3 CII, j 93| Poštnin* platan* t gotoriui. j. izdaja. . - , Cena Din 1*— ................................................................................... 11 —.............. 1lg— ."mg i" — ■ prilog, Izhaja vsak dan zjutraj razven Rofcopl.of n. fraJam.. r ponedeljkih In dnevih po BK ^ jr-,, V 0g,a9' p0 ,ar,fl. ,n d°K°voru- praznikih. Posamezna številka MSB iMT Mg. S JHU MHr SKm m/P&Bl Uprava Din !•—. lanskoletne 2'—; me- fmjffl Jggff Map SB SB&m fBM ®§f Mf šmM mE Bw jKU v Ljubljani. Gradišče 4, tel. 30-68. sečna naročnina Din 20'-,za tu- mg MM MM Ejffl JW JV MUSOM IH ISS KBM KM MW Podružnica v Mariboru. Alek- jino 30'—. Uredništvo v Ljub- g«fg «ra& SmL &$!$$ j®© ffSj/ HhBL Ah Mtiff sandrova cesta št. 24. tel. 29-60. Ijani, Gregorčičeva 23. Telefon r ' VW ^|F Jfitt i ~ V Celju: Slomškov trg 4. uredništva 30-70. 80-69 tn 30-71 \tM^r Po5t- *ek. r«*» Ljubljana 15.621. Št. 24 Ljubljana, petek, dne 30. januarja 1931 Leto II. Sfv ' yV g&&? ' James Ramsay MacDonald je izvojeval včeraj važno zmago v angleškem parlamenta. Gandhi ni zadovoljen na svobodi Alahabad, 29. januarja. AA. Semkaj je prispel iz Bombaya Gandhi ter bo konferiral s Panditom Motilanom in Javaharlalom Nehrujem. Tu je zbrana večina voditeljev indijskega kongresa, ki se sestanejo v kratkem. Bombay, 29 januarja. AA. Po osvoboditvi Gandhija so bile v vsej Indiji velike manifestacije brez hudih incidentov. Gandhi je v razgovoru z novinarji izjavil, da obžaluje, da so ga izpustili iz zapora ter da bo nadaljeval borbo za popolno neodvisnost Indije. Težak položaj konfinirancev v Italiji Pariz, 29. januarja, n Politični interniranci v Italiji, ki so nameščeni na Liparskih otokih in na Ponzi, so prejemali do pred kratkim po 10 lir dnevno^ Ta odškodnina jim je morala zadostovati za hrano in stanovanje. Med tem pa »o tašistovske oblasti uvedle splošno Sted-lljo tn znižate konfiniranRem dnevno odškodnino od 10 na 5 lir. Konfiniranci so se uprli in odbili tudi te prejemke. Zaradi tega so oblasti .kakor znano, nekaj konfinirancev spravile v Napolj in jih izročile tamkajšnjemu sodišču. Anlifašistovski list »Italia« poroča sedaj, da je napulsko sodišče obsodilo 12 konfinirancev, vsakega na 6 mesecev zapora, ostali konfini-ranoi na Liparju in Ponzi pa da še vedno stavkajo. Med stavkarji je tudi 16 Slovencev in Hrvatov. Incident med Mussolinijem m generalom Buttlerjem Rim, 29. januarja, n. Sele danes je- uradna agencija objavila vesf, da je italijanski poslanik v Washingtonu De Martino energično protestiral pri ameriški vladi zaradi izjav admirala Buttlerja, ki se je žaljivo izrazil o Mussoliniju. Agencija »Stefani« trdi ,da je na italijanski protest ameriška vlada takoj uvedla akcijo in pozvala Buttlerja, da pojasni svojo izjavo. To jtj on tudi že storil, a ameriška vlada njegovega pojasnila doslej še ni objavila. Po atentatu na italijanskega konzula v Zurichu Rim, 29. januarja, n. »Giornale d Italia« objavlja vest iz Curiha, da sc je stanje ranjenega •talijunskega konzula Bianchija nekoliko izholj-t r-V7endar *’a no^eJ’° zdravniki zavzeti nikakega stališča o tem vprašanju. Konzul je poškodovan na ledvicah. Preiskovnlne oblasti so dognale, da atentator Haffi atentata ni izvršil le iz osebnih, nego tudi iz političnih razlogov. Po informacjah, ki Jih je prejel italijanski konzulat v Curihu, je Baffi organiziran član antifašistovske koncentracije. »Giornale <1 Italia« meni, da je imel atentator pomagača, pa zahteva, naj švicarske oblasti raz* Sirijo preiskavo tudi na te njegove pomočnike in lih aretirajo. Položaj na Španskem Madrid, 29. januarja. AA. Ker je več političnih • lJ. “Menilo bojkotirati volitve v zbornico, ni .1 jučeno, da bo španska vlada v kratkem odstopila. Bolezen albanskga kralja Rim, 29. januarja, n. »Tribuna« je objavila vest z unaja, da bolezen kralja Zoga ni tako zelo n< rna. < ravniki so mu naročili, naj oddide za več easa v kak sanatorij „B Semmeringu. Strašen požar v Dalmaciji Split, 29. januarja, k. Prošlo noč je v Močnem Dolcu, zupa Drijane, občina Poljička, na-sta strahovit požar, kakor ga še ne pomnijo v Dalmaciji, ker so postale žrtev požara tudi tri osebe. Ob 11. ponoči j‘e nastal ogenj v hiši krčmarja Nikole Žujeviea. Požar se je razširil s tako bliskovito brzino, da je bila hiša v nekaj minutah vsa v plamenu. Plamen je preprečil krčmarju Žujeviču, njegovi ženi in še nekemu mlinarju, ki je to noč spal v hiši da bi mogli zbežati po stopnicah in se rešiti. Tako so vsi trije našli grozno smrt v plamenih. Trajno svečanostno razpoloženje v Zagrebu Ponovne navdušene pairi joiične manifestacije - Človekoljubna pažnja kr. dvojice za dobrodelne ustanove - Ganljivi prizori ljubezni do visokih posestnikov Zagreb, 29. januarja. A A. Nj. Vel. kraljica je izšla danes iz dvora ter si ogledala Ves dopoldan je bilo na Markovem trgu pred dvorom izredno živo. Danes je bil dan sprejema v banski upravi. Radi tega je prišlo v mesto mnogo kmetov iz okolice in tudi veliko kmetov iz Medji-murja. Stali so ure na Markovem trgu v pričakovanju trenutka, ko se bosta pojavili Njuni Veličanstvi. Malo pred 9. uro je prišla z dvora Nj. Vel. kraljica v spremstvu dvorne dame ge. Švrljugove ter se odpeljala v odprtem avtomobilu. V množici pred dvorom jo nastalo silno navdušenje, ko je opazila Nj. Vel. kraljico. Vzklikanje ni prenehalo, dokler ni avtomobil Nj. Vel. kraljice izginil v daljavi. Enako so pozdravljaii Nj. Vel. kraljico v vseh ulicah po mestu. Kraljičin obisk v srbskem dekliškem internatu Prvi njen obisk je bil namenjen danes dopoldne srbskemu dekliškemu internatu v Preradovičevi ulici. Ko se je Nj. Vel. kraljica pojavila pred zgradbo internata, so jo pozdravile z navdušenjem množice na ulici. V dvorani internata so sprejeli Nj. Vel. kraljico odbor internata ter gojenke, ki so jo pozdravile z burnimi klici: »Naj živi naša draga kraljica, Bog poživi našo dobro majčko!« Gojenke so odpele državno himno, nakar so ponovno vzklikale Nj. Vel. kraljici. Nato je podpredsednica upravnega odbora ga. Divjakova pristopila k Nj. Vel. kraljici ter ji zaželela prisrčno dobrodošlico. Učenka IV. razreda Milena Vurdelja je stopila pred kraljico ter ji v pozdrav deklamirala prigodno pesem. Medtem ko je deklamirala pesem, je v dvorani takorekoč vse plakalo od ganotja. Nj. Vel. kraljica je pozdravila posebej vse gospe ter z vsako izpregovorila nekoliko besedi. Ogledala si je nato internat ter se zelo pohvalno izrazila o njegovi ureditvi. Istotako je pohvalila lepe namene društva. Nato je Nj. Vel. kraljica s spremstvom odšla zopet v dvorano v prizemlju, kjer je bila ponovno prisrčno sprejeta. Pozdravila je Nj. Vel. kraljico ga. Olga Krunič Peleševa z nekoliko besedami. Ponovno so mnogi plakali. Vse je ganil ta trenutek, Nj. Vel. kraljica sama je bila globoko ganjena. Ko je stopila iz dvorane je bila deležna ponovnih burnih ovacij. V Udrugi hrvatskih učiteljic Nato se je Nj. Vel. kraljica odpeljala v mesto, šla skozi ulico kraljice Marije, Kla-jičevo ulico, Ljubljansko ulico ter krenila v Ilico. Avtomobil je vozil v počasnem tempu vse do mitnice v Černomercu. Tu se je avtomobil obrnil in Nj. Vel. kraljica se je vrnila v mesto. Avtomobil se je zaustavil, potem ko je vozil po Pejačeviče-vem trgu v Kukuljevičevi ulici pred deč-jim domom Udruge hrvatskih učiteljic. V Domu so se zbrale vse članice uprave Doma in odbora. Dame so bile vse v hrvaških narodnih nošah, kar je zelo ugajalo Nj. Vel. kraljici. Kraljico so sprejele učiteljice s cvetjem. Pred domom je bila zbrana množica ljudstva, ki je radostno pozdravljala kraljico. Nj. Vel. kraljica se je podala najprej v foyer. Tu jo je prisotna deca pozdravila s klici: ŽivelaI Dečji tamburaški zbor je zaigral par pesmi. Nato se je Nj. Vel. kraljica podala v jedilnico, kjer jo je deca sprejela z jugoslovanskimi zastavicami. Na steni je bila obešena slika Nj. Vel. kralja in kraljice. Obe sliki sta bili obdani s cvetjem in zelenjem. Nj. Vel. kraljica je stopila na podi j ter sedla na ponudeni stol. Nj. Vel. kraljica je prijazno odzdravljal deci, ki je neprestano vzklikala Nj. Vel. kraljici. Podpredsednica Udruge ga. Burgstaller je pozdravila Nj. Vel. kraljico s tem le govorom: »Vaše Veličanstvo! Vzvišena in ljubljena kraljica naša! Članice Udruge hrvatskih učiteljic in ta deca občutijo posebno srečo pozdravljajoč prihod Vašega Veličanstva v ta dom, ki ga je zgradila ljubezen in ki ga čuva ljubezen hrvatskih učiteljic, ki delajo in skrbijo za našo deco. Vaše Veličanstvo, Izvolite ob tej priliki sprejeti izraze neomajne vdanosti in zvestobe Vašemu Veli- čanstvu in Njegovemu Veličanstvu našemu dragemu in junaškemu kralju v srečo in ponos Vašega Veličanstva in vsega jugoslovanskega naroda, v srečo Nj. Vis. prestolonaslednika Petra, kraljeviča Tomislava in kraljeviča Andreja. Stojimo tu veliki in mali pripruvljeni, da damo vse za slavo in veličino kraljevskega doma in za veliko, krasno in nedeljivo Jugoslavijo. Bog blagoslovi prihod Vašega Veličanstva v to hišo ljubezni in poštenja!« Tedaj je k Nj. Vel. kraljici pristopila štiriletna deklica Milenica Frankovič, ki je kraljici predala šopek cvetja in jo pozdravila z deklamacijo prigodne pesmice. Ganjenega srca je Nj. Vel. kraljica prisrčno stisnila dekletce na prsa in jo poljubila. Oevojka Eliza Kondorovič je nato predala Nj. Vel. kraljici lepo vezeno blazinilo. Nato si je Nj. Vel. kraljica ogledala prostore doma, zlasti sobo z zibelkami, kjer ieže dojenčki. Pred odhodom iz doma je Nj. Vel. kraljica dovolila, da jo fotografirajo med deco. Nato se je Nj. Vel. kraljica prisrčno poslovila od otrok. Starka s pismom Pred domom se je nabrala velika množica prebivalstva, ki je burno vzklikala kraljici. Iz te množice je mahala neka siromašno oblečena starka visoko nad glavo zapečateno pismo, s katerim je hotela zbuditi pozornost Nj. Vel. kraljice. Kraljica jo to res zapazila in takoj zapovedala, naj puste starko pred njo. Starka se je pred Nj. Vel. priklonita in ji med solzami poljubila roko ter ji predala pismo. Bila je to Elizabeta Paškvan. Prosila je Nj. Vel., naj ji pomaga, ker skrbi za dve siroti, ki so jima starši umrli za boleznijo, dobljeno v internaciji med vojno. Otrokoma je ime Ladislava in Branko Sibašti. Nato je Nj. Vel. kraljica stopila v avto, hoteč se malo voziti po zagrebških ulicah. Genljiv sprejem v državni šolski polikliniki Ob 11'30 je Nj. Vel. kraljica posetila državno šolsko polikliniko v Meduličevi ulici. Tudi tu se je takoj zbrala velika množica ljudi, ki so z nepopisnim navdušenjem pozdravljali Nj. Vel. Na vhodu na polikliniko je kraljico pričakala šef zavoda dr. Desanka Rističeva z zdravniki in drugim osobjem. Nj. Vel. kraljica je šla po stopnicah v nadstropje, kjer jo je sprejela ga. mestnega načelnika Helena Srkuljeva. Tedaj je pristopila k Nj. Vel. kraljici ga. Desanka Rističeva in jo pozdravila s temile besedami: »Ta ustanova, v kateri dobiva 200 dijakov vsak dan hrano, občuti vso dobroto in plemenitost Vašega Veličanstva. Prejmite najtoplejšo zahvalo za kraljevsko pa-žnjo, ki ste nam jo danes pokazali! In spet so zaorili vzkliki navdušenja. Tedaj pa je pristopil k Njenemu Vel. kraljici vojna sirota iz Knina mali Veljko Tiča, ki je Nj. Vel. kraljico pozdravil z nekaj toplimi besedami in ji izročil šopek zvončkov in vijolic. Nj. Vel. kraljica je bila ganjena, in se je prisrčno in ljubeznivo poslovila od dečka. V spremstvu ge. Rističeve je stopila Nj. Vel. kraljica v drugo nadstropje, kjer je srednješolska menza. Ta menza dobiva vsak mesec podporo Nj. Vel. kraljice 5000 Din, ki jih nakaže šolski polikliniki. Baš so za mizo sedeli dijaki pri obedu. Nj. Vel. kraljica je sedla na prazen stol za mizo Dijak Marjan Bojič, doma iz Bosne, je tedaj nalil Nj. Vel. kraljici nekaj juhe na krožnik. Kraljica se je nasmehnila in ga pogladila po lcu. Za juho je mladi Dalmatinec Milko Milan prinesel Nj. Vel. kraljici cmoke z marmelado. Nj. Vel. kraljica je ostala za mizo nekaj minut in se raz-govarjala z dijaki, zanimajoč se za nji-kove razmere. Nato si je Nj. Vel. kraljica ogledala u-redbe posameznih oddelkov poliklinike, zatem pa je odšla. Pri odhodu iz hiše so dijaki ponovno živo aklamirali Nj. Vel., vsi srečni, da so imeli priliko prebiti nekaj minut v družbi Nj. Ve. Na ulici pa so se zopet zbirale navdušene množice, ki so vzkliknile Nj. Vel. kraljici, ki se je vedro nasmehnila in mahala na vse strani. Njen avto je krenil nato po Meduličevi ulici v Frankopansko ulico do Gornjega grada, vso pot spremljan z vzkliki navdušenih tisočev. Navdušene ovacije Nj. Vel. kralju po zagrebških ulicah in v Maksimirju. Zagreb, 29. januarja. AA. Ob 11-45 je bilo dano znamenje četi kraljeve garde, ki je bila pred dvorom, da stopi v položaj »mirno«. Iz dvora je prihajal Nj. Vel. kralj v spremstvu svojega adjutanta polkovnika Leka in finančnega ministra dr. Švrljuge. Nj. Vel. kralj se je odpeljal pa Dugi ulici, Jelačičevem trgu, Draškovičevf ulici, Vlaški ulici do Maksimirja. Porsod ga je prebivalstvo navdušeno pozdravljalo. Voz N j. Vel. se je ustavil na začetku Maksi-mirskega parka in Nj. Vel. kralj je stopil iz avta in se s počasnim korakom napotil ob jezeru proti zoološkemu vrtu. Imel je namreč željo, kakor je že prej izjavil, da še enkrat vidi ta vrt, ki se mu je tako zelo priljubil. Nj. Vel. kralj se je precej dolgo pomudil v zoološkem vrtu. Odšel je iz njega ob 12 40 in krenil pred vhod v Maksamir. kjer ga je čakal voz. Medtem pa se je v Maksimira že nabrala množica ljudi, ki je Nj. Vel. kralja navdušeno pozdravljala. Ob 12-55 se je Nj. Vel. kralj vrnil v dvorec, kjer ga je spet pozdravila množica. Kralj in kraljica se vpišeta v zlato spominsko knjigo otroškega zavetišča. Zagreb, 29. januarja. AA. Danes popoldne ob 3-35 sta se Nj. Vel. kralj in kraljica odpeljala iz dvora v spremstvu prvega adjutanta Nj. Vel. kralja Stojanoviča in maršala dvora A. Dimitrijeviča ter adjutanta Mundorferja. Kraljevski avtomobil je krenil po Mesini-čki in Frankopanski ulici, Savski cesti in Krapinski cesti na glavno Trešnjevko pred mestno otroško zavetišče. Na Trešnjevki pred zavetiščem se je takoj zbrala velika množica prebivalstva. Nekateri ljudje so se popeli na strehe in splezali na drevesa, samo da bolje vidijo Njuni Veličanstvi. Navdušena množica je z velikimi ovacijami sprejela Nj. Vel. kralja in kraljico. Na ulici pred zavetiščem je pričakal Nj. Vel. mestni načelnik dr. Srkulj z grispo, dalje senator Einwalder, ban dr. Perovič in upraviteljica šole ga. Colognat. Nj. Vel. kralj in kraljica sta bila navdušeno pozdravljena »d šolske mladine, nato pa sta si ogledala zavetišče Ogledovanje je trajalo kake pol ure in Nj. Vel. kralj in kraljica sla se laskavo izrazila o ureditvi zavoda in njegovem napredku. Ob odhodu sta se Nj. Vel. kralj in kraljica vpisala v zlato spominsko knjigo. Odtod sta Nj. Vel. kralj in kraljica krenila v avtomobilih po glavni Trešnjevki, Celjski cesti, Zadrski ulici in se vrnila na Krapinsko cesto, od tam po Žerjavičevem trgu in Trenkovem trgu na Zrinjevec ter na Jelačičev trg in se ob 4-20 vrnila na dvor. Vso pot je Nj. Vel. kralja in kraljico spremljalo burno vzklikanje navdušenega naroda. Nj. Vel. kraljica se je popoldne odpeljala iz dvora nekoliko pred 5. uro in se dalj časa pomudila v vili finančnega ministra dr. Švrljuge. Športne prireditve v čast Nj. Veličanstev. Zagreb. 29. januarja, k. Glede na bivanje Nj. Veličanstev kralja in kraljice v Zagrebu prirede vodilni športni klubi v Zagrebu »Gradjanski«, >Hašk« in »Concordia« v nedeljo in ponedeljek 1. in 2. februarja velike tekme v počastitev Njunih Veličanstev. V nedeljo ob 9. bo igrala rezerva »Gradjanski«: »Hašk«, ob 10.30 rezerva »Concordia« : »Macabi«, ob 13. bo nogometna tekma »Concordia« : »Hašk«, ob 14. pa tekma »Hašk« : »Gradjanski«. V polčasu med tekmo »Haška« in »Gradjan-skega« ob 14.45 bo lahkoatletska tekma »Concordia« : »Hašk«, ki ho trajala 15 minut. V ponedeljek ob 13-30 bo nogometna tekma »Gradjanski« : »Hašk«, ob 15. pa tekma »Hašk« : »Concordia«. Kakor znano, je Nj. Vel. kralj pokrovitelj Jugoslovanskega nogometnega s a vez a in vsega športa. Uspe dani« sno zase Banski svet Dravske bano-vine je včeraj zaključil svoje prvo zasedanje, ki je bilo v vsakem pogledu uspešno in plodonosno. Je to pred vsem zasluga složnega sodelovanja, ki je vladalo ves čas zasedanja med banskimi svetniki in zastopniki banske uprave. Brez ozira na prejšnja strankarska nasprotja se je vsak predlog obravnaval stvarno in objektivno in vsa debata se je ves čas vodila na višini, kakršna je bila v prejšnjih časih sploh nedosegljiva. Kar pa je glavno, so pokazali vsi banski svetniki tako veliko inicijativnost, da je bilo naravnost veselje. Vse potrebe in vse želje prebivalstva banovine so bile jasno razložene, pri tem pa se ni nikdar govorilo skozi okno na ulico, temveč vedno upoštevalo to, kar je onemogočalo takojšnjo izvedbo predloga. Kdor je pazno čital poročila o zasedanju banskega sveta, ta je spoznal vsa vprašanja, ki so danes aktualna za banovino, a tudi pota, kako treba rešiti ta vprašanja, da bo za vse najbolje. V debati pa se je tudi pokazalo, da je mogoče nekatera teh vprašanj res dobro rešiti le, če bo vladala tudi med prebivalstvom ista volja za sodelovanje, kakršna se je pokazala na zasedanju banskega sveta. To se je zlasti pokazalo v razpravi o šolskem proračunu. Splošna želja je bila, da bi se učiteljstvo v še večji meri udejstvovalo v izvenšoJLskem delu, kakor se je doslej. Jasno je, da je ta želja izvedljiva le, če bo učiteljstvo tudi našlo dovolj dobre volje med narodom, da bo potem tudi moglo svoje delo vršiti. Tudi najidealnejši učitelj mora izgubiti vso voljo do dela, če je edini na deželi, ki se poti in trudi, vsa druga inteligenca pa mu niti najmanje ne pomaga, ali pa mu celo meče polena pod noge. Šolska debata pa je tudi pokazala, da imamo mnogo premalo učiteljev in da je sedanje številčno razmerje med učitelji in učiteljicami nezdravo. Zlasti za kmetsko prosvetno delo pride v poštev le učitelj in fcato je treba število učiteljev zvišati. Ena najveojih težav so velike dajatve občin za šolstvo. Banaka uprava je pokazala polno razumevanje v tem oziru za želje prebivalstva in je tudi že storila potrebne korake, da se ta težava čim bolj omili. Je pa to tudi nujno potrebno, ker so te dolžnosti občin dostikrat vzrok, da nastaja nasprotje med vaščani in učiteljstvom, pa čeprav je učiteljstvo samo pri tem brez vsake krivde. Ce pa pride do nasprotja med učiteljstvom in prebivalstvom, potem tudi ni pravega sodelovanja med golo in domom, potem je tudi nemogoče izvenšolsko delo učiteljstva. Nič manj pozitivna tudi ni bila debata o zdravstvu in socialnih vprašanjih. Tudi v tej debati se je pokazalo, da mora tudi javnost pokazati isto inicijativnost, kakor so jo pokazali banski svetniki. Za ustanovitev in razširjenje zdravstvenih zavodov mora dati pobudo in položiti prve temelje javnost sama. Krščanska caritas bi mogla baš v tem pogledu napraviti silno mnogo. Veliko skrb so posvetili banski svetniki tudi obrtniškemu in trgovskemu naraščaju. Je pa tudi v resnici že skrajni čas, da se vendar že enkrat popolnoma osamosvojimo od raznih tujih strokovnjakov. Napredek banovine je naravnost odvisen od njene industrijalizacije in od razvitega obrtništva. To pa je zopet dosegljivo le, če ima za vsako panogo lastne strokovnjake, kajti samo ti bodo v resnici z ljubeznijo gledali na to, da čim bolj napredujeta naš obrt in naša industrija in da se tako polagoma popolnoma osamosvojimo od tujine. S posebno vestnostjo se je obravnaval kmetijski proračun. Tu so pokazali zlasti podeželski svetniki presenetljivo inicijativ-nost in pa tudi enako razumevanje potreb dežele. Vse bivše strankarske razlike so hile čisto izbrisane in govorili so le zastopniki našega podeželja ter se složno zavzemali za iste stvari. Mesto prerekanja smo vendar enkrat doživeli kleno diskusijo Po pravilniku so sicer pravice banskiU svetnikov zelo omejene in ban ima vedno možnost, da pretrga vsako njemu neljubo diskusijo. Veliko priznanje je v tem, da se ni bilo treba banu nikdar posl užiti te svoje moči in to priznanje gre v enaki meri ban • skemu svetu ko tudi liberalnosti g. bana. Pa tudi v tem je bil uspeh, da je bila javnost ves čas obširno informirana o poteku zasedanja in je mogla tako pravilno presoditi delo, ki ga je izvršil banski svet. Prvič se je sestal banski svet in takoj našel pot k najuspešnejšemu sodelovanju. Zato pa je bilo njegovo zasedanje tudi vseskozi uspešno, da se je v polni meri uveljavil. Zato pa tudi upamo, da bo prihod- Zasedanje banskega sveta zaključeno Pomembna izjava banskega sveta - Za politiko 6. januarja - Soglasno priznanje banu dr. Marušiču in njegovemu pomočniku dr. Pirkmajerju Ljubljana, 29. januarja. AA. Danes ob 14. se je zaključilo zasedanje banskega sveta. Po obravnavi zadnje točke banovinskega 'proračuna, t. j. o dohodkih, je kr. banska uprava dala v razpravo več predlogov, in sicer o komercijalizaciji tehničnega oddelka kr. banske uprave, poročilo o prevzemu banovinskih bolnišnic v državno upravo, nakup posestva Hotemež pri Radečah za bodočo umobolnico, prevzem ženske bolnice v Novem mestu, nakup Dolenjskih Toplic in uredbo o zatiranju škodljivcev sadnega drevja. Po končanem govoru bana dr. Marušiča je elan banskega sveta g. Benko prečital naslednjo izjf^o: >0b konca pivega zasedanja banskega sveta Dravske banovine ugotavljamo zg<1-d'»v’nsko deistvo, da smo zastopirki naSe-ga naroda bivše Kranjske, Štajerske, Prekmurja in sreza Čabarskega prvič združeni zborovali Pri tej priliki podajam sledečo izjavo: Banski svet Dravske banovine je o priliki razprave o banskem proračunu za leto 1931./32. imel obilo prilike spoznavati delovanje kr. banske uprave v prošlem razdobju ter razpravljati o programu bodočega dela. S posebnim zadovoljstvom ugotavljam, da se je pri obravnavanju proračuna na podlagi podanih poročil zastopnikov banske uprave pokazalo popolno soglasje v vseh obravnavanih predmetih, kar je najboljše znamenje, da smo se pri pozitivnem ustvarjanju in delovanju popolnoma otresli prejšnjega nar čina gledanja na razna vprašanja. V tern vidimo tudi dokaz, da stopamo krepko po poti poipolne konsolidacije naših razmer in da bomo z dobro voljo dosegli še lepše uspehe pri delu za vsestranski napredek države in banovine. V proračunu vidim temelj minimalnega programa potrebnega dela, v izvrševanju banovinskega delokroga. Da dosežemo izboljšanje današnjih težkih gospodarskih razmer v svojem področju, je neobhodno T>otrebno, da se izvrši program, ki je začrtan v proračunu. Banski svet z zadoščenjem priznava in ocenjuje do zdaj dosežene uspehe kot glavno zaslugo smotrenega vodstva banske uprave, predvsem g. bana dr. Draga Marušiča in pomočnika bana dr. Otmara Pirkmajerja. Banski svet smatra končno za potrebno, izraziti svoje prepričanje, da moramo biti hvaležni Nj. Vel. za modri ukrep, s katerim so bile ustanovljene banovine. ker vidi v banovinah najprimernejše upravne enote, ki morejo s pravilnim združenjem državnih in lokalnih interesov uspešno vršiti posle decentralizacije uprave, ki ji želimo največjega razvoja.« Popoldne ob 5. je g. ban v reprezentančnih prostorih bančne uprave priredil čajanko, katere so se udeležili razen g. bana in pomočnika bana dr. Pirkmajerja s soprogo vsi banski svetniki in vsi načelniki oddelkov kr. banske uprave ter komandant Dravske divizije general Ilič. Ljubljanski škof dr. Rožman se zaradi odsotnosti v Zagrebu čajanke ni mogel udeležiti. Važna zmaga MacDonaldove vlade v parlamentu MacDonald je dobil 25 glasov večine - Konservativci pripravljajo nov napad v zvezi z vprašanjem brezposelnosti London, 29. januarja. A A. Na snočnji razpravi spodnje zbornice o zakonu glede trgovinskih sporov in delavskih organizacij je bivši angleški zakladni minister Win-ston Churchil ostro napadel vlado ter poudaril, da’ je konservativna vlada izpreme-nila leta 1927 zakon o delavskih organizacijah s privoljenjem velike večine naroda. Govornik je označil izpreminjevalni predlog k zakonu o delavskih organizacijah za škodljiv državi, industriji in samim delavskim organizacijam. Sir Stafford Cripps je dejal, da je zakon z leta 1927 omejil več, nego je bilo potrebno, delovanje delavskih organizacij. Govornik je dalje naglasil, da bo sedanji izpreminjevulni predlog odpravil to krivico in obnovil delavske pravice. Končno je dobila vlada pri glasovanju večino 25 glasov. Za vlado je glasovalo 277 proti pa 252 poslancev. London, 29. januarja. AA. Konservativci so sklenili prehiteti liberalno resolucijo o vprašanju brezposelnosti in predlagati nezaupnico vladi. Konservativna resolucija izraža vladi nezaupnico zaradi vse večjih izdatkov v času, ko je z ozirom na vladajočo gospodarsko krizo strogo varčevanje za omejitev brezposelnosti nujno potrebno. Narodni izvrševalni odbor delavske stranke je odklonil predlog sira Oswa!da Mosleya, naj se skliče izredna konferenca delavske stranke, ki bi razpravljala o vprašanju brezposelnosti. London, 29. januarja. AA. Dne 19. januarja je bilo v Angliji brezposelnih 2,608.406 oseb, to je za 27.762 manj napram preteklemu tednu. Italijanski tisk o Bethlenovem posetu na Dunaju Fašistovski listi mu pripisujejo veliko važnost - Madjarska mora vztrajati pri svoji revizijonistični politiki doseči revizijo mirovnih pogodb. Naravno, da bo to izzvalo protest v Pragi in Parizu, toda kako bi bilo mogoče od Madjarske Rim, 29. januarja, n. Fašistovski tisk pripisuje veliko važnost posetu madjar-skega ministrskega predsednika na Dunaju in obnovi madjarsko - avstrijskega pakta o prijateljskih odnošajih. >Tribuna< pravi, da morata Madjarska in Avstrija živeti v prijateljstvu, ker sta ena na drugo navezani. Vojna je zmanjšala njun teritorij in ko so sklepali mirovne pogodbe, so celo mislili na to, da bi ustvarili koridor, ki bi ju popolnoma ločil. Danes Avstrija in Madjarska ne mislita na politično unijo, vsekakor pa morata zgraditi močno bazo za čim tesnejše politično sodelovanje. Za obe državi je življenjskega pomena, da skupno branita svoje interese in da z medsebojnim gospodarskim sporazumom skupno rešujeta vse današnje gospodarske težave. Madjarsko-avstrijski prijateljski pakt in pakt o arbitraži, ki so ga sklenili leta 1923, se bo obnovil in razširil. To je velikega pomena. Grof Bethlen na Dunaju ne bo pozabil ponoviti ono, kar je pred kratkim dejal v Berlinu, namreč, da bo Ma- zahtevati, da se odpove vsem svojim upravičenim zahtevam! Končno, zaključuje »Tribuna« prav po sofistovsko, je to tudi v interesu miru, ki v nobenem slučaju ne sme nasprotovati čutu pravičnosti. Madjarska ima pravico zahtavati revizijo mirovnih pogodb. Izgubila je tri petine svojega nekdanjega ozemlja. Razumljivo je, da ne more zahtevati, da bi ji povrnili vse, kar je zgubila. Toda vsekakor opravičeno stremi za tem, da reši vsaj nekaj. Madjarske meje je treba popraviti v skladu z etniški-mi in gospodarskimi potrebami Madjarske. >Resto del Carlino« meni, da je gospodarsko sodelovanje med Budimpešto in Dunajem posebne važnosti. Bethlen je po njegovem mnenju prav storil, ko je opozoril, da se morata Avstrija in Madjarska zaradi svojega gospodarskega in političnega razvoja nasloniti na Nemčijo in Italijo. To bo v interesu ne le Madjarske in Av- djarska vztrajno poskušala mirnim potom • atrije, nego tudi Evrope sploh. Ustaljen politični položaj v Avstriji S finančno poravnavo je bila vlada dr. Enderja močno utrjenn Dunaj, 20. januarja, d. Pri današnjih razgovorih načelnikov političnih strank je izjavil zvezni kancelar dr. Ender, da se mora na vsak način zavzeti za odložitev predsedniških volitev do jeseni. Narodni čvet stoji pred novimi težavnimi deli. V bližnjih mesecih se mora izvesti reforma vsega socijalnega zakonodajstva. Dunaj, 29. januarja, d. V krščansko-so-cijalnem klubu so včeraj debatirali o finančni poravnavi. V debato je posegel med drugimi tudi notranji minister Wink-ler in izjavil, da neposvečeni nimajo nobenega pojma o tem, s kakšnimi velikanskimi težavami je bila zvezana rešitev te- nje zasedanje še uspešnejše, ker bo sodelovanje še večje in zato tudi veljava banskega sveta tem večja. Zopet se uveljavlja politična zrelost našega naroda in vse priznanja banskemu svetu, da je podal ta mojoče reči. Kakor se govori, e deni naložen pri Sakserjevi banki v New ¥orku'm 'Ja je na obvestilnem pismu banke pisana številka 40) IHKI. Ali pre za 400.000 Din, ali za 40'J.OiKI dolarjev, doslej ni znano. ..'estru .\iarin Gorše j a ie na župan stvu izjavila, da zagotovo ve, da je brat imel premoženja za 400.000 ameriških dolarjev. Ce bi dediščina znašala tudi samo 400.000 Din, bi to razmeroma siromašnim sestram in njihovim družinam bila nepopisna sreča, kajti vsaka bi v tem slučaju dobila čez 130.000 Din, kar je za preproste kmečke razmere dandanes vsega uva-ževanja vreden denar. Če pa dediščina znaša 400.000 dolarjev, bi to v našem denarju pomenilo 22 milj. Din, s čemur bi sestre Micka, Jera in Katra postale najbogate;še ženske na Slovenskem. Potem bi zanje nastalo drugo težko in skrbipolno vprašanje, kako ta denar pravilno porabiti, da bo prinesel njim trem in njihovim družinam srečo in božji blgoslov. Po »Slovencu« so posneli senzacionalno novico današnje »Jutro«, zagrebške »Novosti«, »Morgenblat« in beograjsko »Vreme«. Kakor izvemo iz zanesljivega vira, je Janci Kozlevčar zapustil v Ameriki 4097 dolarjev, ki so bili naloženi v Sakserjevi banki v New-yor-ku in jih je la pred kratkim izplačala sodnij skemu upravitelju Samu Žuljeviču v Thermo-polisu, Wvoming. Pokojni Kozlevčar je umrl brez testamenta in bi zato pripadla vsa dediščina njegovim staršem, ker pa tl niso več živi, njegovim sestram in bratom. So pa to Marija Gorše, Jera Brčan in Katarina Kozlevčar, nadalje pojx>lsestra Frančiška Habjan, roj. Kozlevčar, iz Nove vasi, Alojzij Kozlevčar iz Gor. Brezovega, Anton Kozlevčar iz Pokojnice in Franc in .lože Kozlevčar, oba iz Gor. Brezovega. Oni del zapuščine, ki pripada pokojnikovemu očetu v znesku 2048”>0 dolarjev se ima razdeliti na 8 delov, tako da prejme vsak dedič 25600 dolarjev, oni del, ki pripada materi pa le na tri dele — ostali bratje in sestre so od druge matere — tako da dobe tri prave sestre Marija Gorše, Jera Brčan in Katarina Kozlevčar vsaka po 256-06 dolarjev in še po 682*83 dolarjev ali skupno D38-89 dolarjev. Vseh 8 dedičev je že poslalo svoje pooblastilne listine, in sicer tri prave sestre direktni sodnijskemu upravitelju Tomu Žuljeviču i 1 hermopolis, ostalih 5 pa jugoslovanskemu konzulatu v Sati Franciscu. Sestre Marija Gorše, Jera Brčan in Katarina Kozlevčar so medtem tudi že dvignile 34.90C Din, ki jih je imel pokojni brat naložene pri ljubljanski Mestni hranilnici, in si jih razdelile med seboj. Kakor izvemo, je lahko mogoče, da ta ali ont dedič ne bo prišel na svoj račun, ker se bo zapuščina razdelila po odločbah, ki jih predvideva v zapuščinskih zadevah država Wyoming, kjer je Kozlevčar umrl. Ouida: Kneginja Zurova 45 17. Markiza se je zabavala v Ischlu. Kje pa se ona ni zabavala? Samo Corrfezov odhod jo je jezil, ker so šli po vodi njeni načrti. Naglo se je bližal konec poletne gorske sezone. Tedaj ji je pršlo na misel napraviti izlet v Alt-Aussee. Vera se je zatekla v majhno cerkvico, medtem ko so sluge razkladali koše z brašnom. Njeni spremljevalci pa so se vozili b Čolnom po Trauni. Rada bi bila preri- ji® T! oltar v sv°i° risanko, toda luč je bila premedla. lako pa je sedela nekaj časa z rokami na ko- nrpH cfr 0I’az0vala 3ivolaso kmetico, ki je vneto molila pred stranskim oltarjem. Ko je vstala, jo je Vera nago-vor.1. .torta ,e „i pustil, prev« prj,, ,er ji dala zgodbo. Da, stara je, stara, in vse življenje je prebila v Ausseeju. Moz se je ponesrečil v solnih rudnikih Imela je dva sina, prvi je padel pri Kraljevem gradcu! drugi se je ponesrečil o neki nevihti na Dachsteinu. Pa vse to se je že davno zgodilo. Ostalo ji je vse polno vnukov, nekateri so delali v rudnikih, drugi so bili zaposleni pri splavih na Donavi. Danes je darovala svečo za nekega svojega vnuka, ki je bil pri vojakih na Dunaju in ki je tam zbolel. Ce je imela sredstev za preživljanje? Da. Otroci so ji nekaj dajali, pa ne mnogo, ker so imeli sami premalo. Sicer pa ni mnogo potrebovala, ker si je s pletenjem in prejo nekaj zaslužila. Vera je prijela staro kmetico za veliko, hrapavo roko. »Ce ostanem več časa tu, vas obiščem,« je odgovorila, »povejte mi, kje stanujete?« »Ne bom vas videla,« je pripomnila starka. Nato je odštorkljala, da pove sosedom o svoji čudoviti prikazni. Vera je po njenem odhodu še dolgo časa zamišljena sedela. Pozabila je na svoje odlične spremljevalce, ki so se zabavali po Trauni. Gledala je predse ter zavidala starki njeno usodo, dasi je sama imela vse, za kar ji je svet zavidal. Nato se je zdrznila. Ce bi imela otroke, je pomislila, tedaj bi bili to Zurovi otroci in divji in kruti, kakor je on. Odvzeli bi ji otroke in jih vzgojili v nazorih, ki so bili njej zoprni. In le prekmalu bi izgubili vse, kar bi imeli skupnega z njo! Ko je tako premišljevala, so nenadoma orgle za--pele. Bilo je to staro, izrabljeno nadušljivo glasbilo, vendar pa je v tej stari cerkvi še dobro odmevalo. Orglar, ki ga ni mogla videti, je igral Mozartov Requiem. Ko so odmevali zadnji akordi zmagoslavja nad smrtjo, je neki glas zapel Adamovo božično pesem. Vera je skočila po koncu in se ozrla. Nikogar ni videla, vendar pa je bila prepričana, da je to Corrfezov glas. Zopet je sedla in nepremično poslušala. Zmagoslavni in topli zvoki so napolnili skromni božji hram. Pesem je Verino dušo dvignila in bilo ji je, kakor da jo angeli 8 seboj odnašajo. Kar je občutila, ni bilo ne presenečenje, ne občudovanje, ne radovednost. Vsi podrejeni občutki so izginili. Prevladalo jih je silno čuv-stvo tolažbe in večnega življenja. Za hip je pozabila na igralca. Tedaj je pristopil k njej plavolas, plavook deček iz Ausseeja v ministrantski srajci. Prinesel ji je šopek gorskih rož s temnomodro cvetlico v sredi. Take cvetlice rasto samo na pobočjh GUrtnerkogela in nikjer drugjo na širnem svetu. »Tuji gospod, ki igra na orgle, vam pošilja ta šopek,« je rekel deček. »Ali je v cerkvi?« je izustila. »Prosi vas, Če se vam sme pokloniti.« Vera je vzela v roke šopek. Bila je še vedno pod vtisom glasbe. Ni vprašala, kako in zakaj je Corrdze tu. Stopila je k vratom kapele. Trenutek pozneje je stal pred njo Correze. »Mislila sem, da ste daleč od tu,« je rekla in srce ji je močneje zabilo. »Mislila sem, da ste v Haagu.« »Saj pojdem tja,« je rekel z rahlo kretnjo. »Nisem se mogel odtrgati od Avstrije.« »Vendar ste tako pisali gospe pl. Sonnazovi?« »Napisal sem ji marsikaj, kar ne odgovarja resnici,« je živahno odgovoril. »Pa ste živeli ves čas tu med ledeniki?« Pokimal je z glavo proti temnomodri cvetlici v njenem šopku. »V Gitschtalu sem ubral za vas to cvetlico. Saj veste, je to Volfinia Caranthiana, ena izmed najredkejših cvetlic na svetu, ki jo je težko in nevarno ubrati. To sem hotel za vas ubrati. Po svojem možu ste dobili vse, česar ne morete ceniti, morda pa boste cenili to skromno gorsko cvetlico, zaradi katere bi se njegova visokost morda ne sklonila niti k tlom, da ne govorim o smrtni nevarnosti.« Stran 4 a——finrrairn zi Slepi razbojnik in njegove krivice Ljubljana, 29. januarja. Odkar je odpravljena porota, ima naša javnost mnogo manj prilike, pogubljati svoje živce in svoj srčni mir in tešiti svoj bedni dušni glad z vedno svežim, vedno novim senzacionalnim blagom. Odnos tistega majhnega, revnega človeka, iz katerega se je od nekdaj rekrutiralo največ navdušenih gledalcev porote, stalnih abonentov na vsa zla dejanja, nezgode in tragedije, kar jih je prišlo v roke pravice, odnos preproste javnosti do kriminala je bil vedno malo bolesten, skoraj perverzen. Človek se sam sebi zdi vedno precej moralen, pošten in čist, vedno si misli o sebi, da ima čiste roke in da bi bil on lahko merilo za dejanja in nehanja drugih ljudi — pa kaj merilo: sodnik bi jim lahko bil in jim tudi je. Pa je vendarle res, da je najbrž v vsakomer izmed nas tudi malo tistega, čemur pravimo kriminal, in da je mnogo, zelo mnogo stvar naše življenjske sreče, ali izbruhne ta stvar na dan in nas tako vrže v konflikt z družbo in njenimi življenjskimi normami, ali pa prebelimo vse svoje življenje po potih in trotoarjih, ki so jih te norme določile za hojo od zibelke do groba vsem ljudem. Razvoj znanosti, čezdalje globlje spoznavanje narave in vsega človeškega gre brez dvoma za tem, da izpriča in uveljavi —ne kakšno absurdno enakost, kakršno sanjajo zanesenjaki — temveč etično enakorodnost vseh ljudi pred usodo, to se pravi: vsakemu človeku pod solncem se utegne pripetiti, da se še znajde kedaj v položaju, iz katerega se ne bj mogel oteti nazaj v življenje na noben drug način, kakor da prekrši norme, ki jih predpisuje družba (in ki jih sopredpisuje sam, saj je vendar sam tudi tvoren del družbe) in da tako zapade v kriminal. Če je dovoljeno malo freudovske psihologije, je morda prav zaradi tega toliko naslade nad kriminalnimi dogodki na svetu, ker je v človeku toliko podzavestnega strahu pred zločinom, ki ga utegne nekega lepega dne napraviti sam. Ko sem tele dni čital poročila o znanem dolenjskem tatu, ki. so ga oslepljenega obsodili na nekaj let, sem se domislil, kako življenje pravzaprav že pred justico in mimo nje poravnava vse, kar se v njem Egodi narobe. Iz časopisnih vesti in iz številnih komentarjev, ki jih kolportira pu-blikum med seboj, je menda malo težko dognati, kako je bilo s tisto kroglo, od katere je oslepel: eni pravijo, da si jo je v zadnjem obupu s samomorilnim namenom eam pognal v glavo, drugi spet, da ga je zadela v divjem boju z žandarji. Pa to je zdaj skoraj vseeno. Neki čuden, zmagovit red je v naravi, na svetu in med ljudmi: ničesar ni mogoče napraviti zoper sočloveka in zoper življenje, ne da bi bil človek kaznovan. Vsako krivo dejanje, ki ga storimo, vsak neznaten pregrešek, ki ga prizadenemo, pade na nas nazaj in nas toliko stre, kolikor smo sami potrli okrog sebe. In paragrafi tega večnega reda so trši, kakor so paragrafi justice: tista krogla v glavo in slepota po nji je pravzaprav ječa do smrti, sodišče pa je priložilo samo par let. fr- — Zaščita upnika. Nj. Vel. kralj je na predlog ministra pravde po zaslišanju predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o pobijanju pravnih poslov izven konkur-*a. Novi zakon je velike varnosti za vse naše gospodarstvo, posebno za naš kredit. V interesu kredita je potrebno, dati upniku čini v e J jo zaščito pred škodo, ki mu grozi v primeru nevestnosti dolžnika ali njegovih mahinacij. Zaščita upnika je cilj tega zakona. — Potres. V torek ob ‘21. uri 20 minut in 5 •ek. je bil zaznamovan v Zagrebu hud potres v oddaljenosti 7260 km. Potres je bil najbrže v prednji Indiji. V sredo ob 6. uri 57 minut in 45 sek. pa je bil zaznamovan potres v oddaljenosti 1000 km, in sicer najbrže iz Bolgarije ali iz Grčije. — Zakon o socijalnem zavarovanju. Zastopniki vseh gospodarskih zbornic v naši državi »e bodo sestali 2. februarja v prostorih industrijske zbornice v Beogradu, da se domenijo o predlogu zakona o socialnem zavarovanju. Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev. 398 Kamnik Kamnik še ni preskrbljen z ledom. Velike preglavice in skrbi povzroča kamniškim gostilničarjem in mesarjem pomanjkanje ledu. Kamnik nima stoječih in mirnotekočih vod, na kil-lerih hi se tudi ob manjšem mrazu napravil led, zato ga mora dovažati iz Križa in Črne. Eno-do dve-urna vožnja inočno podraži led, vsak voz pride na okrog 70 do 80 Din. Letos je iln za led posebno trda. Kamniške ledenice so le do polovice polne, pobrali so pa v bližnji in daljni okolici vsega. Ako ne nastopi v kratkem ponoven mraz, bomo morali dobaviti Se ostali led, ki ga potrebujemo iz Kranjske gore, oziroma Koroške. Skoro edini ribnik v Kamniku, kjor »e napravi tudi v tako neugodni zimi, kakor je bila letošnja, toliko ledu, da bi z njim krili loliko tri četrtine domače potrebe, pa je za naše gostilničarje in mesarje brez haska. To je namreč ribnik v emodnišnici. Uprava smodnišnice pa noče odstopiti Kamničanom potrebnega ledu. Kako naj si razlagamo to? efe Dravske foanevine d Vsem, ki se naroče na »Jugoslovana« s 1, februarjem, dopošljemo brezplačno vse dosedaj izišle podlistke romana »Pot nazaj«. d Službeni list kr. banske uprave Dravske banovine št. 7. z dne 27. januarja 1931. ima sledečo vsebino: Zakon o lekarnah in nadzorstvu nad prometom z zdravili. Ukaz o otvoritvi poslaništva kraljevine Jugoslavije v Tokiu. Pravilnik o pokopavanju, izkopavanju in prenašanju mrličev; Pravilnik o zatiranju nalezljivih biolezni v skupnih stanovanjih z večjim številom oseb; Razglas o odmeri ljudskega dela, odnosno odkupnine na osnovi uslužbenske-ga davka; Razglas o bolničnih pristojbinah za banovinske bolnice. d Sokol v Kočevju bo priredil jutri ob 20. uri v vseh prostorih hotela Trst predpustno veselico. d Pevski zbor UJU priredi v nedeljo 1. februarja v prostorih Trgovskega doma v Ljubljani zabavni večer g plesom. Začetek ob 20. d Vreme. Barometer je kazal včeraj ob 7. v Ljubljani 7593, v Mariboru 759’3, termometer v Ljubljani ob tem času —1*4, v Mariboru —3. Relativna vlaga je znašala v Ljubljani 85%, v Mariboru 86%. V Ljubljani je pihal NE, v Mariboru je bilo mirno. Oblačnost je znašala 10. Deževalo je samo na Rabu (3 mm do 7. ure). Najvišja temperatura je bila v Ljubljani 5-4, najnižja pa —2 4, v Mariboru —3, v Mostaru —2, v Zagrebu 1, v Beogradu —3, v Sarajevu —1, v Stooplju —6. Ljubljana. Petek, 30. januarja 1931., Martina. Pravoslavni: 17. januarja, Antonije. Nočno službo imata lekarni Piccoli na Dunajski cesti in Bakarčič na Sv. Jakoba trgu. * d Ljubljanski trgovski akademiki na sveto-savski proslavi v Beogradu. Beograjska trgovska akademija slavi kot vse druge srbske šole praznik sv. Save jako slovesno. Na povabilo direktorja beograjske trgovske akademije g. dr. Miladinoviča se je udeležila letošnje proslave deputacija desetih dijakov ljubljanske trg. akad. pod vodstvom g. prof. dr. Slodnjaka. Namen skupnega slavljenja sv. Save ob udeležbi srbskih, hrvatskih in slovenskih trg. akademikov — bodočih stebrov našega narodnega gospodarstva — je v tem, da se dijaki med seboj spoznavajo in zbližujejo. Srbska iskrena gostoljubnost je presenetila in navdušila naše trg. akademike in pripomogla do popolnega uspeha te prireditve. ■ Ribarskega društva v Ljubljani občni zbor bo to soboto 81. t. m. ob 20. v hotelu Miklič. Na dnevnem redu so tudi volitve odbora v smislu novih pravil. Poročilo o delovanju odbora bo podal predsednik, ki bo tudi poročal o intervenciji pri g. banu glede pristojbin za ribarske karte in glede banovinske davščine na ribolove. Zborovanje bo zanimivo, zato vabimo nanj vse člane. ■ Iz včerajšnjega poročila o občnem zboru društva »Pravnik« je pomotoma izpadlo več članov odbora. Odbor sestoji iz predsednika dr. Danila Majarona, odborniki pa so: dr. Bežek, dr. Dolenc, dr. Grasselli, notar Hudovernik, dr. Rutar, dr. Lajovic, dr. Souvan, dr. Krašovec, dr. Jančič, svetnik Kuder, dr. Urbanc in dr. Lučovnik, preglednika dr. Tehavčič in dr. Žirovnik. ■ Odprta noč in dan so groba vrata. V splošni bolnici sta umrla Andrej Polajnar, 5 mesecev star sin žandarmerijskega narednika iz Hotedršice in Franc G e r 1 a h, 4 mesece 6 star, sin posestnika in gostilničarja iz št. Vida pri Stični. ■ Vajeniško predavanje. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani priredi v torek 8. februarja t. 1. ob 19. uri v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani, Krekov trg, 10 vajeniško predavanje. — Predava g. dr. Krajec o prvi pomoči pri nezgodah. Vstopnina je prosta. — Vabljeni so tudi obrtniški mojstri in pomočniki. ■ Šentjakobski gledališki oder ponovi v nedeljo 1. in v ponedeljek 2. februarja burko »Prostozidarji« z običajno zasedbo. Predprodaja vstopnic pri gospodu Milošu Karničniku na Starem trgu. ■ Ali ste že kupili vstopnico za II. simfonični koncert letošnje sezone, ki bo v petek 6. februarja ob 20. uri v Unionski dvorani in ua katerem bo izvajalo orkestralne točke 80 godbenikov pod vodstvom dirigenta L. M. Škerjanca? Stopite nemudoma v Matično knjigarno. ■ Razstava Matije Jame bo odprta le še kratek čas. Razstavljenih 80 del vzbuja splošno hvalo in je bilo dosedaj kupljenih pet slik; mestna občina ljubljanska si je nabavila za svojo zbirko Pogled na Senklavž. Upamo, da bodo pred zatvoritvijo razstave ljubitelji dobrih slik naše umetnosti od mojstra Jame kupili še kaj; poleg kupcev naj pa pridejo tudi gledalci v obilnem številu, kajti zaradi obiska zaslužijo Ljubljančani do sedaj vso grajo. ■Razstava Strahlove zbirke v Narodnem domu se bo definitivno zaprla v sredo 3. februarja. Tudi obisk te razstave ni povoljen in je želja prirediteljice Narodne galerije, da si še-talci v Tivoli vsaj v nedeljo in na praznik razstavo ogledajo. Vso hvalo pa izreka Narodna galerija ravnateljstvom mestne ženske gimnazije, dvorazredne trgovske šole in zavodom pri Uršulinkah ter upa, da ei bodo do zatvo-rdtve ogledale razstavo tudi ostale srednje šole. ■ Nesreča na Sv. Petra cesti. Nepreviden kolesar je včeraj povozil na Sv. Petra cesti 48-letno zasebnico Marijo Golijevo iz Most. Prepeljali so jo z rešilnim vozom v splošno bolnico. ■ IV. interna produkcija gojencev državnega konservatorija bo v petek 30. t. m. od 6. do pol 8. ure zvečer v dvorani Filharmonične družbe. Nastopijo gojenci iz šole prof. Jeraja: Pianecki Zoran; iz šole prof. Janka Ravnika: Krmpotič Ivica in Lipovšek Marijan; iz šole prof. Jana Slaisa: Marin Ladislav; iz šole prof. Wisting- POD POKROVITfcLlSTVOM N|EG. VEL KRAM* ALEKSANDRA I. M. I. 1951 ^ REPREZENTANČNI PLES 31. I. 1951 »U1IOM« SLUŠATELJEV ALEKSANDROVE UNIVERZE Jz dvugih banovin ■m m •* m A nlrnnSnS roihliriPnOStl ZPIlO UčlDflClcl 111 V Beogradu so zgradili v 12 letih 4000 novih stavb Od leta 1919 do 1930 se je Beograd popolnoma prenovil. Kdor ga je poznal pred letom 1919, ga zdaj ne more več spoznati, toliko so V Beogradu gradili. Regulacijski načrt za Beograd še ni popolnoma izvršen, toda od leta do leta urejajo ulice in grade nove hiše in palače ter dobiva mesto vedno bolj velikomestno lice. Neštevilne bajte so podrli m bivša beograjska okolica je danes že del mesta. Statistika kaže, da so v Beogradu zadnjih 12 let zgradili več hiš kakor v desetletjih pred vojno. Od leta 1919 do 1930 so zgradili v Beogradu 3685 novih stavb v vrednosti 2.379,099.424 Din, pri čemer pa niso vštete številne in^ velike državne občinske zgradbe. Ce se všteje še te, so v Beogradu zgradili zadnjih 12 let 4000 stavb, katerih vrednost znaša okoli 3 milijarde dinarjev. Največ hiš je eno- in dvema» -stropnih. V teh novih zgradbah je 12.568 stanovanj in 1523 trgovin. Zanimivo pa je, da so leta 1930 v Zagrebu gradili več nego v Beogradu. In sicer v Beogradu 273 hiš z 2408 sobami, v Zagrebu pa 418 hiš z 3095 sobami. Razen tega so lani v Zagrebu zgradili 8 tovarn, v Beogradu pa niti Ljubezenska drama Seljaka Karla Jambora iz Bačke Palanke je žena zapustila že pred letom dni in živela v divjem zakonu s Seljakom Josipom Brandelt-kom. Karlo pa žene ni mogel pozabiti in je večkrat poskušal pregovoriti jo, da bi se vrnila v njegovo hišo. Toda ni uspel. Pred dnevi jo je zopet poiskal v hiši svojega tekmeca in jo prosil, naj se vrne. Zena pa o tem ni hotela nic slišati. Tedaj je Karlo v skrajni razburjenosti ženo napadel in jo začel daviti. Tekmec je prišel ženi na pomoč, Karlo je pa pograbil sekiro, toda tekmec je bil hitrejši, vzel je sekiro Karlu iz rok in ga z njo na mestu ubil. Morilca so orožniki aretirali. b Angleži v Splitu. Dne 25. februarja obišče Split večja skupina angleških izletnikov s parnikom »Carinthion«. Izletnikov bo baje 400. b Izkopnine. Iz Čakovca poročajo, da bodo spomladi začeli izkopavati v bližini samostana sv. Helene, kjer so nedavno našli sohe iz XIII. stoletja. Nadejajo so najti še druge izkopnine. b Sodov in soli primanjkuje. Po poročilu Zbornice TOI v Splitu so naši ribiči lani polovili 3,203.000 kg rib, predlanskim pa skoraj en milijon več, to pa zato, ker jim je lani zmanjkalo sodov in soli za konservirauje rib. b Snežni xameti v Bosni. V Bosni že nekaj dni močno sneži. Iz Sarajeva poročajo, da je promet iz Sarajeva v Mostar preko Ivanplanine nemogoč. Sneg je zamel tudi druge poti. Železniški promet doslej zaradi snega ni trpel. ti b Doživljenjska ječa zaradi umora. Neki Josip Marošič je bil v Osijeku obsojen na do-življenjsko težko ječo, ker je umoril svojo ljubico Rožo Cerkec. Ta ga je zapustila in živela z drugim. Josip pa je nekega dne prišel k njej in jo prosil, naj ga poljubi. Ker se je dekle branilo, jo je Josip enostavno s sekiro umoril. Bil je že pred leti obsojen na 4-letno ječo zaradi uboja. b Samomor zaradi mlado vdove. V Jankovem mostu pri Velikem Bečkereku je izvršil samomor policijski narednik Milenko Popovič. Ze dalje časa je bil zaljubljen v neko mlado vdovo in bil je v ljubezni razočaran. Zaradi tega je sklenil končati si življenje. Ustrelil »e je • smokresom v sence in bil na mestu mrtev. liausnove: Lahajnar 'Marija in Sok Dragica; iz šole prof. Foedranspergove: Bernot-Golob Franja, Meze Anita, Krmpotič Ivica, Švigelj Cveto; iz šole prof. Osipa Šesta: Juvanec Ferdo, Brišnik Miloš. — Vstop prost. žtfcopzfooz* m Ustanovitev podružnice Kmetijske dražbe v Razvanju. V nedeljo, dne 8. februarja popoldne ob 14. uri bo v razvanjski šali ustanovni občni zbor podružnice Kmetijske družbe za občino Razvanje pni Mariboru in sosednje kraje. m Zborovanje Zveze gostilničarskih zadrug. Včeraj je imela Zveza gostilničarskih zadrug za mariborsko okrožje v hotelu »Orel« svoj letni občni zbor, ki se ga je udeležilo 76 delegatov. Občnemu zboru so prisostvovali tudi ravnatelj Narte Velikonja kot zastopnik banske uprave, dr. Pretner iz Ljubljane, kot zastopnik Zbornice za TOI in inšpektor Založ-ljič orovttn3e Je v°dil hotelir Franjo Zem- Wn^Iademiiia. JS. v ponedeljek na- Svečnico popoldne ob 16. uri bo v Narodnem domu akademija naraščaja Jadranske Straže Nastopila bo mladina ljudskih in srednjih šol * izbranim programom, tako da bo prireditev izredno zanimiva. m Pripravljalni odbor za ustanovitev sokolskega društva v Krčevini poziva vse prijavljene čJane in naraščaj obojega spola, da pridejo v soboto 31. t. m. ob 19. uri v krčevinsko šolo, kjer dobe obvestila o telovadnem redu in telovadnici. Najbrž se bo na tem sestanku predavalo tudi o pomenu in nalogah sokolstva. m Šolska kuhinja v Krčevini. Z 19 januarjem je začela poslovati na ljudski šoli v Krčevini šolska kuhinja. V glavnem edmoru ob 10. uri delijo vsak šolski dan po 40 porcij juhe, med toliko fizično najslabših in najpotrebnejših otrok iz vseh razredov. Vodstvo šole prosi posestnike dz šolskega okoliša, da bi darovali za šolsko kuhinjo masti, mleka, jajc, smetane in druga živila. Sobota 31. januar ja 1931 ob 20. uri tradicijonalni jpl&ninslzi ples SPD Maribor v vseh prostorih dvorane »Union« m Lutkovo gledališče. V sokolskem lutkoven] gledališču v Narodnem domu se bo na Svetnico, dne 2. februarja popoldne ob 15. uri uprizorila štiiiide janka »Obuti maček«. m Planinski ples. Med mariborskimi predpustnimi prireditvami je planinski ples vsako leto vušek zabave. Letošnji bo jutri, v soboto zvečer v viseli prostorih dvorane »Union«. Priprave za ples so ogromne im bodo zadovoljile vsakogar. m Za brezposelne. B^rza dela v Mariboru išče nujno: 20 viničarjev im pristavnikov (majerjev), 5 hlapcev, 2 čevljarja, 2 kočijaža, 1 kleparja, 1 elektrika, 2 kolarja, 1 črkoslikarja, 2 slikarja, 1 kovača za izdelovanje orodja, 1 šoferja, 1 fotografa, več vajencev mizarske, kovaške, krojaške, čevljarske in drugih obrti, 15 kuharic, več služkinj, sobaric, varušk, vzgojiteljic, 10 dekel, 1 pirodajailko za slaščičarno, 1 blaga inico In 1 šiviljo vajenko. m Premiera Shawovega »Ljubimca«. Po Slia-kespeareju in angleško slovstvo imelo dramatika, ki 'bi se mogel meriti z Bernardom Sha-■vrom, tako glede kvantitete kakor kvalitete oderskih del. Tudi v Mariboru so se že igrala njegova dela, jutri, v soboto zvečer, bo pa premiera njegove duhovite komedije »Ljubimec«. Delo Je zrežiral g. Vladimir Sikirbinšek. Med drugim in tretjim dejanjem ne bo odmora. Predstava bo za abonente reda B. m Stanje poškodovancev pri nesreči v Konjicah. Obe težko ranjeni žrtvi grozne avtomobilske nesreče v Konjicah,-šofer Mateta in ga. Štefanija Jurčičeva, ki ležita v bolnici, sta izven nevarnosti za življenje. Zdravljenje poteka normalno. m Nesreča, štiriinštiridesetletni hlapec Franjo Jungman se je v sredo pri sekanju drv usekal s sekiro v nogo. Odpremiti »o ga morali v bolnico. m Sokolska predstava v Studencih. Na Svečnico zvečer ob 19.30 bo v Sokolskem domu v Studencih predstava igre »Zmešnjava nad zmešnjavo«. Igral bo dramski odsek Sokola na Pobrežju. m Pohorska vzpenjača. Zadruga Pohorske vzpenjača bo imela danes, v petek ob 20. uri v hotelu »Orel« letošnji občni zbor. Na tem občnem zboru se bodo pretresali tudi najnovejši načrti za realizacijo tega projekta. m Usoda Jaroslava Coha. V sredo je biil iz tukajšnje bolnice odpuščen bivši dijak Jaroslav Čoh, glavni akter znanega fingiranega roparskega vloma na Ruški cesti. Na policiji so ga ponovno zaslišali in na intervencijo predstojnika policije g. Vekoslava Kerševana se je zavzela zanj mestna občina s tem, da mu je do na-daljnega preskrbela hrano v Ljudski kuhinji in tudi stanovanje. Čoh je bil sodišču sicer pri javljen, vendar pa ne aretiran, ker je izvršil svoje dejanje v obupu vsled skrajne bede. Tako je naša policija ponovno pokazala tudi svojo človekoljubno stran. Morda bi se tudi kdo našel, ki bi nesrečnemu mladeniču preskrbel kakšno službo? m Mariborski spomeniki. Maribor je imel pred osvobojenjein razmeroma mnogo spomenikov, ki so pa vsi preveč spominjnili na nemške čase in stare Avstrije, zato so se odstranili. Neokrnjen je 'stal samo pomenik župana Tapeinerja pr-.d palačo Mestne hranilnice. wemSki napis na njem je bil ob prevratu počrnjen. Če* pa »o pozmeje pokrili platno, ki je naposled odpadilo, in danes stoji spomenik zopet razgaljen — v sramoto Mariboru. Podstavek Tegetthoffovega spomenika v parku na Jugoslovanskem trsu ie v sedanjih razvalinah — druga sramota. Tretja j« pa skrita v parku. Bilo bi tedaj nujno potrebno. d« bi »e Tapeinerjev spomenik osnažil in opremil z novim, slovenskim napisom, podstavek Tegetthoffovega spomenika odstranil in prostor na po-milad spremenil v cvetlični nasud, tretji spomenik v parku pa naij bi se ali odstranil ali pa preuredil, kakor sta še že dva, eden v spomin na osvotoojenje Maribora, drugi na majsko deklaracijo. To vendar ne bi veliko stalo. Prav tako bi pa bilo tudi potrebno, da bi se javnosti pojasnila usoda fonda za spomenik kralju Petru. Po mestu se o tem š&riijo čudne vesti. m S sejma za prašiče. Na zadnjem sejmu za prašiče v Mariboru je bilo 117 živali. Prodajali so se: mladi, do 9 tednov stari pntMči po 100 do 150 Din, 3 do 4 mesece stari 250 do 350, 5 do 7 mesecev stari 400 do 450, 8 do 10 mesecev stari 550 do 650, 1 leto stari pa po 900 do 1200 Din eden. Meso žive teže se je prodajalo po 8 do 10 Din, mrtve teže pa 11 do 12 Din kilogram. Prodanih je bito 44 živali. m Poravnalno postopanje. V poravnalnem postopanju sta tvrdki dr. Anton Badil, trgovina z usnjem in Ludovik Uhler, delikatesna tirgovina, obe na Glavnem trgu. m še en samomorilni poskus. V zadnjih dneh se samomori in samomorilni poskusi v Mariboru širijo kakor epidemija. V sredo se je hotel posloviti od življenja zopet 221etni Miroslav C. iz predmestja sv. Magdalene. Vendar so ga Se pravočasno našli, odpeljali v bolnico, kjer so mu iapraili želodec in ga ohranili za fa svet. Vzroka ni hotel povedati. Gelie * Svetosavska zubava. Kdor ni prejel vabila za »o prireditev, naj to blagohotno oprosti in naj P!a zahteva od prote g. Čudica ali pa od akad. »lik. g. Modica. * Kmetijska podružnica v Celju bo imela svoj občni zbor v nedeljo 1. februarja ob 8'30 v občinskem uradu na Bregu. Kinctovalci-gospodarji 80 vabljeni k polnoštevilni udeležbi, ker današnji gospodarski položaj je resen in zahteva celega človeka na svojem mestu. Zato iščite poduka in zaslombe v svoji stanovski organizaciji! Ob tej priliki se bo tudi pobrala članarina. * Dve uspeli predavanji. V ponedeljek zvečer je v meščanski soli predaval znani pedagogični pisatelj iz Maribora g. prof. dr. Žgeč o spolni vzgoji otroka. Obisk je bil zelo dober, zlasti paje aktualnost teme dokazalo dejstvo, da je prišlo mnogo staršev, ki še niso nikoli bili na predavanjih Ljudskega vseučilišča. Predavatelj je v obliki razgovora med ženo in možem predočil nujnost spolne vzgoje mladine, čc nočemo, da bi se ona na cesti na umazan in škodljiv način seznanjala s to platjo življenja. Povdarjal je, da je pa neobhodno potrebno, da se tej vzgoji pridruži še splošna vzgoja po modernih načelih. V ponedeljek 9. februarja bo predavanje nadaljeval. — V Ljuidskem domu je ob lepih skiop-tičnih slikah predaval tajnik ljubljanskega aerokluba g. dr. Rape o letalstvu. Tudi dober obisk na tem predavanju je pokazal, koliko zanimanje vlada med ljudstvom za letalstvo. * Regulacija Hudinje. Županstvo občine Škofja 'as je pri celjskem ereskem načelstvu prosilo za podelitev vodopravnega dovoljenja za zavarovanje regularnih zgradb na Hudinji, zgrajenih v letih 1927 do 1929 ter za podaljšanje regulacije do Smarjctskcga mostu, zgraditev praga pod tem mostom in zavarovanje levega obrežja med mostom. O tem se bo vršila komisijska obravnava v četrtek 5. februarja ob 9. s sestankom pri šmar-jetskein mostu. Mejaši in interesenti sc vabijo, da obravnavi prisostvujejo. * Delovni trg. V času od 18. do 24. januarja je pri celjski Borzi dela iskalo zaposlitve 568 moških in 175 žensk, dela je bilo samo za 19 moških in 18 žensk, dobilo je delo 13 moških in (J žensk, brisani so bili iz evidence 3 moški “L ženska, koncem tedna je ostalo v evidenci 553 moških in 163 žensk. * Nočno lekarniško službo ima od jutri sobote 41. januarja d« prihodnjega petka 6. februarja lekarna »Pri križu« na Kralja Petri cesti. * Gostovanje ljubljanske drame. V torek 3. februarja gostuje dramski ansambl ljubljanskega Narodnega gledališča v celjskem Mestnem gledališču^ Igrali bodo znano dramo »Sveti plamen« v režiji g. Skrbinška. * Dobava gramoza za državno cesto. V petek 27. in v soboto 28. februarja bo v pisarni tehničnega oddelka sreskega načelstva prva ustna li-citacija za dobavo gramoza za progo od km 43';V> d°. «°i d,rŽ.avnc ceste Ljubljana—Maribor. Nalezljive bolezni v mestu in v okolici. V Uk1?!, ‘V , d.° ,14; ianuuria ie bilo stanje nalez- ljivih bolezni sledeče: Iegar v okolici 5, Škrlatica v okolici 8, v mestu 2; davica v okolici 2, šen v okolici 2, 1 slučaj krčevite odrevenelosti v oko-lici je ozdravel. * Izguba. V sredo zvečer je bil v mestu izgubljen dragocen dvojnati manšetni gumb iz zlata ter z briljantom. Najditelj ga naj proti dobri nagradi odda na policiji. * Tatovi pasjih znamk. V zadnjem času sc pogosto dogaja, da neznani zlikovci kradejo pasje anamke. Tako so te dni volčjaku trgovca g. Do* bovičnika ukradli kar ovratnik z znamko vred. Kdor bi početje takega tatu opazil, naj opozori nanj najbližjega stražnika. v D,v,e drzni tatvini nrinelial .P° *? j® s »vojim avtomobilom greba. AvTo Z l "t* trg,OV8ki P0'"* ” Za-nam oa ie odM 8 * PFC* ^avarno »Merkur«, pa ,JC t°.dSel v, nasproti ležečo kavarno »Ev-ropo«, da bi popil kavo. Sedel je k oknu da lahko opazuje avto onstran ceste. Med kratkim časom, ko je stopil v kavarno, pa mu je " iz avtomobila vkradel rjav plašč, iz jelenov" ko. že, obšit e krznom, vreden 2000 Din. — V sred gvečer so pri trgovcu g. Jagodicu na Bregu ona-»ih, da je nekdo vkradel cel servis srebrnega jedilnega orodja, vreden 3400 Din. Stanovanje leži v visokem pritličju, okno na cesto pa je bilo ves dan odprto. Očividno se je tat ob na etopu mraka splazil v sobo, vzel servis ter po isti poti zopet zginil. Pred nakupom vkradenih stvari sc svari. Obe tatvini sta zares predrzni, kajti zgodili sta se po dnevi ter na prometnem kraju. Odbor JčLige v Ljubljani s konzulom ČSR g. inž. ševčikom. Še otroka - pa že zločinca 15 in 14 letna dečka sta izropala stojnico ubožne branjevke v Litiji Na drugi strani Litije, ko prideš čez leseni most čez Savo proti litijskem kolodvoru na desno, ima uboga primorska begunka Avguština Humer malo leseno stojnico, kjer prodaja razno blago in si služi svoj vsakdanji trd kruh. Humro-va prezeba za svojo stojnico od zore do mraka. Tako je bilo tudi preteklo nedeljo. Zvečer je pospravila svoje blago v železen amerikanski kovčeg ter ga zaklenila. To sta opazovala dva mlada fanta, ki jima človek ne bi pripisal, da bosta grešila zoper 10. božjo zapoved in pozneje tudi zoper sedmo. In zgodilo se je. Okoli 10. ure zvečer, ko postane po litijskih cestah in ulicah mir, sta prinesla veliko sekiro ter nemoteno vlomila. Pobrala sta iz kovčega vse blago, še tehtnice nista pustila. Nato sta šla v kolodvorsko čakalnico in se tam najedla slaščic in posmetila s papirčki okoli peči. Ko sta se posladkala, sta ee vrnila ter pobrala še ostalo in nesla zakopat v bližnji 10 minut oddaljeni Švarcov gozd. Tam sta vse previdno pokrila z listjem in steljo. Drugi dan, t. j. v ponedeljek, zagleda Humro-va pred seboj v stojnici veliko drvarsko sekiro. kovčeg odprt in ključavnice razbite. Začela je tuliti na ves glas: »Okradena sem, vlomljeno mi je, pomagajte!« Revica je prišla do mala ob vse blago in g tem tudi ob vse svoje premoženje, ki je bilo vredno 3000 Din. Kaj zdaj? Na krik se je naenkrat nabralo okoli nje polno radovednežev. Nekdo od teh je stopil na litijsko orožniško postajo in zadevo javil. Takoj so se ve6tni orožniki odpravili lovit vlomilce. Čez dobri dve uri so orožniki že izsledili enega izmed teh, in sicer v Zg. Hotiču, kjer je bil uslužben kot pastir. Odvedli so ga v Litijo. Dečko je pripoznal zločin. Je to 15-letni pastirček Milan P., rojen 5. IX. 1916 v Trbovljah, pristojen pa v Čehoslovaško. Ker je brez matere in očeta, je kmalu prišel v roke kriminalnim tipom. Vse je pokazal, kam sta zakopala z njegovim pozneje izsledenim pajdašem Viktorjem J., ki mu je komaj 14 let, le kam sta skrila tehtnico, nista hotela izdati. Orožniki so ju oddali v zapore litijskega okrajnega sodišča, od koder je bil P. prepeljan z orožniškim spremstvom v zapore ljubljanskega dež. sodišča. J. pa je izpuščen. Drzen vlom v slovenjgraško župnišče Razširjajte Jugoslovana! Vlomilci so odprli železno blagajno in jo oropali v odsotnosti župnika banskega svetovalca g. čižeka družba, ubožni sklad, stolovina v cerkvi itd.) in bo več tisoč Din škode. Odprl je vse predale, razmetal vse in bo šele g. župnik ob pri- Slovenjgradec, 29. januarja. V sredo ob dopoldanskih urah je celo mesto z razburjenjem doznalo za zelo drzen vlom v župnišče, kakršnega že dolgo časa ni zabeležila vlomilska kronika. Drzen vlom se je izvršil ravno v času, ko se nahaja g. mestni župnik Čižek Alojzij kot član banskega sveta pri seji banskega sveta v Ljubljani, kar eo morali vlomilci dobro vedeti. Vlomili so v župnišče v noči od torka na sredo, najverjetnejše ob 2. uri ponoči. Župnišče se nahaja skoro sredi mesta, a zadnji del je obrnjen proti poti, ki ni prav nič prometna; s te strani so zlikovci vlomili. Skočili so preko 2 m visokega lesnega plotu tu preko vrta vlomili naravnost v spalnico. Zunanje okno so vzdignili, pri notranjem oknu razbili šipo in tako odprli tudi notranje okno. Močno železnato omrežje jih ni nič oviralo in so ga enostavno upognili in napravili za kakih 20 cm širok prostor, skozi katerega je mogel iti zelo šibek vlomilec, a drugi so gotovo stali na straži. Vlomilec je brezdvomno vedel, v katerem predalu ima g. župnik vrednosti. S koničastim orodjem je privzdignil mizno desko in tako odprl srednji predal pi-salne mize. Našel ni denarja, pač pasključ od železne »Wertheim« blagajne, katero je z lahkoto odprl in premetal vse in pobral ves denar. Pustil je samo nekaj dinarjev in parskih novčanic. V blagajni so bile tudi razne hranilne knjižice, katere pa je pustil vlomilec v blagajni. Ker ni g. župnik še doma, ko to pišemo, še ni znana vsota ukradenega denarja; vsota bo gotovo zelo velika ob sklepu leta (Mohorjeva hodu ugotovil, kaj mu je vse odnesel premeteni vlomilec. Kuharica pri g. župniku ni ničesar slišala, ker spi na drugem koncu župnišča. Ko je prišla zjutraj v sobo, je našla vse razmetano, okno zunanje je slonelo ob zidu in 2 šipi sta bili razbiti. Vsa prestrašena je vlom takoj javila orožnikom in sodišču. Značilno je to, da sta dan preje dva neznana moška izpraševala neko staro ženo, kje je župnišče. Bila sta po njenem mnenju zelo sumljiva in slabo oblečena; starejši je bil star kakih 40 let in je imel zelen klobuk, a mlajši je imel kakih 18 let, slaboten in je imel na glavi čepico. Kaj sta hotela v župnišču, je do sedaj še neznano. Vsekakor sta morala vlomilca dobro poznati, ali po opazovanju ali po informacijah, da je g. župnik odsoten in da je levi del župnišča brez stanovalca in sta izrabila to ugodno priliko. Naši vrli orožniki so pridno na delu in u-pamo, da se jim bo posrečilo dobiti tako premetene in drzne vlomilce. Verjetno je tudi, da so jo vlomilci pobrisali preko meje, kar bi zelo otežkočilo zasledovanje. Zadnji drzni vlom je bil pri nas pred 7 leti v veletrgovino brata Kopač in je ostal do danes nepojasnjen. d Redni občni zbor društva žeiozniških upokojencev za Dravsko banovino v Ljubljani bo v nedeljo 8. februarja ob 14. uri v salonu restavracije pri »Levu«, Gosposvetska cesta 16 v Ljubljani. Dostop imajo le člani z izkazilom članske knjižice, kar naj blagovolijo vzeti na znanje. — Odbor. Novo mesto Občni zbor. Opozarjamo na redni letni občni zbor tukajšnjega Sokola, ki se vrši nocoj ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Sokolskega doma. Drevesnica. Podružnici Sadjarskega in vrtnarskega društva se je posrečilo zagotoviti si že dolgo iskani svet za drevesnico. Za svetim Janezom v Kandiji je najela tisoč kvadratnih metrov veliko Znančevo njivo in bo pričela z delom takoj. Ako se ji posreči dobiti primerno podporo, namerava povečati drevesnico do pol hektarja. Za Novo mesto in okolico je ta po-kret velikega pomena in ga prav iz srca pozdravljamo. Agilno društvo je vredno vse podpore. Radio-predavanja. V soboto konča učitelj Viktor Pirnat s prvim delom svojega obsežnega ciklusa »V dolini gradov«. Opiše zanimivo in lepo okolico slovenskega Lurda. V dvajsetih predavanjih (5 spomladi in 15 sedaj) je povedel poslušalce v preko trideset tajinstve-nih gradov med bajnimi Gorjanci, temnim Rogom in veselimi goricami. Svoja predavanja bo še to leto izdal v bogato ilustrirani knjigi. Izhajala pa bodo perijodično tudi v »Jugoslovanu«. Jeseni pridejo na vrsto gradovi Mirenske doline in drugi najlepši gradovi ožje naše domovine; čez mesec dni pa najdivnejše točke Dalmacije. Pri sekanju drv. V Rogu so podirali *tirevjo. Padajoče drevo je z močno vejo vsekalo gozdnega dolavca Franja Malnarja z vso silo po levi roki in mu jo v nadlakti prelomilo. N°go si je zlomil. 19-letni čevljarski vajenec Henrik Mlakar iz Čateža pod Zaplazom se je o1’11- uri zvečer vračal iz delavnice domov. V temi se je spotaknil ob cestni kamen, padel in si zlomu mečnico leve noge skoro pod ko- lenom; Opiraje se na še celo piščal in palico je prišantal mož kar sam z žel. postaje v bolnico. Slovenjgradec Nesreča z vrelo vodo. Mali 4-lctni Štruc Rajko se je igral pri samovarju, na katerem je bil lonec vode. Njegov bratec je po neprevidnosti vrgel nek predmet v samovar, lonec z vrelo Vodo se je prevrnil na obraz malega Rajka, ki je dobil velike opekline posebno na glavi. Oddan jc bil takoj v tukajšnjo bolnico. Skalovje se ruši. Skalovje ob zelo prometni cesti v Hudi luknji pri Doliču se stalno ruši, posebno pa sedaj v zimi in zelo ogroža promet. Do sedaj še ni bilo nobene nesreče, ker je tam postavljena začasna straža, dokler se ne bo pri-čelo z odstranjevanjem. Do takrat pa pozor vsi pešci in vozniki, ki vporabljajo to cesto. Živinski in kramarski sejem. Pretekli ponedeljek je bil zelo živahen običajni sejem. Pripe-ljamh je bilo preko 100 glav živine, in sicer M) volov, 2 konja, ostalo pa krave in telice. Prodanih 20 glav živine. Cena 5—8 Din. Trbovlje Občni zbor pevskega društva »Zvon« bo v četrtek 5. februarja ob pol 20. uri v mali dvorani Sokolskega doma. Finančna uprava opozarja vse gostilničarje in točilce alkoholnih pijač, da poteče rok plačila točilne takse za I. polletje 1931 31. januarja 1931. Do tega dne mora biti taksa brezpogojno plačana. — Enako sc opozarjajo lastniki motornih vozil, avtomobilov, kateri plačujejo letno takso po tarifni postavki 100 taksnega zakona, da poteče rok plačila za leto 1931 31. janurja 1931. Dr. Josip Lesar umrl Ljubljana, 29. januarja. Nocoj okrog 7. ure je po kratkem trpljenju za pljučnico umrl g. dr. Lesar Josip, v svojem stanovanju Pred Škofijo 7, apostolski pronotar, profesor bogoslovja v pokoju, sinodalni eksa-minator, predsednik duhovnega podpornega društva itd. Pokojni dr. Lesar Josip se je rodil v Ribnici leta 1858. Služboval je mnogo let kot profesor bogoslovja v Ljubljani in kot vodja bogoslovnega semenišča. Bil je zelo ugleden in učen gospod. Vzgojil je velik del sedanje duhovščine. Sv. Oče ga je odlikoval s častjo apostolskega protonotarja. Pogreb bo v soboto popoldne. Sokolstvo Ustanovitev Sokola K J v Dolu pod Ljubljano Na inicijativo gostilničarja in dvornega dobavitelja rib br. Lenčka je bil ustanovljen v Dolu pod Ljubljano pripravljalni odbor za ustanovitev Sokola. Pripravljalni odbor je stopil takoj v stik s tehničnim odborom Sokola v Mostah, zlasti z br. Staretom in Heuffelnom ter br. prosvetarjem Rozmanom, ki so skupno ukrenili vse predpriprave za čimprejšnje ures-ničenje tega načrta. V ta namen so bili omenjeni bratje že parkrat v Dolu in je imel br. Rozman tudi predavanja. V nedeljo 1. febru-aria popoldne ob 1. uri se vrši ustanovna skupščina Sokola, ob 3. uri pa v dvorani »Prosvet* nega doma«, katero je dal novemu društvu na razpolago ljubeznivi dolski gospod župnik, priredi Sokol - Moste pestro akademijo s telovadnimi točkami deklamacijo in živo sliko. Nastopi tudi zbor pevskega društva »Moste« in sokolska deca iz Most bo igrala v režiji br. Rozmana otroški igrici Manice Romanove »Čarobna košara« in »Sestrin varuh«. Skupščina sokolskega društva v šoštanju V ponedeljek 26. t. m. zvečer se je vršila skupščina šoštanjskega Sokola. Obisk je oil prav zadovoljiv. Brat starešina Franjo Rejec je očrtal društveno delovanje, se spomnil umrlih članov ter pozdravil odposlanca celjske župe br. Toneta Kurnika. Podstarosti SKJ br. Ganglu je bil z zbora poslan pozdrav. Iz tajniškega poročila br. Burdijana posnemamo, da šteje društvo 135 članov. Naraščaja šteje 57, dece pa 129. Društvo ima godbeni in pevski odsek. Društvo je nastopilo na župnem zletu v Celju in na vsesokolskem zletu v Beogradu. Po poročilu br. načelnika Iva Sveta je telovadilo v 352 urah 8078 oseb. Zdravstveno stanje članstva je bilo zadovoljivo. Poročilo blagajnika izkazuje velik denarni promet. Popravilo in moderniziralo se je oder, ki je vreden 60.000 Din. Odboru |e bil soglasno izrečen absolutorij. Pri volitvah je bil z malimi spremembami izvoljen stari odbor in predložen župi v odobritev nakar je br. starosta zaključil občni zbor. Zdravo! Proste vaje Saveza SKJ za zlet v Prago Savez SKJ je svoječasno razpisal natečaj za proste vaje za člane, članice, moški in ženski naraščaj, s katerimi naj bi nastopilo jugoslovansko Sokolstvo 1. 1932 na vseslovanskem sokolskem zletu v Pragi, ki se bo vršil v znamenju pro-slave 100-letnice rojstva ustanovitelja Sokolstva dr. Miroslava Tyrša. Rok za nutečaj je bil 1. de-cember 1930. Natečaj ni tako uspel, kakor ue je pričakovalo. Za članske vaje je prispelo 5 osnutkov, od katerih je komisija sestoječa iz članov Tehničnega odbora SKJ pod vodstvom savez. načel. br. Baj-želja 3 spoznala za neprimerne. Končno so bile sprejete proste vaje br. Mirko Staniču od Sokola II, ki so primerno lahke in dostopne za širšo maso. Tudi vaje br. Mučusa iz Maribora so radi lepote zelo ugajale, vendar radi težine niso odgovarjale širši masi. Za članice so bile izmed 2 osnutkov sprejete vaje sestre Jugove, ki so bile najbolj posrečene in prikladne za velike nastope. Za moški naraščaj je bil predložen en sam osnutek in sicer br. Kebra od Sokola II, katere vaje je komisija tudi sprejela, potem, ko so bik* nekoliko olajšane. Za ženski naraščaj do sedaj niso bile sprejete še nobene vaje. V splošnem se pri vseh vajah opaža izrazili duh, ki ga jc uvedel pri nas telovadni strokov* n jak br. dr. Viktor Murnik, to je da vaje gladko tečejo in so spopolnjene z lahkimi, elastičnimi prehodi. Vaje bodo izdane v začetku februarja, tako, da bodo društva luliko pravočasno začela z vežbanjem. Luče pri Ljubnem Lesna kriza se opaža tudi pri nas, vendar š« ne v taki meri kot drugod. Trgovci sicer to-žijo, da denarja ni, vendar v polnem obsegu »e obratuje škofijska uprava v svojih velikih gozdnih kompleksih, kukor tudi »Parna žaga Nazarje. — Veleposestnik Klcmenšck v Solčavi j« pa svojo veliko žago celo povečal ter s ten dnevno zaposluje več moči. Šoštanj Kmalu po smrti Mihaela Cerovška je umrl v torek ponoči, dne 28. t. m. njegov zet Marko Fras, sodni oficijal v p. Služboval je pri šo-štanjskein sodišču kot vodja zemljiške knjig® od 1. 1899 do 1907. Vedrost in šegavost ljutomerskih goric, odkoder je bil doma, ter prleško narečje mu je ostalo do starih dni. Lepo ime Vraz so mu nemški matrikarji svojčas popačili v Fras. Pokopljejo ga v petek na farnem pokopališču v Šmihelu. Blag mu spomin, ostalim naše sožalje. Fr. Pavlica, Škofja Luka. Priprava mleka za kuhinjo T*Jtoj po donosu mleka v kuhinjo, ga je treba precediti na sito, po možnosti tako * dvojnim dnom, med katera smo vložili na-laMS zato pripravljeni obroček iz vate. Ker vem, da se tega načina precejevanja mleka nebi poulužali mnogi, priporočam enostavnejši način. Nad navadno sito se pokrije tkanina, kakordna »e dobi nalašč v te namene. Po precejanju je treba cedilo kakor tkanino temeljito oprati v vroči vodi s pridavkom sode, nakar pa zopet oprati v vroči vodi. Koj v začetku pa se moramo odločiti, na kak način bomo mleko ogrevali in kedaj. Najhujše bi pač grešili, če bi mleko postavili na toplo mesto in čakali, da se skuha o priliki poleg kosila ali celo pozneje. Na ta način bi se v mleku pomnožilo na milijone škodljivih bakterij, ki jim gotova toplina in čas daje zato prilike. Ce nimamo časa za takojSnje ogrevanje mleka, ga postavimo v čim hladnejšo vodo. Po zimi si pomagamo z ledom. Vsako prelivanje mleka s posode v posodo radi zračenja nima pomeni, more pa ikoditi, ker se mleko s tem le na novo okužuje. Mleko se dandanašnji pregreva na najrazličnejše načine s pomočjo strojev v naprednih mlekarnah; vendar vzemimo najcenejši domači način in sicer: ogrevanje z ognjem ali kuhanje ter pasteriziranje z toplo vodo. Pri prvem načinu segrevajo mleko naše gospodinje tako, da zavre ali pa ga pustijo še delj časa vreti. Na ta način se dobrota mleka uničuje z oziroma na snovi, ki jih zdravniška kakor mlekarska veda visoko ceni. Dalje pa se pokvari tudi dober okus, vonj in barva mleka. Maščobne kapljice, ki tvorijo na vrhu mleka smetano neprijetnega okusa, nam pustijo manj vredno mleko, ki nam lahko služi za pripravo kave. ZboljSavati kavo t preje omenjeno sme-tauo pa se pravi, pokvariti kavi dober okus in aroma. Da se izognemo vsem napakam, da postane mleko prosto — zdravju škodljivih bakterij, ostali njegov okus pa dober in nespremenjena njegova vrednost, se poslužujemo dolgodo-bne pasterizacije, ki je izvedljiva v vsaki naši hiši. Za pasteriziranje je najprimernejša aluminijeva posoda. V vrč ali lonec nalito mleko postavimo v posodo z gorko vodo. S toplomerom ugotavljamo zahtevano toploto mleka na 63° C. Pri tej toploti pustimo mleko 30 minut, nato ga aopet shladimo na lajmanjšo stopinjo 5 do 10 C. Hlajenje naj se vrši po možnosti v isti posodi brez prelivanja, sicer bi se mleko zopet zuečistilo v bakteriološkem smislu. Po ohlajenju, ki naj bo izvršeno čim najpreje, se {»stavi mleko v hladni prostor tako, da njegova temperatura ne naraste. Zelo grešijo gospodinje, ki puščajo mleko, da se počasi ohlaja, kje pri štedilniku ali na obuli-čnem oknu. S počasnim ohlajevanjem se nain mleko zopet lahko pokvari, če je bilo še tako prevreto. Neodpustljivo pa je, če matere otrokom puščajo mleko na gorkem, ob štedilniku ali na peči, češ da je tako pripravljeno za vsako potrebo. Deca, ki nima ravno najboljšega želodca, po takem mleku ne bo dobro spala, ker zavživanje pokvarjenega mleka povzroča črevesne bolezni. Idealnejši ko ta način pasteriziranja mleka bi bil v zato pripravljenih steklenicah. Za sedaj pa bo veliko pomagano, če se poslužimo vsaj domačega cenejšega načina pasterizacije. Da pa bomo ogrevali mleko še dalje, se držimo vsaj navodil o ohlajevanju in bomo že a tem veliko pripomogli k izboljšanju mleka. ■Spori Gospodarske vesti X Naša monopoluka uprava razširja svojo trgovsko delavnost t? inozemstvu. V Prago je dospel guverner Narodne banke kraljevine Jugoslavije, kot ekspert monopolske uprave, da s češkoslovaško tobačno rešijo doseie večji »klep tobačnih iidclkov. Istočauno je guverner obiskal tudi češkoslovaško Narodno banko. X Naš izvoz opeke na Madjarsko. Savez posestnikov opekarn v Dunavski banovini je sklenil naprositi vlado, da bi sc v najkrajšem času načela trgovinska pogajanju * Madjarsko, s tendenco, da se doseie olajšanja za izvoz naše opeke na Madjarsko, s tendenco, kjer bi se našlo dovolj odjema. Vsled velike konkurence Romunije, ki ji je dovoljen brezcarinski uvoz opeke v Madjarsko, so naše podonavske opekarne v zelo teikem položaju. X SeJtaua davčnih računov. Oddelek za uavke finančnega ministrstva je izdal okrožnico finančnim direkcijam in inšpektoratom, s katero dopolnjuje navodila o sestavi davčnih računov za 1. 1925. in 1928. V okrožnici se točno navaja, da se morajo direkcije in inšpektorati striktno držati kakor sploh vsa davčna ohlastva, danili navodil ter da račune čimprej pošljejo v pregled in v odobritev. X Prodaja lesa. Direkcija šuma brodske imovne opčine v Vinkovcih sprejema do 16. februarja t. 1. ponudbe glede prodaje lesa — (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) X Prodaja lesa in drr se bo vršila potom licitacije dne 18. februarja t. 1. pri Dir®kcil' šum v Ljubljani. Ponudbe je vložiti do 16. februarja t. 1. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) X Oddaja lakupa bufteta na postali Brežice se bo vršila potom licitacije dne 16. februarja t 1 pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za '101 v Ljubljani, pogoji pa pri isti direkcij« ) X Oddaja zakupa restavracije na postaji Met-kovii »e bo vršila potom licitacije dne 5. febru-aria t 1 pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu! (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice ta TOI v Ljubljani.) X Oddaja del za napravo železniške proge v Vrapiu Pri Zagrebu se bo vršila potom ofer-talne licitacije dne 10. februarja t. 1. pri njerskem oddelku Komande Savske ****« oblasti v Zagrebu. (Oglas je na vpogled v pi sami Zbornice ra TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.) Dobave Dne 9. februarja t. 1. se bo vršila pri In-teudanturi Komande Dravske divizijske obla sti v Ljubljani javna ustmena licitacija glede dobave 17.040 m» drv. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjeni komandi). Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 30. januarja t. 1 ponudbe glede dobave 650 komadov pičev za •tleskanje 1000 m vrvic za zastore, loO m grad-Fa za zastore! 100 m hesiana in 60 m mer,no PlStrojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 3. februarja t. 1. po-nudbe glede oddaje 321 komadov pil v pO' pravilo 111 nasekovanje. - (Pogoji 80 na vpogled pri omenjenih oddelkih.) Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 4. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 6000 kg masti. Direkcija državnega rtdnika Kakanj sprejema do 4. februarja t. L ponudbe glede dobave manometrov, 600 kg zaxola, meril 200 komadov vodokaznih stekel in materijala za peči. Direkcija državnega rudnika Breza spreje- ma do 5. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 250 plošč železne pločevine. Direkcija državnega rudnika Kreka spreje- ma do 6. februarja t. 1. ponudbe glede dobave Direkcija državnega rudnika Kreka »preje- ma do 11. februarja t. 1. ponudbe glede dobave pisarniškega materijala. Dne 6. februarja t. 1. se bo vršila pri Pro-viantskem odseku ministrstva vojske in mornarice v Beogradu javna ustmena licitacija glede dobave 90.000 vreč*, dne 9. lebruarja t. 1. pa glede dobave 60.000 vreč. (Oglasa sta na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjenem odseku.) Borzna poročila dne 29. januarja 1931. Devizna tržišča Ljubljaua, 29. januarja. Amsterdam 2278. Berlin 13-4475--13-4775, Bruselj 7-8981, Budimpešta 9-8904, Curih 1095-90, Dunaj 79467 do 7-97-67, London 27518, Newyork 56-45—56-65, Pariz 221 09—223-09, Praga 167-28—168 08, Trst 295-45—297-45. Zagreb, 29. januarja. Amsterdam 22‘78 bi., Dunaj 794-67-797-67, Berlin 13-4475-13-4775, Bruselj 789-81 bi., Budimpešta 987-54—990-54, London 274-78-275-58, Milan 295-50—297-50, Newyork kabel 56-56-56-76, ček 56-45-56-65, Pariz 221-09-223-09, Praga 167-28-168-08, Curih 1094-40—1097-40. Beograd, 29. januaija. Amsterdam 22*75 do 22'8l, Berlin 13-4475—13-4775, Budimpešta 987-54—990-54, Curih 1094 40—1097 40, Dunaj 794-67—707-07, London 274-78—275-58, Milan 295-45—297-45, Newyork 56"45—56-65, Pariz 221-09—223-09, Praga 167-29—168-08. Dunaj, 29. januarja. Amsterdam 286, Beograd 12-5587, Berlin 169-05, Bruselj 99-13, Budimpešta 124-18, Bukarešta 4-2275, Kopenhagen 19010, London 34 54, Madrid 73-50, Milan 37-23, Newyork 711-30, Pariz 27-875, Praga 21'05, Sofija 5'54, Stockholm 190-25, Varšava 79"67. Curih 137-56. Curih, 29. januarja. Beograd 9-1275, Pariz 20-265, London 25-1125, Newyork 517-025, Bruselj 72-10, Milan 27'0675, Madrid 53-40, Amsterdam 207-95, Berlin 122-86, Dunaj 72'66, Sofija 3"745, Praga 15‘30, Varšava 57'925, Budimpešta 90-25. Vrednostni papirji Na ljubljanskem tržišču ni sprememb. Zagreb, 29. januarja. Državni papirji: 7% inv. pos. 86—86-50 (86), vojna škoda ar. 415-50 do 417, kasa 416—417 (416), februar 413 do 414 (414), marec 412-50—414, 4% agr. obv. 49-50—51, 7% Bler. 80-50—81 (81. 80'50), 8% Bler. 91-875-92-25, 7% pos. hip. 7975-80-25. Banke: Hrvatska banka 50 d., Praštediona 975 do 980, Udružena 103—194, Ljublj. kred. 125 d., Medju narodna 68 d. — Industrije: Šečerana Osijek 285—300, Trboveljska 330—335, Slavonija 200 d., Vevče 128 d. Beograd, 29. januarja. 7% inv. pos. 87, agr. obv. 51, 1% pos. drž. hip. b. —, 7% Blaire 80-25, 6% begluške obv. 66, tobačne srečke 22, vojna škoda 415—416, uit. februar 412-50 do ■413-50, uit. marec 413—414, uit. junij 414-50, Narodna b. 8130. Dunaj, 29. januarja. Bankverein 16-45. Kreditni zavod 46-70, Dunav-Sava-Adria 13-90, Prioritete 90-85. Trbovlje 4075. Notacije naših državnih papirjev v inozemstvu London, 29. jan. 1% Blaire 79’50 do 80. Newyork, 29. jan. B% Blaire 91-50—-92-50, 7% Blaire 80—80-75, 7% pos. drž. hip. banke 79-25 do 80-—. Žitna tržišča Na ljubljanskem tržišču tendenca stalna, promet 1 vagon pšenice. Novi Sajl, 29. januarja. Pšenica: baška okolica Novi Sad 79/80 kg 150—152-50. Vse ostalo neizprenienjeno. Promet: pšenica 22 vagonov, oves 3 vagone, koruza 29 vagonov, moka 6 vagonov, otrobi 10 vagonov. Tendenca: mirna. Budimpešta, 29. januarja. Tendenca slabša, Promet miren. Pšenica: ntarec 14-36 (14-36 do 14-37). maj 14-71-14-72 (14-71-1472). Rž: marec 10-35-10-39 (10-38-10-39). maj - (10-50 do 10-52). Koruza: marec 11-98—12-02 (11-98 do 1201), trans, maj 956 (9-52—9-54). Ljubljansko lesno tržišče Tendenca mlačna, promet 1 vagon desk 0BCNI ZBOR SK ŽELEZNIČAR, MARIBOR Dne 23. januarja 1931 se je vršil III. redni občni zbor SK Železničar. S tem občnim zborom je mladi klub zaključil nad vse uspešno triletno delovanje za šport v Mariboru. V dokaz temu je delovanje 8 sekcij, in to nogometna, lahkoatletska, težkoatletska, zimskošportna, plavalna, teniška, ping-pong in rokometna. Število članstva je narastlo na 850 in se Je stalno veča. Iz poročil posameznih funkcionarjev je bila razvidna izredna agilnost kluba. Pred vsemi prednjači nogometna sekcija. Vsa moštva so odigrala 78 tekem, in sicer I. moštvo 36, rezerva 16, I. mladina 20 in II. mladina 6 tekem. Poleg tega je 8 igralcev I. moštva večkrat nastopilo za barve mesta Maribora. Lahkoatletska sekcija je imela več prireditev. V cross-country prvenstvo mesta Maribora si je priboril I. mesto član kluba Podpečan. Sekcija se je udeležila tudi cross-country prvenstva države, pri katerem je Podpečan nasedel četrto mesto. Tudi pri teku »Osvobojenjac za Vahtarjev pokal je član kluba, mladi 16-letni Heric zasedel I. mesto ter si osvojil krasen pokal. Podpečan je sodeloval v državni reprezentanci o priliki »Balkanske olimpijade? v Atenah. Težkoatletska sekcija je izvedla prvenstvo »Dravske banovine« v rokoborbi in dviganju uteži ter priredila klubsko prvenstvo v vseh panogah težke atletike. Klubskega prvenstva se je udeležilo 56 atletov. Istotako so se člani udeležili prvenstva Savske banovine in državnega prvenstva v Zagrebu. Plavalna sekcija je sodelovala pri otvoritvi kopališča na Mariborskem otoku in pri mee-tingu ISSK Maribora. Sekcija ping-poug je priredila s sodelovanjem drž. prvaka g. Nemca medmestno tekmo Gradec - Maribor in se udeležila tudi državnega prvenstva v Murski Soboti. Tudi zimsko-sportna in teniška sekcija sta v tem letu svoje delovanje zelo ojačili. Klub namerava v tem letu začeti z gradnjo novega igrišča. AKCIJA. ZA UVEDBO LIG Poročali smo že, da je upravni odbor JNS predložil klubom nov projekt o odigranju državnega prvenstva. Glasom te razdelitve naj bi se srečali naslednji pari: Beograd I - Novi Sad, Beograd It - Vel. Reč-kerek, Zagreb I-Subotica, Zagreb ll-Osjek, Split - Ljubljana in Sarajevo - Skoplje. Beograjska »Politika« se obširno bavi s stvarjo ter navaja, da govore financijelni razlogi proti taki razdelitvi. Po njeuein uaziranju bi morala biti razdelitev taka, da bi se srečala vedno le po razdalji najbližja kluba, kar bi bilo obema v pogledu financ v dobro. Predlaga novo razdelitev in sicer: Beograd I-Skoplje, Beograd II - Vel. Bečke-rek, Zagreb I - Ljubljana, Zagreb II - Osjek, Split-Sarajevo in Subotica - Novi Sad. Predlog »Politike« ni ravno slab, je pa prav malo vrejetnosti, da bo prodrl. Iz Zagreba prihajajo namreč poročila, da se vodilni zagrebški klubi ne strinjajo z novo razporedbo in predlagajo, da se osvoji predlog arh. Boška Simonoviča, ki stremi za sistemom na lige. Savez seveda ne bo mogel osvojiti te zahteve, ker je glavna skupščina odbila Simonovičev predlog s 4 glsaovi večine. Rešitev je mogoča edino na način, da se skliče izredna skupščina sa-veza, na kateri naj se razpravlja o tem vprašanju. Po pisanju zagrebškega »Jutarnjega lista« so vzeli beogradski športni krogi zadevo resno v pretres in upajo, da bo uspela. V klubskem prvenstvu je vrstni red: 1. Ji-lemnice 3622-4 točk, 2. Slavija 35845, 3. Vy-soke nad Jizerač. PATRULJNI TEK V ROMUNIJI V Predealu v Romuniji se je preteklo nedeljo vršil ob udeležbi Jugoslavije, Češkoslovaške, Avstrije in Romunije vojaški patruljni smučarski tek. Tekmovanju je prisostvovala kraljeva družina in diplomatski zbor. Proga je bila dolga 30 km, pri 15 km se je vršilo tekmovanje v streljanju. Zmagala je v obeh panogah Češkoslovaška pred trij'o, Romunijo in Jugoslavijo. DRŽAVNO PRVENSTVO V SMUČANJU JZSS razpisuje za slučaj, da bo treba mednarodne smuške tekme povsem odpovedati, smuške tekme za državno prvenstvo v sledečih disciplinah: vztrajnostna tekma na 30 km dne 8. febr.; smuški tek na 18 km in kombinirane tekme ter skoki v dneh 21. in 22. febr. Tekmovanje se vrši v slučaju ugodnih snežnih prilik v Bohinju, sicer pa tekmovanja na daljavo v Kranjski gori, v skokih pa v Dovjem - Mojstrani. Ocenjuje se vsako tekmovanje posebej, naslov državnega prvaka si pridobi tekmovalec, ki doseže od vseh teh tekem največje skupno število točk. Državni prvak prejme savezno plaketo in diplomo. Pravo starta imajo samo verificirani tekmovalci s savezno izkaznico. Prijave je poslati najkasneje do 6. febr. na Savez; prijaviti se mora s tekmovalnimi prijavnicami, sicer se smatra prijava kot neizvršena. Žrebanje za vse tekme je na predvečer vztrajnostne tekme v poslovnem lokalu razsodišča. Sklenilo se je, da se od danes dalje ne pri puste na start medklubskih tekem oni, ki nimajo savezne izkaznice o verifikaciji. Kdor take izkaznice nima, je dolžnost njegovega kluba, da pravočasno zaprosi izkaznico pri Savezti, odnosno opdsavezu. Klub, ki se tega ne bo držal, naj potem sam nosi posledice. Savezni in podsavezni delegati so dolžni pred startom, oziroma pri žrebanju pregledati izkaznice in za-braniti start vsakomur, kdor se ne more pravilno legitimirati. — Jugosl. zimsko-sportnj Savez. Hadio SMUČARSKO PRVENSTVO CSR Poročali smo že, da so se zaključila smučarska prvenstva CSR v teku na 50 in 18 km za moške ter 8 km z dame. V nedeljo se je prvenstvo končalo s skoki. Prvenstvo si je priboril v Pragi študirajoči Norvežan Sigmund Ruud, dočim je postal prvak v kombiniranem tekmovanju Barton. Skoki so se vršili v treh razredih: I. razred: 1. Ruud 49 m, 49 m (izven konkurence 50 m) 235-5 točk, 2. Barton 40 5 in 46 — 207 9, 3. Czech (Poljsku) 36 in 42 5 - 200 9, 4. Pech 36-5 in 40 — 1998, 5. Šimunek 33 5 in 42 — 1946. — II. razred: 1. Jansen (Norveška) 41 in 44T> — 204-9, 2 Maruszarz (Poljska) 41 in 42-5 — 1959, 3. Kolafik, 4. Technik, 5. B. Ne-mecky. — III- razred: 1. Palme 46-5 in 44 — 200-8, 2. Winter. Klasifikacija v kombiniranem tekmovanju (18 km in skoki): I. razred: 1. Barton 445-9, 2. Czech 427-4, 3. S. Ruud 417, 4. Lauer, 5. J. Feistauer. — II. razred: 1. Simunek 4121, 2. Jansen 372 9, 3. Maruszarz 366 9, 4. Civrny, 5. Technik, 6. O. Nemecky, 7. B. Nemecky. Ljubljana, petek, 30. januarja: 12.15 Plošče (•solistične pol ure, ouverture). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 17.30 Mladinska ura: Klavirske točke izvaja Vojka Prelovec. Slovenske narodne pesmi poje Karmen Antič. 18.30 P. dr. Roman Tominec: Naši nagrobni spomeniki in napisi. 19.00 Dr. Lovro Sušnik: Frau-ooščiua. 19.30 Tedenska razdelitev gospod, del (Krekova gospod, šola). 20.00 Vesela šahovska ura. 20.30 Koncert Radio orkestra. Ljubljana, sobota, 31. januarja: 12.45 Plošče (mešan program). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče. 17.30 Plošče. 18.00 Viktor Pirnat: V dolini gradov (okolica slovenskega Lurda). Radio orkester. 19.30 Ga. Orthaber: AnglešHnn. 20.00 Filozofija evangelijev (univ. prof. dr. Veber). 20.30 Ohcetna godba Magistrov izpod Šmare gore; kupleti (g. Bučar); Singerji na ploščah. 22.00 Časovna napoved in poročila. 22.15 Plesna glasba: Hawai-jazz. Zagreb, petek, 30. januarja: 12.20 Kuhinja. 12.30 Sneg in vreme. 12.35 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Glaisba. 18.30 Novice. 20.30 Varšava (simfonični koncert). 23.30 Novice. 22.45 Po tujih postajah. Zagreb, sobota. 31. januarja: 12.20 Kuhinja. 12.30 Sneg in vreme. 12.35 PloSče. 13.30 Novice. 17.00 Radio orkester. 18.30 Novice. 19.50 Uvod k prenosu. 20.00 Beogirad (opera). Beocrad, petek. 30. januarja: 11.25 Plošče. 12.45 Radio orkester. 13.30 Novice. 16.00 Plošče. 17.00 Kuhinja. 17.30 Po F.vropi. 19.30 Nemščina. 20.00 Narodne. 20.30 Vokalni koncert. 21.00 Komorna glasba. 22.00 Komični dueti. 21.30 Novice. 22.50 Večerni koncert. Beograd. Robota. 31. januarja: 11.25 PloSče. 12.35 Opoldanski koncert. 13 30 Novice. 16.00 Plošče. 17.00 Radio orkester. 18.00 Plošče. 19.30 Predavanje. 20.00 Novi Sad: Koncert. 22.20 Poročila. Zakoni v knjižicah: Zakon o pobijanju nelojalne konkurence 6 Din. Zakon o javnih beležnikih (notarjih) 12 Din. Zakon o glavni kontroli 10 Din. • Pravilnik o pomožnem osebju drž. prometnih ustanov 8 Din. Uprava »Jugoslovana«, Gradišče 4. Dražba avtomobila Osebni Fiat 503 se bo prodajal na prostovoljni javni dražbi v soboto, dne 31. januarja ob pol 11. url v notarski pisarni v Ribnici Nogavice, rokavice, volna in bombaž 463 najceneje in v veliki Izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana. Židovska ulica In Stari trg Gg. odvetnike, notarje in trgovce opozarjamo, da dobijo zakon o nelojalni konkurenci v upravi »Jugoslovana« — Cena Din 6-—. Stev. 190/31. Razpis Na temelju § I zakona e itkavatvemh obdliiah se r*»,>*uje pieale 1.1 r»' u ‘I.» ' »amostelui —„koa,. civBnih » m združenih zdravstvenih Prosilci naj vlože »voj« po določilih člena 11 nih iKluihenoiti dn 8 18. uredibe o alužbemem razmerju zdravnikov ■■#**"* *■ <»■ '"'"»n« •*“' f* ŽUPANSTVO OBČINE VIC, dne 27. januarja 1931. KaHura Opera in koncert ONJEGIN (Boris Popov kot gost). Gledališka uprava je povabila baritonista Popova na dvoje gostovanj. V sredo je pel naslovno vlogo v Čajkovskega operi Evgeniju Onjeginu. Popov je bil nekoč član naše opere in sem slišal o njem mnogo lepega. To, kar nam je nudil v sredo, pa je bilo tako popolno, da se mi je zdel Onjegin najlepša opera vsega našega repertoarja. Popov ima nebeško lep glas, obsežen, plemenit v vseh registrih, v vseh dinamičnih odtenkih razpolaga z dovršeno tehniko, njegovo petje poslušalca zagrabi in postavi v nek drug svet, kjer mora biti mnogo, mnogo lepše. Kultura njegovega petja je naravnost presenetljiva. Od domačih moči se je odlikovala Majdičeva kot Tatjana, Španova kot Olga prav posebno, Gostič kot Lenski in Rum-pel kot Gremin. Predstavo je vodil izvrstno dirigent Štritof. V orkestru bi ne škodilo, ako bi čelisti (mislim na sliko, ko Tatjana piše pismo) opustili pri solo-mestih pretirano poudarjanje sentimenta z glisandi in bi položili vef.jo pažnjo na čisto intonacijo. Gledališče je bilo polno, sodelujoči z gostom na čelu so bili deležni najtoplejšega odobravanja. Koncert J. Poženelove V ponedeljek je priredilo železničarsko glasbeno društvo »Sloga« svoj tretji prosvetno-glasbeni večer. Koncertne točke je izvajala domača pianistka Jadvga Poženelova, ki je pred vsakokratnim nastopom podala tudi kratko analizo skladbe ter najvažnejše o skladatelju. Spored je obsegal Bachovo tokato in fugo v d-molu v Busoni-jevi priredbi, nadalje Beethovenovo »Mesečineko sonato«, op. 27-2 in znane Schumannove sinfonič-ne etude za klavir. Dvorana je bila polna hvaležnih poslušalcev, ki jim je bil izvajani spored večinoma nov. Pianistka je opravila znatno vzgojno delo — čudim se njenemu junaštvu, da ji ni upadel pogum, ko je eedla h klavirju, ki je za izvajanje tako težkih del absolutno nezadosten. Rudi tega bi bilo krivično, ako bi jo moral presojati po ponedeljkovem efektu. Upam, da jo bomo kmalu slišali pri kakem boljšem klavirju. Spored sam se mi pa ne zdi prav srečno izbran. Ali bomo morali res noč in dan pridigati, da bi nas marsikaj bolj zanimalo kot pa n. pr. Schumann? Slavko Osterc. Naše revije Mentor, dijaški list, prinaša: Mlakttr, Spomini; dr. Savnik, Na obisku pri naši južni sosedi; Šestdesetletnica Fr. S. Finžgarja; Finžgar, O poklicu s posebnim ozirom na duhovniški poklic; Dolenc, Na valeti; Brnčič, Silvije Strahimir Kranjčevič; Smolej, Mesto ob Vltavi. Med drugim so zanimivi prispevki mladih pesnikov, literarni pomenki itd. Prosveta, glasilo poverjeništva UJU, Ljubljana, za organiziranje, prosvetnega dela učiteljstva in šole med narodom, prinaša v najnovejši številki med svojimi članki: Skala, Izobrazba — gonilna sila nacije; Jankovič, Kulturno in prosvetno nacionalno izobraževanje Jugoslovanov v Franciji; Jamnik, Prosvetno delo učiteljstva — za kmetijstvo; Sodelovanje učiteljstva v zadrugah; Rape, Ob desetletnici vojaških analfabetskih tečajev v Ljubljani; V. M., Naloge šolskega odra; Verk, Aktualne zadeve kmetijsko-nadaljevalnih šol; Zidarič, Lutkovno gledališče in narodna šola. Člankom sledi vrsta pestrega drobiža. Nai rod objavlja v svoji 4. številki na uvodnem mestu faksimile Župančičeve pesmi Kaj pra- vi ptica, Astalc črtice in pesmi so prispevali Zupanc, Kosi, Hudales, Milčinski, Vargazon, Kepa, Pirjevec itd. Posebno zanimiva je priloga za najmanjše čitatelje »Cicibanov rod«. Zvončka smo prejeli že 5. številko. Prispevali so: dr. Breznik, Rape, Gangl, Veselinovič-Rupel, Klyber-Sovre, Ossendowski-Mole, Željeznova-Ko-kul jeva itd. Zvonček ima stalno dve zanimivi rubriki: »Iz mladih peres« in »Stric Matic 8 košeni novic«. Novosti o Magajnovih Primorskih novelah. V četrtek so prinesle zagrebške »NovoBti« pod naslovom »Mlada slovenska proza, Jedan novelista Julijske Krajine, Bogomir Magajna i njegove Primorske novele« obširen, zelo toplo pisan članek o prvi knjigi mladega slovenskega pisatelja, podpisan g šifro I. M—ič. Člankar kaže veliko poznavanje in razumevanje sodobne slovenske književnosti in na duhovit način podčrtava paralelo med hrvatskim in slovenskim slovstvom, kar se tiče našega narodnega življa v Italiji. Turneja Zlatka Balokoviča po Avstraliji in Južni Afriki. Znani hrvatski violinist, ki se nahaja na turneji zelo uspešnih koncertov po Nemčiji, se bo koncem februarja odpeljal v Ameriko, od koder bo šel na umetniško turnejo po Av- straliji in Južni Afriki. Na tej poti bo obiskal med drugim otočje Fidži in Novo Zelandijo. gledališče REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Drama. Začetek ob 20. url zvečer. Petek, 80. januarja: »Serija A-flOOOOl«. Red E. Sobota, 81. januarja: »Trije vaški svetniki«. Izv. Nedelja 1. februarja ob 15. uri: »Princezka in pastirček«. Izven. — Ob 20. uri »Gospa ministrica«. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Opera Petek, 80. januarja: »Wertheir«. Red C. Sobota, 81. januarja: Zaprto. Nedelja, 1. februarja ob 15. uri: »La Masootle«. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. Ob 20. uri: »Tosoac. Gostuje ruski baritonist g. Boris Popov. Ljudska predstava po znižanih cenah. Iwen NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU Petek, 80. januarja: Zaprto. Sobota, 81. januarja ob 20. uri: »Ljubimec«. Ab. B. Premijera. Nedelja, 1. februarja ob 15. uri: »Ocigodena noč«. Kuponi. — Ob 20. uri: »Grof Lukseo-burški«. Znižane cene. Ponedeljek, 2. februarja ob 15. uri: »Prodana nevesta«. Znižane cene. — Ob 20. uri; »Gospa ministrovka«. Znižane cene. Službene objave Razglasi sodišč in sodnih oblastev E 2209/30/10. 237 Dražbeni oklic. Dne 3. marca 1931. ob devet ih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga d. o. Stojnci, vi. št. 317. Cenilna vrednost: 14.385 Din; vrednost pritikline: 90-— Din; najmanjši ponudek: 1)650— Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je Tavnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na draž-beni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ptuju, odd. I., dne 19. januarja 1931. * E 2336/30/12. 238 Dražbeni oklic. Dne 6. marca 1931. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga d. o. Rogoznica, vi. št. 124. Cenilna vrednost: 102.630 Din; najmanjši ponudek: 76.972-50 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, j priglasiti sodišču mjpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV., dne 20. januarja 1931. •jj E 6396/30—7. 232 Dražbeni oklic. Dne 2 0. marca 193 1. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 15 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Vič, vi. št. 945. Cenilna vrednost: Din 209.620; najmanjši ponudek: Din 139.746-66. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, Je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ljubljani, dne 12. januarja 1931. T 61/30-7. Uvedba postopanja za proglasitev mrtvim. Gyofi Mihael, rojen 2. marca 1868 v Kapci, pristojen v občino Dolnji Lakoš, je leta 1896. odšel v Varaždin in ni od leta 1898. o njem nobenega glasu. Ker je potemtakem smatrati, da bi nastopila zakonita domneva smrti v smislu f ,24 št. 1 odz., se uvede na prošnjo njegove zon« Gy0!i Frančiške, gospodinje v Grazu, Schmiedgasse št. 10/111, postopanje za proglasitev mrtvim ter se izda poziv, da se o pogrešanem poroča sodišču. Gy5fi Mihael se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi. Po 1. februarju 1932 bo sodišče na vnovično prošnjo določilo o proglasitvi mrtvim. Vpisi v zadružni register. Vpisale so se nastopne zadruge: 76. Sedež: Dobračeva pri Žireh. Dan vpisa: 16. januarja 1931. Besedilo: Vodovodna zadruga na Dobra-čevi pri Žireh, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Obrat in predmet: Zadruga ima namen: oskrbovati svoje člane z vodo za gospodarstvo in gospodinjstvo ter zgraditi in vzdrževati v ta namen potrebne zgradbe in naprave, predvsem vodovod. Zadružna pogodba (štatut) z dne 7. novembra 1930. Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa s trikratnim zneskom istega. Oznanila se izvršujejo po enkratnem ob-javljenju na zadružni deski in po potrebi tudi na drug način. Načelstvo obstoja iz načelnika, podnačel-nika in 5 zadružnikov. člani načelstva so: Zajec Ivan, čevljar in posestnik, Dobračevo št.58, načelnik; Zajec Matija, čevljar in posestnik, Dobračevo št. 43, podnačelnik; Potočnik Ivan, posestnik, Dobračevo št. 8, tajnik; Strlič Matej, čevljar in posestnik, Dobračevo št. 11, blagajnik; Žakelj Ivan, čevljar, Dobračevo št. 69; Grošelj Franc, čevljar, Dobračevo št. 18; Istenič Franc, čevljar in posestnik, Dobračevo št. 17. Načelstvo vodi in zastopa zadrugo in podpisuje za njo na ta način, da se podpišeta pod zadružno tvrdko po dva člana načelstva ali en član načelstva in en pooblaščenec. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 10. januarja 1931. Firm. 10/31 — Zadr. IX 232/1. * 77. Sedež: Dovje. Dan vpisa: 16. januarja 1931. Besedilo: Vodovodna zadruga na Dovjem, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Obrat in predmet: Zadruga ima namen, preskrbovati svojim članom za gospodarstvo in gospodinjstvo potrebno vodo in vzdrževati v to svrho potrebne naprave, predvsem vodovod. Zadružna pogodba (štatut) z dne 12. no- embra 1930. Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z enkratnim zneskom istega. Oznanila se izvršujejo z enkratnim oklicem pred cerkvijo na Dovjem. Načelstvo obstoji iz načelnika in 4 zadružnikov ter 2 namestnikov. Člani načelstva so: Leon Kosmač, nač.. posest., Dovje 6. Joško Serajnik, tajnik, šol. upr., Dovje 29, Janez Jakelj, blag., pos. na Dovjem 16, Joško Janša, gosp., posestnik, Dovje 23, Janez Sknnu.več, posest, na Dovjem 38. Pravico zastopati zadrugo ima načelstvo, ki podpisuje zanjo tako, da se pod zadru-žino firmo podpišeta dva člana načelstva. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 10. januarja 1931. (Firm. 12/31 — Zadr. IX 229/1.) Vpisale so seizpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah: 78. Sedež: Rateče. Dan vpisa: 14. januarja 1931. Besedilo: Kmetijsko društvo y Ratečah, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Izbriše se umrli član načelstva Petrič Matevž, vpiše pa novo izvoljeni član načelstva Petrič Janez, posestnik v Ratečah štev. 60. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 10. januarja 1931. Firm. 27 Zadr. II 14/62. * 79. Sedež: Brežice. Dan vpisa: 21. januarja 1931. Besedilo: Ljudska posojilnica v Brežicah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Prokura se je podelila Knific Francetu, tajniku v Brežicah. Vpiše se tudi na občnem zboru dne 27. novembra 1930 sklenjena sprememba pravil v §§ 6 in 17. § 6 odst. 2 se glasi odslej: >Zadružni deleži so dvojni. Glavni deleži po 100 Din (sto) ter opravilni po 10 Din (deset). Vsakemu je svobodno z dovoljenjem načelstva založiti tako glavnih kot opravilnih deležev, kolikor hoče«. § 17 se glasi odslej: »Načelstvo zastopa zadrugo z vsemi pravicami, katere mu določuje postava od 9. aprila 1873 in podpisuje v imenu zadruge na ta način, da se podpišeta pod zadružno tvrdko dva uda ali pa en ud ter zadružni pooblaščenec.« Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, odd. I., dne 21. januarja 1931. (Firm 4/31 — Zadr. III 203/11.) * 80. Sedež: Celje. Dan vpisa: 21. januarja 1931. Besedilo: Prva hrvatska Štedionica v Zagrebu, podružnica v Celju. Izbriše se član uparvnega odbora Turkovič Davorin, veleposestnik v Zagrebu. Okrožno kot trgovsko sodišče Celje, dne 21. januarja 1931. Firm. 13/31 Rg B I 37/33. Razglasi raznih uradov in oblastev T. No. 156/1. Razglas 234 o prvi javni ustni licitaciji za dobavo gramoza na drž. Trojanski cesti štev. 50 od km 110 do km 154'2, na drž. Ptujski cesti štev. 17 od km 0 0 do km 60-4 in na drž. Varaždinski cesti štev. 47 od km 93-831 do km 103.929. V smislu odloka kr. banske uprave v Ljubljani z dne 17. januarja 1931, V. No. 614/1 razpisuje tehnični razdelek sreskega načelstva v Mariboru, levi breg, na podstavi čl. 86. do 98. zakona o drž. računovodstvu z dne 6. marca 1921 in njegovih sprememb, odnosno dopolnitev, objavljenih v »Službenih novinah« z dne 16. februarja 1922, in »Pravilnika« z dne 25. novembra 1921. I. ustno licitacijo za dobavo gramoza in sicer: A) Za Trojansko cesto: 1. za progo od km 110 do km 128 v ponedeljek dne 2. marca v prostorih občinskega urada v Slov. Bistrici. Predvidena je količina gramoza 900 m’ v proračunskem znesku Din 105.000-—. Pričetek licitacije je točno ob 9. uri zjutraj. 2. Za progo od km 128 do km 154-2 v torek dne 3. marca v prostorih tehničnega razdelka v Mariboru levi breg, soba št. 51. Predvidena je količina gramoza 1.726 m® v proračunskem znesku 234.000-— Din. Pričetek licitacije je točno ob 9. uri dopoldne. B) Za Ptujsko cesto: 1. za progo od km 0-0 do km 38-0 (Pesniški most) v četrtek dne 5. marca 1931 v prostorih sreskega načelstva v Ptuju (pritličje desno). Predvidena je količina gramoza 1800 ms v proračunskem znesku Din 92.000-—. Pričetek licitacije je točno ob 9. uri zjutraj. 2. za progo od km 38 0 do km 60 4 (Most na Lipi) v petek dne 6. marca v prostorih občinskega urada v Ormožu. Predvidena je količina gramoza 735 m" v proračunskem znesku 52.000-— Din. Pričetek licitacije je točno ob 9. uri zjutraj. N C) Za Varaždinsko cesto: in sicer od km 93-931 (levi brez Mure pri Murskem Središču) do km 103-929 (drž. meja) v sredo dne 4. marca 1931 v prostorih sreskega načelstva v Dolnji Lendavi. Predvidena je količina gramoza 413 m8 v proračunskem znesku 35.945-— Din. Pričetek licitacije točno ob 10. uri dopoldne. Pojasnila glede dražbenih in dobavnih pogojev dobijo interesenti med uradnimi urami v pisarni tehničnega razdelka sreskega načelstva v Mariboru. Dobave se morajo brezpogojno izvršiti in sicer jesenskega gramoza do 30. septembra 1931., pomladanskega gramoza pa do 31. decembra 1931.' Tehnični razdelek si pridrži pravico razpisano množino v posameznih progah zvišati ali skrčiti, oziroma dobavo sploh ukiniti. Ponudniki ali njih pooblaščenci-namest-niki, ki morajo prinesti pismena pooblastila, morajo podpisati pri licitaciji izjavo, d so jim znani vsi dražben' in dobavni pogoji in da na nje v celoti pristajajo. Kavcije ni treba položiti v smislu odloka bivše gradbene direkcije v Ljubljani z dne 12. marca 1928, št. 1812, pač pa se bo odtegnila pri izplačilu zaslužka 10% varščina, ki se dobavitelju izplača šele po uspeli kolavdaciji. Nadalje je predložiti s kolkom 20-— Din opremljeno potrdilo pristojnega davčnega urada, da je ponudnik plačal vse davke do vštetega zadnjega tromesečja. Državna cestna uprava si pridrži pravico oddati dobavo gramoza brez ozira na višino 'ponujenih svot. Vsak ponudnik mora ostati v besedi 60 dni po izvršeni dražbi. Tehnični razdelek sreskega načelstva v Mariboru, dne 24. januarja 1931. Razne objave Poziv. 218-3-3 Elekt.arna na Dobrovi pri Ljubljani, r. z. z o. z., je stopila v likvidacijo in poziva upnike, da ji prijavijo svoje terjatve. Dobrova pri Ljubljani, 24. januarja 1931. Likvidacijski odbor. * 246-3-1 Poziv upnikom. Stavbena zadruga pri Devici Mariji v Polju, r. z. z o., je stopila v likvidacijo in poziva upnike, da ji prijavijo svoje event. terjatve. Devica Marija v Polju, dne 29. jan. 1931. Likvidacijski »d bor. €. M. ‘Rem.avtiu.e: 5 ‘Pot nazaj Roman (Copyright by M. Fealure Syndicate. Ponatis, tudi v izvlečku, prepovedan.) Hotel Je, da se sestavi tudi pri nas svet vojaških zaupnikov, toda ni našel mnogo razumevanja med nami. Mi nočemo ničesar več ustanavljati. Mi hočemo domov. Tja pa bomo prišli tudi tako. Končno smo izvolili tri zaupnike: Bethke, Weil in Ludvik Breyer. Weil je zahteval od Ludvika, da naj skine na-ramne znake. »Tukaj —« je dejal Ludvik utrujeno in se pobobnal po čelu. Bethke Je porinil Weil-a nazaj. »Bre-yer spada k nam,« se je odrezal na kratko. Ludvik je prišel kot vojni prostovoljec k stotniji in postal tam poročnik. On se Je tikal ne samo z nami, z Trosske-jem, Homeyer-jem, Br&ger-jem in z menoj — kar Je samoobsebl razumljivo, ker smo bili njegovi sošolci — temveč tudi s starejšimi tovariši, če ni bilo nobenega časnika v bližini. To smo znal vsi visoko ceniti. »Kaj pa Hehl?« je vprašal Weil. To vprašanje smo hitro razumeli. Hehl Je Weil-a mnogokrat mučil — nič čudno, da hoče zdaj Weil nad njim triumfirati. Nam je vseeno. Hehl je bil sicer oster, toda znal je tako naskakovati kot BlUcher ln Je bil vedno med prvimi. To pa vojak razume. »Saj ga lahko vprašaš,« pravi Bethke. »Toda takrat vzemi seboj zavojček z obvezami,« mu je svetoval Tjaden. Prišlo Je drugače. Hehl je prišel iz pisarne, ko je hotel Weil ravno notri. V roki je imel neke obrazce in je kazal na nje. »Je tako,« je dejal Maksu. Weil je začel govoriti. Ko se je dotaknil vprašanja naramnih znakov, takrat se je Hehl zdrsnil. 2e smo mislili, da bo prišlo do tepeža, toda stotnij ski poveljnik je dejal naenkrat V nemalo začudenje vseh: »Prav imate.« Potem se je obrnil proti Ludviku in mu položil roko na ramo.« Breyer, tega pač ne bodete razumeli, kaj? Moški suknjič, to je. Vse drugo je zdaj proč.« Nihče izmed nas ni rekel besede. To ni bil več Hehl, kakor smo ga poznali, tisti Hehl, ki je hodil ponoči samo s palčico v roki na stražo in je veljal za neranljivega. Zdaj je bil pred nami človek, ki sl je moral nadeti silo, da je mogel govoriti in stati. Ponoči, ko sem že spal, me je zbudilo neko šepetanje. »Ti nekaj predeš,« sem slišal reči Kosola. — »Res Je,« je odvrnil Willy. »Pojdi še ti z menoj.« Vzdignila sta se in odšla na dvorišče. Jaz sem Jima sledil. V pisarni Je bila luč, da se je moglo videti notri. Hehl je sedel pri mizi. Pred njim je ležala njegova Jitefka brez naramnih znakov. Oblečen je Imel navadni suknjič preprostega vojaka. Glavo si Je podpiral z rokami in — toda, to skoraj ni mogoče — stopil sem korak bližje — Hehl, Hehl je Jckal. »Kaj tacega,« Je šepetal Tjaden. »Proč!« je dejal Bethke in odrinil Tjadena. Pobiti mo se splazili proč. Drugo Jutro smo slišali, da se je ustrelil major sosednega polka, ko Je slišal, da je cesar pobegnil. Hehl je prišel. Siv in nepospan. Tiho je dal potrebna navodila. Potem je zopet odšel. Nam vsem je bilo čudno pri srcih. Zadnje, kar smo imeli, nam je bilo vzeto. Zgubili smo tla pod nogami. »Kakor bi bili izdani,« je mrmljal Kosole. Bila je čisto druga četa od tiste od včeraj, ki se je zbrala in odkorakala naprej. Zgubljena stotnija, zapuščena armada. Lopatice za okope krog naših pasov so ropotale pri vsakem koraku — monotono melodijo — zastonj — zastonj. Samo Ledderhose je bil vesel kot drozg. Iz svoje amerikanske zaloge je prodajal konserve in sladkor. * Naslednji večer smo prišli v Nemčijo, šele zdaj, ko nismo več čuli francoske govorice, smo začeli počasi resnično verovati v mir. Dozdaj smo naskrivaj še vedno mislili na možnost kakega povelja, s katerim nam bo zaukazano, da se moramo obrniti in iti nazaj v jarke. Vojak postane nezaupljiv napram dobremu, zato je bolje že kar od početka računati z nasprotnim. Zdaj nas je začela obvladovati neka blagodejna mrzlica. Prišli smo v neko veliko vas. Na cesti je viselo nekaj uvenelih kit cvetja. Najbrže je šlo skozi ta kraj že toliko čet, da se ni več splačalo podvzeti kaj posebnega. Zadovoljiti smo se morali pač z nekaterimi, od dežja izpranimi lepaki, iz katerih smo razbrali obledelo dobrodošlico. Ti lepaki so viseli tam okoli obrobleni s hrastovim listjem, narejenim iz zelenega papirja. Ljudje v vasi so nas komaj pogledovali, ko smo korakali mimo, tako zelo so bili že navajeni na take stvari. Za nas Je pa bilo vse novo, četudi smo zatrjevali, da se na vse požvižgamo, smo bili vendar lačni par prijaznih besedi in pogledov. Vsaj dekleta bi se mogla izpostaviti in nam pomigniti. Tjaden in Jupp sta vedno poizkušala nekatere doklicati, toda brez uspeha. Najbrže smo jim bili preveč umazani. Potem sta tudi ona dva opustila klicanje. Avto poganja letalo na jadra Na sliki vidimo, kako avto poganja letalo, da dolu dovolj začetne hitrosti za dvig. Poskuse so delali na angleškem letališču v Ilanworthu. Nemška podmornica U. C. 61 Nemška podmornica U. C. 61 je 4. avgusta 1. 1917. nasedla pri Wissantu na severni francoski obali. Posadka je takej podmornico razdejala, tedaj pa jo popravljajo francoski strokovnjaki. Izdaja tiskarna »Merkur«. Gregorinov* ulioa 23. Za tiskamo odgovarja Otmar Mihtlek. - Urednik Milan Zadnek. - Za inseratni del odgovarja avgust Ro*man — W ? Ljubljani, Letalski kapitan Lundborg Znani letalski kapitan Einar Lundborg je pri neki vaji padel z letalom vred 45 metrov globoko in se je pri padcu tako zelo poškodoval, da je kmalu nato v bolnici umrl. L. 1928. je bil član rešilne letalske ekspedicije, ki je rešiio italijanskega letalca Nobile-a in njegovo moštvo. Na sliki vidimo Lundborga pri sprejemu v Rimu leta 1929. Iz londonskega življenja Najbolj mednarodna cesta v Londonu je brez dvorna »Oxford-street<. Na enem koncu te ceste se nahaja mednarodni gostilniški del mesta, kjer dobi tudi najbolj razvajen želodec vse jedi, kar jih poznajo od Londona pa do Japonskega. Na sami cesti pa se drži prodajalna prodajalne, pa vsaka drugačna kakor druga. Na drugem koncu pa pelje cesta v sveži »Hyde-park«, ampak tako, da skoraj niti ne opaziš ne, kdaj so izginile hiše ob obeh straneh. Ravno tako nenadoma se znajdeš v parku tudi pred ljudskim govornikom (»public leader«), ki stoji na visokem stojalu in siplje silne besede nad ljudi, ki ga hočejo poslušati. Govorniki navadno kriče, kar jim dajo pljuča, in mahajo z rokami, kakor bi hoteli na mah pobiti vse svoje rfasprotnike, ki jih z besedami obdela-vajo. Tu govore indijski agitatorji, poleg njih gališki Židje, Kitajci grme proti boljševizmu in tako vse po vrsti: kar hočeš, vse slišiš v tem velikanskem parku. Policaji, ali kakor jim pravijo Londončani »bobbk-ji pa se mirno sprehajajo med množico, ki verno posluša svoje govornike, in se niti malo ne zmenijo za protidržavne govore, ki se kar pode drug za drugim. Zato pa imenujejo »Hyde-parkc tudi »varnostni ventil Londona«. Tu se ljudje lahko na-jez6 in izkašljajo, potem pa gredo vsak svojo pot in nikomur ni nič hudega zato. London pa živi naprej po svoji stari navadi. Sleparija z zrelostnimi izpričevali v Parizu Pred poldrugim letom je vzbudila v Parizu in v celi Franciji veliko senzacijo vest, da so prišli na sled veliki slepariji z »baccalaureati« (baccalaureati je naša matura ali zrelostno spričevalo). Takrat so govorili, da so razne osebe pripovedovale dijakom pred izpitom vprašanja, ki jih bodo dobivali. Vsled teh govorio je naročijo državno pravdništvo policiji, naj poizve, kaj je na tej stvari resnice. Policija je res nabrala toliko obtežilnega gradiva, da ima z zadevo že opraviti preiskovalni sodnik. Ta ja po kratki preiskavi ugotovil že več sleparij. Med drugim so dognali, da je več kandidatov res že naprej vedelo za vprašanja, ki jih bodo dobili. Neki kandidat je točno vedel; katero poglavje iz del latinskega govornika Cice-rona bo moral prestaviti na francoski jezik. Posebno mlada dekleta so natančno vedela za vprašanja, ki jih čakajo. Nekateri kandidati pa so povedali, da so vsa »zrelostna« vprašanja kupili v državni tiskarni. Na podlagi tega priznanja so ugotovili, da so morala priti zrelostna vprašanja dijakom v roke ali iz državne tiskarne ali pa iz same akademije, kjer so izmed predloženih vprašanj izbirali tista, ki so prišla za izpite v poštev. Varčevanje ali trošenje? V angleških časopisih beremo: »Če bi vsak inož in vsak fant v Angliji kupil žepni nožiček za pol krone (30 dinarjev), bi dobila angleška jeklena industrija 2,750.000 funtov (1 funt je 275 dinarjev). Če bi si vsak Anglež kupil le eno kravato za 40 Din, bi dobila galanterijska trgovina 8 milijone funtov. Če bi si vsaka angleška ženska kupila le en cenen žepni robec, bi dobila angleška tekstilna industrija 1 milijon funtov. Zato pa se skoro vsi angleški narodni gospodarji zavzemajo za to, naj ljudje ne hranijo preveč denarja, ampak naj ga po pameti tudi izdajajo. Kaj vse pošta stori! Zgodovina pošte pozna povsod slučaje, da je pošta dostavila kakšno pismo šele dolga leta potem, ko je bilo pismo oddano. Taka pisma seveda navadno nimajo za naslovljenca nobene prave vrednosti več, ker so že zastarela. Tu pa tam se pa le zgodi, da se človeku milo stori, če prebere kakšno tako staro, zakasnelo pismo, kajti včasih beremo v njih romane, kakor jih piše le življenje samo. Tako je pred leti neki gospod VVinshull v Birminghamu ponudil srce in roko mladi deklici, ki pa je ponudbo gladko odklonilo. Leto kasneje se je poročil gospod VVinshull z neko drugo žensko, svoje prve ljubezni pa po odklonitvi ni nikdar več videl. L. 1923. pa je mož umrl, dve leti kasneje pa tudi njegova prva izvoljenka, ki je ostala samica. Te dni pa je dobil Winshull-ov sin pismo s podpisom »Lillyt, kjer je bilo zapisano, »da ve (pi-salka) njej postavljeno ponudbo prav dobro ceniti in da obžaluje svojo včerajšnjo odklonitev in naslovljenec naj se le oglasi kmalu na njenem domu.« Mladi Winshull je silno debelo gledal, kaj naj to pomeni, ker ni poznal nobene »Lilly«; ko pa je pogledal na datum,* Portugalski admiral Gago Coutinho Admiral Gago Coutinho, ki je 1. 1922. preletel južni del atlantskega oceana, je povabljen, da se udeleži leta iz Lizbone v Rio de Janeiro na velikem letalu »Do X«. je kmalu spoznal, za kaj gre. Pismo je bilo namreč napisano meseca marca L 19091 Tako je bita pošta kriva, da je gospodična Lilly obsedela in ostala samica ... Mesto nageljev Nagelj, ena najlepših cvetlic, ima svojo posebno zgodovino. Za časa velike francoske' revolucije so obsojenci korakali na morišče z rdečim nageljem v gumbnici. Te nagelj o so imenovali »naglje groze« (oeillet d’ horreur). V spomin na barvo teh naglej je cesar Napoleon določil, naj se nosi red častne legije na rdečem traku. Imenitni Parižani pa še danes radi nosijo v gumbnici rdeče nagelje, ker so zelo podobni traku častne legije. Je vsaj nekaj. Gojitelji nageljev imajo eno samo veliko željo: vzgojiti rmen nagelj. Plava vrtnica in rmen nagelj — o teh sanjajo vrtnarji že stoletja. Nove vrste nagljev so silno drage. Za neko novo vrsto nageljev je plačal gospod VVinter-statter v mestu Cincinatti 20.000 dolarjev, za ameriško vrsto »aristokrat« pa je dobil goji* telj 35.000 dolarjev. Časi pa, ko so nagelje opevali pesniki, so žalibog minili. Samo na Holandskem goje še s staro ljubeznijo tulipane, blizu Berlina pa leži vas Borgsdort, kjer se peča mlado in staro z nego nageljev. Tam imajo velikanske cvetličnjake, kjer vzgoje na leto okoli poltretji milijon nageljev po najmodernejših metodah. Največ teh ljubkih cvetlic prodajo v Berlin predpustom, ko jih pokupijo ljudje na tisoče vsak večer na raznih veselicah. Napis na grobu plesalke Pred nekaj dnevi je umrla slavna ruska plesalka Ana Pavlova. Njen soprog je določil za njen nagrobni spomenik te-le besede (v iran-coščini): »O terre, ne pfese pas sur elle, Elle a si peu pesš sur toi!« (O zemlja, ne obtežuj je preveč, tudi ona je tebe tako malo obtoževala !) Ta napis ni izviren, ampak je bil napisan že na grobu neke starogrške plesalke. ZA KRATEK ČAS »Majhnih slik ne maram, ljubim pa velike slike.« »Ali ste umetnik ali kritik?« »Ne, jaz izdelujem okvirje.«