OBČINE SV. ANDRAŽ V SLOVENSKIH GC ICAH Vitomarci, oktober 2010 7 Št. 36 l^l M^*;.. i*"® K ^ - M jI <'f ' Ji !ic< * A i* ; mi ..11 u mmH: -v, ■ ■;■!• ^ - . - ' «gases C ... m 1 ■ ■ fig^ ■ ■■ i'; - . <"■■> ■ h_V ' ZASADITEV STARE TRTE UREDNIŠTVO Napovednik dogodkov: 10.10. - lokalne volitve 2010 oktober - izlet v Kočevje na državno prvenstvo v pikadu 27. 11. - 11. občinski praznik 28. 11. - farno žegnanje Iz vsebine Župan....................................................... 4 Občinski svet in odbori.......................... 7 Občinska uprava..................................... 9 Društva.................................................... 10 Šola in vrtec............................................. 18 Ostali prispevki ....................................... 21 Povedali so nam.........................................26 Kronika kraja ............................................. 27 Razvedrilo............................................... 29 Uradni vestnik.........................................30 Informacije o izidu naslednje redne številke boste prejeli od novega uredniškega odbora. Prispevke pošljite v digitalni obliki na CD-ju, disketi ali na e-mail: info@sv-andraz.si * Prispevke opremite z imenom avtorja, * fotografije opremite z naslovi, datumom in imenom avtorja fotografije. Fotografije pripnite prosim kot .jpg format, ne kopirajte jih v wordov dokument. Prispevke in fotografije za naslednjo številko pošiljajte sproti. Kolofon Uredništvo si pridržuje pravico spremembe naslovov, izbire in krajšanja člankov. Prispevki izražajo izključno mnenje njihovih avtorjev in ne nujno tudi uredniškega odbora. Izdajatelj: Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah Lektoriranje: Tanja Gregorič Za izdajo odgovoren: Franci Krepša Naklada: 400 izvodov Tisk: Grafis Glasilo Novice občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 376. - 3 - ŽUPAN Drage volivke, spoštovani volivci Ker smo že v septembru in so se temperature dokaj normalizirale, smo letos najverjetneje ušli hujšim neurjem, poplavam in toči, potem ko nam v preteklih dveh letih te ujme niso prizanesle. Prav tako kot se počasi izteka poletje, se (hvala bogu) izteka tudi obdobje tega štiriletnega mandata. Res je, da tudi prvi in drugi mandat nista bila enostavna - spotikanja, nagajanja, najrazličnejše prijave in ovadbe so bile vsakodnevna stalnica. Vendar smo vse te »nevšečnosti« premagovali. Situacijo smo obvladovali predvsem zato, ker smo skoraj vsi, ki smo bili izvoljeni, imeli pred seboj en sam, skupni cilj - razvoj in napredek občine Sveti Andraž! Z večino svetnikov in občinsko upravo prvih dveh mandatov smo vso svojo energijo vlagali v to, da čim prej dohitimo tiste, ki so bili z razvojem nekoliko pred nami. Po moji oceni smo bili pri tem kar uspešni, saj smo zaključili veliko investicij, ki so zaznamovale preteklo obdobje. Na zadnjih volitvah pa se je pozitivna smer razmišljanja na žalost obrnila, saj je večina izvoljenih svetnikov ni prav doumela svojega poslanstva. Ob tem ko so se radi pohvalili z visoko izobraženostjo večine izvoljenih, pa jim je pri njihovem odločanju, velikokrat manjkalo zdrave kmečke pameti, kot temu radi rečemo. Trezno presojo jim je zameglil en sam (njihov) cilj, to je za vsako ceno zrušiti župana! Da jim je bilo to glavno vodilo v tem mandatu, potrjuje izjava enega od njih, ko mi je na eni prvih sej zabrusil: »Ni pomembno, če se v tem mandatu kaj naredi ali ne, glavno je, da ti padeš!« Vse to je vodilo do tega, da so se skozi vsa štiri leta ponavljale iste zgodbe, in sicer nepotrjeni proračuni, prijave na različne inšpekcijske naslove s strani nekaterih članov občinskega sveta, neokusni dopisi, namerna povzročanja materialne škode, razne tožbe ... Vse to in še na desetine manjših zadev, ki jih nimam možnosti naštevati, je zelo oviralo delovanje in funkcioniranje občine. Prepričan sem, da bi zmogli precej več, če bi se lahko občinska uprava z mano na čelu v celoti posvetila pripravi novih projektov, ki bi prispevali k hitrejšemu razvoju. Tako pa smo se morali ukvarjati z reševanjem nerazumnih in občini škodljivih odločitev, ki jih je sprejemala večina svetnikov in s tem močno zavirala razvoj in napredek. Kljub vsem naštetim in nenaštetim težavam in nevšečnostim nam je uspelo v celoti odplačati še vse odprte obveznosti za našo največjo investicijo - šolo, vrtec in telovadnico. Uspelo nam je razširiti, preplastiti oziroma na novo zgraditi preko 6 km cest in skoraj 400 m pločnika z razsvetljavo, za kar smo odšteli skoraj 960.000 eur. Od tega je uspelo občinski upravi na razpisu pridobiti dobrih 600.000 EUR evropskih sredstev. To investicijo smo pred kratkim zaključili, ceste pa predali namenu. Zelo sem vesel da smo bili uspešni na razpisu, na katerem smo se potegovali za sofinanciranje gradnje večnamenske dvorane pri gasilskem domu. V preteklih dneh smo namreč prejeli sklep o sofinanciranju. Sledi postopek za izbiro izvajalca, ki bo izbran v približno dveh mesecih. Investicija je ocenjena na okrog 760.000 eur. Zajema rušenje obstoječe dvorane, gradnjo nove, ki bo širša za dobre 4 m, ureditev sanitarij, kuhinje, odra in pododrja in dovozne ceste s parkirišči v ozadju. V prvem nadstropju novega objekta bodo prostori, ki jih bodo lahko uporabljala občinska društva. V sklopu tega bo zgrajeno tudi eno občinsko stanovanje. Po volitvah ki so pred nami, nas v naslednjih letih čaka še veliko pomembnih in potrebnih projektov. Pomembnejša med njimi sta dokončanje kanalizacije in gradnja pločnika skozi Vitomarce. Sledi ureditev okolice cerkve z ureditvijo parkirišč pod cerkvijo, o čemer že tečejo pogovori z župnikom in drugimi predstavniki cerkve. Po obnovi kličejo tudi ceste v Drbetincih, Vitomarški vasi, Novincih, Veselem griču ... Sledi ureditev zobozdravstvene ambulante v prostorih šole - za pridobitev oziroma podelitev koncesije zobozdravniku imamo priznanega 0,7 delovnega mesta, potrebujemo pa še 0,3, o tem se dogovarjava z županom občine Juršinci Alojzom Kaučičem. Napovedana je ureditev trgovine v sklopu zadruge oziroma v njenih prostorih. Po zagotovilih vodstva Kmetijske zadruge Ptuj teče pridobivanje dovoljenj za dograditev oziroma preureditev objekta. Ob vsem naštetem čaka na izvedbo še veliko manjših, a prav tako pomembnih projektov. Na koncu tega svojega prispevka moram posebej poudariti, da sem zelo srečen in zadovoljen, da so se v zadnjem letu ali dveh odnosi med vsemi občani Svetega Andraža zelo izboljšali. Prav je, da smo vsi skupaj spoznali, da prepiranje za oslovo senco ne vodi nikamor in da je skrajni čas, da vsi skupaj naredimo čim več dobrega za naš kraj - našo občino, torej za nas. Potrudimo se - vsak po svojih močeh, da tega volitve, ki so pred nami, spet ne pokvarijo! Župan Franci Krepša - 4 - PRIMERJAVA INVESTICIJSKIH VLAGANJ V ČASU KS IN OBČINE SV. ANDRAŽ V SLOVENSKIH GORICAH (I., II. in iii. mandat župana Francija Krepša) Tretji mandat - torej 12-letno obdobje, odkar nam je uspelo pridobiti samostojno občino je tako rekoč za nami. Kaj vse se je v tem času dogajalo na področju razvoja in napredka, torej na področju investicij, vam bom poskušal na kratko nanizati v nadaljevanju. Moje globoko prepričanje je, da so edino investicije pravi pokazateljuspešnosti posameznih obdobij. Res je, da imamo manjše občine na razpolag manj denarja, res pa je tudi, da pa s tem denarjem razpolagamo sami in denar v celoti ostane pri nas. Dejstvo je, če se denar deli v večjih centrih, pridejo v obrobne predele samo drobtine. V nadaljevanju je ta trditev tudi potrjena. Otvoritev ceste v Hvaletincih Spodnje primerjave kažejo kakšna so bila vlaganja po posameznih obdobjih, tudi v času, ko smo bili še del naše predhodne občine Desternik-Trno-vska vas. OBČINA DESTERNIK - TRNOVSKA VAS (Krajevna skupnost Sveti Andraž ; 1995-1998) Investicijska vlaganja bivše KS Vitomarci v okviru občine De-strnik za obdobje 1995-1998 so znašala 64.434.014 sit, oz. (268.475,00 eurov). Otvoritev ceste v Drbetincih - 5 - Cesta Drbetlncl-Vltomarcl OBČINA SV. ANDRAŽ V SLOV. GORICAH - prvi mandat (19992002) Investicijska vlaganja v občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah za obdobje 1999-2002 so skupaj znašala 273.123.052 SIT oz. 1.138.012,00 eurov, kar je štirikrat več, kot je bilo teh sredstev v štiriletnem obdobju krajevne skupnosti od 1995-1998. OBČINA SV. ANDRAŽ V SLOV. GORICAH - drugi mandat (20022006) V drugem mandatnem obdobju od 2002-2006, katero je bilo javna razsvetljava, izgradnja vodovoda, kanalizacija, prireditveni prostor pri igrišču, obnova kulturnih spomenikov, projektne dokumentacije ... Cesta Rjavci-Gibina Cesta na Ostragovo investicijsko najbolj bogato, so investicije znašale 820.363.487 SIT oz. 3.418.181,00 eurov, kar je enajstkrat več, kot je bilo teh sredstev v štiriletnem obdobju krajevne skupnosti in trikrat več kot v prvem mandatu občine. V tem mandatu smo zgradili šolo, vrtec in telovadnico. OBČINA SV. ANDRAŽ V SLOV. GORICAH - tretji mandat (2006-2010) V sedanjem mandatu je namenjeno za nove investicije in projektne dokumentacije 1.076.000,00 eurov. Poudariti je potrebno, da smo na razpisih uspeli pridobiti dobrih 600.000,00 eurov nepovratnih evropskih sredstev. Poleg tega smo odplačali še 302.000,00 eurov odprtih obveznosti za šolo. Glavnina tega denarja, okrog 973.000,00 eurov, je bila vložena v izgradnjo cest in pločnika, preostanek pa predstavljajo manjše investicije kot so; Morala bi se narediti tudi cesta na »veseli grič«, a je žal ne bo, saj svetniki niso hoteli potrditi zaključnega računa za lansko leto, kar pa je pogoj za Plato pri Igrišču pridobitev oziroma najetje v proračunu načrtovanega kredita v višini 40.000,00 Eurov. Predračunska vrednost te ceste je bila 80.000,00 €. Župan Franci Krepša - 6 - OBČINSKI SVET IN ODBORI POVZETKI SEJ POVZETEK 9. KORESPON-DENČNE SEJE OBČINSKEGA SVETA Na 9. korespondenčni seji so občinski svetniki sprejeli Letni program športa, na podlagi katerega je vsako leto izveden razpis za programe športnih društev. Za ta namen je bilo v letošnjem proračunu rezerviranih 7.571,00 EUR. Za ostala društva, ki si sredstva prav tako pridobivajo s prijavo na razpise, je bilo v skladu z Letnim programom kulture namenjenih 9.713,00 eur. POVZETEK 25. REDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA Na 25. redni seji so svetniki obravnavali doslej najbolj obsežni dnevni red s kar 17 točkami in v štirih urah in pol so njihovo uspešno obravnavo sklenili. Od pomembnejših zadev naj izpostavimo predstavitev poročila nadzornega odbora o opravljenem nadzoru zaključnega računa za leto 2009, ki ga je podala predsednica nadzornega odbora Albina Druzovič z ugotovitvami, da pri nadzoru ni bilo ugotovljenih bistvenih nepravilnosti. Splošno mnenje razpravljavcev Marjana Gaveza in Darka Rojsa na to temo je bilo, da župan vsako leto po svoje prerazporedi preveč sredstev in se zaradi tega ne realizirajo zadeve, ki so dogovorjene po potrjenem proračunu. Ob tem sicer vedo, da ne gre za nepravilnosti, kaže pa na neučinkovitost župana in občinske uprave, saj se v teh letih le plačujejo krediti in zadeve za nazaj. Po burni razpravi nato v naslednji točki zaključni račun ni bil potrjen, saj je Marjan Gavez glasoval proti, Darko Rojs za, ostali pa niso glasovali. Župan je po tem svetnikom očital, da ravnajo neodgovorno, ker zavirajo razvoj kraja, in da je s tem, ko niso potrdili zaključnega računa, onemogočeno zadolževanje, predvsem za cesto Veseli grič. Pri tem je Marjan Gavez dodal, da zaključnega računa ni potrdil ravno zaradi tega, da se občina ne bi še bolj zadolžila. Pri naslednjih točkah so svetniki brez burnih razprav potrdili oceno in poročilo o izvajanju Programa varnosti Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah za leto 2009 in Program varnosti Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah 2010. Ob tem je Marjan Gavez izpostavil katastrofalno stanje regionalne ceste pod Mužami, ki je zelo nevarna. Pri naslednjih treh točkah je beseda tekla o javni službi oskrbe s pitno vodo, ki so jo občine dolžne urediti. Po besedah strokovnjaka Žana Oplotnika z Inštituta za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor je najboljša rešitev podelitev koncesije izvajalcem na podlagi razpisa, saj bi se tako znižali stroški. Strošek bo v vsakem primeru višji, v najslabšem primeru za 25 %. Občinski svetniki so tako sprejeli Osnutek Odloka o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v Občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah in Osnutek Odloka o predmetu in pogojih za dodelitev koncesije za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v Občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah in ugotovili, da sta primerna za drugo obravnavo. Prav tako so potrdili Poslovni načrt izvajanja dejavnosti obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v Občini Sveti Andraž. Nadalje so svetniki v drugo obravnavali Predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi Javnega vzgojno-izobraževalnega in vzgojno-varstvenega zavoda Osnovna šola Cerkve-njak-Vitomarci, saj prvega predloga niso potrdili zaradi neenakopravne zastopanosti predstavnikov matične in podružnične šole. Po obrazložitvi ravnatelja Mirka Žmavca in predsednice sveta zavoda Cvetke Bezjak so bili delavci podružnične osnovne šole pozvani k sodelovanju, vendar ni bil podan noben njihov predlog. Pri naslednji točki so svetniki obravnavali Osnutek Pravilnika o najemu dvoran, telovadnic, sejnih sob in ostalih prostorov v Občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah, ki ga je predlagal Darko Rojs, da se poenotijo kriteriji za najem. Zdaj namreč nekatera društva plačujejo za uporabo telovadnice, za uporabo dvorane pa ne. Župan je predlagal, da pravilnik ponovno preuči pristojni odbor, saj ob ukinitvi najema ne bi prejeli zadostnih sredstev niti za poplačilo nadzora ob uporabi. Prav tako naj bi obstajali dokazi, da je kud Vitomarci vlagal v obnovo in postavitev odra, pri čemer je bil sprejet dogovor, da lahko oder uporablja brez plačila. Svetniki so se dogovorili, da bo zadevo ponovno obravnaval pristojni odbor, da bodo razjasnjene vse okoliščine. Pri naslednjih točki so svetniki brez pripomb sprejeli novi Pravilnik o sofinanciranju - 7 - OBČINSKI SVET IN ODBORI izvajalcev programov letnega program športa v Občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Predlog Sklepa o delni povrnitvi stroškov volilne kampanje in podali soglasje kandidatu za direktorja Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Ob zaključku seje so bili podani še nekatere pobude in vprašanja. Darko Rojs je predlagal, da se v križišču pri Pavlasu v smeri Pesniške doline namestijo table z napisom Ptuj in ac, v nasprotni smeri pa tabla z napisom Cerkvenjak. Ro-svito Druzovič je predvsem zanimalo, na koliko razpisov se je občina letos že prijavila in kako daleč je postopek prodaje stanovanj. Pri tem je župan pojasnil, da se je občina prijavila s projektom obnove večnamenske (nekdanje gasilske) dvorane, glede stanovanj pa je odgovoril, da se bolj nagiba k temu, da se blok pred prodajo primerno uredi. Simon Druzovič je dobil pritrdilen odgovor na vprašanje, ali je že možna priključitev na kanalizacijo za gospodinjstva v bližini čistilne naprave pri osnovni šoli. Prav tako ga je zanimal rezultat razpisa za večnamensko dvorano, na kar je župan odgovoril, da odgovor še ni prispel. Helena Čuček je kot že na več sejah vprašala, ali bo kmalu urejeno ozvočenje pokopališča. Župan je pojasnil, da bo to urejeno. Marjana Gaveza je zanimalo, kdo je prejel brezplačni stre- hi, ki sta bili obljubljeni po toči, in kako daleč je z obljubljeno izgradnjo trgovine pri Kmetijski zadrugi. Župan je pojasnil, da strehe ni dobil še nihče, da pa so bili od centra za socialno delo podani predlogi in da bo mogoče namesto dveh večjih streh pokriti štiri manjše. Glede trgovine pa je odgovoril, da smo v februarju o zadevi povprašali Kmetijsko zadrugo in odgovorila je, da gradnjo načrtuje. POVZETEK 10. REDNE SEJE ODBORA ZA NEGOSPODARSTVO V začetku julija so se odborniki sestali na 10. redni seji Odbora za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah, na katero so bili povabljeni tudi predsedniki vseh društev v občini, da se jim predstavijo javni razpisi in se razjasni na- jem večnamenske dvorane. Pri predstavitvi javnih razpisov je predsednik odbora Darko Rojs povedal, da je z uvrstitvijo točke na dnevni red želel društva dodatno obvestiti o razpisih, saj se v preteklih letih niso vsa prijavljala nanje, čeprav bi se lahko. Poleg tega je podal poročilo o uspešnosti odbora, ki kaže, da je bil odbor najbolj aktiven - napredek je viden, saj je sam z vsakoletnimi amandmaji uspešno predlagal povišanje postavk za društva. Od leta 2005 do leta 2009 so se sredstva za društva tako povečala za 86 %. Ugotavlja, da se je izboljšalo tudi sodelovanje med društvi. Po dolgi in široki razpravi o Predlogu Pravilnika o najemu dvoran, telovadnic, sejnih sob in ostalih prostorov v Občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah, kjer so bile predlagane različne možnosti, so se odborniki na koncu dogovorili, da se predlog popravi tako, da so domača društva v celoti oproščena najemnin, s čimer so bila društva vidno zadovoljna. Na koncu seje sta predsednik pgd Franc Šoštarič in predsednica rk Angela Forštne-rič predstavila še predlog za nakup polavtomatskega defi-brilatorja, ki je lahko v veliko pomoč pri srčnih zastojih. Vsi prisotni so se s predlogom strinjali, predsednik KUD-a Milan Černel pa je predlagal, da bi v okviru KUD-a dobrodelno odigrali predstavo in z zbranimi prispevki kupili še en defibrilator. S tem se je na veselje vseh končala uspešna in konstruktivna seja. - 8 - OBČINSKA UPRAVA SPOŠTUJMO NAVODILA INŠPEKCIJE! Občina Sv. Andraž v Slov. goricah je za varstvo javnega reda občanov in premoženja, zdravja in čistoče ter varstva okolja in podobe kraja z več odloki predpisala določene ukrepe. Ti veljajo za vsakogar, ki prebiva ali se začasno mudi na območju občine Sv. Andraž v Slov. goricah, ter se mora obnašati tako, da ne moti, ne vznemirja ali ovira drugih pri njihovem delu, razvedrilu ali počitku, da ne ogroža njihovega zdravja in premoženja, da skrbi za primeren videz kraja, kjer živi, dela ali se začasno zadržuje, in da ne opušča ali opravlja dejanj, ki so po občinskih odlokih obvezna ali prepovedana oziroma ogrožajo splošno varnost ljudi in javno moralo. Za nadzor nad izvajanjem določb občinskih odlokov je pristojna medobčinska inšpekcija, ki pri svojem delu opaža, da nekateri onesnažujejo javne površine in javne ceste ter poti z blatom, zemljo, gnojem, gnojevko, ža-govino, papirjem in podobnimi snovmi, s čimer ovirajo promet, pešce ali zasmradijo okolico in kazijo videz kraja. Želimo, da navedeno še posebej upoštevate ob spomladanskih, poletnih in jesenskih opravilih na polju. Zaradi varstva okolja in podobe kraja je prepovedano opustiti vzdrževanje, čiščenje in urejanje zgradb, dvorišč, vrtov, nasadov, poti, ograj in drugih objektov, ki neurejeni kazijo videz kraja. Predvsem je prepovedano postavljati ograje, zasaditi živo mejo, drevje, trto ali druge visoke nasade ali poljščine, nameščati ali odlagati na ali ob cesti les, opeko, odpadni ali drug material ali predmete, če se s tem poslabša ali onemogoči preglednost ceste ali drugače ovira ali ogroža promet, poškoduje cesta ali poslabša njena urejenost. Za vsa dela ob občinski cesti v varovalnem pasu je pri pristojnem organu občine treba pridobiti ustrezno dovoljenje oziroma soglasje. Prav tako je v občini zaznano precejšnje število stanovanjskih in gospodarskih poslopij, iz katerih se iz žlebov ali kako drugače v varovalni pas ob občinski cesti (mulde, jarki, bankine) na cesto odvajajo meteorne vode, voda, odplake in druge tekočine, kar je po odloku o občinskih cestah prepovedano, ker ogroža občinske ceste in promet na njih ter se šteje za prekršek. Sosedi ob občinski cesti morajo imeti na strehah objektov, s katerih se lahko na občinsko cesto vsuje sneg, pritrjene snegolove in morajo z objektov ob občinskih cestah odstraniti ledene sveče pravočasno in tako, da ne ogrozijo varnosti udeležencev v prometu. Glede na to, da mnogi občani sežigajo komunalne odpadke kar na prostem, naj ob tem še enkrat opozorimo vse, da je prepo-vedno sežiganje komunalnih odpadkov na prostem, na mestu nastanka, na kuriščih in podobno. Povzročitelji komunalnih odpadkov so se dolžni obvezno vključiti v redni odvoz gospodinjskih komunalnih odpadkov ter komunalne, nevarne in druge odpadke pravilno ločevati in odlagati. Za prepovedana dejanja so za fizične, pravne in odgovorne pravne in samostojne osebe predpisane visoke globe in komunalni inšpektor lahko povzročitelju v skladu z zakonom o prekršku tudi na kraju samem izreče kazen oziroma izda plačilni nalog z globo. Da se to ne bi dogajalo prepogosto, želimo, da to opozorilo dosledno upoštevate. Majda Murko medobčinska inšpektorica PRITRDITEV SNEGOLOVOV Medobčinska inšpektorica skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju je pri nadzoru občinskih cest ugotovila, da približno več kot 20 objektov (stanovanjskih, gospodarskih, med njimi so tudi garaže), ki stojijo ob občinskih cestah, na strehah nima pritrjenih snegolovov. Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah je sprejela odlok o občinskih cestah v občini, ki določa, da morajo sosedi (lastniki objektov) ob občinskih cestah na strehah objektov, s katerih se lahko na občinske ceste vsuje sneg, na strehah imeti pritrjene snegolo-ve. Lastniki objektov morajo pravočasno z objektov ob občinskih cestah odstraniti ledene sveče, in sicer tako, da ne ogrozijo varnosti udeležencev v prometu. Za ta prekršek je za posameznika predpisana denarna kazen 417,30 evra. Strehe brez snegolovov v zimskem času ob pluženju na občinski cesti izvajalcu povzročajo dodatne težave in zaplete. Prav tako so ogroženi promet in ljudje, če se vsuje sneg. Zato lastni- ke, katerih objekti ob občinski cesti nimajo snegolovov, vljudno naprošamo, da jih namestijo na strehe. Na te lastnike naslavljamo to obvestilo, obenem kot opozorilo, z željo, da do 1. novembra letos pritrdijo snegolove, saj so po določbi omenjenega odloka to dolžni urediti. Po tem datumu bo predmetna zadeva predana v postopek medobčinski inšpektorici. Majda Murko, medobčisnka inšpektorica - 9 - OBČINSKA UPRAVA ŠE VEDNO NISMO DOVOLJ POUČENI O LOČEVANJU ODPADKOV IN VEŠČI TEGA? Prav je, da si o nekaterih stvareh večkrat preberemo, da nam pridejo v zavest in si jih bolje zapomnimo. Ena takih je gotovo, kako ločevati odpadke, ki jih je vsak dan več. Že v domačem gospodinjstvu je treba vzpostaviti smiselni sistem ločevanja odpadkov (steklo, papir, pločevinke, plastika, tetrapak in druga embalaža) tako, da jih zbiramo v eni škatli ali vrečki in jih nato v najbližji zbiralnici ločenih frakcij razvrstimo v ustrezne namensko predpisane posode. Zbiralnica ločenih frakcij je na javni površini pokrit ali nepokrit posebej urejen in opremljen prostor za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih frakcij (sekundarnih surovin), kjer jih povzročitelji prepuščajo izvajalcu. Postavljena je v bližini strnjenih bivalnih objektov, v vaških središčih, in v bližini trgovskih centrov, šol in vrtcev. Odpadki iz zbiralnic ločenih frakcij, ki so na območju občine Sv. Andraž v Slov. goricah se odvažajo vsakih 14 dni. Stroški odvoza so vključeni v ceno rednega odvoza komunalnih odpadkov. Po predpisanem norma- tivu pride ena zbiralnica na 500 prebivalcev. Glede na izkušnje je bilo v preteklosti zaradi nevestnega ravnanja in odlaganja odpadkov nekaj zbiralnic umaknjenih in premeščenih na drugo, bolj vidno lokacijo. V zbiralnici ločenih frakcij V POSODO za pločevinke odlagamo čiste in stisnjene pločevinke vseh vrst živil in pijač ter konzerve. V POSODO za papir odlagamo časopis, revije, prospekte, kataloge, zvezke, »knjige«, brošure, pisarniški in računalniški papir, pisemske ovojnice, papirnate nakupovalne vrečke, embalažni papir in kartonsko embalažo ter lepenko vseh vrst in velikosti, ki jih je pred odlaganjem treba raztrgati, druge izdelke iz papirja in kartona. V POSODO za steklo odlagamo vse vrste steklenic, steklenice živil, pijač, kozmetike in zdravil, kozarce za vlaganje in druge steklene posode, s katerih odstranimo vse nesteklene dele, steklo pa mora biti čisto. V POSODO ZA PLASTIKO IN TETRAPAK odlagamo plastenke brezalkoholnih in alkoholnih pijač ter živil, plastične kozarce in lončke, plastične vrečke in folije, embalažo za tekoča živila - tetrapak vseh vrst (treba ga je stisniti, saj tako pridobimo za polovico več prostora v posodi). V zbiralnico ločenih frakcij je prepovedano odlagati druge komunalne in nevarne odpadke . Odpadni gradbeni material sprejema Žuran Franc, s. p., Formin 8 b v občini Gorišnica. Vsem povzročiteljem komunalnih odpadkov, ki opustijo pravilno odlaganje naštetih skupin odpadkov, po občinskem odloku kot posledica sledi kazen, in sicer se z globo 1400,00 evrov kaznujeta za prekršek pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik, odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ter fizična oseba pa z globo 400,00 evrov. Majda Murko DRUŠTVA 30 LET DRUŠTVA GOSPODINJ VITOMARCI Društvo gospodinj Vitomarci je v nedeljo, 6. junija 2010, praznovalo tridesetletnico. Ob tejpri-ložnosti smo članice izdale zloženko, ki predstavlja naše delo. Svečani jubilej smo popestrile s kratkim kulturnim programom, ki ga je povezovala Urška Horvat. Najprej so zapele ljudske pevke našega društva gospodinj, nato še ženski zbor Avis. Predsednica Ljudmila Kocuvan je predstavila delovanje Društva gospodinj Vi-tomarci. Ustanovljeno je bilo leta 1980. Ustanovni občni zbor je bil v stari osnovni šoli. Frančiška Danko je bila prva predsednica takratnega Aktiva kmečkih žena. Društvo je bilo ustanovljeno na pobudo Kmetijske svetovalne službe, ki ga je vodila Terezija Meško. Na ustanovnem občnem zboru se je zbralo okrog 15 žena in deklet. Članice društva se veliko družimo in se rade poveselimo, ob tem pa se izobražujemo, zlasti pozimi. Društvo je prostovoljno združenje podeželskih žena in deklet, ki živijo na območju občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah, z namenom, da povezuje podeželske žene, skrbi za izobraževanje in si prizadeva za ustrezno mesto podeželskih žena v družbi ter za dvig kvalitete življenja na vasi. Društvo skrbi predvsem za izobraževanje svojih članic. Aktiv- - 10 - DRUŠTVA nosti potekajo vse leto. V jesen-sko-zimskem času organiziramo različna predavanja in tečaje. Na tečajih spoznavamo kuharske in pekovske novosti. V zadnjih letih se članice veliko ukvarjamo z različnimi ročnimi deli in jih nato skupaj z drugimi društvi predstavimo širši javnosti na razstavi, ki je vsako leto v okviru občinskega praznika organizirana v Toševi kleti. Prav tako pripravimo velikonočno razstavo v domu upokojencev. Vsako leto organiziramo ekskurzije z ogledom dobrih praks dopolnilnih dejavnosti. Članice sodelujemo pri občinskih, farnih in vaških prireditvah, po navadi pripravimo pogostitve za obiskovalce. V decembru smo v društvu ustanovile pevsko skupino, ki se imenuje Ljudske pevke Društva gospodinj Vitomarci. Naše društvo gospodinjšteje zdaj 90 članic. Skupaj s predsednico Ljudmilo Kocuvan sva ob jubileju podelili priznanja vsem članicam, ki že 30 let sodelujejo v našem društvu gospodinj. Proslave so se udeležili tudi naša svetovalka s Ptuja Terezija Meško, župan Franci KVAŠENI SLANIKI 600 g moke 30 g kvasa 125 g kisle smetane 100 g masla 1 jajce sol, poper mlačna voda po potrebi Zamesimo kvašeno testo, oblikujemo hlebčke, pokrijemo. Razvaljamo jih v trikotne oblike in zvijemo. Vzhajane premažemo z jajcem in posipamo s posipom. Pečemo pri 180 stopinjah celzija, da zlato porumenijo. NAPOTEK ZA KRASITEV Slanega polnjenega peciva pred peko ne krasimo, tudi nepolnje-no pecivo nima okrasa. Za okras sta le posip in zlato rumeno pečena skorja. Slano pecivo, ki ga Krepša, Edi Kupčič ter sosednja društva gospodinj iz Svetega Jurija, Trnovske vasi in Juršincev. Za prijeten zaključek je poskrbel ansambel Štajerski fakini. Posebej se moramo zahvaliti naši občini za sponzorstvo, da smo lahko proslavo tudi finančno izpeljale. Še enkrat hvala vsem RECEPTA nadevamo na pečene podlage, krasimo po nadevu. Okras naj bo v skladu z okusom nadeva, okrasne obloge naj bodo majhne in estetske oblike. Za oblaganje lahko uporabimo šunko, tatarsko meso, pečeno teletino, kokoš, salamo, lososa, škampe, tuno, sardelice, trdo kuhano jajce, paradižnik, papriko, sir, majonezo, kumarice, olive, kapre .... članicam, da ste se udeležile proslave in s seboj prinesle sladke dobrote. Hvala tudi Stanku Kreti-ču in Darinki Purgaj za pripravo dvorane. Elizabeta Kosec tajnica društva Priprava: Najprej skuhamo kašo. Nato na margarini popražimo čebulo, dodamo gobe, sol, poper in popra-žimo. Posebejskuhamo stročji fižol in ga kasneje dodamo po-praženim gobam, kaši in na trakove narezanemu prekajenemu mesu in peteršilju. Jed damo v pekač, ki smo ga dobro pomazali z margarino, in na koncu potre-semo z naribanim sirom. Speče-mo v pečici. RIBANA KAŠA S STROČJIM FIŽOLOM 20 dag ribane kaše, 40 dag stročjega fižola, 15 dag šampinjonov, 15 dag čebule, 5 dag margarine, poper, peteršilj, 10 dag prekajene svinjine, 10 dag edamca. - 11 - DRUŠTVA MUŽE 2010 Spet je prišel dan, ko je Društvo mladih občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah že sedmič zapored organiziralo in izvedlo igre brez meja Muže 2010 in veselico. To so dnevi, ko članom društva veliko hitreje bije srce, saj vsak z veseljem prostovoljno pomaga pri organizaciji. Nazadnje si zaželimo le še to, da bi nam bilo vreme naklonjeno, a so nam tudi letos obilne padavine skalile veselje. DRUŠTVO MLADIH še kulturo. K sodelovanju smo povabili kud Vitomarci, Tina Vodopivca in Mikija Bubulja. Vsi so se lodzvali in bili pripravljeni nastopiti. Kot je že običajno, je odrasla gledališka skupina kud Vitomarci ponovno nasmejala občinstvo. Predstavila se je s skečem Kam iz zadreg. Zatem sta nastopila še stand up komedijanta Tin Vodopivec in Miki Bubulj, ki sta gledalce spravila v smeh do solz. V soboto zjutraj smo uredili še zadnje, saj so se ob 14. uri Od torka do torka, vsak dan po 14 ur, smo člani društva delali, se pogovarjali, razpravljali, dogovarjali popravljali ... Projekt Muže in društvo pač ne bi bila tako uspešna, če ne bi za vsem tem stali njegovi člani. Letošnja prireditev je bila razdeljena na dva dni. V petek -7/ - d V Jtti Zmagovalna ekipa smo prvič izvedli Večer komedije, saj smo hoteli zajeti pričele igre brez meja. Letos je bilo že tri dni prej prijavljenih maksimalno število ekip, vendar so se v soboto nekatere ustrašile tekmovanja. Iger se je udeležilo 13 ekip. Tekmovale so v petih igrah: Smučke, Ribolov, Lov za izgubljenim zakladom, Pijani fus-bal in tradicionalni Poligon. Največ zanimanja in smeha je požel poligon, ki je bil letos malenkost drugačen, saj je bil postavljen na mehki napihljivi blazini. Na koncu so bili rezultati presenetljivi, saj je zmagala ekipa, ki se je prvič udeležila tega dogodka. Prvo mesto so osvojili Blokarji, ki so prišli iz Maribora. Igre sta dobrih pet ur vodila Mateja Toš in Tomaž Toš. Tekmovalci v akciji Zvečer je sledila veselica z Na-vihankami, ki so nas prijetno presenetile z zabavnimi točkami, petjem in igranjem na glasbila. V goste smo povabili še osebo, ki je letos nastopila v oddaji Slovenija ima talent. Prekmurski Pištek je s svojim nastopom spravil obiskovalce na noge. Izžrebali smo tudi nagrade za vse tiste, ki so na srečelovu zadeli glavne dobitke, in še tri nagrajence, ki so obiskali Večer komedije dan prej. Vsi že težko pričakujemo Muže 2011, saj imamo drugo leto 10. obletnico društva in poskrbeli bomo, da bo dogajanje še bolj pestro in zanimivo. V imenu Društva mladih občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah se zahvaljujemo glavnim sponzorjem in vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri pripravah in izvedbi prireditve. Posebej se zahvaljujemo Ivanu Štebihu, Kulturno-ume-tniškemu društvu Vitomarci, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Vitomarci, Kmetiji Pučko iz Hvaletincev, Občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Lovski družini Vitomarci, Robertu Pohariču (Strojne usluge, estrihi Poharič) in vsem, ki so bili v mislih in dejanjih z nami. Vidimo se na Mužah 2011. Kristijan Majer, predsednik - 12 - športni spektakel v Vi-tomarcih V petek, 4., in soboto 5. 6. 2010, je na igrišču v Vitomarcih potekal že 10. tradicionalni Sandijev memorial, ki ga vsako leto organizira Klub malega nogometa Vitomarci. V dveh dneh smo bili priča vrhunskim predstavam malonogometnih virtuo-zov, ki si jih je ogledalo preko 1000 obiskovalcev, organizator pa je, tako kot vsako leto, poskrbel za odličen in zabaven spremljevalni program. V petek je bil na sporedu Sandijev memorialni turnir za prehodni pokal v članski konkurenci, ki je bil glede na sodelujoče ekipe pravi malonogometni spektakel. Na koncu so slavili lanski zmagovalci - KMN Avtoservis Strašek. Prijavilo se je 17 ekip: ŠD Polen-šak, Turizem pri Marti Druzovič, Torpedo 05, Avtoservis Strašek, KMN Vitomarci, ŠD Juršinci, ŠD Rim, Kava bar Sima-Goya, FC Ke-belj, Ultra okna-Avtošola Antlej Velenje, kmn Gostišče pri Antonu, Bubi bar, Bosna AS Telekom, KMN Slovenske gorice, Drvarji in Golgeter tim Stročja vas. Po razburljivih in napetih tekmah so se v polfinale uvrstili: POLFINALE ŠD Rim - Ultra okna-Avtošola Antlej Velenje 1:3 ŠD Rim: Peter Ortar, Robert Že-leznik, Drobne, Aleš Frlež, Matej Gajser, Vrabl, Tomaž Gajser Ultra okna-Avtošola Antlej Velenje: Mile Simeunovič, Rusmir Rade, Uroš Rošer, Igor Osredkar, Željko Mitrakovič, Goran Jolič, Jovica Mihajlovič, Aleš Delčnjak Golgeter tim - Avtoservis Stra-šek 0:3 Golgeter tim: Uroš Boh, Vili Lo-vrenčič, Gregor Hebar, Roki Pernat, Haložan Robi, Roman Ilešič, DRUŠTVA KMN Matej Brumen, Igor Haler Avtoservis Strašek: Alen Mor-dej, Rok Mordej, Matjaž Vojsk, Damir Repinc, Uroš Kroflič, Aleš Marolt, Davorin Šnofl, Peter Stres TEKMA ZA 3. MESTO ŠD Rim - Golgeter Tim 2:1 FINALE Ultra okna-Avtošola Antlej Velenje - Avtoservis Strašek 2:3 Končna razvrstitev 1. mesto: Avtoservis Strašek (1000 € ter prehodni pokal in pokal) 2. mesto: Ultra okna-Avtošola Antlej Velenje (500 € in pokal) 3. mesto: ŠD Rim (250 € in pokal) 4. mesto: Golgeter tim (praktična nagrada v vrednosti 150 €) Najboljša peterica turnirja Peter Ortar (najboljši vratar turnirja) Rok Mordej(najboljši igralec turnirja) Matjaž Vojsk (prvi strelec turnirja) Mile Simeunovič Gregor Hebar TURNIR MLADIH EKIP V soboto je bil najprej na sporedu turnir mladinskih ekip do 17 let, na katerem je zmagal kmn Gostišče pri Antonu. Sodelovalo je 7 ekip: ŠD Selce, kmn Vitomarci, FC Boca Juniors, NK Cerkvenjak, ŠRD Urban, KMN Gostišče pri Antonu, Pomaranča. Polfinale kmn Vitomarci - ŠD Selce 2:4 KMN Gostišče pri Antonu - FC Boca Juniors 1:0 Finale ŠD Selce - kmn Gostišče pri Antonu 1:3 ŠD Selce: Klemen Knuplež, Gregor Komperšak, Blaž Roškar, Tadej Fras, Davorin Slanič, Uroš Fras, Miha Šilec, Rok Pintarič KMN Gostišče pri Antonu: Dani Kuri, Damjan Markovič, Rok Lo-renčič, Aljaž Kolobasa, Žan Kla-njošek, Denis Vogrin, Dejan Ko-cmur Fantje so prikazali zanimivo in všečno igro. S tem so potrdili, da se v klubih dobro dela za vzgojo mladih nogometašev in da je mali nogomet oz. futsal zelo priljubljen šport v Sloveniji. TURNIR VETERANOV Sledil je turnir veteranskih ekip. Med seboj so se pomerili dolgoletni tekmeci na igrišču, hkrati pa veliki prijatelji zunaj njega. To je bil čas za obujanje spomi- Najboljše ekipe - 13 - DRUŠTVA nov na velike tekme in ostale nogometne dogodivščine. Čeprav noge z leti postanejo težje, igralcev ni to prav nič oviralo in marsikdo je dokazal, da se še lahko enakovredno kosa z mlajšimi tekmeci. V finalu je drugo leto zapored slavila ekipa kmn Vinska trta. Za najboljšega igralca pa je bil izbran Mladen Nemec (KMN Vinska trta). Prijavilo se je 8 ekip: Prijatelji Gostilna 29, Drbetinci, ŠD Selce Mizarstvo Širovnik, Smolinci, NK Cerkvenjak, KMN Poetovio, Trnovska vas, kmn Vinska trta. V finalu so igrali: Prijatelji Gostilna 29: Aleš Korez, Dejan Kraut, Boris Šprah, Danilo Pukšič, Dejan Ilešič, Željko Žma-uc, Franc Ploj, Miran Neuvirt, Tomi Novak kmn Poetovio: Ivan Vesenjak, Danilo Levačič, Franc Fridl, Milan Emeršič, Robert Hojnik, Aljaž Vuk, Robert Merc, Fredi Kolarič, Borut Šalamun KMN Vinska trta: Janko Lovrec, Slavko Slavič, Danilo Žnidarič, Mladen Nemec, Matej Vrbnjak, Franc Lah, Franc Kamenšek, Branko Školiber Rezultati: Prijatelji Gostilna 29 - kmn Vinska trta 1:2 Prijatelji Gostilna 29 - kmn Poetovio 0:1 kmn Poetovio - kmn Vinska trta 0:2 TURNIR ŽENSKIH EKIP Na koncu je bil na sporedu še turnir ženskih ekip. Predstavnice nežnejšega spola so pokazale, da nogomet ni samo moški šport, saj so igrale prav po moško. V konkurenci treh ekip je slavila ekipa Antona (Anita Fekonja, Anita čuček, Anita Breznik, Patricija Kocbek, Saša Lorenčič). Preostali ekipi sta bili Ka te češ (Andreja Kebler, Lara Rajh, Eva Kolosovski, Katja Kreft, Manuela Kocbek, Mateja Peršak) in Dornava (Alenka Murko, Nuša Kuko-vec, Nuša Ploj, Maja Skaza, Saša Fras, Nina Podhostnik, Laura Maksimovič). Rezultati: Ka te češ - Anton 0:2 Ka te češ - Dornava 2:0 Anton - Dornava 3:4 Ob zaključku tekmovalnega dela turnirja je sledila svečana podelitev priznanj ob 30-letnici organiziranega igranja malega nogometa v Vitomarcih. Po podelitvi priznanj zaslužnim članom Kluba malega nogometa Vitomarci pa se je pričela prava štajerska veselica, ki je trajala do zgodnjih jutranjih ur, za zabavo so skrbeli Bič Boys in simpatični Damjan Murko. Na koncu se člani Kluba malega nogometa Vitomarci zahvaljujemo vsem ekipam, igralcem in obiskovalcem, da smo skupaj preživeli lep športni vikend, poln smeha in zabave. Se vidimo prihodnje leto. Posebna zahvala gre našim dolgoletnim sponzorjem, brez katerih tako velike prireditve ne bi bilo mogoče izpeljati, posebej podjetjema Linde plin, d.o.o in Petlja, d.o.o., ter Občini Sveti Andraž in vsem, ki so kakorkoli pripomogli k prireditvi. SEZNAM PREJEMNIKOV NAGRAD: "Zlata plaketa, najzaslužnejši člani in sponzorji kluba ki so s svojim delovanjem ključno pripomogli k dolgoletnem delovanju in obstoju kluba " 1. Jože Braček 2. Milan Kuri 3. Petlja d.o.o. 4. Simon Fekonja 5. Fredi Kmetec 6. Albin Druzovič "Srebrna plaketa , zaslužni člani in igralci kluba malega nogometa " 1. Gomzi Peter 2. Cvjetin Maksimovič 3. Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah 4. Bojan Vršič 5. Rudi Vršič 6. Ivan čuček 7. Dušan Slana 8. Vlado Toš 9. Aleš Paulec 10. Jože Štiftar 11. Zvonko Lovrenčič 12. Andrej Kocbek 13. Danilo Slana 14. Željko Žmauc 15. Boris Kocuvan 16. Aleš Korez 17. Igor Jurančič 18. Medobčinska nogometna zveza Ptuj 19. Drago Skurjeni 20. Simon Vajgerl 21. Gorazd Gašperič 22. Ciril Fridau 23. Ivan Lovrec 24. Milan čuček 25. Franc Pihler 26. Vlado Šamperl "bronasta plaketa , vsi igralci ki so dosegli vidne rezultate v državnem merilu in bili državni reprezentanti" 1. Dejan Rižnar 2. Danilo Pukšič 3. Danilo Kurnik 4. Dejan Kraut 5. Franc Kamenšek 6. Silvester Kornik 7. Esat Ramadani 8. Darko Križman 9. Danilo Cvetko 10. Šnofl Davorin kmn Vitomarci je s strani Mne-dobčinske nogometne zveze Ptuj prejel priznanje ob 30.le-tnici organiziranega malega nogometa. Izročil ga je mag.Stanko Glažar predsednik MNZ Ptuj. Športni pozdrav Peter Gomzi - 14 - DRUŠTVA LOVSKA DRUŽINA VITOMARCI OB OTVORITVI LOVSKEGA DOMA VITOMARCI Uvod ob slovesnem odprtju je vseboval pozdravni nagovor in prisrčno dobrodošlico škofu dr. Smeju in farnemu župniku, ob kateri smo se jima tudi zahvalil za opravljen obred Hubertove maše. Posebejso bili pozdravljeni predsednik lzs mag. Srečko Krope, tajnik LZ Maribor Andrej Ivančič, predsednik ozula Ptuj-Ormož Andrej Vaupotič, župan občine Sveti Andraž Franci Krepša, predstavniki sosednjih LD ter občani in drugi gostje. Naša maloštevilna in mlada lovska družina, ki šteje šele 6 let od uradne ustanovitve ld Vito-marci in pridobitve lovišča, je v tem času bila bitke na dveh frontah. Prva in najpomembnejša je bila vsekakor pridobitev lovišče in koncesije za upravljanje lovišča, kar nam je uspelo šele v preteklem letu. Druga bitka, ki pa je bila pogoj za pridobitev koncesije, je bila izgradnja lovskega doma. Posebej je treba poudariti, da so bili temelji zanj položeni že pred 30 leti, ko sta Strelsko društvo in nato še Lovsko društvo Vitomarci s svojo požrtvovalnostjo in odrekanjem ter s pomočjo takratne KS Vitomarci zgradili igrišče, va-dišče za streljanje na glinaste golobe in na zemljišču Doli-narjevih v Vitomarcih postavili veliko leseno barako. Sledil je začetek gradnje lovskega doma, kot prizidek k terasi z nadstrešnico. Lovsko društvo Vitomarci je pod vodstvom aktivistov Milana Čučka, Mila- na Gaveza, Albina Druzoviča in nato še Karla Vršiča pripravilo vso potrebno gradbeno dokumentacijo in priskrbelo precejgradbenega materiala. Tu se je spet izkazala soli- darnost naših krajanov, ki so pridno darovali les za ta lovski dom. Njegova gradnja se je nadaljevala z izvolitvijo gradbena odbora, katerega predsednik je bil naš član Vinko Kelc, ki je tudi skupaj s svojim družinskim podjetjem Kem-di, d.o.o., iz Maribora prevzel največje breme. Vendar ga na našo veliko žalost ni več med nami, preminil je v prometni nesreči v naši neposredni bližini, ko se je vračal z našega letnega občnega zbora. Ker življenje teče dalje, smo njegovo delo nadaljevali na njegovi zapuščini. Seveda brez denarja ne bi šlo, zato smo člani lovske družine vsako leto organizirali srečanja in strelske tekme, z izkupički pa financirali gradnjo. Smo edina lovska družina v Sloveniji, ki je zgradila lovski dom brez denarja iz lovišča. Najeli smo tudi kredit pri banki, ki pa smo ga lani v celoti vrnili. Ob tem bi rad posebej poudaril pomoč posameznikov in podjetij, ki so darovali denarne prispevke in tudi materialne dobrine za organizacijo naših prireditev, katerih zaslužek je vedno šel za gradnjo lovskega doma. Zato se vsem, ki ste kakorkoli pomagali, v svojem imenu in v imenu vseh članov LD Vito-marci zahvaljujem za nesebično pomoč in solidarnost. Posebej je treba pohvaliti vse člane naše ld Vitomarci, ki so pridno delali, poprijeli za vsako delo, niti kramp, lopata, zidarska žlica, betonski mešalnik našim lovcem niso neznani, tako da so v gradnjo vložili nešteto delovnih ur. Vse našteto je pripeljalo do tako želenega cilja, imeti svoj lovski dom, ki ne bo samo zavetišče našim lovcem, bo tudi spomin na pridobitev lovišča in koncesije za upravljanje lovišča, ki omogoča, da po dolgih 60 letih ponovno zaživi lovstvo v našem kraju. Za konec naj se še enkrat zahvalim vsem občanom, Občini Sveti Andraž in vsem ostalim, ki ste nam pomagali pri gradnji lovskega doma. Zahvala gre tudi vsem nastopajočim v našem kulturnem programu ob otvoritvi. Vitomarški lovci smo dokazali, da z vztrajnostjo, pridnostjo in z natančno začrtanim ciljem lahko vedno zmagamo, premagamo še tako velikega nasprotnika in pridemo do želenega cilja. Starešina ld Vitomarci Milan kuri OBVESTILO Občane na območju lovišča LD Vitomarci obveščamo oz. naprošamo, da prijavijo policijski postaji Ptuj ali našemu rajonskemu policistu Nipič Bojanu PRISOTNOST ALI ŠKODO PO POTEPUŠKIH PSIH. ld Vitomarci - 15 - DRUŠTVA DRUŠTVO UPOKOJENCEV Upravni odbor Društva upokojencev Sveti Andraž - Vitomarci je imel prvo jesensko sejo 12. 8. 2010. Sprejel je sklepe, pomembne za člane in društvo. Zato vam jih sporočam. Najprej smo obravnavali poletno delo društva kot informacijo. Drugi del romanja na Brezje je pokvarilo močno deževje. Druga uspela društvena akcija je bilo zbiranje pooblastil za ureditev dodatnega zdravstvenega zavarovanja pri Vzajemni. Poslali smo precejpooblastil. Zveza društev upokojencev ima dva nadzornika, druga dva pa sindikati. Akcija preslepitve Vzajemne ni uspela. Nadalje se je naša zdus dogovorila z Desu-som in sindikati upokojencev o skupnem jesenskem nastopu proti uzakonjenju nadaljnjega zmanjševanja pokojnin. Če to ne bi uspelo, je predviden naknadni referendum, za kar bomo lahko podpisali izjave ali pa bomo volili druge poslance in ne tistih, ki bi glasovali za tako zmanjševanje. Poleg tega je uspelo regijsko tekmovanje v pikadu v Mužah. Deležni smo bili pohval za organizacijo tekmovanja. Naša športna skupina je osvojila peti pokal, tokrat za tretje mesto, in se uvrstila na državno prvenstvo, kar je velik uspeh, vreden čestitk. Ivan Lovrec je ob tem osvojil tretje mesto med posamezniki. Predsednik društva upokojencev se še trudi za projekt Vito-marški spominek in za sredstva po razpisu v občini. Sprejet je bil sklep o plačilu avtobusnega prevoza na srečanje v Moškanjce s sredstvi društva. V okviru druge točke dnevnega reda smo odobrili sredstva za kotizacijo in odhod na državno prvenstvo v pikadu v Kočevju. Del denarja je prispevala občina. Pod točko tri je bil sprejet sklep o obiskih in manjšem obdarovanju bolnih, ostarelih in manj gibljivih občanov. Obiskali jih bomo v okviru projekta za starejše. Za to nujno potrebujemo podatke o potrebi po dodatni pomoči na domu in možnosti zanjo. Po novem država nudi za to nekaj več denarja. Podatke - želje in potrebe - moramo sporočiti naprej čimprej. Te ljudi (27) bodo obiskali prostovoljci in poverjeniki. Pri četrti točki smo se dogovorili, kako prepleskati našo dvo- rano. Izbrali smo najcenejšega ponudnika. Po pogodbi z župnijo smo to dolžni narediti, pa tudi neurje je naredilo svoje. Pod točko pet smo izvolili novega gospodarja našega doma in pomočnika. To sta Stanko Zelenik iz Drbetincev in Janko Rojs iz Vitomarcev. Pod šesto točko so bili na vrsti izleti. Prvi bo na Svete gore in k rojstni hiši škofa Martina Slomška, drugi v Moškanjce, tretji v Konjice - Žiče in še kam, Naslednji bo mogoče na Madžarsko, če bo dovolj prijav. Pod sedmo točko smo se dogovorili o nadaljnjem urejanju muzeja fotografijKako smo nekoč živeli. Slike bledijo. Potrebovali bomo, za kar vas prosimo, originale, da to uredimo. Opravljeno naj bi bilo do občinskega praznika ali srečanja članov pred novim letom. Še naprej se vključujte v aktivnosti društva, saj upravni odbor ponuja za vsakega nekaj. Doslej smo bili uspešni. Letni program predvideva še precej aktivnosti. Lepo jesen vam želimo in čim več zdravja. Edi Kupčič VINOGRADNIŠKO - SADJARSKO DRUŠTVO Ekskurzija Vinogradni-ško-sadjarskega društva Vitomarci I J > " tM ogled sadovnjakov-Ruma Ob desetletnici Vinogradniško-sadjarskega društva Vitomarci smo se odločili, da organiziramo dvodnevno ekskurzijo, na željo večine članov v Srbijo - Vojvodino z Novim Sadom in okolico. Na pot smo se odpravili v sredo, 18., in četrtek, 19. avgusta, v ranih jutranjih urah, ko je naš kraj še trdno spal. Prvi postanek za kavo preko meje na Hrvaškem smo imeli ob svitu. Po nekajurni vožnji takoj po prestopu srbske meje smo si na postajališču Šid privoščili okrepčilo, ki smo ga bili že prav vsi potrebni. Pripravljeno smo imeli skupno malico in domača pečena rebra s svežo zelenjavo so odlično teknila. Potem smo se odpravili proti Rumi, kjer smo si ogledali mlade sadovnjake. Pri podjetju Rudnap Agrar nas je pričakala simpatična direktorica z devetimi mladimi inženirji kmetij-sko-sadjarske stroke, ki so nam razkazali 130 hektarjev velik sadovnjak, zasajen letos marca, in to vse v enem. Zasadili so jablane sort zlati delišes, gala, greny smith in pink lady, vse sadike izvrstne kakovosti (6+ in več). v celoti sta postavljena armatura in kapljični namakalni sistem, dokončujejo še samo postavitev mreže, kar bo opravljeno te dni. Drugo leto bodo zagotovili tudi oroševalni sistem proti mrazu. Strokovno in materialno sodelujejo z Italijani, tržišče za prodajo jabolk pa naj bi imeli za- pod uro na Petrovaradinu - 16 - DRUŠTVA gotovljeno v Rusiji. Na koncu so nas pogostili s sadjem, žganjem, piškoti in pijačo. pokušnja na Inštitutu pod brajdami Pot smo nadaljevali do Srem-skih Karlovcev, namestili smo se v majhen hotel, se osvežili, okrepčali in nadaljevali turistični ogled kraja ob prijetni mladi vodički, ki nas je spremljala oba dneva. Sprehodili smo se do Fontane štirih levov, Magistrata, Patrijarskega dvora, Pravoslavnega bogoslužja z univerzo, do karlovške univerze za tuje jezike, katoliške cerkve in drugih kulturnozgodovinskih znamenitosti. s tamburaši-pleši kolo Nato smo se z avtobusom odpeljali v 15 km oddaljeni kraj Kru-šodel, v osrčje Fruškogorskega narodnega parka. Tam smo si ogledali ženski samostan, enega najznačilnejših po zgodovinski in kulturni vlogi, z bogatimi freskami in slikarskimi deli Vojvodine, ustvarjenimi v začetku 4. in vse do 19. stoletja. Ob vrnitvi smo si ogledali še katoliško cerkev s kapelo Gospe miru in se peš odpravili do Vinske hiše Dulka si ogledali tipično meščansko hišo iz 19. stoletja, vinsko klet in pokusili šest vrst vina, od teh tri tipična suha: laški (italijanski) rizling, chardon-nay in cabernet sauvignon, ter vina, značilna samo za območje Sremskih Karlovcev - vino je zaščiteno pod znamko Bermet. Bermet: jagodam v več plasteh je dodano najmanj 17 do 25 vrst zelišč, vse nekaj časa stoji. To pozneje stisnejo in dodajo vinski destilat, tako da takšno vino vsebuje od 15 do 18 vol.% alkohola. Okus vina je zelo značilen, kot liker. Med pokušnjo vina so nas presenetili tamburaši, tako da smo se preizkusili v plesanju srbskega kola. Dan smo zaključili z večerjo s tipičnimi srbskimi jedmi: od ribje čorbe, pečene paprike do srbskega pečenja. Nekateri smo se odpravili spat, druge je zamikalo nočno življenje v Novem Sadu. Samostan Krušodel Jutro smo začeli z »dober dan«, saj se tam vse začne prebujati po 9. uri. Najprej smo si ogledali Inštitut za sadjarstvo in vinogradništvo v Sremskih Karlovcih. Pričakala nas je simpatična profesorica in nam opisala Inštitut s skupno površino 30 hektarjev, v katerem razvijajo gensko banko preko 400 sort grozdja in trt. Pod brajdami nam je predstavila odlična vina univerze. Odpravili smo se še na Petrova-radinsko trdnjavo, drugo največjo trdnjavo v Evropi imenovano tudi Gibraltar na Donavi, ki se razprostira na 120 hektarjih površine. Prvotni namen trdnjave je bila zaščita pred Turki, vendar ni nikdar služila temu namenu, bila je požgana, obnoviti pa jo je dalo avstrijsko cesarstvo. Sremski Karlovci vodnjak Štirih levov Trdnjavi sta sledila ogled Novega Sada in obisk (Kvantaške) Vele tržnice sadja in zelenjave, tako da smo si za na avtobus priskrbeli kar nekaj gajbic sliv, grozdja, za domov pa še rdečo papriko in čebulo. Po uri in pol vožnje smo prispeli zjutraj 2 dan do farm Perutnine Ptuj-Pipo v kraju Vajska. Pričakal in pozdravil nas je direktor Franc Čelan. Razkazal nam je pred dvema letoma kupljene in sedaj obnovljene farme. V 12 farmah imajo okoli 205.000 piščancev v treh časovnih razmikih in dosegajo 85 % slovenskega povprečja, kar je po njegovem zelo ugodno. Nato smo se odpravili na zadnjo destinacijo, saj nas je čas že pošteno priganjal. Prispeli smo na Hrvaško, zahodni del reke Donave med Erdutske vinograde. Takoj ob prihodu smo se okrepčali s tradicionalno jedjo na žlico čobanac, kar v šali pomeni, da je tako hud, da si obližeš čobe (ustnice). Sprehodili smo se skozi romantične brajde do vznožja Donave, obiskali proizvodno klet iz leta 1985, ki lahko sprejme 6 milijonov litrov vina, in ob največjem še polnem lesenem sodu, ki drži kar 75.000 litrov laškega rizlinga, pokusili njihova kakovostna pretežno bela vina. Ob odhodu proti domu smo se peljali mimo njihovih vinogradov, ki obsegajo v enem kosu 500 hektarjev, kar je edinstveno v Evropi, pri čemer ena vrsta vinograda meri skoraj 1 hektar. Tako se je naša ekskurzija končala. Ostala nam je le vožnja do doma. Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem, ki ste pomagali pri izvedbi ekskurzije, prav tako vsem, ki ste se nam na njej pridružili, in vas vabim na naslednjo. Mojca Druzovič predsednica društva - 17 - ŠOLA - VRTEC UMIRJANJE IN SPROŠČANJE PRI OTROCIH Znaš ponoreti, kričati in cepetati, dokler ti solze ne zalijejo oči in od silne jeze rdeč v obraz skoraj počiš. Znaš pogoltniti besede, obnemeti in nato preživeti ves dan z glavobolom ali bolečinami v želodcu. Znaš globoko vdihniti, obse-deti, začutiti prijeten žgečkljiv občutek v trebuhu in si sam pri sebi misliti: kako je življenje lepo. Sproščanje - nuja za današnji čas! Vsak ima svoje načine sproščanja čustvene napetosti. Naučili smo se jih od svojih staršev in ostalih »pomembnih drugih«, ki so nas vzgajali in katere smo v marsičem - tudi čustvenem izražanju, posnemali. Nekateri smo sprostitvene tehnike izpopolnili do potankosti in zdajkričimo že tako naglas, da nas nihče več ne sliši. Drugi smo jih zamenjali s popolnoma nasprotnimi obnašanjem, da le ne bi bili enaki kot naši starši; pa smo zdaj tiho, ko bi bilo bolje na glas povedati, kaj nas bremeni. Večini pa nam je skupno, da svoja bremena nalagamo in kopičimo iz dneva v dan. Iščemo tisto skrajno točko, ko ne moremo več in se sesedemo sami vase ali pa stresemo svoj neprijetni tovor, na kogarkoli nanese; najpogosteje na tiste, ki jih imamo najraje, in tiste, ki so šibkejši od nas. VRTEC So dnevi res prekratki, da bi si vzeli čas in na primeren način in ob pravem času sprostili svoje telo, misli in dušo? Spati kot angelček Otroci jočejo, kričijo, se smejijo in so prestrašeni. Vsak dan vsega po malem. In zvečer, ko zaspijo, so kot angelčki; njihovo dihanje je umirjeno, koža bledo rožnata. Že to, da jih opazujemo, nas sprošča. Majhnih otrok zvečer, ko gredo spat, ne boli križ, nimajo glavobola in jih ne stiska v želodcu. Če že jim kaj ni prav oz. če se ne počutijo dobro, o tem spregovorijo (če ne drugače, z jokom), tudi sredi noči. In ne zaspijo, dokler jih ne potolažimo in pomirimo. Pa bi kdo ugovarjal, da otroci niso tako obremenjeni kot odrasli. Njihovo življenje je ena sama igra. Otrokom se res ni treba ubadati z »odraslimi problemi« (in prav je tako; to je otrokova pravica in dolžnost odraslih), pa vendarle imajo otroci svoje stiske, tegobe. Ne podcenjujmo »otroških problemov« zgolj zato, ker smo jih prerasli. Nič manj jih ni in nič manj obremenjujoči niso. Borba za igračo je lahko prav tako stresna kot borba za višji položaj na delovnem mestu. »Rompompom« za sproščanje čustvene napetosti Mlajši predšolski otroci zelo težko brzdajo svoja čustva. Reakcije oz. odzivi na frustra-cijo so hitri in močni. Časa za umik v t. i. kotiček za umirjanje pa skorajda ni. Vendar lahko marsikajstorimo, da bi »beseda prehitela roko«. Otroku moramo za izražanje čustev (jeze, besa ...) ponudi- ti primeren način. Pri iskanju ustreznega načina sproščanja jeze mu je smiselno ponuditi fizično izražanje: plosk, topot po tleh in podobno. Glavno vodilo pri iskanju primernega načina najbo:neo-grožanje drugih. V skupini triletnikov se jezimo tako, da z nogo zaropotamo po tleh in rečemo: »Rompompom, to mi ni všeč!«. Nekateri otroci ne potrebujejo topotanja z nogo, udarjanja po mizi in podobnih fizičnih načinov sproščanja. Nekatere otroke v trenutkih konflikta premagajo solze, občutek jeze in nemoči pa ostane nekje globoko v želodcu. Otrok s povešenimi rameni in cmokom v grlu nemočen obsedi v svoji žalosti. Otroke, ki »požirajo jezo«, spodbujajmo, da besedno izražajo svoje občutke: »Ni mi bilo všeč, da si me porinil!« »Ne maram, da me kdo cuka.« Veliko otrok se zna jeziti z besedami in kar ne moremo verjeti, kakšna toča besed se lahko usuje iz njegovih ust, če otroku kaj ni po volji. Običajno slišimo besede: butec, mir mi daj, ti si grd/-a ... Otroku, ki verbalno sprošča svoje frustracije, pomagamo tako, da mu bogatimo besedni zaklad za primerno izražanje čustev. Kakršnokoli žalje-nje in valjenje krivde na druge ljudi za lastno slabo počutje ni sprejemljivo. Primeri: Otrok najv trenutkih jeze uporabi naslednje besede: »Jezen sem, če mi kdo reče ... « »Ni mi všeč, kadar moram ...« »Slabe volje sem, prosim, pustite me.« Ali še enostavneje: »Uf, sem jezen!« »To mi ni všeč!« - 18 - ŠOLA - VRTEC Otrokom, ki se sicer radi šalijo, bodo prav prišle naslednje besede: »Počil bom kot balon, tako sem jezen!« »Eksplodiral bom od jeze, da mi bodo copati pristali na glavi!« Nekoliko starejši, tudi še predšolski otroci že lažje kontrolirajo fizično napetost v konflik-tni situaciji. Otrok v trenutku stiske ne bruhne takoj v jok in tudi ne poskuša s silo (udarcem) sprostiti svoje napetosti. Pa vendar išče način, da bi izrazil svojo nemoč in protest. Otrok se obvladuje do te mere, da ne škoduje drugim, še vedno pa škoduje sebi, če se ne zna soočiti s svojimi čustvi in pomiriti. Ljudje se ne rodimo s sposobnostjo samoobvladovanja, kaj šele samopomiritve. Tako kot se mora dojenček navaditi oz. naučiti spati brez matere, se mora otrok naučiti sam pomiriti. Primer*: »Petletni deček je moteče vplival na predšolsko skupino, ki jo je obiskoval. Imel je zelo nizek prag frustracije. Če mu je gradnja stolpa iz kock ali zapenjanje jopiča povzročalo težave, ali ko si je zaželel igračko, s katero se je igral drug otrok, ga je popadel bes. Vzgojiteljica ga je poskušala umiriti tako, da ga je osamila od otrok, vendar se je deček temu močno upiral.« Vzgojiteljica ni razumela, da deček tako kot številni drugi majhni otroci ni razumel pomena samoobvladovanja. Ko ga je opominjala: »Pomiri se vendar,«, deček tega sploh ni bil zmožen razumeti. Nikoli se ni naučil samoumirjanja. Učinek je bil enak, kot če bi mu vzgojiteljica rekla: »Zdaj pa pojdi in vozi avtobus.« Svetovalec je dečku pomagal tako, da ga je učil pomirjanja samega sebe. Naučil ga je globokega dihanja in sproščanja mišic med poslušanjem tihe glasbe. To sta najprej počela v petminutnih razdobjih, nato pa v daljših. Vsakokrat je dečka pohvalil in nagradil z nalepko. Po treh srečanjih je deček doumel pomen besede miren. Vedel je, kako se ob tem počuti in kakšen je videti; opazoval se je namreč na videoposnet-ku (zadostovalo bi tudi, da bi se opazoval v ogledalu). V vrtcu je vzgojiteljica zasnovala kotiček za umirjanje. Predstavila ga je otrokom in skupaj s svetovalcem sta jim povedala in pokazala, kako naj globoko dihajo, sproščajo mišice in se umirijo. Povedala sta jim tudi, kako lahko prepoznajo, kdaj morajo v kotiček za umirjanje (kadar so nesrečni, kadar začutijo željo po brcanju in kričanju). Vprašajmo se ... Se znam pomiriti? Kolikokrat na dan globoko vdihnem, sprostim telo in pustim mislim, da odplavajo? Kaj naredim, ko se razjezim? Poleg občutka jeze so tudi druga čustva, ki si zaslužijo, da si jih dovolimo izraziti. Žalost, strah, ljubosumje in druga kompleksnejša čustva, ki so sestavljena iz omenjenih osnovnih čustev, so prav tako silovita in obremenjujoča in prav je, da spregovorimo tudi o njih. Se jih naučimo prepoznati, poimenovati in sprostiti. V razmislek ... Koliko besed za izražanje svojih čustev vsebuje moj besedni zaklad? B a Koliko takšnih besed uporabljam v svojem govoru? So me moji otroci že videli žalostnega? Ali veste, da je v veliki večini družin po nekem tihem dogovoru »dovoljen« le en čustveni izraz. Tako obstajajo družine, ki se znajo samo jeziti in ne poznajo žalosti. Družine, ki največjo žalost zavijejo v šalo Velikokrat so določena čustva porazdeljena po družinskih članih. Mama je vedno nasmejana, oče je tisti, ki se jezi. Hčerka za vsako figo joče, sin pa sploh ne izraža čustev. Odrasli se zavedajmo: Ko bomo znali deliti svoja čustva in jih primerno izražati, bo zdravo čustvovala cela družina. Otroci nas ves čas posnemajo. Posnemali bodo tudi naše čustveno izražanje. Dihajmo globoko, izbirajmo besede, povejmo, kaj čutimo, in se trudimo, da bo v naših življenjih več veselja kot žalosti! Umirjenost, sproščenost in miren spanec pa si zaslužimo tudi odrasli. Mateja Gavez, vrtec Vitomarci *Vir: Lawrence e. Shapiro: Ščepec preventive; kako preprečimo težave, preden se sploh pojavijo. založba Mladinska knjiga, Ljubljana 2003. - 19 - ZDRAVILO ZA UČENJE Bilo je v majhni šoli, kjer je bilo veliko učencev in se ni nobeden učil, saj so bili vsi leni. Zato se je nekega dne neko dekle odpravilo po svetu, da bi našlo zdravilo za učenje. Hodilo je od kraja do kraja, vendar zaman. A dekle ni in ni obupalo in je iskalo dalje. Ko pa je hodilo in hodilo, se je naenkrat znašlo v lepi va- ŠOLA - VRTEC SOLA sici. Tam so bili vsi prijazni in dekle si je mislilo, da je zdravilo tam. Ko je deklica prišla do prve hiše, je bila srečna, da jo je našla, ker je bila hiša narejena iz sladkorja. Deklica je potrkala na vrata in odprla ji je ljubka ženica. V rokah je imela veliko, zelo veliko hrane. Ko se je deklica najedla, je vprašala ženico, kje lahko dobi zdravilo za učenje. Ženica se je začela glasno smejati in ji je povedala, da pozna takšno zdravilo. »To je učenje!« je rekla. Ko je ženica to izgovorila, je začelo glasno zvoniti. Dekle se je ustrašilo in se prebudilo. Zagledalo je budilko. Deklica je spoznala, da se je treba učiti. V šoli je vsem svojim prijateljicam pripovedovala o svojih sanjah. Gabrijela Lajh lit.-nov. krožek KAPLJA VODE PRIPOVEDUJE Sem čisto majhna kaplja vode. Začelo se je v reki Dravi. Sem tako majhna in modre barve. Moja mama je že velika in oče tudi. Nekega dne sem ostala sama brez staršev, oba sta odšla daleč vstran. Tam v reki Dravi je bilo polno rac in racmanov. Bilo je tudi veliko ljudi in ti so jih hranili s kru- hom in drugo hrano. Odplavala sem daleč vstran in že sem bila na morju. Uf, tam je bilo veliko rib. Potovala sem in potovala in se izlivala iz morja v morje. Srečala sem veliko ladij, ljudi, živali, rastlin in tudi nekaj čudnih živih bitij. Nato me nekaj zmrazi in ugotovim, da so to samo sanje. Nataša Brenholc lit.-nov. krožek VSTOP V PRVI RAZRED Po sončnih in malo manj sončnih poletnih dnevih nekatere starše jeseni čaka otrokov vstop v prvi razred. Ko otrok vstopi v prvi razred, je to zelo velika sprememba v njegovem življenju, prav tako za njegovo družino. PRIPRAVA NA VSTOP V PRVI RAZRED Napotki staršem: - Z otrokom se veliko pogovarjajte o šoli. Nikoli ga ne zastrašujte: »Ko boš v šoli, boš že videl ...«V otrokovi glavi se poraja veliko vprašanj. Nanje odgovarjajte na njemu razumljiv način. - Zaupajte učiteljicam, saj jim bo le tako zaupal tudi vaš otrok. Če se vam včasih poraja dvom, ga razjasnite na govorilnih urah. - Šolske potrebščine naj si otrok izbere sam, saj ga to dodatno motivira. - Na šolsko okolje ga navajajte že prej, saj mu bo tako bolj domače. - Vaš otrok je postal šolar. Ne ustvarjajte si mnenja, da je prvi razred kot vrtec, kjer se otroci igrajo. Prvi razred je šola. Otrok se bo resda učil skozi igro, toda učil se bo. Moral bo poslušati in sodelovati in od tega tudi nekaj odnesti - se naučiti. - Enako pomemben v otrokovem življenju je popoldanski čas. Ob hitrem tempu življenja je tako, da je večina staršev zaposlena do 16., 17. ali celo poznejše ure. Otroci so prepuščeni podaljšanemu bivanju v šoli ali pa babicam, dedkom, tetam, stricem. Pa niti eno niti drugo sploh ni slabo. V podaljšanem bivanju se otrok pri sprostitveni dejavnosti razigra, sprosti, sodeluje v raznih igrah, pri ustvarjalnem preživljanju prostega časa pa riše, piše, ustvarja in tako mu čas hitreje mine. - V prvem razredu je marsikaj drugače kakor v vrtcu. Otrok v prvih dnevih potrebuje veliko potrpljenja in strpnosti, saj je v začetku zmeden in vznemirjen. Želim vam obilo prijetnih uric z vašim prvošolcem. Marija Ribič - 20 - OSTALI PRISPEVKI DAMA IN ŠTIRJE MUŠKETIRJI Pisal se je 30. julij 2010, ko smo se odpravili proti slovenskim Alpam. Polni motivacije, da bomo spet premagali del narave in zadovoljili telo, po tem ko pozimi večinoma skrbimo le za svojo dušo. Na Triglav smo rinili že drugič. Lani smo dosegli najvišji vrh Slovenije in na Triglavu smo nekateri doživeli krst in tako postali pravi Slovenci. Letos pa smo se odpravili k Triglavskim jezerom. Do tja pot ni bila tako naporna kot lani na vrh Triglava. Vse skupaj smo vzeli bolj lahkotno in zabavno. Pot od doma in nazaj je trajala tri dni. V petek zvečer smo se odpravili do najbližje planinske koče in tam prenočili. V soboto zjutraj pa smo stopili v planinske čevlje in odšli v širne daljave in višave. Popoldne smo dosegli začrtani cilj, preživeli nekaj časa na prijetnem soncu pri jezerih, nato pa se z novimi lepimi spomini odpravili nazaj. S sobote na nedeljo smo prenočili v drugi planinski koči, v nedeljo zjutraj pa spet polni energije sestopali. Opoldne smo že videli Bohinjsko jezero in se nato v njem na hitro osvežili. Pred nami je bilo še zadnje dejanje tega zanimivega dogajanja, ki je imelo grenak priokus - z avtomobilom domov. Vsi, ki vsaj malo ljubijo planine in našo prelepo naravo, bi se morali vsaj enkrat odpravili na tako zanimivo planinsko pot, kot je pot na Triglav. Imejmo radi našo naravo in svoje telo. In če vse to počnemo še z dobrimi prijatelji, nas ni treba biti strah, saj nam prijatelji pomagajo in stojijo ob strani, skupaj pa ustvarjamo zabavno in prijetno ozračje. v imenu dame (Andreja čuček) in štirih mušketirjev (Damir Toš, Milan Černel, Srečko Žmauc in Kristijan Majer) Kristijan Majer ROMALI SMO V MEDŽUGORJE Pot do Medžugorja je trajala od zgodnjih jutranjih ur pa do popoldneva. Na poti smo molili rožni venec in poslušali vnaprej pripravljeno oddajo o Medžugorju in Marijinih prikazovanjih. 24. junija 1981 se je v tej hercegovski vasici šestim otrokom prvič prikazala Marija. Ljudi je pozvala k spreobrnjenju in molitvi za mir, od tod tudi njeno ime Kraljica miru. Na milijone romarjev je od takrat že obiskalo ta kraj. Prihajali so med zadnjo vojno in v vedno večjem številu tja romajo tudi danes. Po široki skalnati poti smo se v molitvi in tišini povzpeli na Križevac, hrib nad vasjo - kraj prikazovanj, kjer stoji velik križ. Pot ni bila naporna, a za marsikoga tudi najbolj enostavna ne. Zvečer smo se v cerkvi udeležili bogoslužja z razlago sporočil, svete maše in molitve. Naslednji dan smo se povzpeli na Crnico proti kipu Kraljice milosti. Popoldne smo si ogledali skulpturo Vstajenje, ki stoji v kraju Marijinih prikazovanj v Medžugor-ju kot darilo svetemu kraju v Hercegovini - nekaj posebnega so kaplje na bronastem Kristusovem telesu, ki se jim čudijo romarji z vsega sveta. Romarski dan smo izkoristili še za obisk skupnosti, v kateri živi približno 90 nekdanjih odvisnikov od trde droge iz 22 držav že od leta 1983. Dva mlada fanta sta kot pričevanje orisala način življenja teh fantov, ki živijo izključno od darov obiskovalcev in prodaje spominkov, ki so tudi njihovo ročno delo. Pravita, da živijo enostavno življenje brez cigaret, časopisov, televizije in alkohola, a jim nič ne manjka. Čistijo, kuhajo, perejo na roke, gradijo vse sami. Nazaj grede smo v avtobusu premlevali občutke minulih romarskih dni, ki so se prav gotovo vsakega dotaknili na malo drugačen način. zapisala Elizabeta Kosec - 21 - OSTALI PRISPEVKI Srčni infarkt je stanje, ki nastane, ko se zamaši ena izmed arterij, ki prehranjujejo srce. Najpogostejši vzrok nenadnega zaprtja žile je aterosklero-za. Zanjo je značilno kopičenje maščob v steni arterij. Proces nastajanja in kopičenja ma-ščobnih oblog v žilnih stenah se začne v mladosti in se nadaljuje v odrasli dobi. Pogostost bolezni je težko oceniti, saj večina odraslih zaradi nje nima težav. Srce s koronarnimi žilami in strdek v eni izmed koronarnih žil Simptomi se pojavijo, ko ma-ščobne obloge (aterosklero-tične lehe) žilje tako zožijo, da organom primanjkuje krvi. To se najprej pokaže ob naporu, saj takrat organi potrebujejo več kisika, ki jim ga po arterijah prinaša kri. Če so prizadete srčne arterije, se pojavi bolečina v prsih, ki v mirovanju popusti. To stanje imenujemo angina pektoris.V nasprotju z angino pektoris, ki nastaja po- AMBROZIJA - Pelinolistna ambrozija (Ambrosia artemisiifolia) se je iz svojega naravnega rastišča v Severni Ameriki razširila v zmerna območja Evrope, kjer je eden glavnih povzročiteljev alergij na cvetni prah. Nezadržno širjenje pelinolistne ambrozije v Evropi predstavlja vse večji problem za zdravje ljudi, v kmetijstvu pa kot plevel povzroča veliko škode, kar zmanjša pridelek. SRČNI INFARKT stopoma, je srčni infarkt nenaden. Zaradi še ne popolnoma znanih razlogov (vnetje, zvišan krvni tlak) maščobna obloga, ki je sprva prekrita s plastjo žilnih celic, poči. Kri pride v stik z vsebino aterosklerotične lehe in nastane krvni strdek. V predelu srca, v katerem krvni strdek prekine pretok (dotok) arterijske krvi, pride do pomanjkanja kisika in hranljivih snovi ter do kopičenja pre-snovkov. Ta pojav imenujemo ishemija. Če je ishemija huda in dolgotrajna, srčna mišica odmre, kar imenujemo srčni infarkt. Srčni infarkt lahko doleti vsakogar. V Sloveniji prizadene okoli 3500 bolnikov na leto. Najbolj ogroženi so moški med 50. in 60. letom ter ženske med 60. in 70. letom. Verjetnost za razvoj srčnega infarkta je večja pri kadilcih, tveganje pa povečujejo še prevelika telesna teža, telesna nedejavnost, zvišan krvni tlak, povečane količine maščob v krvi, sladkorna bolezen in dedna nagnjenost. Z zdravim načinom življenja lahko vplivamo na vse naštete dejavnike tveganja razen na dedno nagnjenost. Najznačilnejša je stiskajoča oz. pekoča bolečina v prsnem košu, ki nastane v mirovanju ali ob najmanjšem naporu in se ne spreminja z dihanjem in položajem telesa. Pogosto se Ambrozija je zelo prilagodljiva, plodna in žilava rastlina, ki ji ustrezata vročina in odprt izza prsnice širi v vrat, v eno roko (po navadi levo) ali v obe roki ali v žličko. Bolečini se lahko pridružijo slabost, bruhanje, bledica, potenje in občutek dušenja. Nekateri bolniki imajo enake, a manj hude bolečine pri angini pektoris. Pojavljajo se ob naporu in v mirovanju popustijo. Te bolnike je treba opozoriti, da lahko enaka ali hujša bolečina nastane že v mirovanju. Pri manj kot 20 % bolnikov je bolečina neznačilna ali je celo ni. To opažamo predvsem pri starejših bolnikih, bolnikih z boleznimi drugih organskih sistemov, pri sladkornih bolnikih in bolnikih po operaciji na srcu. Najbolj zahrbtna oblika srčnega infarkta je nenadna srčna smrt, saj največkrat nastopi povsem nepričakovano in več kot polovica bolnikov pred usodnim dogodkom nima prav nobenih težav. Srčni infarkt lahko povzroči smrt, zato se z ukrepanjem ne sme odlašati. Če se pojavijo prej omenjene težave in bolečina v mirovanju v nekaj minutah ne popusti, je treba poklicati reševalce (na telefonsko številko 112). Do prihoda reševalnega vozila naj prizadeti počiva. Aleksandra zorec prostor. Najpogosteje jo najdemo ob cestah, železniških progah, bregovih rek in potokov ter na zapuščenih njivah in travnikih. Ker je ta rastlina pri nas še dokaj nepoznana, vendar kljub temu zelo razširjena, jo bom na kratko opisala. Pelinolistna ambrozija je to-ploljuba enoletnica, pokončna in vitka rastlina, visoka do ALERGENA POŠAST NA POHODU - 22 - OSTALI PRISPEVKI Pelinolistna ambrozija v koruzi 2 metra in običajno precej razvejana. Če raste na prostem, je nekoliko nižja in bolj razvejana, v posevku pa lahko koruzo povsem preraste. Listi so sestavljeni in nazobčani, kot pri praproti, dolgi pa so 4 do 10 cm. Na obeh straneh so svetlo zeleni z vidnimi žilami. Celotna rastlina je prekrita z dlačicami. Cveti od konca julija do konca septembra oz. do prve slane, odvisno od vremenskih razmer, vlogo opraševalca opravi veter. Ena rastlina lahko ustvari nekaj milijonov pelodnih zrn, po nekaterih podatkih celo milijard. Pelodna zrna imajo zelo dobre aerodinamične lastnosti, saj lahko z vetrom prepotujejo razdalje tudi večje od 100 km. Na eni rastlini so ločeni ženski in moški cvetovi. Ženski cvetovi so neopazni, posamični ali v manjših skupinah v zalistju zgornjih listov. Moški Pelinolistna ambrozija na neobdelanem zemljišču cvetovi so zeleni in majhni (24 mm), združeni v podolgovate cvetne glavice (socvetja) na koncu vrhnjih vej. Plod je ole-senel, rdeče rjav, 3 do 4 mm velik, se ne odpre, v vsakem je samo eno seme. Semena so kaljiva celo več kot 20 let. Prav zaradi tega se ta rastlina tako hitro širi in nam povzroča toliko težav. zdravi, saj v nasprotnem obstaja velika nevarnost, da se bolezen pozneje razvije v astmo. Še posebno velika rizična skupina za alergijo na ambrozijo so ljudje, ki so izpostavljeni velikim količinam cvetnega prahu te rastline. Med njimi so tudi kmetje in prebivalci na podeželju, ki živijo v bližini teh rastlin ali imajo z njimi neposreden stik. Metode zatiranja: za preprečevanje razvoja ambrozije poznamo različne metode, uporabljamo jih samostojno ali v kombinaciji z drugimi načini. Pomembno je, da omejimo kalitev semena. Izbira metode je odvisna od števila rastlin, njihove razvojne faze, zastopanosti semena v tleh ... Mehansko zatiranje vključuje puljenje, košnjo, oranje ..., zelo pomembno je, da občutljive osebe pri tem ne sodelujejo. za zaščito pred draženjem kože je treba uporabljati rokavice in oblačila, ki pokrivajo celo telo, če puljenje poteka v času cvetenja, pa tudi masko in očala za zaščito pred cvetnim prahom. Cveto- nih površinah in strnišču. Paše živali ne štejemo med možne načine zatiranja, saj ima pelinolistna ambrozija dokaj visoko vsebnost beljakovin, zato so lahko velike količine rastlin v pomladanskem času za živali strupene. Poročali so, da so mlečni izdelki, narejeni iz mleka živali, ki so se pasle na površinah s peli-nolistno ambrozijo, neprijetnega vonja in okusa. Prav zaradi vseh nevarnosti, ki jih prinaša ta rastlina predvsem za naše zdravje, sem se odločila, da napišem ta članek. Moja želja je, da preprečimo to, kar lahko. Največ bomo dosegli, če s skupnimi močmi uničimo to rastlino. Pri tem smo pomembni vsi, občina in vsak občan posebej. Veliko je narejenega, če vsak počisti v bližini svojega doma, občina pa poskrbi za košnjo obcestnih jarkov. V naši občini so velike težave z neobdelanimi zemljišči, saj se na njih na veliko širi pelinolistna ambrozija. To pa je kasneje vzrok, da imajo tudi drugi v tej bližini težave. Martina Ploj - 23 - OSTALI PRISPEVKI LAN ZOPET NA NAŠIH POLJIH Lan (latinsko ime linum usi-tatissium pomeni "zelo uporaben") je ena najstarejših gojenih rastlin, razširjena v različnih vrstah po vsem svetu. V nefarmacevtske namene ga pridelujejo zaradi olja in vlaken, kuhanega pa so nekdaj uporabljali kot krmilo. La-nena vlakna so uporabna tudi v zdravstvene namene, iz njih izdelujejo kakovostne kirurške niti. Seme, celo ali zdrobljeno, je blago odvajalo. V ljudski medicini so s prevredkom jedilne žlice lanenih semen v skodelici vode blažili katar gornjih dihalnih poti in vnetje želodčne sluznice. Kmetje dobro poznajo zdravilne učinke lanenih semen pri prebavnih težavah živine. Na naši kmetiji v Hvaletincih 2 smo letos prvič sejali lan. Lan je enoletna rastlina, ki zraste do meter visoko. Cvetovi so majhni, temno do svetlo modri. Najlepši so, ko rastlina dozori. Lan ža-njemo, kadar stebla in glavice ni in večina listov odpade. Pri nas smo to storili okrog 20. julija. Nato lan povežemo v snope in ga posušimo. Namen setve lana na naši kmeti- ji je izobraževalne narave, saj želimo, da bi otroci spoznali že skoraj pozabljeno kulturo, zato so zraven lanu bile posejane še druge prav tako že skoraj pozabljene kulture. Zaradi pozitivnih lastnosti lanu je škoda, da mladi kmetovalci zgubljajo zanimanje za to rastlinsko vrsto. Poleti, ko lan odpre svoje nebesno modre cvetove, nam je v okras, zgodaj jeseni, ko dozori, pa v uporabo, zato poberimo njegovo seme in ga posušimo. AVTORICA: Angela Forštnerič - 24 - ZAVOD za GOZDOVE SLOVENIJE Območna enota Maribor SMREKA (Picea abies (L.) Karsten) Smreka je morda najbolj poznano iglasto drevo naših krajev. Vendar se je tako v večji del naših nižinskih gozdov, kot v naše misli ukoreninila šele v zadnjih nekaj stoletjih. V severni Evropi je smreka drevo vrsta nižinskih gozdov. V našem delu Evrope pa je vrsta, ki naravno najbolje uspeva v gorskih gozdovih. V preteklosti je bila zaradi enostavne vzgoje in velike uporabne vrednosti in visokega vrednostnega prirastka na enoto površine sistematično vnašana in zavzeto negovana skoraj po vsem ozemlju Slovenije, čeprav so njena naravna OSTALI PRISPEVKI DREVO LETA rastišče le v Alpah, Karavankah in na Pohorju. Značilnosti Smreka je vednozeleno, do 50m visoko drevo. Krošnja je stožčaste oblike z vejami, ki iz-raščajo v vencih. Deblo je ravno in polnolesno z rdečkasto rjavo skorjo, ki je sprva gladka nato pa razpoka v obliki kroglastih ploščic. Do 2 cm dolge iglice so spiralno razmeščene na poganjku. Smreka cveti aprila in maja. Moški cvetovi so rumenorjavi. Ženska storžasta socvetja, ki rastejo v zgornji tretjini krošnje so rdeča in se po oploditvi razvijejo v do 15 cm velike storže. Smreka ima rada sveža in zračna tla. Potrebuje tudi visoko zračno vlago in čez leto enakomerno porazdeljene padavine. Sušo in vročino slabo prenaša je pa odporna na mraz. Smrekovina je mehek in elastičen les. Uporablja se takore-koč povsod; v gradbeništvu, papirni in pohištveni industriji in celo pri izdelavi glasbil. Iz skorje je mogoče dobiti tanin za strojenje. Iz iglic se pridobivajo eterična olja. Iz iglic je tudi mnogim poznan smrekov sirup, ki pomaga pri težavah z dihali. Ali ste vedeli - Zanimivosti: • Sgermova smreka s Pohorja je z 62 m višine najvišje slovensko drevi in eno najvišjih v Evropi. • V Sloveniji lesna masa smreka predstavlja skoraj 1/3 vse lesne mase v gozdovih. • Zelo podobna naši smreki je sibirska smreka (P.obovata), ki je še bolj odporna na mraz. • Moške cvetove in nezrele storže je moč kuhati in jesti saj so užitni. • Nekateri še verjamejo izročilu da smreka stimulira sanje. • V krščanstvu božična smreka simbolizira zmago luči nad temo smrti. • Predkrščanska ljudstva so smreko imela za zaščitno drevo. • Grki so smreko posvetili bogu morja Pozejdonu Tekst: zbral in uredil Alojz Pucko u.d.i.g. - 25 - OSTALI PRISPEVKI OBVESTILO - SVEČOMAT Obveščamo, da sveč zaradi izjemno visokih temperatur, ki v vročih poletnih mesecih dosegajo 30 stopinj in več, ni priporočljivo postavljati na marmorne plošče. To namreč povzroča dodatno segrevanje, tudi od 50 do 60 stopinj Celzija, zaradi česar postaja vosek mehkejši in sveče težje izgorevajo. Komurkoli se zgodi oz. se je zgodilo, da sveča ni zgorela, se lahko obrne na naše podjetje, pokliče na telefonsko številko 031 666 770, ki je tudi napisana na svečomatu. Svečo vam bomo zamenjali, če vrnete neizgorelo. Cenjenim strankam se za morebitne težave in nevšečnosti opravičujemo. Hvala in lep pozdrav KD INVEST, d.o.o. Tudi človek pri 85 letih ima rad naravo, posebno Feliks, kateri je duga leta uživa v naravi in med dobrimi ljudmi. Z elektro torbo sem od hiše do hiše kasira porabljeno elektriko. Tudi v Vitomarcih. Da ne bi šlo v pozabo, sem navr-ja mopek, kateri ima že tudi lepa leta. Pred 40 leti je bilo po klancih blata do kolen, ubogi ljudje in živina, kako so fizično trpeli za ubogi kruhek. To so spomini, zato pišem ra-snične, bole male članke, da se ne pozabi. Tako sem se v lepem sončnem dnevu pela in užva na 53 let starem mopeki, po lepi črni cesti, preko vekega brega Galušak. Tak sem hitro priša v kraj Smolinci. Stava sem se pri gostilni Ploj, gremo na pivo. Iz trgovine je prišla prijazna trgovka, hitro sem doba pivo, klepetala nismo dosti, na cesti so meli delavce, obnavljali so asfalt, tak bo znaver lepo. Plačam in gremo dale. Zapela sem se v veko grabo Smolinci ali Novinci? Tudi tu je lepa asfaltirana cesta, čestitam. Malo je brnilo in že sem se zapela po bregu Vitomarci. Stava sem se pri gostilni Ču-ček (po domače). Lepo sma se pozdravila z natakarico, želite prosim, eno malo pivo. Pita POVEDALI SO NAM LEPI ČETRTEK sem, kako pa mama Ivica? Je v posteli, uboga, bolezen in leta. Lepo jo pozdravljam in želim zdravja. Plačam in gremo dale. Stava sem se v bifeju Šilec, mladi natakar mi reče, da me ne pozna. Sem stari znanec. Pred dolgimi leti sem kasira elektriko. Tako mi je ta kraj dobro poznani in tudi ljudje. Posebno se rad spomnim na g. župnika Lasbaherja, duga leta je bija župnik pri Sv. Andražu. Gremo pomalen peš po Črni lukni, tak po domačm pravijo kraju malo za hrbtom v Vitomarcih. Stava sem se tudi na pokopališču, morem pohvaliti, vse je lepo urejeno. Rad bi obiska sotrpina Feliksa iz druge vojne, dosti sma znala povedati. Med potjo vidim mladega moža, puca jarek ne daleč od hiše. Povem, da sem priša obiskat prijatelja Feliksa, malo me pogleda in reče, ni jih, umrli so, moja mama pa je duma. Lepo sem se predstava, da sem stari znanec, pred leti sem pri vas kasira elektriko in sem pirša obiskat Feliksa. Pove mi, da dedeka na žalost ni več, pred leti je umrl. Malosma še klepetala pri pijači in sendviči. Lepo se zahvalim in se odpravim priti bifeju Šilec, tam me je čaka mojmopek. Zadosti je bilo potepanja, gremo domov. Stava sem se še v Sovjaku, obiska sem sošolko Lujziko, eno vuro sma klepetala, povaba me je tudi sosed Ketiš, oh kak lepo vinsko lket ima, pohvala je,da je velba Alojz Kocuvan, lepe dveri pa je nareda Albert Postružnik iz Jamne. Niso samo lepi pučeli, tudi dobro vino je notri. Sem doba frtal. Hvala. Lepo vas pozdravlja! Feliks od Jurja! zapisal Feliks Bajsek, večni popotnik, 27.5.2010 prispevek ni bil lektoriran zaradi ohranitve pristnosti narečnega besedila. - 26 - KRONIKA KRAJA PRAZNOVANJE 220-LETNICE ORGANIZIRANEGA SOLSTVA Šolski zvonec zvoni že 220 let Petek, 4. junij 2010, je bil za Podružnično osnovno šolo Vitomarci in občane Vitomar-cev poseben dan, saj smo praznovali 220-letnico organiziranega šolstva v kraju. V bogatem kulturnem programu, ki so ga pripravili učenci podružnične šole, so nastopili tudi učenci iz matične šole, dijak Srednje glasbene šole v Mariboru, Destrniški oktet in domače ljudske pevke. Na slovesnosti so govorili ravnatelj Mirko Žmavc, pedagoški vodja Jožica Zorko, župan občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah Franci Krepša in Boris Zupančič iz Ministrstva za šolstvo RS. Po kulturnem delu je sledilo prijetno druženje sedanjih in nekdanjih zaposlenih na šoli, bivših učencev, domačinov in drugih gostov. Kratek pregled zgodovine vitomarškega šolstva Kot pričajo šolske kronike, so se ljudje v teh krajih dobro za- V VITOMARCIH vedali pomena šole in šolanja. Vedno se je v okolju našel nekdo, ki mu za to ni bilo vseeno. Zametki šole segajo v leto 1790. Pouk je potekal v različnih hišah in mežnarijah, saj v kraju vse do leta 1864 ni bilo šolskega poslopja. Najprej je bila šola enorazredna. V njej so poučevali učitelji, ki so si vedno prizadevali učencem nuditi veliko znanja. Zaradi naraščajočega števila otrok se je šola razširila v dvorazrednico, 1889. leta pa je bil dograjen prizidek. Vse do prve svetovne vojne 1914. leta je šola z aktivnimi učitelji in različnimi delujočimi društvi v tem okolju doživela razcvet. To obdobje sta zaznamovala Ivan Strelec in dr. Fran Jurtela. Strelec velja za enega najzaslužnejših šolnikov v tem kraju. V šolski kroniki lahko preberemo, da je bil pri faranih zelo priljubljen in spoštovan. Ob službovanju v šoli je bil ustanovitelj in pevec pevskega zbora, čebelar, član mnogih društev in svetovalec krajanom. Ukvarjal se je z zgodovino. Zbiral je zgodovinsko gradivo za šole in učiteljstvo ptujskega okraja. Dr. Jurtela je bil domačin in velja za največjega dobrotnika tukajšnje šole. Šolski knjižnici je večkrat poklonil veliko knjig. Bralno društvo je z njegovo pomočjo doseglo prvo mesto med bralnimi društvi v Slovenskih goricah. Med obema svetovnima vojnama se je šola razširila v šti-rirazrednico. Med učitelji in krajani je zaživela kulturna dejavnost, predvsem uprizarjanje iger. V šolskem letu 1928/29 je bil kupljen šolski radio. Šolarji so ga poslušali med odmori in po pouku. Ob njem so se zbirali tudi navdušeni krajani. V začetku druge svetovne vojne 1941. leta je šola imela šest oddelkov z 215 šoloobiskujo-čimi učenci. Večino učiteljev so nadomestili nemški učitelji, ki so otroke poučevali v nemščini. Šolski obisk in uspeh sta bila takrat zelo slaba. Po končani vojni 1945. leta je potekala obnova šolske zgradbe, urejena je bila šolska mlečna kuhinja, obogatili sta se učiteljska in pionirska knjižnica, v šolskem letu 1955/56 je v šoli zasvetila elektrika. V istem letu je bil zgrajen učiteljski blok. Leta 1961 je bila ukinjena osemletna OŠ. Učenci so 7. in 8. razred obiskovali v Juršin- - 27 - KRONIKA KRAJA cih in Cerkvenjaku, kasneje pa 6., 7. in 8. na OŠ Mladika na Ptuju. V zadnjem, novejšem obdobju je bilo v vitomarškem šolstvu veliko sprememb, vse od nove šolske zgradbe 1976. leta, organizacije v procesu vzgoje in izobraževanja, uvedbe devetletne OŠ in priključi- tev OŠ Cerkvenjak. Zadnjo veliko spremembo smo dočakali septembra 2006, ko smo se vselili v to šolsko zgradbo. Prav je, da se ob tem častitljivem jubileju ustavimo in pogledamo naprej. Z novo sodobno opremljeno šolo so nam dane odlične de- lovne razmere. Prizadevanja za kvalitetno in pestro delo pri vzgoji in izobraževanju otrok se bodo nadaljevala. Najverjetneje bo tudi v prihodnjih letih veliko sprememb, vendar pa bodo v šoli še vedno radovedni in razposajeni učenci. Učitelji se bomo trudili dobro opraviti svoje poslanstvo in bomo poskrbeli za to, da bosta šola in vrtec prijazna za otroke, delavce, starše in občane. Pedagoški vodja šole Jožica zorko, prof. OBČINSKA KRONIKA Od 22.4.2010 do 2.9.2010 Nova rojstva: Marjana Pečar - deček Rok Marjeta Klobasa - deček Matej Helena Čuček - deček Nik Dragica Hauzer - deklica Tijana Od nas so se za vedno poslovili: Jožef Firbas, Drbetinci 9, rojen 22. 2. 1932 Ivan Gomzi, Slavšina 43b, rojen 14. 9. 1969 Franc Kukovec, Novinci 15, rojen 29.77.1943 Poročila sta se: Čuš Boris in Kramberger Darja, Gibina 24a - 28 - RAZVEDRILO 1 3 6 9 6 8 4 3 1 4 7 8 8 9 5 3 6 7 3 2 5 7 8 5 6 2 Sudoku je logična uganka, katere cilj je zapolniti kvadratno mrežo, običajno velikosti 9x9. Vsako število se lahko pojavi natanko enkrat v vsakem stolpcu, vsaki vrstici in vsakem manjšem kvadratu velikosti 3x3. V mreži so nekatera števila že podana. Petelin Zakaj petelin tako zgodaj ki-kirika? »Ker pozneje ne pride do besede.« Lovska Zakaj lovca, ko umre, vedno pokopljejo šele en teden po tistem, ko umre? - Zato, da ga ima žena vsajen vikend doma! Sladoled V šoli pri pouku matematike učiteljica vpraša Janezka: - Janezek, na veji sedijo tri vrane, lovec eno ustreli, koliko jih še sedi na veji? - Nobena, učiteljica. Ustreljena pade, ostali dve pa odletita. - Janezek, narobe. Dve še sedita na veji. Ampak mi je pa všeč tvoj način razmišljanja. Janezek je nekajčasa tiho, nato pa dvigne roko: - Učiteljica, sedaj bi pa jaz vas nekaj vprašal! Učiteljica malo premišljuje, kaj neki bo Janezek spet ušpičil, pa ji radovednost ne da miru in se odloči: - No, Janezek, pa vprašaj! - Takole, po cesti hodijo tri ženske in v roki držijo sladoled. Prva ga grizlja, druga ga sesa, tretja ga pa liže. Kaj mislite, katera od teh treh je poročena? Učiteljica zardi in je malo v zadregi, nato pa le odgovori: - Janezek, mislim da tista ki ga sesa! - Učiteljica, narobe, Tista, ki ima na roki poročni prstan. Ampak mi je pa všeč vaš način razmišljanja! Aleksandra zorec Kuharski recept Kako se začne vsak kuharski recept za Gorenjce? »Najprej si sposodi..« Žena in terorist Kakšna je razlika med ženo in teroristom? - S teroristom se lahko pogajaš. - 29 - URADNI VESTNIK OBČINE SVETI ANDRAŽ V SLOVENSKIH GORICAH URADNI VESTNIK OBČINE SVETI ANDRAŽ V SLOVENSKIH GORICAH Leto 2010, številka 25 Oktober, 2010 VSEBINA 1. JAVNI RAZPIS O DODELJEVANJU PRORAČUNSKIH SREDSTEV ZA OHRANJANJE IN RAZVOJ KMETIJSTVA IN PODEŽELJA V OBČINI SV. ANDRAŽ V SLOV. GORCAH V LETU 2010 2. JAVNI RAZPIS ZA PRIZNANJA OBČINE SV. ANDRAŽ V SLOV. GORICAH ZA LETO 2010 Občina Sv. Andraž v Slov. goricah (v nadaljevanju občina) na podlagi Odloka o proračunu Občine Sv. Andraž v Slov. goricah za leto 2010 (Uradni vestnik občine Sv. Andraž v Slov. goricah št. 21/10), Zakona o kmetijstvu - ZKme (Uradni list RS, št. 45/08), Pravilnika o dodeljevanju državnih pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Sv. Andraž v Slov. goricah -UPB1 (Uradni vestnik Občine Sv. Andraž v Slov. goricah leto št. 7/2008), Mnenja in dopolnitve mnenja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in razvoj podeželja, št. priglasitve: K-BE158-1358103-2007, Občina Sv. Andraž v Slov. goricah (v nadaljevanju občina) objavlja JAVNI RAZPIS O DODELJEVANJU PRORAČUNSKIH SREDSTEV ZA OHRANJANJE IN RAZVOJ KMETIJSTVA IN PODEŽELJA V OBČINI SV. ANDRAŽ V SLOV. GORCAH V LETU 2010 I. PREDMET RAZPISA Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih finančnih sredstev - državnih pomoči za uresničevanje ciljev občine na področju razvoja kmetijstva in podeželja, ki se dodeljujejo po pravilih o dodeljevanju državnih pomoči. II. VIŠINA SREDSTEV Sredstva so zagotovljena v proračunu za leto 2010 v višini 2.338,00 EUR, na proračunski postavki št. 4011001 Subvencije v kmetijstvu. Proračunska sredstva so omejena na višino 2.338,00 eur, zato je višina sredstev, ki jih bo pridobil posamezni upravičenec, odvisna od skupne višine zahtevkov prosilcev, ki bodo izpolnjevali pogoje razpisa. Pomoč se lahko dodeli le kmetijskemu gospodarstvu, ki ni podjetje v težavah. Neporabljena sredstva na posamezni proračunski postavki se lahko prerazporedijo na ostale proračunske postavke. III. SPLOŠNE DOLOČBE IN OSNOVNI POGOJI ZA KANDIDIRANJE Upravičenci do pomoči: - pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, imajo stalno bivališče oziroma sedež v občini, so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti oz. v uporabi kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine oziroma tisti upravičenci kmetijskih gospodarstev, ki imajo svojo mid številko in so s tem vpisana v register kmetijskih gospodarstev, - člani kmetijskega gospodinjstva, ki imajo stalno prebivališče na naslovu nosilca dejavnosti, - organizacije, ki so registrirane za izvajanje aktivnosti, znotraj tehnične pomoči na področju kmetijstva na območju občine ali regije, - registrirana stanovska in interesna združenja in zveze, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na območju občine ali regije. Splošni finančni določbi: zagotavljanje tehnične podpore v kmetijskem sektorju, ki se bo izvajala v letu 2010 in bo predmet prijave na razpis za dodelitev sredstev na področju kmetijstva je lahko začeta pred izdajo upravnega akta (sklepa oz. odločbe) upravičencu o dodelitvi sredstev, upravičeni stroški po tem razpisu so tisti, ki so nastajali v obdobju od 1.12.2009 pa do 30.11.2010. Odobrene naložbe oz. dela ali storitve za ukrepa št. 1, ki so odobrene z javnim razpisom, ne smejo biti za- - 30 - URADNI VESTNIK OBČINE SVETI ANDRAŽ V SLOVENSKIH GORICAH četa pred odobritvijo in morajo biti zaključene pred izplačilom zahtevka. Dokazila oziroma plačani računi za izvedene investicije, ki jih upravičenec priloži skupaj z zahtevkom za izplačilo, morajo biti z datumom iz zgoraj navedenega obdobja. IV. NAMENI RAZPISA 1. NALOŽBE V KMETIJSKA GOSPODARSTVA ZA PRIMARNO PROIZVODNJO - višina razpisanih sredstev: 779,33 EUR Bruto intenzivnost pomoči pri ukrepu naložbe v kmetijska gospodarstva ne presega: - do 50 % upravičenih stroškov naložbe na območjih z omejenimi možnostmi, - do 40 % upravičenih stroškov naložbe na ostalih območjih, - do 60 % upravičenih stroškov naložbe na območjih z omejenimi dejavniki, če naložbo izvajajo mladi kmetje v obdobju petih letih od vzpostavitve kmetijskega gospodarstva. Mladi kmetje morajo izpolnjevati določila 22. člena uredbe Komisije (ES) št. 1698/2005. Pomoč za naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo se lahko dodeli za: 1.1 posodabljanje kmetijskih gospodarstev, 1.2 urejanje pašnikov, 1.3 urejanje kmetijskih zemljišč. 1.1 POSODABLJANJE KMETIJSKIH GOSPODARSTEV 1.1.1 Investicije v rastlinsko pridelavo Pomoči se dodelijo za naložbe v rastlinsko proizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih. Upravičeni stroški: - stroški nakupa rastlinjaka in montaže ter opreme, - stroški nakupa mreže proti toči, stroški postavitve, stroški priprave načrta za postavitev mreže s stroški svetovanja in nadzora, - stroški postavitve nasada: stroški priprave izvedbenega načrta za zasaditev novega nasada, stroški priprave zemljišča, nakup opore, nakup mreže za ograjo in nakup večletnega sadilnega materiala, razen jagod. 1.1.2 Investicije v živinorejsko proizvodnjo Pomoči se dodelijo za naložbe v živinorejsko proizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih, razen za rejo toplokrvnih pasem konj, prašičereje, perutnine, kuncev. za rejo drobnice se pomoči dodelijo na območjih z omejenimi dejavniki. Upravičeni stroški: - stroški za pripravo načrta za rekonstrukcijo in adaptacijo hlevov, - stroški za nakup materiala za adaptacijo, rekonstrukcijo hlevov in ureditev izpustov, - stroški za nakup opreme hlevov (mlekovodi, Itd...), - stroški za nakup materiala za gradnjo ali adaptacijo pomožnih živinorejskih objektov (seniki, silosi itd.), razen gnojnih jam in gnojišč zaradi izpolnjevanja standarda Nitratna direktiva, - stroški postavitve pašnika, - stroški izdelave načrta za ureditev pašnika, stroški za nakup opreme za ograditev pašnikov z električno ograjo in pregraditev pašnika na pašne čredinke, - stroški nakupa opreme za ureditev napajališč za živino. Pogoji za pridobitev: - priložena zbirna vloga za neposredna plačila za leto 2009 Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, - račun(i) oz. dokazilo o plačilu stroškov, ki se glasijo na ime nosilca kmetijskega gospodarstva ali člana kmečkega gospodinjstva, oziroma na ime mikro podjetja ustrezno dovoljenje za investicijo, v kolikor se za to vrsto naložbe izdajajo dovoljenja, - gradbena dela morajo biti izvedena v skladu z veljavnimi predpisi o graditvi objektov, urejanju prostora in varstvu okolja, - naložba mora biti v skladu z veljavnimi Standardi Skupnosti, - kmetijsko gospodarstvo mora prispevati k izpolnjevanju vsaj enega od specifičnih ciljev v skladu s Pravilnikom o dodeljevanju državnih pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Sv. Andraž v Slov. goricah, kar mora biti razvidno iz vloge, - do pomoči niso upravičena podjetja v težavah, - naložbe morajo izpolnjevati vsaj en cilj; kot je zmanjšanje proizvodnih stroškov, izboljšanje in preusmeritev proizvodnje, izboljšanje kakovosti, ohranjanje in izboljšanje naravnega okolja ali izboljšanje higienskih razmer ali standardov za dobro počutje živali. - rastlinjak mora biti montažno demontažnega tipa, minimalne površine 300 m2, - za postavitev mreže proti toči, imeti v lasti ali na novo posaditi nasad pečkarjev - minimalne površine 0,4 ha ali 0,1 ha koščičarjev in izvedbeni načrt, - za razširitev obstoječih sadnih nasadov mora imeti v lasti nasad pečkarjev minimalne površine 0,4 ha ali 0,1 ha koščičarjev, - na novo posaditi nasad pečkarjev minimalne površine 0,4 ha ali 0,1 ha koščičarjev, - najmanjša zmogljivost hleva mora biti 5 ležišč za kobile v boksih ali v prosti reji z izpustom, - najmanjša zmogljivost hleva za rejo drobnice mora biti 15 ležišč, - najmanjša zmogljivost hleva mora biti 15 ležišč v območjih z omejenimi dejavniki in 30 ležišč v nižinskem območju za rejo krav molznic, najmanj 30 ležišč v območjih z omejenimi dejavniki in 40 ležišč v nižinskem območju za kombinirano rejo (molznice, ml. živina) ter 10 ležišč v območjih z omejenimi dejavniki za krave dojilje;, - imeti načrt postavitve pašnika s popisom del, opreme in tehnologijo paše, minimalne površine 3 ha. Bruto intenzivnost pomoči: - Najvišji znesek 250 € na kmetijsko gospodarstvo na leto. 1.2 UREJANJE PAŠNIKOV Pomoč se lahko dodeli za namen ureditve pašnih površin na območju občine. Upravičeni stroški: - 31 - URADNI VESTNIK OBČINE SVETI ANDRAŽ V SLOVENSKIH GORICAH - stroški izdelave načrta/projektne dokumentacije za ureditev pašnika, - stroški za nakup opreme za ograditev pašnikov z električno ali leseno ograjo in pregraditev pašnika na pašne čredinke (koli, žica, izolatorji, pašni aparat...), - stroški nakupa opreme za ureditev napajališč za živino. Upoštevati je potrebno, da drenažna dela in namakalni sistemi niso opravičljiv strošek del kmetijskih gospodarstev, razen če naložba v namakalna dela vodi k zmanjšanju prejšnje uporabe vode za najmanj 25 %. Pogoji za pridobitev: - izdelan načrt ureditve pašnika s popisom del, opreme in tehnologijo paše, - izdelan načrt obnove namakalnega sistema, s katerim se dokazuje, da vodi k zmanjšanju porabe vode za najmanj 25%, - izdelan načrt ureditve zemljišča v zaraščanju ali dostopov (ureditev poljskih in dovoznih poti ter poti v trajnih nasadih), - minimalna površina pašnika, ki se ureja mora biti 1 ha, - račun(i) oz. dokazilo o plačilu stroškov, ki se glasijo na ime nosilca kmetijskega gospodarstva ali člana kmečkega gospodinjstva, oziroma na ime mikro podjetja dovoljenje lastnika zemljišča za izvedbo naložbe v primeru zakupa zemljišča, - drugi splošni pogoji povezani z opravljanjem kmetijske dejavnosti. Bruto intenzivnost pomoči: - Najvišji znesek 250 € na kmetijsko gospodarstvo na leto. 1.3. UREJANJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ Pomoč se lahko dodeli za namen urejanja kmetijskih zemljišč. Upravičeni stroški: - za izvedbo malih melioracij do 10 strojnih ur sofinanciramo do 40% upravičenih stroškov investicijske vrednosti storitve, - za izvedbo večjih melioracij s predhodno izdelanim investicijskim programom strokovne službe Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj sofinanciramo do 40% upravičenih stroškov investicijske vrednosti storitve v nižinskem območju, - za območja z omejenimi dejavniki za kmetijsko dejavnost pa sofinanciramo do 50% upravičenih stroškov storitve oz. za mlade kmete v obdobju petih let od prve vzpostavitve kmetijskega gospodarstva, do 60% upravičenih stroškov storitve. Pogoji za pridobitev: - ustrezno dovoljenje za investicijo, v kolikor se za to vrsto naložbe izdajajo dovoljenja, - da ima upravičenec v uporabi najmanj 2 ha primerljivih kmetijskih površin, - dovoljenje lastnika zemljišča za izvedbo naložbe v primeru zakupa zemljišča, - krčitveno dovoljenje pristojnega organa, če gre za spremembo gozdne površine v kmetijsko, - pri izvajanju večjih agromelioracijskih del se obvezno izdela investicijski program strokovne službe Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj, - Račun(i) oz. dokazilo o plačilu stroškov, ki se glasijo na ime nosilca kmetijskega gospodarstva ali člana kmečkega gospodinjstva, oziroma na ime mikro podjetja. Bruto intenzivnost pomoči: - Najvišji znesek 250 € na kmetijsko gospodarstvo na leto. - Pomoč se dodeli v obliki nepovratnih sredstev in sofinancirajo se obrestne mere kreditov. 2. POMOČ ZA PLAČILO ZAVAROVALNIH PREMIJ - višina razpisanih sredstev: 779,33 EUR Upravičeni stroški: - sofinanciranje stroškov zavarovalnih premij za kritje izgub pri živalih, ki jih povzročijo bolezni. Pogoji za pridobitev: - veljavna zavarovalna polica in potrdilo o plačilu zavarovalne premije za tekoče leto, - dokazilo o plačilu zavarovalne premije. - drugi splošni pogoji povezani z opravljanjem kmetijske dejavnosti. Bruto intenzivnost pomoči: - Višina sofinanciranja občine je razlika med višino sofinanciranja zavarovalne premije iz nacionalnega proračuna do 50 % opravičljivih stroškov zavarovalne premije za zavarovanje živali za primer bolezni. - Najvišji znesek 250 € na kmetijsko gospodarstvo na leto. 3. ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNE PODPORE V KMETIJSKEM SEKTORJU - višina razpisanih sredstev: 779,33 EUR v okviru zagotavljanja tehnične podpore v kmetijskem sektorju se lahko izvajajo državne pomoči: 1. Na področju organiziranja in izvedbe izobraževal-no-strokovnih programov s področja vinogradništva, trsničarstva, sadjarstva in obdelovanja zemeljskih površin. Pomoč se dodeli za kritje: - stroškov organiziranja programov usposabljanja. 2. Na področju svetovalnih storitev, ki jih opravijo tretje strani: - honorarji za storitve, ki ne spadajo med trajne ali občasne dejavnosti niti niso v zvezi z običajnimi operativnimi stroški podjetja, na primer rutinsko davčno svetovanje, redne pravne storitve ali oglaševanje. 3. Na področju organizacije forumov za izmenjavo znanj med gospodarstvi, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanje na njih: - stroški udeležbe, - potni stroški, - stroški izdaje publikacij, - najemnine razstavnih prostorov, - simbolične nagrade, podeljene na tekmovanjih do vrednosti 50 eur na nagrado in zmagovalca. 4. Stroški na področju širjenja znanstvenih dogajanj (prikazi in demostracijski poskusi, delavnice, forumi in predavanja za širšo javnost) pod pogojem, da posamezna podjetja, znamke niso imenovani. 5. Stroški publikacij, katalogov, spletišč, ki predstavljajo dejanske podatke o proizvajalcih iz dane regije ali proizvajalcev danega proizvoda, če so informacije in predstavitve nevtralne in imajo zadevni proizvajalci - 32 - URADNI VESTNIK OBČINE SVETI ANDRAŽ V SLOVENSKIH GORICAH enake možnosti, da se predstavijo v publikaciji (kritje stroškov priprave in tiska katalogov, kritje stroškov vzpostavitve internetne strani). 6. za nadomeščanja kmeta, kmetovega partnerja med boleznijo in dopustom: - stroški strojnih storitev, pri tem je mišljeno, da v času kmetove odsotnosti nekdo vodi kmetijo, - stroški nadomestne delovne sile. Upravičenci do pomoči: - fizične in pravne osebe, ki izvajajo dejavnosti tehnične podpore in so za to ustrezno registrirani ter zagotavljajo, da je pomoč dostopna vsem kmetijskim gospodarstvom na območju občine na podlagi objektivno opredeljenih pogojev. v kolikor opravljajo te storitve skupine proizvajalcev ali druge kmetijske organizacije, članstvo v takih skupinah ne sme biti pogoj za dostop do storitev. vsak prispevek nečlanov se omeji na sorazmerne stroške za zagotavljanje storitve, - registrirana stanovska in interesna združenja in zveze, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na območju občine ali regije, - ali v njihovem imenu pooblaščeni vlagatelji. Pogoji za pridobitev: - predložen letni program dela - dokazila / dokumentacija izvedbe tehnične podpore, - dokazilo o registraciji za opravljanje dejavnosti, ki so predmet podpore, - račun(i) oz. dokazilo o plačilu stroškov, ki se glasijo na ime nosilca kmetijskega gospodarstva ali člana kmečkega gospodinjstva, oziroma na ime mikro podjetja, - za svetovanje: finančno ovrednoten program izvajalca izobraževanja, priložen spisek udeležencev svetovanja, - v primeru vloge za stroške nadomeščanja: kopija dokazila o registraciji za opravljanje storitev nadomeščanja, kopija predračuna oz. računa o opravljeni storitvi - nadomeščanju, potrdilo o kmečkem zavarovanju nosilca kmetijskega gospodarstva ali njegovega ožjega družinskega člana, dokazilo o bolezni oz. nezmožnosti za delo, dokazilo o dopustu. Bruto intenzivnost pomoči : - pomoč se krije do 50 % upravičenih stroškov; - Pomoč se dodeli v obliki subvencioniranih storitev in ne vključuje neposrednih plačil v denarju proizvajalcem V. OBDOBJE IN ČAS ZA IZVEDBO AKTIVNOSTI Investicija oziroma dejavnost, ki se bo izvajala v letu 2010 in bo predmet prijave na ta razpis je lahko začeta pred izdajo upravnega akta (sklepa oziroma odločbe) upravičencu o dodelitvi sredstev, vendar pa se mora smiselno zaključiti do 30. novembra 2010 (npr. zaključna ena izmed faz investicije na kmetiji, zaključeno izobraževanje), upravičenci pa morajo dokazila oziroma plačane račune za dokončno izvedena dela izstaviti najkasneje do 1. decembra 2010. VI. ROK ZA PREDLOŽITEV VLOG IN NAČIN PREDLOŽITVE Vlagatelji morajo vloge oddati po pošti kot priporočeno pošiljko na naslov: Občina Sv. Andraž v Slov. goricah, Vitomarci 71, 2255 Vitomarci ali osebno v spreje- mni pisarni občine do vključno 1.12.2010 (velja datum poštnega žiga). Na hrbtni strani ovojnice morata biti navedena naziv in naslov vlagatelja. vsaka posamezna vloga mora biti poslana v zaprti ovojnici z oznako: »Ne odpiraj - vloga na javni razpis kmetijstvo 2010«. v primeru, da vlagatelj oddaja več vlog, mora biti vsaka vloga poslana v posebni ovojnici. za uvrstitev v postopek izbora za dodelitev sredstev mora vsaka vloga izpolnjevati naslednje pogoje: - pravilno izpolnjen prijavni obrazec iz razpisne dokumentacije, - vloga mora biti poslana v roku in na način, ki je določen v tej točki besedila tega razpisa. VII. ODLOČANJE V POSTOPKU RAZPISA IN OBVEŠČANJE O IZIDU RAZPISA vloge, prispele na javni razpis odpira in obravnava strokovna Komisija za odpiranje vlog, imenovana s strani župana. Odpiranje vlog bo 6.12.2010. Če Komisija ugotovi, da je vloga nepopolna, pristojna strokovna služba občinske uprave na predlog Komisije v 3 dneh pozove prosilca, da jo v roku 8 dni dopolni. Če prosilec vloge v roku ne dopolni ali v tem roku ne zaprosi za podaljšanje roka oziroma pristojnega organa ne obvesti o nastalih objektivnih okoliščinah, se vloga s sklepom kot nepopolna zavrže. Komisija v primeru, ko zaprošena sredstva presegajo vsa razpisana razpoložljiva sredstva lahko zniža odstotek sofinanciranja oziroma določi najvišjo višino sredstev na vlagatelja. Neporabljena sredstva po posameznem ukrepu se lahko, kjer potrebno prerazporedijo na ostale ukrepe. Na osnovi potrjenega predloga za razdelitev sredstev bo Občina Sv. Andraž v Slov. goricah izdala sklep o dodelitvi sredstev, ki bo vseboval določbe o namenu, upravičenih stroških ter višini dodeljenih sredstev. Občina Sv. Andraž v Slov. goricah bo z izbranimi izvajalci sklenila pogodbo, v kateri se opredelijo izvedbe plačil ter medsebojne pravice in obveznosti. Zavržene bodo vloge: - ki ne bodo poslane v roku in na način, ki je določen v vi. točki tega razpisa, - ki ne bodo vsebovale vseh dokazil in drugih sestavin, ki jih zahteva besedilo razpisa in razpisne dokumentacije in ne bodo dopolnjene v roku za dopolnitev vloge (nepopolne vloge). VIII. KRAJ IN ČAS, KJER LAHKO ZAINTERESIRANI DVIGNEJO RAZPISNO DOKUMENTACIJO Razpisna dokumentacija (obrazci) so priloga tega razpisa, od dneva te objave do izteka prijavnega roka so dosegljivi na spletni strani: www.sv-andraz.si in v sprejemni pisarni Občine Sv. Andraž v Slov. goricah, vitomarci 71, 2255 vitomarci, vsak dan, do izteka prijave na razpis. IX. DODATNE INFORMACIJE V ZVEZI Z JAVNIM RAZPISOM vse dodatne informacije dobijo zainteresirani po telefonu na tel. št.: 02 757 95 30 - vudler Darja ali osebno na občinski upravi ali na elektronskem naslovu: - 33 - URADNI VESTNIK OBČINE SVETI ANDRAŽ V SLOVENSKIH GORICAH darja.v@sv-andraz.si Številka: 330-4/2010-1 Datum: 1.10.2010 ŽUPAN OBČINE SV. ANDRAŽ V SLOV. GORICAH Franci Krepša l.r. Na podlagi 13. člena Odloka o priznanjih Občine Sv. Andraž v Slov. goricah (Uradni list RS, št. 16/01), občina Sv. Andraž v Slov. goricah objavlja JAVNI RAZPIS ZA PRIZNANJA OBČINE SV. ANDRAŽ V SLOV. GORICAH ZA LETO 2010 I. OSNOVNI POGOJI 1. člen S tem razpisom se določi vrsta priznanj in postopek za njihovo podeljevanje. Predlagatelji za podelitev priznanj so lahko fizične ali pravne osebe. Predlagatelj zase ne more vložiti predloga za podelitev priznanja. II. PREDMET JAVNEGA RAZPISA 2. člen Predlagatelji lahko predlagajo kandidate za naslednja priznanja: 1. Naziv častni občan občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah - podeljuje se posameznikom za posebno pomembna dejanja, delo, zasluge, ki pomenijo izjemen prispevek k razvoju, ugledu in uveljavljanju občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah ali na mednarodnem področju. 2. Grb občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah - podeljuje se posameznikom, družbam, zavodom, skupnostim, društvom in drugim pravnim osebam za izredno življenjsko delo ali vrhunske uspehe in dosežke, ki so pomembni za ugled in razvoj občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah. v koledarskem letu se lahko podeli največ en grb občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah. 3. Plaketa občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah - podeljuje se posameznikom, družbam, zavodom, skupnostim, društvom in drugim pravnim osebam za pomembne dosežke v krajšem obdobju in kot vzpodbudo za nadaljnje delo. V koledarskem letu se lahko podelijo največ tri plakete. 4. Podelitev nagrade in priznanja inovator - podeljuje se lahko posamezniku ali skupini posameznikov za dosežke na področju inovativne dejavnosti. III. MERILA IN KRITERIJI 4. člen Predlog za podelitev priznanja mora biti predložen v pisni obliki z obrazložitvijo in mora vsebovati podatke o kandidatu. IV. ODDAJA PREDLOGOV 5. člen Prijavo z zahtevanimi vsebinami iz 4. člena tega razpisa je potrebno poslati najkasneje do 25. 10. 2010 na naslov: Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Vitomarci 71, 2255 Vitomarci « Javni razpis priznanja - Ne odpiraj« Razpisna dokumentacija je objavljena na spletni strani www.sv-andraz.si oz. se lahko dobi osebno v sprejemni pisarni občine Sv. Andraž v Slov. goricah ali po elektronski pošti, zahtevo pošljite na: info@sv-andraz.si. Šteje se, da je prijava prispela pravočasno, če je bila oddana zadnji dan roka za oddajo prijav na pošti s priporočeno pošiljko ali do 12.00 ure v tajništvu občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah. V. POSTOPEK OBRAVNAVANJA VLOG 6. člen Javno odpiranje vlog bo 26.10.2010 ob 9.00 uri v prostorih Občine Sv. Andraž v Slov. goricah. Strokovna komisija z mandatna vprašanja volitve in imenovanja bo odprla pravočasno prispele ponudbe in ugotovila ali izpolnjujejo razpisne pogoje. Odpiranje vlog bo javno. Komisija lahko v postopku od predlagatelja zahteva, da v osmih dneh dopolni predlog, če je predlog nepopoln oziroma zaprosi za dodatno mnenje ali predlog zavrne. Kadar je predlogov več, kot je razpisanih priznanj, komisija predloge točkuje po kriteriju navedenem v 14. členu Odloka o priznanjih Občine Sv. Andraž v Slov. goricah. Odločitev o podelitvi priznanj sprejme občinski svet s sklepom. O izidu razpisa bodo prijavljeni kandidati obveščeni najkasneje v 30- dneh od datuma, ko se zaključi postopek. Izbranim kandidatom priznanja praviloma izroči župan na osrednji prireditvi ob občinskem prazniku občine Sv. Andraž v Slov. goricah. VI. DODATNE INFORMACIJE 7. člen Informacije v zvezi z razpisom lahko dobite na Občini Sv. Andraž v Slov. goricah na tel.: 02 757 95 30 ali po e-pošti: info@sv-andraz.si Vitomarci, 1.10.2010 Številka: 094-1/2010-1 Župan Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah Franci Krepša l.r. 3. člen zahtevki se bodo financirali v skladu z Odlokom o priznanjih Občine Sv. Andraž v Slov. goricah (Uradni list RS, št. 16/01). - 341 - OB OTVORITVI LOVSKEGA DOMA VITOMARCI UPOKOJENSKA DRUŠTVA SO SE POMERILA V PIKADU ženske ekipe so se odlično odrezale Prve tri ekipe Udeleženci so pozorno poslusali navodila Tretje mesto med posamezniki je dosegel Ivan Lovrec Naša ekipa je osvojila 3. mesto _ Naj spomnimo, da je kot državnim prvakom med upokojenskimi društvi našemu društvu upokojencev pripadla čast, hkrati pa velika odgovornost, da organizira regijsko tekmovanje med upokojenskimi društvi v pikadu. Tekmovanje je bilo organizirano na lep sončen petek 18.6.2010 v lovskem domu v Mužah in udeležilo se ga je kar 10 moških in 6 ženskih ekip. Med moškimi ekipami je bilo najboljše Društvo upokojencev Cirkovce, med ženskimi pa Društvo upokojencev Turnišče. Naše društvo se je prav tako odlično odrezalo s tretjim mestom, za kar tekmovalcem čestitamo. Po končanem tekmovanju so bili vsi navdušeni, saj je naše društvo upokojencev prireditev izpeljalo brez napake. Za naše prvake bomo stiskali pesti še na državnem prvenstvu, saj so se kot lanski državni prvaki avtomatično uvrstili tudi na letošnje državno prvenstvo. Vso srečo in dober met! Darja Vudler