PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PR
I M O R J
     ..........
TRST, sreda, 27. lunija 1945 -Lelo I. slev, 39
Uredništvo in uprava, Piazza Carlo Goldoni st 1-1 Telefon »t. 93806, 93807, 93808. Rokopisi se ne vračajo.	Cena	2.-	Uri
V imenu demokracije
y dobi Mrtstoletne fašisttf-*• suinosti je naše ljudstvo m?d vsem nasiljem in preganja-*V«m. najbolj Hvo občutilo tiste odredbe, ki so mu jemale pravir M do tiskanja slovenskih knjig to listov ter pravico do svobod-9a zborovanja in govora. Tudi »tara Jugoslavija je svojim Mrodom omejevala te osnovne demokratične svoboščine. Ko smo oropani vseh pravic po njenem razsulu skupaj z ostalimi orati stopili v osvobodilno horde, smo se jasno zavedali, da *« obenem, ko se borimo proti 1 Mističnim okupatorjem za ob-yOj natega naroda, se borimo tMdi za pridobitev vseh pravic, ** pripadajo slehernemu svobodnemu narodu.
*• t> prvih osvobojenih pre-ki smo jih takoj ob pri-n*ha borbe iztrgali okupator-»mo začeli 'uveljavljati te telnje. Nešteto primorskih 7®*kf in fena, fantov in moč »to« gotovo od vseh dogodkov *e^ih let vojne naj-9fobije v srce vtisnjen spomin ■J® Prvi miting, na prvo svobod-zborovanje na osvobojenem na katerega so prišli to*i itevilne zasede in nevar-•tosit. Neštetih zborovanj na pohojenem ozemlju so se ude-delegati najoddalnejHh PreaeZot) nate pokrajine. Dogo-
c v *	80	mora^	mladin-
ko ki so prišli na konferenco, razbiti na poti več nemških za-
lovarU *° ^r*av°3e Celo v mesta in vasi, kjer imel sovražnik svoje postojanke »n kjer je izvajal nezasli-dn teror nad prebivalstvom, so j* **frZi pot glasniki svobodne y*Bde. V skritih sobah so se v V^rtni nevarnosti zbirali ljudje, d* slišijo evangelij resnice.
&do od tisočev, ki so bili pristni na mogočnem vipavskem zborovanju, je pozabil navdušenja primorskega ljudstva, ki je h dan pozdravilo prihod sovjet-*ke vojaške misije na štab IX. korpusa in ki je pred predstavniki anglo-ameriške vojaške ini-^ie, izrazilo zaupanje svojemu vddstvu sredi sovražnikovih, po-Hojank.
Gotovo tudi ni v zgodovini ?r*toerou večjih požrtvovalnosti * Junaštev, s katerimi je pri-orsko ljudstvo od prvih začet-na.?e borbe pa ve« (as stral-tni	in	besnega	okupa-
rai ^a terorja hlastno prebi-fo> branilo in podpiralo ter *Wo našo slovensko tiska-n°beseio.
4, e samo izdajanje tPartizan-dnevnika*, ki je izhajal najtežjimi pogoji vsak dan ta»° ga v znegu in dežju skozi in bloke kurirji in civil-*^rke raznašali po vsej Pri-- *ki in tudi v postojanke ter ,. Trst in Gorico, je čudež, ..9a je moglo ustvariti le ljud-(b, katero je bilo toliko časa in ?.ano sv°jc materine besede kt se je zaklelo za vsako ce-, priboriti si pravico do svo-9a neoviranega izražanja.
. neki vasi so mi pokazali °P Dnevnikov in ostale naše li-'Zrature, ki je bila oblita s krvjo. Mlada kurirka je padla v za-**do. Ranjena se je na pol mrt-privlekla v va« in je na do-"tnem mestu oddala s svojo
Svetovna organizacija miru ustanovljena
»Združeni narodi44 hočejo z mednarodnim prijateljstvom in gospodarskim sodelovanjem preprečiti vsako možnost nove vojne
San Francisco, 26. — Končala sta »e dva meseca neprekinjenega in trdega dela konference. Bill so položeni temelji tesnega sodelovanja narodov, ki belijo ohraniti trden, trajen in pravičen mir. Skle. njen je bil sporazum glede posebnih oblik sodelovanja, ki temelji na medsebojnem razumevanju velikih demokratičnih sil in tako jamči za hitro in popolno mobilizacijo veeh potrebnih sredstev za preprečitev napada in uklonitev napadalca. Dokument, ki ga Je konferenca, pripravila, je prežet x duhom spoštovanja suverenih pravic vseh narodov. Ko skrbi za skupen in enoten nastop v korist ohranitve miru, hkratu upošteva posebne pokrajin, ske interese določenih dežel glede dodatnih sredstev za ohranitev njihove narodne varnosti.
Listina »Združenih narodov* določa gospodarskemu in socialnemu sodelovanju narodov široko področje. Predvsem predvideva organizacijo mednarodne pomoči narodom odvisnih dežel, da bi čim prej prišla ura, ko bodo pošali popolni gospodarji svoje usode. Konferenca v San Franciscu Je v Metni meri izboljšala predlog organizacije
mednarodne varnosti, ki je bil Izdelan v Dumbarton Oaks-u. Dokončala Je, dasi ne brez notranjih trenj, zgodovinske odločitve, ki so jih na Krimu sprejeli Roosevelt, Stalin in Churchill. Izdelala j« dokument, ki daleko prekaša vse prejšnje predloge za ustvaritev trdne mednarodne organizacije. Nova mednarodna organizacija, ki so Jo pripravili v San Franciscu, naj dela v duhu resnične demolracije, ki nima nič skupnega z brezkončnim praznim govoričenjem.
Po zaslugi naporov delegacij štirih držav so bile končno vse težave premagane. Dva meseca sta bila potrebna za to mirno in intenzivno delo. Stališče Sovjetske zveze na konferenci lahko služi kot živ dokaz, kako si Sovjetska zveza želi ohraniti trajen mir in prijateljske stike z vsemi miroljubnimi narodi.. Sovjetska zveza je največ prispevala k rešitvi Človeštva pred fašističnim barbarstvom in grozotami vojne. Sovjetsko ljudstvo dobro pozna ceno miru. Velik« demokratične sile so se v trdi borbi okrepile proti smrtnemu sovražniku miru in varnosti narodov.
Smoter in organizacija »Združenih narodov44
hč
•»vjo napojene Dnevnike ter •“»‘o izdihnila.
,.Našo borbo so videli narodi, ** «o se tudi borili proti fašiz-tou. Divili so se ji in nam da-v1" zanjo vse priznanje. Danes boj končan in okupator je ^bgnan iz naše svete zemlje.
pa, s katerimi smo se ra-j °b rami borili proti vsem, ki bnsnam odtekali možnost svo-dnega zborovanja, tiska in J®, »e zdi, da so danes po-. na vse ogromne žrtve in j^vštva našega ljudstva, ki ^ Je doprineslo v skupnem bo-p ’** nam danes sami kratijo vice za katere smo ob njiho-»troni štiri leta krvaveli in Naš narod je zato razo-lQ.°n i« ne more razumeti od-*ka’ ^ odrekajo svobodo ti-kkn ihnrovan3a *rt govora, odit d’ ^ mu jemljejo to, za kar h dal svoje najboljše sinove. %/n°r® raxumeti, da mu naj-^ ‘J* sadove krvave in težke tr dilne borbe kratijo baš i0.*> hi so mu bili do sedaj v da u zavezniki. Najbolj ga boli, w*e * takimi odloki ponižuje mr°d borcev, ki uživa Sn	vsega svoboioljubne-
n<* stopnjo premaga-osovraženih zaveznikov
^munlaftlCnai partija KimllJ* olivela
*»• Kakor tovijajo sobo dv» J,°jn* obla*u v Berlinu, j« ^nu,rU9tal boPb‘ n**t0Pl|e Ko. d*i% u * PartlJ|L ®°pet Javno. I*. ®*g« n prv° Proklamacljo osntral-«ii «w7T'*k*,a odbora. Ta poltttč-*k J« bil odobren * nared-
X. — Cilji im napela. Svetovna organizacija, ki se imenuje »Združeni narodi*, bo skušala na miren način ohraniti mdr in mednarodno varnost, toda če bi bilo treba, bo uporabila tudi silo. Skušala bo tudi povečati mednarodno prijateljstvo, ki ima svoje temelje na enakosti in pravici do samoodločbe narodov. Borila se bo za dosego mednarodnega sodelovanja pri rešitvi gospodarskih, socialnih in kulturnih vprašanj vsega sveta. Spoštovala bo človeške, pravice in osnovno svobodo, ne oziraje se na plemenske, apolne, Jezikovne alt verske razlike. Člani organizacije, ki so svobodni in enakopravni, s« obvežejo, da bodo rešeevali na miren način medsebojna sporna vprašanja in ne bodo ogrožali ozemelj katerekoli države. Nova ustanova se ne bo mešala v notranje pravosodje nobene države. Toda nihče s« ne more sklicevati na tr načelo, da se Izogne ukrepom, .<1 jih bo organizacija povzela za ohranitev miru in svetovne varnosti.
II. — Pripadnost k organizaciji. Držav«, ki niso v organizaciji, bodo lahko pristopile k »Združenim narodom* pod pogojem, da ljubijo mir, da se obvežejo spoštovati ustanovno listino in hočejo Izpolniti prevzete obveznosti. Skupščina bo lahko na predlog sveta izključila člane, ki bi ponovno kršili načela ustanovne listine.
III. — Organi. Glavni organi »Združenih narodov* so: glavna skupščina, svat varnosti, svet va-ruštva, gospodarski ln socialni svet, mednarodno sodišče ln tajništvo. Kadarkoli se bo »delo potrebno, se bodo ustvarili pomožni organi.
IV. — Glavna skupščina. * Glavno skupščino bodo sestavili predstavniki držav, ki so članice organizacije. Vsaka država bo Imela v skupščini 6 predstavnikov ln pravico do enega glasu. Skupščina s« bo sešla enkrat v letu, toda skli. ccne bodo l^hko Izredne seje. Skup-Sčlna bo lahko obravnavala kakršno koli vprašanje v okviru ustanovne listine ter bo smela opozoriti na ta vprašanja države članice ln svet varnosti. Vendar im« skupščina Ic na zahtevo sveta varnosti opozarjati na vprRŠarrja varnosti, ki jih svet sam proučuj«. Skupščina bo lahko med drugim proučila načela o razorožitvi ih kontroli nad orož jem. Lahko bo stavila predlog«, da vnbudl mednarodno sodelovanje r.a političnem, socialnem, gospodarskem, kuHumem, vzgojnem ln hl-gijenskom polju.
Skupščina bo izvolila nestalne člane sveta varnosti, volilne člane sveta varstva in vse člane gospodarskega in socialnega »veta. Volila bo tudi sodnike mednarodnega sodišča. Vodila bo kontrolo nad finančnimi vprašanji organizacije.
Sklepi skupščin« o važnih vprašanjih morajo biti sprejeti s dvotretjinsko večino navzočih članov, medtem ko bo za druga vpra janJa »dostovale večina.
V. — Svet za varnost, - Ta svet Ima glavno odgovornost »a vzdrževanje varnosti ln svetovnega miru. Varnostni svet bo Stel 11 Čla nov, medi katerimi bo B stalnih: Združen« države, Velika Britanija, Sovjetska zveza, Kitajska(In Franclja. Ostali člani bodo voljeni za dobo dveh let ln pri njihovi Izbiri bodo upoštevali zemljepisni položaj ln njihov doprinos k svetovni varnosti
Odločitve svata morajo biti »prejete z večino 7 glasov, med katark mi moral« biti glAsovi vseh petih stalnih članov, To vslja za vsa vprašanja, k| »e n« nanašajo n« po stopek.
Vsak član »Združenih narodov* bo lahko prisostvoval posvetovanjem sveta, č« »e bo to svetu zdelo primerno, vendar ne bo Imel pravice glasovati.
Svet bo lahko pod pogoji, katere bo sam določil, povabil kateregakoli člana organizacije, da prisostvuje razgovorom sveta, de predstavlja sno lnmed spornih strank.
VT. — Mirna rešitev sporov. Sporni straski morate poskušati rešiti spor s pogajanji, zasliševanji, posredovanji, sporazumom, arbitražo, sodno poravnavo, ali
se obrniti na pokrajinska organizacije. Ce bi ti ukrepi ne zadostovali, se morate stranki podvreči sodbi sveta varnosti.
VII. — Rešitev sporov ki o-
grožajo mir. Svet varnosti bo moral ko bo izjavil, da predstavlja položaj grožnjo za mir, povabiti stranki, da podvzameta začasne ukrepe In preprečita poslabšanje položaja. Ce bo pdtrebno, bo moge.l svet povabiti člane organizacije, da pod vzamejo diplomatske ali srospodarske sankcije ali u krepe, kot so »varila, blokade ali druge operacije zračnic, pomorskih in kopnih sil članov »Združenih
narodov*.
Na podle gl posebnih sporazumov, ki bodo sklenjeni na pobudo sveta, bodo morala države, ki so članice sveta dati svetu pomoč in vojaška sredstva, kakor tudi dovoliti prehod. Načrte za vojaške akcije bo pripravila komisija vojaškega glavnega štaba, ki jo bodo sestavljali načelniki glavnega štaba stalnih članov sveta. Komisija ima nalogo strateškega poveljstva nad silami, ki so svetu na razpolago. Komisija bo z dovoljenjem sveta ln po posvetovanju s prizadetimi pokrajinskimi organizacijami lahko ustanovila pokrajinske pododbore. Države, ki so članice sveta, bodo mogle odbijati oborožene napade, dokler ne bo posegel vmes svet.
VIII. — Pokrajinski sporazumi in organizacije za pokrajinsko varnost jamčijo ln bodo zastavile vse sile, da se doseže mirna rešitev krajevnih sporov, če bo svet varnosti podpiral tako postopanje. Razen tega se bo svet po-služil pokrajinskih »druženj v primeru potrebo za kasenske akcije. Vendar ni nobenemu pokrajinskemu združenju dovoljeno, da podvzame na la simo pobudo kazen, ske akcije, razen one, ki bi bile naperjene proti novim napadom od strani sovražnih držav te vojne.
Mednarodni gospodarski in socialni svet
IX — Mednarodno sodelovanje na gospodarskem ln socialnem polju. — Države ki »o članice sveta, Jamčijo, da bodo posamezno ln skupno sodelovale z organizacijo, ki je bila ustvarjena »a dosego blaginje in človečanskih ciljev, ki so proglašeni v uvodu. Za dosego teh ciljev bodo morala medvladna strokovna združenja, ki se bodo bavlla z gospodarskimi, so-cljalnlmi, kulturnimi, vzgojnimi m zdravstvenimi vprašanji, navezati z organizacijo stike v obliki sporazumov, ki bodo sklenjeni na pobudo gospodarskega in socialnega sveta.
Delavnost na tem področju organizacij« bo moral nadzirati gospodarski in soelslni svet, ki bo deloval po ukazih glavne skupščine.
X. — Gospodarski ln socialni svet. — Svet, ki bo imel 18 članov, bo proučeval in poročal o vprašanjih, ki »padajo v področje njegovega delovanja, ln bo mogel predložiti predloge skupščini, članom organizacije in strokovnim združenjem. Svet bo upravičen v zvezi z vprašnnji, za katera je pristojen, predložiti skupščini načrte aa uredbe, sklicati mednarodne konferenoe (n ustanoviti kakršnokoli pomožno komisijo, ki Jo smatra za potrebno, med tem tudi komisijo za pravioe človeka, ki bo sestavila mednarodno izjavo o pravicah.
Svet bo urejal delavnost strokovnih »druženj ln irjemu bodo predložila strokovna združenja in člani organizacije poročila o akcijah, ki so Jih podvzell, da lsvrše naročila »veta ln skupščine.
Poraz pollske reakcije
Neuspeli poizkus poljsko pete kolone
Moskva, 26. Tam. »Izvestja* pišejo o sporazumu ln reorganizaciji poljske začasne vlade: Potreba organizacije na širši podlagi se je pokazala, kot posledic« osvoboditve vsega poljskega ozemlja po Rdeči armadi. To je zahtevalo strnitev vkeh demokratičnih sil Poljske o-koll njene vlade, ustvaritev simo osnove kakor j« bila mogoča pred osvoboditvijo zapadnth delov Poljske. Sedanja začasna vlada je vztrajno delala z« obnovo poljske države na trdnih demokratičnih o-snoveh. Njena zgodovinska zasluga J«, da Je dokazale svojo sposobnost, »družiti poljski narod ter s tem omogočila združitev vseh poljskih demokratičnih sil. Začasna poljska vlada J« prijateljsko razpoložen* nnpram Sovjetski zvezi in Je bila obenem pripravljena, da se bori proti nemškim fašistom.
Notranja ln zunanja politika po Ijske začasne vlade odgovarja vsem temeljnim življensktm Interesom poljskega naroda m Je dosegla narodno edinstvo kljub vsem spletkam reakcionarjev. To edinstvo j« poljski narod potreboval bolj kot ise drugo. Poljski reakcionarji, niso oklevali spraviti krvavečo Poljsko v bratomorno državljansko vojno, ker je to »lužilo njihovim sebičnim ciljem. Niso pomišljali, ko »o povz ročlli mednarodne zapletljaj« in o-grožeil delo za mir ter zahrbtno napadali gostoljubnost velikih zmagovitih sil.
Moskovska razprava Je popolnoma razkrinkala zločinsko pollt!‘.o poljske retkelje. Osvetlila Js resnično delavnost poljsks begunske vlad« v Londonu, ki j* lm«l* namen, povzročiti mednarodno sovraštvo ln mršnjo. Mednarodna desldentska klika Je skušala »brati vse protlljud-sk« kroge ln Ustanoviti *ktlv*n tolovajski blok proti demokraciji, pro ti miru, proti Sovjetski zvezi. A-
gentje poljske reakcije so igrali vlogo pete kolone v notranjosti Polj' ske. Razkrinkanj« spletk poljske reakcije na moskovski sodni obravnavi je pripomoglo k utrditvi vseh poljskih demokratičnih sil. Poljska zgodovina je neizpodbitno dokazala da Poljska more obstojati kot močna ln neodvisna država le pod pogojem, če je demokratična, da žl-v. v prijateljstvu s ostalimi slovanskimi narodi, predvsem s Sovjetsko zvezo.
Sestava nove poljske vlade pomeni, da so se združile vse resnično domoljubne poljske sile ln da poljska reakcija postaja vedno bolj o-eamljena. Ničesar več rre opravičuje nadaljnega obstoja poljske vlade v Londonu. Krimska konferenca Je določila, da bo po uptznovitvl enotne začasne poljske vlade ukinjena takozvarra poljska vlada v Londonu. Vlada Sovjetsko zveze že vzdržuje diplomatske zveze s sedanjo začasno poljsko vlado. Vladi Velike Britanije in Združenih ameriških držav bosta priznali novo začasno poljsko vlado. Gospodje Racz-kievvlcz, Arolazeivskl ln drugi so spoznali, da se bo to »godilo ln »e sedaj ne sramujejo njbenlh sredstev ter niti danes ne nehajo s svojimi izzivanji. Toda poraz poljske reakcije Je dejstvo. Proti združitvi v*eh poljskih demokratičnih sil tudi divjanje poljske reakcije ne mori biti več nevarno. Poljski ultra-reskcionarjl ne morejo več s ljo Jim izzivanjem sabotirati uvedbe miru med narodL
Nova poljska država bo ilvela v miru In prijateljstvu s drugimi narodi ln bo korakala skupaj u svojimi slovanskimi brati, v pni vr«H z veliko Sovjetsko zvezo, Ustvaritev nov« poljsks vlade Je velik korak. Vsi prijatelji demokracije, vsi pilja-teljl Poljske se morajo tega veseliti.
Svet se bo sestal, kadar bo to potrebno.
Njegove odločitve bodo sprejete z navadno večino glafov.
XI. — Izjava o odvisnih ozemljih. — Vsi člani organizacije, ki upravljajo odvisna ozemlja :n pri-poznavajo važnost interesov prebivalstva v teh področjih, obljubljajo, da bodo:
1. Zagotavile napredek prebivalstva na političnem, gospodarskem, socialnem in vzgojnem polju in ga ščitile pred zlorabami.
2. Podpirale pričetek samovlade, upoštevale politična stremljenja prebivalstva ln mu pomagale pri razvoju njegovih, svobodnih političnih ustanov, upoštevajoč posebne okoliščine, v katerih se nahaja posamezno poaročje in njegovo pre bivalstvo ter različne stopnje civilizacije, ki jih je prebivalstvo doseglo.
3. Sodelovale, proučevale in pod-vzele druge ukrepe za izboljšanje življenjskih pogojev prebivalstva.
4. Predložile glavnemu tajniku svetovne organizacije statistične in tehnične podatke o socialnih, gospodarskih in kulturnih pogojih na področjih, ki niso obsežene v siste mu varuštva.
Sistem mednarodnega varuitva
XII. — Sistem mednarodnega varuštva, — Odvisna ozemlja bodo marala biti podvržena sistemu varuštva v »oglasju s posameznimi sporazumi, katere bodo prizadete države kasneje sklenile, Ozemlja, ki morajo biti podvržena temu siste-
mu, so ozemlja, ki se nahajajo sedaj pod mandatom, ozemlja, ki bi mogla biti odvzeta državam, ki so bile v sedanji vojni sovražniki in druga odvisna področja, ki bi jih države, ki jih sedaj upravljajo prostovoljno podvrgle temu sistemu.
Temeljni namen tega sistema je, doseči blaginjo ljudstev, ki so pod varuitvom, in jim pomagati pri dosegi samovlade ln neodvisnosti, ki je v skladu s položajem vsakega ozemlja, z voljo njegovega prebivalstva in u pogoji posebnega sporazuma o varuštvu. Drugi temeljni namen je pomagati do ugleda človečanskim pravicam in temeljnim svoboščinam ter odstraniti vse nesporazume.
Sporazum o varuštvu bo določal razen pogojev, pod katerimi bodo upravljali področje, ki je pod va-ruštvom, tudi upravno oblast, ki to bo lahko predstavljal eden ali več članov «Združenih narodov*.
Na podlagi posebnega sporazuma bodo lahko narod; svetovne organizacije ozemlje, ki je pod varuštvom, ali del ozemlja označili kot atrate ško.
V zvezi s tem bo mogel svet varnosti uporabljati svet za varuštvo za izvrševanje političnih namenov ln blaginje, ki sl jih nalaga sistem.
XIII. — Svet za varuštvo. — Svet za varuštvo bo sestavljen iz enakega števila držav, ki upravljajo področja, ki so pod varuštvom, ir držav, ki takšnih področij ne upravljajo.
Petim stalnim članom »veta var-ntsti je zagotovljeno predstavništvo pri svetu za varuštvo, naj sl bo kategorija, kateri pripadajo, katerakoli.
Oblast, ki upravlja področje, ki rrl strateško in j« postavljeno ped varuštvo, bo podala skupščini letno poročilo o Izboljšanju življenjskih pogojev, ki se Je izvršilo na tem področju, na osnovi vprašalne pole, katero bo sestavil sv«t.
IZ SOVJETSKE ZVEZE
Taborišče smrti v Sobiboru
Moskva, 26. Tass. — Kapetan Aleksander Pečerski, ki je ponovno stopil v službo Rdeče armade, je dobro znan kot voditelj upora v hitlerjevskem taborišču smrti v Sobiboru, kamor je prišel leta IMS. Pečerski je rojen v Rostovu na Donu in igralec po poklicu. Vpoklican je bil v armado kot rezervni oficir že prvega dne vojne. Oktobra 1941. se je znašel v tesnem kotlu v bližini Smolenska in ujet Nalezel se je pegavca in ga preživel kakor po čudežu, kajti Nemci so streljali vse obolele na pegavcu. Uspelo mu je, da jim je prikril svoje resnično stanje. Maja 1942. je Pečerski poskušal pobegniti, toda bil je ujet še istega dne s štirimi drugimi u-bežnikt. Vsi so bili poslani v »disciplinski oddelek* in pozneje v taborišče smrti v Sobibor, na o-zemlju Poljske. Dospel je tja po dveh letih ujetništva med 6000 ujetnikov, oficirjev in vojakov Rdeče armade. 520 od njih so hltlerjanci zastrupili s plinom ln njihova trupla zaigali. ostali so morali delati. Počasi je v Pečerskem zorel na-
črt o uporu in pričel je delati priprave za njegovo izvedbo. Upor je izbruhnil z ubojem direktorja Gat-zinger-ja, komandanta taborišča, stražarja Mlchel-a in drugih, skupno 12 oficirjev v krojaški in čevljarski delavnici, kjer je delal Pečerski s tovariši. Pečerski in tovariši so pretrgali telefonske zveze in zaprli vse izhode. Nato se je na dogovorjeni znak dvignilo k u-poru 600 ujetnikov. Stražarji, ki so jih poskušali potisniti nazaj v barake, so bili ubiti. Uporniki so vzeli njihovo orožje, prerezali žice, ki so obdajale taborišče, in so pod strojniškim ognjem iz stražarskih stolpov pobegnili iz taborišča skozi Minska polja v gozdove. Okoli 200 ujetnikov so raztrgale mine. ostali so dosegli gozdove, ki eo jih Nemci kmalu obkolili. Nemška letala so obstreljevala gozd s strojniškim ognjem. Samo 50 raoS je ostalo živih. Po dolgem tavanju po poljskih cestah in gozdovih so srečali partizanski odred, v katerega vrstah eo se borili proti Nemcem do prihod« Rdeče armade.
Junak general Berzerin
Moskva, 26. Tass. — Tisk je priobčil sledečo p osmrtnico podpisano od maršala Zukova in skupine generalov Rdeče armade: Dne 16. Junija je umrl, izvršujoč svojo dolžnost za posledicami avtomobilske nesreče poveljnik 15. udarne armade in vojaški guverner Berlina, junak Sovjetske zvoze, generalni polkovnik Nikolaj Berzerin.
Prehodil je težko pot od navadnega vojaka Rdeče armade do ge-
VA*ASVVVWVWWA
Stavkali smo v obrambo demokratičnih pravic
Izjave triaikih delavcev o stavki
Včerajšn« stavka v Trstu Je še enkrat potrdila, da Tifcačani ljubijo nad vse svojo svobodno izvoljeno civilno upravo. Vsako bitje ima svoj način in svoja sredstva za obrambo če j« napadeno, tako tudi človek. Solidarnost in visoka zavest tržačanov, je včeraj s svojo splošno stavko dobila svoj pečat. Vsi sloji demokratičnega Trsta so s svojipi edinstvenim nastopom zopet dokazali in protestirali proti nameram in meram, ki jih zavzema zavezniška upiava napitim civilni oblasti, ki jo je tržaško ljudstvo svobodno in demokratično izvolilo. Ljudstvo se s pravico sprašuje kam ga bo to privedlo, če se bodo kršila osnovna demokratična pravila, za katera se js borilo cela štiri leta ln za katera so »e borili tudi zavezniški vojaki.
Delavci ladjedelnic« Sv. Marka So me prav navdušeno sprejeli, ko sem jih zaprosil, da mi dajo svoja mišljenja o vžerajšnl splošni protestni stavki. Tovariš 8. L. Je dejal o včerajšnji protestni stavki sl«, deče:
Dočakali smo, da »e nas zopet preganja in tiK na skrajna sredstva obrambe — na stavke. V»« delov-»two Je vznemirjeno, ruii nam S« vse to, kar »mo zgradili za časa pranre narodne demokracije. Poudarjam, da smatram narodno demokracijo samo tisto, ki nam Je dala svobodo do razvoja in samoodločbe. Mi »mo »e odločili za Titovo demokracijo, ker Je resnična in nam mi vsilovala star s fašistične institucije in zakone preteklosti».
Tovariš Z. A, pa je nadaljeval:
*CoM so hudi; vsak se bori za svojo pravico, za svoj obstanek, za boljše Hvljenje. Po BS letih trpljenja, socialnega in narodnega tlačenja »mo ** skupaj z Jugoslovansko armado v tthkl borbi priborili svobodo. Tzbrali smo si oblast po svoji volji in zdaj vidite, nam se le krajšajo pridobitve, ki so bile s krvjo in pomočjo Titove armade priborjene. Zopet se nam je pričelo kratiti naše pravioe. Stavkali smo; ker smatramo, da Je naša doMnost, da ves svet zve, kdo nas siH k tem odločnim korakom. Bodite prepričani, mi ne mislimo zlepa odstopiti od naših tetko priborjenih pravio in mi nočemo tega, kar nam drugi hočejo v»iWK. Belo »o aktivni razni politični špekulanti in rrhhoio-narji, da M nas razmajali in <*«-moralizirali».
Ob zaključku svoje izjave pa Je dejal:
»Sfoufco in bratsko sodelovanje ter resno razumevanje nastalega poloiaja Je preblvalsUx> ■ Trsta in njegove pkoiioe brez razlike narodnosti s svojo stavko resno opozorilo svetovno demokratično Javnost, da se te enkrat preneha z metodami preteklosti.
In res, 25. junij bo šel v zgodovino kot dan borbe za demokratični ln avtonomni Trst, ker so prebival-ot tega mesta odločno ln Jasno spregovorili, d* »o samo oni sami tisti, ki »o poklicani, da sl uredijo svojo notranjo ureditev ln samo-
odločbo po svojem prepričanju. | raznih delavnicah pišejo prote&t-Tovarlš V. A. delavec ladjedel- na pisma, naslovljena na gospoda nice mi pravi:	I predsednika biitmske vlade in
»Nikoli se nisem zamimel za po- I predsednika severeameriških dr-
nerala, od pristaniškega delavca do armadnega poveljnika.
Berzerin je dokazal svoje vojaške sposobnosti v bitkah pri Kazenskem jezeru, kjer je bil poveljnik pešadijske divizije. Svoje vojaške sposobnosti je dokazal tudi kot armadni poveljnik z zmagovitimi in uspešnimi operacijami na vsej sov-jetsko-nemški fronti. Njegovo ime je bilo obdano z lovorikami slave v uspešnem obkolitvenem manevru ter uničenju nemške armadne skupine v Kišinevu. Njegov« čete so se borile na d«lgi poti od Visltule do Berlina. Bile so prve, ki so vdrle v prestolnico nemškega fašizma. V usodnih dneh napada na Berlin si je njogova armada pridobila ne-venljivo slavo ln je igrala odločilno vlogo pri zavzetju nacističnega glavnega mesta.
Cete armadnega generala Berae-rina so bile večkrat imenovane v dnevnih poveljih vrhovnega poveljnika, maršala Stalina. Sovjetska vlada je ponovno odlikovala
Hthko in zdaj Sele vidim, da je to ' iav Trumana. Vsebina teh pisem js bila moja napaka. Kajti danes sem ] protest proti postopanju zavezniš-spregledal, da se ljudska volja ne • ke vojaške uprave, ki ukinja in na. upoštevat, pa naj »i bodi še tako I stopa proti izvoljenim civilnim ob-upravičena. Vsak trgovec ceni svo- lastem. Naša delavnica je enotna
generala Berzerlna z visokimi redi
Je blago tn gleda na svoj dobiček. Zdi ss mi, da smo tudi mi Trkača-ni postati neke vrste dobiček za katerega se trgajo razni nepokhca. ni sodniki. Poglejte vi samo ljudske obraze v našem mostni Iz njih berete samo gnev in razočaranje. Včeraj so mirovale kavarne, Kino, gledališča, z eno besedo: vse delo Je počivate in 1zraHalo svoj ogorčeni protest, ker »o v nevarnosti vse pridobiti« in žrtvo za skupno stvar so za nas bOs zaman. Cisto resno vam povem; ne morem razumeti te zavezniške demokracije, ki noče upoštevati volje preteine večine in nam vsiljuje stvari, ki smo jih odvrgli ob samem porazu fašizma. Mi se danes vendar nahajamo v Evropi in nismo v Indiji ter smatramo vsako prisiljevanje za neha), kar ne odgovarja ogromni večini, za sovra&no akoijo ki je naperjena proti demokraciji in ljudskim interesom sploh. Namesto, da s« rešujejo pereči gospodarski in prehrambeni problemi; se tuzs danes muči z vprašanji, ki smo Jih mA Tržačani rešili že pred prihodom zaveznikov z našo splošno narodno vztajo.
Za tem pa nadaljuje:
»Vaš protesta iw ogorčenja mtd delavci se širi »n delavci sami v
kot en mol. S000 nas Je in med nami se Je skovalo edinstvo in ni sile, ki bi nas razedinila*, tako jz zaključil tovariš Albert.
V prosti luki mi j« delavec K. M. dejal:
»Vsi smo bi U navdušeni za stavko, kajti to je bilo pravo merilo zavednosti vseh demokratičnih sil. Pri ukinitvi, Idi Je namenjena tržaškemu prebivalstvu, so vsi pokazali izraz ogorčenja. Pri nas Je vse delo počivalo sto odstotno. Veste, ljudstvo Js vzljubilo svojo civilno oblast, kajti jugoslovanska uprava nam Je dala ved kot vse druge do sedaj. Ljudstvg jo oeni, ker so si kot reveži utrgali od svojih ust in dali nam. Mi smo ponosni na Titove ljudi in nikoli jih ne bomo poza. biU, ker so nam oni dokaz, da na svetu še obstojajo ljudje, ki imajo uuvstva in srce ter smisel za pravo demokracijo».
V seh delavnicah pripovedujejo delavci o spleflcah reakcije, ki skuša z vso silo in iz vseh koncev in krajev sveta, razbiti italijansko-Slovensko bratstvo in zanesti val šovinizma in nacionalizma. Zaman so vsi poizkusi teh reakcionarnih klik ln edinstvo Tržačanov se J« skovalo v vroči ln hudi borbi in tako edinstvo Je nerazdružljlvo.
in mu je podelila naslov Junaka Sovjetske zveze. Odlikovan Je bil z Leninovim redom, z dvema redoma Rdeče zastave, z redi Suvorova prve ln druge stopnje, z redom Ku-tuzova ln Bogdana Hmelnickija prve stopnje, z redom Rdeče zvezde in kolajno dvajsete obletnice Rdeče armade.
Po zavzetju Berlina Je bil general Berzerin imenovan za povelj-, nika mesta, kjer je vršil obeežno delo zagotovitve miru, reda in u-ravnavanja v normalno življenje. Globoko vdan stvari Lenina In Stalina, spreten general, pogumen v bitkah in ljubljen pri svojih četah, mo% visoke kulture, pameten in prevdaren, Je Berzerin užival glo-bok<f spoštovanje sovjetskega naroda In Rdeče armad«.
Vsi smo bili istih misli
Milje, 25. — Delavci iz Milj, ki so se udeležili stavke stoodstotno, so dali o stavki sledeče Izjave:
»Mi ne bomo nikdar dopustili, da bi se nam po tolikih žrtvah ln takem nečloveškem preganjanju in kratenju naših pravic še usiljevalo kakršnekoli noVe oblasti. Ml smo že Izvolili oblast, to je, naše delavske sindikate in notranje odbore. Te priznamo, ker oni razumejo naš položaj, vedo, kje je treba zagrabiti. Ne bomo pa nikdar priznali kake lažne demokracije, ki zadnje čase na prav fašistični način posega v vse naše ustanove in gre preko vsega. Dosti izmed nas se je borilo v gozdovih za te pravice. Najboljši, kar smo jih imeli, so padii ln prelili kri zato, da smo mi v prvih dn«h osvoboditve Trsta iz strani vsega delavstva ln Titove armade res zadihali zrak svobode. Ce ke govorimo o tem, kdo Ima pravico, da o Trstu govori, potem smo to ml, ki smo za svobodo in uničenje fašizma pri nas največ žrtvovali.
Včeraj nas je vprašal zdravnik, ali naj tudi on stavka. Pa smo to vprašanj« sporočili bolnikom delavcem. V«š tovariš, kaj so bolniki odgovorili
»Kar stavka naj še zdravnik, naj svet Izve, da smo vsi kot eden. Dosti slabšega bi nam radi naprtili na ramena, kot J« naša bolezen, zato kar v stavko še zdravnik. Naj
bo to skupen protest nas vseh proti čudnemu postopanju zavezniške o-blasti.*
'Vprašal si, kako Je prišlo do stavke. Ml vsi, kar nas dela tu, smo že nekaj dni čutili nekaj težkega v ozračju. Dan za dan so prihajala nova poročila o ravnanju zavezniške oblasti. Ko se je pa izvedelo o razpustu naše Narodne zaščite, ki nas je ščitila pred fašističnimi nasilniki in katere smo postavili mi, ker je sestavljena iz naših vrst, je bilo dovolj. Kar samo je prišlo v nas; vsi naenkrat smo bili istih misli. Zato so Milje včeraj mirovale. Bil Je to molčeč protest, ki je segal daleč. Bil je mogočen protesten molk tiste’sile, ki je zlomila In zdrobila oklopno in mehanizirano nemško armado.
Totalna mobilizacija na Japonskem
London, 25. Reuter. — Japonska vlada Je storila ukrepe za naglo totalno mobilizacijo Japonskega naroda. Admiral Bruce Fraser, vrhovni poveljnik britanske tihomorske mornarice je izjavil, da vojna na Pacifiku poteka hitreje, kakor bi kdo mislil. Japonska pomorska sila v vzhodni Indiji Je skoro popolnoma uničena. Kljub temu tokijski radio vzpodbuja japonsko ljudstvo k večjim naporom.
Proslavo britansko-sovjetske zmage
London, 26. Tass. Dne 23. junija se je zbralo preko 6000 ljudi na Zborovanju Alberthalll v Londonu, da proslavi brltansko-sovjeteko zmago. Zborovanje J« pripravil narodni odbor za britansko-eovjetsko zvezo. Zborovanja so a« udeležili sovjetski veleposlanik Gusev, skupina generalov in oficirjev Rdeče Armade, zastopniki diplomatskih in Javnih organizacij združenih narodov. V uvodnem govoru je Oyler-Wa-terhouse, predsednik narodnega odbora britansko sovjetske zveze dejal: »Naša naloga v britansko-scv-jetskem prijateljskem, gibanju še. ni končana. Naša zmaga še ni lzvo-jevana. Srečujemo težave v naši borbi za utrditev »tikov arrgleško-sovjetskega prijateljstva v mirnem času. Odbijamo Izbiro med prijateljstvom c Rusijo na eni strani ln Združenimi državami Amerike na drugi strani. Izbrali smo obe*.
Ko J« povdaril, da »o močne verige, sidro prijateljstva in trajen mir budni čuvarji preprostega ljudstva, Je Waterhou» dejal: »Velika nevarnost za nas leži v umetno ustvarjenem nesporazumu ln širjenju protisovjetskih govoric določene skupine ljudi. Velika Britanija mora govoriti odkrito z ZSSR in enako je potrebno za ZSSR, da govori z nami odkrito. Sedaj v volilnih dneh bo britansko ljudstvo Izbralo novo vlado. Voditelji se lahko menjajo, toda prijateljstvo med ljudstvi ostane trajno*.
Kratke pozdravne govore v čast zveze za angleško-sovjetako prijateljstvo sta Imela polkovnik Valter Elliset, predsednik parlamentarne delegacije, ki Je obiskala ZSSR, ln Jarman, glavni tajnik zveze mornarjev. Zborovanje »e Je končalo s koncertom, na katerem je Igrala londonska filharmonija pod taktirko Coates-a lfi Flstoularlza in kjer je pelo 11 Zborov. Prvič je bila Izvajana v Angliji Gilerjcva uvertura is opere »Prijateljstvo ljudstev*. Zbor Je pel popularne sovjetske pd-ami.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2 —
27. junija 194
Naša mladina-avantgarda
novega časa
Ljubljana danes odmeva od veselih pesmi mladih sre. Vsa Je v cvetju in zastavah. Ulioe so prepredene z dolgimi vrvmi, na katerih visi zastavica pri zastavici. Zdi se ti, kot da se nahajaš v velikanskem cvetličnjaku. Po cestah hodijo skupine veselih mladincev in mladine ter naših najmlajših, Titovih pionirčkov. Zbrali so se iz vseh krajev Slovenije, prihiteli so celo iz Koroške, delegati iz vseh krajev Jugoslavije, Italije itd. Danes praz nuje naša mladina največji praznik. V Ljubljani, svodobni po štirih letih trpljenja, se vrši II. kongres Zveze Slovenske mladine.
Predsednik slovenske Narodne vlade tovariš Boris Kidrič je dejal v svojem govoru, ki ga je imel kongresu: »Na vseh propriščih našega življenja se predvsem zanašamo ravno na mlado pokoljenje*.
Res je. Danes po dokončni osvoboditvi naše domovine lahko s ponosom gledamo na delo, ki ga je izvršila naša mladina skozi vsa leta težke borbe. Prva je bila, ki se
odzvala klicu v borbo in odšla v gozdove. Videla je, da bo trpela, vedela Je, da mora partizan v gozdovih mnogokrat stradati, da nima mnogokrat česa obuti, da od dneva, ko greš v gozdove ni več nad teboj prijazne strehe domače hiše, niti ne zakurjene sobe in tople postelje. Vse to je naša mladina dobro vedela in prav zato se je že z večjo vnemo odločila, samo da reši svojo domovino. Streha je bila košata smreka in mehka postelja poletni mah, pozimi pa sneg. Ni bilo trpljenja, ki b. omajalo zavednost mladincev. Dejali so: »Kaj trpljenje, ali je sploh mogoče večje trpljenje kot gledati domovino, kako trpi pod jarmom fašizma, gledati m'rno, kako hočejo napraviti fašisti iz nas hlapce*.
Padali so, umirali so za svobodo. Dan na dan so rasle nove gomile talcev. Cvetovi slovenske mladine so trohneli v zemlji, ki je bila že
ga dne odpeljali na strelišče. Njena zadnja beseda je bila: »Živel SKOJ, živela slovenska mladina!*.
Po mestih so noč za nočjo po ulicah hodile patrole s čeladami na glavah in na strel pripravljenimi puškami, plašno se ozirajoč, odkod bo počilo. Jutro za jutrom so pre klinjali »bandite*. Cez dan so brisali napise na hišah, toda že drugo jutro so bili novi: »Živel Tito, smrt fašizmu* itd. Tistih pa, ki so pisali, ni bilo nikjer,- Za fašiste so bili kvečjem duhovi. Mi smo vedeli, kdo so. Bili so naši hrabri mladinci. Tisti naši neuklonl jivi mladinci, ki so vedno znova našli način, da so pokazali okupatorju, kako ga sovražijo.
Tudi naši najmlajši niso mirovali. Pomagali so, kjerkoli so mogli, bili so kurirji in obveščevalci. Zbirali so hrano in municijo ter jo nosili partizanom. V letu 1943 sem šel slučajno skozi gozd ob neki vasi na Dolenjskem. Sredi gozda me je ne-
šče Nemcev in Jih prijavili partizanom, ki so jih potem ujeli. Pridni so naši pionirčki. V šoli hočejo biti vedno prvi, v prostem času pa najraje pomagajo starišem.
Tudi po osvoboditvi mladina ni prenehala z delom. Nasprotno, vse svoje moči je še podvojila. Danes sodeluje mladina povsod tam, kjer se pokaže potreba. Sodeluje pri utrjevanju naše oblasti, pri delu za obnobo in pri političnih organizacijah. Veliko število mladink se je udeležilo in se še udeležuje raz nih političnih in drugih tečajev. Mladina sedaj ustanavlja svoje mladinske domove, čitalnice, pevska društva, fizkulturna društva, predvsem ustanavlja delovne čete, da lahko čim bolj načrtno pcimaga pri delu na polju in pri obnovi. Lep primer marljive delavnosti je naša primorska mladina, ki je posebno povečala svojo delavnost v času predkongr3nega tekmovanja.
V naslednjem prinašamo rrekate
Manifestacija primorske mladine
Ob priliki II. kongresa 55SM so se žbrale v Postojni vrste primorske m.adlne. Vsaka krajevna zveza je
manifestirala pod svojo zastavo. Protestnemu zborovanju so se pridružili tudi starejši ljudje, ker vsi čutijo, da je Primorska slovenska in jugoslovanska. Navdušenje je prikipelo do viška, ko se je prikazal na balkonu sodišča častnik ruske delegacije.
Zastave so se dvignile in Iz vseh ust je zadonel en sam vzklik: Živela Rdeča armada!
Postojna je danes pokazala s svojo manifestacijo ogorčenje nad krivicami, ki se gode bratom onstran demarkacijske črte.
Ruski delegat tovariš inženir Ki-
rilov Je množici Izročil pozdrave ruskega naroda in jih pozval k enotnosti. Nadalje Je govoril o požrtvovalnosti ruskih žena in mladine. Poudaril je tudi pomen jugo slcvansko-sovjetskega sodelovanja.
z Skrb za italijansko manjšino v Istri
Beograd, 25. Tanjug. — Vlada federalne Hrvaške posveča veliko pozornost italijanski manjšini na Reki, v Istri in Zadru. V začetku meseca junija, komaj mesec dni po osvoboditvi, je bilo na Relcl odprto 9 italijanskih osnovnih šol. Sole vodijo upravitelji italijanske narodnosti. Tudi vsi učitelji so Italijani. Poleg tega so bile na Reki odprte tri nižje in dve višji srednji šoli.
V,V.*.V.-.V.V.V.W.W.V..W.V.’.V.V.V.W.V.V.V.V
Bratstvo v delanjih
Slovensko podeželje vabi tržaško deco na počitnice
-*. v ; v' : -•
mm -s /	-	m	,	$
nad orna ustavil otročji glasek: »Stoj!* Obstal sem kot prikovan. Tedaj se je prikazala izza debele smreke najprej lesena cev brzo-
prepojena b krvjo tolikih črtev. T-; strelke, nato še kuštrava glavica stočasno pa so vrste borcev čedalje i pionirčka. Premeril me je od r.og bolj jeklenele. Udarna sila se je j do glave, nato zahteval prepustnico, večala. Mladina po vaseh in mestih j Rad. ali nerad, pokazati sem je mo-se je organizirala v svojo protifa- j ral. Toda očivldno ni bi’ zadovoljen,
šistično zvezo. Mladinci In mladinke so se zbirali večer za večerom na sestanke, kjer so študirali, debatirali in delali načrte, na kakšen načim bi čimveč doprinesli k zmagi. Nikoli ne bom pozabil mladink
ker je zahteval, naj dvignem roke in grem z njim k komandantu. Ponosno je korakal mali koštrunček z«, menoj z naperjeno brzostrelko. Kmalu sva prišla do skupine 12 pionirčkov, katerim je komisar rav.
Zofke in Tončke, ki sta sami skozi no bral njihovo glasilo »Pionir*. Ob-
vso zimo brez mila prali vsak teden perilo 60 borcev. Roke so jima zmrznile, toda odnehali nista. Ali pa junaške mladinke Marice Mavsar, ki so jo vlačili fašisti iz zapora in Jo pretepali in mučili, toda svojih tovarišev ni izdala. Iz nekdaj zdrave mladinke, iz katere je kar žarela mladost, je postala po nekaj mesecih kot smrt bleda, iz-
kolili so me in moral sem jim pripovedovati. Pozneje smo postali največji prijatelji. Sami so Sli in poiskali v gozdu skrivališče dezerterjev ter ga prijavili Narodni Zaščiti. Hodili so tik pred postojanke in pazili, kdaj bodo šle iz nje patrole. Potom so tekli po bližnjicah, da obveste partizane.
Se zadnjič somi bral, da so štirje
mučena žrtev, dokler je niso neke- jjlonirčki našli pri Tržiču skrivali
re "rezultate, ki jih je dosegla mladina goričkega okrožja. Podatki še vedno niso popolni.
Komenski okraj ,1e med drugim nabral 81 kosov zlata, katerega so sedaj s delegati poslali v Ljubljano kot dar domovini. Iz Vipavskega nimamo podatkov, vemo pa, da tudi ta dečela ni zaostajala za drugimi. Nabiralna akcija v denarju znaša 54.665 lir, od teh je samo Gorica nabrala 33.665 lir. Na Kobariškem je mladina iz lastne inclati-v* nabrala še 1.6,000 lir. Samo v goričkem okrožju je organiziranih od 13.000 mladincev in mladink ‘9.500.
Za H. konvte,- ZčSM, ki je v Ljubljani, je mladina poslala mnogo darov, med drugim krasno izdelan miniaturni zrakoplov iz nlkla maršalu Titu kot, dar briške mladine,
Dnevno prihajajo nova vabila tržaškim otrokom za počitniške kolonije.
Istega dne, ko je tržaško delavstvo preplavilo ulice svojega mesta in izpričalo kam naj po ljudski volji pripada Trst, so dospela prva vabila z dežele, s katerimi vabi naše podeželsko ljudstvo tržaško deco na oddih v naše slovenske vasi. Geslo «Vogliamo la fratellanza italo-slovena*, ki so ga delavci nosili na velikih lepakih v povorkah, je bilo na najplemenitejši način potrjeno tudi s strani slovenskega prebivalstva naše dežele.
Da moremo oceniti veliki pomen te akcije našega podeželja, moramo podčrtati dve dejstvi:
Naše ljudstvo je v vojni tudi gospodarsko silno trpelo. Mnogo naših gmotnih dobrin so nam uničili ali odvzeli Nemci in njihovi hlapci. Na drugi strani je bilo breme prehrane naše vojske skoro izključno na ramenih našega naroda. Nič ne pretiravamo, če rečemo, da je naša dežela zares izčrpana. Vendar bodo naši ljudje še našli kos kruha in skodelico mleka, da ga ponudijo tržaški deci. Kdor pozna gospodarsko stanje našega podeželja, nam bo rad pritrdil, da je baš to nerazveseljivo stanje še bolj podčrtalo pomen in vrednost tega vabila.
Drugo dejstvo, ki nas more ravno ■tako razveseliti, dokazuje, da je jez nekoč delil Trst od ostale Primorske dokončno zrušen. V času fašizma nam je bil Trst tuj, sovražen,
mesto, iz katerega je prihajalo vse gorje nad naš narod. Sedaj pa prihaja iz tega mesta klic po sožitju in bratstvu. Naše ljudstvo, ki ga je štiriletna vojna prekovala in politično izzorila, sprejema od tržaškega delavstva ponujeno roko.
IZ JUGOSLAVIJE
Važna razširitev AVNOJ-a
Beograd, 26. Tass. Sredi Julija bo tretje zasedanje antifašistične skupščine Jugoslavije • AVNOJ-«.,
kjer bod<^ obravnavali o razširitvi skupščine s pritegnitvijo novih poslancev. Ta organ, ki je začasni parlament demokratične federativna Jugoslavije do sklioanja ustavodajne skupščine, mora biti razširjen, de obseže vse demokratične protifašistične politične skupine. V bližnji bodočnosti se bodo vršila pogajanja in konference, kjer bodo ob ravnavali predloge o razširitvi AV-NOJ-a. Kot poroča agencija, je ena od najvažnejših nalog prihodnjega zasedanja povečanje protifašistične skupščine narodne osvoboditve Jugoslavije, da pripravi sklicanje ustavodajne skupščine.
Preko osemsto vabil je prišlo v Trst in še vedno prihajajo nova. Tržaška deca bo preživela nekaj tednov med našim ljudstvom in tako utrdila še bolj že ustvarjeno zvezo.
«11 Lavoratore* pravi o tej akciji pod naslovom «Clovečanska solidarnost*. «Na narod se je slovensko širokogrudnostjo otresel ozkega narodnega šovinizma in dopci-naša vsak dan nove dokaze o svoji volji za mirno in srečno sožitje obeh narodov na naših primorskih tleh.*
Srbska mladina tekmuje
Beograd, 26. Tanjug. — Mladina podjetja za obutev «Boston» je z mladino podjetja «Zamke» sklenila sporazum o tekmovanju v proizvodnji, o delu na prosvetnem polju in o izpeljavi različnih akcij izven dela. Podjetje «Boston», ki izdeluje obutev za našo vojsko in .prebivalstvo, je v teku tekmovanja mladine povišalo proizvodnjo na 720 parov dnevno, medtem ko je pred tekmovanjem izdelalo okoli 600 parov na dan. V vseh oddelkih tovarne je opaziti polet v delu mladincev in mladink, ki je v vzgled starejšim tovarišem. Mladina »Bostona* je pokazala lepe uspehe tudi na prosvetnem polju.
Mladina podjetja »Zamka*, ki je sprejela dogovor o tekmovanju z mladino »Bostona*, je prav tako
so povečali proizvodnjo od 65 parov na 100 parov dnevno.
V vseh delavnicah in tovarnah je mladina s tekmovanjem dvignila proizvodnjo za približno 10%.
Bolgarski znanstveniki Titu
Beograd, 25. Tanjug. Maršal Tito je sprejel iz Sofije sledeče brzojavko: «Bolgarski gospodarstveniki, zbrani na letni skupščini bol-garsko-jugoslovanske gospodarske zbornice, ki so se borili za popolno gospodarsko enotnost bolgarskega naroda z narodi bratske federativne Jugoslavije, katere zaslužni tvorec ste vi, vam pošiljamo srčne pozdrave in izraze občudovanja. Prepričani smo, da bo vaše veliko delo ovenčano z zvezo med obema državama, da bi se na ta način mogel zgraditi močan gospodarski blok na Balkanu. Stem bi bila ustvarjena sreča in blagostanje južnih Slovanov. Za ta obči ideal smo pripravljeni dati vse naše moči*.
Ustaška požigalca
Beograd, 26. Tanjug. — Vojno sodišče komande mesta Beograda je obsodilo na smrt Egona Žitnika in Radivoja Stojanoviča zaradi sodelovanja z okupatorjem. Egon Žitnik je stopil v vojsko »Neodvisne države Hrvatske* ter napredoval v čin polkovnika. Kot komandant nekega bataljona se je boril proti par-
Obnova železnic na Hrvatskem
Beograd, 26. Tanjug. — Takoj, M osvoboditvi sa pričele zagrebS' delavnice za nadomestitvene deli mostov s pripravami za popravili porušenih mostov.
Osnovalo se Je nekaj skupin,
so doslej vzposobile za železni® promet 8 manjših in večjih mosii* na progi Dugo selo-Novska. Pl* težna večina delavcov te delavnic je zaposlenih pri graditvi mod* pri Novem selcu. Pri Križu-Novv selcu so zgradili tri konstrukcije dolžini 62 m.
Razen pri delih za gradnjo stov so delavci zaposleni tudi P1 graditvi materiala in orodja, ki« potrebno za obnovo mostov. LM
1
M
h
Spomenik italijansko]^ partizanu v Zagreba
Zagreb, 25. NNU. Na vojaSk«? pokopališču v Zagrebu so postav*! spomenik italijanskemu partizani Pietru Barberiniju, ki je padel'? borbi za osvoboditev Zagreba. J
Odkritju spomenika so prisostvuj vali italijanski oddelki VHI. diF zije. V njihovem imenu je govof*, kapetan Marras, ki je med drug®, rekel: «Predno zapustimo to dežf: lo, v kateri smo se toliko borili « trpeli, je naša dolžnost, da posta«"! mo spomenik v spomin najbolj^j tovarišev, ki so padli za boljšo dočnost naših narodov. Spe
tizanom in požigal vasi. Ko je pož- ! je jamstvo bratstva in enotno^J gal vas Veliki Ladič, je ujete kme- j za katero smo se več kot 20 te izročil ustašem. Radivoj Stoja- i cev ob strani jugoslavanskih W'
novič je prostovoljno vstopil v hr-	j	cev borili	proti	fašističnemu
vaško legijo in se je s svojimi le-	j	vrair.iku,	ki je	skušal	vzposl
gionarji na vzhodni fronti boril	svoj zasovraženi	režim,
proti Rdeči armadi. Takrat je ropal in naropane stvari pošiljal svoji ženi. Stojanovič, ki je bil polkov-
Zene iz vasi Boršt, okraj Milje, so na sestanku odbora SP Z Z izjavile, da so pripravljene vzeti na svoje stroške v oskrbo tako slovenske kot italijanske otroke padlih borcev ter siromašnih delavcev iz Trsta. Pet žen se je takoj javilo, da pomaga tem otrokom kljub temu, da so same materialno slabo situirane. Hkrati so žene na tem svojem sestanku protestirale proti vsem onim, ki nosijo mleko na črno borzo v Trst, namesto da bi pomagali domačim revnim družinam. Zahtevale so, da se mleko in vsa živila za Trst, ki prihajajo iz zaledja, pošiljajo preko naših organizacij, ki edina morejo poskrbeti za pravilno razdelitev blaga.
nik bivše jugoslovanske vojske, je povečala proizvodnjo tovarne. V de-1 bil leta 1942, izpuščen iz ujetniškega lavnici za izdelovanje kožne obutve, | taborišča.
■.'.V.V/AVČ.V/.V.VVAVAVVVI	WiWVA'
Tiskovni sklad
Za naš tiskovni sklad je dan gospod Miklavec Anton 200 Hvala!
Protll{ndskl Izzlvačf
Breginski kot je znan po svojem , še kleli. Ce jih vprašaš danes, od-naprednem in zavednem ljudstvu, i govarj&jo, da so bili že od nek-ki je utrpelo s strani domačih iz- i daj zanje. Pošteno ljudstvo, ki se
krasno umetno sliko z napisom'
»Počiva jezero v samoti* tov. Ed-!
vardu Kardelju kot dar mladine iz; Brd. Brda so ie poslala umetno iz-1 delano škatljo irr v njej v miniaturi izdelane vse priprave sllskalnico mošta in izdelavo vina. Idrijska maldlna je tudi poslala umetno Izdelano škatljo in v njej dve kladivi, izdelani iz zlata, ki ga je idrijska mladina nabrala. Komeirjski okraj je poslal poleg omenjenih 81 kosov zlata tudi lepo Izdelan miniaturni sodček za kraški teran. Brda so poleg tega še poslala našim ranjencem kamion sadja in vrečo sladkega belega kruha. Se več bi bila poslala, toda prevoznih sredstev ni bilo na razpolago. Tudi furlanska mladina ni zaostajala, poslala je na kongres krasno izdelano furlansko nošo, medtem ko so delavci Iz Tarčenta poslali maršalu Titu umetno izdelan črnilnik. Mladina Je prinesla na kongres se mnogo drugih darov in s lem pokazala svojo ljubezen do nove Ji go-slavije.
Naša največja svetinja
Disciplinirano, odločno brani primorsko ljudstvo pred vsem svetom svoje, z žrtvami priborjene pravice
Po vsem Primorskem so se včeraj vršila protestna zborovanja zaradi zavezniške odredbe o razpustu Narodne zaščite. Ljudstvo je zahtevalo, da se priznajo slovenskemu narodu vse pravice, ki sl jih je priborilo v težki štiriletni borbi. Odločno so protestirali proti odredbam zavezniških vojnih oblasti, ki skušajo odpraviti demokracijo, ki je bila ustvarjena z nezaslišanimi žrtvami. Z vseh protestnih zborovanj so bila odposlana protestna pisma maršalu Alexandru, prezidentu Trumanu in ministrskemu predsedniku Churchillu.
Ponovno so nas razmere, ki so nastale po prevzemu vojaške oblasti po zaveznikih, prisilile, da na ljudskih zborovanjih protestiralo proti krivicam, ki so nam bile storjene. Zavezniška oblast je izdala strogo odredbo o razpustitvi Narodne zaščite in drugih oboroženih formacij. To pomeni vzporejati našo narodno zaščito s fašističnimi in SS-ovskimi formacijami, ki so prav do konca delale proti zavezniškemu bloku. Vemo da v Italiji puščajo na svojih mestih karabinerje, financerje in razne fašistične formacije, med tem ko je razpuščena naša Narodna zaščita, ki je sestavlje-Ijena iz ljudi, ki jim je boj proti fašizmu in za demokracijo dražji od lastnega življenja. Narodna zaščita, ki Je neločljiv, sestavni del naše ljudske oblasti j« nastala že v času narodno osvobodilnega boja in je
že takrat izpolnjevala vse dolžnosti, ki Ji jih je nalagala naša oblast kot svojemu izvršnemu organu. Z razpustitvijo izvršnega organa demokratične oblasti se kršijo načela atlantske karte o demokraciji. Kršiti te izjave pomeni, trgati ljudstvu iz rok oblast, za katero se Je štiri leta z brezmejnim junaštvom borilo na strani zaveznikov. Prav odredba o vzpostavitvi stanja dne 8. septembra za nas ne pomeni samo nam trgati iz naših rok demokratično oblast, ampak tudi vsiljevati nam fašistični sistem, s katerim smo pometli že prvega dne po kapitulaciji Italije. Zato odločno zahtevamo, da se nam naša narodna oblast, prizna v celoti.
Istočasno protestiramo, da se pri nas izvaja diktatura, kakršna se ne izvaja niti v poraženi Italiji, niti v Nemčiji. Diktatura se izvaja nad nami, ki smo se z vsemi silami borili proti fašizmu za ceno neštetih žrtev. Ta borba nas je vodila do naše lastne osvoboditve.
Prav tako nočemo veC gledati favoriziranja zloglasnih fašistov, ki so dobili razna visoka in odgovorna mesta.
Odločno protestiramo proti dejstvu, da zavezniško poveljnlštvo oblači v svoje uniforme ljudi, ki so se ves čas borili na strani fašizma proti svobodoljubnemu slovenskemu in italijanskemu ljudstvu in proti zaveznikom samim.
Najbolj Je dala povod našemu srdu in nas je globoko užalila zavezniška vojska, ko je s tanki in drugim orožjem nastopila proti našemu ljudstvu, ki ni zahtevalo drugega kakor svojo pravico, ki si jo Je priborilo z neskončnimi žrtvami. Zavezniški vojaki so trgali slike našega maršala Tita in teptali naše zastave. Tega ne moremo in tudi nikoli ne bomo dopustili.
Zahtevamo priznanje in spoštovanje naše narodne oblasti, ki je edina zmožna, da našemu izmučenemu ljudstvu da pravico in mir, za katerega se Je naš narod tako junaško in toliko časa boril in krvavel.	_____
POSTOJNA
Delegacija izvršnega np.rodnro osvobodilnega odbora v Postojni se J? napotila k narodni vladi v Ljubljano. Poročala bo o vseh težavah tamkajšnjega kmetijstva in o poslovanju odbora.
V popolnem soglasju s komando mesta in vojnega področja bodo na predlog okrajnega izvršnega NOO v*t obrtniki okraja razrešeni vojaške službe in ostali na razpolago civilni oblasti.
V Orehku pri Postojni Je bila te dni dograjena apnenic«, ki bo dala približno 120 kv. apna. Apno bodo porabili za najnujnejša popravila razdejanih domov.
Neimenovani so darovali 1200 lir za družine, ki so bije najbolj prizadete po okupatorju.
Slovenski tečaji
V Skednju so pričeli s tečaji za slovenski jezik, ki so namenjeni vsem otrokom, ki se hočejo prihodnje šolsko leto vpisati v slovensko šrlo. Natančnejše Informacije do bijo otroci vsak dan ob 8. uri v stari j šoli pri cerkvi.
Tudi za odrasle se vršijo istotam tečaji za slovenščino in sicer vsak večer ob 20. uri. Vabimo vse da se v čim večjem številu udeležujete teh tečajev. — Šolsko vodstvo.
TOLMIN
Kresovi nad Herpeljami
Zvečer pred četrto obletnico napada na SZ so po celem okraju Her-pelje-Kozina zagoreli kresovi. Ni Lilo grička brez kresa. Ob 19. uri je XX. divizija IV. armade skupno z okrajnim NOO priredila slovesen miting. V imenu štaba divizije je govoril tov. pomočnik politkomL sarja. V svojem govoru je opisal napad hitlerjevsko Nemčije na SZ dne 22. junija 1941, njene prve v.s pehe in poznejši popolni preobrat vojne in končni zlom fašizma, V imenu okrajnega odbora je govoril« tov. Vislava. Poudarila je pomen proslave tega dne in spomnila, kako je leta 1942 Hitler kričal po radiju: Mi stojimo na bregovih Volge in ni je sile na svetu, ki bi nas 'mogla premagati. V svojem govoru je nadalje opisala veliko požrtvovalnost naših herojskih borcev v boju za osvoboditev naše domovine. Končno je poudarila, da nas čaka še trdo delo obr/>ve naše do-movine. Govorom Je sledil zabavno, kulturni program s pesmimi in šaljivo igro. Z deklamacijami in pe-*mirni so nastopila tudi dekleta in pionirji iz vasi Herpelje-Kozina. Med odborom je igrala godba IV. armade. Ljudstvo je dalo duška svojemu navdušenju z neprestanim vzklikanjem in ploskanjem našim vodllteljem in osvoboditeljem, Sovjetski Zvezi in maršalu Stalinu.
STARA SUŠICA
Na Stari Sušicl je bila v nedeljo komemoracija v spomin šestnajstim borcem Južnopr! morskega odreda, ki so padli dne 12. marca 1944. Istočasno smo počastili spomin domačinov, ki so padli v boju za Trst in Primorsko.
Matere so jokale za svojimi sinovi, žene za možmi, otroci za svojimi očeti, ml vsi smo se zakleli: Smrt sovražniku!
Kri je tekla, to je naš ponos. Borili smo se kot junnki, osvobajali urno košček za koščkom svoje grude in si gradili svoj dom v luči svobode.
Naše žrtve kličejo vse zdrave sile na plan v obrambo" svoje zamlje, ki Je napadena od svetovne reak clje. Zavedamo se svoje dolžnosti, ki Je samo ena: braniti svojo čast v svojem domu. Gradili bomo in delali, skrbrro čuvali sadove, zrasle iz krvi herojev, ki mirno spe svoj j<o-koj in čakajo, da nas obsodijo, ako jih izdamo.
Odkar je osvobojena naša Primorska, smo Imeli v Tolminskem okraju, 65 mitingov. Pri njih so sodelovali celo naši najmlajši pionirčki, Ko se je 15. t. m. zaključila Šola, so jo naši malčki z solzami zapustili. še zdaj težko pričakujejo dne, ko se bodo šole zopet odprle. Sedaj se zavedajo, da jim je dana res možnost, da se zgradijo in nauče v lastnem jeziku.
Ljudstvo je pokazalo tudi veliko zanimanje pri ustanavljanju čitalnic in ljudskih domov.
Naši interniranci in volni ujetniki
V naslednjem objavljamo nove sezname naših internirancev in vojni ujetnikov, o katerih je izčrpno poročal praški radio.
Jerončič Aloje, Kostanjevica, Klančič Izidor, Podgora, Gorica, Delan Jose, Kobarid, Kodrič Miloš, Trst, Debeljak Srečko, Gorica, Dominko Joško, Gorica, Fatur Anton, Bistrica, Gabrijc-lčio, Stefan, Kanal, Gorica.
Ie Salzburga so odpotovali proti domu sledeči vojni ujetniki: Vončino Emil, 1912, Idrija, Palik Emil, 1895, Velike Zabije, Gorica. — Iz Teplitz-Schoenaua so odpotovali 28. 5. 1945 sledeči interniranci: Bartok Stanko, Postojna, Požega Bogomir, Postojna, Jug Milan, 1901, Col pri Vipavi.
V ameriškem taborišču Glasen-bachu so:
Abram Albin, 1913, Škrbina, Trst, A brom Jože, 1905, Škrbina, Trst, Biejak Franjo, 1892, Rthcmberk, Gorica, Dro&ina Franc, 1893, Bor-jana, Reka, Debeljak Anton, 1913, Postojna, Cergol Anton, 1895, Materija, Reka, Dobrinja Lovro, 1908, Marezige, Pola, Furlan Ivan, 1900, Škrbina, Trst, Furlanič Ignac, 1921, Koper, Trst, Klementi Jakob, 1897, Predjama, Trat, Karana Alojz, 1919, Steverjan, Gorica, Jagodnik Alojz, 1924, Bistrica, Reka, Konestabo Viktor, 1910, Pregarje, Reka, Kaluža Ivan, 1906, Nerln, Trst, Kobal Dominik, 1895, Planina, Gorica, Kljun Joee, 1922, Podgrad, Trst, Ludvig Stanko, 1897, Gaber, Reka, Milanič Anton, 1900, Klanci, Gorica, Mahne Ivan, 1908, Tatre, Trst, Major n Ivan, 1925, Vrtenlgla, Pu-la. Oblak Frano, 1900, Trst, Ostrovska Emilij, 1899, Salcž, Trst, Po-žar Ivan, 1903, Nova Sušlca, Trst, Sabeo Alojz, 1906, Rocol, Trst, Stri-jan Frano, 1906, Materija, Trat, Svab Roman, 1912, Sv. Križ, Trst, Sever h<am, 1900, Huje, Reka, Sedmak Rihard, 1897, Sv. Križ, Trst, Sedmak Frano, 1896, Sv. Križ, Trst, Sturm Franc, 1910, Postojna, Tomažič Avgust, 1915, Kujak, Reka, Trebeo Karel, 1911, Sežana, Trst, Ztzman Feliks, 1894, Vogrsko, Gorica, Žerjal Bernard, 1909, Gabro-vica, Gorica.
Ie Salzburga so odpotovali 26. 6. 1946: Curk Anton, 1920, Ajdovščina, Guktiii Marija, 19*3, Trst, Ko-, m ta Rudolf, 1907, Sv. Križ, Trst, Sedmak Angel, 1908, Sv. Križ, Tret, Udovič Aloje, 1921, Trst.
V Kemptenu, Kotemu in Dachau
dajalcev množične deportacije v nemška koncentracijska taborišča, požige in umore.
Sedaj ko je vojna proti fašistič nemu okupatorju prenehala, ko nič več ne odmevajo preko Breginskih bregov mitraljeski rafali, ko se je ljudstvo že veselilo, da je končno vendar le doseglo svoj cilj — osvoboditev, doživlja kljub temu svoje Orne dneve bridkega razočaranja. Odkar se je morala jugoslovanska vojska umakniti na levi breg Soče, je bila dana možnost protina-rodni kliki, katero podpira nazadnjaška dohoVščfina, da se zopet ugnezdi v tth krajih. Na svoje domove so se vrnili vsi prikriti in odkriti domači izdajalci, dezerterji jugoslovanske armade in izmlkači. ki so se ves čas osvobodilnega gibanja udinjali kot hlapci nemškemu okupatorju ter tako škodovali lastnemu narodu.
Vsi ti temni elementi se danes svobodno sprehajajo po naših vaseh. Posmehujejo se ljudstigi, ki se je borilo proti fašizmu, češ »sedaj imate vašo svobodo, zastonj ste 83 borili. Nas, ki smo ves čas uživali, so osvobodiji Angleži in Ameriltanci*. Grozijo našemu za-vedemu ljudstvu, ga psujejo in sramotijo. V teh ljudeh ni več niti trohice poštenja. Vseeno jim je dane, komu se vdinjajo. Včeraj so bili z vsem srcem za Hitlerja in Rupnika, danes klečeplazijo in so navdušeni za Angleže in Amerikan-ce. Pred dobrim mesecem so jih
je ves čas borilo proti fašizmu za svobodo, mora danes kljub temu, da se je osvobodilo, še vedno prenašati nasilje fašistov. Toda ljudstvo jih dobro pozna im jih je zato s prezirom izločilo z svoje srede.
Posebno ostro kampanjo vodijo proti naši ljudski oblasti. Kjerkoli morejo, preganjajo od ljudstva voljene odbornike in funkcijonarje. V Logjeh so dne 21,6. zvečer sredi vasi napadli dva člana krajevnega narodno osvobodilnega odbora, ki sta se vračafla iz kratkega službenega razgovora na svoj dom. Iz bližnjega vrta, oddeljenega ka-
kih pet in dvajset metrov, so *■'! strdili nanju dva strela iz pištoli gi sta prestrelila enemu izmed <#J bornikov obleko. Nato so prič% po vasi peti skrivaške objestne p* srni in streljati z brzostrelkami puškami.
Ljudstvo je opravičeno ogorče®* in ne more razumeti, kako moreC Angloameričani vse to dopusti Doživelo je bridko razočaranje, P* sebno kar se tiče ljudske oblast česar od zaveznikov ni pricakfh’*' lo. Cudi se, kako morejo Ang^. američanl še vedno nasedati laž*! vim skrivačema ki so skozi vso 4?j bo narodno osvobodilne borbe delovali z okupatorjem, sedaj
izgovarjajo, da so se morali unJ* niti pred nasilno mobilizacijo.
wv
AViV V
V Kobarid se vračalo prosiljudski elementi
Po odhodu jugoslovanske vojske se je vrnil zloglasni izdajalec Čebokli Franc iz StanoviSč, ki Je Izdal našega kurirja, da so ga Nemci u-blli v zasedi. Kriv je tudi požiga lastne vasi dne 19. 2. 1945 ter smrti enajstih nedolžnih žrtev iz iste vasi, ki so padle pod streli SS-banditov.
Vrnil se je tudi skrivač Danjellč Jožef iz Kreda, ki sedaj terorizira tamkajšnje prebivalstvo. Najhujši izmed vseh je fašist Osgnach Don Evgcnlo, župnik v Borjani, doma
iz Benečije. Njega so ital 1 jan®1 fašistične oblasti načrtno lia®ar sčevale kot fašističnega učitelja raznih ljudskih šolah obmejUr vasi, kjer je načrtno po svoji hovniški in fašistični liniji potuj1**', val in raznarodoval našo mladij ter' jo vzgajal po načelih miHt*^| stičnega, imperialističnega
dutf’
fašističnega režima. Ta duhov« tudi danes rovari proti našemu f [ svobodilnemu gibanju in izrab# prižnico in cerkev v politična pagandne namene.
W.V.’.VAV%V^rt%SWWk AVAVV.V.WWM%^V.V5WMW.W.VA'^. 1
TRŽAŠKI RADIO
7. jutranja glasba, 7.15. poročila v italijanščini, 7.30. poročila v slovenščini, 7.45. jutranja glasza, 8.30. zaključek. 12. napoved časa. Duet, harmonika in violina, 12.15. poročila v slovenščini, 12.30. ritmični orkester pod vodstvom dirigenta Er-lacha, 13.15. poročila v italijanščini,
13.30. pestra glasba, 14. zaključek. 19. obvestila svojcem, 19.20. sinfo-nlčna in operna glasba, 20. napoved česa ln poročila v slovenščini, 20.15. »Hlapec. Jernej in njegova pravica*, igra, 21. porolla v italijanščini, 21.15. glasbeni pregled, 21.30. slnfoničnl koncert velikega radijskega orkestra, vodi Giorgio Gam-bissa, pianistka Llllan Carajan,
22.30. pregled tiska, 22.45. pestra glasba (plošče), 23. obvestila svojcem, 23.30. plesna glasba, 24. zaključek.
so: Baričevič Giuseppe, 1895, Pula, Rutar Karlo, 1916, Tolmin, Mrak Anton, 1319, Dobravlje, Rus Anton, 1907, Ilirska Bistrica.
V taborišču Sachsenhausenu so bile internirane:
Brežan, Gorica, Cesnik, Gorica, OUvio Nina, Gorica, Kogoj Danica, Gorica, Kogoj Adela, Gorica, Fa-ganelli Ela, Gorica.
V taborišču Ravensbruecku so:
Bubnič Zora, 1922, Podstenje, Ilirska Bistrica, Čepar Marija, 1900, Laze, Ajdovščina, Eržen Štefanija, 1918, Jetični vrh, Idrija, Gartner Justina, 1894, Ajdovščina, Kosmač Marija, 1805, Goče, Vipava, ICra-stik Antonija, 1899, Beran, Pakllč Viktorija, 1898, Trst, Via Castagne-to 122, Pertot Vlasta, 19»», St. Peter, Gorica, Pregaro Milka, 1930, Trst, Premate Marija, 1924, Vinku-ran, Istra, Rižnar Julija, 1889, Volčje, Tolmin, Žbogar Alma, 1926, Valendol, Gorica, Žigon Pierina, 1910, Renče, Gorica, Deskoviv, 1918, Istra.
POIZVEDBE
Gruden Albert, roj- **• v Prečniku (8. Pelaglo), Knez Friderika, roj. 11. 12. 1917 v Prečniku, Knez Valter, roj. 1917 v Prečniku. -Kenobelj, Trst, Vlale Sonnino 88.
KJuder Atojz, roj. 1909, Kazlje 10, bil kuhar v 8. bat. XVHI. brl-g.-:če. — Kjuder Matilda, Tomaj 30, Kačlje 73.
Rakar Justina, Borjančič Xn<la
in Mascora Ana Iz Breginja, odpeljane 26. 5. 1944 v koncentracijsko ta-borličo Auscluvvitz. — Rakar Francka, Bregtnj 34.
Rozalija Flore - Hetnrtch, odpeljana 27. 2. 1944 iz Gorloo v Ncmr eljo. — Zora Baček, Gorica, Častile 10.
Bizjak Marija, Ravni 49 pri Brež nicl, roj. 8. 12. 1922, odpeljana v Nemčijo (Slezijo). — SImac, Bre-ginj 72.	___________________
SpoCad Mihael, »Ur 31 let, bil v Rusiji pri 37. regimentu 8. četi. — Spolnd Marija, Borjane 23, Kobarid.
Krajnc Frane, hil v taborišču v Lltomežicah. — Kranjc Marija, 8ta-rosolo 3 na Kobariškem.
Nada Stcimberger, roj. 1828, odšla z Reko v partizane avgusta 1943. — Stemberger, Vrbovo 28.
Lavrenčič Jožef, roj. 1910, u>t-niškl naslov matt. 3109 Čampo Pa-lat, Afrlca Settentrlonale, Dranes-se. — Lavrenčič Marija, Vrbovo 40.
ftemrl Ivan, roj. 1907, bil •, ri vojakih v Tarentu. — Šemrl Ma rlja, Vrbovo.
Ollo Nereo, partizan, 1944 ujet v Rastrelamentu. — Ollo, via Alcs-aandro Manzoni 5, Milje, Trst.
Nanhiod Gtorsml, roj. 8. 9. 1926. -- Narduooi, via Ssttefontane 6, Trat.
Strgar Lambert, roj. 1927 v Ročinju pri Kanalu, bil v 2. četi XVII. Gregorčičeve brigade. —. Alojzij Strgar, Ročinj 86.
Frano Hoinrtcb, roj. 27. 4. 1914, cdšel v prt! za n« iz Vipolž )Brda). — Zora Baiek, Gorica, Caagl« lo.
CenčlČ Pavla, odpeljana v Atl^ witz. — Cencič, Robedlšče, V0^ Breginj,	.
Petroni Mnkn, vojni ujetnik U Nemčiji, nazadnje v Linde (Grelfenhagen) kot delavcu J Murija Petroni, via Malta 3, GoH*H
tVsom sorodnikom, prijateljuj in znancem javljamo žaloš^j vest, da je dne 26. t. m. po d0®, j
bolezni v 74. letu starosti premhhjff naša ljuba, dobra eoproga, g on pa
KAROLINA PAHOR, roj. Crorf^
Pogreb bo v sredo 27. t rtu 9. uri in pol iz mrtvašnico bclnice na pokppallšco k. sv. ^ Žalujoči soprog Kami, otf®* Drago, Roman, Just, in Karmela.
Trst, 26. junija 1945.
—--------------------------------J
Naznanjamo žalostno v*\ vsem sorodnikom in znane«1!
t
čai je v cvetu svoje mladosti Art.j vnl svoje življanje za svobodo sr‘^ ljubljeni »in in brat
IVAN ŠKAPIN, poročnik . Umrl je na Hrvaškem zadet od sovražne kroglje. JL Lahka naj mu bo svobodna ška zemlja.
Žalujoča mati Ivano, oče I sestre Karla, Marija, Ver ter ostalo sorodstvo. Senožeče, 23. 6. 1945,
MALI ogla Z toplo 33% v prahu ln kosih prodaja Žerjal, Commerdale 10.
Tr«
Iščem službo trgovskega potn tolmača. Perfekten v nemšč' Ujanščlnl in strojepisju. Sel 1 v Jugoslavijo. Naslov v upra Učl>enik ruskega Jevška. Nel vodov Je še v oglasnem odde: 85 Ur.
Odgovorni urednik JOŽE KOREN