GLASILO DELOVNIH KOLEKTIVOV ZDRUŽENIH PAPIRNIC LJUBLJANA IN PAPIRNICE KOLIČEVO Ioni tliiii diMii mli VEVČE, MAJA — 21. aprila so bile v Papirnici Vevče volitve 1? članov delavskega sveta podjetja ter 18 članov delavskega sveta Papirnice Vevče, to je, namesto tistih članov, ki jim je letos potekla dvoletna mandatna doba. O pripravah na volitve delavskega sveta smo delno poročali že v prejšnji številki »Našega dela«. Kandidiranje inovih članov delavskega sveta je potekalo od 7. do 23. aprila. Predsednik delavskega sveta je v vseh 12 volilnih enotah sklical zbore delovnih ljudi, ki so poleg rednega dnevnega reda, to je predlaganja kandidatov in sprejemanja kandidatnih Jast, obravnavali tudi druga aktualna vprašanja, ki se pojavljajo v zvezi z delom in razvojem podjetja. Udeležba na zborih delovnih ljudi je .bila v glavnem dobra, kljub težavam zaradi izmenskega uprava vzdrževanja ob 15,30 na volišču št. 2 — papirna dvorana ob 18. uri, na volišču št. 3 — delovna pisarna ob 15. uri, ter na volišču št. 4 — upravna zgradba ob 16. uri. Na vseh voliščih je bilo torej glasovanje zaključeno mnogo prej. kot je bil zaključek glasovanja določen s sklepom volilne komisije, kar pomeni, da so vsi volivci, za katere je bilo pričakovati, da bodo mogli glasovati. že mnogo pred predpisanim časom izpolnili svojo dolžnost. Tovariš, tudi ti si član sindikata! Morda si letos član katerega izmed naših organov upravljanja? Gotovo te zanima delo in življenje drugih delovnih kolektivov Slovenije. Ali redno bereš glasilo sindikatov Slovenije — Delavsko enotnost? Postani njen naročnik! Volivci — člani kolektiva in volilne komisije so na dan volitev dobro izpolnili svojo dolžnost. — Volišče v upravni zgradbi dela in velike oddaljenosti posameznih delavcev od tovarne. Tako je bilo potrebno v 5., 6. in 7. volilni enoti sklicati zbore dvakrat, tako da so se jih lahko udeležili delavci vseh izmen, ki delajo pri L, H., III. im IV. papirnem stroju. Na aborih delovnih ljudi so predlagali veliko število kandidatov v oba delavska sveta in sicer znatno več, kot jih posamezne volilne enote izvolijo. S tem je bila omogočena večja iabira med kandidati in izvolitev tistih, ki uživajo večje zaupanje svojih sodelavcev. Na podlagi predlogov, ki so jih povedali volivci, so zbori delovnih ljudi sprejeli kandidatne liste in jih izglasovali. Volilna komisija je sprejete in potrjene kandidatne liste razglasila delovni skupnosti s tem, da jih je izobesila na oglasnih deskah po vsej tovarni. Priprave na samo glasovanje na dan volitev so bile opravljene pravočasno. Dan pred volitvami so dobili volilni odbori od volilne komisije potrebni volilni material, to je: glasovnice, obrazce za zapisnike volilnih odborov in volilne imenike ter si oskrbeli volilne skrinjice. Obenem so bila tudi urejena in okrašena vsa štiri volišča. Glasovanje se je pričelo na vseh voliščih ob 6. uri zjutraj. Končano pa je bilo: na volišču št. 1 — remontne delavnice in Udeležba po posameznih volilnih enotah je bila naslednja: Volilna enoita i. remontne delavnice in upr. vzdrževanja 94,52 H. energija .... 81,81 III. strojna dodelava . 97,05 IV. ročna dodelava . . 97,37 V. I. papirni stroj . . 94,87 VI. II. papirni stroj . . 100,00 VIL IH. papirni stroj 96.96 VIII. IV. papirni stroj in priprava lepil . . 98,15 IX. brusilnica in čistil- nica lesa .... 84.00 X. komercialni sektor 92.86 XI. kadrovski oddelek in uprava .... 96,69 Najboljšo udeležbo je dosegla 6. volilna enota. Skupna udeležba v Papirnici Vevče je bila naslednja: od 1007 volivcev, ki so bili vpisani v volilni imenik, jih je volilo 959, kar znaša 95,23 %. Pri tem je treba poudariti, da na dan volitev ni bilo ma delu 90 članov delovne skupnosti (bolezen, dopusti itd.), od katerih pa se jih je 49 vseeno udeležilo volitev. V delavski svet podjetja so volilne enote Papirnice Vevče kandidirale skupino 30 kandidatov, od katerih je bilo izvoljenih naslednjih 17: Volilna enota n. IM. IV. V. VI. VII. VITI. IX. X. XI. XII. Ivan Anžur (107 glasov) Marjan Kocjančič (64 glasov) Milan Izgonšek (25 glasov) Jože Žgajnar (51 glasov) Ana Pavlin (211 glasov) Vida Delibegovič (207 glasov) Regina Pavlinič (190 glasov) Marija Alani (152 glasov) Jože Kamnikar (24 glasov) Jože Žibert (51 glasov) Viktor Penca (43 glasov) Jože Lesar (32 glasov) Jože Jazbec (21 glasov) Ivan Miklavž (44 glasov) Janez Preši (84 glasov) ing. Andrej Grad (24 glasov) (Nadaljevanje na 3. str.) Volišče v remontnih delavnicah Volišče v papirni dvorani Izvolili smo samoupravne organe KOLIČEVO, MAJA — Dne 29. IV. 1966 smo imeli v podjetju volitve v delavski svet in svete ekonomskih enot. Polovici članov delavskega sveta in sveta ekonomskih enot je pretekla mandatna doba in na teh volitvah smo s kandidatne liste izvolili najboljše kandidate, ki nas bodo zastopali v delavskem svetu, oz. v svetih ekonomskih enot. V podjetju smo imeli pet volišč. in vsa so bila lepo urejena. Volitve so se pričele zjutraj ob 5. uri in so trajale do 16. ure. Potekale so v redu in volilni odbori so dobro opravili svojo nalogo. Z udeležbo na samih volitvah pa ne moremo biti najbolj zadovoljni, kar je razvidno iz naslednjih podatkov: Volilna V pisamili Volilo enota vdlivcev i. 46 45 H. 94 80 III. 289 222 IV. 108 91 V. 190 162 Skupaj 727 600 Iz gornjih podatkov je razvidno, da je od skupno vpisanih 727 volivcev glasovalo 600, kar predstavlja 82,5 %. Volitev se ni udeležilo 127 volivcev ali 17,5 %>, Od skupno oddanih glasovnic je bilo za delavski svet neveljavnih 21, kar predstavlja 2,8 %>, za svete ekonomskih enot pa je bilo neveljavnih 18 ali 2,4%. Posebno pohvalo pri volitvah zasluži volilni odbor L ekonomske enote v sestavi Franc Brenčič, Vid Zupan in Milan Kranjc ter volilni odbor II. ekonomske enote v sestavi Herman Kaplja, Marjan Stražar in Janez Petek. Pred volitvami sta oba volilna odbora ukrenila vse potrebno glede volitev med volivci teh enot in uspeh pri volitvah ni izostal. Volitve v I. volilni enoti so bile končane db 8. uri zjutraj, kljub 4-i-Z’menskemu delu. Volil ni samo en član te volilne enote, ker je bil na dan volitev v tečaju. V II. volilni enoti pa so bile volitve končane ob 11. uri. Volili niso le vajenci, ker so bili na dan volitev v raznih vajenskih šolah. Če bi tudi v drugih enotah prišli na volišče delavci, ki so bili po razporedu prosti, tedaj bi bil v teh enotah procent udeležbe precej večji. Na podlagi rezultatov volitev so bili v delavski svet izvoljeni naslednji kandidati: Zap. Priimek Izvoljen št. EE in ime z glasovi 1. i Franc Starin 21 2. ii Mirko Matičič 54 3. ii Jože Slapar 49 4. m Ivan Prelovšek 162 5. in Srečko Kočar 159 6. m Albin Hribar 150 7. m Jakolb Lukman 147 8. m Draga Brenčič 132 9. IH Kati Ulčar 124 10. IH Ela Sare 123 11. IV Justi Cerar 69 12. IV Miha Adlešič 66 13. IV Ivan Cene 54 14. V Dušam Kosmina 123 15. V Janez Kosmač 116 16. V Niko Dežela 112 17. v Marinka Grčar 101 18. v Marija Hribar 96 Istočasno z volitvami članov delavskega sveta smo na voliščih izvolili tudi polovico inovih članov za svete ekonomskih enot. V svete EE so bili izvoljeni naslednji kandidati: Zap. EE Priimek Izvoljen št. in ime z glasovi 1. I Miha Kosmač 38 2. I Jože Bizjak 31 3. I Franc Leve 29 4. I Vera Florjančič 26 5. I Drago Štrukelj 25 6. II Franc Bergant 70 7. II Franc Brinovec 70 8. II Franc Prelovšek 59 9. II Andrej Cerar 57 10. II Stane Cerar 49 11. III Marjan Grilj 199 12. III Milam Prelovšek 173 13. m Jože Kočar 159 14. m Srečo Vidergar 159 t5. m Jožefa Hafner 153 16. ih Janez Ravnikar 150 17. ni Jože Hrovat 139 18. HI Frančiška Jamšek 131 19. IV Stane Ravnikar 73 20. IV Justi Cerar 70 21. IV Miha Adlešič 64 22. IV Stanka Prislan 61 23. IV Franc Novak 58 24. v Dušan Kosmina 128 25. v Janez Kosmač 126 26. v Niko Dežela 123 27. v Vide Vavpetič 112 28. v Marinka Grčar 107 29. v Marija Hribar 100 Na I. zasedanju bo delavsk svet izvolil novi upravni odbor in komisije, o čemer bomo obvestili naše bralce. ZDRUŽENE PAPIRNICE LJUBLJANA Gibanje proizvodnje v mesecu aprilu 1966 Plan Doseženo Papir 100 100,5 Celuloza .... 100 102,8 Pinotan 100 105,1 Lesovina .... 100 89,0 Šele v aprilu je bilo čutiti močnejši vpliv izpada I. papir- |g nega stroja na višino proizvodnje, saj je bila v primerjavi §|ff na plan komaj dosežena. V prejšnjih mesecih smo črpali tona- g== žo iz precej visoke zaloge nedokončane proizvodnje, ki pa je g= bila na koncu marca minimalna. V aprilu smo proizvedli pre-cej peresno lahkih papirjev, papirjev z vodnim znakom, ofset in kuler papirjev. Udeležba eksperta je precej nizka, kar je ==j razumljivo glede na izpad L papirnega stroja, ki je proizvajal 1= pretežno za izvoz. Zastoji na papirnih strojih so bili nekoliko gg višji kot v mesecu marcu, izmeta pa je bilo manj. IH V aprilu smo zabeležili precej nizko proizvodnja lesovine. ^g Brusili smo gost gorenjski les z zelo dolgimi vlakni, kar je gg povzročalo veliko rafinerne snovi, ki jo rafinerji niso mogli ^g sproti podelati. Posledica je bila majhna proizvodnja in veliko gg trsk v leso dni. PAPIRNICA KOLIČEVO Proizvodnja v aprilu 1966 Izkorišč. proizv. kapac. v aprilu % iz vrš. mes. pl. April 66 april 65 1966 1968 Indeks 1966 |= Papir . . . . 92,1 86,2 95,0 92,3 1965 102,9 iH Karton . . . 97,8 98,9 95,0 94,8 100,2 m Lepenka . . . 103,4 111,5 93,9 83,6 112,3 §§l Skupno . . . 97,5 98,0 94,6 90,2 104,9 — Proizvodnja v aprilu je bila nižja od predvidene z ope- == rativnim mesečnim planom. Prav tako je bila nižja proizvod- ^g nja v primerjavi z lanskim aprilom, čeprav nam indeks izkori- gg ščanja proizvodnih kapacitet pokaže porast. Vzrok nižji pro- ?= izvodnji je slabši sortiment posebno proizvodnje za izvoz, gg obratovanje proizvodnih strojev za praznike pa je bilo tudi ^g prej ustavljeno kot je bilo s planom predvideno. Občutno po- gg večanje proizvodnje v primerjavi z lanskim aprilom imamo le pri lepenki. Operativni mesečni plan lepenke je bil presežen gg za 3,4 “/o, kar je med drugim rezultat tudi zelo nizkega odstot- H| ka zastojev na proizvodnih strojih lepenke. Indeks izkoriščanja proizvodnih kapacitet nam pokaže porast predvsem za papirne lil stroje. Občuten porast izkoriščanja proizvodnih kapacitet ima- ^g mo pri lepenki, ki pa je predvsem rezultat prehoda na nepre- ^g kinjeno obratovanje lepenčnih strojev. KJ ■ K članku „Ali stimulacija za zmanjšanje zastojev strojev vodi k boljšemu gospodarjenju" Medvoške izkušnje MEDVODE, MAJA — V članku se pisec zavzema za uvajanje objektivnejših meril v obstoječi sistem nagrajevanja. Njegov predlog je zanimiv in že precej podrobno obdelan za vevške razmere, zato naj mi bo dovoljeno, da dodam še nekaj iz svojih medvoških izkušenj. Člankar meni, da so zastoji strojev zaradi udobnosti meritev primerno merilo za spodbudno nagrajevanje »zaposlenih na tistih odgovornih delovnih mestih, ki morajo skrbeti za pravilno ravnanje in vzdrževanje strojev«. Zanima me, zakaj_se je člankar omejil samo na »tiste odgovorne«, kajti po tej logiki bi lahko bili za dobro ali slabo delo v proizvodnji nagrajeni oziroma prikrajšani tudi samo »tisti odgovorni v proizvodnji«. Nejasen se mi zdi nadalje pojem »odgovorni za pravilno ravnanje in vzdrževanje«, ker iz izkušenj vem, da se odgovornost iza zastoje lahko potegne mimo proizvodnje, vzdrževanja, komerciale in višje sile tja do kriminalnih dejanj pri namernih poškodbah strojev. Ce že hočemo plačevati delavce glede na zastoje, moramo natanko vedeti, kdo na zastoje lahko vpliva in koga nagrajevati. To pomeni, da bi morali voditi evi- denco o vzrokih zastojev in za vsak zastoj poiskati odgovornega. Po dosedanjih izkušnjah lahko sklepam, da bi tako ugotavljanje zašlo v slepo ulico, ker so zastoji cesto zelo zapleteni im bi bilo potrebno vložiti preveč dela, da bi vsakemu prišli do dna. V celi obrazložitvi predloga niso niti enkrat omenjene ekonomske enote, čeprav bi bilo zelo zanimivo zvedeti za njihovo vlogo pri takem načinu nagrajevanja že zato, ker običajno tisti, ki skrbijo za pravilno ravnanje s stroji, niso iiz iste ekonomske enote kot tisti, ki stroje vzdržujejo. Vprašanje, ki ga je pisec popolnoma zanemaril, je tudi odvisnost zastojev od denarnih sredstev, ki jih vlagamo v vzdrževanje. Kot odgovor na naslovno vprašanje bi lahko trdili, da zmanjševanje zastojev samo po sebi še ne vodi k boljšemu gospodarjenju, če ne upoštevamo obenem tudi stroškov zmanjševanja zastojev. Kot mi je znano, je »odgovornim za pravilno ravnanje in vzdrževanje« dopuščeno, da zmanjšujejo zastoje ne glede na ceno. Po mojem mišljenju je predlog prenesen v medvoške razmere slab in dopušča domnevo, da so v Vevčah v težnji po nagrajevanju »po učinku« zašli v skrajnost, ko hočejo »učinke« po vsej sili najti. Če s sedanjim plačilnim siste-mom nismo zadovoljni, bi morali v prvi vrsti najprej pregledati obstoječo notranjo organizacijo podjetja, predvsem sistem ekonomskih enot. Ugotovili bi lahko, da bi te ekonomske enote po njihovi dosedanji vlogi lahko imenovali »plačilne enote«, ki z ekonomiko tistega dela tovarne, ki ga zajemajo, nimajo nobene zveze, še manj pa z ekonomiko cele tovarne. Obračuni plač po pravilniku za te enote povzročajo nepravilnosti, ki se upirajo treznemu premisleku. Če upoštevamo, da od svoje ustanovitve ekonomske enote niso spremenile svojega papirnatega značaja, je težko sklepati, da so to živi samoupravni organizmi. In vendar nam pripadnost k eni ali drugi »ekonomski« enoti reže največji, če že ne ves delež pri plači. Merilo za oblikovanje cenikov teh ekonomskih enot pa je mišljenje, da je proizvoidnja prva, ostalo pa je bolj ali manj drugotnega pomena za tovarno. Videti je, da se ne zavedamo, da produktivnost ni odvisna od vsote učinkov posameznikov ali skupin v tovarni, temveč y pretežni meri od koordinacije in organizacije kolektivnega dela. Če že hočemo doseči produktivnost, kakršna je v zahodnih deželah, bi lahko pri našem nadaljnjem delu upoštevali tudi to, da je v teli deželah teorija o individualnem interesu in stimulaciji že zdavnaj deležna ostre kritike. Težnja za zaslužkom, trdijo, se izraža v večjem napenjanju za prisvajanjem kot za potrebno proizvodno aktivnost ter za to vse bolj stopa v ospredje skupni interes podjetja. Po mojem, sedanjim pravilnikom ekonomskih enot (cenikom) sicer res dodamo kaka objektiv-nejša merila, vendar sistem nagrajevanja izato še ne bo nič bolj koristen za tovarno, če ne bomo napak zgralbili pri koreninah. Naj mi ne zameri pisec F. R., če se z njim ne strinjam, ker kjub temu upam, da mu bodo moja stališča koristila. ing. Janez Primožič Vsak dan gredo v mlelne naprave nove tone celuloze. Na sliki: Nano-silci pri IV. PS vnašajo topolovo celulozo Delovna razmerja ponovno KOLIČEVO, MAJA — V našem časopisu smo že obsežno poročali o delu komisije, ki je imela nalogo sestaviti osnutek pravilnika o delovnih razmerjih. Prav tako smo podrobno obravnavali posamezna poglavja iz delovnih razmerij in objavili stališča, ki jih je komisija zavzela do določanih vprašanj. Po obravnavi pred upravnim odborom in ekonomskimi enotami, je delavski svet podjetja na svojem 24. zasedanju ,z manjšimi spremembami sprejel pravilnik o delovnih razmerjih. Namen našega sestavka ni, da bi ponovno obravnavali posamezna poglavja omenjanega pravilnika oz. zakona, saj je bilo to že narejeno, ampak da bi seznanili člane delovne skupnosti podjetja s predlogi sprememb im, dopolnitev posameznih določil temeljnega zakona o delovnih razmerjih (TZDR), ki jih je pripravil Zvezni izvršni svet ter jih dal v obravnavo Zvezni skupščini in družbeno-politionim organizacijam. Namen predlaganih sprememb je v tem, da se odpravijo pomanjkljivosti, ki so se pojavile pri konkretni uporabi zakona, saj so bile nekatere določbe pomanjkljivo formulirane ter so prav zaradi tega dopuščale različna tolmačenja. S spremembami in dopolnitvami TZDR seme spreminjajo načela oz. izhodišča zakona, ampak se ta samo dopolnjujejo tam, kjer so presploš-na. Nimamo namena trditi, da so predlagane spremembe v celoti takšne, kakršne bi si želele delovne organizacije, toda dejstvo je, da le predstavljajo precejšnje zboljšanje in razjasnitev številnih vprašanj, kar bo brez dvoma vplivalo na pravilnejšo uporabo zakona in na večjo zakonitost pri njihovi konkretizaciji. Na osnovi predlaganih dopolnitev in sprememb lahko poleg povedanega razberemo, da se je v precejšnji meri spremenilo razmerje med statutom in pravilnikom o delovnih razmerjih (splošnim aktom). TZDR še v večini členov določa, da se predvsem s statutom konkretno urejajo posamezna vprašanja iz delovnih razmerij, manj poudarka pa daje splošnim aktom, katere omejuje le na najkonkretnejša določila. Znano je, da je postopek za sprejem oz. za spremembo statuta dosti bolj zamotan od sprejema oz. sprememb ostalih samoupravnih aktov, saj ga mora pregledati celo občinska skupščina, zato bi spremembe posameznih določil, ki jih je v nekaterih primerih treba sprejeti v sorazmerno kratkem roku, lahko ovirale nemoten potek delovnega procesa. Predlog sprememb in dopolnitev pa, v nasprotju s tem, bolj življenjsko obravnava problematiko, saj dopušča delovnim organizacijam, da lahko, razen najbolj načelnih vprašanj, uredijo delovna razmerja v splošnih samoupravnih predpisih. V poglavju, ki obravnava stopanje delavcev na delo v delovno organizacijo, so predlagane dopolnitve in spremembe, ki se nanašajo na oglašanje prostih delovnih mest. Osnovno načelo je, ¥ obravnoFi naj bi podjetja še v bodoče oglašala prosta delovna mesta z javnimi sredstvi za informacije, da pa ne bi več, niti v izjemnih primerih, to delala z internimi oglasi. Poleg delovne organizacije bi imeli dolžnost oglašanja delovnih mest občinski zavodi za zaposlovanje delavcev, ki bi morali vsako prosto delovno mesto razglasiti, kar bi ustrezalo zahtevi po javnem razglašenju. Poskusno delo naj bi se v skladu s predlaganimi spremembami opravljalo le toliko časa in v takem obsegu, kolikor je nujno potrebno, da pokaže delavec svoje sposobnosti. Vpliv časa je popolnoma izključen, čeprav smo mišljenja, da se poskusno delo ne bi smelo omejiti samo na ugotavljanje sposobnosti, ampak tudi na ugotavljanje ostalih delavčevih lastnosti. Iz prakse namreč poznamo primere, da je delavec na poskusnem delu 50 dni v redu opravljal svoje delovne dolžnosti ter imel s sodelavci in nadrejenimi vodji dobre odnose, kar je pogoj uspešnega delovnega procesa, po 30 dneh, ko je videl, da je sprejet za nedoločen čas, pa je svoje odnose bistveno spremenil. Začel se je izgovarjati, da je delo zanj pretežko ter zahteval, da ga premestijo na drugo delovno mesto. To je skoro vsak dan izsiljeval pri nadrejenih in redno obiskoval vse, ki bi mu lahko na kakršenkoli način pomagali. Da bi se ugotovilo njegovo zdravstveno stanje in sposobnost opravljanja določenega dela, je bil poslan na zdravniški pregled, ki pa je pokazal, da je sposoben opravljati delo na svojem delovnem mestu. Ker s takim ravnanjem torej ni uspel, je začel iskati novo zaposlitev, rezultat njegovega ravnanja je bilo torej samo tekanje po podjetju. Mnenja smo, da bi v primeru daljšega poskusnega dela ne prišlo do opisanega primera. Predlog uvaja novost, ki je izredno pomembna, saj nudi podjetju možnost, da preizkusi strokovne in druge delovne sposobnosti delavca, preden ta stopi na delo. Y bodoče se bo treba tega posluževati v več primerih. V poglavju »razporeditev delavca na delovno mesto«, so najpomembnejše spremembe, ki se nanašajo na premestitve in na nadomeščanje. Predlagana ureditev se načelno ujema z določili našega pravilnika o delovnih razmerjih. Da bi se zagotovilo nemoteno delo, lahko podjetje v skladu z zahtevami delovnega procesa premesti delavca z enega delovnega mesta na drugo, tudi proti njegovi volji, če se ina drugem delovnem mestu zahtevajo od delavca iste strokovne in druge delovne sposobnosti, kot na prejšnjem delovnem mestu. Podjetje lahko v izjemnih primerih (pomanjkanje surovin ali drugega materiala, zamenjava nenadoma odsotnega delavca ter v drugih nujnih primerih) začasno razporedi delavca brez njegovega privoljenja na drugo delovno mesto, ki zahteva manjše strokovne in delovne sposobnosti od delovnega mesta, na katerem dela, in to samo toliko časa, dokler trajajo okolnosti, ki so zahtevale tako razporeditev. O opisani premestitvi lahko odloči delavec, ki je pooblaščen s splošnim aktom. Y določilih zakona, ki obravnava dolžino in organizacijo odmora ter počitka, je predlagano nekaj pomembnejših sprememb. Delavec, ki ima il mesecev ne- pretrgane delovne dobe, bi moral ob prehodu v drugo delovno organizacijo izkoristiti letni dopust pri podjetju, od koder prihaja, kar je isto kot je bilo določeno v zakonu o delovnih razmerjih. Temeljni zakon o delovnih razmerjih v nasprotju s tem določa, da delavec izrabi dopust pri tisti organizaciji, kjer ga zahteva in kjer dela, ob pogoju, da izpolnjuje splošne pogoje. Po predlagani ureditvi bi izjema veljala samo za tiste delavce, ki v prejšnjem podjetju niso imeli 11 mesecev neprekinjene delovne dobe in zato tam niso mogli izkoristiti dopusta. Taki delavci bi ga lahko izkoristili v podjetju, kjer so se zaposlili. V primerih prenehanja delovnega razmerja bi moralo podjetje omogočiti delavcem izrabo letnega dopusta pred dnevom razrešitve. Samo v izjemnih primerih, kadar podjetje nima možnosti takim delavcem nuditi letnega dopusta, bi gabilo mogoče plačati z nadomestilom za neizkoriščeni letni dopust. Ena najpomembnejših predlaganih sprememb je brez dvoma nova ureditev nadomestila osebnega dohodka za čas letnega dopusta. Delavec ne bi mogel imeti v času letnega dopusta manjšega nadomestila od poprečne akontacije Volilna enota Franc Pleško (85 glasov) II. Bojan Potočnik (23 glasov) III. Bojan Trtnik (41 glasov) IV. Franc Fras (174 glasov) Betka Lukec (156 glasov) Slavka Keržmanc (124 glasov) Franc Končar (99 glasov) V. Karel Cajhen (24 glasov) VI. Alič Edo (32 glasov) VII. Vinko Zupančič (36 glasov) VIII. Miha Prusnik (26 glasov) IX. Andrej Pirkmaier (13 glasov) X. Mirko Jeriha (44 glasov) XI. Ivo Avbelj (94 glasov) Ivan Poženel (83 glasov) XII. Silvo Razdevšek (27 glasov) Volišče pri proizvodnih strojih Papirnica Vevče (Nadaljevanje s 1. str.) V delavski svet Papirnice je kandidiralo 59 kandidatov, izvoljenih je bilo naslednjih 18: Volilna enota I. Alojz Subelj (94 glasov) Karel Žabjek (89 glasov) Na prvi seji po volitvah delavskega sveta, ki je bila sklicana dne 28. aprila, je delavski svet verificiral mandate novoizvoljenih članov. Ker je dosedanji predsednik delavskega sveta Papirnice Vevče tovariš Stane Kleš-nik podal ostavko, je bilo potrebno izvoliti novega predsednika. Izvoljen je bil tovariš Ivo Avbelj, Stoletni prvi papirni stroj je spet nov VEVČE, MAJA — Čeprav skromno, brez vsakega hrušča in trušča, je za praznik dela doživela naša papirnica velik delovni uspeh — končanje rekonstrukcije I. PS. Tako je ta dolgoletna želja, ki je stala preko pol milijarde, končno le uresničena. Kljub velikim težavam, ki so nastajale zaradi dobav materiala, same izdelave ter netočnosti naših kooperantov, nam je le uspelo dokončati delo v postavljenem roku. Predvsem velike zasluge imajo pri tem domače kovinarske delavnice, katerim zaradi svoje specializiranosti in sposobnosti nobeno delo, četudi je bilo še tako komplicirano, ni povzročalo ovir. Poleg omenjenih je bila pri montaži udeležena tudi skupina Hidromontaže iz Maribora, ki je montirala cen-triklinarje, novi del sušilne skupine ter vse cevovode. Svo- Skoraj 100 let (94) je vsak posamezni del služil svojemu namenu. Na sliki: Po rekonstrukciji I. PS takole izgleda »pokopališče« starih delov stroja, ki so bili nadomeščeni z modernejšimi osebnega dohodka za dobo, ki je določena v splošnem aktu. Tako bi npr. lahko odpadlo računanje 3-mesečnega poprečja osebnega dohodka kot je določeno v sedanjem zakonu, ampak bi bilo to npr. poprečje enega meseca v času, ko gre delavec na dopust. V poglavju o odgovornosti delavca delovni skupnosti niso predlagane bistvene spremembe. Predvideva se, da bi bilo potrebno točno določiti, kaj so težje kršitve delovne dolžnosti, da ne bi bilo mogoče izigravanje predpisov. Izključitev, ki jo po sedanjih predpisih lahko izreče samo delavski svet podjetja oz. delovna skupnost delovne enote, bi po predlogu lahko izrekel tudi svet ekonomske enote. Ponovno je predlagano, da se uvede suspenz, vendar v nekoliko drugačni obliki, kot je bilo urejeno s prejšnjimi predpisi. Za storjeno iškodo bi delavec odgovarjal in bi jo bil dolžan delovni organizaciji povrniti le takrat, kadar jo je storil namenoma ali iz velike nepazljivosti. Delavski svet bi mu lahko oprostil plačilo škode v celoti ali deloma, če je bila ta storjena iz velike nepazljivosti, me bi pa mogel tega storiti, če je bila storjena namenoma. V določilih, ki se nanašajo ma prenehanje dela delavcev v podjetju, so predlagani novi predpisi, ki se nanašajo na samovoljno prenehanje dela. Dosedanja ureditev zahteva, da se v primerih samovoljne prekinitve dela, čeprav je bila ta jasno ugotovljena, izvede postopek, ki je predviden za težje kršitve delovne dolžnosti. Po opravlje- nem postopku je potrebno tajno glasovanje na delavskem svetu o izključitvi, kar je v večini primerov le formalnost, v manjših delovnih organizacijah, kjer je doma »familiarnost«, pa je celo prišlo do tako nesmiselnega sklepa, da npr. delavec, ki je samovoljno prenehal delati in se je zaposlil v tujini, ni bil na tajnem glasovanju izključen ter je še naprej ostal član delovne skupnosti. Po predlaganih spremembah bi samovoljno prenehanje dela še naprej ostala težja kršitev delovne dolžnosti. Šteje pa se, da je delavec samovoljno prenehal delati v podjetju tudi v primeru, kadar neopravičetno izostane z delovnega mesta toliko časa, kot je to določeno v statutu, npr. 5 delovnih dni. Organi, pristojni za izrekanje ukrepov, bi s sklepom ugotovili prenehanje dela na opisan način. Našteli smo samo nekatere pomembnejše predlagane spremembe temeljnega zakona o delovnih razmerjih, o katerih bodo te dni razpravljali zakonodajni organi. Ce bodo spremembe uzakonjene, bo potrebno spremeniti tudi statut podjetja in pravilnik o delovnih razmerjih. Po prvotnem sklepu komisije bi že v tej številki časopisa morali Pbjaviti sprejeti pravilnik o delovnih razmerjih, vendar tega zaradi predlaganih sprememb še ne bomo storili, temveč bomo počakali, da bo Zvezna skupščina obravnavala spremembe zakona. Šele potem, ko bodo samoupravni predpisi usklajeni s spremembami bomo pravilnik v celoti objavili. SS je delo je tudi zelo dobro opravila. Veliko pomoč pri vseh delih je nudilo tudi strežno osebje stroja, ki jim ni bilo nikdar odveč sodelovati pri najtežjih delih. O uspehu rekonstrukcije se lahko vsakdo prepriča sam, če prestopi prag stavbe I. PS. V imenu sektorja kapitalne izgradnje pa bi se rad še enkrat zahvalil vsem sodelujočim za vso pomoč pri delu. ing. Janez Hribar Pripis uredništva: Čeprav pri rekonstrukciji ni sodeloval niti en inozemski strokovnjak, je bila rekonstrukcija izvedena nadvse kvalitetno, v predvidenem roku in načrtno. Ze takoj prve dni je stroj po pričakovanju, vendar pa s tiho bojaznijo, stekel brezhibno. Iz njega že teče brezkončni papirni trak, že sedaj z večjo hitrostjo. Papir je lep in ima vse lastnosti dobre kvalitete. Povprašali smo nekatere tehnologe. Niso veliko pripovedovali, vendar je že njihov zadovoljni nasmeh povedal več, kot dolga pripovedovanja. Dobra organizacija rekonstrukcije in sodelovanja vseh strokovnih služb do zadnjega sodelavca je kronana s tem enkratnim uspehom. Morda je bila to preizkušnja in potrditev, da bi se lahko spoprijeli z izpeljavo še tako zahtevnih investicij, kadar bi banke in drugi forumi dali svoj blagoslov. Naj se čestitkam vsem sodelujočim pri velikem uspehu pridruži tudi uredništvo »Našega dela«. za namestnika pa tovariš Janez Kamšek. Na isti seji je delavski svet izvolil tudi nove člane in namestnike članov upravnega odbora Papirnice Vevče. V novi upravni odbor, ki šteje poleg direktorja 8 članov in 8 namestnikov, so bili izvoljeni naslednji tovariši in sicer za člane: Franc Fras, Betka Lukec, Milan Izgoršek, Karel Žabjek, Andrej Cerček, Ivan Poženel, Janez Preši, Ciril Potočnik, Jože Tomšič ter Viktor Penca, za namestnike članov pa so bili izvoljeni: Vera Gašperšič, Mara Premrl, Cenka Lamberger, Franc Grabnar, Jože Lesar, Franc Škrjanc, Alojz Šubelj, Silvo Razdevšek, Franc Rajar in Mirko Jeriha. Tako je bilo pripravljeno volišče v tovarni celuloze v Medvodah Volitve v DS v Medvodah MEDVODE, MAJA — Letos so volitve v Medvodah bile dobro pripravljene. Pred ‘zbori volivcev je sindikalna podružnica izvedla anketiranje vseh članov kolektiva glede izbire kandidatov za DS. Tako so na izborih volivcev lažje predlagali in izbrali res najboljše člane kolektiva za kandidate. Volilna komisija in sindikalna podružnica sta si prizadevali, da bi bila obveščenost volivcev čim boljša ter sta to tudi dosegli. Udeležba na volitvah je bila letos mnogo boljša kot pretekla leta. Od skupnega števila 299 volivcev je glasovalo 286 volivcev ali 95,65 %>. Ce upoštevamo, da delajo delavci v proizvodnih oddel- kih v štirih izmenah, je tolikšna udeležba na volitvah dokaz, da se člani kolektiva zavedajo dejstva, da morajo v organe upravljanja izvoliti najboljše ter da morajo izvoljeni kandidati dobiti zaupnico od večine volivcev. Toliko večja bo tudi odgovornost izvoljenih kandidatov do kolektiva. Volitve DS tovarne so toliko pomembnejše, ker je ta organ po novem statutu prevzel večji del pristojnosti delavskega sveta podjetja, tako glede gospodarjenja, delovnih odnosov kot tudi delitve dohodka. Želimo, da bi novoizvoljeni DS res uspešno delal. -J L- Z volišča v tovarni celuloze Medvode. Tovariš Filip Kalan je pravkar oddal svoj volilni listek Poslovanje v I. trimesečju letošnjega leta TOVARNA CELULOZE MEDVODE Tabela I. I. trimesečje 1965 Indeks 100 — Elementi 1&6S 1966 I. trim. 65 1965 1. 0 zaposlenih . . 289 507 301 94,1 96,0 2. Opravljene plača- ne ure v 000 . . ■ 151 164 657 92,1 23,0 3. Nadur (000) . . . 2,2 3,7 21 59,4 10,5 4. Stopnja fluktuac. . 3,04 2,56 8,1 — — 5. Celuloza ton: . . 4.336 4.148 17.123 104,5 25,3 celuloza beljena . 4.003 3.796 15.716 105,5 25,6 celuloza La. . . 198 89 774 222,4 25,6 celuloza II. a . . . — 173 177 — — celuloza III. a . . 90 135 456 66,7 19,7 6. Pinotan: ton . . . 402 373 1.594 107,8 25,2 suhi 141 148 547 95,3 25,8 tekoči 261 225 1.047 116,0 24,9 7. Fiz. obseg real. proiz. po stalnih LC (milij) .... 726,6 699,1 2.855,3 103,9 25,4 8. Stopnja izkorišča- nja 95,2 95,6 94 — — 9. Zastojev pri kuh. (brez praznikov ur in remontov . . . 220 187 779 117,6 28,2 10. Odpadna snov % . 3,1 2,9 2,6 — — ton 140 158 459 88,6 50,5 11. Čistoča bel}, cel.: V m2 2 VI,—XII. 3 — — trde Mm2. . . . 7 7 — — 12. Čas kuhanja kg/h 527,0 504,0 520 104,6 101,5 13. Proizv. elek. ener. MWh — 389,0 1.088 — — 14. 0 OD neto meseč- ni na zaposlenega 84.066 60.340 72.551 139,3 115,9 PAPIRNICA VEVČE Elementi 1. 0 število zaposlenih ................ 2. Opravljenih in plačanili ur (000) 3. Nadur (000) . . . 4. Stopnjafluktuacije 3. Papir ton .... 6. Lesovina ton . . . 7. Fiz. obseg realiz. proiz. po LC (milijonov) .... 8. Obseg proizvodnje po površini (000 m2) I. trimesečje Tabela II. Indeks 100 : 1966 1065 1965 I. trim. 65 1965 979 993 991 98,6 98,8 526 530 2.186 99,2 24.0 23 24 132 95,8 17,4 2,7 3,3 10,6 — 7.605 8.338 52.293 91,2 23.5 1.058 1.109 4.117 95,4 25,7 1.462 1.605 6.084 91,2 24,0 99.775 105.336 417.755 94,7 25,9 Pojasnilo k tabeli I. Ad 1 — 4 Poprečno število zaposlenih je ugotovljeno na podlagi stanja zadnjega v mesecih in ne vključuje zaposlenih v obratu družbene prehrane. Število vkalkuli-ranih ur je padlo v večji meri kot stalež zaradi močnejšega znižanja nadurnega dela. Stopnja fluktuacije kaže zvišanje, vendar je odšlo le 9 oseb, lansko I. trimesečje pa 8. Dvig stopnje je pokazan zato, ker se stopnja izračuna na poprečni mesečni stalež, ta pa je nižji in je zato delež odišlih oseb večji. Ad 5 — 7 — 12 Proizvodnja celuloze je močno porasla, kar je za 188 ton več kot v I. trimesečju lanskega leta. Proizvodnja je predvsem višja zaradi skrajšanega časa kuhanja. V L trimesečju 1965 je bilo na uro kuhanja doseženo 504 kg, letos pa 327 kg celuloze. To pomeni boljše izkoriščanje lesa, ozi- roma znižanje porabe lesa za eno tono celuloze. Obseg prodanih količin po stalnih LC je pora-stel manj kot tonaža, zato ker je LC za tršo celulozo nižja Ad 8 — 9 — 11 Nekoliko nižja stopnja izkoriščanja pove, da so zastoji porasli. Izboljšala pa se je čistoča celuloze. Ad 15 Proizvodnja elektroenergije še vedno ni stekla, odkar je v lanskem septembru narasla voda poškodovala jez in s tem onemogočila proizvodnjo elektroenergije. Ad 14 Poprečni neto osebni dohodek je porastel sorazmerno z višjo proizvodnjo in nižjim številom zaposlenih ter valorizacijo. Izračunan je iz ur trimesečnega poprečja. 9. Stopnja izkorišča- nja kapacitet . . 89,4 89,6 87,4 10. Zastoji: skupni . . 603 707 3.677 breznačrtni praz. . 204 415 2.068 drugi remonti . . 399 292 1.609 11. Izmet % . . . . 6,95 6.6 7.8 ton (izmet) . . . 567 569 2.658 12. Strojni izmet % . 6,1 5,6 6.4 13. Menjav na PS . . 185 192 799 14. 0 hitrost PS m/min 108,4 99.6 101 15. 0 širina cm . . . 241.6 241,6 259,9 16. 0 g/m2 75,5 78,3 76,8 17. Proizv. elek. ener. kWh 4.226 3.938 16.800 hidroelek. energije MWh 2.975 2.751 12.068 termoelek. energ. MWh 1.253 1.487 4.754 18. Delež dom. energ. 61 57 61 19. Izvoz ton .... 1.758 2.346 8.493 izvod $ (v 000) . . 583,2 523,5 1.912 $ 0 na tono . . . 218 225 225 20. Prodaja dom. ton 11 6.216 23.559 prodaja dom. din (milij.) 2.034 2.059 7.816 0 prod. cena . . 337 531 550 21. Struktura izvoza: . 100 100 100 b’lesni 59 75 66 sr. fini 41 25 34 22. Strukt. dom. pro- daje 100 100 100 bdesni 72 — 65 sr. fini 28 — 55 85.4 48.7 138,9 99,6 96.4 108,8 99.9 96.4 107,3 1084 105,6 74.9 73,2 97.8 16.4 98,6 24.9 21.5 23.2 107,3 100.7 98.3 25,2 24.6 26.4 20.7 20,0 96.9 96,9 25,6 98,8 101.8 26 102.1 23. 0 OD neto na mesec zap............... 87.027 Pojasnilo k tabeli II. Ad 1 Poprečno število zaposlenih je izračunano na podlagi staleža zadnjega, dne v mesecih brez osebja družbene prehrane in počitniškega doma. Število zaposlenih je nižje kot v preteklem letu v naslednjih oddelkih: računovodstvo, PSI, ročni dodelavi, energiji in zidarski delavnici. Ad 2 Tudi število vkalkuliranih ur je nižje kot preteklo leto, toda 58.768 66.639 148,1 130,6 Po tri kamione ali pa tudi več kaolina pripeljejo iz. Črne. Ob marljivem delu razkladalcev je kamion kaj hitro prazen znižanje ni tolikšno kot pri sta-ležu. Poraslo je namreč število ur zunanjh sodelavcev, ki pa niso zajeti v staležu. Ad 3 Število nadur še vedno pada, kljub temu. da imamo rekonstrukcijo PSI, kar kaže na boljšo organizacijo dela v vzdrževalnih obratih. Ad 4 Stopnja fluktuacije se je močno znižala. V januarju so odšli trije, v februarju pa dva. V marcu je zaradi odhoda k vojakom odšlo 17 oseb, ostalo pa so upokojitve. Ad 5 Proizvodnja papirja je nižja kot v istem razdobju preteklega leta za 733 ton. To je predvsem posledica izpada proizvodnje na PS I, ki je vključno od 14. februarja dalje v rekonstrukciji. Izpad proizvodnje znaša okoli 520 ton. Razliko, to je še 013 ton, pa je pripisati nižji gramski teži naših proizvodov, nekoliko nižji stopnji izkoriščanja kapacitet in višjemu izmetu. Ad 6 Obseg proizvodnje lesovine je nižji kot v I. trimesečju 1965 zaradi uvedbe finejših prebiralnih sit, ki pa so potrebna zato, da dobimo finejšo lesovino. Ad 7 Fizični obseg prodanih količin, izražen po stalnih LC, je padel v isti meri kot tonaža. To je posledica boljše strukture prodaje na domačem trgu, in večje realizacije kot proizvodnje, slabše strukture prodaje v izvozu, ter rekonstrukcije PS I. Ad 8 Obseg proizvodnje, izražen s kvadraturo, se je znižal v manjši meri kot obseg izražen s tonažo ali LC. Obseg se je znižal zaradi rekonstrukcije J. PS, toda deloma je to znižanje nadomeščeno z večjo kvadraturo na ostalih PS. Kvadratura je porasla zaradi večje hitrosti, hitrost pa zaradi nižje gramske teže. Ad 9 in 10 Zastoji so nižji deloma zaradi krajših reparatur. Zastoji pa so nižji zaradi rekonstrukcije I. PS. Porasli so na II. PS zaradi »nove izdelave, čiščenja, klobučevin in sit«. Na IV. PS pa so reparature na 14 dni, medtem ko so bile lani tedensko. Ad 11 in 42 Izmet je letos nekoliko višji kot v istem razdobju preteklega leta. Deloma je to posledica naših ostrejših kriterijev po kvaliteti. Tudi strojni izmet je porastel, kar je opravičeno, kajti smotrneje je slabo izdelan papir odstraniti pri papirnih strojih, kot pa šele v ročni dodelavi. Ad 15 do 16 Število menjav programa na strojih je sicer nekoliko nižje, toda stanje pa je slabše, ker en papirni stroj ni obratoval 6 tednov. Poprečna hitrost je porasla zaradi nižje gramske teže in zaradi izpada I. PS, ki ima najnižjo hitrost. Normalno bi morala poprečna širina papirnega traku porasti ob izpadu I. PS, ki je najožji, toda ostala je neizpreme-njena zato, ker se je znižala na IV. PS, ki ni proizvedel toliko ofsetnega panirja kot v istem razdobju preteklega leta. Ad 17 in 18 Proizvodnja domače energije je višja kot v I. trimesečju lanskega leta zaradi ugodnega vodostaja in manjšega števila izpadov parne turbine. Poleg tega pa ima gotovo svoj delež tudi nagrajevanje. ki temelji tudi na boljšem izkoriščanju naših proizvodnih energetskih naprav. Delež domače elektroenergije v celotni porabi znaša 64 %>, v I. trimesečju 1965 pa je znašal 57 0/o. To je s stališča zniževanja stroškov pomembna aktivirana notranja rezerva. Ad 19 in 21 Delež izvoženih količin v celokupni proizvodnji znaša letos okoli 23 °/napumpali« dvokolo ali moped. Vendar se nam sedaj odpirajo zelo široke možnosti. Stisnjen zrak bomo uporabljali za iizpihovanje parnih kotlov, kjer se usedajo saje in leteči pepel. Doslej smo to opravljali s paro, kar je neugodno, ker voda, v katero se para spremeni, sprime saje v kepe, ki še bolj zamašijo ozke prehode med rebri cevi v parnih kotlih. Nadalje s stisnjenim zrakom zaženemo tudi diesel agregat. Stisnjen zrak bomo rabili v remontnih delavnicah za premikanje, čiščenje in dviganje. Če bo napredoval razvod stisnjenega zraka tudi pri ostalih objektih, ga bomo rabili za pogone sklopk pri strojih. En sam električar lahko med obratovanjem velike naprave, n. pr. kartonskega stroja s stisnjenim zrakom očisti prahu vse elektromotorje tudi znotraj. Popolnoma tehnično vprašanje je, ali je transport papirnih odpadkov in odrezkov boljši s pomočjo vode ali zraka. Vsekakor je voda neizogibna, če moramo predhodno opraviti mletje oziroma razpuščanje, najverjetneje pa je pnevmatski transport tudi zelo zanimiv, ker je tudi doziranje v mlevnih oz. razpuščevalnih napravah lažje. O diesel agregatu je bilo že govora, vsekakor pa je nastopil trenutek, ko je zahropel rezervni diesel motor italijanske podmornice, spojen z odličnim generatorjem madžarske firme Ganz in dal od sebe prve kilovate. Predvsem želimo s postavitvijo diesel agregata zagotoviti nemoten potek proizvodnje in izogniti se v prihodnjih letih redukcijam električne energije iz zunanjega omrežja, katere bodo gotovo nastale zaradi zanemarjene splošne energetske situacije. Na obeh strojih, o katerih je bilo govora, bodo opravljena še manjša dopolnilna dela, nakar, upamo, nam bosta obe napravi ob vestnem vzdrževanju dobro služili. -elko- Sredstva za dopuste Obisk Švedov KOLIČEVO, MAJA — Komisija za izdelavo pravilnika o uporabi sklada :za rekreacijo je konec aprila predložila delavskemu svetu v rapzravo in potrditev osnutek pravilnika. Po temeljiti raizpravi je delavski svet sprejel pravilnik z določenimi spremembami. Sredstva sklada za rekreacijo se uporabljajo za te namene: B za kritje dela prevoznih stroškov z javnimi prevoznimi sredstvi za delavce podjetja in njihove ožje družinske člane ob odhodu ma dopust; ■ za kritje dela stroškov pri preživljanju letnega dopusta za delavce podjetja in njihove ožje družinske člane; E za kritje dela stroškov za prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi in za kritje dela stroškov pri preživljanju letnega dopusta za delavce, udeležence NOB; B za gradnjo, vzdrževanje in dmuge potrelbe počitniških domov ali drugih objektov, ki služijo za oddih in rekreacijo. Na podlagi sprejetega pravilnika se delavcem Papirnice Količevo in njihovim ožjim družinskim članom izplača del prevoznih stroškov z javnimi prevoznimi sredstvi ob odhodu na dopust. Povračilo za prevozne stroške sprejmejo delavci v gotovini enkrat letno in znaša: ND B! 'za delavce podjetja . . . 120 Bi za ožje družinske člane, ki iih delavec preživlja in ki so stari več kot 10 let 70 B za ožje družinske člane, ki jih delavec preživlja in ki so stari 3 do 10 let . . 35 Za ožjega družinskega člana delavca se štejejo zakonec in otroci, ki jih delavec preživlja, toda samo v primeru, če je zakonec nezaposlen, za otroke pa, če delavec dolbiva v podjetju otroške dodatke. Do sredstev za vožnjo in dopust so upravičene nezaposlene žene in otroci delavcev, ki zaradi zemljišča niso upravičeni do prejema otroških doklad. Delavci Papirnice Količevo in njihovi ožji družinski člani imajo pravico do izplačila dela stroškov pri preživljanju letnega dopusta. Del stroškov se delavcem in njihovim ožjim družinskim svojcem izplača v podjetju v gotovini na podlagi dokazila počitniškega doma ali drugega turističnega podjetja, da je delavec ali njegovi ožji družinski člani preživel dopust pri njih. V Planici nas je bilo precej. Skoki so res navdušili izletnike iz Količevega SAHISTI NA DELU KOLIČEVO, MAJA — V mesecu aprilu je bilo v okviru sindikalnih športnih iger občine Domžale odigrano tudi šahovsko prvenstvo ekip sindikalnih podružnic. To tekmovanje je bilo letos že osmič. Udeležila so se ga štiri moštva: Papirnica, »Melodija« Mengeš, »Strokovno izobraževalni center« in »Mlinostroj«. Prijavile so se tudi ekipe »In-duplati«, »Tosama«, »Toko«, »Termit« in »STUG3«. vendar jih na tekmovanju ni bilo, kar se nam zdi nekoliko nerazumljivo, saj vemo, da je v teh podjetjih precej dobrih šahistov. Morda je krivo lepo vreme, ki je bilo v tem času, zato bi bilo v prihodnje bolj pametno prestaviti tekmovanje v zimski čas. Za našo ekipo so nastopili: Vide Vavpetič, Stane Laznik, Ljubo Milič, Lado Koncilja, Stane Skok in Kremzer. Poglejmo, kako so se naši igralci odrezali. V prvem kolu so se srečali z najmočnejšimi nasprotniki, ša-histi »Mlinostroja« in jih premagali z rezultatom 5 : 1. Edini poraz je doživel sicer zagrizeni borec Koncilja, ki se mu je poznala dolga odsotnost od šaha. To pa je bila obenem tudi edina izgubljena točka naše ekipe na vsem turnirju. Vsi ostali igralci so svoje nasprotnike zanesljivo odpravili, čeprav so se jim le-ti dobro upirali. V drugem kolu naši šahisti v srečanju z »Melodijo« niso dovo- lili nasprotnikom nobenih presenečenj. Zmagali so kar s 6:0, čeprav je bil Milič popolnoma izgubljen, pa se je na koncu z »božjo« in nasprotnikovo pomočjo le rešil. Ostali so z več ali manj truda uspešno opravili svoje naloge. V zadnjem, tretjem kolu so imeli za nasprotnike igralce »Strokovno izobraževalnega centra«. Tudi v tem dvoboju so že drugič zmagali z najvišjim rezultatom 6 : 0. Najlepšo zmago v tem dvoboju je dosegel Vavpetič, ki je z nepričakovano žrtvijo figure razgalil nasprotnikovega kralja in ga od poteze do poteze spravljal v vse težavnejši položaj. dokler se ni nasprotni igralec pred neubranljivim matom vdal. Končni vrstni red: Papirnica Količevo . 17 točk Mlinostroj...........9 točk Strok, izobr. center . 7,5 točke Melodija Mengeš . . 2,5 točke Kot je razvidno, je bila naša ekipa daleč najboljša, čeprav ni nastopila v svojem najmočnejšem sestavu. Manjkala sta Sonc, ki je bil nujno zadržan in Hribar, ki je tik pred prvenstvom odšel k vojakom. Vendar so igralci opravičili naslov najboljše občinske sindikalne ekipe. Prijetno je presenetil mladi Kremzer, ki je vse tri igre prav lepo dobil. Na prijetnem zaključku tekmovanja je predsednik občin- KOLIČEVO, MAJA — Konec Nadomestilo prejmejo delavci aprila je našo tovarno obiskalo za 7 dni dopusta, ki znaša za: 58 švedskih papirničarjev in go- ND zdarjev. V programu njihove _ , , „ . . ekskurzije je bil predviden obisk B delavce Papirnice tovarn papirja in gozdarskih Količevo^ ...... 10 obratov v -naši državi in tako je B ožje družinske člane, ki .jjjjo vključeno tudi naše podjetje, jih delavec preživlja in Bil je lep sončen dan, ko je Put- so stari nad 10 let ... 10 nikov avtobus prispel v našo to- H ožje družinske člane, ki vairno. Sledila je dobrodošlica, jih delavec preživlja in majhna malica v menzi in isto- ki so stari do 10 let . . 5 časno kratko spoznavanje, nato razdelitev v skupine in obisk r, , . , ■ tovarniških objektov. Vsekakor Poleg zgoraj navedenega prej- je mbno omeniti, da so Šve-mejo delavci podjetja - udele- Jdi £ri,šK i2 mesta GUv|e v srednji zenci NOB enkrat letno gotovin- gv£]ski kjer je 0&romna tovarna skl znesek za kritje dela stros- a irja D c4,lobKe s 6oo.000 tokov pri preživljanju letnega do- ^4iJletiae proizvodnje in 6.130 pusta v m sini: zaposlenimi. To je blizu 100 ton ND letne proizvodnje papirja na za-B za udeležence NOB izleta poslenega. Naša proizvodnja je v 1941 .................... 200 primerjavi z njihovo zelo skrom- 3 za udeležence NOB iz leta na> .sai je. Pri. tonah 19^2 150 proizvodnje in 720 zaposlenih „ i i - atcvd • i » naša proizvodnja 3X (!) manjša B m udeležence NOB iz leta ^ &d njihove. Na tihem si lahko ly4J ......... liu mislimo, kako neizmerno daleč H za udeležence NOB iz leta _ smo še v mednarodni delitvi dela, 19^4.....................70 pQ čeprav veljamo na splošno za solidno podjetje. Tovarna v Ga-Po sklepu delavskega sveta bo vl Povsem v Izoli cev - udeležencev 111 F11 se ni povsem obnesel. Dioksal vpliva predvsem na belino, delovanje pa je odvisno v glavnem od vrste škroba, od PH vrednosti in dodatka katalitično delujočih substanc. Škrob v premazu dokažemo enostavno z jod-jodkalijevo raztopino in dobimo pri tem specifično modro-vijoličasto obarvanje. Kazein Kazein uporabljamo kot vezivno sredstvo v premazu bolj v Evropi, kot pa v ZDA. Mleko brez maščobe vsebuje približno 3 °/o kazeina — v koloidno-disper-girani obliki kot Ca-kazeinat, ki je suspendiram v vodni raztopini laktoze in mineralnih soli. Kazeiin je fosfor-proteid z molekularno težo med 73.000 do 375.000. Iz 100 kg mleka lahko dobimo 2,5 kg kazeina. Kazein lahko pridobivamo na več načinov. Uporabljata pa se v glavnem dva. Prvi način pridobivanja s pomočjo sirotke ni pripraven za premazne namene, ker dobimo pri tem kazein, ki ima zelo majhno vezivno sposobnost. Drugi način s »kisanjem« je boljši. Mleku, segretemu na 35° C, dodamo mlečne bakterije, lahko tudi mlečno kislino, ali solno, žvepleno ali ocetno kislino. Vrsta uporabljene kisline nima nobenega vpliva na kvaliteto kazeina. Pri izo-električni točki PH = 4,6 se odloči prosti kazein. Po nekaj urah ga segrejemo na najmanj 45° C. Trden in zrnat produkt ločimo od sirotke, peremo in stisnemo do 65—68 %>, Nato ga še mokrega zmeljemo in posušimo, tako da vsebuje še 10 %> vode. Tak kazein še presejemo in ga s tem razdelimo po različni zrnavosti. Razen za premaze se kazein uporablja tudi za kazeinska lepila, za vezivo, za kavčuk-latex itd. Največji del pa ga vsekakor uporabi papirna industrija. V Evropi je kazein glavno vezivno sredstvo, v ZDA pa prednjači škrob. Iz kazeina so doslej izolirali 20 različnih aminokislin. Poli-peptidne verige so med seboj zvezane s fosforno kislino, ki nastopa v obliki fosferina. Topnost kazeina V nevtralni vodi kazein ni topen. Dobro pa se topi v alkalijah in kislinah. Kisle raztopine nas zaradi nizke PH vrednosti ne in-teresirajo. Alkalne raztopine kazeina pa se mešajo z različnimi kemikalijami. Tako pripravljene raztopine kažejo različno viskoznost, različen PH, različno obstojnost in podobno. Zelo dobro topi kazein amonijak. Z njim dobimo raztopine, ki dajo dobre premaze z relativno dobro odpornostjo proti odrgnjenju v mokrem stanju, ker amonijak izhlapi. Vendar je film krhek. Pomanjkljivost pri vsem tem pa je močan vonj amonijaka. Natrijev lug topi kazein zelo hitro in je razen tega tudi zelo ceneno topilo. Film pa ima majhno odpornost v vodi, ker alkalije ostanejo v premazu. Razen tega lahko hitro nastopi hidroliza kazeina in tako omogoči razvoj bakterij. Soda je ravno tako ceneno sredstvo za topljenje kazeina. Pomanjkljivo je pri tem to, da nastopi z odcepitvijo COa penjenje v premazni barvi. Film ima_.zato majhno odpornost proti vlagi. Pride do hitre hidrolitične razgradbe kazeina. V začetku ima raztopina s sodo veliko viskoznost, medtem ko s hidrolizo kazeina hitro pade. Boraks je relativno drago topilo. Reagira počasi in povzroča v raztopini visoko viskoznost. Vendar pa boraks sam deluje konser-virajoče na kazein. Film pa proti vodi ni odporen. Kazein topi tudi Na-sulfit (NasSOs). Pripravljena raztopina PH okoli 6,2. Možno je, da pri tem kazein kombiniramo z roževino, ne da bi nam pri tem izpadel. Pomanjkljivost tega sistema pa je razvijanje SO2, zaradi česar se nagiba raztopina k penjenju. Na-SOs ima konservira-joče delovanje na kazein — take raztopine se obdržijo tudi po več tednov. Kalcijev hidroksid je najcenejše sredstvo za topljenje kazeina, vendar pa je raztopina obstojna le kratek čas, ker izpade kalcijev kazeinat. Kot topilo za kazein lahko uporabljamo tudi amonijev karbonat, amonijev tetraborat, monoetila-min, mono-, di- in trietanolamin. Praktično uporabo pa ovira visoka cena, neprijeten pa je tudi vonj uporabljenih aminov. Zelo gladke raztopine kazeina dosežemo z roževino v razmerju 1 : 1, vendar pa ta raztopina nima praktičnega pomena. Roževino uporabljamo le kot sredstvo za znižanje viskoznosti. Kako zelo vpliva dodatek roževine na viskoznost, se viskoznost zniža na ga primera: Raztopina z borak-som ima začetno viskoznost 1000 CP (centipoise). Če dodamo 5%> roževine, se viskoznost zniža na 900 CP, pri 10 »/o dodatku na 800 CP in pri dodatku 20 0/o roževine na 500 CP. Podobno deluje tudi dicianamid. Vloga kazeina v premazni barvi Kazein je zelo dobro dispergi-rajoče sredstvo za pigmente in olajša njihovo porazdelitev. Kljub temu pa moramo računati na posledice pri prvem dodatku kazeina, ker se rado zgodi, da nastopi usedanje pigmentov, tako imenovani »kazeinski šok«. Zaradi viskoznosti raztopin ne moremo dodajati kazeina v neomejenih količinah. Kazein da premaznim barvam dobre tekočinske lastnosti, film pa je moten. To se posebno pozna na opa-citeti premaza. Rahko rjavkasto lastno barvo kazeina šele naknadno opazimo. To pomanjkljivost moramo kompezirati z dodatkom optičnih osvetljevalcev. Če hočemo pripraviti papir z visokim sijajem, ne smemo dodati preveč kazeina. Kazeinski film nima dobre odpornosti proti odrgnjenju v mokrem stanju. Za izboljšanje te lastnosti pa lahko uporabljamo formaldehidno vodno raztopino (50%>), glioxalovo vodno raztopino, roževino, apno in satin-belo. Tako dosežemo odpornost premaza proti vlagi. Zaradi majhne površinske napetosti kazeinske raztopine nagibajo k penjenju in to bolj ali manj, kar je odvisno od uporabljenega topila. Tako moramo uporabljati tudi uničevalce pen. Ker pa je v teku nanašanja premaza vedno prisoten tudi zrak, je edina možnost, da premaz obdržimo v nespenjenem stanju, da glavno množino uničevalca pen razpršimo takoj po končanem nanašanju po površini premazne barve. Ker je kazein beljakovinski produkt, je izpostavljem napadom bakterij, s tem pa se mu močno zmanjša lastnost vezanja pigmentov. Z zelo dobrimi uspehi moremo konservirati kazein s PRE-VENTOLOM (PN). To je natrijev pentaklorfenol, ki ga dodamo od 1,5 do 3 g na gotovo premazno barvo. Podobni sredstvi sta še natrijev ortofenolat PRE VENTO L ON extra in pa Ortofenilfenol — PREVENTOL O — extra. Kazein da relativno trd film, da papir premazan s kazeinom kaže veliko odpornost. Ta lastnost je posebno važna za transport pol v tiskarskem stroju. Velika možnost kazeina, da veže pigmente, jamči za dobro odpornost proti lomljenju tako pripravljenega premaza. Nadalje so kazeinski premazi zelo dobro dovzetni za tiskovne barve, vendar ne s tem, da bi vezivno sredstvo pritisnilo barvo globoko v premazni sloj, ampak ostanejo pigmenti tiskovne barve na površini premaza. Alkaliteta im površinska napetost v ofset tisku škodita zaradi emulgaoije barve za ofsetni tisk. V primerjavi s škrobnim premazom pa imajo kazein vsebujoči premazi visoko odpornost proti vodi in jih zato tiskarji bolj cenijo. Dokaz kazeina v premazu Na papirno površino kanemo 2 °/o raztopino bakrovega sulfata, pustimo nekaj časa, nato pa dodamo še nekoliko 5 % NaOH. Ob prisotnosti kazeina, živalskega kleja ali drugih beljakovinskih produktov nastopi modro obar-vanie, ki prehaja rahlo na vijoličasto. Kazein moremo razlikovati od živalskega kleja, če kanemo še nekaj kapljic ocetne kisline in nekoliko koncentrirane žveplene kisline. Ob prisotnosti kazeina se pokaže intenzivno vijoličasta barva. Ta reakcija dokazuje -prisotnost itriptofana, to je aminokisline, ki jo vsebuje kazein. Živalska lepila pa te reakcije ne dajo. Celulozni derivati V vodi topne celulozne derivate kot netil celuloza, karbo>ximetil-celuloza (CMC) in pa hidroxietil celuloza uporabljamo za premazne namene le v manjših količinah. Metilna celuloza je dobra zaradi visoke viskoznosti le kot dodatek pri pripravi premaznih papirjev za izboljšanje lakirnih lastnosti in zaradi boljše obstojnosti črnil. CMC ima večjo zmožnost vezanje pigmentov kot metilna celuloza in jo zato večkrat mešamo s specialnimi premaznimi barvami. Hidroxietil celuloza ima dobro zmožnost vezave pigmentov, z njo lahko izboljšamo odpornost proti odrgnjenju v mokrem stanju in pa prožnost premaza. Sintetična vezivna sredstva za premaz Po podatkih iz strokovne literature so začeli uporabljati buta-dienstirol-latex kot vezivno sredstvo za premaz v letu 1946. Nasprotno pa se je uporaba kopolimerizatov, estrov akrilove kisline, razširila nekoliko pozneje. Različna sintetična disperzijska veziva so v marsičem prekosila naravne produkte. Z njimi pripravljene premaze lažje satinira-mo. Dajejo tudi večji lesk, kot škrob in kazein. Prožnost in odpornost proti odrgnjenju v mokrem stamju je tudi večja. Disperzijska veziva lahko uporabljamo kot vezivo v skoraj vseh premazih, ker so elektrolitsko stabilna. Elektrolitska stabilnost je odvisna od izbire emulgatorja. Ekonomsko je še najbolj sprejemljiva kombinacija s kazeinom in sojanproteinom. Kombinacija s kazeinom 'ima na sploh prednost glede stabilnosti premazne barve. To pa je zelo važno na strojih z velikimi hitrostmi. Disperzijska veziva z elektrolitsko stabilnimi emulgatorji moremo uporabiti samo obenem z zaščitnim koloidom. To vlogo pa v največ primerih prevzame kazein. Tudi pri kombinaciji škroba z disperzijskimi vezivi moramo dodati nekoliko kazeina za izboljšanje mehanične stabilnosti. Razmerje med uporabo naravnih in sintetičnih vezivnih sredstev je zelo spremenljivo. Za izbiro so precej odločujoči praktični faktorji. Na splošno prednjači kombinacija dveh do treh delov kazeina z enim delom disperzijskega veziva. Pomembno vlogo pri vsem tem pa seveda igrajo tudi 'Jasnosti premazne barve, viskoznost, tekočinska lastnost, odpornost proti vodi. Disperzijska veziva na bazi butadien-stirola dajo premaznim barvam nizko viskoznost, kar je važno predvsem pri visoko obstojnih premazih. Nagnjenje k penjenju pa je odvisno od vrste emulgator-jev. Kopolimerizati akrilove kisline so v bistvu kombinacija akrilove kisline-butilester-polivi-nil klorid. Ti kopolimerizati se odlikujejo z visoko prozornostjo, posebno butadien-stkol. Za tiskovne namene, posebno za večbarvni 'tisk, je pokazal izredno dobre rezultate mešani polimerizat estra akrilove kisline. Zaradi majhnega lastnega vonja so te substance izredno primerne za premaz papirjev, ki jih uporabljamo za embalažo živil. Butadien-stirol lahko pripravimo iz relativno cenenih izhodnih produktov. Razmerje med butadienom in stirolom je lahko- različno. Uporabljamo produkte v razmerju 60 :40 do 80 :20. Kolikor je več stirola, toliko trši je film in toliko boljši je lesk. Tekočinska lastnost in pa mehanična stabilnost sta odlični. Ostali produkti iz te skupine nimajo tako velikega pomena. Ker premaznim barvam vedno dodajamo istočasno še kazein in satin-belo, so ti dodatki alkalični. Pri tem pa je vedno nevarnost umi-Ijenja. Nastali polivinil-alkohol ima sicer odlično zmožnost vezanja pigmentov (2-4 krat večjo kot pa kazein), vendar pa poveča viskoznost. Razen tega nastane kot stranski produkt ocetna kislina, ki zniža PH in s tem povzroči spremembo lastnosti premazne barve. Pomanjkljivost sintetičnih veziv je visoka cena, visoka viskoznost in ne nazadnje majhna odpornost proti vodi. Obstaja možnost, da kombiniramo ta veziva z roževino, medaminskimi smolami, boraksom in jih s tem napravimo trše. Še vedno pa ne uporabljamo toliko sintetičnih vezivnih sredstev kot naravnih, sintetična sredstva nam služijo le za izboljšanje lastnosti na,ravnih vezivnih sredstev. (Prevedla ing. M. B.) Prvi letnik poklicne papirniške šole -oddelek za odrasle je končan VEVČE, MAJA — Papirničarji, ki so zaposleni na delovnih mestih pri proizvodnih strojih in še nimajo zadostne strokovne spo-solbnosti, ki jo zahteva poklic, so 28. aprila končali s poukom v 1. letniku. Od skupnega števila ur, ki jih predpisuje program šole, so opravili dobri dve tretjini, ena tretjina pouka pa bo ostala še za naslednje šolsko leto. Uspeh oh koncu šolskega leta je bil zadovoljiv. Od 23 učencev je 17 učencev razred izdelalo, štirje imajo popravne izpite, dva pa sta učenje le preveč zanemarjala, tako da je temu podoben bil tudi končni uspeh in ne moreta nadaljevati šolanja v drugem letniku. Nekaj predpisanih predmetov — narodni jezik, merjenje in regulacija — so absolvirali že v prvem letniku, nekaj novih pa pride na vrsto šele naslednje leto kot npr. organizacija in ekonomika podjetja, HTV itd. Že mnogokrat poudarjeno dejstvo, da brez strokovne usposobljenosti ne more človek dobro in kvalitetno opravljati zaupanega mu dela, se z dneva v dan bolj očituje. Iz razgovora z vodstvenim kadrom je razvidno, da že eno leto poklicnega usposabljanja daje mladim delavcem drug strokovni videz. Dojemijivejši so za delovne napotke, sprejemljivejši za nasvete in najbolj pohvalno pa je to, da se vedno bolj zanimajo za napredek na svojem delovnem mestu, kar pa je že prvi korak za sodelovanje tudi pri samoupravljanju in gospodarjenju. Dopolnilno se izobraževati v papirniški poklicni šoli za odrasle ni zabava. Za pridobivanje znanja je treba žrtvovati marsikatero prosto uro, ko se delovni kolegi, ki nočejo sprejeti stro- kovnega napredka, rajši prosto sprehodijo ali zavijajo v gostilno. Obiskovati po trikrat na teden pouk izven delovnega časa zahteva dokajšnjo mero vzdržljivosti in veselja do papirniškega poklica. Izven delovnega časa in pouka pa je treba pogledati tudi v knjigo ali lastne zapiske, da se zveza od prvih pa do zadnjih poglavij tehnologije, matematike, strojeslovja itd. ne pretrga. Raz/umljivo in prav je, da vodstveni kadri pri učečih se papir-ničarjih to upoštevajo, zlasti takrat, ko določajo ljudi za višja delovna mesta. Še se dogaja, da mladi ljudje, ki se nočejo usposabljati, zasedajo zahtevnejša delovna mesta, kot tisti, ki se trudijo svojo sposobnost izpopolnjevati. Izjema pri tem so lahko samo starejši ljudje. Vsaka druga verzija je napačna, če tudi nekdo nekoga še tako lepo pogleda. Edina pot do napredovanja je znanje in edino z znanjem lahko streže strokovni delavec stroju ali peresu, če hočemo, da bomo vestransko zadovoljni. c R Glasilo svojega kolektiva prejemaš vsak mesec. Si z njim zadovoljen? Kaj pogrešaš v njem? Kaj svetuješ uredništvu? Ali si sam že napisal kak članek, vest, kritiko ali pohvalo? Zakaj ne? Uredništvo te iskreno vabi k sodelovanju. Beri svoj list, pa tudi sodeluj v njem! Spoznajmo vrste papirja Ključavničar Adolf Tolmajner pozna vsak del stroja. Že skoraj 40 let je v tovarni. — Na sliki: Adi pri svoji delovni mizi Zaščiia pred ropoiom (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Ce na delovnem mestu, kjer vlada ropot, ničesar ne ukrenemo. lahko zaradi trajnega kontinuiranega ropota, ki presega jakost priporočenega standarda (85 db) nastopi invalidnost. Pred očmi moramo imeti delavca, podjetje, zdravstvo. Ker je zdravljenje naglušnosti neučinkovito, so preventivni ukrepi utemeFjeni. a) Tehnična zaščita Naloga tovrstne zaščite je, da prepreči ropot pri samem izvoru. Na to pa je potrebno pomisliti že pri vgraditvi stroja. Prekiniti je potrebno predvsem togo povezavo med podlago in strojem. Na ta način preprečimo škodljivo vibracijo. Če ne uspemo iz raznih vzrokov uničiti ropota na samem izvoru, moramo zajeziti ropot na poti od izvora do človeka. To pa ni vedno lahko. Napaka se pogosto težko odpravi. V našem primeru bi bila možna redukcija ropota mlinov v pripravi snovi za IV. PS. b) Osebna zaščita To naj bi bila poslednja metoda, h kateri bi se izjemno zatekli. Na splošno se ljudje osebnih zaščitnih sredstev kot tujkov težko privadijo dm jih pogosto že kar v začetku odklonijo. Osebna zaščitna sredstva so specialne izolacijske naprave, grajene iz izolacijskih materialov visoke kvalitete. Ogroženi pred ropotom jih vstavijo neposredno pred delom v zunanji sluhovod ali pa prek uhljev in jih snamejo po delu. Sem sodijo: zaščitne slušalke in razne vrste antifonov. Take naprave je nujno nositi, kjer druge metode niso izvedljive, ali pa je potrebno čakati zaradi ekonomskih razlogov na njihovo izvedbo. Slaba stran antifonov pa je v tem, da povzročajo vnetja v zunanjem sluhovodu. c) Zdravstvena zaščita Ob prognozi okvare sluha je važno vedeti ali je bila okvara sluha ugotovljena v začetku, posebno pa, ali gre za preobčutljivo osebo. Tu je namreč potrebno pričakovati ali preprečitev okvare ali pa nobeno izboljšanje. Že razvita okvara ima običajno slabo prognozo in je neozdravljiva. Zdravniška zaščita se sestoji: a) iz pravilne izbire delavca za delo v ropotu, b) v iskanju začetne okvare sluha. Pod pravilno izbiro razumemo pregled ob namestitvi delavca pri ropotu. Potrebna je dobra anamneza, kliničen pregled in specialni pregled ušes. Ne sme manjkati objektiven dokaz o stanju sluha, to je avdiogram. Iz tega sledi, da mojstri ne morejo in tudi ne smejo nameščati ali premeščati delavce na delo v ropotu. Vse dokler ni bilo v podjetju razpisano posamezno delovno mesto, se je dogajalo, da so mojstri sami iz določenega delovnega mesta izbirali delavce, celo z okvaro sluha za delovno mesto v ropotu, brez vednosti zdravstvene službe. Z občasnim pregledom sluha je potrebno ugotoviti začetni stadij okvare sluha. Če le-ta obstaja, je potrebno pomisliti tudi na preobčutljivost in osebo takoj premestiti na delovno mesto izven ropota. Tu pa se navadno pojavi ovira, ki smo jo že omenili, kvalifikacija. Izgubo sluha v odstotkih izračunavamo po Fowler-Sabineju. Za izračunavanje odstotka izgube sluha po ropotu upoštevajo za govor štiri najvažnejše frekvence: 500, 2000 hercov, oziroma ustrezne oktavine vrednosti; 512, 1024, 2048 in 4096 hercov. Kadar je popolna izguba za vse štiri frekvence, znaša izguba sluha 100%. Na podlagi izkušenj pa je ugotovljeno, da znaša izguba sluha na frekvenci: 500 hercov . . . . 15% 1000 hercov . . . . 50% 2000 hercov . . . . 40 % 4000 hercov . . . . 50 % To je osnova za izračun izgube sluha za obe ušesi. S sluhom se današnji človek ne more več prilagoditi ropotu previsoke intenzitete. Preventivni ukrepi pri nas morajo biti uresničeni že ob sami montaži mlinov, kar je treba posebno upoštevali pri eventualnih perspektivnih vgraditvah mlinov pri II. in III. stroju. Zavedati se je treba, da če se ne bomo lotili zaščitnih ukrepov, se prav lahko zgodi, da bo delovna sposobnost ljudi, ki delajo na opisanih delovnih mestih, občutno okrnjena. Dr. B. M. Poleg papirjev, na katerih prenašamo naše misli — pišemo, tiskamo, rišemo — je prav, da se spoznamo tudi s papirji, ki jih rabimo za posebne namene. To so tehnični papirji. Sem spadajo papirji s posebnimi lastnostmi, da bi lahko služili za najrazličnejše namene. Nekateri morajo imeti lastnosti oziroma sposobnosti za vpijanje tekočin — sesavost, drugi pa prav nasprotno, nepropust-nost za vse vrste tekočin, vlage ali celo zraka. Zato pri teh že k papirni snovi dodajamo posebna polnila, lepila ali druge ustrezne kemikalije, s katerimi dosežemo zahtevano lastnost. Spet pri drugih papirjih pa to dosežemo s površinskim premazovanjem ali pa s prepojenjem (impregnacijo) celotne papirne plasti z važnimi dodatnimi kemičnimi ali tudi naravnimi sredstvi. Oglejmo si nekaj karakterističnih izdelkov te vrste: FILTRIRNI PAPIRJI (Filtrier-papiere, filtring papers, papiers a filtrer) so papirji, ki vpijajo tekočine in so izdelani iz čistih bombažnih vlaken. Za ocenitev teh papirjev sta važni posebno dve lastnosti: hitrost filtracije (precejanja) in sposobnost zadržanja najmanjših delcev neke suspenzije, ki jo želimo filtrirati, tj. ločiti čisto tekočino od delcev, ki plavajo v njej. Oboje pa je odvisno od stopnje poroznosti papirja. Pod hitrostjo filtracije razumemo čas, v katerem gre tekočina skozi papir, pod sposobnostjo zadržanja delcev suspenzije pa sposobnost ločitve tekočine od suspendirane snovi. Seveda sta si ti dve lastnosti nasprotujoči. Cim večje so pore v papirju, tem večja je hitrost precejanja in tem manjša sposobnost filtriranja in obratno. To se pravi, da ena lastnost toliko pada, kolikor druga raste. Zato je težko doseči tisto optimalno stopnjo, da ne bi ena preveč vplivala na škodo druge. Vedno je treba pri fdltrimih papirjih paziti na najveojo možno čistočo snovi, začenši že pri izbiri surovinskih krp, da bi se s tem izognili vonjavam, ki bi pri poznejši uporabi papirja vplivale na filtrirno tekočino. To je zlasti važno pri filtriranju pijač, kemikalij, alkoholov. KONČALI SO ŠOLANJE KOLIČEVO, MAJA — Konec aprila letos je končalo 2-letno šolanje za papirničarje 17 delavcev iz proizvodnje papirja in kartona. Zagovor diplomske naloge je bilo izadnje dejanje, ki so iga ti pridni ljudje opravili, preden so prejeli spričevala o uspešno končani poklicni papirniški šoli. Kako naporna je bila ta pot, najbolje vedo sami slušatelji, ki so nosili dvojno breme: redno delo in učenje, bolj očiten dokaz pa je dejstvo, da marsikdo to pot ni vzdržal, čeprav se je pred dvemi leti vpisal v to šolo, iz namenom, da jo konča. Kot rečeno, šolanje je trajalo dve leti, za tiste, ki pa niso imeli popolno osnovno šolo, ali kako drugo poklicno šolo, pa je šolanje trajalo tri leta, ker so morali najprej narediti izpit čez 8. razred osnovne šole. Pravzaprav je bil to zunanji razred Šolskega centra tiska in papirja iz Ljubljane in je delal po nekoliko zgoščenem programu za redne dijake papirniške šole. Program je obsegal naslednje predmete: 1. slovenski jezik, 2. družbenoekonomska vzgoja, 3. matematika, 4. kemija, 5. fizika, 6. strokovno računstvo, 7. strojeslovje, 8. merjenje in regulacija, 9. osnove elektrotehnike, 10. tehnologija: celuloze, lesovine, papirja in kartona, 11. stroji in naprave v papirni industriji, 12. strokovno risanje, 15. HTV. Predavatelji so bili: Marija Grilj, predmetna učiteljica, Bruno Kocbek, vzgojitelj, Marjan Černe, tehnik, Roman Kopač, ing. kemije, Franc Jereb, dipl. ing. elektrotehnike, Miha Svetlin, dipl. ing. strojništva, Zoran Brdovnik, profesor, Stane Laznik, ing., Anton Orehek. Skupno je opravljeno v času šolanja 937 predavateljskih ur, vsi stroški šolanja (brez ekskurzij) pa so znašali 2,500.000 S din, ali 147.000 S din na enega učenca. To je razmeroma zelo poceni, če upoštevamo, da je v redni papirniški šoli enoletna šolnina za enega učenca 250.000 S din, oz. da celotni stroški za enega učenca na redni šoli znašajo čez 1,000.000 S din. Diplomske naloge s temami iz proizvodnje papirja in kartona je pisalo 17 slušateljev in vseh 17 je prišlo tudi na izpit, kjer so pred komisijo zagovarjali tisto, kar so v nalogi pisali. Pred tem pa je komisija naloge pregledala in ocenila. Ocene diplomskih nalog so bile naslednje: prav dobrih je bilo 5 nalog, dobrih je bilo 9 nalog, zadostna je bila 1 naloga, nezadostni sta bili 2 nalogi. Slušatelji so pisali tudi izpitno nalogo iz slovenščine, tako da je končna zaključna ocena bila sestavljena iz ocene: slovenskega jezika, zagovora diplomske naloge in praktičnega dela. Po vseh kislin in podobno. Zato sme papirna snov za fiiltrirnd papir vsebovati le do 0,7 % pepela (kaoli-na). Tudi smola in maščoba naj ne bosta zastopani nad 0,2%. Pri pripravi bombažnih vlaken je treba paziti, da jih pri sušenju ne ogrevamo' nad 50%, ker pri višji temperaturi postanejo- vlakna kaj lahko rjavkasta ■ ali rumenkasta, kar za te papirje ni estetično. Tudi nečistoča fabrikacijske vode lahko negativno vpliva na čistočo in kvaliteto filtrirnega papirja. Če želimo visoicovredne filtrirne papirje še bolj oplemenititi, že bombažno snov predhodno obelimo s klorom, nato jo obdelujemo s solno kislino, da odstranimo kalcijeve soli in še s fluoirvodiko-vo kislino, da izločimo silikate. To snov končno izpiramo z destilirano vodo. Tako dobimo skoraj kemično čisto celulozo. Od fdltrir-nega papirja zahtevamo tudi predpisano trdnost, da vzdrži, kadar je premočen. Ponekod ga izdelujejo še ročno, večinoma pa na papirnih strojih z okroglim sitom. Skoraj vedno ga sušijo na zraku, včasih ga celo pustijo zmrzovati, da bi se povečala poroznost. Kot končni izdelek ga najdemo gladkega, nabranega ali vtisnjenega. Drugo filtracijsko sredstvo, ki ga uporabljamo posebno v indu-stnijske namene, so »kolači«. Te izdelamo tako, da zmleto in popolnoma pripravljeno snov za filtrirni papir ne izdelamo na papirnem stroju v nepretrgan papirni trak, ampak jo vlijemo v posebne kalupe in osušimo. Taka gmota ima obliko debelejših, poroznih plošč različne oblike. SUROVI FOTOGRAFSKI PAPIR (Pbotographisches Rohpapier, photographic raw paper, papier photographique brat) je iz čistih krp izdelan papir, le redko je v papirni snovi zastopana tudi lesna celuloza. Ne sme vsebovati nobenih snovi, ki bi brez osvetlje-nja reducirajoče vplivale na srebrove soli, ki so sestavni del za .svetlobo občutljivega premaza. Ta papir se pri razvijanju fotografij v kopelih ne sme zvijati ali vihati, predvsem pa ne sme vsebovati kovinskega prahu, ki na fotografijah povzroča grde, zvezdaste madeže s svetlimi polji. Ker ga razvijamo v mokrem stanju (kopelih), mora biti polno klejen. Klejne substance morajo biti zelo dobre in imeti sposobnost nevtralnega reagiranja. Po želji kupca papir lahko gladimo, ali pa ga izdelujemo strojno gladko. Surov fotografski papir predelujejo na različne načine v posebne vrste fotografskega papirja s svojstvenimi lastnostmi. Največkrat pri tem zasledujejo občutljivost papirja za svetlobo. Tako ga površinsko premažejo z beljakovinami, s klorsrebmo želatino, s kloridom natrijiplatine itd. PIVNIK (Losclipapior, blotting paper, papier buvard). Glavni zastopnik papirjev, ki so sposobni hitro vpijati tekočine, je pivnik. Namen pivnika je ta, da prevzame (vpije) prekomerno količino črnila iz sveže popisanega papirja, vendar pri tem _ne sme zamazati napisanih črk. Važna-je hitrost vpijanja, po čemer ocenimo kvaliteto pivnika, ne pa po njegovi debelini, kot običajno ljudje mislijo. To kvaliteto preizkušamo navadno tako, da pivnik obesimo navpično in opazujemo, kako visoko se »napije« tekočine v 10 minutah. Po tem je tudi sestavljena lestvica za ocenitev teh vrednosti. Dosegli so naslednje stopinje: teh kriterijih je bil končni uspeh naslednji: odlična......................2 prav dobri...................4 dobrih......................10 nezadosten...................1 Ti podatki govorijo o tem, da so slušatelji vložili veliko truda in dela, da so dosegli tako lepe rezultate. Zato jim gre vse priznanje. Posebej bi omenil neka-(Nadaljevanje na 10. str.) do 20 od 21— 40 od 41— 60 od 61— 90 od 91—120 od 120 nezadostno slabo srednje dobro veliko zelo veliko izredno Kot surovina za izdelavo pivnikov najboljše vrste pride v poštev bombaž. Za srednje dobre vrste rabimo lesno celulozo, ki da pri posebni obdelavi tudi dobre rezultate. Prikladna je natronska celuloza, medtem ko so pivniki iz sulfitne celuloze pretrdi. Za cenejše in slabe vrste pa uporabljajo tudi lesovino iglavcev. Za izdelavo specialnih vrst pivnikov uporabljajo tudi volno, posebno za sive pivnike in tiste, ki jih uporabljajo za stiskanje rastlin in podobne namene (herbarije). Trdnosti papirjev za vpijanje ne posvečajo posebne pozornosti, ker gre to večina na škodo sposobnosti vpijanja. Če pa je že potrebno, potem regulirajo trdnost z debelino pivnikov. Barva pivnikov je kaj različna in je večinoma odvisna od zahteve in okusa kupca. Posebno radi imajo melirame pivnike. Barva na sposobnost vpijanja ne vpliva. Za meliranje uporabljamo volno, juto ali bombaž, pa tudi posebno obarvana celulozna vlakna. Za izdelavo pivnikov je potrebna zelo mehka fabrikacdjsKa voda. Polizdelkov ne meljemo, ampak jili je mešamo in močno razredčimo. Pri izdelavi na stroju se moramo izogibati velikih pritiskov, ki zmanjšujejo poroznost papirjev. SUROVI PAPIR ZA INDIGO IN KARBONSKE KOPIRNE PAPIRJE (Carbonrohpapier, carbon raw paper, papier bruit pour papier carbone) služi kot osnova za premazovanje pri izdelavi kopirnega papirja za ročno pisanje ali za pisalne stroje. Izdelati ga moramo zelo tanko. Največja gramska teža sme znašati do 25 g'm2. Za najzahtevnejše namene pa ga izdelujejo celo v teži 11 g/m2. Polizdelki za izdelavo surovega karbonskega papirja so bombažne krpe, včasih pa le tudi z nekaj primesi celuloze. Nujni pogoj je, da je kompakten, brez vsakih por in vozlov, kot pri vseh svilenih papirjih. Imeti pa mora veliko trdnost glede na proboj črk pri pisalnem stroju. Zato moramo že pri pripravi papirne snovi paziti na močno mletje in dobro kleje-nost. Izdelujemo ga v zvitkih, ki morajo biti popolnoma enakomerni in brez gub. Take zvitke uporabljajo predelovalci, ki kopirno osnovo premažejo z mešanico, ki je sestavljena iz saj ali barvila, voska in špirita. CIGARETNI PAPIR (Zigaret-tenpapier, cigarette paper, papier a cigarettes) je papir z različnimi, predvsem pa z visokimi zahtevami, Ivi so cesto odvisne od okusa kadilcev. Ti vplivi okusa se nanašajo tudi na zunanjost papirja kot je barva, lesk, površinska izdelava itd. Kot surovina za izdelavo se je doslej še vedno dobro obnesel lan, konoplja in bombaž. Samo omenjene surovine dajejo papirju zahtevano kvaliteto in lastnosti. Le v najslabših vrstah cigaretnega papirja najdemo včasih minimalne količine lesne celuloze. Največja zahteva pri tem papirju je, da piri sežiganju — pri kajenju — vonj papirja, oziroma njegovih sestavin, ne vpliva na prijetni vonj in okus tobaka. Zato morajo biti polizdelki, ki papir sestavljajo, popolnoma čisti. S temi snovmi in pa s primernim mletjem dosežemo zahtevano poroznost papirja, ne da bi bil luknjičav. S to poroznostjo dosežemo pravilno izgorevanje. Tudi tobak pravilneje zgori, ker ni popolnoma izoliran od zraka. Za regulacijo izgorevanja dodaiamo papirni snovi zelo fin kalcijev ali magnezijev karbonat, da ne bi papir gorel s plamenom, ampak lepo počasi in enakomerno tlel. Vsebina tega pepela znaša do 50 odstotkov. Ker se kalcijev karbonat pri gorenju spreminja v oksid, ostaja pepel bele barve. Da bi tobak in papir gorela istočasno, dodajamo papirni snovi tudi soliter. Čeprav je cigaretni papir zelo tanek, mora biti močan, zlasti za ročno zavijanje cigaret, ki je ponekod še zmeraj v navadi. To pa mu zagotavljajo omenjene surovine. Res je treba premisliti, kdaj izostanem z dela VEVČE, MAJA - Upravni odbor PE Vevče je na svoji 10. seji dne 7. 9. 1965 sprejel sklep, da se nagradi vsakega zaposlenega z din 12.000, če v enem letu ni nikoli izostal z dela zaradi bolezni ali izrednega dopusta, oziroma, za vsak dan v letu, v katerem je imel izredni dopust ali bil bolan ne sprejme din 1000. DS PE Vevče in DS podjetja sta ta predlog potrdila in dopol- nila s tem, da se izredni dopust za izobraževanje ne šteje za izostanek, da se boleznine borcev ne štejejo za izostanek ter da se zamude na delo štejejo za izostanek z dela. Iz tabele 1 je razvidno, zakaj je delavski svet na predlog kadrovske službe sprejel omenjeni sklep. V tabeli je razvidno, da so izostanki z dela zelo močno porasli. Vzroki izostankov 1964 I. tromes. 1965 II. tromes. III. tromes. Boleznine 89.289 27.081 26.037 25.145 Izr. nepl. dop 2.964 144 1.847 875 Opr. pl. dop 2.930 568 545 414 Oprav. nepl. dop. . . . 802 145 310 141 Porod, dopust 21.316 3.300 4.852 5.487 Zapor, orož. vaje . . . 2.877 189 577 1.305 Neopr. izostanek . . . 3.159 712 632 2.108 Skupaj 123.357 4 = 30.839 32.139 34.798 55.475 Indeks 100 104 115 115 Indeks verižni .... — 104 108 102 Zato je bilo potrebno sprejeti redni letni dopusti in državni določene ukrepe, da bi narašča- prazniki. Kako pa so ti sklepi nje zavrli oziroma izostanke zni- vplivali v naslednjem času na žali. V tabelah niso upoštevani izostanke pa kaže tabela 2. Vzroki IV. tromes. I. tromes. izostankov Boleznine . . . Izr. neplač. dop. Op. plač. izost. . Op. nepl. izost. . Porodniški dop. Zapor, or. vaje . Neoprav. izost. . Skupaj . . . . Indeks (1964 = 100) . .. 1965 1966 17.525 21.758 462 82 467 429 181 154 6.711 5.504 505 509 552 124 25.403 28.540 86 92 Iz tabele 2 je razvidno, da so se izostanki močno znižali takoj, ko je bila uvedena stimulacija. Vsak zaposleni, ki ni izostal z dela v X-XII/65 je prejel neto din 3000. Ker se določene vrste bolezni pojavljajo v določenih obdobjih (npr. gripe), bomo primerjali IV. tromesečje 1965 s istim obdobjem leta 4964, in prvo tromesečje leta 1966 s istim obdobjem leta 1965. Torej razdobje, v katerem je že delovala stimulacija, z istim razdobjem preteklega leta, ko še ni bilo tovrstne stimulacije. IV. tromesečje 64 = 100 Vzroki i. tromesečje 64 = 100 1964 1965 Indeks izostankov 1965 1966 Indeks 24.430 17.525 72 Boleznine 27.081 21.738 80 517 462 89 Izr. nepl. dopust .... 144 82 57 670 467 70 Oprav. plač. izost. . . . 568 429 76 252 181 72 Oprav. nepl. izost. . . . 145 154 106 4.680 6.714 143 Porodniški dopust . . . 3.300 5.504 167 569 505 89 Zapor, orožne vaje . . . 189 509 163 955 552 59 Neop. izost 712 124 17 52.053 26.403 82 32.139 28.540 88 Kaj mam pove tabela 2? Tabela 2 pove, da je bil sklep samoupravnih organov pravilen. Izostankov je veliko manj, odkar je uvedeno nagrajevanje, ki stimulira manjše število izostankov. Najbolj so se znižali izostanki zaradi bolezni in neopravičeni izostanki. Na znižanje boleznin je prav gotovo pozitivno delovalo tudi cepljenje proti gripi. V tabeli 5 pa bomo videli, kako znižanje izostankov vpliva na izkoriščanje delovnega časa oziroma kolikšen je delež izostankov pred in po uvedbi te stimulacije. 1964 I. — IX. 1965 IV. tromesečje 1965 Možnih rednih ur................2,139.152 Skupnih izgub.................... 325.208 Delež izgub.................... 15,2 Nadure......................... 129.097:4 = 32.274 Indeks maldur........................ 100 Indeks izgubljenega del. časa 100 1.665.195 263.694 15,8 105.104 108 108 555.023 90.144 16.2 35.490 104 111 I. trom. 1966 539.882 60.946 11,3 23.740 74 75 Gornja tabela pove, da je tudi skupnih izostankov manj (vključeni so tudi dopusti in državni prazniki). Občutek za gospodarjenje z delovnim časom se je prenesel tudi na druga področja nastanka izgub delovnega časa. V IV. tromesečju 1965 je nekoliko več izostanka zaradi treh dni plačanih praznikov. Zato lahko iz tabele ugotovimo, da čim manj je izostankov z dela, tem manj je tudi nadur. Ti dve kategoriji sta torej zelo odvisni druga od druge. Sredstva, iz katerih se krijejo nadomestila za boleznine do 30 dni, se formirajo iz 1,07 Vo od bruto osebnih dohodkov. Če ta vsota ne zadostuje za kritje boleznine, mora podjetje razliko pokriti iz osebnih dohodkov. Za leto 1965 je podjetje moralo nadomestiti iz OD za okoli 1,800.000 KONČALI SO ŠOLANJE (Nadaljevanje z 9. str.) tere slušatelje, ki so v času šolanja, kot tudi na zaključnih izpitih pokazali posebno dobre rezultate. Najboljši slušatelj je v vsej dobi šolanja bil Franc Prelovšek II, trenutno zaposlen kot delavec na holamdcih KS I. Med šolanjem je največ pridobil in obenem je bil najbolj marljiv in vztrajen tov. Franc Leve, ki je napisal tudi najboljšo diplomsko nalogo. Diplomsko nalogo je najbolje 'zagovarjal tov. Albin Hribar, ki je na vsako vprašanje odgovoril točno in zanesljivo. Najboljšo nalogo iz slovenščine je napisal tov. Miro Klopčič. Za cel razred kot celoto lahko rečem, da je v letošnjem šolskem letu bil veliko bolj prizadeven, bilo je veliko manj izostankov s predavanj kot v prvem letu ter da so ustrezno temu bili tudi boljši rezultati. Nekateri med njimi pa bi z malo več truda lahko dosegli boljši rezultat kot so ga. M. din boleznin. Za IV. tromesečje 1965 pa je podjetje izplačalo bruto okoli 3,150.000 din kot nagrado po sklepu navedenem na začetku tega sestavka. S tem so se tistim zaposlenim, ki niso izostali z dela. povišali osebni dohodki po 1000 din mesečno za zadnje tri mesece 1965. Kriterije za dosego tega dodatka pa bi bilo potrebno N A M I Z N KOLIČEVO, MAJA - V okviru občinskih sindikalnih športnih iger je bilo v mesecu aprilu tekmovanje najboljših sindikalnih ekip občine v namiznem tenisu. Prvenstvo, ki je bilo tokrat v dvorani Induplati Jarše, je bilo dobro zasedeno, saj so tekmovale tričlanske ekipe Leka, Induplati Jarše, Mladinski aktiv Radomlje, Mladinski aktiv Domžale, Srednja tehniška usnjarsko-galante-rijska šola (STUiGŠ) Domžale, Združena kemična industrija ter Papirnica I in Papirnica II. Za prvo ekipo papirničarjev so tekmovali Marjan Stražar, Vide Vavpetič in Stane Skok. Za drugo ekipo pa Janez Mežan, Janez Otrin in Marjan Trobec. Tekmujoče ekipe so bile izelo izenačene, kar je posledica nastopa nekaterih tekmovalcev, ki niso člani tekmovalnih ekip v domžalski občini, niti člani sindikalnih organizacij, ampak so kot gosti okrepili nekatere ekipe. Zaradi povedanega je omenjeno tekmovanje prešlo meje sindikalnega prvenstva in postalo prvenstvo občine. Kljdb opisanim razmeram, si tudi tokrat ekipa Papirnice I ni pustila vzeti prvega mesta, in je tako že drugič zmagovalka tega tekmovanja, za kar bo na zaključni prireditvi prejela prehodni pokal. Druga je bila ekipa Leka, tretje pa moštvo Induplati Jarše. Tekmovalo se je na pet dobljenih setov, s tem, da so tiste ekipe, ki so bile pora- dopolniti še z nekaterimi določili, npr. za izredni dopust za smrt v sorodstvu in podobno. Ker gre ta stimulacija iznad cenika za enoto proizvoda, je zelo zanimiva za vse zaposlene. Vsaka stimulacija pa mora biti takšna, da ima od nje korist podjetje in posameznik. F. R. 1 TENIS žene izpadle iz nadaljnjega tekmovanja. Rezultati: STUG5 : Združena kemična 5 : 0; Lek : Mladinski aktiv Domžale 2 : 5; Papirnica II : Mladinski aktiv Radomlje 0:5; Papirnica I : STUGŠ 5:2; STUGŠ : Mladinski aktiv Radomlje 5:0; Papirnica I : Mladinski aktiv Domžale 5 : 4; Lek : Induplati Jarše 5:4; Papirnica I : Induplati Jarše 5:0. V zmagovalni ekipi zaslužijo pohvalo vsi tekmovalci, posebno pa Vavpetič, ki je s svojo »obrambno« igro pokazal, da je zaenkrat za mlajšo generacijo še nedosegljiv. Po končanem tekmovanju sta tov. Mrak in Peče v imenu organizatorja občinskega sindikalnega sveta podelila trem prvopla-siranim ekipam manjša praktična darila ter čestitala zmagovalcem k lepemu športnemu dosežku. Čestitkam k I. mestu se pridružujemo tudi papirničarji in želimo, da bi ekipa še v bodoče tako uspešno zastopala podjetje na športnem področju. Prav tako pa izrekamo priznanje k vsestransko uspeli organizaciji tekmovanja. Jubilejni 10. pohod „Po poteh partizanske Ljubljane" VEVČE, MAJA — 8. maja je Ljubljana že desetič sprejela tekmovalce — udeležence jubilejnega pohoda »Po poteh partizanske Ljubljane. Praznično razpoloženje in okrašeno mesto je kvarilo deževno vreme. Vendar tekmovalce — udeležence to ni premotilo, da se ne bi že desetič podali po poteh partizanske Ljubljane. Tudi vevški imladinci in mladinke smo se udeležili tega pohoda. Prijavili smo sicer pet mešanih ekip, vendar je deževno vreme prekrižalo naše načrte o udeležbi. Udeležili smo se samo z dvema ekipama. Ob 8.30 sta se naši ekipi s tovarniškima kombijema odpeljali na startno mesto v Tolstojevi ulici v Ljubljani. Ekipi sta bili sestavljeni takole: I. ekipa: Zdenka Lorbek, Ciril Zupančič, Vanja Lorbek, Milan Garbajs in Ismet Huskič. II. ekipa: Magda Hujan, Milena Mlakar, Slavko Skrjanc, Jože Jerman in Martin Anželj. Deževne kaplje so padale v presledkih, ko so si naši tekmovalci pripenjali startne številke. Vsak udeleženec je prejel še čokolado, limono in seveda še zadnje napotke. Zapustili smo startno mesto. Dekleta in fantje so krenili po poteh, ki so jim bile že znane, saj ni bilo nikogar, ki bi prvič sodeloval pri pohodu. Najmlajši udeleženec je bil Milan Garbajs, ki je komaj dopolnil 14. leto. Ni bil prvič med našimi ekipami. To je fantič, ki stanuje v neposredni bližini, njegov oče, sedaj upokojenec pa je bil zaposlen pri našem podjetju. Proga je bila težka, ker je bilo blata dovolj in še dež je kvaril vzdušje udeležencev. Šoferja tov. Ham in tov. Poženel sta parkirala kombije na dogovorjeno mesto. Čez slabi dve uri sta naši ekipi že prispeli na cilj na Trg revolucije. Na cilju so tekmovalcem postregli s toplim čajem. Nato smo hitro odšli h kombijem, saj je udeležencem kljub dežju bilo vroče. Pripeljali smo se pred restavracijo. Tiu smo še nekoliko posedeli, popili čaj in pojedli sendvič in udeleženci so se raizšli z obljubo: »Naslednje leto gremo zopet.« Zahvalimo se upravi podjetja, sindikalni podružnici in seveda obema šoferjema. Ti so nam omogočili sodelovanje pri pohodu »Po poteh partizanske Ljubljane«. Z. L. NOVI TRGOVINI V MEDVODAH V Medvodah je trgovsko podjetje »Loka« iz Škofje Loke uredilo sodoben trgovski lokal za prodajo tekstila, urejuje pa še lokal za prodajo obutve. Tako omenjeno podjetje postopno uvaja specializacijo trgovki na področju centra Medvod, ki je bila spričo porasta prebivalstva nujna. KADROVSKA SLUŽBA POROČA JZ OBRATA VEVČE ZA MESEC APRIL 1966: Prišli: Jože Jerman, pospravljal ec izmeta Jože, Pucelj, vodja orodjarne Zmago Scheicher, naraosilec ma ho-laindcih Odšli: Marija Babnik, upokojena Kristina Selan, upokojena Justina Rome, upokojena Frančiška Peterlin, sporazumna prekinitev Ciril Novak, izključen iz delovne skupnosti Lado Peterka, odšel na odslužen j e vojaškega roka Herman Ribič, odšel na odsluženje vojaškega roka Tone Cencelj, odšel na odsluženje vojaškega roika Janez Hribar II., odšel na odsluženje vojaškega roka Dušan Pirc, odšel na odsluženje vojaškega roka Franc Brinovec, odšel na odsluženje vojaškega roka Marjan Urankar, odšel na odsluženje vojaškega roka Rojstva: Jožetu Kunaverju se je rodila hčerka Jožica. Čestitamo! V mesecu aprilu je vložilo prošnje za sprejem v delovno razmerje 7 prosilcev, in sicer z naslednjo šolsko izobrazbo : visoka šolska izobrazba 2 prosilca srednja šolska izobrazba 1 prosilec poklicna šola 1 prosilec popolna osnovna šola 1 prosilec nepopolna osnovna šola 2 prosilca Rodili so se: Jožetu Žibertu, hči Helena Alojzu Kuhlju, hči Vesna Slavici Lazar, sin Primož Mileni Svetek, sin Borut Čestitamo! IZ PAPIRNICE KOLIČEVO V mesecu marcu so se zaposlili: Miha Borec, dežurni ključavničar Franc Brinovec, kovinostrugar Marjan Trobec, OTK proizvodnja Marjan Košak, strojni ključavničar Janez Kovačič, strojni ključavničar Peter Baloh, razkladalec surovin Martin Gorta, delavec na holandcih Alojz Urbanija, kolodrobec KS I Viktor Rems, dvoriščni delavec Pavla Brodar, snažilka V mesecu marcu so odšli iz podjetja: Ludvik Luthar, odšel na odluženje vojaškega roka Janez Hribar IH., odšel na odsluženje vojaškega roka Jože Javoršek, odšel na odsluženje vojaškega roka Janez Strnad, odšel na odsluženje vojaškega roka Ciril Semiprimožnik, odšel na odsluženje vojaškega roka V mesecu aprilu so se zaposlili: Peter Zule, analitik V mesecu aprilu so odšli iz podjetja: Jože Ribič, upokojen Ivan Kaplja, odšel na odsluženje vojaškega roka Anton Smrekar, samovoljna zapustitev dela Rojstva: Dragu Jeraku se je rodila hčerka Valenka Bernardu in Vilmi Potočnik se je rodila hčerka Irena Antonu Korošcu se je rodila hčerka Ida Vinku Peletu se je rodil sin Roman Francu in Danici Urbanija se je rodil sin Franci Štefanu Pavriču se je rodila hčerka Bernarda Čestitamo! DRSE DELO Glasilo delovnih kolektivov Združenih papirnic Ljubljana in Papirnice Količevo. — Izdajata delavska sveta omenjenih tovarn. — Izhaja vsak mesec. — Odgovorni urednik Stane Robida. — Uredniški odbor: Ivan Bogovič, Janez Gašperin, Milan Korošec, Jože Lejko, Ljubo Milič, Tone Novak in Stane Skok. — Uredil Danilo Domanjko (Delavska enotnost). — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani