Poštnina plačana v gotovini. M. Sobota 20. februarja 1941. 1 din. Ne jutri, am- pak še danes naroči „Novi- ne“, naš naj- bolj razširjeni tednik v Slov. Krajini! Celoletna naročnina; pri širitelju 28 din, na lasten naslov 36 din, v inozemstvo 84 din, z „Mar. listomˮ 110 din, za Ameriko 3 dolare. Ček. rad. 17.974. Najmanjši ogl. 15 D. Izhajajo vsak četrtek. Leto XXVIII. Uredništvo in uprava: M. Sobota, Križova 4 Štev. 8. Začnimo s skupnim delom! Živimo v veliki dobi. Čakajo nas veli- ke naloge. Če jim hočemo biti kos, mora- mo biti tudi sami veliki po svojem požr- tvovalnost delu in ljubezni do vsega, kar je našega. Treba je neprestano de- lati in pozabiti na osebna nesporazum- ljenja ter imeti pred očmi le skupne ko- risti. Prav posebno se moramo tega zave- dati mi prekmurski Slovenci, ki smo iz- postavljeni na dokaj vetrovnem koščku Slovenske zemlje. Že res, da nas ni na miljone, pa prav zato moramo storiti svoje moči, da bomo ohranili našo krš- čansko in slovensko narodno celoto. Toda kako? Doživljamo, kako padajo velesile. To- da ene velesile na svetu nihče ne more porušiti, nasprotno, iz dneva v dan je vedno močnejša, namreč tisk. Čüdo- vita je moč tiska. Pravijo, da je Vera prva velesila na svetu, takoj za njo pa pride tisk. Saj tudi čutimo, da ima tisk odločilno vlogo v našem vsakdanjem mi- šljenju. Le poglej po naših vaseh in vi- del boš, da prav za prav Prihaja mnogo časopisov od vseh strani v naše kraje. Precej dobrega, a tudi dosti takega, o katerem bi boljše bilo, da ga ne bi bilo. Kar priznajmo si, da smo doslej vse premalo storili za dobro časopisje. Naj- manj pa, to smemo brez pretiravanja trditi, za náše „Novineˮ. „Novineˮ Živijo bolj na račun dolgoletne drüžinske na- vade, kakor pa iz ponosne zavesti, da je to res naš lis t, v katerem se izraža krščansko mišljenje in slovensko hote- nje našega človeka. Bili smo takorekoč mlačni do tega lista, tako, da se je mo- ral večkrat vpreči v ta voz en sam člo- vek, ostali smo pa brezbrižno stali ob strani. Hvala Bogu, da je to za nami in je že pri vseh, zlasti pri duhovščini, pro- drlo spoznanje, da s tem škodujemo sa- mim sebi. Tu imajo hvaležno polje naša društva, odseki in krožki, ki naj svojo prekipevajočo moč uporabijo za to, da spravijo naš list v vsako hi- š o. Naš list podpremoi s tem, da si ga naročimo, agitiramo zanj in prispevamo z dopisi. Potem bodo „Novineˮ res ve- ren tolmač težav in potreb, zagovor- nik našega ljudstva ter resničen odraz življenja na tej zemlji. Na drugi strani pa moramo vedeti, da so „Novineˮ svojo nalogo v verskem, socialnem in narodnem pogledu dobro opravile. Bog ve, ali bi Slov. Krajina bila sestavni del Jugoslavije brez njih! Bile so nepomirljiv borec proti komu- nizmu za socialno pravičnost in desna roka dühovščini za poglobitev verskega življenja. Zato nas veže velika hvalež- nost na naročitev. Le tako pokažemo svojo katoliško in slovensko dolžnost! Pa praviš, da si katoliškega prepri- čanja? Zakaj pa potem segaš tako rad po nasprotnem časopisu. Morda si celo naročen nanj. Mar ne čutiš, kako s tem zastrupljaš svoje mišljenje in kako se rahlja trdnost tvojih krščanskih teme- ljev, ki ti jih je dala družina, šola in cerkev? Nikar ne prihajaj s tistimi ogu- ljenimi ugovori, češ, da moram vse bra- ti in so mi Novine premajhne. Če se on- stran Mure, kjer so res razvajeni gle- de listov, pohvalno izražajo o Novinah, potem nimaš vzroka tudi ti, za katerega so „Novineˮ ravno namenjene, da bi se jih sramovao. „Novineˮ bodo že poskr- belo, da boš točno obveščen o vsem, kar ti je treba vedeti. In sčasoma bodo tudi strani narasle, zato pa je tvoja dol- žnost, da pridobiš čim več naročnikov. Kajti od nas vseh je odvisno ali bo ta velesila - tisk v našem kraju služila v dobro ali slabo. Kako dolgo še? Pred seboj imamo sledeči dopis: CVETK JANEZ industrija rublja Murska Sobota Telefon 55 Murska Sobota, dne 15. februarja 1941. Gosp. N. N., tov. delavka Murska Sobota. Vsled vedno večjega pomanjkanja blaga sem primoran, da Vam z dan. dnem odpovedujem službo. S prvim marcom t. 1. ste torej razrešeni službenega razmerja v mojem podjetju. Spoštovanjem: J. Cvetič Osebno. ' * tvornice perila Murska Sobota Tako se glasi odpoved eni izmed šti- ridesetih delavk, ki so vse Čez nekaj dni postavljene na cesto brez kruha in za- služka. To se je zgodilo naravnost z bliskovito naglico. Pred nekaj dnevi je bila samo še grožnja, da bo g. Cvetič odpustil zopet štirideset delavk. Danes je ta grožnja postala kruto dejstvo. Sko- raj neverjetne je, pa je vendar tako bridka resnica. Ljudstvo v Slov. Kra- jini je prištelo novih štirideset delavk v seznam tistih ljudi, ki so brez kruha. To resnico javnost bridko beleži. Pred kratkim 2, danes že 42, samo na račun tovarne Cvetič. To je pač žalostni pri- mer in dokaz socialnega čuta... Vedeti moramo namreč, v kakšnih ra- zmerah žive delavke, ki so odpuščene: 1. Ena teh delavk je s svojim bornim zaslužkom vzdrževala mater in sebe ter plačevala še za stanovanje. 2. Druga oskrbuje mater in nepreskr- bljeno brate in sestre. 3. Pri tretji delavki je; v hiši še 8 otrok. Ona je pri hiši edina, ki lahko služi, zdaj pa ima v rokah odpoved. Navedli smo samo tri primere, ki so dovolj zgovorni. Zato se ne smemo čü- diti, če obsoja to odpoved delavk vsa poštena javnost v Soboti. G. Cvetič utemeljuje svojo odpoved s „pomanjkanjem blaga. Čemu potem namerava montiratii nove stroje in sicer na dve šivanki, če nima: blaga? Vsak pameten človek se Zaveda go- spodarskih težav, v katere smo zašli. Toda če se je našla primerna rešitev drügod, zakaj se to ne bi zgodilo tudi v tovarni Cvetič? Ta velika socijalna in narodna rana smo namreč ina trojni meji - glasno vpi- je po ozdravljenju. Zato nujno poziva- mo vse merodajne obasti in zlasti kra- ljevsko bansko upravo, da uporabijo vsa sredstva, da se ta, v nebovpijoča krivi- ca, popravi. Pričakujemo hitrih in očin- kovitih ukrepov, da bodo paragrafi o za- ščiti delavcev in kolektivnih pogodbah postali dejstvo tudi v tovarni Cvetič, ka- kor so svoj čas, v tovarni Šiftar! Zveza Združenih delavcev podružnica v M. Soboti najodločneje protestira proti odpustlivi delavk v tovarni Cvetič. Organizacija kliče vse merodajne oblasti, da povza- mejo potrebne korake, da se ta social- na krivica popravi. Naš ugled tu na trojni meji s takim postopanjem le pa- da. Vsi se zavedamo svoje dolžnosti in tudi drugi naj upoštevajo težak položaj. Organizacija zdaj ne bo odnehala, do- kler se ta rana ne ozdravi. Zveza poljskih delavcev v M. Soboti najodločneje dviga svoj protest proti odpustlivi delavk v tovarni Cvetič. Pri- družuje se naporom Zveze Zdrüženih de- lavcev, podružnice v M. Soboti in jo bo podpirala na vse načine v njenem pravičnom stremljenju za pravice svo jih članic. Zvezi Zdrüženih delavcev, Po- družnici v M. Soboti kuče Zveza poljskih delavcev: Z vami čuti 13.000 poljskih delavcev! Osrednja kmetijska blagovna zadruga v M. Soboti glasno dviga v javnost svoj pro- test proti odpustiti delavk v tovarni Cvetič. Pridružujemo se naporom Zve- ze Zdrüženih delavcev, podružnice v M. Soboti. Iskreno čuti z organizacijo in njenimi članicami, ker le kmetski in de- lavski stan bo držal pokonci temelje na- še domovine. Zato se naj naš protest sliši tudi daleč preko meje naše Slov. Krajine! Politična pozornica V minulem tednu je bilo politično snovanje zelo živahno in bogato. Bile so precejšnje napetosti med državami. Na obzorju so bile predvsem v ospredju podrobne priprave za nemški napad na Anglijo. Tako so na\ BALKANSKEM PODROČJU bile predmet zanimanja Jugoslavija, Ro- munija, Bolgarija. Kakor vemo je Nem- čija v zadnjih pripravah za splošni na- pad na Anglijo, zato si mora s politično povezanostjo zavarvati hrbet z vojaš- kega stališča. Nemčija hoče namreč i na vzhodu i na zahodu navezati države naj- prej poUtično, potem pa ni več daleč do vojaškoga koraka. Nemčija svojega ve- likega napadal na AngUjo ne bo prej izačela, dokler ne bo v zaledju in pa boku vama. Kaj pa ovira to njeno varnost na jugovzhodu, Morda jo moti Turčija? Nemčija dobro ve, dalje Turčija zavez- ala Anglije, vendar pa Turčija sama od sebe ne bo napadala, razen, če bi bila ogrožena njena varnost sama. Mor- da se hoče Anglija sama izkrcale kje v Solunu, v Romuni ji, Bolgariji? Ni Ver- jetno! Res pa je, da je v Romunija ka- kor je dejal predsednik angleške vlade Churchill, 400 tisoč nemških vojakov, ki so pripravljeni vkorakali tudi v Bolgarijo. Vedeti moramo tudi, da so bolgarskih letaUšč. Da bi odtod šle nem- ške čete Italiji na pomoč na grško bo- jišče, je tudi nekoliko smešno. „Pravilna razlaga,ˮ je dejal v sobot- nem govoru v radiu dr. Alojzij Kuhar, „preostane le SOVJETSKA RUSIJA. Morda še niste pozabili, da je v brnski vojni na zahodu Sovjetska zveza mirno zasedla Besarabijo in ista nevar- nost obstoja zopet v primeru, ko bi bila Nemčija zaposlena na zahodu. Sovjetska Rusija bi utegnila zasesti ne samo Bol- garijo, ampak tudi Romunijo z bogati- mi petrolejske vrelci in to Nemcem ni- kakor ne bi šlo v račun. Zato ima Nem- čija čete v Romuni ji, da si zavaruje hrbet Jasno je, da hoče imeti Nemčija tudi jasno stališče sosednih držav v primeru, ko bi bila ona zaposlena na zahodu. Za- to je bil tudi s poUtičnega vidika zelo Važen obisk predsednika naše vlade Dragiše Cvetkoviča in zuna- njega ministra Cincar-Markovi- ča pri Hitlerju v Berchtesgadenu in sta imela z njim trumi razgovor. Tako osvetljenje poUt pozornice bi bilo pravilno. Nemčija namreč želi, da se na tem jugovzhodnem delu ustvari tak red, ki bi med vojno na zahodu onemogočil zasesti Sovjetski Rusiji Bol- garijo in Romunijo, aü pa sploh, da bi Sovjetsko zvezo obšle kake skomine po njih. t Seveda, če Turčija napove vojno, po- tem se bodo odprle nove fronte in novi boji, ki bodo odločilno vplivali na Sov- jetsko Rusijo. Na jugovzhodu Evrope hoče torej Nemčija imeti za svojim hrbtom urejene razmere, da med boji na zahodu ne bo nobenih težav in nevarnosti. Na isti način pa želi Nemčija uredi- ti še Cvetkovič in Markovič pri Hitleiju Zadnji petek sta bila predsednik naše vlade Dragiša Cvetkovič in zunanji mini- ster dr. Cincar Markovič v Solnogradu. Opoldne sta bila gosta nemškega zu- nanjega ministra, von Ribentroppa v nje- govem gradu. Nato sta šla v Berghof, kjer ju je čakal nemški kancler Hitler. Razgovarjali so se tri ure predvsem o Vprašati jih, ki zanimajo obe državi. Uradno poročilo pravi, da so ti razgo- vori potekali v duhu tradicionalnega pri- jateljstva obeh držav. V soboto sta se oba naša državnika vrnila nazaj v Beograd. ZAHODNO VPRAŠANJE. Skušala je celo pridobiti za sodelovanje Francijo in Španijo. Francijo so hoteli pridobiti po neki politični krivulji na ta način, da bi Laval postal predsednnc francuske vlade, in bi z njegovo pomočjo prišli Nemci do francoskoga brodovja in Bizerte v Afriki. Toda Laval je čel, a Petain je ostal še naprej v, svoji ne- uklonljivosti Vladar Francije, ki se upi- ra na še nedotaknjene armado generala Weyganda v Afriki. Obenem pa, kakor pravijo, so to rahli začetki zbliž. treh latinskih držav Italije, Francije in Špa- nije. Tako si namreč razlagajo sestanek med vdadarjem španije Francom in Mus- solini jem in pa med vladarjem Franci- je Petainom in Francom. AMERIKA PRIHAJA VEDNO BOLJ V NEPOSREDNO BLIŽINO VOJNE. Amerika ne štedi z denarjem, ampak daje ogromne vsote za Oboroževanje ne samo za Anglijo, ampak tudi za lastno obrambo; kajti Japonska hoče na dol- njem vzhodu istočasno napasti ameriške kolonije v Nizozemski Indiji in Singa- purju. Amerika se Zaveda, da ne gre več za golo pomoč Angliji, ampak mora sama zgrabiti za orožje. Na ta način Nemčija računa, da bi morala biti An- glija in Amerika zaposlena v Tihem oce- ana na Dolnjem vzhodu. *■ Štirideset milijard dinarjev za utrje- vanje američkih postojank; v Tihem morju je sprejel momarišlti odbor ame- riške vlade. I 2 NOVINE 20. februarja 1941. Po Slovenski Krajini Tako je treba agitirati za časopis ! Neka naročnica našega li- sta v Slovenskih goricah je zadnjič po- motoma dobila 37 številk „Novinˮ. V tiskarni so se namreč v naglici spreme- šali. Seveda si prvi hip ni vedela kaj po- leti s to pošiljko. Kdo drug bi jih po- slal nazaj ali kake drugače uporabil pa- pir. Ona pa je šla z njimi od hiše do hiše. — „Potem sem jih razprodala,ˮ piše na kratko., „tako da ima v ......... vsaka hiša »Novine« ter sem priporo- čala, naj jih naročé.„ Če v krajih, kjer so takorekoč razvajeni glede izbire li- stov, priznavajo, da diha domačnost iz našega lista, potem je to očivesen znak, da morajo biti „Novineˮ na mizi vsake prekmurske hiše. Obenem to jasno sve- doči: kjer zgrabi mladina za delo, mo- ra iti! Naši naročnici, predsednici Dekli- škega krožka in delavni članici KA izre- kamo, s tem javno zahvalo in priznanje! Upamo, da bodo ta svetel vzgled za šir- jenje našega lista naši dečki in naša dekleta v polni meri posnemala! Osebne vesti. Poročila sta se Klinc Marija iz Benice ter Jambrovič I v a n iz Čakovca. Bilo srečno. Osebne vesti V nedeljo dne 23. febr. si bosta predoltarjem obljubila zvestobo do groba g. Šoštarec Jožef iz So- dišinec in gdč. Klonfar Pavla iz M. Petrovec. Poročil ju bo mladoženčev brat preč. g. Šoštarec Alojz, prof. na Soboški gimnaziji. Želimo jima že v naprej mnogo zakonskoga., blagoslova in sreče! S sobočkih ulic. Če greš takole po so- boških ulicah, in srečuješ staro in mlado, se nehote začudiš. Dobiš namreč vtis, da se sprehajaš po Szombathelji ali celo v Budapešti, ko ti od vsepovsod udarja na uho spakedrana madžarščina in vmes se zliva j o z oken zvoki madžarske ra- dijske muzike. Pa smo vendar v Slove- niji, kjer je materinski jezik slovenščina in ne spakedrana madžarščina. Vsepov- sod slišiš »joregelt«, »jo napot«, »kezit csokolom« in podobno. Težko: razumen to in se čudiš šef bolj, ko zveš, da ti ljudje, razen nekaj poulični!: besed, ne znajo prav nobenei pravilne madžarske besede. In to je v mestu, kjer je pokoj- ni Voditelj Slovencev dr. Korošec, do- bil najlepšo ulico in tudi prvo po svoji smrti in kjer {obiskuje na stotine dijaš- tvu gimnazijo, imenovano po, pr vem slo- venskom knezu Koclju! Ob priliki zimske pomoči, ki jo je raz- deljevala soboška občina, seje našla tu- di neka dama, da bi si z isto podporo küpila še en klobuček. Seveda so jo na občini primerno poučiti, da je kljub ve- travni zimi Prejšnji klobučekj še zelo lep. Neke tri „frajleˮ so stalno hodile gle- dat v grad film, v katerem so „vogrskiˮ govorili in muzitárali. Ker se je enemu izmed paznikov že zdelo preneumno, da ga hodijo tolikokrat gledat, češ, odkod vendar jemljejo denar, ko so njih starši med stalnimi prošnjiki za podpore. In jih je kratkomalo zaprl za tri ure v lük- njo.. Če so videle tam kakšen film, ne vemo. Najlepše in najcenejše knjige so Mo- horjevo. Zato ne zamudite ugodne pri- like, ki vam nudi za 30 din 6 knjig, med njimi živlenjepis dr. A. Korošca in 25% popust pri vseh ostalih knjigah Mohor- jevo družbe. Še je čas, da jih naročite v župnišču ali pa v Mohorjevi knjigarni v Soboti (v hiši g. Števana). Nesrečna smrt blagega moža in na- šega naročnika. Gönc Janez iz len- davski goric je v torek 4. febr. zvečer z vrčem odšel po vodo k bližnjemu stu- dencu „Hidegkutˮ, a se ni več vrnil do- mov. Domači so mislili, da je stopil k očetu ali h kakemu sosedu. Zato so brez skrbi legli k počitka Ko ga pa tudi dru- go jutro še ni bilo domov, so ga začeli s skrbjo iskati. Naših so ga šele v nede- ljo opoldne v mlaki pod ledom. Pokojni je bil mož blagega značaja. Ob nedeljah so ga redno videli v cerkvi. Zadnji ne- deljo je pristopil tudi k sv. obhajilu. Bil je tudi stalen naročnik in vnet či- tatelj naših domačih katoliških listov. Za pokojnim žaluje revna žena s 3 ne- preskrbljenimi otroki. Naj v miru po- čiva! Iz Lendave nam poročajo, da name- rava Slovenska straža v Ljubljani iz- dati s sodelovanjem Narodnega odbora ceneni molitvenik in katekizem z ozirom na posebne potrebe obmejnih krajev. To misel kot Obmejni Slovenci toplo poz- dravljamo. Saj je bil dosedanji sloven- ski katekizem veliko predrag. Medtem, ko so ga madjarski otroci dobivali po 8.- din, so morali Slovenci dajati za svojega 16.- din. Nove odbore so dobile rim. kat. šole na vsem teritoriju lendavske fare. Delo- krog teh odborov je sedaj seveda zelo omejen. Njihova naloga je Te višino up- ravljanje imovine nekdanjih verskih šol, ki sedaj, žali, ne obstoja več. „Viteškiˮ red pri Sv. Juriju. V zadnji številki „Novinˮ smo čitali dopis ! iz’ Črensovec, kjer dopisnik pravi, da ob- stoja v njihovi fari neka „Bratovščina jeruzalemskega oslaˮ. Mi Jurjenčarji ne smemo zamolčati, da tudi pri nas ob- stoja ta viteški red, ki kljub zimskemu mrazu junaško vztraja zunaj cerkve. Saj že morda veste, da ima ta viteški red že staro zgodovino in sega v čas, ko je še Kristus učil. nevedne na zemlji. Takrat so pobožni kristjani, ki so imeli daleč do cerkve, prijezdili na oslih k božji službi, a svoje osle so pa püstili zunaj cerkve. Vendar pa Želimo, da bi jo 'oblast razpüstila, ker vemo, da ni odobrena ne od cerkvene ne od politične oblasti. Zato, ker imamo mi zelo lepo cerkev in tudi prostora je toliko v njej, da bi tudi ti vitezi imeli mesto v njej. Če pa že nočejo izstopiti iz te organiza- cije, naj ne stojijo pred cerkvijo in na trgu, ampak naj stopijo raje v bližnjo gostilno in tam počakajo konec božje službe, da ne bodo doma pravih, da so bili v cerkvi. Nemci še vedno iščejo pri nas petro- lejska ležišča. Tako so Prejšnji teden raziskovali v K r o g u. Naj travniku na- sproti šole so zabili količ v zemljo, od- koder naj bi privrela na dan tako za- željena tekočina nafte. Kadar se bo to zgodilo, smo prepričani, da Vsaj v Krogu ne bodo potrebovali več petrolejskih karti Nesreča. Gdč. Mariči Kolenče- v i, Sestri graškega g. župnika, je v nedeljo pred večernicam! spodrsnilo in padla tako nesrečno, da si, je zlomila nogo. Zdravila se je v Soboški bolnici. Bog dáj, da bi hitro popolnoma Ozdra- vela. Smrt mladega obrtnika. 12. t. m. smo pokopah mladega moža, komaj 34 let starega mizarja Zrim Karola. Og- romna množica ljudstva iz vseh sosed- nih vasi je prihitela ta dan v Kuzmo, da se poslovi zadnjikrat od mladega, vrlega zakonskega moža in obrtnika. Kuzmiška godba se je poslovila z ža- lostinkami in gasilci iz Kuzme in Do- liča so nosili trüplo pokojnika na nje- govo zadnje počivališče, kjer so se na- čelniki gasilski čet poslovili od njega v kratkih pa globokih besedah. Naj počiva v miru! Beltinčarji stavljamo velike nade V novo komisijo, ki bo vsak čas prišla, da pregleda stanje veleposestva. Upamo, da nas ne bo razočarala! Smrt dobrega očeta. Dne 13. febr. so pokopali na Tišini očeta preč. g. Pu- varja Mateja, profesorja v Ostrogonu na Madjarskem. Na zadnji poti ga je spremljali zelo, mnogo ljudi. G. profe- sorju naše sožalje! Na podporo naših listov so darovali.: Gregorij Rožman 50 din in g. Benko Josip, Sobota 64 din. Iskreni Bog plati! Pristopajte'in vdani te se v OSREDNJI KMETIJSKI BLAGOVNI ZADRUGI V M. SOBOTI in ustanavi jajte njene podružnice v vsaki vasi. Še o „Lepi Vidiˮ v Soboti. Po dolgem presledku, menda 8 letih, se je Maribor spomnili Sobote. Čudno. Saj je Sobota v vsakem oziru hva- ležno mesto; le Vprašajte APZ ali ljub- ljansko gledališče, celo instrumentalni koncerti uspejo kar dobro, če niso pre- goste Po 20 letih bi bil že čas, da se reši vprašanje, ali je Slovenska gledalliš- ka Umetnost le za Ljubljano, Maribor in Celje. Ah ni dolžnost slovenskega poklicnega gledališča, da nudi Vsaj naša domáča dela obmejnim mestom, ki so tako potrebna, a tudi željna Slovenske besede. Kako žalostno je mešetarjenje ob priliki kakega gostüvanja: Če nam garantirate toliko tisočakov, pa pride- mo, drugače ne. Dolžnost poklicani!: je, da uredijo gostüvanja brez mešetar- jenja. Mariborčani so gostovah 29. janu- arja s Kokazovo »Lepo Vido« v sok. domu. Dvorana je bila polna. Gmotni Uspeh preko pričakovanja velik. Ljudje so bili z dramo in igranjem zadovo- ljni. O drami so že veliko pisali v Ljubljani in Mariboru in jo pohvalili. V Soboti se mi je zdela nekam megle- na. Besedila nisem imel pri roki, sodim po vtisu z odra. Že naslov: »Lepa Vi- da«, zakaj lepa, v čem je njena lepota? Precej nedoslednosti v posameznih vlo- gaj Deus ex machina — revolver. Ne- hote se mi je vsilila primera: Krleževi »Glembajevi« v režiji) dr. Gavele in Ko- zakova »Lepa Vida« v režiji Vl. Skrbin- éka. Precejšnja razlika v delih, a še večja v režiji in igranju, čeprav so hib večinoma isti igralci. Pri Gaveli vse, le- po umirjenö, polno notranje igre, tu pa toliko pretiravanja v glasu in kret- nji, kar gre na račun režije. Dialog na divanu je predolgo in monoton, tre- ba bi ga bilo deloma, črtati. Scená z revolverjem je neokusna. Scena v zad- njem dejanju med Mihaelom Grantom in Vido, ko se Mihael vda v svojo Uso- do in stoji nepremično med dialogom, je neučinkovita. Kontrasti med podaja- njem posameznih Vlog so prehudi. Tomo miren, premiren v primeri z dragimi, kot da ne spada med soigralce. Vida je büa učinkovita v mirnih scenah, v afek- tu pa je pretiravala. Andrej’ pa je bil Vsaj na soboškem odru nemogoča pre- cej besedila se, je zgübilo na račun karakterizacije vloge. Mihael je rohnel preko potrebe, večkrat je prekričal sa- moga sebe. Celo pri Vidmi materi se mi je zdelo, da' jo je mil je, vlekel v pretiravanje, čeprav je igralka polna duše. Radi bi videli Zakrajškovo v go- spodinja pa je nastopil le njen surogat, kar ni v redu. Gostje morajo dati naj- boljše delo v najboljši zasedbi. Eno sa- mo slabo gostüvanje onemogoči goste za dolgo dobo. Sobota ima dokaz za to. Tina je bila brez čüstva, prazna. Mi- haelova drüžba je pa bila kar zmerna, ni Šla preko meje, .čeprav so prizori s tako družbo nevarni in jih je težko bradati. Od glavnih Vlog sem pa dobil vtis, da so hoteh tu na deželi svoje po- dajanje podčrtati, kar pa ni vzgojno za podeželske publiko in še manj za igralce-diletante. J. Potokar, PROSVETNO POLJE Prosvetno drüštvo v Lendavi je ime- lo minulo nedeljo popoldne po večerni- cah svoj redni občni zbor. V odbor so bili znova izvoljeni vsi Prejšnji odborni- ki. Zahvala. Kraljevska banska uprava v Ljubljani je poslala lendavskemu pro- svetnemu društva: znatno podporo za širjenje prosvete. Visokemu naslovu se za podeljen! dar najlepše zahvaljujemo. Prosvetno drüštvo na Tišini je imelo 16. febr. svoj občni zbor. Izvoljen je bil sledeči novi odbor: preds. Gutman Jo- že, kaplan, podpreds. Pertoci Tone, taj- nik Farič Jože, blagajnik Kofjač Franc, preglednika Rajbar Jože in Vukan Ma- tija.,— Za svetek Marijinoga oznanenja pripravlja tükajšnje prosvetno drüštvo lepo Zakrajškovo igro: »Prisegam«. O- pozarjamo občinstvo že zdaj na to pri- reditev. Gederovci. V nedeljo, 23. februarja ob 15. (3.) uri bo priredila gasilska četa Krajna v domači šoli veseloigro v dveh dejanjih. To bo najboljše pustno raz- vedrilo za mllade in stare. Zato vabimo vse prijatelje, da nas obiščejo. \y »Repoštav« pri Gradi. Minulo nedeljo je naš fantovski odsek odigral pod vod- stvom g. kaplana igro »Repoštev«. Igro je režiral g. šolski upravitelj iz Krpliv- nika. Igra je bila v šoli Ker so pa šol- ske sobe premajhne, je moralo mnogo ljudi oditi, ker niso imeli prostora. Po- noven dokaz, kako potrebna bi bila tudi pri Gradi že tako zaželjena dvorana. Opeke in nekaj lesa je, kakor pravijo, že pred par leti za to pripravljeno. In to je tudi sedaj, samo da je že opeka vse razmočena in tako sčasoma razpada. Mi farniki se sprašujemo, v kakšen na- men bo ta opeka! Grajski kino v M. Soboti V četrtek, petek in soboto ob običajnih časih, v nedeljo (zniž. cene ob 11.15 uri veseli film „GOSPODIČNA PREDSEDNICAˮ Javor Pal - Kaboš Gyula * V nedeljo in ponedeljek ob obič. časih komedija KITTV in SVETOVNA KONFERENCA Hannelore Schroth Paul Hörbiger Na Pustni torek ob 15.15, ob 17.30, ob 20.30 uri in pepelnično sredo ob 17. 30 in ob 20.30 uri velefilm J „ONA IN NJENIH 100ˮ Poje: Deanne Durbin. Dirigira: Naj- slavnejši dirigent sveta Leopold Sto- kovvski. - Godba: Čajkovski, Wagner, Mozart, Verdi, Liszt. Ganljiva ljubezen do očeta . . . . . Dodatki: Risana šala, „UFAˮ ali „FOX- ovˮ tednik! „Zasužnjeno izvoljeno ljudstvo je ob vodah babilonskih obesilo svoje citre na vrbe in nobena struna ni brenlcnila: Ka- ko bi peli pesmi Siona na tuji zemlji! In prisegli so: Naj se mi i jezik prilepi in prisuši na nebo, če bi kdaj pozabil tebe, Jeruzalem — moja domovina. To je narodna zavednost, ljubezen do domovine in pripravljenost za žrtve. Sa- mo odtod razumemo, da so si zidali novi Sion tako, da so z eno roko zidali, z drugo vihteli meč v obrambo domovine.ˮ (Finžgar: O zlati narodni valuti.) Izpred okrož. sodišča Sovraštvo ga je spravilo v ječo. Že od 1. 1935. je vladalo sovraštvo med sosedoma Doklom Alojzijem in Šešerkom Jurijom v Ženiku pri Gor. Radgoni zaradi meje. Med obema je bilo več pravd, ki jih je Šešerko zgubil in mu je bilo pol posestva prodano na javni dražbi. Dokl in Šcšerko sta se često tudi dejansko spoprijela in se op- sovala ter je tudi večina teh kazenskih zadev končala z obsodbo Šešerka Jurija. Med obema se je zato sosedsko razmerje razvilo v nespravljivo smrtno sovraštvo. Dne 25, nov. 1940. sta, se Dokl in Šešerko ponovno sprla rüdi nekih son- čnic n jabolk. Ob tej priliki je Dokl vrgel v Šešerka kos opeke. Vse to je pri- vedlo Šešerka do sklepa, da mora biti enkrat konec teh neprestanih razprtij s sosedom Doklom in se je odločil, da si sam poišče zadoščenje. Krenil je takoj domov, se nekoliko ohrabril z belim vinom pomešanim s šmarnico, vzel. s seboj staro lovsko puško in prišel tako oborožen pod okno Doklove hiše. Pogle- dal je skozi okno v sobo in ko je ugoto- vil, da je njegov sosed Dokl v hiši, je brez oklevanja pomeril s puško skozi okno in sprožil. Meril je dobro, ker je Dokla zadel naravnost v glavo. Slednji je ná mestu obležal mrtev. Za to svoje težko dejanje se je Šešer- ko zagovarjal pred okrož. sodiščom v M. Soboti in svojo nepremagljive so- vraštvo in jezo bo moral krotiti s 15 letno robijo. Ne pozabite, da imam v največji izbiri in stalno v zalogi radioaparate najboljših znamk šivalne stroje pisalne stroje kolesa in gutne še vse po nizki ceni ŠTIVAN ERNEST Murska Sobota Telefon Štev. 39. 20. februarja 1941. NOVINE 3 Nedelja Jezus ozdravi Slepca. Tisti čas je vzel Jezus dvanajstere ter jim rekel: Glejte, v Jeruzalem gre- mo in spolnilo se bo vse, kar je pisano po prerokih o Sinu človekovem. Izdan bo namreč nevernikom in, ga bodo za- smehovali in bičali in vanj pljüvali; in ko ga bodo bičali, ga bodo umorili, in tretji dan bo vstal. - In oni niso nič od tega umeli; ta beseda jim je bila skri- ta in niso vedeli, kaj je govoril. Ko se je pa bližal Jerihi, je neki slepec sedèl kraj pota in vbogajme prosil. In ko je slišal množico, ki je šla mimo, je vpra- ševal, kaj bi to bilo. Povedali so mu, da gre mimo Jezus iz Nazareta. In za- vpil je: Jezus, Sin Davidov, usmili se me! - Spredaj gredoči so ga svarili, da naj utihne. On pa je še mnogo bolj kričal: Sin Davidov, usmili se me! - Jezus je torej obstála velel, naj ga pripeljejo k njemu. Ko se je približal, ga je vprašal: Kaj hočeš, da naj ti storim? On pa je rekel: Gospod, da spregledam.. • In Jezus mu je rekel: spreglej, tvoja vera te je ozdravila! - V hipu je spregledali, šel za njim in stavil Boga. In vsej ljudstvo je dalo Bogu hvalo, ko je to videlo. (Lk 18, 31—43.) * V današnjem evangeliju napoveduje Jezus apostolom svoje trpljenje. Bliža se postni čas. Post je posebno primeren čas, da premišljujemo Jezusovo trplje- nje. A ni dovolj samo premišljevati, ampak ga moramo tudi posnemati. Kdor hoče hoditi za menoj, naj se odpove samemu sebi in vzame vsak dan svoj križ ter hodi za menoj.ˮ Tako je govo- ril naš božji Zveličar. Te besede se nam zdijo trde. Narava naša si želi le prijetnoga življenja, bra- ni in otresa sé vsakega križa. Vsega neprijetnega se želi znebiti, vse prijet- nost si želi privoščiti. Bog pa pravi ravno nasprotno: če hočemo biti njegovi učenci, moramo svoj križ nositi, pokoro delati; To je düh naše vere, nauk našega, križanoga Zveličanja. Med to pokoro spada tud post. Jezus sam nam je dal tudi v tem lep vzgled: postil se je celih 40 dni. Kako se je postil, nam evangelij natančneje ne po- ve. Morda ni vseh 40 dni nič jedel, ali le kako malenkost. Saj se v püščavi jesti sploh nič ne dobi ali kaj malega. Ni dvoma, da je bil njegov post oster. In po njegovem zgledu je Cerkev vpe- ljala štiridesetdanski post. Cerkev ima pravico postave (zakone) dajati ih jih odpravljati ali olajševati. Da so se v prvih časih krščanstva os- tro postili, je neizpodbitno. Ob post- nih dneh so šele zvečer po sončnem zahodu nekoliko jedli, čez dan pa so bili brez jedi. To je bil post!, Če hočemo biti res kristjani, kristja- ni ne samo po imenu, ampak v resnici, moramo imeti vsaj nekoliko düha, spo- kornosti. Ravno to hoče buditi v nas Cerkev, ko nam predpisuje post. Po bojiščih Na bojiščih ni bilo v preteklem tednu nič izrednega. Tudi izrazitih letalskih napadov ni bilo. Edino) na pomorski promet so bili hudi napadi. Zdi se, da so se že ognjeni zublji raz- širili tudi na SREDOZEMSKO MORJE in takorekoč gori ves sredozemski pro- stor. Malta, Dodekanez ob Turčija Sili- lija in Rhodos so predmet stalnih na- padov angleških in nemških letal. Z Mal- te bi radi Nemci pregnali Angleže, an- gležka letala pa stalno bombardirajo Sicilijo, kjer se je vsedlo nad sto nem- ških bombnikov. Angleško brodovje je priplulo v Genovo, italijansko pristani- šče, kamor so padale nad 1000 kg tež- ke topovske krogle in jim je pomagalo 70 bombnikov. Potem so se pa zopet mirno vrnili nazaj v skalnati Gibraltar, v Genovi je bilo 144 mrtvih in 272 ra- njenih. NA GRŠKEM BOJIŠČU smo tudi pred novo italijansko ofenzivo. Italijani so ves teden napadali, toda Gr- ki so vse napade vzdržali. Po gorovju 2000 m visokem pa se bijejo boji na bajonet. AFRIŠKO BOJIŠČE je več ali manj v znamenju angleškoga napreduvanja. Angleži so že prišli nad 300 km daleč na zahod od Benghazija. Vedeti moramo, da se za Benghazijem začne tisoč km dolga in široka puščava, ki jo morajo angleške čete prehoditi, da pridejo v Tripolis. Zato si morajo an- gleške čete preskrbeti zadostne količine vode, popraviti tanke in pripraviti tudi sveže čete za nadaljüje bojevanje in za- dostne količine benzinskih zalog. Značil- no je tudi, da so se nad Libijo pojavila nemška letala. V Eritreji, Abesiniji in Somaliji so bili obsežni letalski napadi in Angleži stalno napredujejo v italjan- sko Somalijo. Ravno tako napredujejo francoske svobodne čete generala de Gaulla, ki so zasedle tudi znamenito oa zo Kufra. Pisatelj Franc Sal. Finžgar odlikovan ob svoji 70 letnici Menda ga res ni člóveka, ki bi ne poznal spisov Franca Sal. Finžgarja. Njegovi spisi so uvrščeni med knjige vsakega prosvetnega doma, zlasti ro- man „Pod svobodnim soncemˮ, to ve- ličastno povest slovenske svobodoljub- nosti smo z nezadržanim zanimanjom čitali stran za stranjo. In s kakim za- nimanjom smo prebiram njegove „Stri- ceˮ, ki so svoj čas izhajali tudi v „No- vinahˮ v našemi domačem narečju. Prav posèbno velike zasluge pa ima Finžgar na polju naše narodne zavesti, ki jo je glasil na vsaki strani svojih spisov in ogreval s svojim pogumom in neustra- šenostjo Slovenska srca. Kot župnik je bil svojim farnikom vse: dühovni vodja, organizator zadrug,, svetovalec gospo- darskih, rečeh, celó živinozdravnik,vmes pa neumorno izobraževal ljudi. Bil je duhovnik, učitelj in buditelj svojemu narodu. Zato mu je zadnjo soboto ban dr. Natlačen izročil posebno Odlikovanje Jugoslovanske krone IL stopnje, Obe- nem mu je izročil tudi hranilno knji- žico z narodnim darilom banovine in slovenskih avtonomnih mest. Finžgar se je ginjen zahvalil v, lepem govoru g. banu in poudaril, da naj to odlikovanje ne velja njegovi osebi, ampak naj bo to priznanje vsemu slovenskemu narodu in vsem onim, ki, so v trudu in boju, v bedi, in zaničevanju postavljali temelje slovenski kulturi in njeni umetnosti. Tu- di najvišja slov. znanstvena ustanova Akademija znanosti, in umetnosti ga je prištela med svoje člane, mesto Ljub- ljana pa med svoje častne člane. Finžgar je mož dela. O tem ve veliko povedati Mohorjeva družba in njene publikacije in drugi listi. Kljub 70 le- tom še vedno neumorno piše in predava. Sedaj na večer svojega življenja sme Finžgar s ponosom gledati na svojo pot in svoje, z delom izpolnjene življenje, na zrelo žitno polje, ki obeta obilen sad. Zato mu tudi mi, prekmurski Slo- venci, želimo, da bi nam še s, svojo po- gumno in navdüšeno besedo velikokrat povedal in napisal tehtne in zrele bese- de v teh resnih časih. Madjarska manjšina v Jugoslaviji „Reggeli Ujságˮ, glasilo madjarske manjšine v Jugoslaviji, je objavilo v eni izmed svojih številk, zelo zanimive številke o gibanju madjarskega ljudstva V Bački, Banatu in Baranji. Iz objavljene statistike je razvidno, da število rojstev v madjarskih vaseh od leta do leta naglo pada. So vasi, v katerih se je število rojstev zmanjšajo v zadnjih 40 letih za več ko sto procen- tov. Tako je na priliko imela Szenta 1. 1905. 1225 rojstev, 1. 1939. pa samo 628; Toba 1. 1905. 166 rojstev, 1. 1939. le 28; Szaja 1. 1905. 108, 1. 1939. samo 41. V splošnem se je narodno v madjar- skih vaseh in mestih Bačke, Banata in Baranje 1. 1932. 9353 otrok, a 1. 1939. 7438. Ni še treba posebej povdarjati, da število smrti v primeri z rojstvi vedno bolj narašča. Omenjeni list odkrito prizna, da iz- gubijo Madjari na ta način vsako leto prebivalstva za eno srednjo vas. Ne smemo tudi pozabiti, da so to najboga- tejši kraji — prave žitnice z obširnimi posestvi in mnogoglavo živino — a s praznimi zibelkami. Morda pa bodo kedaj pripovedovali pozni rodovi slovanske krvi svojim šte- vilnim vnukom: Nekoč so v donavski kotlini živeli... DROBNE VESTI Angleški padalci v južni Italiji. Po- noči od četrtka na petek se je spusti- la v južni Italiji v Kalabriji, in Lucaniji skupina angleškh padalcev, ki so bili Oboroženi s strojnicami, ročnimi grana- tami z namenom, da pretrgajo in poško- düjejo prometne zveze in Vodne napra- ve v teh krajih. Napravili so precejšnjo škodo, tako da je moral biti ustavljeni ves tovorni promet. Grčija se ne pogaja z nikomer, mar- več se bo vojskovala do konca vojne, ki ji je bila vsiljena; to se pravi vojsko- vala, se bo do končne zmage— prali grška vlada z ozirom na razširjene ve- sti, da je Nemčija posredovala za mir med Grčijo in Italijo. „Bliskoviti sporazumˮ med Sovjetsko zvezo in Japonsko bo v kratkem objav- ljen kakor avgusta lanskega leta med Nemčijo in Sovjeti. Dosedanji najhujši letalski napad an- gleških letal na vdorne luke v Franciji. Zadnjo soboto so angleška letala iz- vedla najhujši napad na nemške vdorne luke ob francoski obali. Na francoski obali so se dvigali visoki oblaki dima, razstrelbe so bile tako močne, da so se tresle hiše im žvenketale šipe na oknih hiš ob angleški obali. Bombardiranje je trajalo nad tri ure. Opazili so nad 17 velikih ognjev. Za en miljon 200 tisoč dolarjev je na- ročila naša držáva v Rusiji bombaža, ki bo, kakor pravijo dospel do konca tega meseca. Angleška vojna mornarica je v zad- njih treh mesecih dobila 20 novih boj- nih ladij in sicer dve, nosilki letal, dve bojni ladji, 5 križark in 11 rušilcev. „Jugoslovani so resnično najboljši vo- jaki v Evropi. Vsi se zavedajo nevarno- sti v katero bi prišli, če bi si nakopali to odlično državo borcev za sovražnika. Zato tudi nihče ne sili in ne drega vanjo s prenaglimi in pretrdimi vzpodbuda- mi,ˮ je dejal v londonskem radiu diplo- mat Lackin. „Jugoslovani spadajo v prvo vrsto najbojevitejših narodov na svetu, to so tudi v pretekli svetovni vojni dokazali. Ljudstvo je strastno svobodoljubno in tudi vojska je prežeta z istim duhom,ˮ je dejal angleški časnikar Garwin. Bivši Španski kralj Alfonz XIII. je v Rimu hudo zbolel in se je bati smrti. »-.. Videl sem v krčmi omizje zares rejenih. In so se izpraševali: Kam je bolje, da pademo? Ali pod tega ali pod onega: na jüg, na sever, na vzhod? Pa je udani' pri sosednji mizi samoten pivec ob mizo: Sram vas bodi! Fej! Če smo možje, nočemo pod nikogar, nika- mor — kvečjemu v grob! če ste pa malopridni hlapci in sužnji, pojdite lizat parklje zemlje lačnemu teletu, ki mu po- nujate svojo svobodno zemljo — za- stonj. Samotni pivec je udaril še enkrat ob mizo, plačal in šel. Srce mi je zavriskalo ob taki narodni zavednosti. Možakarji pri mizi so za čas obmolknili, nato so začeli govoriti o hvalevrednem dviganju cen za živila.ˮ (Finžgar: O zlati narodni valuti.) ♦ ■ ♦ »Prava nacionalna vzgoja je tista, ki «človeka oblikuje po dühovni podobi na- rodov!. In če je v zmedi sedanjih dni ne najde, gre nazaj v zgodovino... Biti sa- memu sebi zvest, je največje dostojan- stvo, do katerega se mora dokopati kak- šen narod. Tega največjega dostojan- stva ne bodo Priborili narodu ljudje, ki jih na prvem mestu diči nezvestoba do narodovih ideal ov.« (Iz govora bana dr. Natlačena.) Dr. Anton Korošec v Martinišču Kakor veter je nekega dne IL 1926. privihral v Martinišče (sedanje, poslop- je uredništva in uprave »Novin«) g. pro- fesor Sever s sporočam, da drági dan pridejo trije Odlični gostje v Soboto na sestanek strankinih zaupnikov in se želijo nastanili pri nas. Napovedani go- stje so bili: Dr. Anton Korošec, vlč. g. Marko Kranjc in prof. Vesenjak. Lahko si mislite, kako smo se raz- veselili takih gostov. Le küharice so preplašeno sklepale roke, nekatere celo nad glavo, češ, kaj in kako naj pripra- vijo tako odličnim gostom. Pa so se le pomirile in lotile dela. Sestanek zaupnikov v nekem mest- nom lokalu je trajal do treh popoldne. Gostje so opravili obed v gostilni in prišli k nam šele proti večera. Zanimali so se za razvoj Martinišča. Ravnatelj zavoda jim je natenčno opisal težavni začetek, še težavnejši razvoj, kakor tu- di svoje načrte za novo poslopje tam nekje blizu gimnazije. To zadnje je dr. Korošec zelo pohvalil, češ, kaj boste tu blizu kolodvora. Zavod mora stati ko- likor mogoče na odprtem kraju. Imeti mora veliko dvorišče in vrt. Danes ima novo Martinišče vse to v zadostni meri. Želel je* videti gojence, ki so se naha- jali, kakor znano, v poslopju stare kat. šole blizu cerkve. Obiskali smo jih, ko so bili najbolj zatopljeni v učenje. Se razume, da ploskanja in živijoi,klicev ni manjkalo. Pozanimal se je za to in ono in na koncu dal nekaj vzpodbudnih na- ukov. Tako je prišel čas za večerjo. Narav- no je, da so se küharice hotele postaviti. Pa glej, dr. Korošec se* mesa in moč- natih jedi sploh ni dotaknil, češ, da ne sme zaradi sladkorne bolezni. Pomilü- vali smo ga, on pa ves vesel reče: »Pa ne mislite, da sem zaraditega kdaj la- čen. Ne. Jem drage stvari, zlasti ze- lenjavo in sadje.« Po večerji smo še dolgo kramljali o tem in onem. Bili smo mnenja, da bi vsi trije prenočili v hotelu, ker pri nas ni bilo mesta. Takrat, še namreč ni bilo novega Martinišča, ampak smo se na- hajali v mali vili, kjer je zdaj tudi tis- karna sv. Družine. Predlaga! sem, da bi naj samo g. profesor Vesenjak šel v hotel, a oba duhovnika, namreč dr. Korošec in g. Kranjc pa bi prenočila pri nas. Pristala sta. Seveda smo imeli le èno sobico prazno, zato se je g. rav- natelj umaknil iz svoje sobe in jo pre- pustil dr. Korošcu. Dragi, dan sta oba maševala pri sestrah v bolnici. * Naj omenim še eno srečanje z dr. Ko- rošcom, a to rabilo v Martinišču, ampak v Beogradu in sicer meseca okt. 1. 1928, ko so v Beogradu zelo slovesno obhajali desetletnice „Prebitja solunske fronte.ˮ Kakor znano, je okt. 1. 1918. srbska armada s pomočjo Francozov in dru- gih Slovanov predrla takozvano solun- sko fronto in zmagoslavno prodirala od juga gori do Beograda in še dalje. V spomin tega res izredno važnega vojaš- koga in nacionalnoga dogodka za Ju- goslavijo je bilo določeno, da se kar mogoče slovesno obhaja desetletnica. Vožnja je bila brezplačna in če si bil zastopnik kake organizacije, si, se z njeno legitimacijo lahko peljal z br- zovlakom v dragem razredu. Skušnjava je torej bila velika in zato smo ji štirje podlegli g. Bajlec, g. prof. Sever, g. Vili Novak in moja malenkost. Pred- stavljali smo prosvetno zvezo v Slov. Krajini seveda je iz dragih delov Slo- venije bilo veliko zastopnikov, kakor tudi vsi slovenski poslanci, razen g, Klekla, ki je bil bolan. Ne bom opisoval velikih slovesnosti v Beogradu. Že na poti tja smo sklenili, da bomo na vsak način obiskali g. mi- nistra dr. Korošca. Po večumem čaka- nju smo prišli v njegovo pisarno. Med drugim nas je vprašal, kako se nam dopade v Beogradu. Med razgovorom je g. Bajlec privlekel aparat, da bi nas vse skupaj fotografiral, pa ta spak ni funkcioniral. Bilo pa je smeha! Pred odhodom gre dr. Korošec v sosedno sobo in kmalu prinese kuverto in jo da enemu rekoč: »Na, to je za vas vse, da se vam bo res dobro godilo v našem Beogradu.« V kuverti so bili štirje tisočaki. Za vsakega eden. Radoha J. 4 NOVINE 20. februarja 1941. Družba sv. Rafaela naznanja: Od ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje je pod jbr. 2407. od 30. januarja 1941. prejela dopis, da je nem- ško ministrstvo za gospodarstvo odob- rilo, da smejo naši delavci vse prihran- ke iz 1940. leta naenkrat poslati do- mov. Držati se pa morajo predpisa, kot so ga dobili lani in ki zahteva, da mo- rajo na min. javiti: 1. kje so delali. 2. kje je njihov denar shranjen. 3. vsota. 4. kam naj denar pošljejo. Pošta Gomboc Marija, Večeslavci. Mi smo vam pošiljali Novine v Nemčijo od 1. septembra do 31. decembra 1940. leta, to je štiri mesece. Plačali ste 28.- din in s tem je ta štirimesečna naročnina plačana. Mi smo plačali delavce v tis- karni, poštnino in vam Novine vse štiri mesece redno pošiljali in ni naša kriv- da, če jih niste dobili. Takrat bi morali javiti, da jih ne dobivate, ne pa sedaj. —R. Š., Kovačevci. Obrnite se na g. Urednika v Soboti. — Farkaš Terezija, Strehovci vašemu sinu Francu in sne- hi Gizdi ne pošiljamo Novin po novem letu, ker ne vemo za njeva. Upajmo, da se kdaj le oglasita. — Bokan Ludvik, Dolič. Bratu Antonu smo pošiljali No- vine v Nemčijo lansko celo leto. Dolga je 79.- din; letos več ne Pošiljamo. — Činč Jožef, Petanjci. Za Sukič Leopolda nas niste obvestili, da je imel tudi No- vine. Tako je sedaj račun poravnan. Le- tos dobite samo ví brezplačno, ostala dva ne, ker imajo listi novega lastnika. Vsem občinam, žandarm. postajam, združbi trgovcev, združbi obrtnikov in združbi gost. podjetij v Murski Soboti. Opozarjamo naslov na odredbo kra- ljevske banske uprave z dne 14.1.1941. VIII-k št. 106-411 razglašeno v Slüž. Listu z dne 18. 1. 1941. št. 6-49 s katero so določeni kosmati zaslužki v trgovini na drobno za predmete, ki spadajo pod kontrolo cen na drobno, za celo ba- novino. S to odredbo je razveljavljena odredba sreskega načelstva z dne 30. X. 1940. št. 9551-56-40. s katero je bil določen maksimalni zaslužek pri trgo- vanju na drobno za mursko-soboški srez. Kosmati zaslüžki, ki jih določa odredba kraljevske banske uprave, se nekoliko razlikuje od zaslužkov, ki jih je določila odločba sreskega načelstva in Sicer je kosmati zaslužek pri nekate- rih predmetih nekoliko večji. Pripominjam, da maksimalni zaslužek določen v členu 2. toč. 1.) odredbe ne velja za vse vrste moke in zdroba, ker so prodajne cene pšenične moke maksi- mirane ter se preko maksimirane cene ne sme prodajati, za koruzno moko in zdrob pa je z odredbo kraljevske ban- ske uprave z dne 13. I. 1941. VIII-k št. 1882-401 Sl. list 7-59-1941, določen pri prodaji na drobno maksimalni zaslužek 10%. Prekršek odredbe se kaznuje po čl. 9 uredbe o pobijanju draginje in brez- vestne špekulacije. Vse trgovce pozivam, da se pri pro- daji na drobno držijo točno maksimira- nih brutto zaslužkov. Vsak prekršek se bo strogo kaznoval. Žandarm. in obč. organom pa naro- čam, da budno pazijo, da se maksimalni brutto zaslüžki ne bodo prekoračevali in da vsak primer prekoračenja ovadijo sreskemu načelstvu. Sreski načelnik: Dr. Bratina, s. r. Vsem občinam, gospodarskim zadrugam, kmečko-nadaljevalnim šolam, selekcij- skim društvom, K. Z. Kraljevska banska uprava priredi skupno s SKO, KZ, Zadružno zvezo, Go- spodarsko zvezo in Kmetijsko zbornico 2 dnevni tečaj za zadružne funkcionarje pri kmetijskih zadrugah po sledečem programu: Četrtek 20 februarja: Od 8 do' 9 ure: Temeljni pogoji za uspešno zadružno delo; od 9 do 11 ure Zadružni zakon; od 11 do 13 ure: Vodstvo produktov-, nih zadrug z gospodarske plati in nji- hova vključitev v današnji gospodarski sistem. j Petek 21. februarja: Od 8 do 101 ure: Zadružna organizaci- ja glavnih panog kmetijske produkcije v okraju in sodelovanje tega zadružni- štva s centralami; od 10 do 12 ure: Blagovno zadružni- štvo, kmetijska produkcije in prehrana. Tečaj se vrši v M. Soboti, v Prosvet- nem domu (poleg katoliške cerkve). Ob 7.45 uri morajo biti vsi tečajniki na me- stu oba dneva. Udeleženci, ki ostanejo preko noči tu, dobe lahko prenočišče v Delavskem do- mu po, din 4.-. Siromašnejšim bo kril te stroške in stroške za navadno domače kosilo po predavanji^ prvi dan in za za- jutrek drugi dan sreski kmetijski odbor, v kolikor ne bi mogle dati posamezni- kom manjše podpore organizacije same. Organizirajte zato čim številnejšo ude- ležbo zlasti onih mladih ljudi, ki kažejo zanimanje in imajo voljo pozneje sodelo- vati pri prepotrebnih zadružnih pokre- tih, dvorana je pa tudi dovolj prostorna. Da se more potrebno uredili za pre- nočišče in prehrano, prijavite po mož- nosti imenoma, če ne pa Vsaj število onih udeležencev, ki žele skupno preno- čišče in prehrano ter posebej še onih, ki kot siromašnejši žele oboje brezplač- no. Pri odhodu za ta tečaj izročite one- mu, za katerega naj bi kril SKO pre- nočišče in prehrano, malo Potrdilo. Sreski načelnik: Dr. Bratina, s. r. PREDNO SI KUPITE kolo, radio aparat, šivalni stroj oglejte si našo veliko zalogo NISKE CENE Fink Leopoldina ♦ M. Sobota Osrednja kmetijska blagovna Zadrugo v MURSKI SOBOTI kupuje pšenico in rž ter soržico za mur- skosoboško občino in sreski prehranje- valni odbor po najvišjih od oblasti do- voljenih cenah. Kupuje tudi po najvišjih dnevnih cenah vse poljske pridelke, krompir, živino, svinje, nabavlja za svo- je člane in članice zadruge vse 'kmetij- sko orodje, umetna gnojila, cement, ap- no, stavbni les, deske, late in vse lesne izdelke. Za novo sezono prinašamo RADIO - APARATE Minerva, Orion, Körting, Sachsen- werkf Hornyphon, Menile, Braun, Graetz, Z dvolètnim jamstvom. Baterijski aparati so opremljeni z D elektrorikami, delujejo brez a k u m u 1 a t o r j a. Predvajanje aparatov brezobvezno! Ceniki franko. DOLGOROČNO ODPLAČILO! R AD I O NEMEC MURSKA SOBOTA Radi smrti lončarja se ODDA V NAJEM LONČARIJA v živahnem prometnem kraju. Naslov zvedite v našem uredništvu. K ODAJI JE 8 kat.- Oralov vinograda zemlje v Te- šanovcih, občina Martjanci. Vsa Zem- lja leži v enem samem komadu, na le- pem prijaznom bregu, lepa sončna lega, zaščite!«, peroti severu, prvovrstna zem- ljá za naložite v cepljenih goric ali sa- donosnika. Na bregu raste prvovrstno Cepljeno vino in plemenito sadje. Radi lepega položaje, dobre ceste, obdelava prav íahta. Odda se samo enemu kupcu alí se pá razpárcelira na parcele po pol orala. Plačilni pogoji ugodni! Več pove iz prijaznosti g. Vlačene Flisar, župan občine Martjanci. PREKOSNICE Rekrut Marko. Dolinski Marko je bio rekrut, šajkača se njemi je-poškalila na vüha i je stao pred kaplarom kak küp nesreče. Kaplar: »Če bi ti Marko bio tak debeli kak si beda- sti, bi sobočki vlak 3 dni okoli tebe vozo.« REDILO ZA SVINJE, tisočkrat preizkušenl prašek za svinje, ki vse- buje tudi ribjo moko, naglo redi Vaše svinje in jih dela odporne proti boleznim. I paket 8 din. t kg 25 din, po pošti s povzetjem 15, oz. 35 din. Dobi se v lekarni pri „ZAMÓRCU“, Maribor, Gosposka ul. 12. RAZŠIRJAJTE IN PODPIRAJTE „NOVINEˮ MATIJA MALEŠIČ: Kruh POVEST SLOVENSKE KRAJINE „Oho!ˮ Ritoperjev obraz je jezen in mračen. »Kedaj je še kdo videl kosca, ki je tako mendral lepo deteljo?ˮ Ivan se ne zmeni za njegove besede. „Hočeš, da odtegnemo od dogovorje- ne plače škodo?ˮ Kaj mar Ivanu plača in Škoda! „Ilonka, Ilonka!ˮ Ves zasopel izgovar- ja ljübljeno ime. Ko. da mu je tesno v grlu, ko da Prihaja glas iz dna srca in ga je sram pred ljudmi. Vsa plaha je Ilonka. Z roke v roko preklada culi in povešava pogled. Ilonka, ali ne vidiš, kaj govore Iva- nove oči? Ali ne slutiš, kaj poje Ivano- vo srce? Ali ni niti lepega pogleda za- slüžilo njegovo hrepenenje in trpljenje? „Ilonka!ˮ Lep in močan stoji pred njo in pesem v njegovih očeh je lepša ko pesem škrjančka, ki se dviga z ze- lene strmi. Vsa kri plane Ilonki v lica. Ko da se ji vrti v glavi, poveša pogled in se v zadregi umika za Anuškin hrbet. Ivan ji moli desnico, pa mu je ne stisne. „Božje sonce, Ilonka! Kaj______kaj naj to pomeni?ˮ se trga bolestno iz Ivano- vega grla. „Mati in Lizika ti pošilata...ˮ še- peče Ilonka in mu položi pred noge čülo, ki je večja ko njena. Pogleda ne dvigne k Ivanovim očem. „Niti roke mi ne podaš?ˮ Vsi opazijo čudno Ilonkino vedenje. Veren, ji nudi roko, Andraž se je že z vsemi pozdravu in čaka prilike, da jo pozdravi. „Zdrav!ˮ iztisne komaj slišno Ilonka, mu ponüdi desnico in siloma dvigne pogled. „Ilonka...ˮ Krčevito ji stisne Ivan desnico in skuša predreti s pogledi v njeno srce. Samo za hipec ga poboža njen pogled. Toliko žalosti in toliko bridkosti je v njenih očeh, da Ivana pretrese. „Za božjo voljo, Ilonka, kaj... kaj se je zgodilo? Povej!ˮ Krčevito vztrepeta Ilonka in izvije svojo desnico iz objema Ivanovih rok. Oči zabliščijo v grenkih, prelepih sol- zah. Pozabi pozdraviti Verena, Andraša, Gezo, Horvata. Pogrebi svojo culo in steče po poti za Časarjem, ko da išče pri njem zavetja. Ko od strele zadet stoji Ivan. Pred očmi se mu vse zamegli. To je torej tisti trenutek, o katerem je sanjal ves ta dolgi, dolgi čas? ‘ Joče Ilonka in teče, teče, da ubeži pred njim. Ohlapno više roke ob telesu, sklenje- na je glava, grenkoba sili v grlo, vse temno mrgoli pred očmi. „Kdo je kosil ta red?ˮ vprašuje Ri- toper., „Geza!ˮ pojasnjuje Horvat. „Vtika se z neverjetne vnemo v dela, ki jih ne razume in ki mu jih ni treba delati!ˮ „Jaz... jaz?ˮ Ves rdeč je Geza in v zadregi. „O, ni res! Nisem ga jaz kosil. Ivan ga je! To pot sva zamenja- le.ˮ „Saj sem si mislil.ˮ Zloben smehljaj obkroži Ritoperjeva usta. „Ali tako ko- siš tudi na očetovih njivah tam okoli Puconc?ˮ Ko da ne vprašuje njega, se ne gane Ivan, „Ne verjamem! Pognal bi ga z grün- ta vkljub njegovim dolarjem. Ivan stoji in ga ne čuje. „Ta red bomo še enkrat kosili, hočem reči, popravili bomo, kolikor se sploh more popraviti po takem koscu.ˮ Vsi ostrmijo in se ozrejo na Ivana. Na Ivanovem obrazu ni vidèti, da bi razumel, kaj zahteva Ritoper od njega. Kaj more biti večja sramota koscu? „He, gospod Sukič mlajši!ˮ še vedno igre zloben posmeh na Ritoperjevem obrazu. „Ali danes ne bomo več vzeli kose v roke?ˮ Ivan ga raztreseno pogleda. „Ob očetovih dolarjih lahko posta- vaš, ob Ritoperjevem kruhu je treba delati!ˮ Silen srd zagori, v Ivanovih očeh. „Kaj Vam mar očetovi dolarji?ˮ Pravzaprav nič! Moj kruh mi pa menda sme biti mar? Ali dovoliš?ˮ „Vaš kruh ...ˮ bruhne sovražno in zaničevalno Ivan, pograbi culo in gre po poti proti marofu. „To se pravi...ˮ Zloben posmeh iz- gine z Ritoperjevega obraza. „Bomo podpisano pogodbo prelomiti in najeli iz očetovih dolarjev enakovrednega delav- ca namesto sebe?ˮ Ivan gre mimo Ritoperja, pljune pre- denj in ga s plamtečim sovraštvom po- gleda. „Kakor veš in znaš! Kdor ima bogato- ga očeta, si lahko privošči, drugi si ne morejo. Ilonka na primer...ˮ „Ne izgovarjajte tega iména vi... Vi, ki ste jo premotiti, da se Vam je zapisala.ˮ „Ostane pa le! Ne bo ji dolgočasno! Dosti jih je, ki jim lepa dekleta uga- ja jo!ˮ Ko da bi ga pribil k tlom, obstane Ivan in ko da se je, šele sedaj zavedel, kaj dela. Ozre se na Verena, pogleda po Andražu, po Gezi, po Horvatu, po dru- gih koscih, ki radovedno opazujejo Ri- toperja in njega. „Pogodbe ne prelomi, ker nima kdo zanjo plačati stroškov. Ostane, na to prisežem!ˮ Silen boj bije Ivan. Z rok mu zdrsi cula, v vročim mu bega pogled po kos- cih, bega mu za Ilonko. „Mislim,’da sta sprta z Ilonko, če- mu bi ostajal tu, če oče lahko plača stroške za prelomijeno pogodbo? Rito- perjev kruh pravzaprav ni za takih bogatinov sinove...ˮ „O...ˮ se iztrga Ivanu grgraje iz grla. Naglo stopi proti Ritoperju. Veren in Andraž in Geza priskočijo in ga zadrže. „Čemu me zbadate?ˮ „Čemu se mi upiraš, ki ješ moj kruh? Saj lahko greš, jokat ne bom za teboj.ˮ V vročici, blodijo Ivanovi pogledi po koscih, sprašüjejo Andraša, sprašujejo Gezo, prosijo Verena. „Če pa ostaneš, mi boš pokoren in mi ne boš ugovarjal v ničemer!ˮ Ivan išče s pogledi pomoči in izhodá, pá ga ne najde. „Ali popraviš red, ki bi. se ga sramo- val dvanajstletni kosec in vsaka žen- ska?ˮ Rdečica zalijé Ivanova lica, vse rdeče so njegove oči. Išče, išče s pogledom pomoči in izhoda. Ilonka spe proti marofu, polne oči bisernih solz ima, telo ji drgeta v joku... O svet, ti lepi, sončni, beli svet, ali vidiš, ali čutiš, ali slutiš? Veren, An- draž, Geza, Horvat, kosci, ali razume te, ali razumete? Strese se Ivan in povesi pogled. Skru- šenih, opotekajočih se korakov korači po culo, jo položi na pokošeni red in stopa po svojo koso. Ali si to ti, Ivan? Ponosni, neuklonljivi, trmasti Sukičev Ivan?! Zloben smehljaj igra na Ritoperjevem obrazu. (V drugo naprej.) Tiskarna sv. Družine v M. Soboti: Klekl Jožef, župn. v p. Izdaja: Katoliško tiskovno društvo v Slov. Krajini Urejuje: Matija Balažic