—  11___
Slovstvene stvari.
Jezikoslovne opazke.
Iz Rusije, -r-ri,
Slovenci, ki začenjajo učiti se Ruskega jezika, morajo posebno skrbno paziti na predloge v, u in pri, ki imajo vsak svoj pomen in vsak svojo konstrukcijo, tako da, Če postaviš u na mesto v, ali pri na me*to u, boš vselej kaj druzega povedal. Na pt\ : „Pri Pet:e Veli-kom raz vsadnik ostavii konja v snegu u doma, sam že grelse v dome u pečki". Ako bomo trdiii, da Ruski predlog u je to, kar slovenski predlog v (a!i hrvatski u), in da ruski predlog pri je enak slovenskemu predlogu pri, tedaj bomo na slovenski jezik preveii takole: „Pri Petru Velikem je enkrat pustil jezdec konja v snegu v hiši, sam pa se je grel v hiši v peči/1 To pa vsak vidi, da ne more biti, da bi konj stal pri Petru v nisi v snegu , ali da bi se jezdec grel v peči. Po slovenski bo to tako-le rečeno: „Ko je caril Peter Veliki (ali pa: pod Petrom Velikim = ob času Petra Velikega) je pustil nek jezdec konja v soegu pred hišo , sam pa se je grel v hiši pri peči". Imenovane tri predloge Rusi strogo ločijo; nikakoršna gramatika, nikakoršna učena knjiga, nikakoršen roman, nikakoršen časopis jih ne meša.
Ruski predlog pri, ki se stavi, kakor slovenski predlog pri, s predložnim pad. (cas. localis), se nekoliko drugače upotrebuje, kakor slovenski predlog pri, ter se po slovenski opisuje s celim stavkom, aii z drugim predlogom. Na priliko: Pri mojej žiznji = dokler bom jaz živ; pri tebš bilo skazano = v pričo tebe je bilo rečeno (ti si tedaj sam slišal); pri pomošči brata = z bratovo pomočjo. V zloženih besedah se večkrat prevodi spri, včasi pa z drugim predlogom, na pr.: priskakal vsadnik = priskakal je jezdec; pnključitjse = primeriti se = zgoditi se; pribor = oprava; priglasit j na obed = povabiti na kosilo.
Ruski in (staroslovenski) predlog v je vselej kon-sonant in nikoli ni vokal ter se upotrebuje prav tako, kakor slovenski predlog v, z viniteljnim padež. (accu-sativus) in a predložnim padež. (localis). Na pr.: idu v gorod = grem v mesto; ja bil v gorode = bil sem v mestu. Zložene s predlogom v ruske besede se največkrat prevodijo na slovenski jezik z enacimi zloženimi besedami, bolj redko z drugimi predlogi, na pr.: vlivat) vino v vedro = vlivati (zlivati) vino v vedro ; ja vručii tebe dengi — dal sem ti (v roke) denarje; ja vpisan v protokol = zapisan sem v protokolu; vkus = okus; vkusitj =pokusiti (jed); vbivatj kol v zemlju = vbivati kol v zemljo; vpadatj v porok, v greh = vpadati v pregreho, v greh; komar vlez mne v uho = komar mi je viezel v uho; vtijkatj nitj v iglu = vtikati nit v iglo (v šivanko); vhod v gostinnicu, v čitaljnju, v sad = t?hod v gostivnico, v čitalnico, na vrt.
Ruskega (in staroslovenskega) predloga u, ki se stavi vselej samo z roditelj nim padežem (geniti-vus), in ki je vselej vokal in nikoli ni bil in ni konso-nant, mi Slovenci nimamo, razen v nekaterih nemno-
gih zloženih besedah, v katerih je uže otrpnel do navadnega prefiksa. Na slovenski jezik se prevodi predlog u s predlogi pri, pred, tik (nikoli ne s predlogom v), večkrat se opisuje z glagolom imeti, včasi pa s prilagateljnim (adjectivum), na pr.: ja stojal u vorot = stal sem pred vrati (ne na vratib); u d6ma sad = pri hiši (ne v hiši) je vrt; mi guljali u reki po beregu i be3edovali — mi smo se šetali ob reki (ne v reki) po bregu ter smo se kratkočasili z razgovori; ja obedal u sveščenika = kosil sem pri fajmoštru (ne v fajmoŠtru); čto u vas v rukah? = kaj imate v rokah? u ruskago čara mnogo poddannih = ruski cesar i m a mnogo podložnih; u kupca v novom magazioe otličoi tovar = kupec ima v novi štacuni odlično blago; u tvojega brata v sadu ja videl prekrasnije cveti = na vrtu tvojega brata sem videl krasne cvetlice; u otca v sadu net plo dov = na očetovem vrtu ni sadja; u Boga milostj =pri Bogu je milost (Bog je milostljiv). V zloženih besedah se ruski predlog u po slovenski opisuje z raznimi drugimi predlogi (nikoli pa ne s predlogom v) na priliko: wdavitj, ttdusitj — zadaviti, zadušiti; wkritj = pokriti in zatajiti; vnesti = odnesti; wponoinatj === spominjati; ^der-žatj = pridržati in zadržati; ubor = okrasje (kinČ); wbratj dom cvetami i flagami = okinčiti hišo s cvetlicami in z zastavami; nbratj komnatu = pospraviti sobo; usluga = zasluga; ^služljuvij = postrežljivi; uhoi za bolnim = skrb o bolniku. Prav redke so slovenske besede, v katerih se je v sestavi kot prefiks obdržal predlog u, na priliko: umirati = umiratj (sterben); utrujen (= speban) sem = ja ustal (ich bin erschopft); itbiti koga — ubitj kogo (einen čodlčschlagen.)
Kakor je iz navedenih primerov vidno, nima predlog u prav čisto nič obščega s predlogom v, ne po pomenu, ne po konstrukciji, ne (vsaj pri Rusih ne) po izgovarjanji.
(Konec prihodnjič.)
___    12    -----
------     21     —
Slovstvene stvari.
Jezikoslovne opazke.
(Konec.)
Iz Rusije, —tj.
V v 49. listu „Novic" leta 1878. na str. 384. častiti g. M. piše: ,,Poiskal sem si ruski časnik, pogledam va*nj, namreč v „Novoje Vremja" (? Vreme?) št. 384 p. i., da vidim, je li res, da Ru3i pišejo sam v. Prepričal sem se, da Rusi pišejo vit (?!?), vo, u in sicer u tudi pri glagolih. „Su (?!? menda: s) odnoj storoni dvora u zdanija ... Oni Mv&rjali... mverždali . . razkočivalusi (?!? menda: raskačivalas = zibala se je) ho (?!? menda vo) vse storoni". Tukaj imate jezdeca v peči!
S tem citatom je častiti gosp. M. dokazal: 1) da ni čital mojega sicer malovažnega jezikoslovnega razgovora, ker mi nekaj podtika, česar nisem trdit ; v imenovanem razgovoru sem trdil *J, kar tudi tukaj trdim, da Rusi strogo ločijo predlog v (konsonant) od predloga u (vokal), in pa da mi Slovenci predloga u nimamo (razun nekaterih zloženih ostankov;; in pa 2) da častiti g. M. (kar mi je sicer prav žal) ruskega jezika ne zna dobro. Gosp. M. je najbrže čital kot vu ruski prefisa vvj} ki se pa ne upotrebuje kot predlog, ampak kot prefiks v zloženih besedah, in ki se na slovenski jezik prevaja s predlogom iz, na pr.: vS/go variva tj slova == Ogovarjati besede; v^/njimatj = jemati kako stvar iz kake posode; vi/rezivatj = izrezavati, rezljati; vydu-mannij razakaz = izmišljena povest; t?i/hod = izhod. Prefiks vvj tedaj ne samo nima nič obsčega s predlogom v, ampak je njemu ravno nasproten po pomenu, in noben Rus ne prostak, ne učenjak tega prefiksa ne meša s predlogom. Sploh v ruski gramatiki ni nika-koršnega izbiranja in tavanja, ni nikakoišoe omahljivosti, vse je strogo točno in logično opredeljeno, in tedaj tudi Novoje Vreme, ki je tudi v drugih zadevah izvrsten časopis, piše v čistem Ruskem jeziku. Besede, katere je g. M. iz njega citiral, pomenijo po slovenski to-le: S odnoj storoni dvora u zdaoija = na eni strani dvorišča tik poslopja ali pri poslopji (tedaj ne v poslopji). „Oni wverjali" in „utverždah" pa se pravi: oni so se pndušavali, pnmaruhali so se, trdili so. Kje je v teh besedah pomen predloga v?! „Vou pa pišejo in izgovarjajo Rusi, kedar se predlog v kot konsonant ne more zliti s sledečim zlogom, na pr.: šego dnja bila obednja vo vseh cerkvah = danes je bila maša v vseh cerkvah. To pa ravno dokazuje, da predlog v je konsonant, zakaj ko bi bil vokal, bi izgovarjali in pisali prav tako, kakor: u vseh cerkvej jest koloaoinji —pri vseh cerkvah so zvoniki (= vse cerkve imajo zvonike). Tedaj pri Rusih in Cehih je predlog v konsonant, ker pišejo in govore, kakor g. M. sam pravi, tudi vo in ve na mestu v (prav tako, kakor so in se na mestu 9{ tudi po slovenski govore: sestava, sestaviti, sosed na mestu sstava, sstaviti, ssed). Da se nekaj podobnega nahaja tudi pri Slovencih glede predloga vf ne samo pri Rusih in Cehih, to je častiti gosp. M. tudi sam dokazal, napisavši: „pogledam vanj" = v časopis; zakaj ko bi bil predlog v vokal, bi g. M. po pravilu, katero morajo znati šolarčki uže v „lementarji", izgovarjal in pisal: wnj, a ne va-n), to je, v časopis.
Pa vse to nič ne de. Gospodu M. se u tako do-pada, da mora tudi v biti w. Vsa sila njegove argumentacije za u je koncentrirana v besedah: „Narod tako govori; vokal in konsonant pisati z eno in isto črko, to pač ne gre." Kako da se gosp. M. samo za ta nesrečni v tako zanima? zakaj ne tudi na pr. na l? Ako je l konsonant, tedaj moramo pisati: bounik, vouk, sounce, zakaj tako narod govori, a ne: bolnik, volk, solnce, ker ne gre pisati konsouanta, kjer se vokal sliši. Na kateri narod se sklicuje gosp. M.? Med narodom in narodom je včasi velik razloček: Kranjski narod? slovenski narod? jugoslavenski narod? ali slavjanski narod tako govori?    Na to prašanje   bi   bilo   treba naj-
*) V pojasnilo prijazne pravdice med našima čestitima jezikoslovcema treba opomniti, da gospod M. je nameraval s svojim člankom u ali v le prvo štacijo literarnega združenja, namreč približanje pisanju sosednih naših bratov na jugu, katerim rabi latinica, — gosp. rj. pa ima pred očmi zadnjo štacijo literarne slovanske vzajemnosti, do katere, ker jej je tudi cilj cirilica, je pa še zelo zelo daleč. Ce kedaj Slovani pridejo do edinega književnega jezika, stopijo Slovenci združeni s Hrvati v kolo vzajemno.                                   Vred.
prej pogledati in reči, kaj smo? in česa hočemo? Smo separatisti? ali nas oživlja občeslavjanska ideja? Ako želimo kedaj imeti obšči literaturni jezik, tedaj čemu trebimo is našega naroda še tisto malo, kar so mu tujci pustili obščega s slavjansko večino?
V starih časih, ko je bila naša zemlja še veliko veča , so tudi mali po številu narodiči dosegali velike moči in slave v političnih, ekonomičnih in literarnih sadevah, vsak po svojem: Izraelci, Finičanje , Karta-genci, Atenci, Portugalci, Benečani in drugi. Ali dandanes je telegraf, parovoz in parobed kroglo sveta tako skrčil in veliki narodi so se tako pomnožili, da pod njihovim natiskom malim narodom ni mogoče samostojno razvijati svojih materijalnih in duševnih meči. Mali narodi so dandanes primorani naslanjati ee na velike narode. Francoski nermandizem, provincijalizem, breta-njizem se je zlil v en Francoski literaturni jezik; vsa nemška plemena so uže davno poprijela se enega jezika, ki so ga krstili ^neuhochdeutsch*'; Furlani so nedavno skušali razvijati svoj furlanski jezik, pa menda tudi oni so se uže premislili ter so postali v&i Italijani, da, ce:6 italijanissimi, dasiravno so imeli nekdaj svojo državico, in dasiravno jih menda ni menj, kakor Slovencev in Hrvatov skupaj. Ravno to se bo s čaeora vkljub separatistom zgodilo po zakonu prirode z vsemi slavjanskimi plemeni. Čem prej si izberemo en obšči slavjanski jezik, tem prej bomo duševno edini. Prašati morda le kdo utegne, kateri slavjsnski jezik ima vse pogoje postati obšči literaturni slavjanski jezik? A tudi o tem, menim, ne more nikakoršnega prepira več biti, da edini Ruski. Ce pa Ruski, tedaj čemu se mi Slovenci Čedalje bolj oddaijavamo cd Ruskega jezika, mesto da bi ee mu bližali? Je li pametno, korak nazaj stopiti v stran, ako želimo kedaj približati se k središču? Bolgari in Srbi ne delajo korakov nazaj, ampak gredo naravnost naprej; oni si gladijo pot k središču, oni delajo priprave k sprejetju obščega literarnega jezika; mi se pa pripravljamo k separatizmu. *) Prvi korak k vzajemnosti so oni storili s tem , da pišejo z Ruskimi črkami , drugi korak pa s tem , da so vpeljali v svojih šolah Ruski jezik kot učni predmet. Te dni je bil v Petrogradu Srb&ki minister Basiljevič in na obedu pri našem ministru grofu Tolstem so mu napili zdravico za ta modri počin. Prišla bo vrsta in nujna potreba tudi do nas Slovencev, poprijeti se obščega slavjanskega li-teraturnega jezika. In tedaj, kolikor korakov dalje od središča bomo storili do tiste dobe, toliko daljša in teža nam bo pot nazaj k središču. Ako zdaj sprejmemo u za v, se bomo potem vračali k v od u.
*) Glej med drugim v imenovanem razgovoru besede mojega sobesednika na strani 305. ,,Novic'4 list 39. leta 1876: „Staroslovenšeina je ločila dva predloga: u (s rod) po slov. pri, in pa v (s vinit. in predlož.), kakor ta dva predloga še zdaj mi Rusi ločimo: „u Boga milost, v Boga upovajte." Ako je pa g. M. čital moj razgovor, kako za Boga more trditi, kar je trdil v 49. listu „Novica.                                    Pis.
_   22   -----