi, kakor med drugimi Slovenci,vnamreč nar večkrat na pervi zlog v besedi, kakor pri Cehih; na pr. Locan, Idercan in Tominec govori župan, lepo, sčno, pér šel, jègral, namésti župan, lépó, senó, priščl, igràl. Vipavec, Pivčan, Krašovec pravi réčejo, žčnejo, záčnejo namesti recêjo, začnéjo; tudi se sliši plésala, létala namesti plesá la, letéla. Po loških, iderskih in tominskihrovtih se čuje glas g h ali h namesti g, kakor zopet pri Cehih, kar se sicer nahaja tudi poKorotauu; na pr. ghora, hora namesti gora, nogha namesti noga. Tudi glasnica a se mnogokrat sliši namesti širocega o; ace ali vače namesti oče, v hiša namesti v hišo, kar je sicer tudi pri Dolencih navaduo. Na Cesko opominja semtertje tudi raba končne glasnice e namesti a pri nekterih ženskih imenih; namreč za tihnicami ž, š, č na pr. naše Neže je bila, vaše kopače je tukaj namesti naša Neža je bila, vaša kopača je tukaj. (Včasih se žensko lastno ime rabi sicer v rečnem spolu s končnim e, to da takrat se pravi: naše Jerče je prišlo). Se več tacih posebnost se nahaja med temi zahodnimi Slovenci, da, če Dolenca in Goreuca vsacega kdo šteje v drugacno pleme, mora Notranjca zopet posebej ločiti. Sicer se utegne misliti, da ti Slovenci so nekaj povzeli od so-sednih Italijanov, da na pervi zlog stavljeni udar po Loški in Tominski okolici je donesek nemških naselnikov; vendar s tem se vse posebne lastnije teh strani še ne pojasnijo, in od drugod se mora iskati njih iz vir. Ce pa dalje so novejši slovenski naseluiki ostali bolj na južnoizhodni strani, starji stanovavci pa so ohranili bolj severno zahodno stran: od kod je prišla tista neverska divjost v 7. in 8. stoletji, ktero Sloveacom sploh prilastuje sv. Gregor, Pavel diákon, neimenovaui pisatelj spreobernitve Korotancov? Ali ne kaže ta okolišiua, da so se novi ne-verski prišlici razširili tudi po severnozahodni strani, samo kako daleč, in v kokošnem številu? Marsikaj se mora tedaj še poprej izpraševati, preden je mogoče na ravnost kaj ter-diti. Morebiti bi se utegnilo reci: V zahodu na Notranjskem in Goriškem je stari Karnec, v severji na Gorenskem in Koroškem stari Tavriščan in bolj v ravnem stari No-ričan, v jugu in izhodu, na Dolenskem in Štajarskem pa stari Panonec zastal; novi slovenski prišlici pa so se sicer razšir ali na vse straní, v večjem številu vendar so ostali na južnoizhodni strani. í ako sta ss. Ciril in Metod Slovencom svéto véro přinesla. Posnétek iz prof. Metelko-vega govora v zboru zgodovinskega društva 9. oktobra 1856.*) Préden o ss. Cirilu in Metod-u v kratkem kaj več povémo, je treba slišati, kaj nam je Nestor o njima zapisal, s kterim se moramo tudi nekoliko bolj sozaaniti. Nestor je bil rojen Rus, ki je živel vil. stoletji kot menih v Kievu. Pisal je rusko kroniko v slovenskem jeziku; zakaj Rusi niso od 10. stoletja do cara Petra I., t. j. do 18. stolétja rusko pisali, temuč slovensko. Nestorja moramo pa mi Slovenci čislati, pervič, ker je on pervi slovenski zgodoviuar, drugič pa je pred 299 leti naš slavni rojak, baron Žiga Herberstein, rojen Vipavec (r. 1486) v Rusii sam Nestorjevo kroniko našel, bral, razumil in v izhodni Evropi razglasil. Nestor pa pripoveduje o Cirilu in Metodu v svoji kroriiki: ' ^ 7 ' - ... Ko so se Slovenci pokristjanili, so poslali njih knézi : Ratislav, Svetopolk in Kocel može v Carigrad k cesarju Mihélu III.; ti so tému rekli: Naša dežela se je pokristja-nila, pa učenikov nirnamo, kteri bi nas vodili in učili, iu sveto pismo razkladali. Mi sami ne razumemo ne greško ne latinsko, (ne razumejem ni gerčeskomu ni latinskomu.) Ta uči tako, uni tako; ne razumemo tedàj svétega pisma. Pošljite nam torej učenikov, kteri nam morejo skazati besede pisma in kako jih je razuméti (iže mogat ny skazati knižnaja slovesa i razumy ih.) To slišati, je poklical cesar vse svoje svetovavce iu jim je povedal besede (reci) slovenskih knezov. Odgovorili so svetovavci: V Solunu je mož, Leon z imenom. Ta ima dva sina, ktera slovensko razumita in sta bistra (hitra) učenika (filozofa). Ko je cesar to slišal, je poslal po uju k Leonu in rekel: Pošlji nam skorej sina svoja (pošli k nam vskorie syna svoja) Metoda iu Konstantina (kteri se je pozneje po kloštersko Ciril imenoval). Ko je to slišal Leon, ju je koj poslal. —Prideta k cesarju iu ta jima reče: Glejta, slovenska zemlja je poslala k meni in prosi učenikov, kteri bi znali svéte bukve tolmačiti (iz to l ko va ti); to želé. — lu šla sta v slo-veusko deželo h knezom Řatislav, Svetopolk in Kocel. Ko sta prišla, sta začela slovensko abecedo delati, iu preložila evangeli in aposteljne (simaže přišedšíma načesta sostavljati pismena azbukovnaja slovénskii, i preložista . ..) In radovali so se Slovenci, ko so slišali veličastue delà *) Mittheilungen des histor. Vereins fur Krain ; Juli 1857. 30? bozje v svojem jezika (i radi byse sloveae, jako slišase ia napravo draštva za pogojzdovanje pod tem pogojem do-veličjia božija svoim jezikom.) Preložila sta tadi se psalme volila, da se dovolj oseb oglasi, ki hočejo v društvo stopiti, in ostale bukve. Prilagam vam odiomek iz postav in poziv, ki ga je začasno --društvo ravno razglasilo, prepričao, da za vsak blaeri nameu goreče „Novice" ju bodo veselo sprejele.$) — Čuli ste, kako lepo je neka deklica v Terstu svitlega nadvojvoda Makea in njegovo visoko gospo, ko eta skoz potovala, sprejela, in kakor čas&pisi pravijo ,,con molto eentimento" nagovorila. Pristavljam k temu le to, da je nadvojvodinjo Ozir po svetu Kačja dolina v južni Rusii. Na južnem Rusovskem tako berem v nekem novem nu j uciuuui iiu3u v onviii « - IUÍ\U uoi ili v uuTiviu u\/v vui ------------- ------- /---- — ---------7--9 ' T v potopieu — je neka dolina, od prebivavcov „kačja dolina" tako ganila, da ei je njeno ime zapisala in ji iz Benetk zluto uro, v kteri je devet brilantov vdelanih, v spomin poklala. Mestni župan pa, ki jo je iz stirih izverstnih učenk imenovana. V daljini in širini kaki 2 štirjaški milji, od vseh etrani od visokih hribov zagrajena, gospoduje tukaj večna vigred (spomlad.) Gaji polni oraužnih in citroninih derves, za govornica zvolil, podařil ji je sliko nadvojvodinje z zla iz med kterih ee eemtertje hči pušave, visoka palma, uzdi- višno - rudečkasto grojzdje na lepo ovitih zelenih gaje, tertah, in rožic timi obkrajki. Ta deklica je domá Krajnica, iz Zerovnic devet let stara, hči verlega uašega rojaka, kame lepo ograjeni vertiči, polni mnogoverstnih rastlin raluega komisarja, Matija Golmajerja. Tergatev se pri jutrove dežele, pokrivajo ia lepšajo tla zemlje, nas začenja, vina bo precej vec kakor lansko leto, ker lepo pisane ptice narejajo gnejzda po drevesih, kakor kristal terto ve^uo boU okre va, in le en glas je, da je bila le čieti viri v erebernih žilicah ee zvijajo malo po malem e hriba malokdaj tako dobra kapljica, kakor bo letošnja. Vreme za na vzdol, in mnoge prijetnosti e tisuč rožnimi dišili na- *>rajde in tergatev ne more vgodniše biti; ko ribje oko se smeja nad nami sinje nebo. Z Bogom! Iz Krajna 24. sept. * Danes je bila tukaj perva de polnjeni zrak pod zmiraj jasuim nebom, so že v več po- potnih misel obudile, da je ta kraj bil zibelka pervega človeškega para: Adama in Ere. Mesca oktobra, kadar litev cesarskih premij za kobile po n 0 vi postavi. Ceravno pašniki zunaj te doline začnejo ee sušiti in niso več za so iz cele krajnske dežele povabljeni bili vsi gospodarji, naj pridejo e svojo živino po premije, kterih ee ima vsako rabo, pridejo od pastiretva živeći rodovi na zimo v ta res v • rajski kraj nazaj. Toda poprej ko pomladansko sonce svoje ognjene žarke jim pošlje, zapustijo, berž ko je mogoče, s svojimi čedami dolino in prepustijo mesto nevarnim stanovnikom, od kterih je dolina ime dobila. Od tega časa Tisuč in leto 7 razdeliti, so v vsem ekupaj le 12 kobil pripeljali in vse le iz krajnskega kantona, od drugod nobene. To je čudno! Da bi naši goepodarji tako ml a čni bili za svitle naprej je dolina veakemu drugemu bitju zaperta. rumenjake, ne moremo verjeti; za to delitev ? ali zopet tisuč velikih in malih kač pride eem joh! oni ubogi stvari, ktera eemkej zaide. bov se je z dalnogledi dilo, etanovat in P™v pripraven? Z višin in hri ali so v ze veliko strahovitih dogodb vi ali morebiti niso vedili jim čae ta, ker je čas setve, ni bil ali jim je 15, 10 in 5 cekinov přepře-ki je se morebiti bali, da bo težko kako y kader lev, kralj pušave bezeco gazelo zasledivsi po rožnem tepihu kačje doli ne, v nar hitrejem teku pridirja. Pihaje ovije strašna naja (Klapperechlange) život, noge in , — ko grom ee čuje njegovo erjo- ee eteguje in napenja vee m a 10 ? mijo doseči? Ce eo ee tega bali, naj prašajo tietega premijo z 10 cekini, in nektere, ki so premije po 5 cekinov dobili, in povedali jim bodo, kako mi lost no je komisija , Ie, da levov v živo mrežo zraku; zastonj rep venje in tulenje v svoje žile; zmiraj nove in nove niti ga ovijajo, zmiraj bolj tiho in tiho pojemlje, dokler etokajoč v strašném boji ne pogine. — Neka pravlica v tem kraji pripoveduje, da te kace so pravi zarod perve zapeljivke naše matere Eve. Sajovec Jakob. ravnala in obdarovala tudi manj izverstno živino, bi s tem ob udila ljubezen do marljive in umne živinoreje in pridnega gleštanja žebet. Pri vei prizaneeljivoeti vendar ni mogla vseh 7 premij razdeliti, ampak le 5. Nadjamo se da bo drugo leto bolje! Iz Ljubljane. Visoko dnarstveno ministerstvo je za-ukazalo, da ima, ko se bo vožnja blaga po železnici iz 1 Kratkočasnica. Kakošen bo konec zemlje? Pozabili še nismo, kako eo ljudje 0 pogreznjenji zemlje pred kratkim po neki repati zvezdi bledli. Mikalo jih bo Ljubljane v Teret začela, v ljubljanekem kolodvoru odprav-nija velike colnije evojo djavnoet pričéti, in da se bo tu vse blago, ktero ee ima v Ljubljani zacolovati, kakor tudi blago 1 ktero bo v izvoznji pri obcenji z domačimi deželami y coluijsko odpravljalo, ogledovaio in vvožnina poberala. Zadnji poletineki dan dan ev. Matevža ee je elabo obnesel; elana je vzela kaj lepo ajdo na veem mocvirji zvediti se, kaj nekteri 0 koncu zemlje mislij • v pisejo Učeni naravoslovec Buffon prerokuje, da bo zemlja * zmerznila, kar se bo res in gotovo čez 90,000 lét zgo dilo. Se bolj učeni Gr u i th u i sen, kteremu se je do njegove smerti solnce od leta do leta bolj in bolj pégasto ali Novičar !z raznih krajev. Visoko c. k. ministerstvo js po nasveta najvišje poli cijske oblastnije s posebnim razpisom loterijetom veih kro koč y > luknjasto zdélo, je zemljo na germa do obsodil. Reda se vse sterjuje, pravi, da čez 80,000 lét ne bo aovin prepovedalo jnske buk in tab s p ne kapljice vode več; potem bo zemlja unela, en milijon dobami, in druge take bukvice in table, ktere sanje razkladajo in tako vraže razširjajo, v loterijah imeti in let okrog solnca se vertila in se nazadnje v naročji solnca kazati, če bi Tudi kdo zahteval zgubila Tretj 5 dr. Olb kteri bo s svojim repom vso vodo pravi, da bo přišel komet M Rad y elovečo božj jih pot gledati na gerekem Selo , je y zemljo v nji utopil potegnil in nazadnje y morda cez 220 milijonov lét ima prav? Želimo svojim bravcom tako dolgo živeti se bodo prepričali, kdo jo je zadel. y Kdo da avsirtjanskih krajev 13. t. m. strašna huda ura zadéla. Proti poldnevu, ko so bili romarji v cerkvi pri službi božji (bilo je 7 — 8000 ljudi v Radni), vstane strašen vihar in oblak se je vtergal. V začetku ee je potamnilo, potem bliekanje in gromenje in nazadnje dež, kakor če bi ga iz škafov lil, in toča. Potok, kteri skozi selo teče in je bil malo pred še včs veahnjen, je bil kmalo dereča reka. Majhno berv je poderl in ljudj • r y Iz Pazina 18. septembra F. C. Za pogojzdo ki eo bili na-nji, so v vodo popadali, kjér so vecdel vei potonili. Ljudjé so mnogo vozov ob potoku nastavljenih vanje Krasa ee je nova doba odperla. Visoka vlada je de loma ze postave, ki so ee v ta namen sostavile, poterdila y *) Glej pervo stran današnjih Novic." 308 imeli. Valovi 00 tako naglo priderli, da so štante kramarjev y vozove in konje, pa tadi muogo ljudi —otrok in odrašenih odnesli, kteri so v potoku ali pa v reki Maros poginili. S kakošno silo je voda priderla, si je lahko misliti, ker je skozi okna v hise derla. Blizo 70 ljudi je ob življenje C. k. fregata Janejro, stolno mesto braziljanskega cesarstva. 20. avgusta je imela od tod dalje odriniti. Kaka dragina je v mestu Rio Janejro, si more prišlo. 0 poli dvéh je povodenj odjenjala. Novara" je prišla 5. avgusta v Rio » slednji misliti, ko zvé, da veljá 12 jaje 1 fl. 6 kr., 1 pura ■ ■■■ ■ HHit^H ■ našega dnarja. Med avstrijanskimi časniki vživata samo dva srečo, da sta v Rusii Zeitung" in „AustriaI" — Najnovše novice iz Indije so silno žalostné, ker naznanjajo, da se punt še vedno bolj da pnpusena: „ Wiener in bolj razširja. Angležki pervi časnik „Times" pravi okuževanju vstajne bolezni nič ne more več se zoperstav-Ijati. Časnik „Daily News" se je vès spreobernil, ker mu tako žalostné ovice na ušesa bijejo. Dasiravno s svojo po-božnostjo ne preveč sloveč, je on pervi, kteri zahteva, da naj angležka vlada dan pokore v celem kraljestvu raz-piše, in pravi: „Indiška vstaja je huja in težeja preskušnja, kakor je bila vojska z Rusi, ktero smo iz lastnega nagona začéli in s pomočjo hrabrega tovarša končali. V Indii nimamo ne enega evropojskega tovarša; ondi se moramo samo na svojo krepost zanašati. Obernimo se tedaj k Bogu e molitvijo in v poniznosti!" Angležka reč stoji z eno besedo tako slabo, da tudi še potem ni kaj boljega upati y ko bodo pomoc od doma dobili. V Moldavi je med 87 volitvami bilo 66 za, 6 zoper zedinjenje, 15 za nobeno stran. Iz tega ee vidi, da je većina za zedinjenje. Enako bo gotovo tudi v Valahii, kjer so se začele volitve 19. t. m. in bodo do 29. končaue. Tako si je turška vlada sama roke zvezala, ko je perve volitve overgla, in téše zdaj sama sebi trugo, v kteri bo sčasoma zadremala y da se ne bo več zbudila. y> Svetovidu" se piše iz Cetinja 12. t. m., torej tri dni pozneje, kakor je bil po nekterih časnikih Danilo umorjen, kteri se pa prav dobro ima : Od povišanih davkov v Černi gori nihče nič ne ve y zlasti pa od davka od tobaka ne. Sliši se, da bodo ubežniki černo-gorski, kteri na Avstrijanskem živé, se v Rusijo preselili. Iz Bosne in Rumilje zvémo, da so ondi kobilice strašno veliko škode naredile. Cele planjave najlepše turšice in mlade gojzdove so popoinoma pohlastale. Toliko jih je bilo, da so sonce pokrivale, kodar so letele. Manin y kteri je bil v letu 1848 in 1849 prezident benéške repu blike je v Parizu umerl. Od Mazzinita je sopet ne kaj slišati. Peljal ga je neki kmet čez goro proti Švajci. Upati mu ni hotel Mazzini preveč, iu to je kmeta tako speklo, da mu je zažugal, ga v gojzdu pustiti ali pa še kaj hujega storiti. Junak vsih junakov je potem kmeta s Bolznimi očmí za zaméro prosil. Kratkočasnice za poskušnjo s cirilico pisane. Vračilo sveta* Kak bilo je vesélo, Ko dnarcov sem imel! Vse k meni je hitélo, Ko v družbo sem přišel: Al zdaj, al zdaj je vse to prec, Nobêden se ne zméni već! Glej ! dokler so čutili Da v mošnji kaj imam ? So za menój hodili. Bil nisim nikdar sám: Al zdaj, al zdaj je vse to prec Nobeden me ne najde več! y Za mošnje stán se trćsel Nikoli ni kerčmar; Kar želel sem, prinesel Je mož mi koj in kar: Al zdaj, al zdaj je vse to preô, Brez dnarjev ne dobim nič več! Poprej so me vikali, Veljal sim kot gospod, In tadi onikáli Me čez moj nizki rod: Al zdaj, al zdaj je vse to prec y Nobeden ne časti me več! Yse. vse so mi verjeli, e prav je bila laž, Soglasno so groméli: Prijatel, prav imaš! Al zdaj, al zdaj je vse to preč Kar zinem, ni resnica več! y V Ce kdo se je zarekel Da mi biló Kako se je opekel l Vse je čez njega šló Al zdaj , al zdaj vse to preč, Z menoj ne vleče nikdo več! Za mene so se bili, Če boj se je iacél, V zobéh jih ven nosili, Da sem jez otél : Al zdaj, al zdaj je vse to prec, Nikdó ne brani mene več! In téh. ki so praznili Bokale kdàj z menój, Pri meni se mastili y Je bil kaj velik roj: Al zdaj, al zdaj je vse to preo, Nobeden ne pozná me več! Spisal Matija Majar. " \ ^m m 't. Je ti u a rocno^iiiBa norn^bc #e*ma b rocTiuuiijo no 4«e neseni paiji. Oh jy Hece npoTi #OMy, Ty ra cpe*ia pyri #e*ieK, HberoB #oóep 11pija1e.11> íh ra Bnpania: IleceM #oe iicueiii paiji 13 ro- Joj KaKo to #oópo #imi Kaj na to Hecem? CTÍBHÍi(e Hamej rociio#ÍHi>i. ? ti ciiejna je#HO 6i rociio^iHba pcK.ii He CMeM, ojroBopi #eieK, Kaj Ti ČÍ 3BÍT, KaKop TepTa pe«ie npij , tí ci ;kc 603cm ;sna.i noMaraTi. OHa #Ba e kdaj bi to bil védel Kakó vracuje svét, Ne bil vsega se znebil, Pomislil bi popréd: Al zdaj, al zdaj ko vse je preč y Nobeden nič ne verne vec! V. K chcta j e 3 h pano y py na Hece ae^eK K #OMy rociio#ÍHba Bi#i caMo je#H0 pano íh Bnpama: To je caMO jelita pana, K#e je na Ta apyra? Ho TOTa, TOTa je apy yno CBa cucala c m ojím 11pija1e.11.eM Pogovori vrednistva. Gosp. Vitomaru: Nikakor ne moremo najti založenega poslednjega potopisaj prosimo, da ga nam iznov» poslati blagovolite G. L. B. v G Bolje je, da de nemo el pismo na stran, ker grajati p tuj im imenom , se ne ujema z „ imenovanega Novičnimi" pravili kraja pa pod Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. Natiskar in založnik : JoŽef Blaznik.