PoStnina plačana v gotovim. Leto IX., št. 17 (»jutro" xix., st. Ljubljana, pondeljek 25. aprila 1938 Cena 2 Din Upravnlštvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon št. 3122. 3123, 3124, 8125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — TeL 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon St- 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št_ 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-rartnerja. Ponedeljska izdaja »Življenje in svet" Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ul. 5. Telefon St. 3122, 3123 3124, 3125 in 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. - Na-roča se posebej ln velja po pošti prejemana Din 4.-, po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno. Maribor. Grajski trg št. 7. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva uL L Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Sokolstvo - kralju Zedinitelju Veličasten sokolski zbor ob spomeniku Velikega kralja na Rakeku - Notranjska še ni videla take množice in ne doživela enakega praznika Pozdrav kraljevskemu Rakek. 24. aprila Iz razlogov, ki so javnosti dovolj znani, se naše sokolstvo ni moglo udeležiti svečanosti. ko so 17. oktobra lani na Rakeku odkrili spomenik kralju Aleksandru Zedinite-liu. Že takrat je sokolsko vodstvo sporočilo, da se bo sokolstvo na pomlad posebej poklo. nilro pred spomenikom na Rakeku spominu prvega in največjega jugo-lovenekega Sokola. Zbor sokolstva na Rakeku je bil odrejen za današnjo nedeljo. Prireditev je bila zamišljena v okviru Ljubljanske sokolske župe pr družile pa so s-e ji tudi vse ostale Slovenke župe in po.-e!>no odposlanstvo je poslala cHo zagrebška župa z župnim starešino dr. Gavrančičem na čelu. ZIhdt je prekoračil vse račune in vsa pričakovanja prirediteljev in rakeških domačinov. Povečani redni in dva posebna vlaka sta pripeljala iz Ljubljane nad 30Pesem sokolskih legi jc. V molitev in prisego je orilo iz grl tisočev: »Le naprej brez mriru. za sokol-skim praporom«. Prvi podstarešina Sokola kraljevine Jugoslavije br. Engelbert Gangl, ki je bil od vrhovnega sokolskega vodstva poverjen z nalogo, da službeno prisostvuje današnji svečanosti ter v imenu 9aveza SKJ na njej erovori im položi pred spomenik venec, je nagovorili zbrano sokolsko vojsko z nasl ed n ii m i b esedam i: Viteški kralj Aleksander L Uedinitelj! Kraljevski sokolski brat! Ponosna, čeprav žalostna so moja čuvstva, ko moram danes zastopati Savez Sokola kraljevine Jugoslavije na tej pietetni svečanosti, da se izpred pripadnikov bratske sokolske župe Ljubljane, ki so se ji pridružila odposlanstva bratskih žup Celja, Kranja, Maribora in Novega mesta, klanjam velikemu imenu in večnemu spominu kralja Muče-nika in našega sokolskega brata, ki je izkrvavel za svojo domovino in za svoj uedinjeni jugoslovenski narod. Ponosna čuvstva napadajo vsa naša sokolska srca, ker vemo, da si bil — prvi med prvimi iz slavnega rodu Karadorde-vičev — prešinjen s sokolskimi ideali, ki razsvetljujejo danes naša pota, dvigajo naše duše, jeklene naše mišice in nas na-j navijajo neustrašene, za vsako žrtev pri-pi a vi jene borce za očuvanje veličine, moči in nedotakljivosti one kraljevine Jugoslavije, ki si jo ustvaril Ti s svojim junaškim mečem. Ponosna čuvstva napajajo vsa naša soda si bil po svojih mislih, po plemenitosti svojega srca in po viteštvu svojega značaja naš — vzgojen v najtežjih prilikah od svojega velikega očeta, zgodaj iztrgan iz objema ljubeče matere, ojunačen in učvrščen med ognjenimi viharji balkanske in svetovne vojne in tako po usodi svoje krvi in po trdi samovzgoji, po odrekanju vseh užitkov in naslad izbran in izvoljen, da sprejmeš na sebe vso lepoto in težino sokolske misli in jo preneseš na svoja dejanja, na svoj rod in dom. Ponosni smo vsi mi jugoslovenski Sokoli, da je Tvoja trdna, neomajna, viteška in junaška volja na stežaj odprla vsa vrata kraljevskega dvora, da je po vseh sobanah tja gor do višine kraljevskega prestola vzplavala sokolska misel in se zmagovito zavila okoli Tebe kakor najdragocenejši hermelin na plašču Tvojega kraljevskega dostojanstva. To je pač edini primer v zgodovini slovanskega Sokolstva, da so se v zlato in bisere kraljevskega žezla in kraljevske krone vpletli in nasipali najdragocenejši žlahtni kamni iz globine idealov slovanskega sokolskega bratstva. Glej nas, viteški kralj Mučenik, kako nam tudi danes krvave naša srca, ki vsak dan težje čutijo izgubo, ki nas je zadela, ko so Te sovražniki našega naroda in naše domovine tako kruto iztrgali živega in na najvišjem vzponu Tvojih moči stoječega vodnika, zmagovalca, borca, vojskovodjo, očeta in brata iz živega telesa naše jugoslovenske narodne celote. Tej žalosti dajemo tudi danes tukaj pred Tvojim likom na vratih naše domovine duška s tem da se klanjamo nesmrtnim Tvojim delom, da čutimo veličino Tvoje duše in da gledamo nad seboj po vsej naši zemlji razprostrto kupolo hrama na Oplencu, kjer bi bilo vse mrtvo, da ni bilo Tebe in kjer je vse živo, ker Ti — v večnem snu počivajoč — še vedno živo živiš med nami, kažoč svojim sokolskim bratom in sestram. našemu naraščaju in naši deci pot pravice in resnice, pot poštenja in delavnosti, pot skromnosti in žrtvovanja. In če je padla največja žrtev za ideale svobodnega naroda in svobodne domovine, naj padajo tudi druge žrtve kjerkoli in kadar- koli, da bo tako odkupna cena za polno pravico našega svobodnega jugoslovenske-ga sokolskega in državljanskega življenja toliko večja in da bo moralna in gmotna utemeljenost in opravičenost naše sokolske eksistence tolika, da je ne bo mogla nikoli ovreči in onemogočiti nobena moč med nami in izven nas. Nobena sila na svetu ne more ubiti najvišjih idealov bratske ljubezni, rodoljubnega delovanja in humanitete! Resnica in pravica vekomaj živita! Glej nas, brat in kralj Mučenik. kako pod sokolskimi prapori utripljejo smelo, vedro in ponosno naša sokolska srca, ker se brez hlimbe. brez bojazni in brez kakršnegakoli drugega, v lastno korist poedinca usmerjenega namena zbiramo v Tvojem imenu in v silnem objemu slovanskega sokolskega bratstva v armado dobro-voljnih narodnih borcev — v armado, ki ne pozna poti nazaj in ceste navzdol, ki je neomajna v svoji težnji za napredkom in razvojem našega naroda in ki je noč in dan na poslu za povečanje vseh nravstvenih in gmotnih dobrin naše zemlje, za njeno moč in njeno slavo, da jo — poveli-čano s Tvojo smrtjo in obogačeno z delom sokolske tvornosti — privedemo v ogromnost slovanskega sveta. Tako mi jugoslovenski Sokoli in jugoslovenske Sokolice, naš naraščaj in naša deca slavimo Tvoj spomin. — In sedaj, ko smo se oddolžili tem svojim pietetnim čuvstvom do Tebe, naš kraljevski sokolski brat, se hočemo dvigniti iz žalostnih misli na radostno pot novega ustvarjanja, novih naporov, novih borb, novih žrtev, a tudi novih zmag. Toda vse priborjeno, vse žrtvovano in vse izvojevano naj bo samo naš donos k skupni sreči vseh, naj bo dokaz naše ljubezni in vdanosti do Tvojega prvorojenca, našega sedanjega mladega kralja in našega sokolskega brata staroste Petra II. Tebi, kralj Mučenik, se v počeščenje klanjajo sokolski prapori, da se takoj ponosno dvignejo kot znamenja mladostnega in naprednega, v Širino vsega dobrega in plemenitega in v daljna obzorja Slo-vanstva stremečega sokolskega življenja in delovanja in da izpod teh praporov tudi danes ob liku mrtvega očeta zakličemo živemu sinu in našemu mlademu sokolske-mu kralju iskreni in bratski sokolski pozdrav: Zdravo! Mogočni trikratni »Zdravo!« je bil odmev zaključka Ganglovega govora, ki je mnogim poslušalcem orosill oči. ko eo se obenem vsi prapori sklonili pred spomenikom. 6 staresini Z enako mogočno pritrditvijo je bil sprejet predlog br. Gangla. naj se odpošlje starešini Sokola kraljevine Jugoslavije Nj. Vel. kralju Petru II. naslednji pozdravni telegram: Nj. Vel. kralju Petru n. — Beograd. 5259 pripadnikov sokolske župe Ljubljana z odposlanci sokolskih žup Celje, Kranj, Maribor, Novo mesto in Zagreb se ob spomeniku velikega očeta blago-pokojnega Viteškega kralja Aleksandra L Uedinitelja na Rakeku klanjamo njego-govemu nesmrtnemu imenu in spominu. Obenem mislimo z ljubeznijo in vdanostjo na mladega kralja, ki mu pošiljamo s te pietetne svečanosti iskrene sokolske bratske pozdrave. Naj živi naš mladi kralj! Naj živi dom in rod Karadordevičev! Naj živi Jugoslavija! Naj živi Sokolstvo! Zdravo! — Gangl. Polaganje vencev Brat Engelbert Gangl je v imenu Saveza SKJ prvi položil pred spomenik krasen venec. Položil ga je z besedami: »Po Tvojih stopinjah za Jugoslavijo!« Sledili so predstavniki vseh slovenskih sokolskih žup, ki so drug za drugim polagali vence, vsak s kratkim posvetilnim geslom. Ko so člani zagrebške delegacije položili venec zagrebške sokolske župe, je njen starešina br. dr. Gavrančič z govorniškega odra na kratko sporočil pozdrave jugoslo-venskega sokolstva iz Hrvatske in zaključil svečano izjavo: »Eno smo z vami, slovenski bratje, v veselju in žalosti!« Obmejno sokolsko okrožje je položilo na spomenik krasen venec iz dvanajstih srebrnih lipovih listov, vsak list poklon enega od dvanajstih sokolskih društev ob naši notranjski meji Sledili so še venci raznih drugih društev ljubljanske župe. Nepozabna ostane vsem udeležencem slika, ki jo je nudil zaključek svečanosti. S pobožno zbranostjo so množice odkritih glav in strumno vzravnane poslušale državno himno, izpoved svojih misli in svojih čustev. Za njo pa je zaorila stara slovanska in sokolska bojna himna »Hej Slovani«. ki je zaključila današnji edinstveni praznik. Albanija v znaku svatbenih svečanosti Za poroko kralja Zogu, ki bo v sredo, se albanska prestolnica mrzlično pripravlja Tirana. 24. aprila AA. Vsa Albanija se mrzlično pripravlja, da dostojno proslavi poroko kralja Zoga z grofico Geraldino Appo-nv. Tirana je že zdaj v znamenju velikih svečanih dni Prestolnica je okrašena z velikimi zastavami, na vseh važnejših mestnih točkah pa so postavili slavoloke. Ugledne tuje osebnosti kakor tudi posebni poročevalci tujih listov in časopisnih agencij so že začeli prihajati. Albansko časopisje objavlia spored svečanosti, ki bodo v Tirani. Predsednik tiranske občine bo otvoril te svečanosti 25. aprila zjutraj s pozivom na narod, ki se bo zbral na trgu Skenderbega. Na tem trgu bodo tega dne priredili velike narodne igre in peli albanske narodne pesmi. Po mestu se Lo razvil veličastni sprevod, v katerem bo ljudstvo manifestiralo vdanost svojemu kralju. Popoldne tega dne bodo na 6večan način otvorili cesto, ki vodi iz Tirane v Drač, za zvečer pa je določena svečana razsvetljava z žarometi ter velik sprejem v kraljevem dvoru. Drugi dan bo svečana poroka 14 parov albanskih mladeničev in mladenk pred občinskim domom. Ti novoporočenci bodo doma iz vseh krajev Albanije. Isti dan bo svečana otvoritev novega letališča v Tirani, zvečer pa bo vlada priredila banket zatem pa velik sprejem v oficirskem domu. V. sredo 27. aprila ob 10.30 bo t-večana poroka kralja Zoga z grof:co Geraldino Appo-ny. takoj nato pa kosilo na dvoru. Popoldne bo kraljeva dvojica v spremstvu članov kraljevske vlade ter zastopnikov panlamen-ta in pokrajinskih delegatov odpotovala v Drač. kjer se bo nastanila v vili. ki je zgrajena cb obali. Vse svečanosti bodo končane z banketi. Poročno slavje bo prenašala tiranska radijska postaja. Na snočnjem velikem sprejemu v kraljevem dvorcu so bili med drugimi tudi predsednik vlade, ostali ministri, civilni in številni vojašiki dostojanstveniki. Ob 23. se je bodoča kraljica Albanije pojavila v beli obleki s sijajnim briljantnim di-ademom v salonu. Spremljali so jo člani kraljevske rodbine. Sprejem je trajal pozno v noč. Po sklepu mestnega sveta mesta Korca se bo v bodoče imenovala glavna ulica tega mesta Ulica kraljice Geral-dine. O priliki poroke bodo izdali v promet tudi spominski denar, in poštne znamke s eliiko kraljevskih novoporočeucev. Rim, 24. aprila AA. (Štefani). Italijanski zunanji minister grof Ciano bo odpotoval jutri v Tirano. kjer bo prisostvoval poroki albanskega kralja Zoga z grofico Appony. Ta-ta zabranjen Beograd, 24. aprila, o. »Trgovske Novi-ne« poročajo v svoji velikonočni številki, da je državni svet razveljavil odlok, s katerim je bilo veleblagovnici Ta-ta v Beogradu dovoljeno obratovanje. Podjetje mora takoj ustaviti svoj obrat. Minister Stošovič na poučnem potovanju Beograd, 24. aprila. AA. Gradbeni minister Dobrivoje Stošovič je s pomočnikom Stanislavom Josipovičem, načelnikom svojega ministrstva Boučekoim in Šefom svojega kabineta Petmcvičem odpotoval v Italijo, Švico in Nemčijo, da se tam upozna s tehniko gradnje modernih cest. To njegovo potovanje v inozemstvu je v zvezi z napovedanimi velikimi javni- mi deli in z graditvijo modernih cest v naši državi. Minister Dobrivoj Stošovič bo ostal na tem potovanju 10 dm-j in ga bo v tem času zastopal kmetijski minister dr. Stankovič. Kaganovič ni umrl Moskva, 24. aprila. AA. (Havas). Tu kategorično zanikajo vesti, ki so jih objavili nekateri tuji listi, češ da je umrl sovjetski komisar Kagancvič. Nemško darilo Kitajski Hankov, 24. aprila br. Kitajska uradna agencija poroča, da je nemški poslanik Trautmann obiskal maršala Cangkaj-ška jn mu izročil večjo pošiljko sanitetnega materiala kot darilo nemškega Rdečega križa kitajski vojski. Mislite v teh dneh na CMD in darujte za njen sklad ! »JUTRO«, ponedeljska Izdaja 2 Kronika od sobote do ponedeljka Ljubljana, 24. aprila. Tudi prasnile Jurjevega .ki je letos pa-dei na n del jo je bil ves v znamenju letošnje aprilske vremenske muhavosti. SIcer nam je ves dan sijalo solnce. toda veter je venomer dvigal prah in se je ozrač« jf šele proti večeru umirilo Glavni odtok izletnikov je bil danes seveda uomerjeai na Rakek, o čemer poset»ej poročamo. Ljubljanska kronika ne be eži velikih dogodkov. vendar o- je reševalna postaja imela nekaj opravka že zjutraj ob 7.48 so bili mestni reševalca klicani na Galjevloo št. 55. kjer so našli 18-letnega sedlarskega pomočnika Franceta Bertonclja močno poškodovanega. Na vožnji s kolesom je padel in bo zdaj nekaj časa potreboval nege v sptrA- ni bolnišnici. Ob 9 38 so bili reševalci poklicani na glavni kolodvor. V kurilnici se je ponesrečil 40-letnJ strojevodja Aioj« Krmelj. Pri opravku s strojem je naneslo nesrečno naključje da je pad i s stroja in je dobil nude nolranje poškodbe Ob 10. uri so morali reševalci 9e v vas Lipe na Barju. 23-letna Alojzija Mohorjeva je na kolesu raznaJala po Barju vabile, na gledalsko predstavo, pa se je spotaknila tn padja tako nesr čno, da je dobila hude notranje poškoube. Razen teh poškodovancev je ljuh>janska splošna bclnišnica sprejela danes v svojo oskrbo še 23 bolnikov, prepeljanih iz različnih krajev. Zborovanje naših slavistov Dr. Ivan Prijatelj dobi spomenik v avli univerze dr. Igorja Rosino, zastopnika obmejnega kulturnega dela Joška jomatiča, predstavnika marib. sokolstva prof. Struno, br Saldo ket župnega sokolskega delegata in Dušana Verblča kot delegata ljubljanske Z KO. Po počastitvi sip .mna nepozabnega dr. F. Lašlča je Janko Pire zajel tudi smernice bodočega de a ki bodi nač-tno. vztrajno in sistemat!čno. Po-i udarjal je potrebo širjenja in poglabljanja J narrdnf nrsli ob naši meji ter zve9*obo i kralju in domovini. Knjige gledališke igre in domača pesem so oni činitelji. na katerih gradi Zveza ku*tt>rnih društev svoie poslanstvo Njegova Izvajanja so izzvenela v nrse? o koneentracii vs h narodno cbramhnih sil ob meji. Sadila =o poročna tajnika G®le4a. biaga-nka Cvetka in a. Cotiča za nadzorni odbor Tehtne m »11 sta sprožila v okvru de*at<» delegata Miho Vahtar in Mirko Vauda. Danes dopoldne so se zbrali v prostorih Mestne ženske realne gimnazije člani Slavističnega društva v Ljubljani. Četrti redni občni zbor uspešno delujoče organizacije je otvoril predsednik prof. dr. M rko Rupel in se predvsem spomnil umrlih društvenih članov: prof. dr. Ivana Prijatelja, Vere Novak-Dostalove in Alojza Tavčarja. Nato je v širokih obrisih opisal društveno delovanje v minulem poslovnem letu. Predsednikovo poročilo je izpdpolnil z nekaterimi podrobnejšimi podatk' tajnik prof. Alfonz Gspan, ki je med drugim omenil, da šteje Slavistično društvo enega častnega. štiri podporne m 141 redn h članov. V teku leta je prired lo več strokovnih članskih sestankov na katerih so razpravljali o vprašaniu čitank, o društvenem glasilu o pouku slovenščine na srednjih šolah i. dr. Društvo se je lepo uvedlo v kulturni javnosti s svoj mi predavanji. Tako je prof. A. Slodnjak predaval o Ivanu Prijatelju, prof Boršnikova o Aškerčevem socializmu, dr Rupel o Janezu Svetokriškem, ravn. dr. Bajec o slovenskem pravorečju in priv. doc dr. Ocvirk o formalizmu v literarni vedi. Blagajniško poročilo je podal namesto obolele prof. Vrtovčeve dr. Pavel Kalan. razrešnico odboru pa je predlagal ravnatelj dr. Sleb nger. Volitve so pokazale, da uživa dosedanji odbor vse zaupanje in je bil v celotnem obsegu zopet izvoljen. Članarina se je določ la na letnih 30 din Izmed ostalih poročil, diskusij in predlogov lahko posnamemo nekatere, ki zanimajo širšo javnost Predvsem je treba omeniti poročilo prof J. Šolarja o časopisu »Slovenski jez k«, ki ga bo izdajalo Slavistično društvo v Ljubljani kot svoje glasilo. Novi časop s bo izhajal v načelu četrtletno, vendar izide prvi letnik v enem samem zvezku na dvanajstih tiskovnih polah. Casop s »Slovenski jezik« bo sicer sta! na znanstveni višini, skušal pa se bo približati tudi širšemu inteligenčnemu ob-i nstvu. Posebno pozornost bo posvečal aktualnim vprašanjem slavist čnega značaja, zlasti še poučevanju slovenskega jezika na arednjih šolah. S svojo lingvistično ln li-terarno-zgodovinsko vsebino ter z obilno kroniko bo vezal med seboj vse slovenske slaviste. Prvi zvezek bo Izšel v nekaj tednih in prinesel razprave profesorjev Gra-fenauerja. Breznika Legiše ln drugih. Zborovalci so toplo pozdravili pojav slavističnega glasi.3 in v kratki diskusiji je bilo tudi pojasnjeno, da si bosta Časopis za slovenski jezik in zgodovino, ki bo zopet pričel izhajati kot zbornik, in novi slavistični organ sporazumno delila delo in se tako vzajemno izpopolnjevala. Z zadoščenjem je bilo sprejeto na znanje da je bila piet^tna knjižna Izdaja Prijateljevega spisa »Borba za individualnost slovenskega knjževnega jezika« uspešna tudi v materialnem pogledu in bo v zvezi z izkupičkom Prijateljevih »Profilov« omo- gočila. da verkemu učitelju naših mladih slavistov postavijo dostojen spomenik v avli Aleksandrove univerze. Obširno in stvarno diskusijo so sprožila nekatera akutna vprašanja pouka slovenščine in srbohrvaščine v naš h srednjih šolah. Predvsem je bilo ugotovljeno, da so dosegli nadaljnjo odgoditev monopoli-zacije šolskih knjig, ln kakor kažejo ugodni znaki, se ta zadeva ne bo več pojavila v dosedanji, za nas nesprejemljivi obliki. V zvezi z Izjavo prosvetnega ministra, da se bo v višjih razredih sredniih šol točil Douk slovenščine in srbohrvaščme ter uredil v razmerju 3 : 2 uri na teden je odbor izdrlal spomenico ki navaja utemeljene razloere. zakaj so tedenske tri ure za slovenščino nezadostne: slavisti zahtevajo, da ostanejo dosedanje štiri ure NadaHe ie odbor izdelal podroben predlog o pouče-vaniu slovenskega 'n srbsko-hrvatskega jezika v naših srednjih šolah, ki ga namerava p red lož ti prosvetnemu mn-strstvu kot podlago za pripravljajoči se novi učni načrt. ^tvarna ln zanimiva diskusija se je vila okrog vprašanja učnih knj;g za slo venski iezik in literaturo v višjih razredih pri čemer je prof. Tepl? (Maribor) utemeljeval zlasti potrebo knjig, med njimi slovenske literarne zgodovine za višje razrede in dobrih učnih knj g za srbohrvaščino, ki naj bi imele stvaren komentar. Prof. Bunc (Maribor) je potrebo dobrih učbenikov za višje razrede utemeljeval tudi z vidika naconatne vzgoje na meji. Prof. Llška (Murska Sobota) se je zavzemal za ustanovitev razrednih knjižnic in je bilo sklenjeno da naj se zaprosijo odločilni krogi za izdatnejšo podporo šolskim knjižnicam. Prav tako so se zborovalci zavzeli za izdajo tiskanega seznama knjig, ki jih šolske oblasti priporočajo za štivo v srednji šoli. Prof Bunc je poročal o razmerah v Mariboru ln priporočal tesnejše slavistične stike med LJubljano in ostalirrt mesti. prof. Liška pa je s prepričevalnimi podatki utemeljeval potrebo smotrnejše >n uspešnejše nacionalne in državljanske vzgoje naše mlad:ne. Naposled je tajnik prof. Gspan poročal o izsledkih ankete ki jo je izvršilo Slavistično društvo o zaposlenosti slovenskih slavistov. Anketa je pokazala, da se pouk slovenščine in srbohrvaščine vrši samo na treh zavodih v popolnem obsegu in da bi bilo treba na slovenskih srednjih šolah namestiti vsaj še petnajst novih slavistov. Nadalje so številke in podatki pokazali da so prav slavisti največ zaposleni v šoli in izven šole in občni zbor se je Izrekel za pravilno in pravično ureditev tega vprašanja. Predsedn'k prof. dr. Rupel je zaključil občni zbor s pozivom na nadaltnje delo, še prej pa je bila izrečena zahvala vsem, ki so nakton'li društvu materialno ali moralno podporo. B"" KINO SLOGA, tet T7-30 ™" I DANES OB 14.15 URI MATINEJA PO Z N I 2 A N I H C K M A II l fl VELIKI KULTURNI FILM Z NAJNOVEJŠIMI I UllU|y li li ODKRITJI IN SENZACIJAMI V NEPRISTOPNLH I DVlUl&V PRAGOZDOVIH AFRIŠKEGA OTOKA. Pri voli t vab so bili izvoljeni: predsednik Janko Ptrc. Odborniki: Franjo Br*» lo*. Franjo Cvetko, Jos pina CeriaAkova, dr.' A. Dolar. Franjo Gol ž. Ivan Kejžar. Marino Kralj. dr. Franjo Kruic. Ivan Robnik. Vekceiav Fpindler. Jv že šk lan, Ivan Tuuiažič. Nadzorni odbor: piof. Lojze Bzjak. Alojz Ootič ln Jože Klemoačič. Čas tno razsodišče i dr. Franjo Lipotd, dr. Lgvj" Rosma. Pri slučajnostih Je spregovoril delegat ljubljanske ZKD g. Dušan VeibC, ki je pohvalno omenjal sod lovanje mariborske ZKD z ljubljansko in je podal nekaj koristnih pobud za nadaljnje uspeSno kulturno delovanje S toplim, bochllnim pozivom k posptSer.emu kulturnemu delu obrne ji je predsednik J. Pire zaključil zbor. Prazniki na dvoru Četi nje, 24. aprila. AA. Nj. Vel. kralj I Peter II. Nj. Vel kraljica Marija tn Nj. | Vis. kraljeviča Tcmislav Ln AnJrej so danes prisostvovali »lužbi božji v samo« anu Prastici. Visok m gostom je priredil svečan sprejem ban zetske banovine Peter Ivaniševič. V M'ločeni je prispelo zastrp-stvo sokolske župe iz Cetir.je m se vpjaa-k> v dvorsko knjigo ter izrazilo svoj če-s"tke kraljevski rodbini za vel konoč. V tem zast ipstvu sokolske župe iz Cetinja so bili starešina sokola Miioševlč. član upravnega odboja Baijani in več drug Ji. Senatorja dr. Kramer in Pucelj burno pozdravljena med pristaši JNS v Mariboru Odlično uspel občni zbor mariborske sreske JNS Prva izvedba Ravelovega koncerta v Jugoslaviji Drevi ob 21. uri bo v ljubljanskem radiu konceit. ki je vreden posebne pozornosti glasbenega občinstva: posvečen bo namreč spominu pokojnega francoskega skladatelja Maurica Ravtla. L. 1875 rojeni Ravel sodi med najpomembnejša imena v sodob-. ni francoski glasbi. Njegova orkestralna Nove naloge narodnih kulturni društev ob severni meji Mariborska ZKD je podala obračun uspešnega dela Maribor, 24 aprila. Danes dopoldne so se zbrali pod gostoljubno streho mariborskega Narodnega doma delegati mariborske ZKD. ki lahko s ponosom gl da na uspehe svojega vztrajnega kulturnega in narodnega prosvetnega delovanja ob naši meji. Ob težkih razmerah je ZKD izpotnala vse. kar so včlanjena društva od nje pričakovala. Predsednik Janko Pire V mariborski ZKD je danes včlanjenih SI5 društiv In U posameznikov. Skupno iteje torej 326 članov, od katerih je 67 ustanovnih. 253 rednih in 7 podpornih. Med letom je pristopilo 6 društev in 11 posameznikov. Od včlanjenih društev je 305 sciko'skih edinic, 39 prosvetnih društev in čita'nic. 33 knjižničarskih edinic. 12 dramatskih društev ln šolskih odrov. 16 pevskih društev. 3 godbe na društva. 18 gasilskih čet. 23 nacionalnih in narodno obrambnih društev 14 dobrodelnih, 45 Stanovsko kulturnih in strokovnih društev. 4 športna in 3 razna druga društva. Vsa ta druš'.va štejejo po cenitvi okoli 20 000 članov. Od društev, ki so pravočasno poslala pore čela o svojem delovanju. Ima S7 knjižnic z 38 797 knjigami. 5498 oseb si Je izposodilo 35 803 knjige. 56 jih tma svoj gledališki oder. 15 svoj lutkovni rder, in so priredila ^up^o 219 gledaliških ter M lutkovnih predMav. 22 drudlav s« js udeležilo 98 pevskih nastopov, razen tega ima 13 društ v svojo lastno godbo ter je bilo skuspno 126 godbenih nastopov. 14 društ v iima svoi tamburaški zbrr in je bilo 57 tamburaških nastopov. 72 društev je prijavilo skupno 566 predavanj. Drugih prireditev kakor akademij, telovadnih nastopov in izletov je bik) 282. Izmed vseh včlanjenfh druš'cv ima gotovo 240 društev svojo knjižn'co z cikoli 72.000 knji gami in j^ bilo med 12.000 čitalcev izposojenih okoli 80 000 kn^ig. Gledaliških predstav je bilo okoli 500. lutkovnih 80. pevskih in glasbenih nastopov ckoK 350, predavanj kakih 1001. drugih prireditev najmanj 500. Gotovo bi bilo mars-ik^e še več prireditev pa so avtorske tanteme včash tako visoko, da s= društvom res ne izplača trud. ki ga imajo z raznimi prireditvami. Zelo ugrdno je vplivalo, da je z lansk:m fnančnim zakonom postalo marsikatero društvo prosto taks na vstopnice. česar prej ni bi'o. Bfa.nca prosvetnega de'a kaže povoljno in ugodno slko ki je ne morejo zabrisati n"ugodne razmere. pod katerimi se je to prosvetno delo moralo vršiti. Društveno premoženje 128 društev, za katera so podatki na razpolago. Izkazuje v gotovini 273 000 drnar-j v. Vrednost inventarja 2 300 000 nepremičnine 4.100 000 Tajništvo je prejelo od zadnjega občnega zbora 428 dopisov, odposlalo pa 290 dopisov, pri čemer niso imoš'evane okrožnice, opomini in vabila. Skupno z oblačnim odborern Jadranske straže je priredila ZKD v avgustu 1938 ob priliki Mariborskega tedna v m stnem parku gledališko predstavo »Sen kresne noči«. Vneto in uspešno so deloven tuHl k:h iger. Izposojenih je bilo 59 društvom 345 gledaliških iger. nadalV 37 tamburaških partitur ter 57 gledaliških iger. Agilno Je deV-val tud* predavateljski odsek. Ob lepi ude'ežbi delegatov je otvoril današnji občni zbor zv z'ti predsednik g. Janko Pire. Pozdravil ie zastopnike posameznih kulturnih društev, imenomi zastopnika Zvez« kmečkih fantov in deklet Maribor. 24. aprila Snoči je bil v nabito polni gornji dvorani Narodnega doma oočni zbor srečke organizacije Jugoslovenske nacionalne stranke za mesto Maribor. Na zbor so prišli številni zavedni pristaši in mariborski somišljeniki, ki so pozorno sledili poteku občnega zbora, zlasti pa izvajanjem obeh senatorjev, bivših ministrov gg. dr. Alberta Kramerja in Ivana Puclja ki sta Izčrpno poročala o notranjem in zunanjem pol.Ličnem položaju. Krasno uspeli zbor je otvoril s toplimi pozdravn mi bisedami predsednik dr. Franjo Lipold. Ob viharnem aplavzu Je pozdravil predvsem gg dr. Kramerja in Puclja. nato narodna poslanca Lukačiča in Prekor-ška. Zatem se je spomnil zaslužnih strankinih delavcev, ki so preminiti, tako: prvega podpredsedn ka mariborske sreske JNS dr. Laš ča. ki je bil obenem predsed-n k krajevne organizacije JNS za II. mestni okraj, bivšega narodnega poslanca Antona Hajdinjaka ter delavnih funkcionarjev JNS Blaža Bonče in Ivana Turka. V jedrnatih obris h je g. dr. Lipold poročal o uspešnem delovaniu sreske organizacije JNS za mesto Maribor. S'edili sta poročili tajnika g. Vekoslava Spinalerja in g. Cimermana, ki je poročal namesto obolelega blagajn ka g. J. Guština. Tov. šega je zatem predlagal razrešn;co ter je občni zbor z odobravanjem vzel vsa poročila na znanje. Volitev novega odbora letos ni bilo vršile so se le dopolnilne volitve na mesta funkcionarjev, ki so bila zaradi smrti izpraznjena. Gospod senator dr. Albert Kramer je orisal novi položaj, v katerem smo se znašli Slovenci po priklJuCtvi Avstrije k Nemčiji. Temu kot nacionalisti ne nasprotujemo. vendar pa bomo lahko vzdržali v no-1 vem stanju le z okrepitvijo jugoslovenske zavesti ter s poudarkom jugoslovenskega programa s katerim se mora prepojiti zlasti naša mladina. G. senator je podčrtal nujno potrebo, da se pri nas izvaja politika. ki Jo je izgradil blagopokojni Viteški kralj. Le tako se bomo lahko ubranili pred pojavi psihološke pr rode ter gospodarske ln kulturne penetraclle. s katerimi moramo računati. V globoko zalet h lzvaianj'h se je e senator dr. Kramer pomudil tudi pri nekaterih zanmivih notranjepolitičnih zadevah ki so zbudile živahno pažnjo navzočih zbcrovalcev. Senator Ivan Pucelj je dopolnil tzvalanla senatoMa dr. Kramerja z orisom nekaterih značilnih dogodkov na našem notranle političnem in gospodarskem žlvljentu v zadnjem času. Omenlal 1e novo 4 mil'1ardn6 posoflo ter nove povišane dajatve. Izčrpno je navnial okoVščine, pod katerimi se bo določala in pobirala nova cerkven« dokla-da. S statistično podprfmi navedbami 1e primertal delež Slovenije pri invesfcMskih akcMah v primeru z deležem nekaterih drugih pokra Un naše države, na primer vardarske. vrbaske ln drinske banovine. Ko so se navzoči zborovalci s toplim odobravanjem oddolžili obema govornikoma za informativna, silno aktualna ln poučna izvajanja, je spregovoril Jedrnato besedo našim železničarjem narodni poslanec Avgust Lukačič. Potem je predsedn'k dr. Lipold zaključil krasno uspeli zbor z apelom k vztrajnosti, organ zatorčnemu in propagandnemu delu v vseh petih krajevnih mestnih odborih. fckerjane dela so bHa že ponovno tudi na našfh koiK ; certnih programih. V Ravelovih skladbah Je dosegel niuzikalni impresionizem enega i svojih najlepših in formalno najpopolnej-; ših izrazov. Njegova najbolj znana dela ■ so med drugim »Schčhčrazade«, »RhapsO' die espagnole« in balet »Daphnis et Chločc, Jubilejni turnir LŠK Ljubl jana, 24. aprila. DanaSnje 13 kolo je bilo mnogo živahnejše kakor prejšnje. Čeprav je bila tudi danes večina dokončanih partij ramis. Je bila na vseh deskah og :čena borba. Najprej sta končala Vidma r ml. tn Foltj-a. Po mirni igri damsskeg-, gambita z Las-k rjevo varianto sta nasprotnika v 25. potezi sklenila premirje Brolei- je prišel v ortodoksnem damskem gambitu s Fur-lanijem do napada. Ker je Furlaniju grozila izguba kmeta, je moral zamenjati svoji trdnjavi za damo, s čimer je Broder dob:l nevaren napad in je pcetavil nasprotnika pred ne zbežen mat. V emki otvoritvi med SOrIijcm in dr. Vidmarjem je po izmenjavi lahkih fgu-r nastala dokaj izenačena pozic'ja. šorii je začel napadati. ne da bi se dosti brigal za nasprotnikov proti n-0pad ki je bil nevarnejši in se je na mah znašel v pcpolroma izgubljenem položa.u Po 31 potezah se je Igra končala s dr. Vidmarjev© zmago. V Aljehinki med dr. AStaloSem in dr. Tar-takovv rj< m si je prvi izgradi izvrstno pozicijo. Čeprav črni ni imel nikake proti igre. je Astal- š nep: ičakovano prejel ponujeni remis. Tartakovver je po igri sam z anaTzo pokazal da je b'l -".zgubljen. Nedeljkovič je Igral s St irerjem igro z damskim kmetom. Nastala je središnjica težjih figur. NedeljkovV-u ?e Je pcsreč"o ugrabiti kmeta, Šteiner pa je pozneje mat rijalno stanje izenačil in je bila partija romis. V ortodoksnem damskem gambitu med P!rccm in Pre'nfa|kom je slednji nekorektno žrtvoval kmeta, vendar Pire n, nadaljeval rajbcl;e in se j črnemu p->sreiilc dobiti kmeta nazaj, s čimer je bila tudi ta Igra remis Ostali dve part;ji sta bili prekinjeni. Tot je naproti KoSfču otvoril s kraljevim kmeb m na kar je črni izbral Fajaro-vvitzovo varijanto. ki s, imenu'e tudi If.p-oki gambit. Partija je b'la prekinjena v izenačeni poziciji in bo bržkone prines'a delitev točke. V Caro Kanovi otvoritvi med Szabojem in dr. Tr'funovlčem % beli napravil dolgo, črni pa kratko rohado. Trifunovič je začel napadati na.mrotn ga kralja., a se je P za.bo dobro branil. Partija je izredno težka in ie izid negotov. Stanje po XIII kolu: Kostič 9 (2), dr. Ta.rtakower 8V», Szabo 8 (2). dr. Trifu-nc/» (1). Pari v 14. kolu: Furlani — Foltys, dr. Tartakovv- r — Vidmar mL. Preinfaik — dr. Astaloš. dr. Vidmar — Pire. KosTČ — Sorli. Steiner — Tot. dr. Trifunovič — Nedeljkovič, Broder — Szabo. „Madame sans geneu V s:4x>to zvečer smo imeli v operi premi ero »Madanie sans gene«, z go Poli-čevo v naslovni vlogi. Premierski abonma je h'šo docela naponiL Predstava je zadovoljila. lahko pa bi še bolj. če bi bil cr-kester v prvem dejanju še nekoliko d s-kr tnejši. V splošnem so bile glavne vloge prav dobro zasedene. Pred vsemi pa je treba omeniti Pečka. ki Je postavil sijajno figuro pretkanega spletkarja Fouchč-ja. Posebej velja pohvaliti krasno sc ne-rijo v drugem dejanju Bik) je dosti odobravanja in tudi šopkov nI manjkalo. Gotovo bo »Madame sans gene« Se pre-cejkrat napolnila hišo. Posestniki novih hil so zborovali V beli dvorani holola Union ec dopoldne zlKHOvali cose»>tn:ki novih hiš. V.th Jtz hi rad mdečih rož« »Hladna jesen« in »La' ko noč«. Di;ake ie obč;nstvo za olli*no izva an.ie naarad:lo z navdušenim odobravanjem Po akadnmii* ie v krasno de korirani dvorani Narorlnesra doma priredil krajevni odbor JS zabavo s plesom. Na sledu za vlomilci Dol. Toplice, 24. aprila »Julro« je poročalo, kako so tatovi v noči na Vel ko noč vlomili v zidanici v gorioi Liuben pri Toplicah im odnesii precejšnjo množino vina. ToplLški orožniki so priz,itivneaa. so ga vseeno aretirati. ker so dognati, da se je ono |»opoldne in večer mudil v vinski gorici i>n ni mogel navesti, kje ie bil v noči vloma. Umevno pa ie. da $a.n» eden ni moeel izvrSšfci napornega vloma. Kakor kažejo okolnosti. bodo 8e ostali kmalu v roki pravice._ M? d «t* ii teh df*h na CM O In darujte za ni*n skladi ftljaneo Na nocojšnjem radijskem koncertu be spregovoril o Ravelu, ki je dal glasbeni tvorbi našega stoletja močan impulz, po« znavalec francoske glasbe prof. L. M. šker-janc. Nato bosta prof. Skerjanc kot solist pri klavirju in radijski orkester v simfonični zasedbi pod taktirko D. M Sijanca Izvajala Ravelov koncert za klavir in orkester. Prireditev stoji v znamenju hvale vrednih prizadevanj za razširjenje jugo-slovensko-francoskih kulturnih stikov, saj je francoska glasba mnogo bogatejša in lahko daje našemu glasbenemu razvoju mnogo plodnejše impulze, kakor je to znano občinstvu in celč enostransko usmerjenim glasbenim krogom. Kino Matica Samo ob 16- uri Pod črno krinko Napeto dejanje od začetka do konca! »Z umetniki Je križ. Svojemu možu sem zadnjič darovala moderno, črtano srajco in ko sem nekega jutra prišla v njegovo sobo. je b.la vsa skomponirana!« (Abeking) Objave J«g«*doTe»uko Lolgar>ka li^a vljudno vabi svoie člane, da se polnoči evilno udeleže koncerta t>ev*.kega /Jnira sofijskih učveliic, ki bo drevi oh 20. v veliki dvorani Fillur-nimiičme družbe. Isto'ako v«l>i na družabni večer v čast bolgarskih učiteljic, ki sc lw vrči! po koncertu v vsen kletnih pixwtorih »Zvezde« na Kongresnem trgu Dolinoot naše koncertne publike ln tudi drugega občinstva je. da loseti koncert ikjv. sfteea ztora holuarskih uoileljnc iz Sofiie. Zbor je ieviBlon. spoved /an miv saj nam prinaša preitipo in rPmičiio /.elo za.n mivo bolgarsko i*«eni. Zato v.tl»:mo najvljudneje in o|K>Mirj;imo na nocojšnji večer. Pred pnodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Malice. Cene so običajne koncertne. Po koncertu bo družabni večer v vs.-h kletnih prodorih restavracije Zvezde. Dostop je vsakomur svoboden Opozarjamo, da ho oh 15 url predavala članica i>e^keoložaju tofl-g.iritke žene. K družabnemu sestanku kakor tudi k imenovanem'! predavanju ie iskreno vnhljaaa aaša javuiMt* pu^bti« auic iea- »JUTRO«* pcweMMGr fa*jt Ponedeljek 25. XV. 1938 &Camen cd srca o • •. toda Jedinstvo In Concordia sta tudi dobila točko — Gradjanski premagal preten- denta za nogometni prestol Vendar enkrat lep uspeh na$e LJuMjane. Pomlajeno moštvo belo-zeleuih je ducela zasluženo zmagalo nad beogiajsko 'Jugoslavijo. in to z guldilerenco. k> kaže na cel razred razlike. S to zmago je Ljubljana spet prehitela Jedinstvo ter se usidrala na osmem mestu. Upamo, da bo na tem mestu tudi ostala. Rezultati ostalih tekem niso v tablici ničesar spremenili. Malo skrbi nam delata neodločena rezultata Conrordie in Jedin-stva. Vendar pa sedaj ne smemo vreči pu-Ske v koruzo, temveč s podvojenimi silami delati na to. da tudi v prihodnjih tekmah Ljubljana ne bo več v nevarnosti, da izpade iz tekmovanja za državno prvenstvo. Gradjanski je s svojo zmago nad BSK napravil veliko uslugo Hašku katerega loči od najtesnejšega konkurenta za prvo mesto samo še ena točka BSK pa bo to gotovo upošteval ter napel vse sile, da mu rezultati še preostalih tekem ne bodo vzeli naslova državnega prvaka. Tablica je sedaj tale: USK 15 11 2 2 42 ! 19 Hašk 15 U 1 3 Sa : 17 23 Gradjanski 15 9 3 3 43 : 17 21 Hajduk 15 5 5 5 2» : 32 15 Itask 15 6 t 1 27 : 26 14 Slavija 15 5 3 1 16 : 23 13 Jugoslavija 15 4 4 7 17 : 19 12 Ljubljana 15 3 4 8 19 : 29 10 Jedinstvo 15 3 4 8 10 : 27 10 Concoi tiia 15 3 2 10 19 : 48 8 Ljubljana : Jugoslavija 3:0 (0:0) Naposled se je tudi belo-zelenlm na-smenmla sreča ui je šlo vse kot po ioju Z imago nad Jugoslavijo so zabelezili svoj prvi letošnji popolni uspeh in želo ob pravem času! Beugiajski tdeči kakoi di» nimajo sreče v Ljutjljani 2e precej dolgo bo tega. kar so odnesli iz našega mesia ves uspeh Občinstva ni bilo toliko, kot običajno aa Ltgaških tekmah. Marsikomu je ostal aevšečen velikonočni vtis ves teden v spo-Bunu in ni prišel k temu dogodku, češ saj je vse zaman Podoba pa je. da se pokaže uspeh prav takrat, ko ga nihče ne pričakuje Tako bo mnogim žal. da niso šli gledat iLekmo Bilo ^e vsega okoli 2U00 ljudi Samo vreme fti bilo prireditvi naklonjeno Ves ča§ je pihala za ljubljanske razmere pregtj močna sapa, ki je dogodke na terenu močno ovirala Lahko se reče. da ?e Spašič skoro vse trikrat kapituliral pod nepričakovanimi učinki vetrovnih sunkov, kj z njimi ni mogel računati. Ljubljana je le deloma spremenila obrambo, sicer je ostalo moštvo Kol v poslednjih tekmah. Pogačnik — Hassl. Žitnik — Slapar, Pupo. Vodišek — Lah, Cankar, Vovk. Cebohin , Erber. Jugoslavija: Spašič — Andjelkovič, Lu-kič — Domoracki, Radovanovič Bročič — Savič. Sijačič, Petrovič, Perlič, Zečevič. Marsikdo je s tesnobo opazil, da je Hassl £gumi zreb in da so moian belo-zeiem pričeli proti vetru Takoj v začetku se je pokazalo, da bo sapa močan laktor in Jugo-Sioveni so se brez premisleka okoristili s to prednostjo. Sedli so kar od začetka v nasprotno polovico in že po prvih potezah posiah par žog na gol. Streice se pa niso izkazali m to se bo moralo ponavljati ves Ca; igre tja do konca do kazenske črte so ie neiiam prihajali, pred golom pa ni bilo strelca ne z vetiom ne pozneje proti vetru. Sicer pa je bila igra lziedno dolgo mlačna, vse pieveč »prijateljčka« m piav nič podobna prvenstveni borbi. Jugosioveni kaxt>r da so se prišli sprenajat po igrišču. Držah so mnogo časa v rokah iniciativo ali samo tja ao kazenske črte. Tam se je pa uaejitvovala energična ljubljanska obramba, ka v poslednjih fazah ni poznala iaie — ne teaaj in ne pozneje. Očividno Jugoslovenom ni prijaia taktično dobra igia Ljub.jane belo-zeleni sc se trdovratno držali globokega »W«-sistema. ki je omogočil ljubljanski obrambi da je vsak trenutek zgostila svoje vrste in postala neprehodna Tako se je gibala igra. o borbi skoio da m mogoče govoriti, ves prvi polčas med kazensko črto Ljubijane in Jugoslaviji no obrambno črto, ki se pomaic-tuia skoro do polovice igrišča Buo je par zanimivih situacij in dogodkov, toda preko skromnosti se niso povzpeli. V 9 aiin oi bil skoio Pogačnik doživel neljubo presenečenje, žoga je šla ob podboj, toda povrhu je bila situacija v otsidu V 10 mm. strelja J dvakrat s kota, obakrat brez Uspeha V 28 min bi bil Slaparjev — v osUitra dvomljiv — toui skoio prinesel J. uspeh. toda v poslednjem Uenotku pre-stnže Pupo z glavo in nevarnost je minila. V ao min je Eiber sijajno preigian, An-djeikovič ga skoro pievi ne, toda Erber ostane v piednosti, pa Kapp le piska, ne poznavajoč pravilo o prednosti. V tem času se je Lj. že davno otresla prvotnega re-spekta pred protivnikom in se napad Lj. večkrat nahaja sredi prav odločnih akcij v nasprotnikovi poiovici V 31 min ima J. zopet strel s kola. ki ga v poslednjem izrastku Pogačnik odbije Prvi prav lepo zgiajen napad Ljubljane je opaziti šele v 33 min., konča se v neizbežnem autu. V naslednjem trenolku bije Lah prvo žogo s kota. pa neiodno in v aut Odslej je ljubljanski napad mnogo pred beograjskim golom, toda niti njegovi niti nasprotnikovi napori ne obrodijo sadu. Do polčasa ostane 0 : 0. Prve poteze po odmoru kažejo, da se bodo tudi belo-zeieni znali okonstiU z vetrovno ugodnostjo 2e v prvi minuti mora Spašič prav eneigično braniti oster Cebo-hmov strel, prvi lep in o^ter strel na gol, ki ga je igia vse doLej producirala Par močnih piounapadov Jugoslavije uspešno odbije ljubljanska obramba. V lu min. bije Pupo pi ost strel, poda Vodišku, la pošlje zelo ugodno pred gol Spašiča preseneti sunek vetra, tako da je prekratek, Cankar nastavi konec stopala in prenese mimo Spašiča v mrežo 1 0 za Ljubljano ln vihar med avditorijem Sedaj je več živahnosti na terenu, sedaj se šele prične razvijati prava prvenstvena borba Ljubljana po tem uspehu še stopnju,e taktično igro budno čuvajoč doseženi uspth in previdno upajoč za kakim novim zgoditkom. Pa nastane v 20 min po nepotrebnem Sla-parjevem foulu izredno kočljiva situacija pred golom Ljubljane in ima Pogačnik pač srečo da mu ostane mreža cela Sledi močan pritisk Jugoslovenov ki silijo na zenačenje in opaža se previdno zavlačevanje Ljubljane, ki se ji nikamor ne mudi. V 32 min poviša Ljubljana na 2 0 Slapar meče aut daleč tja pred gol. Spašič zojaet nerodno starta in Vovk iz težke pozicije podaljša nenbranllivo v mrežo Sedaj je partija že dobljena Jugo«doveni pre-grupirajo svoje moštvo to je vedno dokaz sa kapitulacija: Radovaoevič ase aa krilo Domorocki na srednjega krilca Savič na de.-negb krilca Beogiajsko moštvo nudi sliko razbite enajstorice, ki je zgubila kompas. V 34 min bije Pupo zelo natančno prost strel pod prečko toda tokrat je Spašič na mestu tn pošlje preko v kot V 38 mm nastane mal intermezzo med sodnikom in delom publike. Slapar ves ta čas čaka. da bo metal iz auta ko mu sodnik končno to dovoli — situacija je točno na sredi igrišča pred tribuno pošlje Laha z dolgim sunkom na pot ta se prebije skozi ovire in ko pride na kornersko črto. o«tro centrira. Spašič se pravilno postavi, ah dela zopet račun brez krčmarja. brez vetra: žoga se tik pred njim vda vetru in Spašič more braniti samo i rokami nazaj, pa mu usnje zdtči med rokama v mrežo, 3 : 0 za Ljubljano je dokončni rezultat in obenem največji letošnji uspeh belo-zelenih. Kar Se sledi, so samo §e previdne obojestranske praske vse brez posebnega učinka Pač ima J v 34 mm idealno priliko za uspeh. Pogačnik je čisto brez moči in ne bi bil držal žoge toda ta ubere smer tik ob podboju v aut Se enkrat ima Pogačnik podobno srečo, tik pred Koncem in zopet se vse r.eha v srečnem autu Potem je pa zares 3 . 0. kajti sodnik je odpiskal. Belo-zeleni so igrali predvsem taktično zelo dobro Tehnično so nekoliko zaostajali, vsaj nekateri, za protivnikom, isto velja za start nekaterih napadalcev Zelo dobra je bila branilska vrsta, dočim je vratar napravil vtis skrajne nesigurno^ti. Žitnik je na levem branilcu učinkovitejši kot na desnem, Hasslova preudarnost pa vnaša v defenzivno igro potrebno hladnokrvnost V krilcih je bil najboljši mož Vodišek. ki iz tekme v tekmo vse bolj dozoreva v zelo uporabno moč Dobra sta bila Pupo in Slapar, tako da je srednja vrsta po svojem efektu in v svoji celoti precej nadkriljevala nasprotnikovo Napad je bil na trenotke zelo energičen, sicer pa je delal previdno Pred golo mse ni mnogo šalil in so fantje streljali iz vseh pozicij. Vidno se dela Cankar, Lah je potegnil ko je prišlo do tega. neodoljivo. Erber ni prišel toliko do izraza, ker je imel proti sebi najmočnejšega krilca V celoti je bil napad dober, ker je izkoristil tri prilike, ker je bil trikrat uspešen. Beograjčani so že po tradiciji tudi tokrat pustili obe piki v Ljubljani, samo da tokrat prepričevalno in v Izdatni men Ju-poslavi ia ni več ono veliko moštvo, ki je bila nekdaj. Homogenosti v tem moštvu ni. Zelo dobra Je obrambe, s S paš i čem vred, čeprav je spustil tri zoge. kouko jih je pa. in to prav ostrih, držal1 Med krilci je bil gotovo napad Krili — de.no kol levo krilec, ne več toliko na sredi Dolgi Bročič je dal dobro partijo Radovanovič ie uspešno začel in zelo šlabo končal. Zato je tudi romal na krilo Najslabši del moštva je bil gtovo napad Krila — desno kot levo — se nista mogla razviti in uveljaviti, zelo vidna je bila izredno slaba Zečevičeva igra Napadalna trojka je imela svoje težave i dobro organizirano nasprotnikovo obrambno taktiko in nI čuda če ni mogla priti do izraza Po vsem pokazanem te moštvo zasluženo zapustilo Ljubljano brez točk. ________— Kašk: Clavija 4si (2:0) Zagreb. 24. aprila. DanaSnjo tekmo med Ha&kom ln Slavijo je srdi) sodnik g Ružič. Hašk Je p.išel oclstvo v 25. minuti po Hitrecu. 2e dve minuti kasneje je Horvat zvišal na 2:0 V drugem polčasu J* Medarii uspefton in Hašk vodi 3:0. V 25 m'n. uspe levemu krilu Sla vije, dj za vje častni gol. Kontni rezultat je pnnesa enajstmetrovka, ki jo je s.dnk diktiral zaradi foula na Hitrecu v kazenskem prostoru. Concordia : Bask v 1:1 (1:1) Prvenstvo LNP ČSK bo najbrže prvak podsaveza — Hermes je padel na četrto mesto Prvo tekme v drugem delu prvenstva LNP so se vse odigrale zunaj Ljubljane. Vse te tekme so favoriti odločili v svojo korist, čeprav je zmaga Maribora v Celju prišla nekoliko nepričakovano ČSK si ie z visoko zmago na lastnih tleh zelo ojačil svojo vodilno pozicijo Njega najbrže ne bo več mogoče dohiteti. Tudi Maribori je drugo mesto skoraj že zagotovljeno Največja bnrba se vrši zdai med mariborskimi Železničarji in Hermesom Trenotno so Železničarji na bolišem ter so včeraj tudi po-tisrili Fn-mežane s treti>ga na četrto mesto Pri Kraniu in Celju gre zaenkrat le še za goldiferenco Tablica je naslednja: CSK 6 5 1 0 18 : 5 11 Maribor 6 3 2 1 12 : 7 8 Železničar S 2 2 2 15 : 11 6 Hermes 6 1 3 2 13 : 16 5 Kranj >114 5 : 16 3 Celje 6 114 4 : 12 3 Železničar : Hormes 7 :3 (2 :1) Maribor : Celje 3 s O (1 : O) ČSK : Kranj 6 : 0 (4 * C) * Ostale nogometne tekme Ljubljana: Prvorazredni pokalni turnir: Mars : Svoboda 3:1 (0:1), Reka : Jadran 2:1 (0:1). Prvenstvo II. razreda: Slavija : Grafika 3:1 (1:0). Banjaiuka: Krajišn k : Slavija (Sofija) 2 : 2 (2:1). Dunaj: Budimpešta : Dunaj 5:3 Sodil je jugoslovenski sodnik g. Popovič Mika iz Beograda. Rim: Ambrostana : Bari 2 : 1. S to zmago je Ambrosiana postala italijanski prvak. Livorno : Bologna 3 : 2, Fiorcntina : Atalanta 4 : 0. Praga: Svetovno prvenstvo. CSR : Bolgarija 6:0 (1:0). Frankfurt: Nemčija : Portugalska 1 :1 (0 :1). čevje Izpod Debele bukve, kjer Je bH eflj. Proga Je bila dolga 4.5 km z viSinako razliko 900 ni. Točno ob 11. je starter g. Bogo Sramel spustil s starta prvo tekmovalko. Na starlu je bUo osem tekmovalk. In s.cer Cehinji Beinhauer in Ascher, Italijanka Dei Rossi in pet Jugoslovenk, M. Treo, Heim Erika, Zaiokar Milica, Ažma-nova in Tausigova. Beinhauerjeva je pokazala svoje posebne zmožno3ti. Njena tehn ka ne zaostaja za ono najboljiih naših tekmovalk. Ed na Italijanka Dei Rossl je upravičla svoj dober sloves. S padcem pred ciljem pa je mnogo izgubila ln pokazala. da ji krist janije delajo v brzini pre-glav ce. Druga najboljša Cthinja Ascherje-va je odlična vozačica. vendar preveč ri-skira. Naša najboljša tekmovalka Hei-mova Je dobro vozila. Je pa pri končnem smuku zgrešila cilj. tako da je izgubila dragoccne sekunde. Rezultati dani^ega tekmovanja so bili: 1. Beinhaurr Ružena (CSR) 4:30, 2. Dei Ross: Nives (Italija) 5:12.4. 3. Ascherova (CSR) 5:41. 4. He m Erika (Skala) 7.04, 5. Treo Majda (Ljubljana! 10.19. Na progi so Izstop le Tausigova. ker se jI je zlomila smučka. Zalokarjeva in Aima-nova pa zaradi poškodb. Bolj ostra pa je bila borba med moškimi, meci katerimi so bili favoriti izbornl Nemci. Naši tekmovalci so pri treningu pokazali odlično tehniko ln lepe sposobnosti. Cehi pa so vozili previdno, toda z dobro tehniko. Najtežji del proge Je bil v Zgornji Krmi. kjer so morali tekmovalci pokazati vse svoje znan le. V tem delu so vozili Nemci razen Don^aka odi čno. pa tudi naša He:m ln Praček sta se Izkazala Vol-ler je preveč risk:ral. pa je moral svolo hrabrost plačati s težkim padcem, ki mu je onemogoč i dober placement. Zelo dober Je bil mladi Klein, ki se oblikuje s svoio teh-n ko Tudi ostaVm ni n'česar ofiitatl. vendar so s: s naHci na naikritlčneišem delu proge v Zgornji Krmi mnogo pokvarili. Rorultati mošItPira tcltmovnnia so: 1. Mayer On s ti fNemčtla) 6 27. 2 He'm Hubert "(Rka'a> 6 52. 3 Pr^črk Clr'1 (Skala) « 55. 4 Dognal M'mslav (CSR> 7:04. 5. Obermann Hans (Nemčija) 7:07.6, 6. Na trjJ tekmi je C o-ico-dia pokaz»Ja zelo slabo igro. Bask pa je igral z lo koristno in dosegel tudi neodločen rezultat, v vodstvo Je priš 1 Bask v 24 minuti po Spasojeviču. v 39. m.nuti pa je Concordia po Paviši izenačila. Sodil Je g feihalič Iz Subotlce. Gradjanski: BSK 2:0 (1:0) Beograd. ?4. aprila. Gradlan^kl Je dares pr tendentu za naslov državnega prvaka napravil prav neprijetno presenečenje s tem. da ga je premagal v Beogradu snmem. Grad"'anski je pckazal zelo dobro Igro. V 7. minuti pr-vtga polčasa so Zagrebčani že prišli r vodstvo po Lešniku V drugem polčasu pa je Antolkovič postavil končiU rezultat 2:0. Italijansk) sodnik CamberLnl je sodil zelo dobro in efrjektivno. Jedinstvo : Hajduk 2:2 (2:1) DanaSnjb tekma je bila borba dveh enaJccpravnih nasprotnikov. V prvem delu igre je s:c:r Jedinstvo bilo neitol ko v premoči ter je vodil z 2:1. V drugetm delu pa Je Hajduku uspelo, da Izenači. Prvi gol je v 9. minuti zabil Arandie-lov!č. pet minut kasneje pa je Pajevič povijal na 2:0. Kmalu na to ]- Mato*'č znižal na 2:1. isti igralec pa je v 41. minuti tudi izenačil Sodil je dobro g. Bažaat iz Zagreba. Kletn Brano (Skala) 7:10.4, 7. Steinwen-der Hubert (Nemčija) 7:11, 8. Rusa Karel (Nemčija) 7:18.4. 9. Schvvab Fric (Skala) 7:51, 10. Podkubovšek Slavko (Maribor) 7:56. 11. Voller (Ljubljana) 8:30.4. 12. Fin-žgar Rudi (Planina) 8:33. 13. GajSeK Božo (Mežica) 8:48.6, 14. Carman (Tržič) 9:06.8, 15. Berberič (Ilirija) 9:088. 16. Tavčar, 17. Ahačič, 18. Kobler, 19. Primožič. 20. Mlačni k. Izstopili so Beinhauer Fanedl, Rekar in Zorjan, ln sicer zaradi poškodb. Prireditev Je uspela odlično, kar je treba zahvaliti odlični organizaciji STO Z msko-sportnega saveza in Smučarskega kluba Dovje-Mojstrana. Po razredih so se plasirali: I. razred: 1 Mayer Gustl, 2. Helm Hubert. 3. Praček Ciril. II. razred: 1. Podkubovšek Slavko, 2. Voller. ni. razred: 1. Finžpar Rudi, 2. Gajšek Božo. 3. Berberič Štefan. Vsi imenovani so dobili plakete. Ob 16.30 Je bila razdelitev nagrad pred hotelom »Triglav« v Mojstrani, kjer Je predsednik JZSS dr Ciril Pavlin prav prisrčno pozdravil sodelujoče. 15 tekmovalcev in 3 tekmovalke so prejeli savezm znak za Triglavski dan. Jugoslavija : Madžarska Zagreb 24. aprila. Danes ae Je nadaljevalo tenifiko tekmo-ren^e med Jugoslavijo in Madžnrsko za srednjeevropski pokal. Po današnj m dnevu vodi Jugoslavija s 3:1. Danes sta bili dve igri v dveje. In sicer Je nada dvotica Paladrt-Radovanovič porazMa madžarski par Gabory-Ferenczv 6:2. 6:2. 6:4. Druga dva naša igralca Kukuljevič tn Mitlč sta nadvlada.!a Madžara A^szbolha ln Sztgetvla 7:5. 6:4. 6:1 Jutri bosta IpT; med Radovanovi^em in Forenczyjem tn Sz^thyjcia ter Mitl^eai, Navdušen sprejem bolgarskih učiteljic Po pozdravu na kolodvoru impozanten sprevod do Zvezde Ljub'jana. 24. aprila. Poleg prisrčnosti, s ka^ro je Ljubljana pričakovala c.aan.« učiteljskega pevskega i.bora iz i>oi.je, je naneslo tudi srečno naključje, oa so b.li naš. dragi gostje la-ko spiejeU, kakor menda doslaj še malo-kateri pevski zbor. Z Rakeka je pripeljal zadnji vlak množice Sokolsiva, ki so silno povečale število on^h, ki so že bili zbrani na peronu k sprejemu. Bilo je valovanje na kolouvoru, da enakega že dolgo r.e pomnimo. Ob 20.24 je prispel beograjski brzov.ak tn v poslednjem vagonu so se pripeljale članice solijskega pevskega zbora, njih 60 po številu. Vojaška godba jim je v pozdrav zaigrala bolgarsko himno »Sumi Marka« in tudi našo himno, obe je množica poslušala odkritih glav. Nato je vsa prisotna množica burno vzklikala gostjam, ljub:janske tovarišice po so jih okitile z nageljni. Prvi je izrekel dobrodošlico predsednik JUU g Metod Kurnclj. ki je izrazil radost, da prihajajo bolgarske učiteljice prvič v središče slovenskega kulturnega življenja, posebej pa jim je veljal njegov pozdrav kot dragim stanovskim tovar žicam Predsednik Jugoslovensko bolgarske lige g Raslo Pustoslemšek je gostje toplo pozdravil v njihovi materinščini in nato še v slovenščini Akademik Atanasov. predsedn k Kluba bolgarskih akadem kov na ljubljanski univerzi »Hristo Botev« je svojim rojakinjam izrekel dobrodošlico v materinščini. Ogromna množica je ob vseh govorili izražala svojo radost z burnim v^kiikcinjem naši in boi&arski kraljevala hiši m kiovanski solidarnosti. V imenu slovenskega ženstva je izpregovorila gospa Minka Govekarjeva. G. Silvo Pečenko je gostje pozdravil v imenu pevskih zborov Hubauove župe. Bolgarske pevke, ki jih vodi pevovodja g. Krom BojuUži-jev, so se nato najlepše zahvalile za pozdrave s krasilo zapelo »Itodno pesmijo«. Ko je predsednica cLora ga Mara Gior-gijeva izrekla v toplih besedah zahvalo za nepričakovano lepi sprejem, je množica dajala duška navdušenju z dolgotrajnim vzkUkanjem. Nalo je spel zaigrala vojaška godba m spontane se je izpred kolo-i dvora razvil dolg sprevod, v katerega so se za dragimi gostjami uvrstile množice Sokolov in ostalih Ljubljančanov. Po Ma-sarykovi In Mikloš.čevi cesti se je za vojaško godbo, ki je neutrudno igrala koračnice. pom.kala dolga vrsta narodnega občinstva, neprestano vzklikajoča slovanskemu bratstvu, Jugoslaviji in Bolga~ riji. Ves sprevod je spremil drage gostje do Zveide, kjer jun je bila prirejena večerja. Se dolgo so trume občinstva v navdušenem pozdravljanju ostale pred Kazino Sprejem bolgarskih pevk je nazorno izpričal da živi v narodu zdrava čvrsta zavest, da je v težkih odločitvah naših dni edina rešitev v siovansivu. Hud poraz Japoncev Vojna sreča se je obrnila v prilog Kitajcem — Svareči pozivi japonskih generalov Ilatikev. 24. aprila AA Po kitajskih vesteh t>e je snoii Japoncem jK»nesročil {-o-skus. da bi prebili frun:o |»ri .lil sijunu. ker »o Kiiajci dobili ojačenja. Jaj»onci so tnjraii zaoiirUili deJ ozemlja, ki so aa že zavzeli. .laiK>n-ikt čete so obkoljene v J hs jenu. u rano no fin« marali nielati z le«aJ. Železn.ška proga Tiencin—Pukev ie iužno od Jencaua na več kra Ii porusona. Jaitonci zato ne :uo-reo puhati svojim vojakom v Jihsijenu po-li.oči. Pri Hn.ntsu1.n2u M Jaoonci dosetfb nekaj unpobov Kitajki vojaški kroifi so l»?ei>ričani d: bi .l»jH.nm mo ali dobit.i znat. no ojatčenie. če bi hoteli zlomiti odpor tudi ftev.l'tio močneiših kitajskih čet. Tukio. 24. a mila AA (Havas). General M aru i ie objavil v »Vseaziiskem č&^pisuc i,o/iv na japonski narod naj se et.rogo drži dičcipPnc v svetovneni rforkoniunisti?n«»n betu na KilasVem. Z-m^aovalec Nankinca poudarja, da Japonci feže za tem. da osvo* boic .400 milijonov tlačenih ljudi. V tem, da dve ali tri evrooke države stoje za sedanjim japonsko-k i tajsk. m spopadom, vidi general \Lu-.ui vzroke za razne sedanje težave in komplikacije. M*cui oj»ozar]a J.i|K>ii-ce, naj ne zau|>ajo preveč slepo vcakiniiur in naj ne opuščajo tuuodne discipline. V svojem pozivu kiitizira duhovno r.-izjK> oženje. na kaleresia ie nalelei po O-mi sečiioin dopustu. Ko je pri"-el e tcua dopusta naz^j, se uiu ie zazdelo da jaj>oiinki narod ni več tako navdušen ta l»oj kakor je bil Ae pred nekaj letini. Golove luje sile — (»ravi ^eno-ral dalje — pazijo na v-ak nai korak in ra v&ak z.nak ni>še slabosti, ki bi na |kega pogorja. Krasno vrem€ ln obilen pršič. ki i= zapadel zadnje dni. sta omogočila, da je ta iepa alpska prireditev usjjela izredno dobro Tekma je ime'a mednarodr-o obeležje, saj se je javijo na stairt pet. Lztrrnlh Nem-c v. 4 Cehi ln 1 Italijanka. Poleg njih je startalo 27 najboljših jugoslovenskih tekmovalcev. Start za dame je bil ob 11., za moške pa ob 12. Proga je bila zaradi izredno dobrega snega odl:ftra. S start m na sedlu mod Ržjo Ln Rjavino nad Staničevo kočo se je proga vila v strmih smuMh na platoju izpod R;av1ne V tem delu proge so tekmovalci voz-lj vse v smuku tako ,la s? aekafcul jzrnu ba|ao hitroat xljSi teh-' niftirj^ op'a!' brez padca. Izredni tehnični J presto l k je b la znamenita »S« proga na zgvrnjem delu nad lovsko kJčo. kjer je mnogo gledalcev občudovalo hitrost in »melost tekmovalcev. Ta del proge je bil odločilen za tekmo Pri koči v Zgornji Krmi je bil določ n cilj za dame. V nadaljevanju proge je bil strmi smuk. katerega so nekateri simeli tekmovalci vzeli skoraj naravnost, drugi pa so ga vozilj v ve-likh vijugah. Nekaj tekmovalne trhnlke za tek v daljavo ao morali alpski tekmovalci pokazat na to na spodnji ravn ni ki je bila dolga približno 75 m. Od tu se Je vila proga v do'ini Krme brez po°ebn h tehn:čn h fnes. nato na spodnji ravnini, ki Je bila dolga Pc ©ga vila v ki^tiuh aavojih med gra- l i vfed mestom in dežele tonrcdaie »-fiifrn« mali ocla«nili f Bogu je dopadlo, da je vzel k sebi nafto ljubljeno in skrbno soprogo ter mamico, gospo Marijo Miklič rojeno Dolinar, soprogo sodnega ofkljala. Izdihnila je svojo blago dušo snoči, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče. Pogreb bo v ponedeljek 25. aprila ob 4. popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnica na farno pokopališče na Viču. LJUBLJANA - ROŽNA DOLINA, 24. aprila 1938. JOŽE MIKLIC, soprog, IIIM1CA in MA1UANCEK, otroka. i >3tJTR0«, {»nedeljska Izdaji 4 Ponedeljek 25. IV. 1938 Je tika pobere letno 1500 Slovencev Protituberkulozna liga se bori za brezplačno zdravljenje i etičnih Ljubljana, 24. aprila V dvorani Delavske zbornice so se davi zbrali pionirji protij etične borbe iz vse Slovenije k občnemu zboru Protituberku-lozne zveze. Poleg odposlancev krajevnih lig in predstavnikov zdravstvenih ustanov iz Ljubljane in iz province so zborovanju prisostvovali tudi načelnik oddelka za socialno politiko in narodno zdravje Kosi kot zastopnik bana, zastopntk mestne občine dr. Logar, predsednik Zdravniške zbornice primarij dr. Meršol ter predstavniki in predstavnice delavskih strokovnih in ženskih organizacij. Za jetične družine mora skrbeti vsa javnost Skupščino je otvorii predsednik zveze direktor OUZD dr. Bohinjec, ki je v nagovoru poudaril nacionalni in socialni pomen protijetičnega gibanja. Jetika je problem človeške družbe in narodne skupnosti, zato polagoma tudi pri nas prodira zavest, da more imeti zdravnik v protijetični borbi uspehe samo, če družba kot celota sodeluje ž njim. Protituberkulozna zveza mora polagoma postati vsesplošna ljudska organizacija, posvečena reševanju najtežjega zdravstvenega in socialnega vprašanja. Ne more biti dvoma, da je prav v siromašni jetični družini kelih trpljenja nalit do vrha. Ta družina mora postati skrb in briga družbe okoli nje. Konsolidacija zveze vzdr-žema napreduje, gibanje je dobilo v narodu avtoriteto, da je cenjeno in spoštovano. Treba pa mu je zmerom novih svežih sil, Predsednik dr. Joža Bohinjec zlasti iz vrst zdravnikov. Poleg učiteljstva in duhovništva je za zvezo važno sodelovanje delavskih strokovnih organizacij, ki naj bi pri sklepanju kolektivnih pogodb resno mislile tudi na higieno po tovarnah ln na dolžnosti podjetij pri zatiranju jetike in pri vzdrževanju dispanzerjev. Žalostno je dejstvo, da velika, ugledna podjetja z nerazumljivim nezanimanjem hodijo mimo, le nekaj jih je, ki z živo vnemo zasledujejo prizadevanje zveze in ji nudijo moralno in gmotno pomoč. Zasebne zavarovalnice še zmerom stoje ob strani, čeprav bi jih morkli uspehi in neuspehi protituber-kulozne borbe resno zanimati. Lani smo dobili zavarovanje za primer onemoglosti, starosti in smrti, ki bo moglo kmalu nuditi onemoglim bolnikom vsaj skromne rente. To zavarovanje bo moralo delovati zlasti v preventivni smeri, ker zavzema tbc 20% vseh primerov onemoglosti delavcev in nameščencev. Razveseljivo je, aa razpolaga OUZD z zvišanim iundom, ki služi posebnim nalogam proti-tuberkuloznega skrbstva, da je bila lani bolnim zavarovancem in njihovim svojcem zvišana denarna podpora za celo tretjino: Is a žalost pa tega izboljšanja rudarji in železničarji niso ueležni. L,epe uspehe kaže poživljeno sodelovanje s Higienskim zavodom. Vsa Slovenija postaja razdeljena v ožje in širše dispanzerske okoliše, da kmalu ne bo hiše, ki bi ostala izven njih omrežja. Ko se je predsednik zahvalil vsem,' ki so nudili zvezi kakršnokoli podporo, se je še posebno toplo zahvalil domačemu tisku, ki ima za propagando njenih teženj zmerom odprte predale. Skoraj vse občine v banovini imasjo dandanes postavke za protituberkulozno skrbstvo v proračunih, a značilno je, da siromašne kmečke občine votirajo večje zneske kakor bogatejše. Celo mnogo tujskoprometnih krajev je le z malenkostnimi podporami odpravilo to potrebo. V tem pogledu bi morala tudi Zveza za tujski promet storiti svojo dolžnost. Naša mesta, trgi in večja industrijska središča naj bi tudi vprašanje ozdravljenih bolnikov resno začela obravnavati, zlasti kar se tiče zaposlitve. Ko bo zveza v glavnem izgradila svojo organizacijo. se bo lotila sistematične periodične preiskave V3ega našega delavstva, zlasti v onih tovarnah, v katez-ih se javlja večje število tuberkuloznih obolenj. Organizacije in zdravilišča za pobijanje jetike Podrobno delovno poročilo je podal tajnik, primarij dr. Debevec, ki je navajal, da deluje na področju zveze 47 krajevnih lig in 7 odsekov pri odborih Rdečega križa. V 36 ligah, ki so poslale podatke, je bilo organiziranih okrog 6000 članov. V preteklem letu je zveza nastopila proti tvrd-kam, ki za drag denar prodajajo zdravila brez vrednosti. Dispanzerji so nadaljevali pregled dijaških stanodajalcev. Nekaterim praktičnim zdravnikom, ki se za krajšo dobo posvetijo specializaciji v ftizeologiji, je zveza naklonila mesečne podpore. Uprava humanitarnih fondov pri direkciji državnih" železnic je nakazala subvencijo 10.000 din za dispanzerje, h katerim so se zatekali zavarovanci njenih fondov. Pri vseh nedržavnih dispanzerjih in pri krajevnih ligah v Mariboru in Celju so bili ustanovljeni posebni skladi za podporo bolnikov. ki v skrbi za družino odhajajo predčasno iz zdravilišč. Zdraviliščema na Golniku in v Vurbergu je zveza naklonila denarno podporo za siromašne bolnike. Pripravlja se nov pravilnik in poslovnik za dispanzerje. Lani je zveza votirala večji znesek, ki naj se porazdeli na nagrade za najbolj higienično urejena stanovanja onih oseb, ki obiskujejo dispanzerje. V kratkem pa se bodo razdelile tudi nagrade za članke v »Delu proti tuberkulozi« in za načrte dispanzerskih okolišev, ki jih bodo sestavili dijaki srednjih odnosno učenci meščanskih in obrtnonadaljevalnih šol. Za dispanzerje v Cerknici, Brežicah in Rogatcu je zveza nabavila tri nove rentgenske aparate, ki bodo veljali okrog 250.000 din. Tudi lani si je zveza brez uspeha prizadevala doseči brezplačne vozovnice za one dispanzerske zdravnike, ki morajo v izvrševanju svoje službe potovati z železnico. Prav tako je zaman ostala borba za dosego taksne in poštninske prostosti. Zveza pripravlja ustanovitev posebnega železničaxskega in posebnega mladinskega odseka. Vsak jetičnik naj bo deležen brezplačnega zdravljenja O denarnem gospodarstvu je poročal blagajnik čelešnik, nato pa je šef-zdravnik dr. Neubauer z Golnika podal pregledno poročilo o delu, ki so ga lani izvršili naši dispanzerji. Vse kaže, da ni več daleč čas, ko bo vsak prebivalec banovine imel možnost ne le brezplačnega pregleda, temveč tudi brezplačnega zdravljenja jetike. V Sloveniji deluje danes 15 dispanzerjev. Lani je začel delovati dispanzer za ljubljansko okolico, nedavno dispanzer v Cerknici, v kratkem pa bodo ustanovljeni v Kočevju, Velenju in Metliki. Ko bomo imeli 22 stalnih in 3 mobilne dispanzerje, bomo dosegli, da bo tudi zadnja gorska vasica priključena kakemu dispanzerskemu okolišu. K temu omrežju pa moramo prišteti tudi brezplačne ambulatorije po zdraviliščih, že danes je približno 550 prebivalcev Slovenije pod zaščito dispanzerjev. Te zdravstvene stanice so lani izvršile 16.000 prvih in 12.000 ponovnih pregledov, a skupno jih je obiskalo okrog 32.000 ljudi. Opravljenih je bilo 24.000 kliničnih, 21.000 rentgenskih, 7000 preiskav krvi, 2200 preiskav izmečka in 4000 tuberkulinskih poizkusov. Pri tem delu so dispanzerski zdravniki odkrili malo manj ko 1000 (923) novih odprtih in 2000 (1904) zaprtih tuberkuloz. V oskrbi vseh dispanzerjev je bilo ob koncu leta 1900 odprtih in 3000 zaprtih tuberkuloz. V Slo- Danes bosta stopila pred kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča mlada morilca Ivan Bevardi in Ivan Sajtegel. Umorila sta dne 19. februarja gradbenega tehnika Stanka Dolničarja in magistratno uradnico Milko Gorupovo, ki sta bila na pohodu iz Maribora na Pohorje. O zločinu, ki je zbudil v naši javnosti razumljivo pozornost in ogorčenje, smo po razkritju zločina objavili daljša poročila, ki jih danes izpopolnjujemo z novimi dognanji, ugotovljenimi v teku zadnjih tednov. Uspešna preiskava Ko je preiskovalni sodnik zbral vse gradivo proti obema morilcema, je državno tožilstvo vložilo pri senatu treh sodnikov pri okrožnem sodišču v Mariboru obtožnico proti Ivanu Bevardiju in Ivanu Šajteglu, ki sta oba v preiskovalnem zaporu. Preiskava je dognala, da sta oba dogovorno kot sostorilca dne 19. februarja pri Sv. Bolfenku na Pohorju z udarci s sekiro in železnim batom usmrtila Stanka Dolničarja in Milko Gorupovo po zrelem preudarku in iz koristoljub-ja, Milko Gorupovo tudi na okruten način tako, da sta ji povzročila nad 30 poškodb. Odvzela sta Stanku Dolničarju in Milki Gorupovi dva nahrbtnika, dva para smuči, dva para smuških čevljev, fotoaparat, žepno električno svetilko, par copat, nogavice, perilo, toaletni pribor, moško in žensko uro, razne jestvine, par sto dinarjev gotovine v skupni vrednosti najmanj 2500 dinarjev z namero, da bi si pridobila s to prisvojitvijo protipravno imovinsko korist. Ivan Bevardi je 23. februarja 1938 preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča v Mariboru lažno navedel, da ga je Ivan Sajtegel dne 19. februarja ponoči v Spodnjem Radvaniu z nožem napadel in poškodoval. Ivan Sajtegel pa je dne 23. februarja predsto.ini-štvu mestne policije v Mariboru in dne 1. marca preiskovalnemu sodniku lažno ra-vedel, da je Blaž Sega dne 19. februarja v Mariboru nasnoval njega in Ivana Be-vardija, da sta storila zgoraj navedena kazniva dejanja in da je pri teh dejanjih Blaž Sega tudi dejansko sodelovai kot sostorilec. Ivan Bevardi je bil rojen leta 1917. v Krčevini pri Ptuju kot nezakonski otrok, ko je bila njegova mati Pavla stara komaj 19 let. Varuh mu je bil najprej njegov stari oče Pavel Bevardi, dne 20. marca 1931 pa je bila postavljena za varuhinjo Bevardijeva mati. Ivan je obiskoval v Ptuju osnovno šolo, v letih 1926 do 1931 pa gimnazijo. V šoli je bil len, omejen, nenadarjen, predrzen in neodkrit in je moral prvi razred ponavljati. V drugem razredu je bil z odlokom ministra prosvete od 24. decembra 1930 zaradi vlomnih tatvin izključen iz vseh srednjih šol v državi. Služil je nato kot trgovski vajenec najprej v Ptuju, nato pa v Mariboru. V letu 1934 so se namreč Bevardijevi preselili v Spodnje Radvanje, kjer je teta Bevardi-jeve matere Marija Sihrovska kupila Bevardijevi materi posestvo. Po letu 1934 Bevardi ni imel stalnega posla, temveč, je opravljal le priložnostna dela, večinoma pa postopal brez dela. 2ivel je na račun matere, ki ga očitno ai znala vzgajati, mu nasprotno celo dajala potuho. Mati je potrebovala moškega delavca na svojem posestvu. Namesto da bi bil Ivan Bevardi prijel za delo, je mati najela delavca Fr. Kranjca, ki od maja 1937 stanuje pri Bevardijevih. Ivan pa se je rajši klatil v družbi enakih tovarišev in prihajal domov veniji računamo z umrljivostjo približno 15 na 10.000 prebivalcev, kar pomeni, da umre za jetiko vsako leto približno 1500 ljudi, a na vsem ozemlju Slovenije je približno 6000 odprtih in 9000 zaprtih tuberkuloz. Naši dispanzerji pa ne le iščejo in ugotavljajo, temveč tudi lečijo jetiko. Tako so lani izvršili okrog 4000 pnevmotorak-sov in drugih manjših dispanzerjev pri okrog 500 bolnikih, da injekcij, med njimi mnogo dragih injekcij zlata, ne štejemo zraven. Dispanzerske sestre so napravile 3500 obiskov na terenu. Najtežje poglavje pa je pomanjkanje bolniških in sanatorij-skih postelj za one bolnike, ki jih dispanzerji odkrijejo. Polagoma pa se vendarle tudi v tem pogledu razmere izboljšujejo. Golnik od leta do leta zvišuje število postelj za siromašne bolnike, pa tudi državna uprava je lani otvorila večji kredit za po 10 do 15 brezplačnih postelj v Topol-šici, Surdulici. Novem Marofu in Kraljeviči. Nekaj pa bi lahko storile tudi humanitarne organizacije, v prvi vrsti Rdeči križ. V debato o poročilih so posegli zastopniki delavcev Bakšič iz Škofje Loke, Rejc iz Ljubljane in Jagodič iz Kočevja. Nato je bila na predlog revizorja Kocjana soglasno izrečena razrešnica dosedanji upravi. Za predsednika je bil z aklamacijo vnovič izvoljen direktor dr. Joža Bohinjec, ž njim pa tudi domala ves stari odbor, le na mesti odstopivših odbornikov Uratnika in dr. Mastnaka sta prišla referent Delavske zbornice Ivan Tavčar in primarij dr. Tomaž Furlan z Golnika. Med samostojnimi predlogi je vzbudil posebno živo zanimanje predlog, naj Zveza iznosluje pri prosvetnem ministrstvu, da se bo pri prošnjah učiteljev in profesorjev za bolniške dopuste upoštevalo zdravniško spričevalo. Pobudo za ta predlog je dal primer nekega učitelja, ki se je več mesecev lečil za odprto tuberkulozo v bolnici in sana toriju, a ko je nato še težko bolan prosil za bolniški dopust, mu je bila prošnja zavrnie-na ter je moral v razred. Na predlog blagajnika Celešnika je skupščina odobrila dosedanjo članarino, nato pa je primarij dr. Furlan podal še obširen in zanimiv referat o dosedanjih nraktičnih uspehih pro-tiietilne borbe pri nas in pozval k čim ži-vahneišemu delu v protituberkuloznem tednu, ki bo od 1. do 8. maja. stalno šele pozno ponoči. Pod takimi okol- nostmi ni čudno, da je Ivan svoji materi zrasel čez glavo: Začel je od svoje matere zahtevati denar in druge stvari, če mu pa mati ni ustregla, jo je pretepel in ji doma razbijal pohištvo in druge predmete. Ivan Bevardi je po vsej okolici znan kot delomržnež in nasilnež. Dne 4. aprila 1936 je vrgel sosedi kos opeke s tako sila v glavo, da jo je smrtnonevarno pošk doval in ji trajno skazil obraz. Zaradi tega sta bila Ivan Bevardi in njegova mati (zaradi nagovora) obsojena s sodbo okrožnega sodišča v Mariboru dne 11. decembra 1936, in sicer Ivan Bevardi na dva meseca strogega zapora, pogojno na dve leti. Ivan Sajtegel je obiskoval osnovno šolo v Slovenskih Konjicah. Bil je sicer dobro razvit, v šolo pa je hodil neredno in se je rajši potepal. V šoli je bil svojeglav, potuhnjen in lažniv, kradel je sošolcem razne stvari, zagrešil je celo vlom pri sosedu. Starši se za njegovo vzgojo niso dosti brigali in so mu dajali potuho. 2e od njegove rane mladosti živita njegova roditelja ločeno. Ivan Sajtegel je bil star komaj 7 let, ko je njegova mati navezala stike z Mihaelom Obrulom, s katerim živi že 13 let v izvenzakonski skupnosti. Obrul, ki se predstavlja kot Sajteglov krušni oče, je bil že desetkrat kaznovan zaradi različnih deliktov, med drugim celo zaradi umora. Ko so Sajteglovi stanovali v Mariboru v Vojašniški ulici, je bilo njihovo stanovanje pravo leglo nemorale in zatočišče tatov. Ivan Sajtegel ni imel nobenega stalnega posla, le za krajšo dobo je sprejel kako službo, večinoma pa je bil sploh brezposeln in je opravljal le priložnostna dela. Kljub temu pa je imel denar za pijančevanje in za obiskovanje kina. Tudi on se je družil z enakimi ničvrednimi tovariši, ki so se shajali pri njem. Zadnji dve leti je imel ljubavno razmerje z neko Frančiško, ki je še mladoletna. Od nje je dobival denar, ona mu je tudi večkrat plačala zapitek v gostilni. Večkrat jo je pretepel, če mu ni hotela dati denarja. S sodbo okrožnega sodišča v Mariboru z dne 7. maja 1937 je bil Sajtegel obsojen zaradi štirih vlomov in dveh prestopkov tatvine na 6 mesecev strogega zapora ter je to kazen prestal dne 20. julija 1937. Bevardi in Sajtegel sta se seznanila, kakor sama navajata, šele tri tedne pred 19. februarjem 1938. Tako kratko znan-stvo pa je zadostovalo, da sta postala intimna prijatelja in sta začela snovati načrte za razne zločinske podvige. Hiša Bevardijeve matere v Spodnjem Radvanju stoji ob vznožju Pohorja, tik ob markirani poti, ki vodi na vzhodni del Pohorja. Tako je Bevardi imel priliko opazovati turiste, ki po tej poti v velikem številu zahajajo na Pohorje. Bevardi je tudi dobro poznal vse bližnjice, ki vodijo na ta del Pohorja. Baje sta oba, Bevardi in Sajtegel, v petek 18. februarja 1938 sklenila, da bosta vlomila pri nekem kmetu na Pohorju, ki prihaja vsako soboto mimo Bevardijeve hiše na mariborski trg. Ko pa Bevardi naslednjega jutra dotičnega kmeta ni opazil ter to sporočil Sajteglu, sta se odločila, da bosta šla popoldne na Pohorje, ter tam umorila in oropala kakega turista. Kakor sama trdita, sta šla najprej le oprezovat, a sta srečala le mladega smučarja, ki pa sta ga pustila očitno zaradi tega, ker si pri njem nista nadejala izdatnega plena Ker nista srečala potem nobenega turista več, sta se vrnila. Prišla sta že do vznožja Pohor- ja, ko sta jima okrog 17. ure prišla nasproti sedaj pokojna Stanko Dolničar in Milka Gorupova, ki sta nesla vsak svoje smuči in nahrbtnik. Pri teh dveh sta Bevardi in Sajtegel pričakovala precejšen plen. Ivan Saj legel je že poprej poznal Dolničarja kot polirja pri stavbni tvrdki Tonnies, ki je izvrševala pri tvornici Doc-tor in drug neka zidarska dela. Sajtegel, ki je bil pod Dolničarjevim vodstvom v mesecu novemrbu 1937 nekaj časa zaposlen pri teh delih, je menil, da mora Dolničar imeti precej denarja pri sebi. Tako sta se Bevardi in Sajtegel odločila, da bosta umorila in oropala Dolničarja in njegovo spremljevalko. V ta namen je Bevardi pripravil morilno orodje in sicer sekiro in železni bat, to je skoro 45 cm dolg vozni svornik. Sekiro je obdržal sam, bat pa je izročil Sajteglu. Dolničar in Gorupova sta šla po markirani poti proti Sv. Bolfenku na Pohorje. Bevardi in Sajtegel pa sta šla po bližnjicah in ju trikrat prehitela. Prvič sta ju počakala pri Srnčevi viničariji, kjer se pot cepi. Cim sta ugotovila, da sta Dolničar in Gorupova ubrala severno pot proti Sv. Bolfenku, sta šla za njima in ju spet prehitela. Dolničar in Gorupova sta začela najbrže sumiti, da Sajtegel in Bevardi nimata poštenih namenov. Zaradi tega ju je Gorupova, kakor sama navajata, vprašala, kam gresta, nakar ji je Bevardi odvrnil. da sta namenjena k nekemu znancu pri Sv. Arehu. Očitno, da ne bi zopet naletela na Bevardija in Sajtegla. sta Dolničar in Gorupova čakala približno četrt ure. nakar sta šele šla dalje. Medtem sta Bevardi in Sajtegel prišla do bukovega gozdička nad Mrzlim studencem pri kapeli Sv. Anton, od koder je do Sv. Bolfenka še dobrih 10 minut hoda. Ta kraj sta si izbrala za napad. Skrivnost zločina Krajevne razmere so tu izredno ugodne napadalcu. Pešpot je namreč tu ozka in vodi v jarku, kojega bregova sta strma in 2 do 3 m visoka. Žrtev, ki jo kdo tu napade, ne more zbežati niti na levo, niti na desno. Bevardi in Sajtegel sta se baje vsedla na posekano deblo od poti in čakala. Kako se je zločin izvršil, se v vseh podrobnostih ne da dognati. Oba morilca trdita, da je Bevardi, čim sta se žrtvi približali — bilo je to okoli 20 ure — vstal in prosil Dolničarja za cigareto. Dolničar da mu je odvrnil, da je nima, v tem hipu pa da ga je Bevardi udaril s sekiro po glavi. Dolničar se je zaradi udarca opo-tekel in padel, še prej pa Bevardija z nožem dvakrat sunil v levo stegno. Medlem je Gorupova, ki je šla za Dolničarjem, načela klicati na pomoč in hotela pobegniti, pa jo je Sajtegel prestregel in jo z več udarci z železnim batom pobil na tla. Od tu dalje pa se Bevardi in Sajtegel nasprotujeta: Bevardi trdi, da je le enkrat udaril Dolničarja s sekiro po glavi, vse ostalo da je opravil Sajtegel. Ta pa pravi, da je par-krat udaril Gorupovo z železnim batom po glavi, tako da je padla na tla, vse ostalo pa da je izvršil Bevardi. Pri ogledu na kraju zločina so našli na poti dve veliki krvni mlaki, oddeljeni druga od druge kakih 7 m, višje je bil pobit Dolničar, kakih 7 m nižje pa Gorupova. Morilca sta nato zavlekla žrtvi po pešpoti kakih 20 do 30 m navzdol, od tam pa kakih 15 m proti severu v gozd. Tu ste Bevardi in Sajtegel še dalje udrihala po žrtvah, ki sta še kazali znake življenja. Krvni sledovi na snegu in kaplje krvi po drevju, ki je bilo obrizgano s krvjo, kažejo, da so bile žrtvama šele tu prizadejane glavne poškodbe. Zlasti velja to glede Gorupove, koje glava je bila globoko vtisnjena v zmrzli sneg. Gorupova je dobila po glavi nešteto udarcev, bila ji je narezana velika vratna arterija, iz katere je kri brizgala v curkih in obriz-gala tudi drevje. Bevardi in Sajtegel sta nato žrtvama pobrala vse, kar sta jima mogla vzeti. Hotela sta celo žrtvi sleči, da bi se polastila njune obleke, kar pa sta opustila, ker je bila obleka preveč krvava. Pustila sta tudi Dolničarjevo smučarsko kapo, ki je bila presekana in krvava, prezrla pa sta zlato verižico s križcem, ki jo je Gorupova imela okrog vratu, in dva zlata prstana, ki ju je imela na rokah. Morilca sta jestvine, ki sta jih našla v nahrbtnikih, kar tam v bližini pojedla, preložila vse stvari v en nahrbtnik, drugi nahrbtnik z dvema robcema, žensko smučarsko kapo in jabolkom pa sta odvrgla. Denar sta si razdelila, ostali plen sta zanesla do Bevardijeve hiše, da bi Bevardi plen razpečal, nakar bi si izkupiček delila. Pred razhodom sta si, kakor pravita, prisegla, da ne bosta drug drugega izdala, in da bo oni, ki bi mu oblastva prišla na sled, prevzel v«o krivdo nase. Sajtegel je šel nato domov spat. Bevardi pa je skril plen pod tla domačega svinjaka. Okrvavljeno sekiro je opral v bližnjem potoku, nato jo je skril v žleb svinjaka. Železni bat je Sajtegel pustil na kraju zločina. Bevardi, ki je zaradi poškodb od strani Dolničarja precej krvavel, se je podal od doma še ponoči ob 1.30 na policijsko stražnico na Frankopanovi cesti, kjer je prijavil, da sta ga dva neznanca ustavila okrog 18. ure na Pohorju blizu Mrzlega studenca, pri čemer ga je eden brez povoda z nožem dvakrat sunil v levo stegno. Odtod je šel Bevardi v splošno bolnišnico v Maribor. Pri raztelesenju obeh žrtev kar sta izvršila dr. Jurečko in dr. Pavlič, se je ugotovilo, da je Dolničar umrl zaradi otrpnenja možganov in delne krvavitve v možganskem prekatu. Dobil je dve absolutno smrtonosni poškodbi in sicer udarec z ostrino sekire na čelu, prizade-jan z veliko silo. Presekani so bili koža, kost in možgani, ki so izstopili iz 9 cm dolge in 3 in pol cm zevajoče rane. Lobanjska kost je bila zdrobljena in so se širile razpoke lobanjske kosti na vse strani. Drugo smrtonosno poškodbo je dobil zaradi udarca s topim predmetom, pri čemer mu je bil presekan desni uhelj in mu je bila zdrobljena desna senčnica. Smrtonosno poškodbo je zadobil zaradi udarca z ostrino sekire pod desno spodnjo ustnico, od koder je potekala 9 cm dolga zevajoča rana do kosti in zobov. Razen teh treh težkih poškodb je zadobil z ostrim predmetom še več lažjih poškodb in sicer nad levo obrvjo, na desnem iicu, pod desno čeljustjo, pod levo spodnjo ustnico in na levem ušesu ter kožne opra- skanine na nosnem korenu, desnem licu in obeh rokah. Gorupova je umrla zaradi otrpnjenja možganov in izkrvavitve iz vratne žile. Dobila je več silovitih udarcev po la-sišču, taKo da ji je bila zlomljena lobanjska kost, od koder so se širile razpoke na vse strani. Zdrobljena je bila leva senčnica, zlomljena desna senčnica Na obrazu je dobila mnogo večinoma težkih poškodb, povzročenih z ostrino sekire. Na desni strani vratu je dobila zaradi udarca s konico rezila sekire presekanino kože, živcev in mišic, segaj očo do hrbtenice, presekanih je bilo tudi več žil, narezana je bila glavna žila, iz katere je nastalo smrtonosno krvavenje. Vse polno poškodb je dobila tudi na obeh rokah: desni prsta-nec je bil razbit, na desnem sredincu sta bili dve presekanini kože, na levi roki do kosti segajoča prerezina kože, levi sredinec je bil zlomljen, na levem mezincu in prstancu je bilo več ran, levica je bila r.a hrbtu otečena, koža na njej odrgnjena. Na levem podlektju in na desnem kolenskem sklepu so se ugotovile krvne podplutbe. V rani na desnem kazalcu so se našli lasje. Poškodbe na obličju in desni strani vratu so ji bile povzročene, ko je ležala že na tleh. V celoti je dobila nad 30 poškodb. Iz vsega tega sledi, da se je v smrtnem strahu obupno branila pred napadalcem. Obe trupli sta vzbujali zaradi bestialne iznakaženosti uprav strahoten vtis. Blaž Šega nedolžen Orožniki, ki so poznali Bevardija kot delomržneža in nasilneža, so ga po njegovih povsem neverjetnih navedbah glede dobljenih poškodb takoj osumili, da je sodeloval pri zločinu. Bevardi pa je vztrajal pri trditvi, da je bil napaden. Cim sia bili žrtvi identificirani ter se je ugotovilo, da je umorjeni moški Stanko Dolničar, ee je preiskava takoj okrenila v pravo smer. Stavbno podjetje Tonnies je lani v decembru odpustilo okrog 20 delavcev. Nekateri od njih so potem tožili podjetje pri sreskem sodišču v Mariboru na plačilo mezde za odpovedni rok, češ da so bili neupravičeno in brez odpovedi odpuščan L Eden od teh je bil Blaž Sega. Na podlagi njegove tožbe se je vršila razprava baš drs 19. februarja 1938. Sega je pravdo izgubil na podlagi pričevanja Stanka Dolničarja, ki je izpovedal, da je vsem delavcem pravilno odpovedal. Sega je bil zaradi Dolničar j eve izpovedbe ogorčen. Očital je Dolničarju, da je krivo pričal in mu je celo v razpravni dvorani v sodnikovi navzočnosti pretil. Tudi po odhodu iz sodišča je Sega glasno dajal duška svojemu ogorčenju in izrekel razne pretnie. Pojavil se je tedaj sum. da je morda izvršil zločin iz maščevanja eden od odpuščenih delavcev, posebno pa se je sum zgostil okoli Blaža Sege. Vendar pa je Sega vsako krivdo odločno zanikal. Pri zasliševanju na policiji je povedal, da je dne 19. februarja po odhodu iz sodišča srečal okoli 13. ure v bližini vojašnice Kralja Petra dva mladeniča, od katerih je bil eden Ivan Sajtegel, dočim drugega ni poznal. Ko so šegi predočili Bevardija, je v njem prepoznal dotičnega Sajteglo-vega spremljevalca. S tem je Sega odkril policiji prvo sled za Sajteglom. Sum zoper Sajtegla se je še bolj utrdil, ker je Sajtegel najprej trdil, da Bevardija sploh ne pozna in da kritičnega dne ni hodil v bližini vojašnice. Varnostna oblastva pa so v kratkem zbrala toliko obremenilnih dokazov zoper Sajtegla in mu dokazala toliko očitnih laži, da je Sajtegel že 25. februarja dejanje in krivdo na policiji priznal. Trdil je, da je pri zločinu sodeloval Bevardi. Da pa bi se nad Sego maščeval, ga je lažno obtožil, da je on nahujskal Sajtegla in Bevardija k zločinu in da je pri dejanju sodeloval. Sega da se je hotel maščevati nad Dolničarjem, ker je zaradi njegove izpovedbe izgubil civilno pravdo. Bevardi in Sega da sta skupno pobila Dolničarja, nato pa da je Sega sam pobil še Gorupovo, dočim je Sajtegel stal na straži. Naslednjega dne so varnostni organi odvedli Sajtegla in Sego na kraj umora, kjer je Sajtegel nazorno kazal, kako je bil zločin izvršen. Pri tem je v celoti vztrajal pri svojih obaolžitvah glede Sege. Preiskovalnemu sodniku je Sajtegel dne 1. marca 1938 spet opisal zločin enako, kakor že prej na policiji ter je vztrajal pri obdolžitvah Sege. Več prič pa je izpovedalo, da je bil Sega dne 19. februarja 1938 popoldne in zvečer na svojem domu. Naposled je Sajtegel dne 3. marca 1938 preklical vse obdolžitve glede Šege in priznal, da ga je lažno obdolžil iz maščevanja, ker ga je Sega izdal policiji. Naše gledališče DRAMA Zadetek ob 20. Ponedeljek, 25.: Izipit za življenje. Prenr*- ra. Premierski abonma. Torek, 26.: Zaprto. (Gostovanje v Kranju Rdeče rože). Sreda 27.: Pokojnik. Izven. Znižane cen« od 20 din navzdol, čertek 28.: Izpit za življenje. Red Četrtek. Petek. 29.: Zaprto. Sobota. 30.: Dela bolezen. Izven. Znižane cene od 20 din navzdoL Nedelja. 1. maja: Izpiit za življenja. Izvein. Znižane cene. Ponedeljek, 2. maja: Zaiprto. Ponedeljek, 25.: Zaprto. Drevi bo premiera Skvarkinove komedije »Izpit za življenje« za premierski abonma. Dejanje nam pokaže mnogo veselih, prisrčnih iin pretresljivih slik iz življenja. Osnovna misel vsega dela pa je, da se mora vsak človek pogumno boriti za življenje im bodočnost. Delo je zrežiral in inscemiral inž. Stupica. V igri sodelujejo: Nablooka, Skr-binšek. Vida Juvanova. Mira Danilova. Le-varjeva, Stupica. Jan. Sever, Presetnik in Pianecki. OPERA Začetek ob 20 url Torek, 36.: Madame San« Gene. Red B. Sreda. 27.: Rigoletto. Red Sreda. Četrtek. 28.: Jakobinec. Red A. Petek. 29.: Prodana nevesta. Dijaška predstava. Sobota. 30.: T os ca. Gostuje Josip Rijavee. Izven. Nedelja, 1. maja: Madame Sans Gene. Izven. Znižane cene. Ponedeljek. 2. maja: Zaprto. (Gostovanje v Celju: Matija Gubec). Lep dar: Zgodbe brez groze Bevardi in sajtegel stopita danes pred sodnike Davorin Ravijen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Val * Ljubljani. /