Leto X, 35
Liubliana, nedelja 10. februarfa 1929
Cena 2 Din
■loa «uih
ca Inozemstvo 40 Din.
Ur«4aUt*es ЫвЬПямц КшЛоч «Ное 1
itttSS. »12t tlti. И2В Ы 812в »r<Wi Alekmndreva гяаАя 1* Г«М
Ч Mft
ОД»: Косваотт rite 1
iL 19а
IrttfU м м nAK
_ Of 1м1 pa Muifm. _
г«ыов к. trn. »ia«, b n»
•Metok i Ц«Ы)ам.
4 T^l^fo® ^^ÖÖL
ata U TaMoa Я »
©•«•i Кммя Т*Ыа* II IM
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko
»I prt PO* Ml ш vodih i Ц*. Џт «. ЦМ. Prste Mal* 7*Л«h WIm Яг !0ЬЛ41
LJubljana, 9. februarja.
Po skoro šestdesetletnem prestanku ie obnovi na temelja pogodbe med Mus-solinijem in Vatikanom zopet papeževa država na tleh večnega mesta Rima. Ta obnova, ki daje papežu skromen košček zemlje v suvereno last, je tako glede ozemlja, kakor glede državno-pravne ureditve gola formalnost. Naslednik sv. Petra dobiva s pogodbo samo to, kar je praktično že imel, samo da k tej iaktični lasti prihaja še obojestranski pristanek, ki legalizira davno obstoječe stanje. Kratko rečeno: Papež dobiva tudi de jure orno, kar je imel doslej de facto, malenkostno povečanje ozemlja in tnilijardna odškodnina se mora smatrati samo kot pozornost, ki jo je službena Italija priznala poglavarju cerkve, da mu olajša težko odločitev.
Papež prestala biti «vatikanski jetnik». Pij XI. odlaga moralično breme, ki ga je Pij IX. naložil vsem svojim naslednikom s tezo o nikdar priznanem «ropu» dedščine sv. Petra, on stopa zopet v vrsto gospodarjev tega sveta, ki imajo svoio zemljo, postaja tudi formalno v smislu teorije suveren, kar v ostalem dejansko nikdar ni prenehal bih. Nesporno leži v dejstvu, da je Italija povrnila papežu, če tudi le miniaturni del nšegove nekdanje države ogromno zadoščenje in dopustno je tolmačenje cerkvenih krogov, da je Italija sedaj priznala krivico, storjeno pred skoraj šestdesetimi leti poglavarju katoliške ccrkve
~ Kar je zakrivila liberalna Italija, to
popravlja fašistična Italija. V tej kon-stataciji je vsebovan precejšen del pomena aranžmana med Vatikanom in Kvirinalom. Res so mogli papeži pred 60. leti od liberalne Italije dobiti večje ozemlje, nego jim ga sedaj daje g. Mussolini, toda v 1. 1870.-71. so bile politične in psihološke okolnosti povsem drugačne nego so danes in gotovo je. da se mora danes ceniti kot uspeh, kar bi bilo takrat zmačilo popolno moralično kapitulacijo.
Službeno se bo v katoliškem svetu aranžman med Pijem XI. in Mussolini-Jem proslavljal kot konec papeškega ujetništva. Točno je te le s papeževega moraličnesra stališča, dejansko tudi v novem stanju papež ne bo ne več, ne manj svoboden nego. je bil dosedaj. V garanciiskem zakonu mu je 1. 1871. Italija zasigurala vsa prava suverena in je to svojo obvezo zvesto držala, po novi pogodbi obveze Italije gotovo niso dejansko nič večje, ne jačje in nova papeževa državica je koncem koncev ravno tako odvisna od dobre volje Italije, kakor je bila dosedaj od njene dobre volje in politične prevdarnosti odvisna nedotakljivost in svetost papeževe osebe in njegovega domovanja.
Mnogo pomembnejša je sprava s sv. Stolico za Italijo in zlasti za današnji njen režim. Ne smemo pozabiti, da je fašizem takoj, ko je prišel do oblasti, proglasil kot eno izmed bistvenih osnov Kalijanstva rimski katolicizem. Krenil je s pota politike, ki jo je začrtal kraljevini italijanski liberalizem v preteklih desetletjih, s kruto vebemenco je nastopil proti rimskim framasonom. ki so bili dolgo vrsto let na čelu občine večnega mesta. Fašizem je tako silno spretno in z vztrajno doslednostjo pripravljal in gladil pot do današnjega sporazuma. Vedel je. da si mora utrditi stališče v najširših in najnižjih piasteh italijanskega katoličanstva, ker bi se s tem ojačil in zasidral v globinah italijanskega Lhidstva. Vse kaže. da se mu je to posrečite. Obenem s tem pa je stremel га višjim ciljem, ld smo ga navedli malo prej, postaviti v službo svoie ideje italijanski katolicizem, kojega najvišja predstavnika sta kljub vsej povdarjani mednarodnosti cerkve papež in njegova kurija. Pogodba, ki bo razglašena prihodnji teden, dokazuje, da je duce tudi v tem oziru zmagal na vsej črti. Popolno pomirjenje med Itarljo m papeštvom bo omogočilo složno delo obeh Italijanskih sil, politično-državne in veirsko-duhovske. Svet že sluti to složno delovanje. Francoski glasovi, ki se jim bodo gotovo pridružili tudi drugi katoliški narodi, že naglašajo prepotrebno deitali-janizacijo papeškega dvora in vrhovne cerkvene uprave. Zahteve gredo celo tako daleč, da naglašajo potrebo ukinjena stoletne tradicije od papeža Hadri-jana dalje, po kateri je vsakokratni poglavar katoliške cerkve italijanske narodnosti.
Upravičeno smemo reči, da je nova rimska pogodba eden od najvažnejših aktov v novejši svetovni zgodovini, katerega posledice so danes še nedogledne. Papeško jetništvo je bilo fikcija, toda ta fikcija je tvorila trdnejšo granico med obema rimskima oblastima nego jo bodo tvorile meje nove miniaturne državice. Vatikan in Kvirinal sta bila doslej daleč, v bodoče bosta prijateljska soseda. Papeštvo je bilo do danes v resnici neodvisno, v bodoče se bo moralo vedno znova in težko boriti, da očuva svoj prestiž mednarodne duhovne sile. Njegova avtoriteta, njegova moč ta veljava v katoliškem svetu prihajajo v krizo, katere se Ьойк> mnogi
Konec papeževega ujetništva
Papež in Društvo narodov - Podpis pogodbe odložen na ponedeljek - Potek pogajanj med papežem in Italijo
Rim, 9. februarja. Slovesni podpis konkordata med Vatikanom in Kvirinalom. ki bi se imel vršiti jutri dopoldne, je bil odgoden do ponedeljka, ker se bo vršila v nedeljo slovesna služba božja v spomin obletnice izvolitve papeža Pi-ja XI.. katere se bodo udeležili vsi vatikanski dostojanstveniki.
Za podpis pogodbe je bfio naročeno zlato pero. ki bo potem shranjeno v vatikanskem muzeju.
Pogajanja so se vodila v največji tajnosti več let
Rim, 9. februarja, d. O razvoju pogajanj za sporazum med Vatikanom in Kvirinalom se doznavajo še sledeče podrobnosti:
Pogajanja med Vatikanom ta Kvirinalom so se vršila že več let, toda v največji tajnosti. Po vojni so bila ta tajna pogajanja nekaj časa popolnoma prekinjena, ker so se pojavile nepremostljive težkoče. Preokret pa je nastal, ko je prišel v Italiji na površino fašistični režim. Ko se je fašizem naslonil na katoliško cerkev, je napočil trenutek za definitivno likvidacijo tako zvanega rimskega spora. Italijanska vlada je poverila s pripravami za oficijetaa pogajanja svojega zaupnika Gianntaija. ki je stopil v stike z vatikanskim pravnim zastopnikom PacelKjem. Po Izmenjavi misli je Vatikan izjavil, da je treba rešiti rimsko vprašanje brez posredovanja in vmešavanju tujih držav. S tega stališča sta nato Vatikan in Kvirinal izdelala svoje predloge, ki so bili po dolgotrajnih pogajanjih združeni v enoten kompromisni predlog. K pogajanjem so bili pritegnjeni strokovnjaki z obeh strani. Končni predlog je bil predložen papežu in Mussoliniju v odobritev. Mussolini si je že prej dal izglasovati v Velikem fašističnem svetu pooblastilo za sklenitev sporazuma z Vatikanom. Papež in Mussolini sta predlog v načelu odobrila, nakar so sledila podrobna pogajanja, ki so se vršila s posredovanjem vatikanskega pravnega zastopnika Pacellija direktno med Mussolinijem in papežem ter vatikanskim tajnikom Gasparijem.
Pogodba obsega spravni akt in konkordat
Pogodba obsega dva akta. Prvi Je tako zvani akt sprave in se nanaša izključno na likvidacijo rimskega vprašanja. Drugi dokument predstavlja pogodba o konkordatu, kakor jih sklepa Vatikan z raznimi drugimi državami in ki ureja položaj katoliške cerkve v Italiji. Kakor se zatrjuje v vatikanskih krogih, bo papež proglasil spravo z Italijo bodisi v baziliki sv. Petra ali pa z male lože bazilike, od koder je bil leta 1870. proglašen prelom odnoSajev. Sporazum ima značaj preliminarne mirovne pogodbe, ki stopi začasno v veljavo takoj po podpisu, definitivno veljavo pa zadobi šele po odobrenju s strani obeh ustavnih faktorjev.
Meje in obseg nove države
Rim, 9. februarja d. V tukajšnjih političnih krogih je zanimanje za rešitev rimskega vprašanja vedno večje. Ponovno se poudarja, da ozemlje nove papeževe države ne bo seglo znatno preko obsega sedam je vatikanske posesti. Z gotovostjo pa se računa, da bo tudi cesta z vsema zgradbami, И vodi oko-Ii sv. Petra do vatikanskih muzejev, priključena temu ozemlju. V tem primeru bi pripadala najbrže tudi Campo Santo in palača sv. Oficija novi državi Odprto je še vedno vprašanje, kaj bi se zgodilo v primeru vojne s poslaništvi, ki po sedanjem načrtu najbrže ne bodo imela prostora za naselitev v vatikan-siki državi. To vprašanje še nI urejeno Ln je treba vse govorice, kfi krožijo o njem. sprejeti г vso previdnostjo.
Jubilejne svečanosti
Rim, 9. februarja g. Jubilejne svečanosti za papeža Pija XI. dosežejo jutri ta v torek z velikimi verskimi ceremonijami višek. V torek se vrši v palači asistenta prestola kneza Colonne velik sprejem. K svečanosti v lateranskl ba-zfflki so povabljeni zastopniki diplomat-
neitaftjanski katoličani. Ne smemo tudi pozabiti, da je fikcija o vatikanskem jetniku obdajala papeštvo v zadnjih generacijah z nekako misterijozno skrivnostjo in da ie za milijone in milijone vernikov nevidmi papež bil osebnost popolnoma drugega značaja, nego bo papež, ki se jutri prinelje v Milan, na Dunaj. v Ljubljano. Barcelono.
Ustanovitev papeške države pred 12 stoletij je bil čin od daiekosežnih posledic za vse človeštvo, obnova te države morda iti nič mamj pomemben zgodovinski čin.
skega zbora, cerkveni dostojanstveniki ta rimsko plemstvo. Za torek pripravljajo v Rimu velike ljudske manifestacije. Pred sprevodom bodo manifestanti nosili italijansko trobojnico ta zastavo s papeževo standardo ter odšli pred Vatikan, kjer bodo manifestirali za papeža. Nato bo odšel sprevod pred kraljevo palačo, kjer se bodo vršile manifestacije za kralja. Vsa javna poslopja in zasebne hiše bodo o priliki sklenitve miru med Vatikanom ta Kvirinalom razobesile italijanske trobojnice in zastave s papeževim grbom. V Rim so prispeli številni romarji lz Italije.
Čestitke švedskega kralja papežu
Rim, 9. februarja g. Dopoldne Je papež Pij XI. sprejel v zasebni avdijenci švedskega kralja, nato pa francoskega poslanika pri Vatikan«. V četrturni konferenci je švedski kralj častital papežu za 50-Ietni duhovniški jubilej. Papež je podaril kralju sliko v dragocenem okvirju.
Prestolni govor italijanskega kralja o paktu
Rim, 9. februarja g. V fašističnih krogih zaigotavljajo, da bo в pomir Jett ju z rtaffijamske strani podal izčrpno pojasnilo prestolni govor krafta na otvoritveni seji nove ia?stične zbornice. v kateri se bo zb:alo vseh 400 novih poslancev. Pri tej priliki bo kralj obvestil člane fašističnega parlamenta o smernicah italijanske poličke napram Vatikanu. Nova zbornica bo nato pričela z delom, da siprejme zakone glede ureditve odnoSajev med Vatikanom in Kvirinalom.
Papež in Društvo narodov
Ялпет*. 0. febrrari»" "---латав med papežem fa Italijo je sprofei v Mešanjih političnih krogih okoli Dni&va narodov vpra-Sanje, da H bo pristopila sedaj Sveta ato-lica v Društvo narodov. V dobre poučenih krogih prevladuje mišljenje, da ее bo Vatikan tudi v bodoče omejil pri sodelovanji v Društvu narodov samo na vpraSanja, tl-čoča se direktno katoliSke cerkve, ali oa zadev я socijalno - humanitarnega značaja.
Bližnje potovanje papeža
London, 9. februarja d. »Daily News« beležijo govorico, da bo papež kmahi po podpisu pogodbe odšel nadbrže na daljše potovanje. Pri tej priliki bo skoraj gotovo obiskal tudi Anglijo ta vrnil angleški kraljevski dvojici njen obisk v letu 1923 v Vatikanu.
Odmev dogodka v Franciji
Vatikanska pogodba s Kvirinalom je Izzvala živahno pozornost francoskega javnega mnenja, ta sicer ne samo kot zelo važen dogodek v cerkveni zgodovini, temveč istočasno ta v prvi vrsti iz političnih vzrokov. Francija si v zvezi s to pogodbo stavlja vprašanje, dali izključuje nova pogodba vsako zlorabo cerkve v namene italijanske polifike. Odtod izvira tudi previdnost, s katero posamezni listi komentirajo to pogodbo. Jutranji listi na to vprašanje še niso definitivno odgovorili. O spornih podrobnoseih, o katerih razpravljajo brez stvarnih podatkov, ni mogoče izreči prave sodbe.
Kam s Trockim?
London, 9. februarja. Trockij se namerava baje naseliti na Dunaju, ker so se pojavile proti njegovi nastanitvi v Nemčiji gotove ovire. Znano je, da jfe ie pred časom izrazil Trockij željo, da bi se nastanil na Dunaju. Vprašanje Je le, če ne bo avstrijska vlada izrekla proti njegovemu naselje-nju istih pomislekov, kakor nemžka.
Tudi Romunija ureja sporne zadeve z Bolgarijo
Sofija, 9. febr. d. Rumunskl poslanik ▼ Sofiji je včeraj posetii zunanjega ministra В uro v a m mu v imenu rum noske vlade predložil predlog za sporazum v vprašanju bolgarske vojne odškodnine Rumuniji. Med vojno je bilo bolgarsko imetje v Rurmmiji zaplenjeno. Po sklenitvi mirti so ЬШ se» kvestri ukinjeni, vendar pa mora Bolgarija plačati za to Rumuniji odškodnino v zne» sku 250 milijonov lejev. Rumunija je pri« pravljena znižati to odškodnino na 85 mili« jonov lejev s pogojem, da se Bolgarija ob» veže znižati crvozno carino na romunski petrolej, rezan les in soL
Zunanji minister Burov Je izjavil rumun» »kemu poslaniku, da bo romunsko pomid« bo predložil ministrskemu svetu. V prime« ru, da bo dosežen sporazum, bi bilo reže« no eno naibolj spornih vpraSanj med Bol« g arijo in Romunijo im odprta pot k prija« teljski reSitvi vseh ostalih spornih vprašanj.
Zauonica ministru Zaleskemu
Vartava, 9. februarja (be.) Poljski se)m Je izrazi sanpoioo nnanjeurj mintetm Zaleskemu ь ten. da Ц oporttl razpravo e proračuna runa-uitalMiMn,
Priprave za revizijo pokojninskega problema
Izdatki za pokojnine se bodo zmanjšali - Za delo sposobni vpokojenci bodo zopet poklicani v službo
Beograd, 9. februarja d. Eden najtežjih problemov naše državne finančne politike tvori vprašanje vpokojencev, ki prihaja sedaj na dnevni red vlade generala Zivkoviča in kš bo v kratkem rešeno. Naš državni proračun obremenjujejo pokojnine s-1200 milijoni dinarji na leto, kar tvori nad 10 odstotkov celotnega državnega proračuna. Zakon, ki se ima uveljaviti, bo obsegal vse slučaje upokojitev od leta 1918 do danes, tako da bi se ustvarila solidna podlaga za bodočnost. Naša država ima tri vrste vpokojeaicev:
V prvo skupino spadajo oni, ki so bili ob priliki osnovanja naše države v državni službi ta ki so po končani vojni na podlagi tedanjih zakonov ter službenih let zahtevali in dobili pokojnino. Ugotovljeno je, da večina teh vpokojencev ne živi v življenju vpokojencev, temveč si je poiskala druge poklice. Iz njihovega socijalnega položaja je razvidno, da so gospodarsko aktivni ter dela sposobni elementi
Drugo skupino tvorijo vpokojenci, ki so prišli v penzijo radi partizanstva. Povodom mnogoštevilnih političnih iz-prememb v 10. letih je bilo vpokojenih mnogo mladih in zdravih ljudi, med ka-
terimi Je veHko sposobnih ln korektnih ljudi. Interes države zahteva, da se vrnejo v državno službo ta da delajo.
V tretjo skupino spada*) vpokojenci, ki so zavzeli gotove položaje brez potrebne kvalifikacije ta ki so bili vpoko-jeni pred uveljavijeniem uradniškega zakona, tako da niso bili razvrščeni po tem zakonu na podlagi svojih kvalifikacij. Zaradi tega uživajo danes večje pokojnine, kakor Ы jim po pravici pripadale.
2e samo z revizijo teh slučajev si more država prihra-niti znatne vsote v proračunu. Razen tega obstoji namera, da se poveča število let. potrebnih za pridobitev pravice do pokojnine in sicer od sedanjih 15 na 20 let.
Važno vprašanje je tudi, aH naj pokojnine izplačuje neposredno država sama, ali pa naj se v to svrho ustvari poseben avtonomen pokojninski fond, v katerega bi plačevali prispevke uradniki ta država. Nadalje je odprto vprašanje starega srbskega pokojninskega fonda, kakor tud! pokojninskih fondov pri raznih državnih ustanovah. V tem oziru ni še ničesar sklenjenega, verjet-no pa je, da se bo osnoval en sam po kojninski fond.
Reforma državnega računovodstva
Prva misija češkoslovaškega finančnega strokovnjaka dr. Engli-ša — Redukcija ministrstev
Praga, 9. februarja h. Kakor doznava val dopisnik aa merodajnem mestu, je profesor na univerzi v Brnu ln bivši češkoslovaški finančni minister dr. Karel EngliS danes spre Jel oficijeien poziv, naj prevzame vodstvo davčne in finančne reforme v Jugoslaviji. Dr. Engliš se bo pozivu odzval ter bo 2e tekom prihodnjega tedna odpotoval v Beograd.
Beograd, 9 februarja p. Veett. И se Sirijo o predstoječih upravnih reformah to Se pre-uranfene. Ta vpraSanja se nahajajo tele v
Stadij« proučevanja. Pred veem rre za to.
da se minister financ odioči za definitiven sistem računovodstva in računske котачЯе Poziv dr. Entflišu od strani ministra financ se tohnači tako, da bo po vsej priliki naša država posnela češkoslovaški sistem državnega računovodstva; V pogledu števiia ministrstev, Je že sedaj gotovo, da bo ukinjeno že г novim proračunom ministrstvo za agrarno reformo, ministrstvo za socijalno politiko pa rdružeito i mänästrstvorn. za narodno zdravje.
Proti osebnim intervencijam v notranjem
ministrstvu
Umestna odredba notranjega ministra — Z ministrstvom naj se praviloma občuje samo pismeno
zgiasitve v rmndstratvu, ki so se udomačil« često tudi v docela brezpomembnih zadevah, čeprav bi se mogle rešiti brez vsakega zadržka tudi pri nižjih upravnih organih, ničesar pospeStl in lahko samo ovirajo organe ministrstva notranjih del pri hitrem izvrševanju njihovih dolžnosti, kar vsekakor ni v interesu prebivalstva. Zato se občinstvo opora rja. naj se v vseih zadevah, ki iih ima v tem ministrstvu, obrača pismenim potom s predpisano takso, najbolje potom pošte, nakar bo po isti pod obv&ščeno o rezultatu Le v izjemnih primerih, fci zahtevajo osebno zgiasitev v ministrstvu, bo občinstvo sprejeto od Pomočnika ministra aH načelndka pristojnega oddelka in to samo od 11. do 12. dopoldne.
Beograd, 9. febroarfa. p. Ministrstvo notranjih del je izdalo nocoj naslednje službeno sporočilo:
Da omogoči nemoteno defovsnje talk» v interesu shtžbe, kakor v interesa pretoival-stv?, odreja ministrstvo o sprejemanju občinstva.
Ministrstvo notranjih de! ni ne lokalna, ве upravna oblast prve stopnje. Id neposredno občuje t občinstvom. V njegovo pristojnost spadajo v prvi vrsti роев o organizaciji upravnih oblasti, posli vrhovnega vodstva vse uprave in posli vrhovnega nadzorstva nad upravnimi oblastmi ln organi. Za tem Je ministrstvo v določenih primerih nadrejena instanca za sklepe svojih nižjih organov. Zato se občutje г ministrstvom praviloma samo pismenim potom. Tudi ne morejo osebne
Bolgarski listi pozdravljajo ukinjenje mejne zapore med Jugoslavijo in Bolgarijo
Glasilo vladne večine pozdravlja vsak korak k zboljšanju medsebojnih odnošajev — Zadovoljstvo opozicije
Soff Ja- 9. febr. t. »Demokratičesld Zzo-vor«, ebasilo bolgarske vlade, objavlja povodom otvoritve jugoslovenske meje uvodnik, у katerem pravi med dragim, da Je bolgarska Javnost prejela to vest z zadovoljstvom in da smatra, da s tem ne bodo odstranjeni samo povod! za razna kazniva de-Janda ln шпоге ob meji, temveč se bodo tudi odpravile nepriHke, v katerih le živelo obmejno prebivalstvo. »Mi sprejemamo z zadovoljstvom«, pravi Mst, »objavo g. Nešiča o ukrepu Jmgošlovenske viade za ukinitev izjemnih odredb na merti. kakor vsak drug ukrep, ki more doprinesti k zboljšanju medsebojnih odnošajev«.
Začetek zasedanja reparacijskega odbora
Prva seja za določitev organizacije dela se je vršila danes in se bo zasedanje nadaljevalo v ponedeljek — Predsedoval bo najbrže Owen Young — Zastopniki imajo že izdelane predloge za
razprave
CMasdo opozicijske demokratske stranke MaJlnova »Mir« piše k otvoritvi hsgosloveo-ske meje, da se ni treba sspužčati v vprašanje, zakaj se je to zgodilo v sedanjem trenutku, кет je dovoH ugotovi«, da je sedanja viada v Beogradu pokazala sposobnost sprejeti potrebne ukrepe ter prevzet! zanje odgovornost. »Ako }e otvoritev meje. ki je moremo <hro«mitirdgoveoniatxdgovcovcvocc bila tako doteo zaprta, iskrena, o čemer ne moremo dvomiti, je za nas, ki smo bili vedno za dobre odnošaje med Bolgarijo ln Jn-gosiavljo, nemogoče, da ne bi z zadovoüt-stvom sprejet odločitev beograjske vlade.«
Park, 9. februarja d. Ofidjalne seie odbora strokovnjakov za reparacije se bodo pričele v ponedeljek v hotelu »Astoria« Pred tem bo prirejen cel niz dmžabrcih prireditev, namenjenih medsebomemu spozna-vanju delegatov posameznih držav. Na prvih sestankih se bo v prvi vrsti razpravljalo o vprašanju predsedstva na konferenci. Kakor Izigfeda. bo lzvolien za predsednika asneriSM delegat Owen Youne. Računajo, da bo kfr)ub tvojem« odklonUneeM rfaMftn pre. vzel predsedtlv«.
Berlin, 9. februarja d. V tukajšnjih krogih prevladuje mišljenje, da so Dri nesle delegacije posameznih držav s seboi že izdelane predloge, ki bodo služi H za osnovo razprav o rešitvi reparacijskega vprašanja. Posebno se poudarja, da imata take izdelane predlo, ge francoska in belgijska delegacija. Verjetno tudi ameriška. Nemška delegacija je odpotovala brez konkretnih predlogov in bc počakala , kakšen dojeni bodo napravil predlogi ostalih deüegacü.
Nova doba - novo življenje!
Ako hočemo, da nam bo bodočnost lepša io boljša od preteklosti, moramo tudi Slovenci po svojih najboljših močeh pomagati veliki skupni stvari, katere cilj ie mogočna io zadovoljna Jugoslavija. Je ie res, da je navada železna srajca, vendar pa je v našem «kupnem interesu, da sc zavedamo nove dobe, ko le treba, da vsakdo kroti svoje strasti, vsakdo pozablja na bridkosti bivših dni. a da ob političnem premirju zavlada v lavnosti io pri po-edincih trezna preudarnost ter medsebojna strpnost Zopet živimo v historičnih časih, za katere smo tudi Slovenci in sicer vsi Slovenci odgovorni pred bodočnostjo. To se mi je zdelo potrebno povedati, ko sem po povrat-ku iz Beograda videl, da nekateri ljudje pri nas pogrešno mislijo, da se je povrnilo leto 1914. ne pa leto 1918, ko je treba začeti skoraj čisto novo življenje. da čim prej z združenimi močmi izlečimo naš državni organizem po prestani nujni radikalni operaciji.
Doba rekonvalescence ie pri raznih operacijah različno dolga, a ker je bila za naš težko bolni državni organizem energična operacija še edini lek, se izreka prognoza. da bo trajala doba re-konvalescence dolgo, morda več let Že samo za sanacijo naših financ in naše administracije, za izenačenje zakonodaje. za obnovo prometa in najnujnejše gospodarske reforme, kar se smatra kot briga za uspešno reševanje večjih državnopravnih problemov, je predvidenih mnogo mesecev 2e zaradi tega nima demagogija in hujskarija v današnji dobi nobene politične vrednosti in skromnega mnenja sem, da bi se vsaka indirektna sabotaža Idealnega stremljenja po izmirjenju v narodu samim povzročiteljem take sabotaže prav slabo izplačala.
V	Beogradu sem opazi' mnogo več bprememb nego v Ljubljani. Tamkaj nI o kaki direktni ali indirektni politični gonji ne duha ne sluha Kot upravno središče se je pa Beograd že v toku prvega meseca nove dobe vidno izboljšal. Včasi se mi ie zdelo, da sem prišel v kavarno, če sem vstopil v kako ministrstvo Sedai se tudi v naših ministrstvih formirajo uradi, kjer nai zavladajo stvarnost objektivnost in točnost mesto partizanstva in bakšiša Bil sem priča prizoru ko ie prišel sedaj v kabinet ministra bivši režimski poslanec, ki je imel poprej za svoji' intervencij orastične posle skoraj eksekutivno moč nad uradniki oa se ga le poučilo, da sedaj ne gre več po starih metodah Uradništvu le sprejemanje strank zabranjeno. dostop v pisarne Je prepovedan in le nekaj vodilnih uradnikov ima določene sprejemne ure Za vsakogar in tudi za bivše režimske mogotce ie predpisan za sprejem prt ministrih strog vrstni red in bivšemu mogočnemu režimskemu gosipodu poslancu je bilo sporočeno, da se mora i on Javiti, a da ne more biti prej sprejet kot po preteku treh dni. ker le do tedaj vrstni red že določen Bivši re-žimljija ie odšel s oovešeno glavo.
Iz ministrstev izginjajo tudi kuhinje kave, z njimi pa velikanski Štab posto-pačev. ki kot politični agitatorji, zaslužni »korteši« niso drugega delali kot Bogu čas kradli, državi pa denar V enem samem ministrstvu, ki je eno najmanjših in kjer bi zadostovalo za vse potrebe pet slug. le nova doba našla kar 17 slug Med njimi devet vaških »kortešev«. ki so bili odvzeti družini in delu. da so postopali oo Beogradu. Se prenočevali so po ministrskih foteljih in zofah ter zanesli vanie uši
Takih nekvalificiranih pohajkovačev »o pa stari režimi pustili nešteto in na drugih položajih. Zlasti karakteristična v tem pogledu le neka direkcija, ki rešuje akte v tretji Instanci. Cela jata juristov a za reševanje aktov je najsposobnejši neki bivši podčastnik: kajti ta je edini na glasu, da pozna — vse zakone!
V	takih administrativnih razmerah oi čudno, če le vse propadlo, vse bilo nezadovoljno. Težak je problem ta hlev Izčistitj. nobenega dvoma pa ni. da ga more pri nas izčlstiti samo neparla-m en tarna in nenolitična vlada, ki ima pred očmi samo ozir na sposobnost In stvarno potrebnost uradništva. Ako novemu režimu že samo to uspe. da bo postala naša administracija evropska. Je izvršeno oriaško delo. za državo in narod oa odpravljena največja rak -rana
Z ozirom na memorande In pred-stavke raznih gospodarskih organizacij sem smatral za potrebno, da se v Beogradu avtentično informiram tudi o namerah glede socljalne politike. Kategorično se mi je demantiralo. da bi se hotelo demontirati obstoječe socijalne ustanove, pač pa se Je sklical v Zagreb zbor delodajalcev In delojemalcev, da se čuje upravičene pritožbe in felje enih kot drugih ter po potrebi izvede reforma, ki bi odgovarjala — za-dovoljujoč vsestransko — internacionalnim zahtevam v teh vprašanjih. Na drugem mestu sem bil opozorjen, da je povsem napačno razumevanje nove dobe. ko bi kdo mislil, da je sedaj prišel čas za upoštevanje in protekcijo samo enega sloja na škodo drugega. Vlada Je razpustila vse oolitične stranke. V Beogradu so mi rekli, da bodo brezobzirno iztrebili še vse one. ki Ы hoteli gojiti in vzdrževati politično parti-zanstvo. V enem mesecu še ni bilo mogoče izvesti popolne depolitizacije, a postopno se bo tudi tu energično napravilo red Prav tako pa vlada tudi ne bo trpela indirektnega političnega
boja, pa oaj Ы se ta rrSl pod to aH ono demagoško pretvezo. Prizadevanje gre za tem da se brej obzira oa strankarske. stanovske ab' kake druge posebne interese ustvarijo v državi ras-mere, ki naj vsem državljanom nudijo pogoje za dejansko enakopravnost ter pogoje za skladen ki svoboden razmah. Baš zato J« važno, da se v političnem zatištu vsi tem bolj zanimamo za gospodarske, socijalne in kulturne probleme. Vse naše mišljenje in prizadevanje naj bo usmerjeno za skupni interes, da si bomo s pridnostjo in pametjo na razvalinah desetletne nesreče zgradili nov za vse udoben in srečen dom. Komur nista besedi narod in država le na Jeziku, bo po svojih močeh storil vse, da bosta narod in država čim prej prišla do ozdravljenja. Nova doba zahteva novo življenje. Nazaj ne smemo, pač pa ie naprej.	Rb.
Avdij<
jence
Beosrad. 9. februarja p КтлЩ je «prejel t avdijenci mhrtstra narodnega zdrav* dr. Krnila, ministre financ dr Svrfjugo. guvernerja Narodne banke Ignata ВаЈкиИја cene-ralnega direktorja Narodne banke dr. Nova-kovlča ter predsedstvo Udruženja Jugostev. učiteljstva.
Delo na državnem proračuna
Beograd. 9 februar» p Minister Пяаяе * sprejet od vse»i ministrstev revidirane predloge proračuna. Prihodnje dhl bo mrlnfeter osebno t prisotnosti svoJ№ referentov kakor mdl referentov poestueznlh ministrstev, oregledal predložene m resorne Proračune
Proračuni vrhovne državne uprave, pred-sedniStva vlade Hi vofrtega ministrstva so te pregledani in odobren*.
Preložitev gospodarske
konferenc*» Male antante
BukareSta, 9. febr (be. Na proinjo č»
ükoelovaäke vl*de ie Ьйа preložen« gospo» darska konferenca Male antante. ki и je imela vršiti II. februarja v BukareM, na 21 februarja.
Izplačilo poslanskih dnevnic za januar
Beograd, 9 febr č Finančni minister dr. Švrljuga |e podpisal včeraj uredbo • kate» ro se bivšim narodnim poslancem odobra* »a izplačilo dnevnic sa mesec iamrar Mno. go hivSih narodnih poslancev pa je dvig. nik» v naprej dnevnice za februar In marc ter Se za nadaljne mesece Naknadno bo izdan sklep, ai! moralo poslanci te dnevni, ce vrniti, a!! pa se naj drugače »redi to vprašanje. Mnogi izmed teh poslance* «o začeli akcijo, naj bi « odobrilo vsem na« rodnim poslancem nakazilo denarja vsaj ie za mesec februar.
Ukinjenje generalne
direkriie železnic?
Beograd, 9. februarja d V ministrstvo prometa se pripravlja reorganizacija pro» metne shjfbe hi prometnega eda Predvsem se proučuje francoski sistem organizacije državnih železnic Kot najvažnejSa Izpre» m„mba se navaja ukinjenje generalne di» rekcije Seteznic. Predviden je tudi no\ raz» pored železniškega os ob j a na postajah.
Kredit za železniško direkcijo ▼ Ljubljani
Beograd, februarja p Min&strefrve pfCflKU Je dobite kr«Hte sa eabavfce, tt so predviden» v tem meseca pri direkciji želeanfc v Ljubljani.
Aretaciia našega višiega železniška uradnika v Postojni
Beograd, 9 februarja p f* Postojne po» ročajo Rsti, da je bil tamkaj od 'taliian» skih oblasti aretiran višji trradnik general« ne direkcije železni* Berherovič. ki je po. tovail dcozi Italijo kot član naše delegacije na prometno konferenco v Prrizu Italijan, ske oblasti so aretfrale Berberoviča baje zato. ker je т restavracijskem vozu žalil Italijo,
Afera MPana Begoviča
Zagreb, 9 febr. č. Minister prosvete Bo. ža Maksimovid se je postavil danes na sta. liSče. da ne more razveljaviti odredbe biv. šega prosvetnega ministra Milana Grola. po kateri je bil na piidlaßi pismene zahte« ve zaßrebSkeaa prosvetnega eferenta di« rektor drame Milan Becovič dodeljen kot profesor » službo na eni zagrebških gim. nazij Imenovan ir novega dramskega rav. natelja bo izvršeno v ministrstvo prosvete te dni čim bo dospel predlog zagrebškega intendanta Treščeca.
Novinar Devčič izpuščen
Zagreb, 9. febr č Danes okoH 9. dopot. dne je pozval preiskovalni *>dnik NeSič bivšega odgovornega urednika «Narodnega Vala» KreSimirja Devčiča iz celice It 33 sodnih zaporov ter mu »poročil v prieot» noeti njegovega zagovornika dr Dragana šafarja, di it po brzojavnem nalogu ii Beograda izpuščen iz zapora Po sestavi n> pisnika je Devčič vzel svoje stvari ln za» pustil sodno poslopje.
Kakor znano je bil K reši mir Devčič are» tiran 4 decembra lanskega leta po nalo» go državnega pr&vdniStva fer oddan v pre» iskovalni zapor zaradi prestopka čl. 53 za» копа o tisku, ki vsebuje žalitev vladarja Za tem je bfl obsojen os podlagi devetih tožb na leto dni zapora in 30.000 Din gto» h :, dočim je bfl radi 20 tožb oproščen.
Dre novi potniSki letali
Beegrad. 9. februarja, p Danes sta с letališča Le Bourget pri Parizu odletela dva nova potniSka avijona, kupljena v francoski tvorniei Poteza Novi letali bosta postavlienl v promet naj,prvo na progi med Zagrebom lu Beogradom, nato pa prldeljeni progi Beograd - Skoplje • Solun.
Mrzel val ]e dosegel Balkan
V Beogradu ao imeli včeraj zjutraj 30 stopinj pod пШо — Vedno hujša nadloga volkov
Beograd, t febroarla р. V Beograd« » aoooj nru nekoHko popoetM Hladni ral. U prihaja is Piaske preko Avatrtk oa Balkan. J« v severnih krajih drtave fe nekoliko po-риШ, t vzhodnih krajih držav« p« la vedno pritiska hud rnras. Meteorolofta postaji ▼ Beogradu napoveduje v dveh dneh nekoHko mileče vreme. Vendar bo tudi ta ral prav kratkoročen.
V proitl noči Jc kazal toplomer џ Beograda -30. Davi k Padel	dočim Je nocoj kazal le —8 stopinj Proti večera je pričelo v Beogradu snežiti. Iz ostalih krajev poročate o naslednjih temperaturah: Peftro-varadin —14 Zagreb —16 LJubl'tna —17 Sarajevo —21. Vel. OradISte —22, Ban>a Kovlljača —18, Nil —21, Kos. Mltrovlca —20 Skoplje —18, Kragujevac —23. SpHt —1. Kotor 0, Onrf 0.
It Cetlnta poročate, da so •• pojavita r ofcoHd mesta velika krdela volkov, ta napadate tudi 1Ьк* Tudi iz Andrllevice poročate o divjih zvereh, h ogražato človeške naselbine hi živalske staje. V PlevIJu so volkovi pri§H tik do mesta. V Bojandüjevl
so тЫкоп ponoči optesfli DbMdo lote. UB-teU ki )a krdelo opaž«. )s амгаШ «Ort volkova.
*
Berti a, t. februarja, a. Kemiki vremenski opaaovakrf ја^1Ж prlbaia It Anglije proti severni Evropi ogromna množina mrv lega sraka Nori ral mraaa bo baje hujši kot so bili vrni dosedanJL
Vratialara, 9. februarja, s. Dočim je v pretekli пЫН fc lahko ne&lo, je tekom ineva vdrl ia severa nov val aefo mrilega traka, tako da je računati, da bo temperatura zopet pedla do 25 stopinj pod ničlo. Iz vzhodne Prueije poročajo, da le tamkaj fe 28 stopinj mraza.
Dunaj. 9. februarja, a. V«a Duh a v je fe vedno poln ledene mase. Ledeni sid pri državnem mostu se pomika po toku navzgor. Zaradi tega se je tok vode »jezil ln se je gladina dvfcnila pri državnem moatu sa 168 cm.
Kansas City, 9. februarja, s. V mnogih državah je pritisnil sopet hud mraz. v Wyo-mingu in Montani je mestoma dosegel 40 stopinj pod ničlo. Ogromne množine snega so poeebno v Oklahomi In severnem Геха-•u povzročile veliko Ikodo pri iiviiü.
češki davčni reformator na potu v Beograd
Proi. dr. Karel Engliš, njego
H Praga, 9 februarja
Vest da je Jugoslovenskj kralj Aleksander pozval bivšega čsi. finančnega ministra, profesorja brnske univerze dr. Karla Engliša v Beograd k posvetovanju o pripravah davčne reforme v Jugoslaviji, je na Češkoslovaškem vzbudila splošno pozornost. Zabeležili so ю z zadoščenjem vsi čsl listi že zato, ker se te o matokaterem lavnem delavcu pri nas pisalo toiiko in ker se maloka-teremu politiku posveča toliko podrobnega zanimanja, kakor ravno dr. Eng-lišu. Pristavljamo takoj, da se o tem finančnem delavcu mnogo piše po naših časopisih tako z ugodne, kakor neugodne strani. Levičarski tisk smatra dr Engliša za svojega človeka; tisk vladne koaHcije je nedavno tudi že zrl nanj kot na pristaša vladne politike, od lanskega leta dalje oa ga koalicija ocenjuje kot eksponenta levih političnih smeri. Kot politik in zlasti kot finančni in narodno-gospodarski strokovnjak pa uživa dr. Engliš v vseh strankah največje spoštovanje m ugled.
Dr. Engliš je star 49 let. Od 1. 1910. deluje kot profesor za narodno gospodarstvo na češki univerzi v Brnu. Pred vojno Je bil pristaš stranke dr. Stranskega in je zastopal to stranko v deželnem zboru moravskem Po vojni je izstopil iz nje in Щ. Drldružil narodni de-mökraciji dr. KramaFa Bil je državni poslanec nepretrgoma do 1. 1925.. za Rašinom pa je bil v uradniški vladi Cernega kot prvovrsten strokovnjak tudi minister financ. V ogorčenih političnih bojih 1. 1925. se je dr. Engliš odpovedal mandatu in oktobra meseca izstopil iz Kramafeve stranke, baje skupaj z nstanoviteljem tedaj snovavše se «stranke dela» Ko se je pa po volitvah novembra meseca 1925. stvorila nova Svehlova vlada, je dr. Engliš na izrecno željo ministrskega Dredsedmka švehle prevzel v njei portfelj ministrstva financ. L. 1928. ie prišel v spore z igrar-no stranko, ker se je upiral carini ia živino in iz raznih drugih vzrokov o katerih ie sam napisal sledeče- «Sladkorna industrija ie zahtevala od dr Jave del zemljiškega davka za sanacijo svojega stanja Moja dolžnost je bila analizirati to zahtevo toda sladkorna industrija se le tei analizi izmaKii'a O uspehu analize sem hotel napisati гг-sto člankov v «Lidove Novinv»: napisal oa sem samo prva dva. ki i»; nanja odgovoril «Venkov». ne da bi oočaka1 nadaljniih mojih izvajanj» Qlas'io ке-Dublikanske (agrarne) stranke ie teda zelo ostro nanadlo ministra financ doktor Engliša ln oosledica tega ia'.aHa .e bil dopust oziroma demisiia di Engliša, ki le močno razburkala glad:o političnega življenja Od tedai se <e doktor Engliš posvetil pooohmma svojemu profesorskemu ookHcu in Dufricist k:.
Njegovi nazori elede drža-n h >' laric In državnega gospodarstva izha.a.o povsem tasno že iz prvega iiarika. k' ga »e napisal v jubilejni izdaji «Lidovih Novin» ob oriliki otvoritve razsrave ko-dobne kulture v Brnu. Kratka vsebina tega članka le sledeča:
»Naša finančna Do'itika se le popolnoma vdala valutni do! tiki in s spremembam* v valuti sn ед spreminiali tudi fnančni problemi. Ako razčlenimo finančno politiko zadnilh desetih let naletimo najprei na dekretalno razdobje, v teku katerega se ie valuta osamosvoi'ila in se le obenem priprav la oddala premoženja. To ie velika doba prvega RaSInovera ministrstva Te-mu le sledilo stabilizacijsko razdobje Bilo ie predvsem potrebno spraviti iavne finance v ravnotežie. Brž ko se ie to doseglo. Je bilo treba delat' s kreditom. Ravnotežie le btfo doseženo na eni strani т. varčnostjo aa drugI strani pa s povUaniem davkov Z Ho nutno n le tudi bilo ontrebno osvežiti domačo produktivnost Olcboki padec tečala valute le bil silna vaba za tvoz Z letom 1922 začenia novo razdobje finančne in valutne politke Misel dc-flaclle zmagule na vse! črti Pogoii za to so bili urodni Proračun le bil v ravnotež-iu i« trgovska bilanca aktivna. КарЧа! le tekel v deželo ln njega struia le .bla oia-čena z aneleSk'm posolflom. ki nas *e danes toliko teži Posrečite se le dvigniti te-čal krone začasno preko tO centimov. stalno pa ea držat' na danaSnli vl*=n: S tem se le finančna uprava znaSia nred novinw problemi Ako le hotda zadrži tečai valute na Isti v'-5ini le b:,o treba prisposo-bit' temu delstvn vse gospodarsko hi finančno žIvHenle Proračun le pr??el v težko krizo, ta te «ledtU produkcij siti krizi. Po
va osebnost in njegovi nazori
tel smo und1 dalje krizo denarstva Л krito fnanc Izdatki so povečali prehodni državni dol« in r 1. 192S smo iskali pomoč orl težkem imerlfkem kreditu Misel de-flaciJe «no morali opustiti in pristopiti k stabilizaciji kot novi ka]kuiačni osnov; za cospodarstvo Hi finance Po deflaciK le torei napočilo konsolidacij sko razdobje, čigar naloera ie bBa rekti probleme, ostale iz deflacilske dobe T< problemi so bH v tem da le bila produkcija preobtežena z visokocenim finančnim kapitalom in da Je »izkaoitaliz'rana«. da se ie nedostatek kapitala Potem polavNal v Wšokih obrestih la v nizkem tečaiu vrednostnih papirjev In da le produkcija v splošnem preobtežena z lavnimi bremen'. Treba ie bilo oeveflti ustvarianrir kapitala 'n osvobodit denara trt To ie bil namen davčne reforme s f>oziittvne strani z neeativne strani pa le bilo potrebno ustavit* državno zadolževanje V letu 1926 s г ЫИ državni izdatki radikalno reducirani, da bi se moglo podiet-iem pustit' dob^ek za invest'ciie In dobit-prostor za krtle uradniških olač Do ve-Have le prišla mlse! stabilteaci-ie proračuna in ie bilo v Klavnem treba stabiiNzirati proračunske postoianke za vojsko, za državne nameščence, za upravne stavbe itd Proračunska stabilteac'üa mora ostati še celo vrsto let zükou. ako sr hoče uspešno Drovest finančna konsolidacija. Denarni trt se le začel hitro osvobolatl. da smo se kmalu etnanciplrali od inozemske» trza ter smo v letu 1926 konsoMirali ceio milijardo prehodnega doka Letos se nam Je oosrečilo plačati ameriško posojilo i® leta 1925 Obrestna mera ie padla, državni pa-oirli pa so se dvlenil' Računski zakliučki '.zkazuleio prebitke fl nastoOa doba zn že-vania davkov Ureleno ie tudi finančno gospodarstvo samouprav Vendar ciij še da-leko ni dosežen Osrrorrma kvota poslovnih davkov ie v nesorazmerju z izvoznim zna-čalem države vendar bo radi staln h prebitkov mogoče olajševati davčno breme. Vse iavno gospodarstvo se bo uredilo po enotnem fnančnem redu. Treba le tudi dovršiti denarno oreanizacHo s centralnim denarnim svetom in provestl reorganizad-io deželnh kreditnih zavodov Tud< t* velik e gospodarske investicije so na razpolago sredstva iz prisilnih socijalnih prihrankov •
Dr Engfiš ie tvorec nove čsl. davčne reforme ki je stopila letos v veljavo. Za sedai le še težko reči. da-li se bo obnesla, kajti davke napadaio in jih sovražijo vse stranke, ker je oač vsak davčni sistem v očeh davkoplačevalca nekai slabega Zato naoadaio tudi davčno reformo vendar za sedai ni mogoče ugotoviti. da-H so napake Dreje v davčni imravi sami. neeo v davčni reformi.
Dr. EngHŠ le odličen vodja v Bntskl banki, ki ie v nekem nasnrotju z 2'vno-stensko banko V ostafem ie tudi član upravnega sveta Anglobanke in Sko-dovih zavodov tako da vsa njegova teoretična izvaianja notrjuje njegov uspeh na polju prakse.
Vzrok eksplozije v Sisiihi
SpHt, 9 febr n. Sele danes so mogli od« •rtraniti ruševine porušenega dela plinarne, kje- jc nastala včeraj eksplozija. Preisko» valnd komisija ie d«ne> ves dan vršnla pre» iskavo da ugotovi vzroke eksplozije. Ni še povsem pojasnjeno kako je pravzaprav nastala katastrofa Po dosedanjih ugoto» vitvah domnevajo, da je nastala eksplozija vsled tega ker je plrn «metan» prišel v dotiko z bakrenimi cevmi Tudi škoda ie ni precenjena, znaša pa brez dvoma več «totisoč dinarjev.
Prvo potovanje angleškega kralia oo bolezni
London. 9 februarji, s. Ko se le Izvedelo, da bo kralj f'.tnes odpotoval » Bocnor, se je zbrala pred burkinffhamsko palačo veli ka množica ljudi Kralj ie nastopil pot v posebei izdelanem ambiiiimfnem avtomobi lu Skozi okna |e bilo kraija lahko opoziti Kralj je ležal napol vzravnan na postelji, potej-e na licu kažejo sledove prestane bo lezni Ko le zagledal množico, se ie za?meh-Ijnl in lahno premikal roko ter se zahvaljeval za ovariie Tudi kralüra je danes odpotovala v Boenor Kakor javljajo iz Roenorja. je prispel kralj Jurij popoldne tjnkai fer bo ostal več tednov na zdravlje nju.
Krvavi nsnsiri v Indiji
London, 9 febr. (lo.) Položaj Je v Bom. bavu Se vedno zelo napet. Teroristične ak. cija pridobiva vedno boli na razmnhu. Ne-mir' so se razširili na celo me^to Demon, stranti so pričeli na raznih kravb ropati radi česar «o mora'e čete na dveh mestih strel i a ti I'Kitih ie bilo 6 oseb in 50 ranje» nih Kakih 40 ranjencev so prepeljali ▼ . bolnico.	'
Uradniške razlike
Ljubljana, 9. 'ebruarja.
Glede Izplačila razlik te drugih dr-žavmh dolgov uradništvu ie trenutno položaj naslednji:
Direkcija državnih železnic v Ljubljani je fe prejela obvestita prometnega ministra, da je zanjo otvorien kredit v znesku 6.600.000 Din. S tem denarjem bo direkcija Izplačevala prvo polovico razlik.
Za izplačilo razflk državnim uradnikom in upokojencem ie pri finančni direkciji za Slovenijo otvorjen kredit 9.082.000 Din Za učitelje je določeno 2.300.000 Din. Iz tega kredita so izločeni poštni in železniški nameščenci.
Finančna direkcija bo pričele Izplačevati te razl'ke okrog 20. februarja, čim bodo urejene vse petrebne formalnosti.
Zaostale pokojnine se v splošnem že izplačujejo. Za enkrat so bffi Izvzeti stari selitveni stroški in potnine. ki pridejo v kratkem na vrsto Računovodstva so bila pozvana nai zahtevajo kredite za ootne in selitvene stroške od 1. decembra 1918. do 31. marca 1926. Ti dolgovi bodo lzr>lačan5 vsem onim ki jih še niso prejeli v oW*ki predttrmov.
Nadalje moraio računovodstva prijaviti tudi vse druge državne obveznosti, ki so nastale do 31 maja !9?0. ne glede na vrstni red nfihovega nastanka To velja za vse terjatve v kolikor ne presegate 5000 Din. Tudi vsi ti dolsrovl bodo poravnam fz Drvt tranše mooopo4-skega posojila.
Carinski uradniki so že prejeti polovico razlik.
!шепо^ап?а v sodni službi
Beerrad. 9. februarja- p Minister prerde
je z datumom 28. januarja gl 70.1в! In 82.051 izdal rešenje. e katerim se postavljajo:
a)	Za r!šfc-g« pisaralikega ofteij&l«
niSkl oficijal! 4. skupine II. kat. Srečko K o-
man pri okrajnem «odtiču v Radovl^d; Joeip Ferenc pri o. s. v Konjicah; Martin Z o r i as pri a s. v Ptuju; Fran K o p i б pri o. a. v Mariboru.
b)	Za pisarniške oflcijale »lede« taecb-•U 2. skupine III. kategorije: Aibin Lilek pri o. s. v Krškem: Ivan Skvarca pri o u na Vrhniki; Jakob Zarei pri a s. v Kostanjevici; Drago prezelj ori o. s. v Metliki; J Marčič pri det sod v Ljubljani; Joeip Kope j pri o. ». t Ptuju; Anton Krsmer pri o. s. v Celin, Drago Rsdunc v Črnomlju; Alojzij LipuSiČ v Brežicah; Milan Vončina v Konjicah: Josip Drvenšek pri okroi sod. v Mariboru. Viko Vrančič v VtSnJi gori; Anton Metličlč v Lotu, Jakob Kr§ič pri o. a, v Celju. Julij Amafrletti v Doinji Lendavi: Stanko Čuk v Kranju; Alojzij Zapuše pr! okrož. sod. v Celju; Evgen Mot v Dolnji Zadavi; Anton Rožanc v Cerknici; Martin Tro-iinar pri okrol »od. v Mariboru; Anton Go-stiša v Radečah. Rudolf Bižal v Slov Bistrici; Rudolf pivec v Šmarju: K Lesdorfer v Sevnici; Janko Vaksel pri vil dež. eo«L v Ljubljani; Janko Frak pri okr. «od r Šmarju Vsi oetane'o na dosedanjih službenih meetih.
Zakon « zaščiti države na Francoskem
Pari*. 8. febn»r>».. d. Po zaključku ah«-Ske debate te bil sprejet ? upravni komisiii zbornice načrt zakona proti avtonomirtom, ki predstavlja neke vrste ъакою za «iščito države, po prvem členu и k one je kaznjiva vsaka propaganda, ki ocraža javni mir in red ali ki stremi zs odcepitvijo kateregakoli dela francoskega ozemlja Zakon predvideva м taka delanja kazen ? višini 1 do 5 let zapora ln denarno kasen od 100 do 5000 frankov, eventalno tudi z v.ivzet-jem državljanskih pravic. Drugi člen predvideva prepoved bivania obsojencev ne ozemlju, kjer so zagrešili svo^e dejanje.
Težka nesreča barona
Ra?
tačica
Ptorl Sad. f. febrear)« č. Dy-fo^efB* poelwiee v fa«reb54eti! Saboru ia badtmpcSiinskea! Mf-lamwitu ter tisa PrivT«ne.n«-zt aa^rodneza pred-»tsvTHirv« r Beorradu. Josip baron RaUSii. »t J« vosil g ЬгкпНавсот в Nerve к» Sada v Sre<m-site KerVyvo« Vlek )« j>rt5e! v Novi Sa^ i 3 te po! urno SMnuiSo ter ie »№l aa poet«? le Ki četrt are predrto Je kreuM da«e Ker J« Raijstlč v v!a!cu raapal, »e fe ргеЫкМ ie!« ko 4 videl ia vo*i v4afc it ta postal« Nejitd« гм rvoj« «aros« «i srvok» !eSo !Э9 kz rtr br-tino vlaka. )e sko6!i в v*ro«ja. t<x5a ta*« cesTcčno, •< to raebiJ čelo, poS1«xJo'vaI desno rr>ko et !evo no®o. Prrtr««^! я Je modur* m dobil težke notTsn)e poškodbe Octee^laK se r» v bc-taioo.
Znižane izvozne carine v Rumuniji
Beograd, 9 febr č. S 1 "februarjem so bile v Rumuniji zmanišane izvozne pristoj» bme za vole. bike. kra-ve in junce na 400 lejev. za ovce in koze na 25 lejev za konie izpod 147 cm visokosti na 800 lejev, za oc» rutnino na 2 leja. za klano 0.50 lejev. za goveje sveže meso 3000 iejev od vapona, za konzervirano meso 500 ieiev, za nepre» delane kože 6 lejev , za suhe kože 9 ieiev, konjske kože. nepredelane, polsirove in m» he 4 leje. za hrastoma drva 76 šilingov od vagona, za erodbeni le« 2.6 šilingov za orehove hi jesenove deske pod 5 mm 3.15 šilingov Ukinjena ie uvozna carina na fi» žol s L itrnijem 1029 Carine ki so izražene v tujih valutah, se imaio plačati v de» vizeh tfc v dorični efektivni valuti
Hmeljski trg
fcatee. 9 februarja h. Povpraševanje traja dalie. dnsi zaradi hudega mraza ni bilo mogoče meniti embalaže hmelja In sa «boljšati ter preparirati Dnevni promet le znašal v preteklem tednu 40 do в0 atotor. Na deželi se brneli prodaja dalje Cene »e pibljejo med 1850 _ 1650 Kč Kupci «o ino-zemci in tudi nekaj domačinov Prodajalci vztrajajo v zahtevah in prodajejo samo sa oolne cene. Dosedai le bilo v Žatcu javno beležpnib 9R000 stotov žateškega hmelja le-'ošnje ?<~tve
V ČeSkih občinah žateSkega okraja, ki goje hmelj, znaša zaloga letoSnje^a hmelja
ESI. januarju aamo Se 6000 stotov po kg.
IU
Energična županova akcija za ublažitev pomanjkanja kuriva v Ljubljani
Od ponedeljka dalje bo mestna plinarna na drobno prodajala
angleški premog. — Nabava večje količine rjavega premoga. —
Depeša prometnemu ministru in predsedniku TPD v Beogradu.
Istočasno se je г. dr. Puc telefoniere obrnil na predsednika TPD g. Miincha v Beogradu s prošnjo, naj intervenira pri ministrstvu prometa in naj odredi, da TPD takoj odstopi Ljubljani 600 va-
Ljubljana, 9. febr.
Vedno večje pomanjkanje premoga in kuriva v splošnem, ki vlada v Ljubljani že dalje časa in to v najhujšem •mrazu, postaja za mesto katastrofalno. Občinska uprava se je že svoj čas obrnila na Trboveljsko premogokopno družbo, da bi zasigurala mestnemu prebivalstvu zadostno količino trboveljskega premoga. Odgovor pa se je glasil: «Nemogoče, ker mora TPD vso svojo zalogo sproti izročevati železniški upravi.»
Privatni trgovci s premogom so v zadnjih tednih storili mnogo, da bi ljubljansko prebivalstvo preskrbeli z inozemskim premogom, kar pa se tudi njim ni posrečilo. In tako je pomanjkanje premoga postalo skrajno kritično.
Pomoč je mogoča le, če se angažirajo javni faktorji. Predvsem naj bi vlada priskočila na pomoč. Mestni župan dr. Dinko Puc se je odločil za energično akcijo. Poslal je danes v imenu mesta ministru prometa g. dr. Korošcu brzojavko naslednje vsebine:
«Ministru prometa g. dr. Korošcu. Beograd.
Dovoljujem si opozoriti, da je vsa Ljubljana v strašni zimi brez premoga. Trboveljska družba se izgovarja, da mora ves premog oddati železnicam. Pros'm Vas, da nujno odredite, da se Ljubljani odstopi vsaj produkcija dveh dni za prvo pomoč.
Dr. Dinko Puc. župan.»
gonov premoga.
Upati je. da bo ta akcija doseg'a že-ltieni uspeh in da bo vlada pokazala razumevanje za težko stanje, v katerem se nahaja Ljubljana. Ker pa je računati, da bo do realizacije te intervencije prišlo šele v nekaj dneh, je mestni župan odločil, da tudi ljubljanska mestna občina po vseh svojih močeh sama ublaži kritično stanje.
Mestna plinarna razpolaga še s precejšnjimi množinami angleškega premoga. ki je sicer dražji od domačega, a je po kalorijah znatno jačji in torej njegova uporaba ne pride dražja od domačega. Župan dr. Puc je odredil, da se od ponedeljka dalje v mestni plinarni prodajajo privatnim strankam manjše količine po 50 in 100 kg angleškega premoga, čigar cena bo ista kakor šle-zijskemu.
Istočasno ie župan uvedel akcijo da si mestna plinarna preskrbi večjo količino rjavega domačega premoga, dobre kvaliltete in se bodo naročila na ta domači premog tudi sorejemala od pone-delika dalje pri Mestni pl'narni.
Energično akci;o župana dr. Puca za ublažitev pomanjkanja kuriva bo ljubljansko prebivalstvo gotovo sprejelo z zadoščenjem.
Neprestane vremenske izpremembe
Posledica mraza v Ljubljani in na deželi
Ljubljana, 9. februarja.
Nastoni mraza postajajo kratkotrajni. Vrste se izredno nagle vremenske izpremembe. Davi je mraz po nekaterih krajih Slovenije pojenjal za približno 5" do 10° C, po drugih krajih pa le za 1° ali 2° C. Zan'-miva ie okohrost, da se .ie živo srebro skrčilo le na dveh obmejnih točkah in sicer v Bohinjski Bistrici od — 15° na — 16° C ter na Rakeku od — 16° na — 18" C. Drugače je opažati ponehan.ie mraza, kakor je to napovedalo dunajsko vremensko poročilo. Meteerologj so mnenja, da ie zima že prekoračila višek in da se nagiba svojemu koncu. Vremenska poročila najavijajo, da nastopi toplejše vreme, ne izključujejo pa tudi snega. A stari vremenski preroki pravijo:
— Če začne Polonca prižigati ledene sveče, ii sv. Matija s sekiro grozi.
V običajnem jeziku pomeni to, da sv. Matija, če je na dan sv. Apolomie toplo in talno vreme, da od streh kaplja, pritisne z vso silo da začne zopet zmrzovatx
Po poročiHi iz raznih prometno-važnih krajev Slovenije se ie začela temperatura zopet dvigati, nasprotno pa .ie začel barometer rapidno padati ter ie v zadnjih 24 urah padel kar za 10 mm. Barometersko stanje je bilo včerai ob 8. 778, davi 767 V naslednjem kratko poročlo o stanju termometra: v oklepajih stanie prejšnjega dne:
Bohinjska Bistrica — 16 (— 15). Kranjska gora — 14 (— 20). Jesenice — 14 (— 14). Tržič — 11 (— 14). Kamnik — 15 (— 17). Ljubljana gl. ko'odvor — 18 {— 18), v mestu — 17.50. Celje — 13 (— 20). Brežice — 14 (— 20). Dravograd — 15 (— 18). Maribor gl. kol. — 8 (— 18). Ljutomer — 13 (— 20). Kotoriba — 18 (— 20). Št. Janž na Dolenjskem — 20 (— 25). Novo mesto — 12 (— 18). Kočevie — 17 (— 21). in Rakek — 18 (— 16). V Kram ju ie davi ob 7. kazal termometer — 18 (— 22)
Stanje cest v ljubljanski oblasti
Navzlic hudi zimi jn veliki množini snega, so državne ceste že toliko zorane, da je mogoč avtomobilski promet. Avtomobilski klub, sekcija Ljubljana, ima naslednja poročila:
Cesta Ljubi iana-Krani-Jesenice-Kraniska gora - Podkoren je zelo dobro očiščena in je promet avtomobilov z zimsko opremo povsem mogoč. Na cesti Kranj - Tržič je sneg sicer zoran, vendar je promet tudi z verigami le za silo mogoč. Na cesti Ljubljana - Domžale - Trojane - Celje je sneg vseskoz dobro zoran in se vrši avtomobilski promet docela nemoteno. Na cesti Ljubljana - Novomesto - Zagreb ie sneg zoran in je mogoče dospeti z avtomobilom do Zagreba.
Cesta Ljubljana - Vrhnika - Planina; do državne meje pri Planini dospe avtomobil, opremljen z verigami, brez težkeč; od državne meje proti Trstu pa je cesta na odseku od Postojne do Senožeč po dobljenih poročilih še vedno zaprta za avtemrabilni promet. Zaradi burje nastajaio neprestani zameti, ki jih ni mogoče sproti odstranjevati. Baje pa bo cesta ako ne bo bnrie v dveh do treh dneh že prosta.
Opozarjajo se gg. avtomobilisti. da je na nekaterih mestih vožnja z avtomobilom vzlic zimski opremi z verigami otežkočena in ie potrebna posebna opreznost v večiih klancih, kjer je sneg že toliko stlačen, da je površina zelo gladka. Tudi niso vse ceste in povsod enako široko zorane in očiščene, in ie prehitevanje in izogibanje otež-kočeno. V splošnem pa je pri nekoliko previdnosti promet na označenih cestah povsem mogoč.
Oblastne ceste so tudi več ali mamj že vse sposobne za avtomobilski promet z iz. iemo nekaterih odsekov, kier niso še bili oc'stranieni zameti, povzročeni po hudih vetrovih. (Giej tudi Avtomjb'lzem na str. 10).
Tračnice pokajo...
Vlaki so danes prihaja1!;; v Ljubljano z manišimi zamudami, kakor včeraj. Ekspes-ni in brzi vi a k iz Beograda sta imela približno 3 ure zamude, drugi loka'nii potroški vlaki oa prav nezmatne. Včerajšnji brzovlak Beograd - Monakovo, ki prihaja v Ljubljano ob 8. zjutraj, ie na poti iz Beograda do Jesenic moral premagati vel'ike ovire. Zmrznila ie para v ceveh lokomotive. Treba je bilo do'.go časa. da so dobili pomožno lokomotivo. Vlak je prispel v Liubliano še le po 8-umj zamudi ter je popoldne vozil proti Jesenicam.
Vestnost železniškega čuvaja ie preprečila. da ni ta vlak med postadama Zabnice in Kranj iztiril. Cuvai .ie namreč še pravočasno pregledoval progo od Zabnice proti Kraniu ter opazil, da so tračnice na dveh krajih zaradi mraza močno popokale. Obvestil ie takoj postajo v Kran.iu. Železniški delavci so odhiteli na označeni kraj. odstranili popokane tračnice ter postavil; nove. Brzovlak ie moral zato nad eno uro čakati v Škofi i Loki. Vlaki z Jenesnic pa so morali čakati v Kraniu. dokler ni bila proga popolnoma popravljena.
Ljubljanska porota preložena
Justičtii upravi povzroča mraz g'ede kurjave mnogoštevilnih pisarniških sob in raz-pravnih soban vel'ke neprilike. Centralno peč zakurijo le dopoldne. Pač ni premoga. V poned&ljek IS. t. m. b: se imelo pričeti letošnje prvo porotno zasedanje. Po predpisih se namreč vsako zasedanje začenia v tednu, ko je po pratiki kvaternj post. Spričo hudega mraza, ki eventualno ne poneha do 18 t. m., ie deželno sodišče uvidelo, da bi bilo nemogoče voditi porotne razprave v vel ki slabo kurjeni porotni dvorani. Pri dolgotrajajočih razpravah bi porotniki in sodniki popoldne in zvečer nikakor ne mogli vzdržati v mrzli dvorani. Zato je deželno sodišče zaprosilo višje deželno sodišče. da dovoli preložitev poroinih razprav na vremensko ugodnejši čas. Kakor izvemo, ie višje deželno sodišče ugodilo tej prošnii in porotne razprave so preložene predvidoma do II. marca.
Z ledom objeta Kostanjevica
Kostanjevica, 8. februarja.
Tudi naš mali otočič je objela Krka v svoj ledeni oklep, iz katerega se najbrž ne bo tako hitro izvil. Kostanjevičani so to redko priliko seveda prav izdatno izkori» stili in že nad teden dni jc Krkina struga središče našega vrvenja in zabave — Na javna plesišča nam branijo razne oblastne in občinske takse, na Krki pa nam ne mo= re nikdo braniti družabnega življenja.
Športniki, staro in mlado, kolesarji, san= karji in vsi, ki so potrebni domačega raz. vedrila se vsak dan shajajo od vzhodnega mostu do Medvenovega brodišča na Krkini strugi in rajajo, drsajo, plešejo in petje od» mova po vsej okolici. Tuintam nastopajo skupine, ki jih slikajo naši amaterji in se je včeraj slikala med drugim celo igralska skupina kostanjeviških diletantov, ki je preteklo nedeljo vprizorila Cankarjevo «Pohujšanje v dolini šcntflorjanski», ki ie izborno uspelo. — Žalibog nas jc isti dan zapustil naš režiser g. Joža Gorjup, odha» jajc v solnčno Italijo, v Firenco in Bcnet» kc, kjer se izobrazuje kot slikar in kipar.
Nezgode doslej še ni bilo nobene, saj ie led debel najmanj 15 cm, ljudi pa je vedno skupaj toliko, da bi bila pomoč takoj pri rokah. Ako led vzdrži do prihodnjega ted» na, jc projektirana maškerada na ledu. Ob tej priliki bo prišel kostanjeviški tempera» ment gotovo na svoj račun.
Doraščajoči mladini nudimo zjutraj časi-
со naravne »Fratiz-Josefove« grenčice, ki doseza zaradi tega, ker čisti kri, želodec in čreva pri dečkih jn deklicah prav znatne uspehe. V otroških klinikah se uporablja »Fraraz-Josefova« voda že pri malih največkrat težko zagatenih bolnikih. Dobi se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovi. nah.
Novi spomenik v mariborskem parku
ki ga je postavilo mariborsko olepševalno društvo ob svoji 501etnici. v spomin na desetletnico naše narodne države. Pri spomeniku stoji društveni odbor s predsednikom podžupanom dr. Lipoldom, podpredsednikom finančnim komisarjem Mahkovcem. tajnikom ravnateljem Zupančičem in blagajnikom svetn. Knopom.
201etnica pevskega društva „Sava" na Jesenicah
Predsednik R. Kunčič
Pevovodja I. Gostič
Dne 2. in 3. februarja ie proslavilo pevsko društvo »Sava« svoi dvajsetletni obstoj. Ob tej prilivi so se na Svečnico zvečer zbrali pri Verglesu na Jesenicah stari in mladi član in ustanovniki. kier so se z raznimi nagovori spomnili ninogh lepih trenutkov v preteklosti. Vrstile so se razne pevske točke sedanjega zbora, a presenetili so zbrano družbo lud; stari ustanovniki s svoiimi starimi značilnimi napevi. Naslednji dan se ie vršil pevski slavnostni koncert v Sokolskeni domu na Koroški Beli. Zbor ie častno rešil svojo nalogo. Če se ob tei priliki ozremo nekoliko nazai v delovanje društva, moramo priznati, da je društvo z vsem' svojimi močmi stremelo za tem. da se v našem ljudstvu vzbudi čut lepote do slovenske pesmi Marsikateremu pevcu-vojaku bodo ostali v spominu oni trenutki, ko so iih na dopust prihajajoče sprejeli člani društva ;n iih pogostili kakor brate, ter jim lajšali gorje svetovne vojne. Da se društvo tako lopo v harmoniji razvja. je predvsem zasluga sedanjega odbora s predsednikom g R. Kunčičem na čelu, za pevske uspehe pa mora bit: društvo hvaležno pevovodji g. S. Gostiču. Pevcem polagamo na srce požrtvovalnost in vztrajnost tudi za bodoče, našemu ljudstvu pa toplo priporočamo. da društvo podpira v nekoliko obilnejši men kakor doslej.
Ob lOletnici meščanskih šol v Sloveniji
Maribor. 9. februarja
Širše javnosti ne bodo zanimala stanovska vprašanja, ki so se obravnavala na zborovanju učiteljskeea društva za meščanske šole v Mar.boru. pač pa gotovo zaključki o zadevah meščanske šole same.
Res je. da ie meščanska šola v prvi vrsti šo'a za tkzv. srednje sloje Toda med učenci ie vse polno takih, ki bi bili po svojih intelektualnih in moralnih kvalitetah sposobni tncl; za najodgovornejša mesta v družbi: če se takim omogoči nadaljnji študij. ni to dobro samo za te posameznike, temveč za vso družbo. Zato nai bo absolventom meščanskih šol omogočen vstop ne samo v strokovne, temveč tudi v viš.ie srednje šole. Ta uredba bi bila osobite važnosti zlasti za podeželsko deco. — Pri obrt-no-nadal.ievalnih šolah naj se upošteva učence meščanskih šol tako, da bodo učen-
ci z 1 do 3 dovršenimi razredi oproščeni obiska pripravnice, učenci z dovršeno meščansko šolo pa nai bi se sprejeli takoj v najvišji razred: tem nai bi se tudi skrajšala vajeniška doba za 1 leto.
Obstoječi učni načrt za meščanske šole ni primeren: treba je sestaviti boljšega ter ga dati nato v 41etno preizkušnjo: nato šele se nai izda definitiven učni načrt. Število učnih ur za učence se mora močno znižati ker je sedanja preobloženost kvarna za njihovo zdravje. Tudi sedanje šolske knjige niso primerne: nove naj sestavijo izključno osebe, ki imajo za seboj dolgoletno prakso na teh šolah. Tud cenzorji za knjiee naj bodo iz vrst meščanskošolskega učiteljstva. Trebalo bi misliti na uvedbo šolskega lista, ki bi obenem nadomeščal sedanie čitanke.
Sanitarne razmere na meščanskih šolah so dezolatne. Odkar ie pievzela to zadevo država v roke, odklanjajo mestni fiziki zdravljenje učencev. Prispevki, kj se morajo pobirati za »zdravstveni fond«, so šli doslej vsi v Beograd, ki pa ni nič ukreivl za ureditev sanitarnih razmer na šolah. Nameravali so ustanoviti v glavnih centrih poliklinike oziroma diiaške dorne, ki bi služili t*di sanitarnim svrham; a to bi ne bi'a primerna rešitev, ker bi učenci izven teh mest praktično ne bih deležni ugodnosti. Če ostane pri pobiraniu pristojbin za zdravstveni fond. пап ostane ta denar v šoli in se z niim uredi zdravstvena služba.
Ker postaja rokotvorje bistven predmet meščanskih šol. učiteljstvo pa se še doslej ni moglo dovoli seznaniti z njim. bi trebalo prirediti počitniške rokotvorne teča;e. Ker so pa taki tečaji spoieni z občutnimi stroški. se bo društvo obrnilo za podporo na razne oblasti in Podmladek Rdečeea križa.
Tekočega leta bo praznovala večina slovenskih meščanskih šol lOletnico svojega obstoia. Na iniciiativo liubljanskeea društva bodo proslavile meščanske šole to obletnico z raista vo o priliki ljubljanskega vele-sejma: tam bodo pokazale javnost' rezultate lOletnega dela Ljubljanski ve! esejem, b privab' vedno velike množice ob:skoval-cev, bo gotovo najugodnejše mesto za to raizstavo: razstavni odbor je tud' že nakazal Drimeren prostor. Istočasno z razstavo prirede učenci 'iublianskih meščanskih šol akademijo z orkestralnimi, pevskimi in telovadnimi točkami Razstavo b' dopolnil Almanah, ki bi podal preg'cd o celotnem staležu ter razne informativne članke o meščanskem šolstvu v Sloveniji.
Zborovanje so zaključila predavanja s temami: Psihologija težko vz.goiliivega otroka. natančnost pri računstvu in oprema šolskih deških delavn:c.
fako je očisliS VIM » Vase roke!
Ko brezirudno je končano delo Vim je očistil tudi roko Vašo belo.
možak v klet drv in zakunl. Mož jc menil, da bo tako vsaj kromu r obvaroval pred pazebo. Ko pa ie kmetic zapuščal zvečer klet. ni pogasil žerjavice. Po noči. ko sta bi'a kmet in njegova žena v trdem snu. so oba zbudili sosedje, k' so vdrli v гогесо h'šo. Nezavarovana žerjavica, kj jo je bi! pustil kmet v kleti, se je razplamtela v ogenj, ki se ie hitro razširil po vsej kleti in končno obiel vso hišo. Prava sreča, da so sosedje vsaj še pravačasno zbudili stanovalca v goreči hiši. ker b' bha oba reveža našla traeično smrt v plamenih.
Zaradi segrevanja v kleti zgorelo poslopje
Veliki Gaber. 9. februarja.
Mraz seveda tudi ni Prizanesel naselbinam v višnjegorskem okraju. Po poročnih iz Žalne ie kazal toplomer v tamkajšnji okolici na dan najhujšega mrzJotnega vala celo 33° pod ničlo. Naravno ie. da tud' vsa kurjava ni nič kaj zaleg a. Zan n-iva ic statistika šolskega obiska v Žalni, kier iz-kazule tamkajšnji I. razred za preteki' mesec ianuar nad 800 zamud. Tako vi .оке številke tamkajšnja šolska kronika sploh ne pomni.
Nenavaden dogodek se ie pripetil v Dolgih Dolah, v malem naseiiu med Veliko Loko in Velikim Gabrom. Neki tamkajšnji kmet se ie zbal, da mu bo poze,bel ves pridelek. ki ga ie imel shranjenega v kleti. Da bi orcjfnal uničujoči mraz. ie nanesel
Lov za ubeglim kaznencem
Novo mesto, 9. februarja.
Iz zaporov tukajšnjeora okrožnega sodišča .ie pobegnil te dni ob pol 7. zjutraj 23-letni reški Hrvat Marian Pula.nič. Na nepojasnjen nač n si ie b i dobavil tri ključe, katerih se ie poslužšl za odklepanje vrat. Na dvorišču ie razbil pri vratih steklo in se splazil na glavni hodnik sodnijske palače. od koder io .ie neovirano popihal v zlato prostost.
Begunec pa še n: bil daleč, ko so v kaznilnici doenali. da ie na nerazumljiv način pobegnil. Upravitelj kaznilnice g. Baroič je poslal za beguncem, o katerem je domneval. da io ie ubral do cesti proti Krškem, trj paznike. Urno so io mahali proti Št. Jerneju. ko so izvedeli spotoma od l.iudi, da res koraka do isti cesti kake Dol ure pred njimi sumljiv neznanec v arestainovski obleki.
Kakor nalašč ie paznike kmalu nato dohitel voznik na vozu s strueo za gramoz. Prosili so ga. naj iih s'.ri.ie v strugi, da bodo lažie ujeli kaznenca. čigar vnanjščino so mu dobro opisali. Voznik jih ie radevolje skril in pognal konje, da dohiti begunca. Na Krškem mostu so ga ugledali. Iznenada so vsi trije naz.n ki skočili na presenečenega Puia.roča 'n ga uklenili.
Povcšene glave, ves tresoč sc od mraza in gladen. se ie vračal Pu-anič naza.i proti Novem mestu. Seveda je bil deležen velike pozornosti novomeškega občinstva. V ietnišn ci so ga zaprli v eno najbolj varnih celic, tako da je izkfiučen vsak ponovni beg.
„Nam so pa ata umrli!.
«
— Nam so pa včeraj ata umrli! se
je prismeliljala v šolo siai"e.iša; ona ima : edina čevlje, drugi pa doma na mrzli : peči piiejo cikorijo zjutraj in zvečer in I pijejo nezabeljen koruzni močnik oix>l-dne, danes in včerai in jutri. Že nekaj let tako...
Martim Bincl iz Trnovelj pri Celju, ki je te dni umrl, :e bil vojni invalid in zapušča poleg podiraj; če ^e, z jetiko in bedo prepojene koče izmozgano ženo in osmero otrok. kat. r h najstarejša je 15 let stara in je živela vso rodbino, dok-
ler je revno, rahitično in zaostalo telesce zmoglo. Zdaj je sama težko boi-na. (Nje ni na sliki). Kaj bo mati sedai. ne vem. Naimlajše je staro pol leta...
Vem samo, da so še na svetu ljudje, ki bodo kljub vsem težkim časom ho ■ teli in mogii pomagati. S kosom odložene obione. s ko-som kruha .<akor*oii. In kdor bo. naj bo uverjen, da je storil — svo o človečansko dolžnost! Darove bi bilo čimprej poslati upravitelju osnovne šole v Ljubjčn pri Celju.
Slavni u<ia v en jumt<i v
DOUGLAS FHIRBANKS
v svojem najnovejšem «elefinvi
GÄOSH©
Urama junaštva, vitešba in pravičnosti
Romari' v < udodelnem mestu Sveta kapelica Gobavec. Nev-.rn k. Ropnr ki nap>d. V objemu Ljubo umje. — Prekanjenost. — Ljubezen
Роро'п та П'»ло	P v;č v Lubjani!
Pudstave ob: 3., pol 5., 6. oo! 8. in 9. uri.
Telefon 21 M
EITN1 KiNO MATICA
Ekscesi kaplana Klobase na sodišču
Škandal, kakršnega mariborska justična palača še ni videla. — Bivši poslanec Jerič obsojen na 6 tednov zapora.
Maribor, 9. februarja.
V petek je doživelo mariborsko okrožno sodišče v sodni dvorani, kjer je že pretekla teden obsodilo kaplana Jeriča, škandal, kakršnega menda mariborska justična palača še ni videla m slišala. Vršila se je tajna razprava proti kaplanu Andreјч Klobasi radi obtožbe hudodelstva oskrumbe mladoletne dekfce. Razprava je šla očividno kaplanu Klobasi tako na živce, da je začel naenkrat med zasliševanjem neke obtožujoče priče razgrajati, kričati, tuliti, cepetati z negami in razbijali z rokami — kratkomalo v sodni dvorari je nastal tak ropot, da sa ie slišalo v pritličje in pred justiöno palačo. Obširen hodnik pred jusiično palačo je bii mahoma pcln občinstva, sodnih uradnikov in odvetnikov, ki so privreli iz raznih so-dnih dvoran in v strahu za telesno in živ.ljensko varnost senatovih članov vdrli v sodno dvorano. Našli so sredi nie kaplana Klobaso, ko je bil ravno v najhujšem elementu klicanja in razbija-nia. Neka stara ženska, menda sorod -nica, i'a je skušala sicer miriti, pa ni nič zaleglo. Senatorji so stali za oul-tom ад gledali presenečeni divjanje duhovnega gospoda, ki je že znan gost mariborske jetnišniee. Neki sodnik je zakKcal. da bo pač treba obtoženca dati v norišnico — toda tutdi ta grožnja ni nič zalegla. Kaplan Klobasa je tubi naprej in ш preostalo drugega, kakor da so morili razpravo prekiniti (mož je že polomil nekaj kloni) in poslati po stražnike, ki so napravili red. Zgrabili so kaplana Klobaso in ga potisnili stan-te pede v luknjo, ker mu je kazenski senat na licu mesta prisodil za prvo silo osem dni disciplinarnega zapora. Upat« ?e, da si bo tekom tega tedna ohladi svojo vročo kri. da bo pri prihodnji, na novo hudodelstvo razširjeni razpravi odgovarjal mirneje.
Iz pustnih spominov škofjeloških mestnih očetov
Gotovo mora biti tega 45 let, saj jih je bilo с Svečnici že 43, kar je umrl Fidelov Jaka, veseljak in šaljivec, ka* kor ga pozneje ni več rodila Škofja Lo» ka. Takrat je bilo pač, ko so fantovali sedanji resni mestni očetje.
Počivali so po pustni nedelji in Star» manov Peter jim je vlekel meh, da so okrogle viže priklicale vso tovarišijo v gostilno.
Mesarski sinovi in strojarji so pri« nesli celo zbirko najrazličnejših repov, ki so jih doma porezali suhim kožam, da jih po postni pridigi in na pustni dan pripno pobožnim ženicam, še raje pa ošabnim dekletom. Tudi za »filo« so se nagajivci dogovorili, kje naj jo žgo.	Щ
Če se komu podre ohcet, mu ne vle» če jo samo ploha na'pepelnico, ampak ga počaste tudi z dišavami file. Na žerjavico v loncu dajo konce rogov in obrezke kopit ter sploh stvari, ki smu de. če se žgo, potem pa filo skrijejo v hišo, kjer predpustom ni bilo zaželje» ne svatbe. V Puštalu so žgali filo, ki se je tako kadila, da so na pepelnico za gašenje vedno pripravljeni mestni gasilci hiteli z brizgalno gasit, ker so mislili, da Puštal gori.
Tokrat so pa fantje sklenili, da gre* do za pust voščit srečo v hišo, kjer so gospodinjile same device, velike prija« teljice tobakere in žlahtne kaplje. S harmoniko so se odpravili pred trgovi* no hudih varuhinj mestne morale, tam pa šnofali in kihali, da je vse drlo sku« paj in so se razjarjene trgovke, ki jim je bila namenjena ovacija mladine, morale zapreti v svojo Г-tacuno.
Kamrarjev ata, župan in strogi varuh miru in reda v mestu, so obsodili vse razgrajače po goldinarju ali pa na 6 ur zapora na rotovžu. Ekonomični fantje so se seveda odločili za arest, le Kova« čev Gašper je raje odrinil goldinar.
Takoj po kosilu so nastopili kazen. Premislite vendar, vsi so bili iz naj« boljših hiš in policaj Tone jih ni mo« gel zapreti v ušivo keho, povabil jih je gostoljubno v svoje stanovanje, ker se ni mogel zameriti vsem mestnim mo« žem in še morebiti celo bodočemu žu» panu.
Mesarjeva Johana in njen svak, go« stilničar in srenjski mož, sta prišla na obisk z obilno zalogo pijače. Harmo« nika se je zopet razlegala, peli so in plesali, lezli v rotovški stolpič in tam vriskali, Fidelov Jaka se je pa preoble» kei v policaja in šel po prigrizek k Zoržu.
Ko je bilo vse, da lepše biti ni moglo, se je pa pritihotapil med nje Kovačev Gašper, tisti, ki ni hotel v arest. Ob pogledu na trpljenje svojih prijateljev, ga je zgrevalo, da jih je zapustil v ne« sreči, in skesano vzkliknil: »O, jaz bom tudi zaprt!« in ostal pri njih kar brez Kajbetovega protokola. Kako je bilo z njegovim goldinarjem, pa molči zgodovina.
Vse je bilo živahno, le policaj Tone je opešal, ker je moral vse popoldne nalivati svojim velespoštovanim go« stom. Ker kavalirji niso mogli pustiti onemoglega gostitelja, ko je potekla njih kazen, in so se mu morali oddol« žiti, so ga usmiljeno naložili na lojter« ski voz na slamo in se z jokom in sol« zami peljali okrog znamenja pokazat mrliča razžaljenim štacunarkam.
Se vse lepše in glasnejše je bilo, ka» kor prvič, samo da po tej v srce sega« joči ovaciji sedanji mestni očetip niso več plesali na rotovžu, temveč tiho se*
Državni pravdnik bo namreč vložil sedaj poleg obtožbe radi hudodelstva oskrumbe deklice proti Klobasi še tudi obtožbo radi hudodelstva javnega na-silstva v sodni dvorani.
Sploh ima poslednji čas mariborsko sodišče izredno mnogo opraviti z razni™ duhovniškimi tožbami. Po vseh Slovenskih goricah razpravljalo ljudje o znani aferi župnika Martina Erhar-tiea pri Sv. Jakobu v Slov. goricah, ki je v preiskavi radi pogrebrt'h računov in v tožbi s svoiim organistom. V istem času je mariborski tiskovni senat obsodil bivšega narodnega poslanca kaplana Ivana Jeriča iz Murske Sobote na šest tednov zapora, 300 dinarjev globe, 3000 dinariev odškodnine in v plačilo vseh stroškov — ker je žalil v Klekovih »Novicah« leta 1927 s tremi Slanici Sokole. Tožbo ie vložil Sokolski savez že marca 1927 proti uredniku »Novin«, ki pa se je tedaj poravnal na ta način, da se je zavezal preklicati trditve teh člankov, plačati vse stroške, dati primerno zadoščenje v »Novinah* «n plačati 1000 Din za Ju-goslovensko Matico. Urednik »Novfn« ie sicer obiavil preklic, toda tako; v naslednji številki so že zopet izšF trije novi še huiši napadi, ker se očrta Sokolom brerverstvo. nemoralno življenje itö. Odgovornost za te članke, za katere je nato vložil tožbo kot zastopnik žaljenih Sokolov Sokolski savez. ie prevzel kani an Ivan Jerič, ki je bil tedaj že kandidat za volitve v novo Narodno skupščino. PosreS'to se mu je. da je reš;tev tožbe tako doltro zavlekel, da je bil izvoljen za narodnega poslanca fai se je s tem pravda prekinila. Toda božii mlini melieio sicer pogasi — todq zanesljivo. Skimščina je b;1a raz-muščema in prejšnji teden je prišel kaplan Jerič po dveh letih dW sodišče in prejel gort navedeno plačilo.
deli tri dni na gradu, kjer jih je tola« žil le »Oče nebeški«, sodni ječar.
S tujo obleko pobegnil iz bolnice
Llubliana. 9. februaria
V	splošni bolnici na oddelku št. IV so davi na vse zgodaj ugotovili, da ie tekom noči izginil 36-letni bomik Friderik Sušnik, po poklicu pekovski pomočnik, ki se ie zdravil v bolnici nad dva meseca. Obenem je bolniški strežaj ugotovili, da je zarinila v kopalnici oddelka spravljena kompletna obleka novodošlega bolnika Slavka Pavliija iz Doba. Ukradena obleka ie bila vredna nad 3000 Din. Sum tatvine ie takoj padel r.a pobeglega Frider Ika Sušnika o kojem ni bilo več duha ne sluha. Vendar pa so v bolnici takoi uganili, da Sušnik ne more biti daleč. Telefoniral! so policijsk' direkciji in sta se Podala na zasledovanje policijski agent Savel iti višji stražnik Sojer.
Okradeni Pavli ie bil navedel, da je imel v obleki tudi listek kolodvorske garderobe, zato ie bilo verjetno, da bo tat skušal dvigniti tudi njegovo prtljago, in res je detektiv Šavei kmalu dopoldne naletel na ko'odvoru pred garderobo na 231etnega Henrika E. ki ie prevzel Pavlijev kovček. Detektiv je fanta takoi aretiral in ga zaslišal. Henrik se ie izgovarjal, da mu ie dal listek neznan moški, ki ga čaka pred hotelom Štrukelj v Dalmat'üiovi ulici Detektiv ie pozval fanta, naj odide z njim pred 'imenovanj hotel, kjer Pa označenega neznanca nsta našla Pozneje ie odšel detektiv z aretirancem na njegovo stanovanje v barake na Prulah. kjer se je grel ob pečici pravi tat Friderik Sušnik. Skušal se je na vsak način skrit" pred detektivom in ie samega strahu nameraval Pravkar zlest; pod posteljo. Toda detektiv ga ie hitro pograbil ga uklenil in nato oba odvede Ina policijo.
Aretrani Sušnik sc je danes Pri zaslišanju ves potrt zagovarjal, da nP bi bil ukradel obleke, če b moral priti do svoje lastne. ki pa ie zelo slaba. Prav všeč mu je bila Pavl jeva. ki ie bila začasno spravljena v kopalnici. Načrt ie izvrš'ii ponoči, se v kopalnici preoblekel ter ob 4. zjutraj preskočil plot ob Zalošk; cesti ter jo mahnil proti kolodvoru da se odpelje na štajersko. Ime! pa ie srrtolo. kajti vlak. s katerim se jc nameraval odpeljati, jc že odsopihal. Poz neje se je odločil, da odide k znancu Henriku E. na Pruie. kier ga je doletela usoda. Oba aretiranca sta bila po zaslišanju izročena sodišču.
Predpusten romanček
Lltila, 9. februarja
V	zapore litijskega sodišča so nastani/i tukajšnji orožniki štiriperesno deteljxo. ki se ie zatekla v naš kraj. Ob aretaciji so se izdali za imenitne osebnosti: Slava je 20-letna gospodična, rojena v tržaški okolici, Marčka pa и Zgorniih Duplin na Ooremj-skem. A njuna »partnerja» sta 361etni ka-va'ir Jože iz Srednje vasi pri Radovljici ter 29! et ni Jože H. iz Kovora pri Tržiču. Oba parčka sta včeraj skupno pripotovala v Litijo in se nastanla v nekem hotelu — kar v skupni sobi.
Popotna družba se je hotela v Litiji po-veseliti za pustne dni. In litijska dogodivščina bi se najbrže iztekla brez aretaciie, da se Ш pojavila med četvorico tatinska roka. Ko je iskal Jože II. nekai po svoji denarnici, je opazil, da mu je zmanjkalo iz nje 3000 Din. »Tale ljubezenska avantura pa je le preveč draga.c si je mislil okra-den'i Jože II. Pa ie udaril s pestjo po mii.z!i in zarobantil:
»Krščena mast. denar nazaj!«
Obe spremljevalki sta se oričeli seveda braniti in sta zagotavljali svojo nedolžnost. Ko pa je pogledal tudi Jožetov prijatelj Jože I. v svojo listnico, ie enako opazil, da se ie tekom noči precei -'izsušila.
Med obema »zakonskima« paroma .ie prišlo do družinske scene. Vpitje in krava! sta preprečila dva litijska orožn ka, ki sta prišla mirit. A vročekrvna družba se le n: hotela PomViti. dokler je niso spravili na hlad v litijskem sodšču
Predpustno romanje obeh zakonskih parov se je začelo v Ljubljani, kjer sta se
oba gospoda slučajno sestala z obema živahnima mladenkama. Par vročih pogledov — in že so si bili prijatelji.
—	Pojdimo v Logatec, rra bomo malo zavrtli! je predlagala brhka Slavka in so bili seveda takoj vsi kontent. Pa so imeli smolo. Logaški vlak jim je odbrzel pred nosom.
—	Popeljano se v Litijo. Saj tam ie tudi prav luštno! ie menil eden izmed obeh kavalirjev Jožetov. Malo kasneje je sedeia vsa četverica v kupeju . . . Nato se je godilo. kakor smo napisali . . .
Pri Jožetu II. so našli še 8000 Din. Na vprašanje, odkod mu denar, ie IzpovedaJ Jože II. takole: »Doma so mi izplačali »toio in sem sklenil, da si b.>rn poiskai nevesto S Siavko sva se že prav prijetno razumela in b'i jo morebiti tudi vzel. da me ni ta spak tako olajšal — Nak. zdaj je pa nočem!« ie končal Jože svoje pripovedovanje.
Toda Jožetu Go^majerju oblastva ne verjamejo. da bi bil kar giadko z doto prišel do denarja. Zato ga bodo obdržali toliko časa na varnem, dokler se ne bo izkazalo, če ie niegova žereitovaniska povest povsem resnična. Enako bosta nekaj časa ostali na varnem obe gospodični. S!ava in Marička. k; sta se šele nedavno spoznali v zaporu in se do izpustitvi skupaj podali na nedovoljena pota.__
Črnobela izložbena okna
Ljubljana, 9. t. m.
Ljubljana se že nekaj let sem zadnje predpustne dni oden« v žalne barve. Glo» boka žalost prevzame vse mesto, кет leži na smrtni postelji princ Karneval. Najbolj iskreno žabje za njim njegovo spremstvo, ki je, kakor on, brez doma in povsod do» ma, kjer je veselje in muzika. In ljubezen, kakopak.
Prav tako odkritosrčno pa jokajo za raz« brzdanim princem njegovi dvomi dobavi« telji, naši solidni trgovci. Letos so mu zla« sti ustregli, ker so prvič naročili posebna blaga in tkanine za njegove svečanosti, da se jih lahko udeleži vsaka tudi manj dobro situirana čestilka tako opremljena, kakor najbogatejša princesa.
Čmobelo tekmovanje trgovcev so sinoči presojali pod predsedstvom mojstra Rihar« da Jakopiča slikarji Saša Šantelj in Ivan Vavpotič, arhitekta Herman Hira in Spin« čič, zastopnik trgovcev prokurist Golli in novinar Gaber.
Rečem vam, da so se napol zmrrli zbrali po tridnevnem letanju, pozornem ogledo» vanju in pretehtavanju k seji v polni zave» sti svoje velike odgovornosti in svoje čast« ne, zelo častne službe. Кет 90 bili samo tri« je malarji zraven, so se že Opolnoči zedinili in oglasno prisodili častno plaketo in prvo nagrado tvrdki Mela na Dunajski cesti in naši stari firmi A. & E. Skaberne na Mest» nem trgu, častne diplome pa trgovinam So« dej=Strnad v Prešernovi ulici, A. Šinkovec nasl. K. Soss na Mestnem trgu in F. Ur» bane na Marijinem trgu. Razsodišče je po» hvalno poudarilo, da je konstatiralo velik napredek, in izrazilo vsem tekmovalcem priznalno zahvalo, ker z udeležbo pri takih prireditvah delujejo vzgojno, da se dvigne estetski okus našega občinstva.
Naloga je silno težka, pravi aranžerski rigoroz, ker morajo z dvema mrtvima bar» vama doseči tem barvam popolnoma kon« trastni karnevalski efekt. Seveda še marši« komu izpod leti na teh gladkih tleh in za« vozi v vsesvetarsko štimungo m buti ob pogrebni zavod, zlasti s papirnatimi na« grobnimi rožami, vendar je pa vsaj večina nologo rešila z eleganco, ki jo črnobeli kontrast najčisteje izraža.
Do malega vsi tekmovalci so se držali tudi trgovskega principa, da ie treba v izložbenem oknu pokazati le najboljše in za sezono ali prireditev najprimernejše bla» go. Vsako okno lahko pouči aranžerje v marsičem, zlasti naj bi si jih pa ogledali konservativni in pa naši podeželski trgovci Tudi pri tujcih in letoviščarjih naj izlož» bena okna zbude zaupanje v пабе trgovine, saj je znano, da danes zlasti Hrvatje in Srbi obiskujejo inozemska letovišča največ za to, da se preskrbe z vsemi modnimi po» trebščinami. Naj torej trgovci sami med seboj organizirajo pred Veliko nočjo tako tekmo, da bodo pripravljeni za tujsko se» zono. Napreden trgovec že dolgo ve. da se moderno in okusno okno vedno izplača. Gotovo so o tem preverjeni tudi vsi tek» movalci, saj se trudijo vse leto in tekmu» jejo med seboj. Zato so pa pri tej tekmi odlikovana okna tudi skoraj enakovredna: enkrat se pač enemu bolj posreči, drugič pa drugemu, čestitamo pa vsem udeležen» cem!	A. G.
Sokol
Sokol t Grosupljem je imel pred kratkim svoj redni občni zbor ob prav lepi udeležbi članstva. Starosta br. R u s, ki je vodil občni zbor. ie natorvo pozdravi! žuroneca delecata brata Jereba, nakar je podal lepo in pregledno splošno delovanje društva. Po preči-tanju novoletne poslanice JSS in odobritvi zapisnika zadniiega očnega zbora so sledila poročila društvenih funkcijonarjev Iz poročila brata tajnika posnemamo, da se je društveno poslovanje vršilo redno ter je bilo skupno 13 sed. Tudi društvene prireditve so uspele zelo povoljno, zlasti javni nastop in pa telovadna akademija 1. decembra. Splošno se oj>aža, da društvo lepo napreduje, odkar ima svojo lastno streho, ki je danes že skoro brez dolga. Društvo št©> danes 71 članov in lepo število obojega naraščaja in det«. Ker na občnem zboru ni bil navzoč brat pro-svetar. ie poročilo o de!ovatniu tega odseka odpadlo. Gotovo najlepše Da ie bilo načel-ništko poročilo, iz katerega r jsnemamo. da se te telovadba gotila sistematično skozi celo leto. V zadnjem mesecu se ie pričelo tudi s telovadbo moškega in ženskega na-raščaia. Telovadna statistika izkazuje. da je у 285. telovadnih urah telovadilo skupno 18.526 oseb. kar ie za podeželno društvo prav lep napredek. I-z blagainiškeea poročila. ki je bilo skrbno in pregledno sestavljeno. ie razvidno, da so društvene finance v pravih rokah ter se ie eosoodarilo raciio-nelwo. Sokolski dom sicer še ni popolnoma dovršen, požrtvovalnost članstva Da nam jamči, da bo tudi Sokolski dom v dogled-nem času ustrezal svojemu namenu. Denir-ne«a prometa izkazwle blaealna 76.578 Din. Magamiško poročilo ie bilo 7. odobravanjem soreieto. nakar ie bil oodelien br. blagajniku in ostalemu ocboru absolutorii. Pri volitvah ie bil soglasno izvoben za starosto agilni in požrtvovalni brat Ru s in večinoma dosedanfi odbor. Končno se ie ozhsil k besedi lvm\ delegat br. J e r e b ki te čestital društvu k leoetnu napredku in v
jedrnatem govoru dokazal da more tudi podeželno društvo pokazati, če ima požrtvovalno članstvo, prav lene usDehe na tehničnem in administrativnem doPu. nakar ie brat starosta zaključil uspelo sokolsko zborovanje. — Zdravo!	—t.
Sport
i t
Športni drobiž
Zagrebški nogometni podsavez je, kakor je bik» pričakovati, zaradi neugodnih vre« metiskih razmer odgedii za danes določeni pričetek spomladanskega nogometnega pr» venstva. Njegovemu vzgledu je sledil tudi Beograd. Tudi v naši prestolici se danes ne bodo vršile prvenstvene tekme. S športne« ga stališča je ta odločitev gotovo pravilna, Fe s termini bo nekoliko zadrege. Pri nas v Sloveniji nam vreme glede prvenstvenih tekem še ne dla nobenih preglavic, ker je pričet '< spomladanske sezone pri nas do» ločen šele za mesec marec. Tudi na I>u» naju so merodajni činitelji premišljali o tem, da bi odgodili za danes nastavljenih šest prvorazrednih prvenstvenih tekem. Vendar so se odločili za to. da se te tekme vršijo, ako jrm izredno slabo vreme ven» darle ne bo prekrižalo računov.
Mehiko zna ceniti pomen organiziranega športa za vzgojo mladine. Predsednik Por» tez Gil je namreč odredil, da se uvede na mehikanskih šolah nogomet kot obligaton predmet.
V Zakopanih se nadaljujejo tekmovanja za evropsko smuško prvenstvo. V četrtek 90 se vršile tekme za dame na 6 km do!gi progi. Rezultati so bili naslednji: 1. Pola» kova (Poljska) 32:34, 2. Friedlanderova (Češkoslovaška) 34:29, 3. Zietkiewiczowa (Poljska) 35:20.
Pri tekmi na 18 km so zopet Finci doseg» li velike uspehe. Placcment je bil naslednji: 1. Zaarinen (Finska) 1:30:03, 2. Knuttila (Finska) 1:30:40, 3. Bergström (Švedska) 1:21:28, 4. Hanson (Norveška) 1:23:02, 5. Haakonsen (Norveška) 1:23:36, 3. Johnson (Švedska) 1:23:36, 7. Liikanen (Finska) 1:23:43.8, 8. Kratz (Nemčija) 1:25:13, 9. Dcmth (Češkoslovaška) 1:25:42, 10. Buss» mann (Švica) 1:26:11. Startalo je 99 smu» carjev, od katerih je 83 prispelo na cilj. V kombiniranem teku je startalo 43 tek« movalcev. Prvo mesto je zopet zasedel Fi» пес Järvmen 1:25:21. Slediili so: Steenen (Norveška) 1:26:05, Vinjaregen (Finska) 1:26:29, Czech (Poljska) 1:26:57, Belgum (Norveška) 1:27:29, Nuottio (Finska) 1:27:35 ska) 1:28:40, Bauer (Nemčija) 1:29:15 in Müller (Nemčija) 1:27:39, L. Czech (Polj« Ettrich (Češkoslovaška) 1:29:38. — O na« ših smučarjih ni ne duha ne sluha ne iz Zakopan, ne iz Klingenthala.
Rekord prijav je gotovo dosegel Wiener Skikhrb, ki priredi danes v Steinhausu na Scmmeringu velike smuške tekme. Prija« vilo se je 248 tekmovalcev, med njimi 80 za skoke Takih številk dosedaj v Avstriji še ni bilo. Ob tej priliki se bo tudi odlo« čilo akademsko prvenstvo Avstrije.
Kako je Schmeling porazil Riska
Nem3ki boksač težke teže Maks Schme« ling se dviga od uspeha do uspeha. Zmaga, ki jo je nedavno izvojeval nad enim izmed najboljših svetovnih boksačev, America« nom Riskom, ga je povzdignila v prvo vr« sto svetovnih boksačev. Obenem je bila prvi knock.out Riska, kar ji daje še poeeb» no velik pomen.
Boj med obema boksačema je bil eden najbolj dramatičnih, kar jih je videla new» vorška športna palača Madison Square Garden. V velikem prostoru je bilo nabi« tih 20.000 Ijiidi. Ko je sodnik dvignil Schme» lingovo roko v znamenje k. o. zmage, je množica izbruhnila v veselje in obkolila borišče, tako da se Schmeling par minut sploh ni mogel ganiti. Risko. ki si je na stolu polagoma oj>omogel in bil tudi dele« žen ovacij, je vzkliknil: «Hudo je izgubiti k. o„ toda jaz nisem mogel več. Držal sem se do zadnjega.»
Potek borbe je bil ves čas skrajno napet.
Pri udarcu na zvonec skoči Risko iz ko» ta proti Schmelimgu in udari dvakrat. Po par izmeničnih udarcih pade Risko, toda je kmalu zopet na nogah. Schmeling je do znamenja zvonca rezerviran. Kolo je za Schmelinga.
Takoj pričetkom drugega kola posvari sodnik Riska zaradi prenizkega udarca, kar pa ne pomaga Risko udari še enkrat pre« povedano, toda sodnik ne opazi. Schmeling zadene parkrat dobro, Risko ujame z levico Schmelingovo glavo in udarja z desnico v ledvice. Publika žvižga. Kolo je za Schme« linga.
V	tretjem kolu pavzira Schmeling, ka» kor mu je priporočil trener. Risko ga zade« ne močno v brado, Schmeling se vznemiri, se krije in postaja previden. Pred zname» njem zadene dobro še enkrat. Kolo je iz« ravnano, morda malo boijše za Riska.
V	četrtem kolu operira Schmeling s tež« k itn i udarci, öijih učinek se pokaže šele po« zneje. Risko nevarno napade in udarja z obema rokama naenkrat. Schmeling ne ne dvigne glave, temveč se sključi in skri« vi gornji del telesa po Dempscvjcvem vzorcu. Riskovi udarci ne padajo dobro in zdrse po čelo ali zadnjem delu glave. Kolo se neha v clmchu boljše za Riska.
V	petem kolu se Risko popravi. Mož je hitrejši in ne da Schmelingu prilike, da bi na polovično razdaljo menjala udarce. Ob« enem parira z levico in udarja z desnico v ledvice in rebra: publika zooet žvižga. Schmeling je di znamenja v ofenzivi. Ko« k> je zopet za Riska.
Šesto kolo je za Schmelinga najnevarnej» še. Risko s strahovito silo udarja po Schme« lirvgovcm telesu ter podi nasprotnika pred seboj. Schmeling udarja hitrejše in bolj si« gumo, mora pa za vsak lasten udarec spra» viti štiri Riskove. Boi je vedno hujši in tik pred znamenjem zgreši Risko strašen, mor« da odločilen udarec. Kolo jc odločeno za Riska.
V	sedmem kolu je Schmeling zopet svež. Rrsko meni, da je že zmagal in je očivid« no prejel navodila, naj navali г vso ostrost« jo. V sredi borišča pride do strašnega bo» ja iz bližine, v katerem zmaga Schmeling. Nato uvede ofenzivo in s strašnim ud ar 5 cem položi Riska — drugič na deske. Sod» nik šteje počasi Risko ostane do 9 na ko« lenih, se nato počasi dvigne in takoj na« pade. Toda Schmeling je na preži in kolo je — njegovo.
Osmo kolo otvori Schmeling z napadom Risko spretno prikriva, da je slab. Schme» ling udarja strašno. Ri<=ku se pozna na no» t?ah. da ni več trden Schmeling obdeluje Rkakovo telo dalje in kmalu je nasprotnik
»PLANINKA« zdravilni čaj čisti in osvežu. je kri. Originalni paket 20 Din Proizvaja lekarna Mr Bahovec, Ljubljana.
tretjič — na deskah. Obupan se pri 9 zopet dvigne; publika ploska Schmelingu. Kolo je njegovo. Risko je pred katastrofo.
Kljub velikim naporom sodnika in sekun« dantov gre Risko v deveto kolo negotov in z obupom na licu. Schmeling zadene v rebra, z naslednjim udarcem na oko in na« to strašno — v brado. Risko pade na hrbet (četrtič!) in se le z največjo energijo pri 9 zopet pobere. S stekier^mi očmi gleda ra« sprotni':a in maha mehanično, brez cilja, šc cn Schmelingov udaru: in Riskovi ro« ki omahneta. Risko stoji, toda k. o. Sodnik in sekundanta ga odvedeta v kot, kjer si opomore šele po več minutah in prične plakati.
Prireditev sta med drugimi odličnimi osebnostmi posetila tudi newyorški župan Walker, nemški generalni konzul Lewin* ski i. dr. Predsednik Cooiidge je izrazil že« ljo, da bi rad osebno poznal velikega nem» škega boksača. Schmeling je šele 23 let star, tako, da ga čaka še velika športna karijera. Velik uspeh je žel lani v Berlinu, kjer je k. o. položil Italijana Bonaglio. Boj je tra« ja! 2 minuti in pol in je vrgel Schmelingu 25.000 mark. Zanimivo je, da je mladi bok« sač leto in pol prej za prvo zmago prejel borih 80 mark.
Vodstvo Madison Square Gardena je sklenilo sedaj s Schmelingom pogodbo, da bo dve leti boksal samo v tej palači. Tudi prvi njegov boj za svetovno prvenstvo se bo vršil tamkaj. Mož je trenutno na poti v Berlin, odkoder se bo aprila zopet vrnil v Ameriko, kjer mu evetejo — novi kupčki dolarjev. Tako se godi «ljubljencu nar o« dov»!
Propagandna drsalni tekma SPD prt hotelu Sv. Јалег v Bohinju. Za današnjo takmo vlads med drsalci in K'edaJei veliko zanimanje, ker k že prijavljene večje šieiviio tekmovalcev, med njimi tudi naša prvakinja v umetnem drsanju, га. Kadrnika, katera bo nudila s svojo drsalno virtuoznostjo gledalcem kar največ užitfka. Popoldne se vršijo na novi skakalnici, г%rajmi po načrtih g. inž. Hanssena, poskusni skotai, tako da bodo udeleženci drsalnih tekem pri Sv. Jane/u lahko prisostvovali tudi tej zanimivi prireditvi. V hotelu Sv. Janez je na razpolago dovolj dobro zakurjenih sob po 15 Din za osebe. Pri vseh vlakih pa bodo na razpolago sani jk> zmernih cenah.
Tekmovalcem smučarskega kluba Ljubljana, Vsi, fci hočejo veiba.ri v smuških skokih pod vodstvom g. inž. Hanssena, naj se zglasijo v ponedeljek oi> 14. v Koziovi dolinci. Vsi, ki s« hočejo izpopolniti v tehniki smuškega teka, naj se javijo v ponedeljek ob 18. v kavarni Emona. Obenem naj se javijo tudi tisti, ki se hočejo udeležiti prihodnčo nedeljo gorske tekme v Tržiču.
Smetarjem, ki se hočejo vežbatl v smuških skokih. Prihodnji teden bo g. inž. Hanssen vodil trening v smuških stokih v Ljubljani. Vsi smučarja, ki se za to krasno vrsto smučarskega športa zanimajo, naj pridejo v ponedeljek ob H. ■k mali smuški skakalnici v Kozii dolinici. Trening se bo vršil ves teden in sicer dnevno od 14.—17. Ako se mesto treninga spremeni, Ьэ pravočasno Javljeno v časopisju. — JZSS. Smuško tehnični odbor.
Smučarski klub Liubljana JavfJa svojemu članstvu, da Je prispela druga pošiljka klubskih tnakov. Znaki so lično izdelani ter stane komad 30 Din. Dobe se pri tajniku g. Vovku, tvrdika Materija!, Dunajska cesta, odnosno pri aašeena Članu g. Klirneriu, tvrd.ka Goreč.
SK Jadran. Redni občni zbor z ob;čajn!ffl dnevnim redom se bo vrši! v nedeljo dne 24. t. m. v Narodni kavarni ob 9. uri dopoldne. Po § 8 klub. pravil je udeležba za člane, stanujoče v Ljubljani, strogo obvezna. V primeru ne« sklepčnosti se bo vršil po! ure pozneie drug občni гЬо>г g tetim dnevnim redom, ne glede na število navzočih članov. — Odbor.
SK Slovan, tajništvo. Pozivam k seH Jutri, v pofledebek, ob 20. pri L!oydu naslednje gg.: dr. Knatlič. Kimaver, Vo'kar, Cirovič, Siard, Mairchiotti, Černivec, Gržeti, Kveder. Prosim točnost-!! — Tarnifx.
Lak za nohte
na dkg samo v drogeriji A. Kane slno. va, JJubljana, Židovska ulica. 15574
(Dr. france (Pavtecic
speci; а »ist za zobne in ustne bolezni, vijudno naznanja, da izvršuje cd 1. marca t. I. dalje v Ljubljani, Metelkova ulica št. l./I. nadstropje, poleg Srca Jezusovega cerkve, zobno prakso m ordiinira vsak delavnik od 8. do 12. are do.p. m od 3. do 7. ure popoldne.	2717
75urna vožnia iu Wantererju 22 rund na flvus-u
Sredj najhujše zime ima novi 2Vi šestoffincer-ski vo« «Wanderer» zaznamovati omembe vreden uspeh. Novo generalno zastopstvo tega fa-brikata v ВетВпи, firma Rudolf Caracoiola & Co., tako nazvana po znanem dirkaču Rud. Ca-raceiola, je poslala novi model «Wanderer» s tremi vozači na Avus-krožno potovanje, kii je trajato nepretrgoma od 27. decembra zvečer do 30. decembra zvečer. Kljub poledici, snegu, ivju •n megli, ki je ovirala razgled, je omenjeni voz, obtežen s 4 osebami (delno s svincem), v 75 urah .prevozi! 4680 kilometrov in to brez defekta. S tem je dosegel povprečno 62.4 km na uro v nad 223 rundah. Zadnja runda, dolga 22 km, je bila najhitrejša i. s. 85 km na uro. 2715
KARL MAY v slovenščini!
I. zvezek se dobi v Cirilovi knjigarni,
Maribor.	2612»a
Kdor mora plaievati davke
pridobnino rentnino ali družbeni davek, nujno potrebuje
Zakon o neposrednih davkih
s poštnino 16 Din. Pravilnik za izvrševanje zakona o neposrednih davkih (s poštnino Din 62.—. Brez obeh ne more pravilno napovedati svojih dohodkov. Oba je izdala
Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani
Prešernova «1. 54.
Domače vesti
•	tzprememb« r državni službi V sred-
^eioiskl »hižbi (ta premeščena profeeorja
ix. Nikolaj Ornemu i II. državne gjlmnasije v Ljubljani na ljubljansko realko ln Prane Devetak » III državne gimnazije v LJuMjanl na П. državno gimnazijo v Ljubljani.
•	Novi zdravstveni domovi v SlovenlJL Letos bosta otvorjena zdravstvena doma T Tržiču in r Cerkljah pil Kräkem, kjer «ta stavbi že skoras dovršeni. Gradi se i« sdravstvetri dom v Rogatcu. Polen navedeni io v programu Se domovi v Murski Soboti, Mariboru, v Kranju in Medvodah.
*	Sprejem gojen сет pehotne podoiicirske lole. Kakor nam javlja komanda ljubljanskega vojnega okrožja, sprejemalo letos go. jence: I. pehotna podoficirska šola v Beo-ftadu, П. pehoima podofidrska šda v Bile-& ш IV. pehotna podofidraka šola v Zagrebu. Sprejemajo se ie prosilci v starosti ed 17. do 21. let. Natančnejša pojasnila se dobe pr! vseh občinskih uradih, žandarme-rijskih postajah in vojaških poveljstvih.
•	Himen. Dne 6. t. m. «ta se poročila r Ljubljani g. FranJo Jakopec. šobk! upravitelj na Senovem pri Rajhenburgu in gdč. fvarika Robavsova h Lok pri Zagorju. Vr-krrro dobrovoOre Is Dobrudže in njegov! »ospej soprog! Setimo obilc družinske »reče!
8 Vprašanje spalnih vagonov. Kakor «mo
I« omenili. bo i 1. aprilom letošnjega leta potekla pogodba, sklenjena med tarternadjo-atlntm društvom Wa«o» lite ki Srbskimi državnimi železnicam! o gibanju spalnih vagonov na teritoriju države. Pogodba je bila Sklenjena za 30 let s pristavkom. da Ima po 16 letih vsak« stranka pravico odpoved!. Te pravice ie Je poshižllo prometno mtal-»trstvo in Je letos odpovedalo pogodbo. Začela so ie "nova pogajanja, ki pa doslej niso imela uspeha. Ore га to, da tudi država par-Öctaira na čistem dobičku, к! га hnajo Wa= toni LMs na naših progah. Ker pogodba ostane v vezavi Se leto dni. Je časa dovoli sa rešitev tega vprašanja. Zanimivo je, da nameravajo Wagen Lita uvesti oove spalne vagone »ВеЫ, И imajo kupe * eno posterje na Uniji Ostende-Carigrad. ki vodi preko naše države, a tudi na Sirnpiorru in drugih mednarodnih zvezah. Cena postelje v takem vagonu ostane nespremenjena.
e Smrtna kosa. V LJubljani Je umri f. Sta. efetav M a g e r 1. Pogreb bo ob 15. iz sp!o&-ж bolnice k Sv. Križu. — V Gorici Je premimi! 8. t. m. po kratld hi mučni bolezni v starosti 44 !e? f. Anton S i 1 i č. ravnatelj Kat bukvam e. — Na Jesenicah Je izdihnil g. J ал ез P e к 1 s r r 88. letu rairoeri. Po. jreb bo dane« ob 16. — V Cebu je preminula v 73. letu »tarosä r»- Marija В e z o e-alkova, zasebnica. Fy>grefo 11. t. m. ob četrt na 16. «s okoliško pokopališče. Po-kotnikom biag spomin, žalujočim naiSe eo-faljef
*	V člaskn e polhih, Id smo ra рПоЬйЯ
s. t. m., pisec рат podatkov povzel lz raziprave 'tal. A. Sivica v »Lovcu« letnik
1926.
♦	Trobentloe lz Bele Krafln«. h Sem!ča
aa«n Je poslal tamkajšnji trgovec g. Sever šopek cvetočih trobentfc, ki jih je pod Smukom natrgala učenka četrtega razreda Tončka Nampljeva. Sedaj, ko tičimo v globokem snegu in ostrem mrazu. Je ta igra narave za Slovenijo res velika rarlteta.
*	Gacko ie 20 dn! odrezano od svet«. Oblastni odbor Rdečega križa v Sarajevu je predvčerajšnjim prejei obupno telefonsko poročilo Iz Gaokega v Hercegovini. Po tera poročilu so vse ceste do Gadkega, ie dvajset dni zamet ene, tako da u« prihaja tjakaj mti pošta, a kar Je še huflSe. tudi n« ilvež. Zaloge živeža »o pri kraju In če se v uekaj dneh ne očistijo ceste, čaka to mestece katastrofa zaradi lakote. Tamkajšnji meščani mijno prosijo, naj se pošljejo na po« moč vojaki, ki naj očistijo ceste.
*	Jugoslovenska pevska zveza (JPS). Koncert v ljubljanski župi včlani enih dru-ftev nepreklicno 17 marca. Prva vaja vseh moških zborov v četrtek, dne 14. februarja ob osmih v Glasbeni Matici. (Burfnica. Div. na noč).
♦	Sreča v Novem Sa*n. Novi Sad Ima srečo v državni razredni loteriji. Pred dvema letoma Je šivilja Marija JiiHnekova zadela na eno srečko 250.000 Din. uradnica Tereza SchaSova pa 100.000 Din. Pr! zadnjem žrebanju razredne loterije dne 5. t. m. pa je hnei Novi Sad zopet srečo: tri srečke, prodane v Novem Sadu. ю zadele dobitke v znesku 200.000 Din, ori roma 80.000 ln 30.000 Din. Srečka, ki je zadela «0.000 Din Je last žene nekega tramvajskega sprevodnika, 20.000 Din pa je zadela šivilja Marija Jakovčeva. Usoda dobitka 200.000 Din pa Je Se negotova: dotično srečko je kupil posestnik Peter Dreis«, a Je n! plačal. Ban. ka »Merkur«, ki Je srečko prodala, reklamira dobitek za-se, ker srečka ni bila plačana. Z zadevo se bo baje bavita sodišče.
•	Drzen vlom v poštni urad. Doslej ne. nrani zifkovci so v petek ponoči oropali png'nj tirad v Senti. Prinesli so nad kg
Novo! Mlatflnl prepovedano! Novo!
ORIENT-
EKSPRES
v glavnih vlogah
Heinrich George
Lil Dagover ta Maria Paudler
Krasne slike! Zanimiva vsebina! Predstave ob 3., ^5., 6., H8. In 9. Najnižje cene. KINO IDEAL
težko blagajno, Jo odprti ter prazno pMtM na nekem travniku. Od neke» seljaka so zahtevaH vo® ta konja, k» pt Je ta odklonil, nakar so ga pretepli. Ker v poslopju, kjer se nahaja poŠta, nihče n« stanuje to zllkovd brezskrbno prevrgli vse. kar je bilo v ura. du. V blagajni Je bilo nad 20.000 dinarjev. Neki delavec Je izpovedal, da le ponoči srečal tri moške, ki »o nekaj peljali na ročnem vozičku, spoznal pa ni nobenega.
*	Pod svati se prelomit led. Iz Kariovca poročajo, da so te dni neki svati iz seia Jelše Si k poroki preko zamrzniene Kolpe v sosedno vas Hrnetiče. kjer Je župna cerkev. Pod težo se je vdrl led In dva svata sta padla v vodo. Le z velikim naporom so ju ostali svatje rešili iz nevarnega položaja.
*	Uspešen lov na divje svlnle. V gozdovih pri Dardi v Slavoniji se Je v zadnjem času pojavila veflka čreda divjih svinj. Lovci so priredi!! lov. pri katerem je obležalo deset svinj. Meso so razdelili siromašnim prebivalcem.
*	V. redni občni zbor Zveze duševnih delavcev v Sloveniji bo v ponedeljek, 25. t. m. ob 20. url v prostorih Slov. Matice v Ljübljani, Kongresni trg 7-1. Dnevni red: I. Citanje zapisnika IV. rednega občnega dbora. 2. Poročilo odbora ln nadzorstva. 3. Presftog odbora o načinu nadalJnega delo. vanja zveze. 4. Volitev predsednika ln odbora. 5. Slučajnosti. Delegate je treba po б П. pravil prijaviti odboru tri dni pred občnim zborom — Predsednik.
*	»Domači prijatelj« živi ie tretje leto. To je najbolj zgovorna priča o njegovi vrednost! Saj ]e to edina slovenska revija namenjena družini. Za ta smoter le tud! taborno urejevana. Zlasti v novem letu se j« začela razvijati v popolno zaokroženo revijo. ki nudi dnriSinl mnogo. Za ta letnik jI je pridobil tud! nove sotrudnke. priznane pisatelje Letno stane samo 40 Din. — »Nai Obzor« je priloga »Domačega prijatelja« namenjena mladini. Stane letno samo 20 Din. Obe reviji, bogat! po vsebin! ln slikah, skupno torej samo 60 Din letno. Naročata se pri opravi »Domačega prijatelja«, LMv ljana, Miklošičeva cesta 13.
*	Vsak umni sadjar Ж bo — ca pravočasno Škropljenje sadnega drevta že sedaj preskrbe! Arborin. »Chemotechna«. Ljubljana. Mestni trg.
«ITO» zobna pasta fe najboljša!
*	V časa epidemij« s* priporoča z« des*
Infekdjo perila la rok Sanoform. Dobi se т vseh lekarnah ln drogerijah.	220
*	Adlerwerke, vorm. Helarich Kleyer, А. О, Frankfurt ь M, tat najstarejših nemških tovarn avtomobilov, znana po rvo-ffa kvalitetnih б io 8 dHrdersfcih vozovih, se je odioöla Izdelovati ceaeJSo 4 dHnder-sko tipa. Ti vozovi, ki se ne razlikujejo na zunaj od в cffinderske tipe. bodo staU franko Ljubljana, ocarinjeni s kompletno opre. mo, 70.000 Dhi za odprt« ta 80.000 Din z« zaprte 4 do 5 sedežne avtomobile. Prvi vozov! nove tipe prispejo koncem februarja ▼ Ljubljano ter bodo promptno dobavljeni prt glavnem zastopstvu avtomobilov »ADLER« LJubljana, Ahacljeva cesta 10.	37
*	Darujte »Podpornemu društvu slepih« ▼ LJubljani, Woliova ulica 12.	186
*	Občni zbor Društva sodnoplsarnlšklh uradnikov ia offcijantov za Slovenijo ▼ LJubljani se bo vršil 17. t. m. ob 10. dopoldne v dvorani It 28. okrajnega sodišča v LJubljani г običajnim dnevnim redom.
*	Tkanina »ETERNUM« glavna zaloga za Jugoslavijo pri I. Medved, manuiaktura.
*	»Zbori« dobe leto« zopet novo opremo. Prvi zvezek prinese Izbrane skladbe J. Pav-čiča In O. Deva, v književni prilogi zanimiv dr. Kozinov članek. »Nedved ln njegovi učenci« ter obilo drugega gradiva. Pevskim društvom, pevcem ln pevkam priporočamo, da pod pro svoj fist s Hm številnejšimi naročniki, saj letna naročnina (50 Din) za eleganten ln vsebinsko bogat Ust vendar n! visoka. Naročite se torej na »Zbore«.!
*	Obleke kemično čisti, barva, pllslra In lika tovarna JOS. REICH.
*	»MOULIN ROUGE« Rakek — pustni torek.	265
*	Zimski šport k rep! telo. toda Izpostavlja nevarnosti občutljivi teint posebno pri damah. Pred vetrom in mrazom varujeta najbolje: Elida Creme de chaque in Coftdcream.
328
Iz Ljubljane
»— Zborovanje učiteljskega društva UJU za litijski okra] v LjubljanL Včeraj se je vršilo zborovanje litijskega okrajnega učiteljskega dmštva na Ifjubljanskem učiteljišču Po otvoritvenem govoru predsednika g. Pelka šolskega upravitelja v Toplicah pri Zagorju je referirala učiteljica gdč. Vode-tova !z Ljubljane o pouku manj nadarjene dece. Predavateljica je podala mnogo praktičnih navodil in primerov, kako je treba ravnati z duševno zaostalo deco. da se doseže ž njo čimveč uspehov. UTednfk Učiteljskega tovariša« g. Dimnik je podal zanimivo situacirsko poročilso. Sledita je poro-čamje ostalih društvenih fimkdjonarjev. Ob koncu Je učiteljski zbor sklenil, da »e bo vršilo prihodnje zborovanje v višmJegorskem okolišu.
u— Slov. zdravniško društvo v Ljubljani Je na svojem rednem občnem zboru dne 26. I. 1929. Izvolilo za leto 1929 sledeči odbor: predsednik dr. Fr. Derganc. odbomlkl: dr. V. Gregorič, dr. A. Brecelj. dr.. Fr. Dol-šak, dr. Fr. Minaf, dr. A. Kunst, dr. B. Blumauer, dr. J. Jakša, dr. Fr. Pavlovčič, dr. L. Kramarič, dr. P. Pehanl.
u— Maša zadušnlca za pokotnfm reflser-jem Milanom Pugljem se bo braia v ponedeljek ob 9 v frančiškanski cerkvi. Pel bo zbor opere, orgijal g. prof. Vedral.
ii— Otvoritev palače Delavske zbornice. Kakor smo že Javili, se bo vršila v nede-Ijo 17. t. m. dopoldne slovesna otvoritev novo zgrajene palače Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. K svečani otvoritvi so S povabljeni mnogi bivši narodni poslanci,
predsttvslk! oMasfl ta drugI. Ob otvoritvi se vrie tud razne konference zastopnikov delavskih zbornic in pokojninskega zavoda. V petek 15. februarja predava v dvorani OUZD glavni tajnik DZ v Beogradu dr. 2lv. ko Topalovič o plinski vojni. V soboto se vrše razne seje te ankete, т nedeljo ob 11. dopoldne Je otvoritvena svečanost, «večer koncert v dvoran! zbornice in т ponedeljek ob 9. glavna skupščina Delavske zbornice.
u— Ljubljanske osnovne šole preskrbljene s premogom. Kakor nam javljajo iz uči tajskih krogov, so ljubljanske osnovne Šele preskrbljene s premogom te se zato vrši potik na vseh Šolah redno ln brez vsakih ovir. Velike šolske sobe je zelo težavno kuriti h» zato viada v nMh še dil>nu nizka toplota.
u— Hud hlapec. Hlapec Martin Sktrfca, stanujoč na Kette-Murnovi cesti. Je peljal v petek v zelo naglem diru skozi Zg. Šiško po Vodnikovi cesti več zabojev sodavice. Pri tem je zadd v voz hlapca Ivana Rebernika iz Zg. Šiške ter mu odbil ročico. Zaradi tega dogodka je nastal med obema hlapcema prepir in Je Skufca Rebernika zasledoval do domačega dvorišča v Zg. Šiški št. 8. Tamkaj Je nalete! na hlapca posestnlce Ivane Sitarjev e. Ivana Vita, И Je Sfcufd omenil, da je pri vozu zlomil roöco. kl jo bo moral plačati. Te besede so škufco tako razjezile, da Je potegni! ziomlieno ročico V.tu lz rok In ga z vso sib udari! z njo po glav! ta po desni roki. To mu pa še n! bilo dovolj, marveč Je slednjič Pograbi! še Vita samega ter ga treščH na tfa. Razbori-teža so odtrgal! od njegove irtve Sede došB sosedje, k! so ga nagnaH na cesto. Poškodovanec je Skufco prijavil poüdjl. И bo sedaj postopala prot! njemu.
n— Velika tatvina slanine. Ko )e prišel pr edsnočnjlm mesarski mojster Franc Rode Si D. M. v Polju v Met mestne klavnice, kjer mesar?! shranjujeta slanino. Je ves presenečen opazil, da je njegova zaloga popolnoma Izropana. Zmanjkalo mu Je nad 80 k* slanine v vrednosti 2000 Din. Rode je tatvino tako! prijavil in Okušal tod! sam prit! tata na sied, vendar brez uspeha. Po tajav! znažilke v mestni ldavnid Neže Bltenčeve je tat baje prišel r klet oko* 15. popoldne v družbi malega dečka. Oba sta slanine naložila v nahrbtnik«, vendar BWenteva nI vedela, da gre za tatvino ta se za neznanca nI dovolj briga!«.
u— Umrljivost v Ljubljani V časa od 4. do 8. L m. je v LJubljani umrlo 28 oseb, med temi 15 žensk Na botaHSkem oddelku justlčne palače sta r tem času umrla dva jetnika.
o— Gospodinje! Akademslk! urad del«. Й sl je zastavil nalog», da pomore UiArtJan-skemu akademiku v njegovem težkem materijah} em stanji* tan« med drugim preskrbeti dijaku primerno stanovanje, zato se obrača na vse gospodinje. Id imata aa raz. polago diJaSka stanovanja, da Wi Javita po dopisnici na Akademski urad dela, univerza v LjubUJani.
Reduta na ledu. 5K Idrija bo priredila danes v nedeljo na svojem drsališču pod Ctkinovlm gradom reduto n« ledu. Maflce-rada na ledu nikakor d za Lfribttano novost Ze lani Je Imela Mrija tako prireditev, Id «e Je stjajno obnesla. Drsališče bo nudilo lepo sliko; poleg primerne dekoradJe bo za po* setnike novost električna godba potom radija z rek) močnimi ojačevaid. Priglašeno je že sedaj večje število mask. И hnajo na prireditev prost vstop. Tudi za lačne te žejne Je vse dobro preskrbljeno. Pričetek bo mudil poeerttl prireditev. Predvsem bo ori-ob 17. Kdor sl že« neprisiljene zabave n« gladkem belem parketu, gotovo ne bo retinalen nastop komičnih mask. Wer bodo sodeloval! naši najboljši drsald. N« programu bo tudi sprevod mask, od katerih bo naJoriginalnejSa primerno nagrajena.
u_ Ukradene sani. Trgovka Ivank« Le-
skovčeva Je Imela navado, da je shranjevala svoje športne sanke, vredne 200 Din v veil poleg trgovine v Čevljarski uMci it 1. V petek zvečer pa Je ugotovila, da so sanke Izginle. Odpeljal Jih j« neznan tat.
o_ Velike tavlne premoga. 1 rgevsi s
premogom »e zadnj! čas. ko vlada hud mraz, zelo pritožujejo nad pomanjkanji m strožje kontrole premogovnih voz po raznih postajah. Pri prevzemu premoga na glavnem kolodvoru sedaj običajno ugotavljata velikanski primanjkljaj med fak*lčno naloženim premogom na oddajni poštah In pn prevzemu. Diferenca znaš« oirtčamo fiOOO, včasih pa celo 1000 do 1500 «. Na > seh postajah se vrše tatvine premoga, zlasti v nočnem času. Zgodilo se Je. da so ugotovil, primanjkljaj 8000 premoga pri 12 vagonih
o_ Hišni posestniki! ReaHtetna pisarna
Kongresni trg 4 sprejema prlgfese za oddajo stanovanj brezplačno.	329 u— V JapatML Začetek današnje velike ►Slavčeve« maškerade v Unionu bo ob 8. zvečer. Zbirališče te promenada mask od 8 do 9. ure. Vstopnice se dobivalo ves dan v dvorani Uniona. Več rodb te krasna Japonska dekoradja bodo poživUale karnevalsko razpoloženje.
u— Llndbergh. Samo še danes ob 11. do. poldne predvaja ZKD fltaa o Llndbergiru, e njegovem življenju te njegovem grandiJeznem triumfu, ki ga je dosege! na »večji Junak današnega časa tafco v Ameriki kakor tadl v Evropi. Film, k! Je tagotovljen v Amerik!, pokaže Llndbergha v pilotski šo«. pri naj-viatolomnejšlh akrobacijah, razne prizore njegovega poleta preko Atlantika ta njegov triumfalni polet v Paria. Bruse« ta London. Najkrasnejše so siHke triumfa. katerega Je bil deležen ob povraHcu ▼ Ameriko. Uvodno predavanje poda g. prof. dr. Pavel Brežnfk.
я— Profesor dr. Zalokar odpotuje 9. L m. In se vrne 22. i m.	313
u— Drobna polldjska kronika. Od petka na soboto so ЫИ prijavljeni polidll naslednji dogodki: 1 tatvina ročnih sani 1 tatvina obleke, 1 tatvina slanine, 1 sleparstvo, 1 telesna poSkodba, 1 Izgred v kavarni. 1 pre. koračenje policijske ure, 1 primer nadlego, vania straže. 1 prestopek obrtnega reda. 1 от-lmer nenadne slabosti. 2 prestopka predpisov o zapiranju trgovin ta 11 prestopkov
Seazacila Ljubljane 1 Y»MUa s «renljevaalea rmkeca ретакежа zbora la baialajkl!
„CAREVIČ"
(RAPSODIJA STRASTI.) ▼ gtovT* vVxai sei rojak, pooutaMt ametaft
SVETISLAV PETROliftč
Reäfli «tevuega I. L. Fleck — režiser nepocatoiega Okna «Orlov». — HW*te la a« sammbtel 1 I 1 I I Osicnrafte «i vstopnic« v predprodaji dane» od 10.—U. ia
od 3. v« pop. d*4«.
Dum Л MU., Ив, •„ И«. ta ». mi.
Telefa« 27*.	KINO «LJUBLJANSKI DVOR»
Jteduta nи Udu!
pepeidnQ об I?, tili на di&aCUeu S• K* ötiiifa MasŠee prost vstop * frCemasšešratsi S (Din
cestnega polldjskega reda. Aretirana je bila neka E. š. zaradi izvrševanja tajne prostitucije.
n— Dobi se vedno sveže namočeno poie-novko v trgovini M. Schweiger, Tavčarjeva иКса.	330 o— Društvo z« zgradbo in vzdrževanje Sokolskega doma na Viču opozarja svoje članstvo na redni občni zbor, И se vrši v soboto dne 16. t m. ob 8. zvečer v Sokolskem domu na Viču.
«— Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon. V ponedeljek mešan, v sredo ženski, ▼ petek moški zbor v društvu, v. četrtek vaja skupnih tjytrtjansklh moških zborov v Glas-benj Maitld._
Veliki olesni turnir
ZA PRVENSTVO SLOVENIJE 1929
2. marca v Kazini
Maškarada Ljubljanskega Ü SOKOLA
T NARODNEM DOMU ▼hod Is bmvdtttt eeeta. se vrši m pestal torek, 12. febrsarja pod devtoo
»V deželi Mavrov«
Otroška maškarada «ATENE»
na pustno nedeljo v veftkl dvorani Kazine. Prijavnice se izdajajo Istotam v nedeljo od 10. do pol 13, nre. ter 1 uro pred otvoritvijo.
Sokom II.
PLES У M9SR9H
KAZINA
Pustni torek
Da««« m poatao neMJo
V JAPANU
Startova шмкагайа v UKIOMJ. Za£et«fc оё « ari sveter.
HAUSBAU S. K. ILIRIJE
Iv torek v areni
NARODhEGfl DOMA
Danes

vsi na radio koncert
▼ gostilno k R ahne tu n« Selo kjer s« točilo pristna štajerski ia dalmatinska vina po nalnlžii ceni. Oorka in mrzla Jedila.
Ыгм iranoook« рмШЦ
VALDA
pro« aadaM, nahoda, glavobola, katarja, hripi. loilaesd. Prodajajo v»e leicaro« ia drogerU«.
Otvoritev brivskega salona
Slavnemu oMhetv« vljwtao пагпаијмп, 4» otvoita в 14. februarjem 1929 avoi 1*аЫ brtvato-IrUerskl аакм sa «oepod« Im daoM v PTUJU, Krekova авса itar. S.
S« priporočam s odHiutan «poeto>van)cai JVLU OJ UR A SEK.
• m	f«- 2709-a
st gradite lastno stavbo ?
PreakiMt« M, predno oddaste raredbo stavbeniku, načrte in proračune od ш, na podla«! 6e*»r raiepiSete dela in Jih oddast« eaJceiveJJeimu ponudniku. Da и bo atavba res aoHdno aridtla, tmdsorule-mo mi «trokovnjaško vsa dela Vaše stavbe.
Iz Celja
Informacije dobite •TEHNA», družba
Mental trt 25/1. Telefoa 26-80.
v TebttWnti pisainri S O. s., LJubljana,
e— Izjava. Zadn?ič smo priobčiš notico o neki mariborski tvrdäd W. glede razpeča-vanja, oziroma izdelovanja mesnih Izdelkov iz okuženega mesa. Ta ve«t pa se ne nanaša na avrdko Herman Wögerer. tovarno mesnih izdelkov v Maribora, ki s to zadevo ni prav v nlkak! rveszl.
e— Celjsko gledališče. Mariborsko gledališče bo nastopita v nedeljo 17. t га. т celjskem gledališču s dvema operetam«. Popoldne ob 4. ae bo vprizori!a opereta »Jesenski manever«, zvečer ob 8. pa »Ba-jadera«.
,t— Hrfpa na ceüsk! pošti. Na ceiljsfc! po-Sti je oboleta pred dnevi za hripo kar 9 uradnikov hi uradnic. Zarad! teg« so тогай omejiti telefonski in brzojavni promet in sicer je morala odpast! nočna stažba od 21. ure zvečer do pofe»očl tako v telefonski central kakor tud! v brzojavni dvorani.
e— Celjski živilski trg. Zaradi nastopa nekoflko toplejšega vremena je oživel tud celjski ž!v!tekl trg. Vedno pa še primanjkuje krompirja in razne zelenjave, dočim je mleka ta mlečnih izdelkov dovotj, enako tudi Jajc. Jajca prodajajo po 1.76 do 2 Din komad.
e— Smrtna kosi. V petek zvečer Je umrta v tükajSnjl Javni botaid v starosti 79 let ga Antonija Atteiebflerjev« zasebnica lz Ga-berja prt Celju In mati trgovčeve soproge te. Pavfc Schmiditove. Včeraj je pa umri i n« Kratja Petra cesl v starosU 73 let ga. Marija Vezočnikova, mati trgovčeve soproge re. Antonije Massnakov«. Pokojni ca-та Mag spomin!
o— Iz aerokioba »Naša kr!!*«. V ponedeljek 4. t m. bi se moral vršiti občni zbor tukajšnjega aerokhta« »Naš» krila«. Id pa se je moral preJcfttl zaTadl preslabe udeležb be ki premlačnega zanimanja v smislu pravil na ponedeljek 11. t m. ob 20. v restavracijski sob! Narodnega doma.
«— Savinja se oprošča ledene odeje. Včes nrf Je pričel led m Savinji poi а кота pokati Jn Aorf razpoke je Savinja na mnogih mestih preplavil svojo ledeno površino Kütab temu pa otroci še niso oouedH svojih drsalnih vaj sredi struge med Kapucinskim mostom ta brvjo, k! vodi v mestni park. Kakor v»e kaže, mladina бойко časa ne bo mirovala, dokler se ne bo pripetila kaka večji nesreča.
e— Žalostna nsoda slep« ЬегзЯсе. 2e več let opazujejo ljudje pri vhodu na Gla-zijo na tleh čepečo starko. Id od Jutra do noči moli k) prosi mimoidočih milodarov. Beračlca je slep« vdova Elizabeta Gorin-šek. stara 63 let, stanujoča na Glavnem trgu. Z nastopom hudega mraza zadnje dni preteklega tedna se Je slepa starka preselila na vogal Benjamin Ipavčeve ln Gregorčičeve ulice, kjer Je v mrazu nad —20° prezebala po 12 ur dnevno, sedeč na zidan! vrtni ograji. Starko vsako Jutro privede na njen prostor neka mlada deklica, ki Je nato zvečer zopet odvede domov. To trpljenje tiboge starke presega že vse mere. Baje spada slepa sirota pod okoliško občino, katere dolžnost Ы bila. da se za starko pobriga ta Jo »pravi na njene sive dni v primerno oskrbo. Trpljenja prezebajoč« sirote že nI več mogoče gledati
«— Velika tatvina. V noči med 6. tn 7. t n. Je bil kzvrSen v hoteta »Pošta« pri kolodvora velik vtaen. V zaklenjeno spalnico hotelskih hlapcev Antona Novaka ta Ртапса Panterja Je s pomočjo vitrina vlomil neznan tat m ukradel iz nezaklenjene omare Novaku novo črno obleko, par novih čevljev, srebrno uro s pozlačeno srebrno verižico ter rjavo nsnjato Ustnico » rasnimi dokumenti tn 150 Din gotovine, s čimer ga je oškodoval гa 1350 Din. Hlapcu Panterju pa Je odnese! vlomilec črno obleko par čevljev, srateo. glavnik ln 40 Din gotovine vse skupaj vredno 930 Din. Vtama Je sumljiv nek! moški, ki govor! dobro srbsko-hrvatssko. slovensko ta nemško in И je prejšnji dan pomagal na hotelskem dvorišču spravljati led v ledenloo.
ZA PUSTNE DNI! Гшо prekajeno rrinj-iko m« so. kranjske klobase, različne marmelade. £&jm rum, konjak in desertaa vina priporoča tvrdka. A.NT. FAZARINC, CELJE
e_Lep dar ubogi mladini. Tukajšnja krajevna zaščita dece In mladine je prejda od celjskega mestnega magistrata znesek 3000 Din za ubogo deco. Odbor se za velakodu-šen dar prisrčno zahvaljuje ta prosi druge občine, naj bi posnemale lepi vzgled celjske občine — Redn! občn! zbor Državne krajevne zaščite dece ln mladine v Celju se vrši v četrtek 21. t. m. v mali dvorani Narodnega doma. Na občnem zboru, ki se bo vršil po običajnem dnevnem redu. bo predavaj delegat oblastnega odbora DZDM.
h Maribora
prvi oblami «kres* proti Send«. V
_____рщм» g gbrac oblastjo i« martb^rsfci
poMcttskl fcomlsarijat prepovedal O« ua-tkamon hi prodajalcem sowie »roda;ir]e nni garrebÄe zanfltenie ^tstatnre, Jei. 4« to sooplfi prav za prav knäis, kateri •meto prodajati шло квЯсагае.	U-
guvd. U «naje u ko patreun* kci^esiK Od гготс*» p« m pričakule V>do pre-
ttovoljno odWonffl rarpečavanj« lutid«.
«— Aeroklub »Ntii krtla« ▼ Maribora bo fand svoj redni оЪЫ. «bor « običijnHn dnevni» redom 1 narca. Krti ia »ra boeta
objavljena
a— Prod aomfklta «pakodraBkoes. Mariborski Po*d*iS komisarijat kakor Sidl droge opravno oblaatl oo prelete ta tode« «d a<ntotra*va aotranjlti dd naredbo« «al strogo pazite ea to, da te piieto m imena krata*. rek. cor »d. etroeo po ortvtilh naleta Jerfka. Skrajni бае Je и to earedbo. gaj * ttkl »udje ÜJub deaotfaörя ofcseofe вMe države ntoo bate« aavwill aa a«5s pravilno hnenohro.
a— Hripa v Maribora. Dobro Sesa se Je Maribor «And nalezljiv* bolezni hripe. Zad-аЛ Н&а« ajeotneta «zfkata pa beleži od 1. do 7. t ra. obolenj m bript. 5 и Sorte-Md bi 1 ne davld.
a— Obrtalftl gospodarski MOtx«^k v Maribora. V potek lt.«. eveč»f j* as «K vtotn« Zvest obrtafrfldb Badras obrt. Mtim h Maribora te b-Sifnte скойсе v re-Kxvrtdf Narodnega dorne predaval f. Za-|ufn&. V «nouraesn predava®« .4 poljudno lotmaai dotaäbe vortun davčne«» zakona. T kofikor ae nanašate aa pridobnino, (obrisi davek) in dal je ke druga dragocena tta-vodSa ra sestavljanje twWtobnämkih prijav Predavaje« )e podal snov v trm <кЙк la ricer: fcd© je saves&a pSaöa/Й pridobniacs o pndobrtnrfdb prijavah le o odnwn pddefe-eine. PoetotaVd so predt-vatefft teraifll ev» . to hvaležnost sa koristne nauke. Predsednik Zvese t Barel »e te v tefltfc besedah 1Л-kvafil ia сакђибП m večer s navodil, kako je postopati pri seertrri&atila pridobnia-skjh prijav v poaatneztrffc obrtniških strokah. Tako tapeta obttaäkega sestarika Se dotg® Ы Mio ia letet? le le vo5 takih. Kakor Je »odvajata poSti&ra etrankarsrtvo. tako eaj druži sedaj gospodarsko deiovi-ste.
a— Afl 9ot poplava? Pred temi !e«. b Je priftocM nenadoma bud umit. se j« zagozdil prt Рай ob tamoAttfcm km, pri elektrarni led te posledica \t bik podava Javtie ceste. И Je vodila ob Kntsf. Drsve iglo nhko. Naetate Je ?rtva katastrofa, ke« H b« pronwt sa ve-i Ы ustavl'eü Qrsd-beea dlrekdja Je rfeteJrarei sato вак>йк, яаЦ cesto popravi. Leto« Js falska elektrarna «radlla асто ceefo, И k» le h« ve« krajib dviznHa Ser tako proprsSR« voSSe katasbro-te. Zaradi feodeve mrasa «e Je Rad? M»a Drarva dvlenOa te deloma srprtsvffe eesto.
a— NoEgode. Z odflkovtm moeokisom se |e saserupii 30 kad delavec AkvJs Verstov-lek. V Vfbanovi вйй pa je padla I« tetaa абепка Kriata Sladetova te M nalorrfla ro-со v S trske. Reši tei odddek Je cfca odpe-|ai v bobioo.
a— Nove kaüso v Ifsdskl	Vče-
raj popoldne JNa prelohi Ljudska knjlinics sm knjije, domače te nde. nadvse safdiml« те te poeftne. Knts-e se fe НвроаоЈиЈојо te iloer: v aedeljah dopoldne v Narodnem do. me » pTRS^u, med tednora m ob Setr&ab te sobotab svečer.
a— Promo« preko roefs. f rwsscs! Jami» »rte )e prispelo jreko driavae me}© v Maribora 10.946 oseb Od teh »28 is Avstrije, ЯЦ Is CSR te 3»1 te Nemčije, te Maribora le Ho proti severa ©174 oeeb te sicer 3590 v Avatrijo. 847 v CSR te 310 v Nenrfijo.
a— Prahdea o svetlollkalnlca RakuSa 88ovowka rilca 18. mven Uubflandce kreditne benke se ргНюгова.	176
Specijalna delavnica
ernuinih, tportn9h čevijev ln gojzerlc
3. В НИЗЕ H, В ея štn.l
se vtem športnikom priporoča
h Kranja
•— Zrn dovršen)* Мл а тввШ «jjatfoH» лi. Kakor гомкл, se je pokojni mostni nik in aneni seodoviner g Anton К.оЫ» najva£ puervetil «godovini meoU Krenja. £aiibog je dovrfctev toge dole preprofiia prerana amrt Nakwo. (te sbere »e» mat* rljel te dokonöa nedowTäeno knjigo, je pre« viol tukajfaji profesor g. dr. Žootar. Da bo dalo popolne j ta, je meMne obdioe po» rabila k »odokrrm}« domačina m snanege sn*nstv«oika f. dr. V alter)* Intid«, prof« sorja na graSki imiversi.
p— Ob 80. obletnici Preierncvv tmrti pro» tafcH petek so gojenke viijih raxrakrv do> kiiike oenonme iol« okrasile pesnikov grob aa mestnem pokopaliiču.
r— Rib er t Kt knftžice. Meetno fcipenetw® oposarj« »akupnike ribolovov, njihove go« •te m 6uva>e. da ai nabavijo knjiftee te plačajo kolkovino v mestni pieerni.
r— Avtobm, Jri je pričel nedavno voeitl na progi Kranj»Ljubljana, te preneha! ra« бзяпо z vožnjami aaradi slabe državne ce» ste.
Iz Tržiča
3— Zadrug» rokodelskih obrti ял Tf Ut te okolico je »mola v nedeljo v svojih
prostorih pri Ruehu rvoj redni letni ob Sni sbor, ki jy» >e vodÜ njen nečetfeiik g. Pri» moti« Avgust te ketereg« se j« udeležite nad poiorioo njenih čJeaov, kar je izredno iep obisk. Na dnevnem red« «o bil* poro» $£a Mdruferih ftinkcijonarjer te rti. Pred prehodom na dnevni red je do Ы\ bemdo odposibnec Zreae obrtnih sa» drug te Ljubljane g. Igtič, ki te у Lepih beeed&h re®lož$ navsočhn obrtnikom po» men te namen obrtnih strokovnih orgt* »izacij se nerodno gospodarstvo sploh te »e pusebej se država Njegova isvajanja so sadek prav v živo te so hh e«vto>01 bwrao poaxiravüt Ix poroiü funkciKmai« jev posnemamo, de Itete »adruga 68 red» nih äiemrr ix rech rnt roteodeNrih obrti. najlteviteeJta ao sautopat» Wviij« te kro» itb&i. Med ietom >e prietopfe 7 novih čte» nov, umrlo pa jih >9 3. TajniStro ie roKlo 135 dopisov, blagajnik P» je «nai denar» nega prometa čet 14.000 Din. Preoet&nek sa i 1929. sna£e <00 Din, ««drofero premo» ion je p» okoM 5000 Dis. 7л kratek 6aa ob» stote sadruge je to prav lep napredek Pro» račun и let» 1929. znala potreb 6500 Din, ki se krijejo s članarino, pristopnino, oprcetntoo in odkupnino vajen ost. Glede oprostitve vajencev se je sklenilo, da ae vita oprostitve vaeke četrt leta. te eicer tsajco prvo nedeljo v tromeseč*u začenii s prvo nedeljo v аргйи. Oprostitev mora biti sa vajenea vehk ргажак im ae mora opraviti res iepo te slovesno, da oetana pomočnftru v netebrisnem spornten te da je ponosen ?sa svoj veliki den. Prav tako se mori z gotovo slovesnostjo izvržiti tudi vpra. Vpisovanje vajencev se bo vrlilo všaika dva meseca, te sicer tudi vsako r*rv>o neddjo v lihih mesecih. Precej živo o-eba» to je vrbudila elučajnostaa točka te pred» log odbora, da naj se sadTuga vpiže pri Zvezi obrtnih eadrutf v Ljubi jami kot red» n« članica. Nekateri eo hoteK to svcao predočtei kot strankareko, Ы )o morajo obrtniki odfclenjari. BiH eo sa «o, da ost a» ne zadruga tako dolgo sama zaae, dokler se ne usttancrvi nadstrankarska sveža, obe obstoječ, tako Ju£o*1ovemka obrtna kakor Zveza obrtnih zadrug, pa naj likvidirata. Stvarna pojasnšla od strani zadružnih funk« cijonerjev pa so ovrgla ta mnenj« in na« vTOče članstvo je z veliko večino glasov
3>iejek> predlog, da se «druži zadruga pri vezi obrtnih zadrud v Ljubljani. Po po» roč*hs vodje rf>rtno»nadaljevah»e to?e g. Lajovica o stanju obrtnega lolstva v Tr» JHču a posebnim ozirom »a tekoče šolsko leto so zbororraJci sprejeli le predlog, da si zadruga osnuje fond za podporo brez« poeelnrh pomočnikov, ki potujejo ra deiom te so v ta namen votJral-i znesek 500 Din, nakar je predsednik zadruge g. Primožič ZAkijučH lepo uspeli cbčni zbor и ta en»
Zobozdravniku dr. Jož* Ranti» hi škofSeloke mlnistarstvo narodnega idravlia v Beogradu podelilo naslov ^pecüaiista za zobne tn nstne bolezni
krat pearal ытюба M es edsitii poefr aege predavenja a davčni napovedi, b ga priedi aadraga v ponedeljek »večer v sa» druto* prostorih. Predavatelj g. Kaiser pride te LhjbJteiva
LIPTON-čaj
aapomaite st. po eao fttoo na vsako skodeHoo tate 241 i
Iz Zagorja
s— Nmsoirrenovan* občinska uprava te tmete v četrtek tvojo prvo sejo. Zaupan g. Grčar )e pročitaJ odlok vehkega fcupajw»rv« О imenovanju te detlov anyu občinske upre« ra, dopise oblastnega odbora te poročilo eupervevizije o delovanju pod bivftim ge» rentom. To poročilo je potrdilo prvo rers« »ijo v pob«m obsegu. Nato ao se izvršile volitve v fktimnčni, stavbenL socijaiinf ж adrervetveni odsos te v okrajn* ioiaka ave« ta v Zagorju in Toplicah. Koncesija za po« grobne zavod ae je podelila g Globoka? ji». Sprejet je bil načrt stavbenega oisoka j^c» de napeljave vodovoda m ж ie dodočila t«W Ш Dte. ReltU se >e tudi nstv«l»ej> ta točk« dnevnega reda — proračun tako, da so se nekaitere postavke znižale ne mi« nimura te Je sedanji prorečun m»nj*i za 82.900 Din. Občinske dulrlade se bodo po» biraJe n« trotarlr.e aa vino x 300 odst., od piva 25 Din od hI, od žganj« 6 Diu od hI., ravno totrko od sladkega žganja. Vsi cwta« M davki anatajo 310 od&t.
»—• Občnege ebors jloatllnt>ki fedruge aa Zegorte. Arttsta ie Koiredei se Je ud» težilo 42 od 56 členov. Po poroälih dru«t> veoih ftankc1j4jna)rjev so bite volitve novo» ga odbora. Za »ačekrtka je bti pueovoo iz« voljen g Alb im Grčar. Sktenik) se )e so» glasno, (k pristopijo vs! člani zadruge k zvezni samopomoči fcetfiničarskfli zadrug s člansko pristojbino 100 Din. Sklon!In ее Je tud! zdravniška preiskava z« vajence to vajeniški izpiti pred komisijo, v kateri bo sodetova.1 »ed®o kak etrokov»>jak ton ski» bel. da bo tepH v vsakem ooiru z»doeHi strokov-n'm santer&in.
a— Bolezen med ielesntčarH. Na iratfor« ski pestoji so oboleli irirje kretničarji to morajo sedaj ъъо паролю shrfbo opravlja« Й ostali uekjSbeno preko svojega defov« nega časa te brez poe^nih nagrad.
s— Otvoritev nov* gostilne. Znano Svie j nstovo goetäno ва postaji, katero so več j let upravljeli najemniki, je prevael sedaj i easa 'astntic j. Rudoff JtrSn«. Nori gostÜ» sičar je v»e proetore aa «unaj in znotraj temeljito preuredi
I
UPTON-dai
NattoiSI od mJbdJSth svetovnih
pintai čaja	241 j
Iz Trbovelj	!
fr— Trboveljska pod mirt !ca SPD prtred! ' v sredo 13. t. m. ob 18. v Delavskem do» mu pod okriljem prosvetnega pododeeka Dclaveke zbornice drugo planinsko 4k>s»p. tično predavanje:	« »irrn» Pred^«
vel bo prof J. Ravnik, predwxfcfc T. K. Skale. Vel člani SPD, kakor rudi drugI pri» jate!ji plante najvljudneje vabljeni.
t— Radi hripe ustavljen pouk ta 10 dnt. Ker je ne vodeidfkt loti zbolelo za hripo nad polwioo loiarjev, je ddenita loieaa ob!a.9t, da ukine pouk za 10 cir*. Med tem časom bodo razkužili vse lofeke prostore. Do 20. t m. odpade pouk tudi n« trgovski te obrtnonadaljevab» k>H
I
-oaj
Mesarji vabijo
za imstiri torek ea »vel XIV. pJes v veltM dve. J rast sa Tabore ped devico: Ptes sa stare le ; Hlade. V tak drugI ples valček.	MU-t
S avni ii»®er
Af, af, af
|e s efeveestriRi beeecf.b». DaU se v теећ
kaUsttrndi ia traifkafc. Ceti« Dia J.—. J706-a
VREMENSKO POROČILO
Veteerelelkl gaved v Ljubljani. 9. februarja 1929.
VJSiss tererneiSra S08J a.
- 1	«fe.		—	K	км rim ta brsta»	i:		
					tak tnk.		Tne«	T ni k f. ar«
Uebdaaa Maribor Zagrsk Beograd Saraleve Debrevnfk	S	788*1 765"© 786-6 764-8	-55-6 —11-0 -12*0 —11*0 (HI	82 80 >5 50	NE 1 SSW 1 ENE 1 w 1	0 1 7 2 0		
SkopU«	7.	768*1	—18*0	90	anrno	6		
«vat		764*6	—1*0	45	NE ]	в		
Soteoe vvbate ob 7.11, sah&j« cb 17.38, fans vzhaja ob 7.12, caltaja ob 16.41. Najvttja temperatura cknea v Ljubljani —5.Z najnižja —17; v Mariboru —1Э; v Zagrebu —16; v Beogradu —17; v Skoplju —18; v Dubrovniku —1.
Med tem s« b atlantska Сергеева, daal selo
csiafetjena. 90 poti &es Ledene morja pribUale severni Rtaijt ter iprticla po aM prodirati preti jmgn. Nad у*Ьо4ж1 Ruslto s« k raevl esromen vetrovni vrtinec. H J* v »voiem saipadnem sek-RjrJ-a posania-i prati juzu ledeno mrzli erai a severa. Ta*o se J« reavil тот seval mrasa, U J« prihajal g fiaek«, kjer J« Ы1о pnčetkem sed-aa do ¥>" C pod aiSo, čea centraino Rusijo, kjer »o kttt'i sredi tedna 30 do 45е юта««, ва ruski }uf, prav do Črnega morja, kjer Je kasal termometer v Odeai do 20е C pod eičk». h Ru-rfje «e j« faaoroetrl mras čes Potiske in Podo-uwvje r sredqjc te Jminejšo Cv«po.
AlfleJS« vrente ima w<5®) severoe Sfcaindiitevija. »a tudi severna Rusija, ker s4K za deoresije topteji! «rtaBfskj zrak. TopJo vreme ima tudi japadna Evrop« z večino Pr&neije in zaipadno Nemčijo, Wer se Je živo srebro v termometra le tzijemotna mižalo pod aiilo. Zima Je tedej omejena na večfrno srednje Evrope io na Rusijo.
Dunajska vremenska napoved za nedeljo: Mrzlejie vreme. Na Mverovshodoeai Mm Alp to auorda aoeiite.
VeMka armttak* «чгвава. M fe pre« кхикя arelfcijes« tedaa d<0* в osmaa ea boctiaetst. aekia«dajcč Hefe vrtrr* шарвкЭЫ BrroeL, al амь gh «pravM eiSesar preti pfrom« жМккхб, U M i svethn visoUni srečnim tteken kootš-Btvopa. Morate •a Je prvčetfoom tedaa proti severe ter Jc odšte po осеем v eviokt daleč okrog Skandinavije na Ledeno тоЈЏ. 1 ajeidm odhodom Je	možnost
popointfi rremeBskega preobrate.
MaksktMm sračeega ae Je med tem pre-srikal v smeri aA Rosi)« ptod) sapadneme Sre-taaemsksm« aior)e Sprtöo tega Je !«№, sad vsa mre* koetincetaiei srak с ve№o sikvvkoet-sili na točk» Sredeeemsio morje, kar Je do-vedio do naJbaJSega vetrovnega sčteka aa vzhodni Jadranski oitaH. Ta Je nastopih sitna burja, kt smo )o po яоГгшН SioveaiJI čadM мЈћије na evečak», Id pa Je v primorja divjala mnogo dlje. Prenehata Je šele, ko se Je antioifckma prestavila tndi sa severne dele Sredozemskega morja, afl s drugimi besedami, ko se Je tjafeaj га*Ш težki bi mrsS srak ia as ie sraüd strmec
z naših znamenitih plantaž »a Cey-!onn direktno v Val čajnik 241S
Iz Kostanjevice
Ivan Globotnlk f. Koncem januarja j« aa svojem posestvu v JCrsricere umri od kapi zadet g. i v vi Giobočnik, рикатк v Krlkero «г. пд Djbravi prj KoetaujevicL Kostanjevica ga je pogreiaia, odkar se je preselil v Krško ca vseh poljih javnega živ« ijenjft. kajti bil je dolga leta tukajšnji ob« čfcaski svetovalec ш dvakrat izvoljen xa župana katero doižn-oet je izvrtava! nad 6 let. Ker je ЬН obenem aačolraik cestnega odbora, predsednik krajnega Jotekega sve« ta te občinske hrantlnice, je mmogo korist« netf» storil za naSo občino. Ustanovil je pri ttito gseilmo druStvo, občimako hramilTK« со, sezidaj dve k>!i (v Kostanjevici io čer. neči vaai), dogradil cesto v Orehovec te nanovo izvedel cesto do Koprivnica, cesto prod Sv. Križu poleg nove loJe pa dvijpiž s mosttmi vred tako visoko, da ddka to najbpft vtis v tem d-rfu mesta. Občini ko« stanjevtöki je preskrbo! lep dom z naku« poro poslopij in vrta za občino ter uredil ta mnogo drugih stvari. Kot posestnik je uživaj sloves naprednega kmetovalca in modernega vinogradnik«, bM je iznedrso do» brotljiv napram malemu človeku m prava, tipična dolenjska duša. Dosegel je starost 72 tet. Kako je ЬУ priljubljen, je najbolj pokazal njegov pogreb, katerega se je ude« ležita tudi štev jima deputacija iz Kostanje» vice, пайе gasilno druStvo pa je položilo svojemu ustanovitelju lep venec. Blagi nai dobrotnik naj počiva v tnrru, preostalim iz« rekamo naSe sožaJjel
~ UPTOii-čai
Zahtevajte, da se Vam da poznati žoltJ paket	241S
Iz Litije
I— Poroka. Poročil и je |. Tone Kolbe, ŽciemAci uradnik na ljubljanskem kolo» dvoru g gdč. Lojsko Marnovo ia Gradca pri Litiji Mlademu paru vso srečo!
i— Dozdevnemu mrliču *o zvoni Iti V «Ponedeljku» smo poročali o Francu Dim« cu. ki so ga n«SH na Bregu pri Litiji raa» ' mrznjenega. Težko ponesrečenega Dimca, ki je bH do pasu že ves trd, eo odpeljali v ljubljansko bolnico. Po rukajšnji okolici se je pa že raznesla vest, da je D im et med tem že umrl in so dali rajnkemu tudi zvo« iriti. Med tem pa se je nekdo izmed do« mačih le obmiJ telefonično na ljubljansko boinico, ki je sporočila, da je Dimec le — živ. Ta neobičajna dogodba. da so rvonill živemu mrtvecu, je izzvala povsod najži« vahnetle govorice.
i— Iz predmetne teroti*. Na svečnfco le priredila predrlniška uprava га svofe osot» je: direkcijo, uradn!5tvo m delavstvo tra« dlcijtrn^bo predpustno prireditev «Spiner« bah». Na prireditev so biti povabljeni tudi predstavniki litijskega Javnega življenj« Lokali v predite likih stavbah, kjer se ja
я M Md ai okusno te ometoo dekoriraoi s atatarijalom. Id ga tedekite tukajinja tovarna Lestenec >e bil a. pr. te аажгЉ vreten. Prav okusno )e bil tedeian velik pajek v mreži, ki je nekak simbol predihričarjev. Ob rvoldk plesnega orkestra in >ass«baoda ЦиЫ>апаке «Sloge» se je razvil« prav animiran« zabava.
t— Drv fe zmanjkalo. Letolnjo rimo si bomo temeljito zapomnili. Tudi v Litiji je zmanjkalo kurjave. V petek je kasal ter» mometer ob 8. zjutraj 23 stop. C pod nič» k>. Ogreje* se tale takrat, ko dhkal aa drv» mi, pa jih nikjer ne dobil.
i— Tragična »mrt mladega kmeta. Pred Itirmajstrmi dnevi ae je dogodi v tant« iamberteki okolici pri Litiji tragičen dogo« dek. Posestnik Frana« Bervar te Bor ja jyri Ssotlambertu )e spravljal te gosda snvre« kovino. S cepinom je vlačil hlode po sie« deneH poti Med delani p* ga je podrl hlod, ki ga >e potegnil seboj po drči. Ce» pin se je pri tem izdri is debl«, odletel v zrak te zviška pade! Bervarju na gLavo. Ostra kcmica mu je obtičala nad sencem in »e zarila skozi lobanjsko kost prav do moSgan. Ranjenca so odpeljali ▼ IkrblJan. sko boki i со, kjer so ugotovili, da mu ni več pomoči. Mladi pueestnik je trpel silne muke te je bila smrt reSitefttea, V nedeljo popoldne se Je ril Iz Bervarjeve hita iep sprevod. Rajnki Bervar je bil namreč zelo priljubljen mož m najwg'edoejta oeebnoet v SšrSi okolici Pokopali so ga na tantiem« bertskem pokopalilču. Bervar zaptiSčamk» do vdovo te Jtiri otroke.
i— V imartnem кз«Јо dreri v tamkaj» fei}« Sokoüskeni domu plesni venček.
i— Mumpа med Mtko mladino. Kosaj se je nekoliko ublažila hripe, se je pojavi!« med Šolarji nova vratna boleaen, mumpe Sianijivi otroci ss morajo dnevno prijaviti okrožnemu zdravniku. 1d obolele m pred« pisano dobo kontumacha. Napredovanje neprijetne boiezni se bo omej#o !e, če se bodo oboäeli držali strogo zdravniških od» redb te ne bodo prihajali v dotiko s zdm« vo deoo.
Iz Novega mesta
9— Občuten mras v Novem mestu. Mraz, ki Je dosege! mfcmft teden gotovo rekord — teieh smo ga okoli 30 stopaj pod ničlo, tako da J« samrznkla Krka, — je te dni za spoznanje odnehal. Temperatura se menjava od 24 do £ stopinj pod ničla Mraz občutijo zUoti v tukajšnjih uradih, n. pr. pri sodišču, kjer Je šaman ves na» por sodnikov te urednikov, da rzdrta pri dete ob toploti 6 čo 8 etoptaj sad ničlo.
n— Pri tukajšnji poštni upravi so zboleli trije sel^d piemonota sa bripo. Drotava polte v bi lin je okoliške kraje te s tem telo oteikočena. ker aima uprava na rss» poiago nadomestnih moči.
n— Za maikerado v Sokolskem domu v torek 12. t. m. zvečer, ki jo bo priredi! no« vomefki Sokol vlada veliko zanimanje. Do» sedaj so prijavili svoj poeet Kozaki g Don« skega in Itiri baletke iz Nizse. Neverne» Stani jih pričakujejo s veHko cestrpooet« jo. P!s3 »e bo vrSi! ob zvokih sokos»keg« orkestra.
Iz Kočevja
k— Veamenska (sprememba V četrtek Je Ы! mraz odnebai te «se ugrizefc». a v petek je sope: pritisnil: zjutraj ob 7. je biio —21 stop. R aH —36 stop C, cekine na solncu -f 11 stop. R. v senci (proti vrbo« du) pa termometer ni priSd nad —4 stop. R. Barometer stoti visoko.
k— Delovanje CMD. V nedeljo, 17. t m. ob 13 se bo vrftH v gostilni g. J<*4pa Boljena redni občni «bo* koflerteke podruž» niče CMD ki ae ga bo udeležii rudi druS« b!n giavni tajnik g Ski?lJ te Ljubljene te imel primerno predavanje o delovanju te ciljih družbe. Zeleri je. da bi podrožnica sopet oživela, aaj je v ccdnjih krih ko» maj le životarite. Odbor prosi v»aj »a Ite» vil-no udeiežbo na občnem zboru, da ne bo оЬгеяиэребея kakor 20. januarja t L
h Mursk* Sobote
m?— tSvelk» na toboikem odru. N! ga ciramatskega dete, ki ga ne bi btto mogo» če uorizoriti tudi n« prostoru, Ы ima sa« mo nekaj kvadratnih metrov Igrati Itšri» saj« socn s »emo dvema večjima odmo» ют* »e je videla v naprej kot neresna la» l« uprizuriteljev. pa je vendar Ho skoro tako hitro ne od mk kakor v Ljubljani ali Mariboru Publika pri tem niti ni bila prikrajšana Prvotni namen te bfL d« W ■•gral vlogo äveji.a g Dsmel iz Maribora, ki se je tudi radevSje odzvad rafciäu. to» da v zadnjem momentu ie bi« zadržan v Beoeradu te tako je podal vlogo Svejka g. Žej. Uspeh je ЬЙ nepričakovan. Biti sta tako premijera kakor tudi repriza nebi» to oolni in le je mnogo takih, ki W bot t h ponovno videti «Svejka». Vse pri man je igralcem, predvsem damam, da so vzdržali pri rajah m predstavah ob takem strupe» nem mrazu. Podana je bi!« igra dobro, sla» ba je bila le scena v ječi ki potrebuje po« polne predelave, ako bodo gostovati a Sve j kom v Ljutomeru, kakor se govori
Fred sodniki
Tatinska družba
Koncem Unskexa icu ae Je pojavila v Ljubliani tatinska druiba. Hi je kradLa po imioKih krati h obleko te tudi ratrličra Jedila. Družba Je obstojala is 5 iriadti lantov. ki so kradli posasnrič ali skupno, bäaeo prodajali. si izkupiček raxdc'i*. a <l«iwr »W*-В aso so prodajat delavcu Tinetu. ki Je pa^ moral sttm4i. da Je biaio akradeno. pa ca Je vseeno kir oval.
Tatiče ie obtožil drt. nravdn. tu4 zaradi potepanja. Obsojeni so Ml JuiSj a na 6 mesecev. Janez J. na 8, Ivan B. na 2. AU)4n P nz 8. Maks V. oa rta 5 mesecev. Prt Ivanu te bila olaJSilna okolnoet njezova izredna mladost. Ti^e 5.. ki ie kupoval blaaco. bo oa sedel 5 dni.
Fantje so le deloma Pftenali svrrfs tat-line.
Ko Ihn le predsednic sodbo raerlasll. Jih Je opozorR. nai pazijo, da se ne prikxiejo več pred sodin Jo. sicer pojdeio vsj skupaj v Staro Orad^ko.
Nepoboijšlfrr
Janez žabiak iT DobrunJ se vedno ooteps po svetu. Ka-znovan Je tel ie M-krat.
Zdai bo spet sede! 1 leto. ker ie decembra odpeljal Tonetu S'ovSI v L'ubüam dvoke!s.ni voziček. Janez Je tudi pol-cjsko izgnan, pa se Je vendar le vrnil. Zato zz bodo oa spel spraviV. da bo nekaj časa ored rvj m mir. кавет itak nič ae zalefa. Mraz.
Dopisi
JEZICA. V peeek eao spremiš k нети počitk» mnogozaetuisega a^uWrcij* vag. Antona Zd>eru. Ljudstvo se jc ude» težilo pogreba v precejšnjem itevilu m » tem pokazalo, d« ш pozabilo svojega dra« gega vzgojitelja in vjpcraega loimka. Tudi v«a кммее шМвм mu f* tekaz«Ja čaet n« njegovi zadnji noti ter g« a toiske tutiv« spremite na pokopališče Prt poereb« je bi» lo tudi mno«o učiteijetva to sepo ttevrkj ratmih uglednih oecbooet! a L/ubisanet Gasilci so neefc кто te venvse Pe\eki dn* Itv n« Ježici st« zapeli dva	na«
grobnici Od pokojnika se >e ootfovU v imecai učiteljskih kolegov z eek> iepim go» vorora g. Ivo Troät, starosta «Sakoi&» n« Ježici. Pokopati amo veomege prosvetnega in narodnega detevc«, njegov spomin m bo ie do*go žrrd med nami.
RADOVUICA. Gremij freovoe» v R»
dovljici prirodi danes t nexidjo ob 14. na Jesenicah v restavraciji Tancar predavarj« o novih davčnih pred&issh to o stsnc^akih vpratanjA. Vabijo se gg. tngorvei to obrt» nikt na to predavanj«,
VIŠNJA GORA Ne samo Kreajsfca go» ra, temveč twefc Viisaja gora raz>po4age g najboijSmj smt»6aivkim terenom b te и Gradišču, v bHžbi Kucek* te v v»ej oko» lici Vsak smuč«?, ki j« pri ta.' te tnknč sem, ne more prehvafttJ «ereea t« okofcc«. T:>d> fdemiSca rve»s te sa «nuüsrje jako pripravn«; sjotraj orfb-aja vi*k te LjubHse ne ob 7J3 to pride v V^lnjo foro ob L41 Komur p» k *j-.Ttraj preiaoui ae odp«4j« Itbko ob 13.18 «s LjubOen^ gl. kot ter od« haja ob 1921 is Vlinje gora. Ktlcr bo te enkrat poizkusi tidcajšajf teren, bo got» то vsako tete te cb vsafci jsriääki kje ba-j*L
SALEd Na §večwee f* prtr»d9e sata proetovc^jno ffaerikro drata»« v dvorec tov. 8. Hodnüca svojo obščijno ma4ker*do. Ud» ležba j« bxe nad Tričscovae.te velika. M лак te bilo «ker вша} kakot Агщя ta, a mto pa te lep« to origin*k>«. Tri мј* !®pta ssr.ed с jih, gdč. Kvader, Pravdič te Zemljafc. »o Ьйе od dr.sftve eagrajot* s kupici tvefih errette, Vew&jra raepoksSenj« ем maejkaiak mi te Ык» psese. kskor «udi dobre jedače ks pfječe v эЫЫ mest. SLOVENJGRADEC Dr* Ukn!»
vvlšl sokoteki ples, ki je »edoo e* fernem п«}1ерйЬ prtredrtev v sezoni Tudi teto« Js bila gtevTS« toSca večera voteerr ««jlep« ie dame. Prvo nagrado >s dobi* ja. dr.. 2eiesndkarjeva, dnsgo gdč. Pavi* РШ^Йе^а. uretjo ga. Secica Gmotni »peh j« bM z*» dovoljiv je sopet ск>рг^тев« aokij cilfe fukajta fegs Sokofa, ki аатегата «porobdi pričeti graditi »roj hssfni skxs. Ötrvlks maikerada je ameko tepo uspe*. Maske m-bile jako okusne to Je iwt^a deea kmete ob rajen^i ko!« svoje pustno veselje Na pust» ni torek pa priredi rukajtajl *a>k?neki <мг« k est er »voj v»ako!etn{ ns«Äkeradni pks« Ta je ztMUuenM poeebno seto, ker iziee ta ve» čer edini ^</veoi^rafki časopis «Kurenta ki razkrite marsikatero «javno tajnost® —• Kakor povwod »•'«de rwd! nt zr.-vtvA meji pra-ra »ibi-яйга rim«, kakrln« ta cMgo ne pomntjo. Barometer kata 25 do 90 rr%* pinj pod ničlo.
ZGORNJA S13KA. Pro^-etö© društvo «Vodnik» prtredi v nedeije 17 t йь. ob 7. svečeг izreekau poputarao igro Maerice Ko mariovs «Prisega o poLnoči*. Velezatiimiv« vsebina te igre vzbuja posebno pozornost te bo rta,-3ti zanimafe nata okoličane, ki po» unijo Taoea pod feiaroo goro. kjer »s do» janje rrli. Kakor teremo, пае ровен ofc tej pritiki arvtorxa sam«, kar bo d*k> prtre» ditvt k pceeöno 4avotetiio ofceiežje. ker ga a) človeka v mi£ okohci ki bi ni« &e poznal Ропттю opc«srj«iKo vse oeta stal» ne gaste kakor tudi mane« te prijatelj»; »s* lega drultra ter tepe dramske ismemoeti da se prireditve v čim večjem Itevj^u »d«* leže.
BUBNJARCL Gwpod «redr.a, vem ete doslej le nest e ta ©h s nataa апкхй mnogo opravka, da al prihaja k o*m v Bubnjsrce Mt granJco Sloveniji pet izvodov «jtrtra». Iz vseh krajev Vem poroč*jk> o letošnji hu» di zimi. Kajpak rudi pri na» ni nič boij«. Beležiti amo dva dneva po —30 stop. to danee, I t a. topet 22 pod nfcäo V ai je nocoj zamrznil on pr elič. star 4 me» sece, v nedeljo pa dve kravi Kolpe je sa» тгяпНа. Je pa tudi v letoinji Ь-лЯ zimi dokaj Sern rtov anjakega veseij«. Bile sc kar tri «ohceti»: na «n! »o svSraK tambarail te Dobindoia, na drugi s DraüÄ, aa tretji pa domača godb« Svatbe trajate po startna običaju po 4 dni. Tud! v natam »eta zdaj даијато taembur&Sko drultvo, v katerem ne pridne vadi mladina, imamo gestfefeo Itvo, ki bo letoe v m«ju nмг»щ© svoj pr»» por. Društvo šm& ta 1000 ! svojega v sni. ki ga bo na veselici n* eroj* točilo v prid svoje bkgajne. Torej vidite g arednrk, da se tudi med brat: Hrvati cb graaici Slo» veoije rarvii* dn^tveoo žtvjienje. Samo to je budo, da polagoma vae sposobno od» hate v Ameriko te tu ostanejo te žene, otroci ki stairejU mož i«.
ŽUŽEMBERK. Zadnji se>wn џ b« »Ja. bo obiekaa. Zunanjih kupcev ai bdite, ker je ukinjen avtobusne promet ®ed uaml Ja stükim kolodvorom. Od kokxfvora do Lee so napravili a sneiaim phjgotn trvrstno ga* ze vsak pocestni promet, od Les do ealegs trga pa j« gas tako pav rta*, da je tendi tovorne promet nemogoi, kar fe v občutno Škodo prevoznikom to sploh občinstvu Že» leti j«, da se ia nedostatek čim prej od» pravi in se nem omogoči redni stik s oeta» lim svetom.
STARI TRG. 14*ajta)e Sokotsk» dru» itvo j« vprizorilo tridejaiisko burko «Av» tomobiitet». Igra Je bala v «piotacm prav dobrvj igram, aa kar gr» zahvala slasti br. Jerah kot mžteerju Izmed igralcev «ta мет pw&ebtx» ugajala br. Tomec ^ »tagi T«mota Okorna ter Iv<o tage kot Hiremik Izmed igralk zasluti vao pohvalo ste tra Ivanka Jsineiičeva v riogi Pijice Pn njej »e rl» di napredek od igre do igre. Pohvata sa« služita tudi sestri Vera Jaoežtčeva tn Ek Makarjev«. Tudi оеЛаЙ so se potrudili kar je bHo v njih moči Naprednemu občinstvu pa priporočam, d« bi t večjem Itevihi po» sečalo nata predstave, ki nudijo mnogo razvedrila te rabev*.
Ign Manlce Komanova:
„Prisega o polnoči"
le IzSla.
Dobi se v »Učltdjski knfearn!« v Ljubljani
Pogrom v ciganski vasi na Slovaškem
K češkoslovaški republiki je bilo obenem z brati Slovaki pripojeno tudi nekoliko narodnostnih manjšin tujega plemena. ki se trudi na vso moč._ da bi v svetovni javnosti in tisku kolikor mogoče osramotila svojo domovino. Najmanjša med temi ie ciganska narodnost, ki sicer ne sledi Nemcem in Madžarom na potu hujskan a oroti lastni državi, zato Da v notranosti povzroča razne križe in težave državni upravi.
Skoro vsaka vas nn Slovaškem ima svojo cigansko četrt, кјзг žive pravi čistokrvni cigani v nizkih kočicah. zlepljenih iz gline, same in protja, Radi primitivnega kulturnega stanja in radi prirojene delamržnosti se to pleme ne peča niti z vinorejo niti s poljedelstvom in živi pojxilnoma na račun sosedov, izkorišča oč njih delo in trud. Naravno, da pri takem stanju stvari priiia;a pre-če-to do konfliktov med vaščani ki branijo svoj imetek pred vsiljivci Enega izmed teh konf! krov nadvse zgovorno osvetljuje razprava ki se vrši te dni pred sodiščem v Trenčinu. Obtoženi so kmet;e vasi Pobed;ma. da so 1. oktobra lanskega leti i7 vrši K organiziran pogrom nad cig nsko četrtjo srvo je ga sela ter pri tej priliki ubili osem eteanov obojega spola in do tal porušili iadno cigansko naselbino.
Vasica Pobedirn 'p*' "" r' ^ovim mestom na Vagu in med Trenči^om ter je živela zadme čase v neprestanih spopadih s svofmi c:ganskimi sosedi bivajo-imi v 74 kočicah. podobnih bobrovim stavbam. Cigani so kradli ne samo ponoči, marveč so za mi čas postali tako predrzni, da so očitno in pri belem dnevu prihajali v večjih tolpah v vas in kradli kokoši gosi in celo prašiče. Pritožbe in ukrepi oblasti so malo pomagal. kajti tatovi, ki so prihajali iz zaporov «o postaali še predrznejši. P-ošlo leto so se ci ani tako razhoho-teli. da so pasli svoje mršave kleke po žitnem polru in očitno izkopavali krompir na va'kih n'ivah Pri tem so prirejali v svoj' blam: četrti prave orgiie in gostije s popivanjem in go.bo. Koncem lanvVnjrfi Jefn na so vr~ Vrni ti' »	и
odločit za okruten ^ačin samoobrambe. Zasačili so pri kiaji na polju celo ci-
Vaščani napadli mnogobrojno cigansko naselbino — Komplicirana sodna obravnava proti storilcem
gaw*o tolpo in pri tem ustrelili žensko. Cigani so se maščevali vašča-nom s tem, da so jim zažgali nekoliko stogov zreleg? oožetev^ 'iia in napravili ogromno škodo vaščanom.
r>ne i okto ra lan.-Keg;- leta sp ie vršil v Pobedimu ples gasilcev. Tedaj so se kmetje zarotili in dogovorili, da končnovel.iavno obra una o s cigansko nadlogo. Opolnoči so šl iz gostilne in napad i cigansko četrt s puškami, vilami in koli. Streljali so vse križem in ubili pri tem šest ciganov, štir pa težko ranili. Dva od njih sta naslednji dan umrla v trenčinski bolnici. Razen tega je bilo težko poškodovanih še 14 drugih ciganov. Vseh 74 cganskih koč pa so kmetje v svojem srdu do tal razdejali. Bitka s cigani ie bila tako ogorčena da se je šum itn hrup si.šal ve: ur daleč do socednih vasi.
Ob'ast je naravno uve'a preiskavo o pöbedimski bitki in je naletela na ogromne težave. Na eni stran so cigani tako strahovito lagali, da se izpoved-be posameznih v dveh primerih niso skladale, na drugi strani pa so se zopet šefa ki dogovorili in niso izdali najmanjše podre bnosti. Vsak osumljenec .ie takoi na H deset prič. ki so d«--1 zale njegov alibi na usodno noč. Uspeh preiskave ie zelo klavern. vendar je javni obtož:telj na temelju zbran-ga materijama lahko obtožil štiri vaščane radi umora. Edina priča, ki stoji na strani ciganov, je vaški godec, ki obtožuje načelnika požarne brambe. da je prišel ob 2. popolnoči na veselico in izjavil: «No. hvala bogu. zdaj bomo pa vendar enkrat imeli mir!»
Za ta ogromni proces vlada na Češkoslovaškem naravno veliko zanimanje in dasi javnost obsoia kruti postopek kmetov, vendar na drugi strani nekako opravičuje seljake obtožuoč oblasti, ki niso našle pota in načina, da osvobode Pobedimce ciganskega izkoriščanja. Javnost ie mnema da je pri našem današniem kulturnem stanju neobhodno potrebno, da dr"ava tudi cigane prisili k dela ter jih na ta ali oni način napravi za koristne člane človeške družbe.
Alfred Edn?und Brehm,
sloviti oče moderne zoologije
tudi v tem ni opaziti nobene stanovit« nosti. Vreme je zelo svojevoljno. Pre« kucuje se iz ekstrema v ekstrem. Če zamrzujejo celo morja, se nam ni ču» diti, da je zamrznilo te dni Bodensko jezero biizu Friedrichshafna in da je ledena skorja, ki ga pokriva, tako močna, da lahko prideš po njej peš iz Nemčije v Švico._
Miss Evropa brez črtala in šminke
Na pariški mednarodni tekmi za kraljico lepote v Evropi 1929 je zrna« gala nežna, svetlolasa, visoko raščena Madžarka Simonova. V odboru, ki je sodil krasotice, je imel glavno besedo francoski kipar in član Akademije, Albert Vksnard.
Miss Polonia — gdčna Nosola-kovma
Miss Hungaria, sedaj Miss Evropa, stara 19 let, je hči madžarskega zdrav« nika dr. bele Simona iz Kesztheiyja. Izvoljena je bila pred časom za kralji« со Biatnega jezera. Pravega poklica nima. Prvotno se je nameravala po« svetiti gledališču in se je v ta namen učila petja. Oče pa ji ni dovolil stopiti na oder in jo je poslal v neko vzgoje» vališče v Draždane.
Erzsi (Elizabeta) Simonova pravi o sebi, da ne rabi nikoli črtala za ustnice in šminke. Napudrala se je prvič šele tedaj, ko se je peljala iz kraja, kjer bi» va njen oče, v Budimpešto. Drugače prezira vsa lepotila in ličila.
Zanimivo je tudi to, da so bile kon» kurentke na lepotni tekmi uverjene, da bo kronana za kraljico evropskih lepo« tic Poljakinja, gdčna Vladislava Nošo« lakowna, uradnica varšavske Mest» ne hranilnice, katero predstavlja naša slika. V Pariz jo je poslal »Kurjer Czerwonny«. Seveda je bilo razočara» nje, ko so ji povedali, da ni izvoljena za Miss Evropo, zelo veliko. Miss Mun« garia pa je bila od začudenj, da ji je priznan naslov evropske kraljice lepo» te, tako zavzeta, da ni mogla nekaj ča» sa spregovoriti nobene besede. Z glo« bokim vzdihom se je spustila v našla» njač in se je šele čez čas zavedla svo» jega dostojanstva.
Krotilec in medved
Med eno zadnjih predstav cirkusa Kludski, ki se mudi ta čas v Napoliju, je prišlo do razburljivega intermezza. Predvajali so točko s severnimi med« vedi. Krotilec Julij Habich je vodil predvajanje. Hipoma sc mu je največ» ji medved uprl in Habich je dvignil bič. "\>da medved se ni da! ukrotiti. Stegnil jc šapo in ga zgrabil za nogo. Krotilec ni izgubil prisotnosti duha. Na vzlic silni bolečini je ostal mirno na svojem mestu in skušal obvladati dru» ge medvede, ki jih je pogled na kri razburil. Pazniki, ki so vdrli v kletko in odvedli medvede, so ga rešili iz strašnega položaja. Krotilec je moral v bolnišnico, kier so mu priporočili tudi zdravljenje proti eventualni stek» lini.
Mraz v rokah in nogah
Praktični nasveti za vse, ki niso pravilno oblečeni in uživajo
enostransko hrano — Kopeli, irotaža in gimnastika odstranijo
neprijetno zmrzlno
njai čim prej s suhimi in sicer iz volne, bombaževine ali Drave sväe Nogavice in spodnje perilo iz umetne svile je tre-
Mnogi ljudje, zlasti debeluhi in t;sti. ki trpijo na boleznih v spodnjem telesu, se pritožujejo nad mrzlimi rokami in nogami. To zlo se prime vsakega, ki se premalo giblje, ki je nepravilno oblečen, ki se hrani s preveč beljakovinasto hrano (meso. jajca, močnate jedi itd.) in čigar kri ie preveč zastrupljena z urinovo kislino. Suhe in vitke osebe so mu mani podvržene. Zato ie prvi pogoj za ozdravljenje
pravilna dijeta,
v prvi vrsti taikšna, ki čisti kri (sad.ie, zelenjava itd.). Nekoliko tednov vege-tarične (rastlinske) hrane ozdravi nai-trdovratnejše mrzlote v konöinah. Iti to je potrebno, ker ie zlo boli nevarno, nego se nam zdi. zlasti za boleh ne osebe. Mnogo pomagajo tudi razni zdravilni čaji iz listov in cvetov nestrupe-n'h rastlin.
V drugi vrsti je prizadetim priporoča«
vroče nožne in ročne kopeli.
Vodi primešaš dve do tri žlice kuhinjske soli ali lesnega pepela, posebno priporočljiva te tudi primes ekstrakta iz jelkinih al' smrekov'h igel. Noge se moralo pogrezniti do kolen v vodo. roke pa do komolcev. Kakor hitro začutiš, da so se ti udie prijetno ogreli, nehaj s kopeljo. odrgni i'h z grobo otiračo in iih masiraj kakšnih 10 minut z oljem. Posebno pred spanjem se bo ta proce-dura dobro obnesla. Ne zadržuj se pa v mrzlih prostor^
Obutev
ne sme takšna, da ne dopušča pre-zračenja. Čisto napačno je naziranje. da te varujejo gumasti čevlji (galoše) mra-zine v nogah. Najbotiše je Še vedno, če je na obutvi le podplat nepropusten za vodo in zrak. Mokre nogavice z ame-
ba opustiti, ker ie umetna svJa dober prevodnik toplote in kožo preveč ohladi. Paziti ie treba dalje tudi na
gibanje in telovadbo.
Nekoliko preprostih vaj za razglba-nie muskulature na rokah in na nogah, nekoliko počepov, skokov, razkrečenja prstov itd. je najboljše sredstvo, da se končine prepotijo s krvjo in postanejo tople. Vsekakor ie mrzlota v nogah in rokah kaj lahko ozdravljivo zlo. če ga človek ne zanemari preveč.
Branko Lazarevič
nai poslanik pri češkoslovaški vladi v Pragi, Je na podlagi zadnje razmestitve diplomatov '^e-novan za poslanika v Varšavi
0 drevesih
Med vsemi evropskimi drevesi do» čaka tisa najdaljše življenje. Pravijo da celih 3000 let. Tudi med hrasti in žlahtnimi kostanji je mnogo ultra»Me« tuzalemov, ki dosežejo starost 2000 let. Med iglatimi drevesi so opazovali jelke s 1500 leti in smreke s 1200 leti; borovci dosežejo starost 570 let. Lipe se držijo čestokrat preko 1000 let, buk» ve «le» 300 let.
Najvišja drevesa rasejo v Avstraliji. Evkalipti merijo tudi preko 1.50 m. Ma« j mutovci v Severni Ameriki se popne» l jo preko 140 m v visočino. Med ev» ! ropskimi drevesi dosežejo jelke kak» ! šnih 75 m, a med listovci so najvišje bukve (do 44 m). Hrasti zrasejo kveč* j emu 20 m visoko.
Najdcbelejše drevo v Evropi je žlahtni kostanj ob Etni, ki meri 20 m
v	premeru. Turške platane so tudi pra»
vi	trebušniki med drevesi, dosežejo 15 m v premeru. Lipe z 9 m v premeru, hrasti s 7 m, smreke in bukve z 2 m so proti prejšnjim pravi suhei.
Miss Helvetia (Švica) — gdčna Annie Haussi,
i И se Je v Parizu zaman potegovala za naslov '	MIs Evrope
Zlatniki v cesti
Rimski listi poroča jo, da je neki de» lavec izročil kapitolskemu.muzeju 300 zlatnikov, ki jih je našel pri vodovod» nih delih v neki cesti. Zlatniki izvira» jo iz prvih dveh stoletij po Kr. r. De» lavca so nagradili s 16.000 lirami.
Pustni obhod princa Karnevala v Nizzi
dan v mrtvašnici centralnega pokopali» šča 70 mrličev, pa izjavlja praški mest« ni fizikat, da je hripa lahkega značaja in da se le redko pojavljajo kompli« kacije bolezni.
Vreme se postavlja na glavo
Na Spitzbergih dežuje, v Rimu Imajo led
Letošnja zima je v pogledu vremena neverjetno muhasta. Vero v stabilnost je omajala že lani okolu božiča, v ja» nuarju pa je pokazala Evropi zobe ka» kor so jih videli komaj morda naši praočetje. Zadnje čase ga zopet vrti. Poročila, ki prihajajo s severa in juga, se vidijo naravnost neverjetna, a so resnična.	4
Cahe so imeli te dni, ko se je srebro v toplomeru dvignilo povprečno 20 do 30 stopinj pod ničlo, 6 stopinj toplote. Ta izprememba bi bila naravnost ne» pojasnljiva brez ondotne reke. Sploh ima Porenje razmeroma ugodno klimo, vendar je to, kar se dogaja letos, daleč nad povprečnostjo.
V nasprotju z našimi kraji imajo na dalekc i severu izredno tople dneve. V Grönlandiji, na Ledenem morju in na Spitzbergih je zadnje tedne ponovno deževalo. Na vzhodni obali je kazal toplomer 6 do 7 stopinj nad ničlo. Za» to pa imajo v Rimu led in se morajo zavijati v kožuhe.
Struja mrzlega zraka meri iz sever» nih krajev še vedno na Srednjo Evro» po, kr pomeni, da ne bo še tako hitro konec sedanjega mraza. Mrzle in tople struje se križajo približno nad Nem» čijo. Zapadni kraji stoje pod depre» sijo, severni pod mrazom. Vendar pa
Hripa na Dunaju in v Pragi
Vremenska izprememba v zadnjih dneh je povzročila mnogo novih obo» lenj posebno na Dunaju in v Pragi. Z Dunaja poročajo, da so bolnice prena» trpane in ne sprejemajo novih bolni» kov. Vsak dan morajo zavrniti pov» prečno 40 težkih bolnikov, za katere ni izgledov, da bi okrevali v domači oskrbi. V bolnicah manjka prostora in postelj.
V Pragi pa zahteva hripa mnogo smrtnih žrtev. Če smemo verjeti temu, kar sc piše, je umrljivost letos tako vi» soka kakor v jesenskih in zimskih me» secih 1. 1918 in 1919. Mrtvašnice so prenapolnjene in mrliči se pokopavajo žele pet. šest in celo sedem dni potem ko so jih pripeljali na pokopališče. Tudi krematorij ima veliko dela, ker je sežiganje mrličev zelo naraslo. Pov»
E rečno se pokoplje sedaj ob epidemiji ripe dvakrat toliko ljudi kakor obi» čajno. Kljub temu da je ležalo en sam
izpodjedajo življenjsko telesno moč. Tudi pri najboljši negi in največji pažnjj je še vedno potrebno dajati bolniku in rekonvalescentu lahko prebavljivo, osobito dobro hrano, ki dviga odpornost telesa, obnavlja izgubijeno moč ter je v stanu, da znova okrepi oslabljeni organizem.
To se najlažje doseže z
Dajte bolnikom 2—3 žličice Ovomaltine za dopoldne In južino In povrni'li jim boste v kratkem času zdravje in svežost. Dobiva se povsod!
Zahtevajte brezplačni vzorec, pozivajoč se na ta list, pri
Dr. A. WANDER-U D. D., ZAGREB
kot
proti sivim lasem!
\	/	Ne barva, temveč vrača
* l4^—\	«>vim lasem prejšnjo na-
ravno barvo. Zak, zašt.	Odobrena od zdravstvenega
odseka pod št. 1793—20 ko! za zdravje popolnoma neškodljiva Uspeh siguren in trajen. Cena steklenici brez poštnine Din 35.—.
ZORA VODA I. OREL, Zagreb
Dnga ulica 32.
Lekarnam, drogerijam. parfumerijam, brmneam in trgovinam mešanega blaga damo v komisijo.
sä?
Ii
Im
Urejuje dr. Milan Vidmar
Vsadku leto тип pmtM ceto fiwo cur» •trj«v в dnevno iaäopmsje oam vedno то»
Epnnaäa novice o turn irskih bojih ve» h Šahovskih mojstrov. Kako pa pride <!o rurusrjev? Kdo jih organizira, kdo jih prod тесан finaiieira?
T я vpra&mj* at rwil	оеЬаЮа. Vssk
turrar se vleče iez tedne, včasih če« meäce. Boji turnirja «e igrajo v velikih dvoi&nah, ki so drage Udeleženci turnirja imajo dol« фа potovanja k turnirju im domov Njih preskrba ni poc«ni Kdo plača vse to? Kdo p-iač» mojstre г» njih turn trsko delo tako, da morejo živela шшо äahu?
Prva ideja bi bila pač, pobira« estope» ao. Gledalcev mora vendar biti dovolj. Po» f jejmo tt to klejo, že radi tega, k et mora» Bo «lej aH prej vsmd&r začeti misMti na prvo vciiko Šahovsko prireditev na oafih tkh.
G «detel бе aiso sel o <Äobn Sahieti asmi, atasaj-o твНко nepoerednega и ii t k tu če орлей jejo borbo mojstrov Igra »e namreč raz» aaerom« počasi ta le povprečno vsake 4 aamirte pade poteza. Malokdo pa zdrži mir» ao več is». Tudi časa nima vsakdo dosti.
Spominjam se na veBki turnir v Sen Se» bestiami na Španskem, leta 1911. Imeli smo rčaeih 2, eck rat celo 3 gledalce. V Londo» »u, krta 1922, j« bik» na stotin« ljudi v tonnirskš dvorani V Newyorku, let« 1927. •mo im?K v-Saših do 100 gledalcev, vč&sih
St-udi eelo malo. Na Semrneringu. leta 3ft. Je biso redkokdaj več kot 20 ljudi ffervee igralcev у dvorani.
Pa recimo. da bi № pri ею dobiži vsiek TeSer 25 «ituiijasto», ki bi plačah po 40 An&rjev retwpnine To bi prmesk) 1000 di» алтјс» bd v dvajsetih turmrekih dneh 30 tisoč dinarjev. Velik mojatorski tismiir pa ebtatc najmanj ЗОО.СЮО dinarjev. Z vstop» ®iao ni torej bsč
То ю videti пкЙ aranlerj! теИке§а eer» ■b-јл v Ne-*vortu teti 1927. Vetopnta* 2 dolarjev je bik previsoka Vrhu tega je Američanom робазо* igra biia doigo&aetML Ort! ее ne tatweirajo г* rsebsto partij, temveč m reeuitst Prepričao «яп, d« bi ЬЯ rurnir si:«} ogromno »Lfblfko, öe bi bile atrtlje trajale »po 10 minut. Gledalcu, plača tstopMt», gre ss eport, ae st simetoosit.
Šahovski pjntfrjl vefckib аиоџтп tir* «d esJSwSe pubHfc«. Šahovski sret rabi te»
pe jjaartije. ki jih v urah odmore uživa, is» mrr&i č&sopia aH rubriko » roki, amater. Ta Šahovski svet se rad ukloni organizaciji šahovskih rveb, Ц plačuje mfetimalmo п&гжю preko svojega lokalnega kluba fc ji daje tako sredafv» м prireditve veHikeg« »riSa.
Velikokrat, poeobwo v refIScth metrik, m
najdejo navdušeni amaterji, ki Hm eormal» oo delo šahovskih rves teče prepočasi Na» biraisi« akcije pogosto uspejo V N«rwyor» ku jc bik» razmeroma khko nabrati 15.000 dolarjev sa turnw leta 1927
Več zelo lepih turnirjev Je čete crmto S« tleh trgovske Špekulacije. Zs naše pri» like bi bilo celo najvažnejše, misliti na ta» ko motnem Ideja je encetavna: turnir naj krije «trrvSks reklame
«3e eveinvoo 6ааор1к«е t«č tednov, a, pr gyred začetkom kopaližčiic .«zone vsak dan. v vseh jezikih, poroča o Šahovskem turnir» )u m Bledu, аЛ1 v Rogaški Slatrav j« to vendar koJosahva reklama, ki ne ctaine nič Poročevalci velikih listov pridejo ne jvoje stroške ne bojišče. Svetovni dnevniki * trgajo aa brzojavna poročila öe ю «то» turnirja vredni reklame, je raSun v
red ti
Monte Corte J* ор*мню кижкМЈс аагтэ«?Й Itirikrait, Oitende trikrat, Karlove Vary trikrat. San SeOaarOan dvakrat. Scmnienng Abbazzia, Baden pn Dunaju, Kieamgen in fei drugih kopaliSč po enkrat.
Pred jvetwvno vojno je Nem®.» iah««» •ka sveža vsake dve leti prtrediia reiik kotägres s mediaarodnmi mojsterekkn tur» nirjein m rart-en tega г dvema ali celo » tremi «glavnemi» purnirjL Baš ti glavni tur» Ilir ji, odprti oeiemu svetu, so bili važna in» •titucija
V glavnih гитпйг^Й! ao «e apopatfli moj»
eter £ ki kaodidati ж «aagoveiet glavnega turnirja Je postal mojsrter Nem Ske Šahov» eke zveze. To je pred vojao bilo toliko kot bitemacijonalen mojster
Nemci so izdatno skrbeh m атпЛЫ}. Njihovi kongresi ao btiši vzorno organizira, ni. iepo dotiTanfl в vedno гею dobro obi» aka«i. šahisti cele Evrope »o aaSli vedno vrata odprta. Moj prvi kongres leta 1904 v Coburgu, mi к ostail 1®р ,ришјв
Po vojrai je Nemška šahovska svete» po» ■eala -itrogo n&cijonalna institucija ta nje» ne prireditve so postale majhne. maJo in» teresamtn«. Zato pa je Britanska šahovska sveža postala agilnejša Vsak Božič je v Haatiagsu na jufec angleški obali veiik kongres
Važna m Sahovaka im |e hotandsdu oe»
ganizacija, med Сеш ko čeSkoslovušika, ma» dlerska. rtalijaneki in pa n&ša žive le za
Vladimir Le »stiki
Kako sem posta! осе
V življenju vsakega človeka so tre-nutja, ko bi najrajši povzdignil oči v nebo ln aa ves glas zatulil luni o svoji mizenJL
Kaj delate drugi jm taHdh prilikali.
Oe vem. Le rase vssti, da se navadno spomnim sina, ki mi 2ivl v Parizu.
Svojega nezakonskega sina . . . Ena ln dvajset let mu je zdaj, zal dečko mora biti. A jaz ga še nisem videl in boj trn se, da ga nikoli ne bom!
Toda vas, mak) prida ljudje, ne zanimajo čuvsrtva zanikrnega očeta, niti ne potomec sam po sebi, aimpak podrobnosti, kdaj sem ga dobil in s kom in na kake pohujšljive načine. Zadevica Je pariška — in v Parizu, nu, saj vemo . . .
Tak его vam IstorfJe.
★
Bito je sodem let pred veliko vofno. Krasno julijevo jutro se je smejalo metropoli Slovenije, ko jt- planil iz glavnega kolodvora nadebuden mladenič in zaljubljeno razprostrl roke.
Ta mladi človek se je bil pred letom dni odpeljal v Pariz. Stanoval je v Rue Monsieur le Prince, v istem starem hotelu kakor nekdaj Emile Zola, skj-
rroj Pogtejoo Л вогвј is алее jagt*
aiovemsko šahovsko zveao.
Saj je veliko, da jo »pk)h mamo. Да pr» •enetljivejšc je, da imamo arvojo aveao ako» ro odkar «mamo državo, da je U rveza prt» redila že celo vrsto kongresov, da je na ■svojih turnirjih podelila že več mojsterskih naslovov.
Naš šah ul tako reve» kakor bi tejitk ml»
cične čase. Vae to, kar nam je ruSilo dr» žavo, nam je rušilo tudi savez: nesrečna ■slovanska nesloga Mogoče j>a ie sedaj ven« daff prišla nova doba tudi za jugosluven» ski šah
Naš šah al ttUco re»®a k&Kot bi i*Jih mi»
»lil Na Šahovskih (jhmpijadah se boje močnega nastopa jugoslovenskega moStva. Lahko bi postavili 4 zastopnike kot jih po» stavljajo vse druge države in sioer z veli» ko na do na — prvo nagrado.
V	Zagrebu nam t-zhaja «Šahovski glas» nik», ki sem ga že priporočil našim šahi» stom. Brez pretiravanja lahko trdim, da mi kmalu šahovske zveze, ki Ы imela tako dobro glasilo.
V	Jugoslaviji ta«««! več mojetrov ta at» oer pravih mojstrov Omeniti moram sim» patičnega gimo profesorja g. dr. L Asta» ioša v Sarajevu, ki je izredno fin igralec, urednika «Šahovskega glasnika» g. V Vu» koviča v Zagrebu t ar — last not least — g. B. Koetiča, ki je na velikih turnirjih častna zaetopail svojo domovino.
Toda Evropi dolgujemo najmanj «e ve» bik internacijonalini turnir Ni v Pedu, da oaši ljudje v Berlinu, v Londonu, v New» yorku, v Parizu najdejo odprta vrata veli» kih prireditev, doma pa se ne zgrne nič. AH bi se rea ne izplačalo opozoriti Evro» po na našo zemljo г velikim šahovskim tur» n iT jem?
Vse premeite «e v Jugoslaviji nirteR ma propagando, na reklamo, na dejstvo, da пае svet prav nič ne pozna. Tistih 300.000 di» narjev, ki bi jih porabil velik mojsterski turnir, bi najbrže prišlo nazai pri prvem inozemskem posojilu. Vse kar pride iz tu« rine ie za nas dražje, ke? vse dobimo v roke s hipoteko nezaupanja Mislim, da bi bilo zelo koristno, če bi en ce! mesec sve» fcovno časopisje pisalo o velikem furnirju na Bledu in če Ы poročevalci z Bleda po» Sfljali popise zemlje, ljudi in prilik na$e države svojim časopisom. Mlada država mora izkoristiti vse — tudi Sah!
Kino
Hollywoodski humor
Gospod Maver je otožen. Gospud te go »pe Mayer gledata fe tretjič f$m «Ana
K&r-ecimi».
Lstienada seča« gospod Mayer )oka£i — •Zakaj JočeŠ?» ga «krbljivo vprate ojego
va žena,
«Jočem aaradi Gret« OartKV» ud^mm Mayer. Usoda sirotne Ane K aren sne je v resnici strašna, toda vsfk temu je to теп» darle samo igra.
«Ne jočem zaradi Aa« Елтвоаж«
????
«jočem, km Je Hoftyvnuorf Sek© dsieei»
tal роаАоЦк. Pb ajegodh prejtajtt ЙЬ
m iL p« so »odiIi, da ume igrati мшо bru» talne zločinca
John Gilben )m «žen tamed najboij пик»
tjoetraiiskih filmskih umetnikov V «SiK-e» strovi noči razuzdanega ruskega kneza» igra romantičnega oficirja, v «Veliki para« di» navadnega vojaka, v filmu «Človek, že» aa in greh» mladega reporteria, v «Ani Karemni» temperamentnega ш strastnega ljubimca ia v filmu «Kozaici» pravega Ko» zaka.
Tudi za Lewa Codyja in Aillen Pnnglo-vo velja tsto Cody si ie pridobil svetovee slove» kot zapeljivec, Aillen Pringlova pa
se je p.-ustavil« po svojih cioa-Jenah vlo» gah. Zdaj sta obi igralca prepričala film» sks mogotce, da sia najboijša v lahkih ko» medijah To sta dokazala v filmih «Ada» movo trpljenje» in «Čaj za tri» ter kunč» no v filmu «A Single Man».
Norma Shearerjeva je druga ronogosrnM> ska igralka. V svojih zadnjih filmih je bi» la majhna, dralestna ljubica, potem nežna trgovska potnica in v zadnjem filmu «The Litlle Angel» je bila sijajna kot «Gold dig» ger».
Se pred tetom dni ni ndhče v Amorffln
mogel verjeti, da bi mogla Greta Garbo igrati simpatično vloga Kdor pe jo j« gie» dal v Ani Karemni, je morad prizmati, da se je motil.
Zmerom teto vnsta vlog so prisiljeni igra» ti samo tisti igralci, ki ne morejo spreme» niti obraza za drugo vlogo. Med te štejejo n. pr. Rova d' Arcyja. Toda te izjeme so redke tn lahko rečemo, da je mnogostra» nost odlična stran filmskih zvezd.
vrb:
Večna Iftrbesen bo naetev novega fflma Johna Barrymora, ki ga bo režira! Ernat Lubitsch
V Franciji pripravljajo aa flhn «2M/e» r.fe se začne Jutri» italijanskega romano» pisca Guida da Verona.
Bebe Danielsova se je p<?ročf!s s Benoas
Lyonom.
Novi fihn Emlfa Jartnlngea Im а сгвкгг 'Izdaja" InsceniraJ ga bo Lewis M i lestone Večje vloge imajo razen Jannipgsa Esther Ralston, Gary Cooper in Bodi! Rösing.
Adolphe Menjou namerava fiLmati na Angleškem.
uJUBLilNA (577 m 4 kw). iAOKKS (309 a 9.1 «v). PRAGA (340 ID i kw) BRNO («41 e i kw). » 4RSAVA (lili Ш lOkwl BERLIN 14*4» fRANKPbRl (4й»т 4 Ivi. LANüEN HERO (469® JOkwi SruriQARI (380 k % tkwl. OlINAJ (517 № tb l«l. U1NIION fDavea :rs !6C<? ffl Ž5 *w) R!!M !4«S a 12 kw). BO HMPEŽIA (SM® «joeai STOCKHOLM (Mo tala t?W) № «ttarl
Izvleček h radio- programov:
РоткЈеЦеК, II. tetoroarla.
LAJBtJANA 13.30: Romrod uejrana
Nfk Aartfeer )e nedavno dobS od »rojw matere, ki živi na Švedskem, «ledeči kablo» gram: «V Hstih čitam. d& se 2en& stop «a» Kaj me nian obvestil?»
Nil» Astheu je n&to bnojamo udnuvurfi; «Prosim koga ženim rtop eeio feaovcden »top ne čitam listov.»
James Groze režira ocJuoveJÄ Шв WS» Itama Hamesa «a M G. M. V пейсет pri» «aru morajo servir&ti prave Jedi. Kida ma» te prod začetkom snemanja opazijo, da so гтлијкаЖа pečena p iščeta. Jamejo jih iskati ta aapoeiled dobe Wilikma Нмпева ® Ramona Novarra. ki rta sa nekhn! icu» Keasns mirno jedla päöeta brea kster^i Je bilo seemanje nemogoče.
K.&J и je potem zgodilo, ae vera«,
Filmske zvezde morajo biti mno£ostraiiske
Znano je, da ao dozdaj on fesa sapo»
«lite vsakega igralca vedno le v gutovi vr» «i vlog. kot ljubimca, zločinca zapeljive», komika itd Med tem je pa izkušnja pokv «ala, da utegnejo ua pruner zapeljiva biti izvrstni komiki in da igralke tragičnih vlog lahko itspešno igrajo vesele vloge Rezu]» tati te prakse so zelo dobri. Naj navede» mo nekaj igralcev, ki jim je menjanje vlog posebno dobro uspelo.
William Haines, ki je dozdaj v Metru» vih filmih vedno igral vesele mfedeniče, "jjlmni v novem M=G*M»fikmi «£xcea» B«g» gage» tragično vlogo.
Marion Daviesova je fe pred kratkim igrala romantične zaijubljenke. Odkrili pa so, da izborno igra tudi komične vloge.
Wallace Beery in George Bancroff sta «nana po svojih zločinskih kakor tudi po komičnih vlogah Tudi Ernest Torrence igra lahko kot pravi umetnik vsako vlogo Nje» gova komična vloga kapetana v Bustera Keatona filmu «The Steamoad Bils» je ne»
13: Nepcrvtd iasa la reppuduciraoa fiie-sb*. — 13-30: Stanje vod« m borzo« »«ей. — 17; Koa-cen f»dio4)f*estTa — 1AJ0. ČeAčtrm. — !»: ГнкзообСапа. — 19^0: Роьаапсм« <rb!üce ta atüc« toberkahat: Як. Pr. Dtsbovc.) - 10: Phüfc>i<>v veder: Pranoosfca sias.ba I. (izvaja ra<Sao-<kvartet; irvtxfeit beeedt govtet t- Bravmiiar.) — 22: Napoved бала in poro軫^ — MORES 13.16: Reproducirana rlasba. — !7J0: Popohlaoskij končen. - 20.30: Prosto ca pre-no» - PRAQA 16JO: Popctaansfc: kooccn wnkeetra. — 19.06. Pre no» operete a Brna — ?1; Konoert komvrn« tlasbe. - 22.20; Leäka aodöa. — BRNO 16.46: Popoldanski koncert orkestra. — 19.06: QrOao-V» operou »M«s Cbooolai, — 2!: Prenoe кос-certa to Ргадв. - VA.RSAVA IT-55: PupoWat»-ik! koncert. — 20-30: Prtooe to Poaaauja: Koo-cert orkestra io aolissov. — DUNAJ 11: denski koncert. — 16: Koncert kvarteta. — 20.05: Koccert komoro« f!a®6e. — 20.10: Ve-4era< fcoooert orkestra — BERLIN 16-30: V*o-Iteskt ki ic^vireW коюсеп. — 20: Dramska v«-Čer. — LehAa cocSba — 23.19: MeAaa večer to Mflncöena. — 0-30: Koncert orkestra. - fRANK-PURT 16.18: Koncert te Stuttgart*. - 20.15: Proöpaswi večer to Stmtsarta - 23.18: MeSse wxtei to MUncbena - LA NO EN BERO 17.48: Po^wldansäol koocer» lato« fiaebe. — 20: Koa-jen orkestra In ns«4an večet — Lifeks «odba. STUTTOART 16.15: PcpoWanafci koncert -19.15: Večerni koncert. — 20.15: Predtrnatei va-čer. - TOULOUSE 21J0: Ve^erai koncert -21.45: Koncert ioHstov. - 22: Odfcmii! ts oper« •PiiRrt«. - BUDIMPEŠTA 9.15: Dapoldansloi koncert. — 17.30: Oi««nska fodba - 20 15: Koncert Ltestovfti skladb — Lahka eodb» — LONDON 19.45: Purceltov« pesna - 20.18: LaMta e!a«ba. — 22JS: Pevski koncert a vx>)a-*b «odba. - RIM (7.Э0: Preno» koncerta a konservatorfla. — 20.45: Vokalen я »strinnen-tal«« kooc«rt - STOCKHOLM 18-30: Labka (laoba. — 20.28: Koncert cerkven« glasba.
Гоге*. 12. lebraarta.
LJUBLJANA 12-jO: Rcerulucfeasa cUstMu —
13: Napoved база in reproducirana еьа&Ьа. — 13JO: Stanj« vod« in borzne »esti. — 17: Koncert radio-orkestra. — 18: Autok>ziJ« riovenske k№e (Ravnate* Bra«ina.) - 18.30: Zima in «unsJca turistäca. — 19: NenAioti*. — [9-30: Kemija vsakdanjega tlvljenj*. - 20: Veeeü večer:	Splete poje!» &raodst«t«i в 7x,-
cal se med Boul' Michem in Roche-ehouartom, hodil v Louvre in Luxem-bourg. videl Napoleonov grob in uplenjene avstrijske zastave pri Invalidih ter občudoval stare špehe v Narodni knjižnici, katedralo Naše Gospe, posteljo Marije Antoinette. »pas zvestobe» v Clunyjskam muzeju m — last but not least — g raci in e dražesti Parižank.
»Aha!« si se namuznila, ljuba čita-teljjca. Toda motiš se. Zakaj nadebudnemu mladeniču je bila dala usoda toliko več sniole ko pameti in toliko mani cvenka ko neumnih želja, da je ostal sredi »pariških skrivnosti« razmeroma nepokvarjen. Edina perverzna strast, ki se je tam strašno razbohotila v njem, je bilo koprnjenje po Ljubljani. In tako se je zgodilo, da je tisto jutro nenadoma stopil na njen ljubljeni tlak in la-komno potegnil vase čisti, krepostni, kaj pravim, angelsko nedolžni vzduh domovine . . .
Ta prostodušni pobtč sem bU jaz. ir
Ko sem st najel vlgvam za novo
življenje, je bfla moja prva pot okoli uglednih znancev, da se pokažem in priporočim. Zlasti da se priporočim. Pariz je bi! starim Slovencem še Indija Komandija in dečko, ki si ga je ogledal z dvajsetimi leti, je smel biti nekolikanj
puuosc» na&e. Kn mi je Qttaia v grta-vo, srce mi Je utripalo, roka mi je neučakano trepetala, ko sam jo položil na sverlo zlikano kljuko gospoda Martina Golide.
Martm OolMa me Je navdušeno sprejel.
»A, vraižji psiček! Tak iz Pariza? Tak tam smo bili Ali smo se nagiedali in naužili? Pijte, pušite, pripovedujte, spustite nekaj sobica v naše življenje?«
Ni seen se da! prositi. Žalil sem si dušo in pričel:
»Ko sem se pripeljal. Je bilo baš dan po sprejemu londonskega lorda-žmpa-na . . .«
•Nikar ob ovo. <tu5a! Bistveno povejte. tisto, kar «e glavnega ... to, za kar gre . . .«
»Umetnostni spomeniki Pariza ta bistri tempo njegovega življenja . . .«
»To lahko čitam v Baedeckerjn!« Martin GoJida Je postajal nervozen. »■Pripovedujte kaj osebnega, nu, saj razumete.«
»Na primer?«
»Nu, tako kaj . . . Onegä«
Razumel sem. Moja satnouverjenost Je uto<nila v valu zadrege.
»Malo časa mi je ostajalo za te stvari,« sem zaimrmral. »ne glede na to, da niso nič kaj po ceni.e
Sotoini Moki. hripa. atudenec to »vetovni sta. — Koncert rattto-orkeatra — 22: PoroCik le oawved i*ul - PRAOA 16JO. PoeoWaoek» koooan. — 20: Ork«etr«iea koncert. — 21.30: Koncert glasbenih iMmtet. — 22JO: Lahka godba. - BRNO 20: S№e • »everee Moravsk«.
—	>1: Orkestraiea ia pevski koncert. — 22JO: Koncert to Prage. — ZAGREB 13.15: Reproducirana tfasba. — 17: Po{>ukiansla koncert — 20.35: Kabairetnl večer. — 22.10: Godba ra ple*. VARŠAVA 17-55: Popo-Wawski koncert: skladbe Caikow»kega. — 18J0: Nadaljevanj« koncerta.
—	19.25: Preno* oper« to teatra v Poenanju. — DUNAJ 11: Dopoldanski koecert - 16: Orit«-s;ra!ea ie pevski kcacert. — 17.40: Glsjsbeaf гугчу-grarn га mladino. — 20.05: Pre<ipas;n« dogo-tfivSčaie. — 20J5: P-Jstt« ve^ei. — BERLIN 17: Orkestralen koncert lahke glasbe. — 20: Pitstri večer v berbi'iiskem ateüjeju. — FRANKFURT 16-35: Odlomki te Matih operet. — 20.15: Karnevalski večer. - LANGENBERO 17.45: Koncert precbpirstne glasbe. — 19.30: Job. Straußova орегма »■Netopir«. — STUTTOART 16Јб: Popoldanski koncert k Frankfurt*. — 20.15: Karnevalski večer to Prankiurt*. — TOULOUSE 21 JO: PevsM konce«. — 22: Koncert Mstrn-meiKaine g!a«be. — 22.30: Godba ta ples — 23: R.'jske pesmi a bala lamami. — BUDIMPEŠTA 9.!5: DopoBdanski koncert. — 12.05: Ciganska godfea. — 17.40: Siimlciwöea kvocen. — 20: Koncert orkestTa kir. oper«. — 21: PmvM večer. — LONDON 19.45: PurceMov« peetm. — 20.15: Lahka godb*. - 20.45: Poljuden orfe«-swalee in pevski koncert. — 22.40: Meian večer in godba u plea. — RIM I7J0: Vokalem tr. instrumentalen koncert. — 20.45: Ciperet« »Cfc-Cl-U« in godba sa piea. - STOCKHOLM 18J0: Vedra glasba. — 19.45: Koncert Wa«nei-ievih skiadb.
SreOa, IS. lebraarta.
LJUBLJANA 12-30: Reprodi^iraaa gtesba. — U: Nibpove« ftasa in reproduoirac« giasbt. — 13: Stanje vode in barzne vesti — 17: Koncert rad6o-ork«scra. — 18.30: Pravljic« ta deco. — 19: SrbohrvaJÄna. — 19J0: Pomea *лйк« ga razvoj evropske kulitere. (Prof. dr. Bradač.) — 20: Prenos te opere. — 22: Poroüiia in oatxjved iaea. — ZAGREB 13.15: Rejprcduoiraca glasbe
—	17JO: PopoMan&kl koncert. — 20J5: Pevsfc ta kteviraU колсе-rt. — 22: Lahka »odba — PRAGA 19.05: Prenoe opere te Brot. - BRNO 17.58: Popoldanski koncert: >d"ionikj to ооег. — 19.15: Prenoe ite giedaf&ča: Cajkovekeg* opera »Pkova dama«. — VARŠAVA ilJ* Родаойаа-afcJ kooc«rt. — 20JO: Večera koocaR »aicjm potHk« ebab«. — 22.30: Laijka sodba. — DUNAJ U: Dopoldanski котсет;. — 16: Koecert огке-»tra. — 20.05: Pe*na Hugona WoUa. - 20.40: Koncert oaboia« glasbe. — Ori^traka koo-oett iabkt godb«. — BERLIK 17: Koncert orko-tora. — 20: Scfeutsaoa: »Paustove soen«. и so-Kste, Лют Ja orkester. — Lefcka godba. — PRANKFURT !6J5: Koncert nieke giasb». — 20.45: Simfoničen koncert WagnerJeviis sScladb
—	LANGENBERG 17.45: Mladinski koncert ruske Cfeeb« - 20: Večere! koncert oiaeetra. — ii; SimtoeiCee koocert: tnoderw jkiadatel.M. — Lahka glasba. - STUTTOART i6.35: Kc.ic«« h Prankfurta. — 20: Koncert fiiharmoničneaa ortce-«ra: Moxskovc »kladbe — 21 JO: Literaren v«-6«. - TOULOUSE 2!JO: Večerna koncert. -£2: Orke*tTalen koncert. — BUDIMPEŠTA 9Л8: Koncert vodike godbe. — 12.05: Koocer trla.
—	17J9: Koncert orkestra kr. oper« — 19.35: j Letea godba - 21.20: Klavirski koncert: пеана - 22 45: Ciganska godba. - LONDON !9.45: PifrceUov« pesmi. — 20.18: Larrfu glasba — | 20.45: Večersi koncert. — 2!: Dramski v«čer. i
—	23JO: Koncert balad to go<fb® za pie» — RIM 17.30: Vokal«« In ћи*тап>епге'!еч koncert
—	20.46: Verdijev »Reqti4e«ri. - STOCKHOLM 16.30: Lahka glasba. — 19.48: SimfoniSen koncert ftaafc« glasb«. — 22.10: Starejäa piesna fodba - 23: Modeteri vfeat
REKORDNE REZULTATE samo e TUNGSRAM Barijevimi REKORD CEVMI
Alkoholizem na Poljskem
Izšla Jc statistika o konsumu alkoho. la v poljski republiki Pregled ugotav» Ija, da poraba alkohola na veliko ža» lost napreduje, treznostno gibenje pa ne rodi nobenih uspehov.
Na Poljskem, kjer živi skoro 30 mili» jonirv ljudi, so popili lani 433.157 hI IO* odst alkohola, predelanega v naj» različnejše žgane pijače. Razmeroma največ spirituoz je konsumirala Ver» Sava, kjer pride na želodec vsakega prebivalca v lanskem letu povprečno 3.65 litra čistega alkohola. V varšav» sk ль vojvodstvu je potrošnja skrom» nejša какот v metropoli. Tam pride na gia vo povprečno poldrugi liter čistega alkohola letno.
Zanimivo je še vedeti da porabi po» leg Varšave največ alkohola mesto Lodž kjer pride na prebivalca povpreč no 3.1 liter čistega alkohola Statistika še navaja, da se najmanj spirituoz po» rabi v stanislavskem in tarnopolskem vojvodstvu, kjer porabi oseba povpred» no 1 i čistega alkohola n* leto.
Slovenski svet
Klerikalci med lužiskimi Srbi
Kakor pri nea. ao začeli S&trvatl proti So*-
kolu tudi lužičkosrbski duhovniki, skoro trotovo na pobudo in pod zaščito svojega nemškega škofa dr. Schreiber ja 0 tej stvari pri-občuje prav zanimive podatke ciSlovaasky Pfehled» v svoji radn-o številki, v s skup-bčlni sokolske župe «Micha 1 Hornik» v paa-čicah s Lužici je nastopil kajilan Jueip Novak proti sokolski organizaciji, ki združuje v slojih vrstah katoliške in protestantske lužičke Srbe, ter zahteval, da ее Sokol pre» i osnuje na verski podlagi. Uspelo mu je, da ! je dobil na ekuf>S5ini za svuje рге»'1ојге ve-j čino, sicer neznatno, a vendar večino, И je nato sklenila, da »e osnuje puešebem «Sokol katoliške Lužice».
Ta zaključek js tezresi » iožLffic! lame-<! vihar ogorčenja, kateremu je dni duška tud! pesnik Jan Skala v ostrem članku » «Srbskih Novinah,. V članku odkrito ugotavlja, da deluje katoliški višji kier oa to, -ia bi nastal spor med katoliškimi in protestantskimi lužiškimi Srbi, Aa je §ko! dr. Schreiber prepovedal podrejenim duhovnikom članstvo v Sokolu in zaključuje: «Kdor hoče odstraniti Sokoia in ga nadomestiti & Orlom, ta zanaša v naše vrste razkol . . . peščica lužiškoerbskega naroda bi m > tera razbila v atome ... Mi katoliški Ie <rv«a~ geljski Srbi smo stoletja živeli med sabo r najlepši slogi. Kdo ims danes na katollSk! strani pravico, to Idealno stanje omadeževati z nekatoliško nestrpnostjo ia kdo ai trpe prevzeti odgovomeet rs tako početse? Odgovornost za tak boj odklanjamo; naj pade aa one, ki so ga izzvali 1>
Ako uvažujemo. da Je luHSrib Brbm oe-kaj nad 100 tisoč in di j« med ajhaž kMc likov samo okrog 40.000, ako upoÄtevaiso da je Lužica lupina sredi nemSkejra ooeaca, prihajamo do zaključka, da je klerikalna gonja proti Sokolu v Lužici le stokrat *ečj« ziodejetvo, kakor je bil« gonja »lovenakega klerikaliuna proti SokolstnL
Patrtark »oljske ptsbiicistlke. Sr«dl preteklega meseca je slavil »v.rfp 8f>le«nsoe № eOletnioo svojega književnega in tsorinaf skega delovanja starosta poljskih publicistov Alekeandrr Swietochowski. Roje® je bi' 18. Januarja 1849 v poljskem Podfesju' p» sečal Je vseučilišče v Varšavi, kjer jv bfs sošolec pisateljev Henrika SienkiewioEa Ut Boleslava prusa Že kol dijak je vstopil v redakcijo cTygodniowega Przeg!eda>. kjef-je pisal zlasti politične uvodnike ia te.iižev-ce feljtone. Sodeloval je tudi pri -Eznifc. književnih Hstih ter si e svojimi =tpiei pridobil sloves uglednega književnika. *7а{Я»аЗ je celo vrsto pesmi, povesti Ln dram. Njegovo najznajuenitejše delo je dramska trilogija «Nesmrtne duše», ki ie izSla i. 1875. Posebno je zaslovel jx> svojih kritičnih feljto-nih «Liberum veto», ki jih je pnobdeval v «prawdi» Med novinarji je bil Swietoohoi»-' ski prvi, ki je pričel borbo pr jti verskectn fanatizmu Poljakov. Zato je dobil ime «oče naprednega gibanja» v poljski žurnaltstiki. Kol žurnalisf se je vedno z vnemo borii sa. uresničenje poljskih narodnih ideaiov. Dočakal je. da ge se ti ideali ob rečeni njegovega življenja uresničili K temu pe je nemalo pripomogel tudi oa — patriarh poljske publicistike.
Prebivalstva ЬЫкагаЬе preetomSe®. pm-itobica bolgarske kraljevine S<*fija Šteje pc statističnih podatkih ь dne 1. januarja t L 230.000 prebivalcev, torej nekaj nad tisoS manj, kakor naše prestolno mesto Bewrad. Pred тојло je imela Sofija več prebivaistva kakor Beograd. Mesto se razprostira aa površini 256 km2 in ima v celem 32.000 hit. Proga električne žeieraiice meri 79 Km, dolžina ulic tn ceet pe 413 km. Prebivalci Sofije eo L 1928. popili 4 k» pol milijona litrov mleka in pooedli skoro 8 milijonov kg mesa. Iz mestnega vodovoda, ki je dolg 206 km, j porabili 9 in pol milijona m* ro= de. Sofija ima vseučilišče, 23 cenovnih ia 18 srtsinjih šol. Narodni teater, ki Je pred leti pogorel, je Ы! lani nanovo pozidssx. GledališSe je najmodemeje urejeao io ;e Ы po svoi i zunanjosti mestu v okra«. Najznamenitejša zgradba je katedrala Aleksandra Nevskeg», zgrajena v mak hvaležnosti bolgarskega narocia Rusiji za osvoboditev Cerkev je stala 36 milijonov zladh frankov. J& iz dragocenega tnarrnorjfe, na stenah ob eo slike največjih ruskih mojstrov cerkvene umetnosti.
Smrt gecer&ia КлпГЬагаа. V esiieracjt t Parizu je umrl znani ntski gsmeral Aleks«! Vasiljevič Kaulbars, ki je svoje dni IgraS veliko ulogo v carski ruski «nnsdf Bil Je najstarejši med ruskimi general! Doee^ol je starost 86 let. Živel je, kakor rei rue ki emigranti, v veliki bedi.
Г Hßptu ил ГДДИ'
Revmatizem. SK* ^^f ti
uspe&ocje REUSANAL PASTA-Dobi *e » vseh lekarnah Prcnz» vaje lekams ARKO Zagreb,
L	[lica St 12
»Dajte, dajte! Aii me imate ta ЙЙ-stejca? Na dan z besedo.«
»Tako je kakor v Ljubljani. Postelje in grehi so po vseim svetu na štiri noge.«
Martin Oollda Je taničljlvo vstal m se jel poslavljati, kakor da It silim od njega.
»Nu, do svidenja. Razočaran ste me. mladi mož. V Babilonu Je bil. v Sodomi m Gomori, pa ni ničesar doživel!«
Z rdečico sramu na licih sem se odpravil k gospodu Miroslavu Brglezu. V Parizu sem bil, pa sem zanemaril tisto. za kar Je šlo! V nevrednega otroka si upirala oči, domovina . . .
Miroslav Brglez me Je naskoöi brex mnogih ovinkov.
»Servus, grešnik, odveftte malho! KakSne so Parižanke?«
»Prijazne so,« sem boječe odvrnil
»He. he . . . ln kakšne še?«
»Drr^cene. Njihove ročice so podobne mišjim šapicam, nožice pa zobotrebcem.«
»Sijajno, ha, ha. ha!« VrH mo4 se Je
tt valjal od smeha. »Kakšne še? Na-hijte. sinko.«
»Kaikšne le?«
»Nu. kaj ste doživeli z njimi? Nič se ne ceremonite. Pod kožo smo vsi rdeči.«
Spet mc je jcio duSra.
»Doživel? Nu, na primer . . . Nekega večera sedim v kavarni z večjo družbo. Nasproti mene dama — krasota! Dvorim ji na vse pretege. Oovo* rim, govorim . . od same vneme vtaknem cigareto narobe v usra . . .«
»Ho. ho, ho!« Miroslav Brgiez Je od radosti posinjel. »Pa ona?«
»Niti opazila ni. Premagal sem »e. Pred lopo damo —«
»Kakopak, kakopak. !n ste fl dvorili do zmagovitega konca. Kakšen je bil?«
»Jezik me je pekel. Pet konjakov sem izapil, pa n.i nič pomagalo.«
»Toda ona, ona? Parižan&a!«
»Spat je šla.«
»S kom?« Pohie ustnice Miroslav® Brgleza so se podaljšale v riiček. ki Je ves trepetal od naaetosü.
»S svojim možem.«
»Z možem!« je vzkliknil zaščitni*. »Parižanka — t možem! In vi?«
»Tudi spat. Z mehurjem ne Jeziku.«
»Veste kaj . . .« Toliko da m kap zadela. »In to Je višek? Vaše prigode so vse po tem kopitu? Res pretresljivo ... In smo še upali, da nas naučite ka novega!«
Ali sem se vdrl v zemljo ali sem odšel po običajni poti, sam ne vem. Bilo mi je, kakor da sem izmed vseh ml-


—-
-
_____________
Kraljestvo mode
Brno ttfto btrro, ki m sklada s barv« войне srajca aH pižamo, t* ja pa perilo bdo. so pa taka copati e pastetnth barv la sicer medtoeinje. rožo« «M tlrkizna.
Volnene čepice za šport
Dolgo časa se moda nt mozia odločiti, al!
nai bo pokrivalo z a rimski šport lz nsnja, klobučevine ali volne, dokler se ni odločila za pletene čepice. Dejstvo je, da niso
Preproste obleke
Осям m r toodret »ћгатећ zlasti smnt-asajo s* тэбегад obiefe&, koiuhe, ždofouke,
«•jciaice čevlje L dr, v radar se pa moda
acftn pfAictlčtH) H tedaj, kadar gre za prs-proats «cv*rj эрг sa obleko, ki jo rabimo vsak йдл t« J« mičaa. večkrat pa celo ele-itantoa. in вјеиа lepota obstoji ie v крогађ! i'aißifc «Kxloraih я elegantnih titanin.
Taka obleke also tako podvržene dnevsi seodL kako* oni modefe, ki pri Bftb lahko čistimo famastji prost tek.
Upocaün» je ьа vse dnevne prilSke, kakor 'fesS sa obisks la jo lahko soskno četo ш йк> tudi v gledaiiSčo.
Zadnji čas bporabßamo vedno man] «foleke la težkegs in kompaktnega blaga, ker »o dame «poznale. da izgiedajo v njih savaljeno tes da škodijo eiegaami. vitki listja Edino v obliki finih tenkih krepov vidimo Še volneno blago, vendar pa te dca-ffine padajo tako mehko in lahko, da delujejo kakor motna svila.
Vendar se pa raje odločimo sa dobro svl* Jo. ki ne predstavlja več hikstss. kakor smo dolgo časa mislili, temveč ie prav tako »poraona га štrapac, kakor volneno blago k jo je mogoče tudi bolj izrabiti, ker pride v poŠte* га več različnih prilik Odločiti «e pa moramo za dobro In trajno svtio !n Efkda? ne smemo izbrati nepreizkušenih iamazijskih tkanin, Jd bi nas najbrže razočarale
V prvi Trati pride v poÄtev kteeSkl krep, p« tudi marokanski ter ep ta mongoi. Prav tako So ie Izkazali za is io uporabne tudi fttdi krep-satenl, vendar ima pa to Ыаго to slabo lastnost, da Že po kratki «porabi postane kakor bi bilo mastno, tako da mora dama. fe tc »vilo rabi. tako obleko zelo skrbno varovati Mnogi cenijo tudi geor-fetto tn njeno lahkoto, ker to tkanino lahko nosimo tudi v začetku topleišega letnega časa !ет tako rej odvisna od sezone.
Prav dobre učinke dosežemo tudi na ta sačin. da komblramo volneno, seveda naj-ftnejše blago » »vilo Da podpremo to svojo srdttev, objavljamo ns naSi drugi sliki čeden mode! temnomodre terepella-obleke, ki tesa » sgomjem delu vstavljen poševen pas äs krep-satena ln se podaljšuje ob strani s evončasto obliko krila. Ce si napravimo šodS ozek ovratnik tz Istega blaga, gotovo dosežemo velik eiekt $ to kombinacijo.
Ce sj obleko napravimo iz modrega vo4-eenesa krepa. ne bomo uiporabljafi nikakeg» nakita, ker učinkuje dobro že s svojo barvo ln krojem Zelo poraben model vidimo m. predzadnji sfcid. Zgornji dei >e čisto enostaven in odgovarja nekofiko tendenci modema h princesinih oblek. Tudi le zelo rsiočen in prepasan i ozkim pasom ia trgovine v kontrastni barv«. Partija krila se
pričn« precej afzko fe sronSatto late», da ta obleka deluj« iuredmo mladostno, kar povzdiguj« 4« apartea Wrioglat t»ezek. Tak model si napravimo tz kobaJtnomodre, havaorjave, grahovozeden« ali tivordeče barve, da dosežemo zaželjen učinek. Seveda si obleko iahko napravimo tudi Iz svile.
Iz krepsaten« S® sicer z »porabo svetle ia motne strani je mišljen prvi model. Zgoraj poševno se spajajoče svetle proge ss odHčno ločijo od motne podlage ln cd svst-tega ozkega pasu. Krilo je naprsvileoo tako, da Je celo is svetle strani. Ker so or-namentl zgornjega dela položeni tako, da delajo figuro sloko, je ta Obleka ixredtro priporočljiva.
Zadnja slžka apowritsja k!?ufe tenn. da Je delana v edem. na Mnljo žemperja. Robčki po dolgem zgornjega dela so vezani med seboj s okroglimi robčki in tvorijo na ta način pod ovalnim Isrezkom zelo mičeti efekt. Isti efekt je uporabljen tudi za zaključek, ki izpod njega prihaja nagubano krilo To obleko si sešijemo lahko lz tankega volnenega krepa a!i pa li kakršnekoli svile ter deluje zlasti fino v črni barvi.
Copatke
Mnoge dame morajo т nezakurlenih s»s!-lucah prta€sö dosti mraza ta pri :em zlasti reoge mw>go trpe. Ker z nogavicami v postelji noge preveč rusvatfitno in pomehkužimo.
so zadnji fiaa priSU domo posebni kva&canl spalni Čevlja, ki jih lahko napravimo doma. Drugače so nove copatke popolnoma posnete po nogavicah samo da so obrobljene i volnenim robom, ki Je zelo dekorativen in napravi nogo vitko. Zavezujejo se г vrvico, spleteno lz volnenih niti ln okrašeno z volnenimi pomponl. Navadno si izvo-
samo najbolj praktične, ker se dobro oprt-Jemajo glav« in so tople, temveč so tudi najbolj dekorativne, ker se njih živa barva izvrstno sklada z zimsko pokrajino.
Pokrivala iz volne vidimo v najrazličnejših oblikah. Najnavadnelfta Je Lind-berhova čepica, ki Jo vidimo na »gornji sliki, potem Pullmanova kapica s apartnimi Intarzijskimi vložki na levi strani in v podobi kmečke kape ali »žlefice« s cofom, ki k nji vzamemo Po vzorcu Л odgovarjajoč šal
Zdravstvo
Zdravniška posvetovalnica
Шика. Izrazita golša sodi vedno v zdravniško lečenie. Jedino *dravn"k vam more na podlasd preiskave nasvetovati operaclio afe to odsvetovati. Končno pa odloči o nlei kkura. — Jodove preparate tudi le danes v gotovih primerih zapisujejo za coišo. Pri običajnih nabreklinah zadoščata minimalne doze lodovih soli. navadno prime&ui« naši kuhinjski sod. Ob tei terapili izdnlalo coi-še. — čeprav ne vse — precel zanesljivo, a Jako počasno, skoro nikoli ne ored letom dni. Speciialitet k nebrol v trgovini: za katere se odloči zdravnik le stvar nteeove sodbe. — a D. V . v R. Nemogoče! Proti ustroju ni lekal Tudi telovadba v vaiem primeru ne zaleže nič. Vekne zrasllne se dalo kiruirgičnim potom odpraviti, ali vsa! izboijšati. Posvetujte se s kakim okulistom ali kirurgom. - G. B. B. » C. Brlvnih krem je neSteto. NalcenedSe boste Izhajali če «i kupite v boMšl r>arfne»eriil aH lekarni Že prirejen precarat za ostalo dvole receptov: 1. stearina 10 gr. göcerina 6 st amonilaka 4 ffr. vode 80 er. — 2. stearina 140 gr. amo-niiaka 50 er boraksa 5 er. vode 1000 gr.
—	CL J. 2. sia B. Po podanem ooisu ne moremo uganiti, za kal ere. Vsekakor bi vas pa svaril! pred raznimi maaili ln obHži. Id vam lih boevekdin nasvetirie. Poskusite na rano Dokladati sterilno gazo brez vseara drugega in lo izpostavljati vsak dam tx> 10 minut solčnim žarkom rdt. opoldne a tako da k) solnce naravnost obseva, ne skozi šipe. Ce se razžor skoro ne raboliia. obrnite se na kirurga. Nogo lahko kopllete v prekuhani vodi kateri pridenete oar kapllic raztopine hiperrnanganovo kisleea kalila, tako da bo voda rožnate barve. G. M. H. v T. p. N. M. Brez točne telesne preiskave ie vsak nasvet nemogoč. Svetujemo vam. da ne odlašate več niti teden dni ampak se tako? naootite v žensko bolnico da se vas pregleda- In stori, кгт le primerno Vsako odlašanje uteene. kakor skleoamo Po vašem opisu. Imeti lahko težke aii celo nepopravljive posledice. — G. L O. U. S. Ce či-tate posvetovalnico redno, ste gotovo žc večkrat čltall. da le moči odpraviti hemoroide radikalno samo z operacilo. Vsa druga sredstva učinkuleio. kakor ste sami Izkusili samo biažilno. ali mimogrede Uravnajte sf na dorlei. da se odločite za operacijo diieto (mnogo sočivia sadla. zelenjave) skrbite za redno iztrebltenie Ob vnetlu ln bolečinah mrzle eventualno ledene ob-kladike sicer 3% borov vaselin Ce treba
—	postella - G. F. P. P. v R. Vsak nasvet le nemoeoč vzlasti ker se iz vašega popisa sploh ne da posneti, za kal ere. Bolnik menda boleha ali na srcu. ali letrih aH ledvicah in ie bržčas vodeničen. če vas prav razumemo. Le zaupaite bolnika Izbranemu zdravniku ki gotovo ukrene kar treba, in ki gotovo bolie ve. kai le bolniku primerno kot moremo vedeti mi. ki nismo
ii Jonov Človeških biHj edini srednjega
spola. Moj triumfalni povratek v Ljubljano se je izpreminjal v očitno osme-
šenje . .
•Pa bi se vsaj zlagalU trt Je šepnil angel varuh ko sem prijel za tretjo kljuko. -Izmislil bi si novelo in bi io povedal . . Ali naj zapraviš ves svoj pariški kredit?«
in res: ko sem stopil v sobo gospoaa Clpnjana Jereba, sem sam pričel, skoro še preden me ie vprašal. Lagal sem г iznajdljivostjo obupa, i ognjem svete jeze. s samozatajevanjem spokorni-kov in mučemkov. Iz Parižanke г nožem sem napravil mlado vdovo in sem ji dal tri ljubimce: markiza, bankirja in prelata. vse tri je bila odslovila zaradi mojih lepih oči. O, Charlotte je bila vražja ženska! Tako kakor ona me ni ljubila še nobena in težko da bi me katera kdaj. Stvar seveda ni osiala brez posledic; maloljudua Francija je bila tako rekoč moja dolžnic? za bodočega državljana . Kajti madame de TT.ebes mi je osebno iz kart napovedala. da bo sin . . .
Uspeh novele le bdi veličasten. Gospod Ciprijan Jereb se je ves raztajai od spoštovanja in ko sem odšel, me je z globokimi pokloni spremil prav do hiSnib vrat!
Od tistega trenutka sem povedal istorijo o Charlotti neštetokrat. Izmislil sem si še tri ali štiri druge, toda s prvo se ni mogla nobena primerjati. V teku tednov in mesecev sem io obogati! z mnogimi podrobnostmi; tudi napovedani sin je med tem zagledal beli dan, mi! deček s plavimi lasmi, sivook po meni, krivonos po mamici . . .
In tako je Charles Vladimir, moj pariški potomec, že v tem znamenito bitje, da sem mu da! življenje šele v Ljubljani, po svojt vrnitvi iz Pariza . .
Vrli malček je opravičil vse moje očetovske upe. Njegova slava je šla od ust do ust in je postala temelj mojega uspeha. Utrdila je moj ugled, razglasila moje ime ter dvignila moje honorarje. Nikoli, nikoli mi ne bo žal, da sem izpodrinil markiza, bankirja in prelata iz Charlottinega srca!
*
Toda vsaka medalja »ma dve plati. Oreh. iz katerega se je rodil moj pariški sin. me tepe s tem. da začenjam verovati v njegovo resničnost. Charles Vladimir, ki sem tolik rat pripovedoval o njem, stopa polagoma iz predelov domišljije in hodi okoli mene kakor živ. Гако na primer pomnim da me je med vojno časih zaskrbelo:
»Kai če bo trajalo še neücaj let? Char-
les Vladimir bo moral nositi puško!«
Cim težje se mi živi na svetu, tem bolj pogosto mislim nanj. So minute, ko skoro verjeti ne morem da ga ne bi bilo. Saj ga vidim, brhteč enaindvajsetleten dečko je. plavolas in sivook. г drznim, malce zakrivljenim nosom, ves moj. samo nekaj njenega je v njem, nekaj hladne galske jasnosti, ki mu je oče ni mogel dati iz svojega . . .
Bogme, rad ga imam. Če Ы vedel, kam. bi mu napisal pismo: pridi! Kratkočasil bi me, sanjaril bi z menoj in kadar um rem. bi me pokopal: sur les bords de la Ljubljanica, au milieu de ce petrple boboyede, que j'ai taut ai-m 6 . .
„Ja ljubim Vašu raku, Madame!"
le tsvanredno lep« «Radio* ploSCa tvrdke Edison Bel. Dobi se s tekstom sa ceno Din 26 pri tvrdkl
IV. BONAČ, Šelenburgova ol. 5
Najpreje natreti z
NIVEA-C
potem dre яйоей Cafcatl (me<Jtwa mkS««tvs« S
©blaiettjem). potem se namiliti л obriti I CudiM se ooste. kako lahko frršje. я vesefcli te boste, ii Vam t» koža po tem teko mebfca ki gtbkt. Na гмгп^л: kraju Va<n nt ou	ai: ttt
ranila NW tega občutka »c bo*4 fcneü. 4в V a« k kot« naipeta, kar se Vam k ici4-ai «ieto bp-bbe2.no.
Z» VaSo kote »e tako brtos pravt bfragor.
bohilka nt videÜ ne preiskan. — G. M. A. t K. Natprvo nai vam povemo da se tako močen prblial. kakor ga vi ooisuiete. ne da odpravit« tekom osmih dni in da tudi resor-cisi ne more delati čudežev. Bilo bi na »mestno da se obrnete na kakega strokovnega zdravnika za nasvet. Nakupovati brez kritike sedai to. sedai eno ie brez vsakega zmisla Skoda denarja! Kožne ln lasne bolezni so. kakor ie to občeznano. iako trdovratne in troorne: vaš zdravnik vam bn morda določi! lečenie z žveplom aH kzi podobnega Taka kura se Pa da izvesti samo pod zdravniškim nadzorstvom In samo na podlagi natančne preisik2ve vaše kože. odnosno lasišča Od teh izsledkov bo potern zavisno. kai velia storiti, «n kako vas zdravili. — G. P. K. v T. Ali Je smatrati nekdanjega bolnika še za okužliiveza aH ne. to lahko pove sa<mo mikroskopična preiskava. — Pred to točno ugotovitvi io bi svarili čred ženitvijo. — G. D. M. v C. Lahko, da neka temeljna nolezen povzroča znake na ušesih. kot na očeh in r.a ostalem telesu, lahko
Križanka
Je pa tudi e«a od druge nezavlsna. To vse
Pa more dognati samo osebna preiskava. Morda se bo treba dati pregledati tudi qj! raznih strokovnih zdravnikov. — G. B. Č» t B, Radi zanemarjenih zob vsako leto nekai liudi umre največkrat ca bakteriiab. ali kakor navadno ргг :к). na »zastrirolie-nju krvi« ali na sepsi. Smrt lahko nastopi že tekem nekaj dni ali enega tedna. — G. Š. P. f C. Vsekakor oaustite kaienJe potem se bo videlo, če ie riav^'fra vzroka vaši bolezni iskati v njem. — G. R. S. v N. Predvsem si ie treba dati preiskati zobovle. popraviti si vse zobe temeiiito. eventueino izdreti kar se ne da rešiti. Sele potem, če bolečine no preminejo ie mogoče govoriti o nevralgiii. — Lahke nevralgiie so ozdrav» Ijive. skorai vse pa kažeio tendenco vračati se Dr-^ge so zopet trdovratne in tako težke. da iih ie radi bolečin, ki lih povzročalo, prištevati k naihuišim boleznim ki morelo zadeti človeka. — G. F. R. Kos navadnega loja ie šs vedno nabiboliše sredstvo.
Vodoravno; I. predlog, 9. bresaltoobotaa рйа-Ca. S. planota v АгЗД, 6. del roke. 7. produkt rtMkika. 10, opomin. 13. olimpijski bol, 16. sa-рЫйк), 17. palača, 19 fitenski igralec, 20 predlo,g, 21. predzidek na stavbi, 12. pomožni giago!, 24. vpra&tlaioa, 26. domača üval, 2S. ka«a!a! tümeik, 29. dao v hiii, 31. demoa, 33. travnik. 35. druga ko&ijs, 35. otvoritev. 37. nat>kči'.&, 3S. predlog. 40. nota. tt aaioga (Üal).). 45. dcl-JSinsfca mera, *7. tropski tad, 48. vernik, 49. okvir, 51. teta ambalal«, S2. »ver, S3. Esiptcv-iM bik. M. Egiptovska» božanstvo, 65. poljslri pridelek
Navpično: 1. javlja &m, t. eretopherafca oseba. 3. nočna ujeda, 4. JEeosko ime, 7. ort*. S. de! dneva. 9. prfcrdHnfca. 10. mest» т Jugoslaviji, U. östoet. 13. vrsta pesmi. 14. «kapioa preb!-
vi 1мг, !8. pofi8tvm, 17. »to'erfc. 18. eaieV ka, 23. ročni inžtrurnent, 25 te-širumeat (gUe>-bito), 26. tvrdka 5evi)er, V, že-ask* pijiča, 29 rastltaa, 30. gora v Qr^;li, 31. росюйпС glagol, 32. pre-dtog, 33. kazalnt гзЈтек, 34. dolžinska mera, 38. uporaba pri kupovasj-a, 39. M nevestine bale, 41. izhlapevanje vode, 42. пягл-vii, 43. žensko ime, 44. erupcija, 46 vtemilsko delo, 48. prijatelj Človeka, 50. oseb® raimek, 52. s-ric'rjik (itaij.).
FeMtev nedeljske knžanke
Vodoravno, po vrsti: Aibmo, lea, Abs» et t, ol, Koprive, Timok, a. D., ne, nami, da, dT, dren, r, ga. dL d., irade, r, nad, pri, ej, t, oje, Zcc, Sem, ar, en, sa« mum, n, varijacija.

D/A .Wander 3D.i>V Mffi ArlcICOt ' , ЩШ
Пас;¥У1Л!Е-Ра$ tile - Pasii lleni^š
i i Г!
V železniškem vozu je nevarnost nalezenja bolezni vedno ve» lika. Najboljšo zaščito Vam nudijo
okusne ANACOT - PASTILE dra Wandera
1Ш
Ob
Papež Pij XI.
bo ▼ torek f zunanjega balkona cerkve st. Petra podeli] rimskemu ljudstvu apostolski blagoslov
Iz zgodovine papeževe
Cerkvena država srednjega fn novega veka je nastala sredi osmega stoletja na temelju sodelovanja dveh faktorjev, od katerih eden je imel jako oboroženo silo. drugi pa velik ugled. Frankovski kralj Pipin Mali je vrgel s prestola zadnjega frankovskega kralja iz rodu Merovimgov in papež Caharija je mazili:! novega samozvanca za kralja ter tako s svojim blagoslovom pripomogel Pipinu do priznanja vseh podanikov. To uslugo, ki je nekaka legalizacija nasilnega dejanja Pipinovega. je ta kmalu imel priliko vrniti papežu v celem obsegu, ko je komaj porajajočo se papeško posvetno oblast »začel s severa občutno ogrožati langobardski kralj Aistulf. Papeži so namreč že od 1. 731. dejansko izvrševali vladarsko oblast nad Rimom Ln oko!'со, ki sta bili pravno še vedno pokrajini vzhodno-rimskega cesarstva.
V siM se je spomnil papež Stefan III. nedavne usluge, storjene frankovskemu kralju in se obrnil na Pipina po pomoč zoper Langobarde. ker mu vzhodno-rimsko cesarstvo ni moglo prožiti nekake pomoči. Papež se je napotil k Pipinu ter ponovno pomazill njega rn njegova dva sinova. Da se oddolži cerkvenemu poglavarju, je kralj Pipin v dveh vojnih pohodih potolkel Langobarde ter
Kralf Viktor Emanuel
abist« ▼ prihodnjih dneh papeža Pi]a XI. ta M poda s nJim т Milan k blagoslovitvi »eraesilšča t Veoeconu
Sh prislfil, da so odstopili papežu razen Rima, Lacija in ozemlja Volskov še ravenska eksarhat do ustja reke Pada. To ozemlje je v bistvu obdržala papeževa država do malega vse do italijanskega risorgimenta. Frankovstoi kralj je tedaj plačal svoje maziijenje in legalizacijo nepravno pridobljenega prestola s prav enako uslugo. Osvoji] je kljub protestom bizantinskih cesarjev zapad-no-rimske pokra.Sine in jih izročil v oblast papežu. Na tem dejanskem stanu je bila osnovana cerkvena država, ime-Hovana Patrimonium Petri, to je dota in dedščina. ki jo je rimska cerkev dobila po sv. Petru, apostolu in prvem rimskem papežu.
V	teku nadaljnjih stoletij pa je ravno radi te vzajemne pomoči prišlo do trajnih sporov in bojev med papeštvom in nemškim cesarstvom. Papeštvo si je opomoglo in zahtevalo zase poleg cerkvenega primata tudi vso posvetno politično moč. Sklicevalo se je na ono znano mazlienje. češ da sta šele papeža Cahariia in Štefan III. s svojo oblastjo. ki te vira od boga. postavila fran-kovske vladarje na prestol, zato si je ■papeštvo lastilo to pravico tudi nad kasnejšimi nemškimi cesarji. Ti so seveda zopet nagOašafc. da je posvetno oblast dal papežu šele kralj Pipin in vneli so se dolgotrajni boji. ki so znani v zgn do vin i pod nazivom boi za Investitur o.
V	tej ogorčen! borbi so bite vsa sredstva dobra: Pojavle so se naenkrat «birke potvorienih dokumentov in papeži, od katerih so izšle te potvorbe, so se teh dokazov poprijel i z vso silo. Tako je papeška Stolica iznašla neko
darovalno listino cesarja Konstantina Velikega, po kateri je ta cesar že začetkom IV. stoletja podaril škofu Silvestru Rim in vso Italijo ter izvajala vse svoje zahteve iz tega precej nerodnega falsifikata. Še lepši primer za te »piae fraudes« (pobožna sleparstva) so tako zvani psevdoizidorski dekret aH, ki jih je baje napravil sloviti škof Izidor iz Seville. Ta je v zbirko ponarejenih dokumentov, ki naj bi izvirki iz II.—IV. stoletja, vtihotapil še kakih 100 pisem; vse te potvorbe so imele edini namen, dokazati kot zgodovinsko utemeljeno dejstvo to, za kar se je cerkev šele borila in kar je hotela doseči. Za navedene potvorbe se re vnel hud boj 'n papeži so se z vso Silo poprijeli teh argumentov. Zlasti legenda o Konstantino-vem darilu se do današnjih časov ni dala popolnoma izkoreniniit
Kakor rečeno, je papeževa država obstojala v bistvu iz pokrajin. k!i jih je že Pipin naklonil Petrovemu patrimo-niju; izpremembe. ki so se izvršile v teku enajststoletnega obstoja države in kratko razdobje pod Napoleonom segajo preko okvira te razprave. Dcgod-ki pa, ki so se odigravali na tem ozemlju v teh enajstih stoletjih, spadajo brez
Kardinal Gasparri,
vatikanski državni tajnik, eden Izmed najvplivnejših mož papeževe okeüce
dvoma med najburnejša, najsljajnejša a tudi najžalostnejša poglavja zgodovine evropskega ljudstva. Večno mesto je bilo torišče, kjer so se razbohotile vse človeške sile in strasti. V Rimu so bila ustvarjena večnolepa dela lepote. od tam so prihajale velike kulturne pobude, a sJavoblepje in lakota po zlatu ter po posvetni oblasti sta same poglavarje krščanstva zavajala tudi do najogabnejših zločinov. Simoni ja in nepotizem. bodalo in strup, izdajstvo in prešuštvo, nasilje in barbarstvo, vse to je pod okriljem papeževega dvora bujno cvetelo.
Italijanski risorgimemito, ki mu je bila papeževa država največja ovira zedinjene Italije, je naravno naperil vse svoje sile proti cerkveni državi ter krhal kos za kosom iz njene celote, dokler ne napoči leto popolnega uničenja paipeške države, 1. 1870. Javno mnenje v Italiji -e začelo vedno glasneje in odločneje zahtevati Rim kot glavno mesto zedinjene Italije. Plebiscit, pri katerem je glasovalo 133.681 oseb proti cerkveni državi ter le 1507 oseb zs njo, je javno pokazal, kako zelo si želi papeževo ljudstvo izpod vladavine tiare.
Tedanja cerkvena država je postala v Evropi anahronizem in edino zavetje najbolj črne reakcije. Po francoskem porazu pri Sedanu so bili dnevi pane-škemu Rimu šitetf, Avgusta meseca za-puste francoske čete Napoleona III., ki
je bil edini podpornik papeževe države, ozemilje patrimonija sv. Petra. Z odhodom edinih branilcev postane položaj nevzdržen in 20. septembra 1. 1870. zasedejo italijanske čete po kratkem obstreljevanju večno mesto.
Uradni dekret o aneksi^ Rima je bil izdan 9. oktobra in istega dne se je naselil v Kvirinalu kralj Viktor Emanuel. Papeževa država je propadla in se sedaj po 59 letih obnavlja, seveda v mnogo skromnejšem obsegu male občine.
Garancijski zakon
Kakšne pravice je imel papež kot «vatikanski jetnik»
kralja in proglasil sebe za jetnika, ter je prokiel Italijo. Noben katoliški vladar od takrat ni mogel v Rim, ako se ni hote! izpostaviti najostrejšemu konfliktu z Vatikanom, in sveta Stolica je vernikom v Italiji prepovedala se aktivno udeleževati uprave države: vernikom je bilo zabranjeno izvrševati volilno pravico in se dati voliti v italijanski parlament.
Dne 20. septembra 1870. so vkorakale itali.anske čete v Rim in 2. oktobra istega ieta so Rim'jani s pleb scitotn odločili, da se združujejo z ujedinjeno Italijo. Tako je pre eliala papeška posvetna oblast in ji končala papeš.a država. Toda v istem trenutku je nastal nov velik problem neodvisnosti poglavarja katoliške cerkve, nastalo je tako zvano rimsko vpraša:;je. Da ostane papež neodvisen, ie bil interes vseh d žav s čisto ali deloma katoliškim prebivalstvom. ki niso megle in smele dopustiti, da postane papež podanik Hali e 'ali katere koli druge države), ker hi s tem mogočna politična sredstva s katerimi1 razpolaga cerkev, prišla pod neposredni vpiiv italijanske vlade in italijanske politike, katoliška cerkev bi postala italijanska institucija.
Da se izogne vsem komplikacijam, je italijanska vlada, potem ko je bila združitev Rima z ostaiim italijanskim ozemljem 31. decembra 1870. uzakonje- j na, hitela, da odškoduje pape-a za iz- I gubljeno ozeml.e in ustvar n emu in j vsemu katoliškemu svetu garanci o za j popolno papeževo svobodo in neodvisnost. To se ie zgodilo s tako zvani m garancijskim zakon j m od 13. maja 1871. V smislu slovesnih izjav, ki jih e dafa italijanska vlada vsem veles lam takoj po aneksiji Rimi je Italija z garancijskim zakonom zasigurala papežu vsa prava suverenosti, akoravno je papež ostal brez države.
Garancijski zakon določa: Oseba papeževa ie sveta in nedotakljiva.
Napad na papeževo osebo ali poziv k takemu napadu se kaznuj* ravno tako kakor napad na italijanskega kra! a.
Na celem ozem ju Italije pristojaio papežu časti, kakor vsakemu suverenu in papež uživa v Italiji iste častne prednosti. katere mu- priznavajo ostali katoliški suvereni. Papež ima pravico si držati posebno častno telesno stražo in sme oborožiti svo e pa ače.
Papež ne podi p ga italijanskim zakonom. ima juridiskcijo nad svojimi us'uz-benci in spremljevalci po lastnem zakonu, je upravičen postavljati lastne diplomatske zastopnike pri tujih vladarjih ter enako sprejemat: poslanike drugih suverenov. Papeževi poslaniki in poslaniki drugih vladarjev pri papežu uživajo v Italiji vse diplomatske pravice po mednarodnem pravu, papež sklepa mednarodne po:odbe itd.
V materijalnem oziru je garancijski zakon papežu zasisural uporabo apostolskih palač v Vatikanu in Latera-nu. k nim spadajo jih vrtov ln parkov ter vile Castei Gandolfo. Kot odškodnino za izgubljeno ozemlje se je Italija obvezala za večne čas; plačevati pa-peški Stolici letno rento ЗУ* milijona zlatih lir.
Garancijski zakon je bi! od italijanskega parlamenta sprejet potem, ko se je vsak poskus kompromisa s papežem razbil. V lastnoročnem pismu je kralj Vittorio Emanueie ponudil papežu, da mu Italija prepusti tkzv. Citta Leon-i-na. t. j. severni dal Rima na desnem bregu Tibere, v katerem se nahaja tudi Vatikan in katerega ie v IX. stoletju papež Leon IV. ogradil s trdnjavskim zidov jem. Papež je ogorčen vrgel kraljevo ponudbo na tla, ekskamuniciral je
Diktator Mussolini,
čigar vlada Je vodila pogajanja z Vatikanom
Papeška diplomacija je napenjala vse sile. da pridobi katoliške vp'esile za obnovitev papeške d'žave. Bilo je zaman. Petdeset let ie vladalo med papeži in Italijo «vojno stan e» in rimsko kuri ja je bila opasen političen nasprotnik rimske viade. Nikdar ni papež sprejel italijanske rente, nikdar ni zapustil Vatikana. V vseh vatikanskih ceremonijah je prišlo do izraza, da se papež smatra za nesvobodnega. za jetnika akoravno je Italija (kar se mora priznati) z največjo skrupuloznostjo se držala garancijskega zakona ter spoštovala v najtež-
jih razmerah p;.<peško suverenost. Resolucije za obnovo papeške države so bile dolge decenije na dnevnem redu vseh velikih katoliških shodov in prireditev
Malo pred koncem prošlega stoletja so se prvič ču!'i kompromisni glasovi. Kardinal Мјггу del Val je I. 1895. izjavil, da papež tako dolgo protestira proti ropu, dokler mu ne bo pedan predlog, ki bi ga mogel sprejeti, da si osi-gura nemoteno in dostojno izvrševanje svoje suverenosti. V prodih letih so bili opetovano storjeni poskusi, da se pride do kompromisa. Šele ko je v Vatikanu i>opo!noma prevladala struja. ki želi za vsako ceno pomirjanje z Italijo in kompromis s fašizmom, je modri tak-^; tiki Musso'lirrija uspelo, da ie z neznatno žrtvijo tudi formalno pomiril Italijo s papežem ter omogočil trajno sodelovanje obeh rimskih velesil.
Garancijski pakt .ie bil enost-anskl Kali:anski zakon, ki s staišča mednarodnega prava ni ustvaril pravnega, temveč le dejansko stanje. Papež je imel zasigitrane suverenske pravice, toda ozt-mlia. ki tvori podlago suverenosti. ni imel. Vatikan ni bi! pravno Izven Italije, vsa papeževa posest je spadala k kraljevini Itafi.ü. Sedaj bo drusače. Papež dobi košček rimskega mesta kot svojo neodvisno državico, malo sicer (šte bo menda vsega skupaj 4000 pre-biva.cev), toda pravno izločeno iz italijanskega ozemlja Papež ne bo v bodoče nič manj in nič več svoboden, kakor je bil doslej, toda z obnovo njegove države, četudi le v miniaturnem obsegu, mu bo mogoče, da se morafično oprosti jetn ške fikcije, ki jo je tako slovesno proglasi! Pij iX. V stvan je sedaj dosežen kompromis z mnogo manjšimi žrtvami za Italijo, neigo jih Je leta 1870/71 zaman ponujal Vittorio Ernannte Piiu IX.
Pogodba med papežem In Mussolini jem ј^ mednarodna pogodba in ž njenim uveTjavljenjem prestane veljati garancijski zakon iz 1. 1871.

Avto in motocikel tudi pri nos ie davno
ne služita več samo v spori in zabavo; ved» no bolj se udomačujeta kot vsakdanje pro* metno sredstvo velikega gospodarskega po» mena. Malo j» ie v naših krajih večjih cest, po katerih ne bi že redno vozil avto* bus; kmečki fantje vedno češče zamenjuje« jo kolesa za motocikle; avtomobile dobit* is skoro v vsaki vasi. Moderna tehnika po» šiija v promet vedno cenejše izdelke, ki omogočajo nakup tudi manj premožnim slojem
Na predloge in želje, ki fih ponovno d«*
bivamo od raznih strani, smo se zato tudi mi odločili, da bomo posvečali večjo pažt njo avtomobilizmu in motociklistiki ter vsemu, kar je ž njima v zvezi. Urejevanje strokovnega d^la naše nove rubrike le iz prijaznosti prevzel aviotehnični oddelek Vucuum Oil Company v Zagrebu, kar je pač najboljša garancija, da bo rubrika V tehničnem oziru na višku.
UREDNIŠTVO «JUTRA»
Trg s cerkvijo sv. Petra v Rimu
na dan, ko mašuje papež po slovesni maši.
Zimska avtomobilska vožnja v Monte Carlo
V zimskem času je avtomobilistika t«» j lavna stvar. Tem večjo pozornost je zato i vzbudila prireditev avtokiuba v Monte Car? Iu, ki je nedavno razpisal evropsko zim. sko tekmo s ciljem Monte Carlo. Ta vož» sija ie imerla v prvi vrsti pokazati, koliko vzor že avtomobili in sami vozači, ker so bile oddaljenosti 54 krajev, ki so bili rz. brani za start, precej velike. Med glavne točke starta so spadala sledeča mesta: So« hin, Riga, Stockholm. Bukarešta. Varšava, j Gibraltar, Borim, Budimpešta, Dunaj, Am. J sterdam, London, Neapel j ter nekatera me« sta v Belgiji in na Francoskem. Za to vož« njo se je prijavilo 93 udeležencev, startalo jih je 64, na cilj pa je prispelo pravočasno [e 24 vozačev. Po prihodu na cilj se je vr. ; šilo tudi tekmovanje najlepših odprtih m j zaprtih avtomobilom, j Letošnja vožnja, po Stevihi osma, je bi* I Ia posebno težavna, ker sta jo skoro po» I v sod ovirala visok sineg in megla ki so mno» j Cokrat morali vozači in konji vleči avtorno» bile iz snega. Kljub temu pa so rezultati ; tekmovanja precej dobri.
Pri ocenjevanju rezultatov so bile mero» j daine sledeče točke: največja razdalja med i mestom starta in cilja in povprečna hi» : trost, ki ni smela biti manja kot 30 km I niti večja nego 43 km na uro. Da je pa po« vprečnih 40 km na uro velika brzina, bo vsakemu jasno, če omenimo da vozači ne ■pijo po 3 do 4 noči in da so bile poeamez» te proge vsled velikih snežnih žametov in edu skoro neprevozne.
Prvi je prišel na cilj dr. Sprenger Van 'iijek (Gribam Paigej iz Stockholma, ki ie >revozil 296S km v 74 urah 17 minutah in dosegel torei povprečno brzmo 39.R9 km na uro. Drug-' je bil mženier Szmick (Weiss Manfred), ki <e prevozil od Bukarešte do Monte Carla 2939 km v 72 urah 13 min ; povprečna brzina 40.70 km. Tretji je do. spel v Monte Carlo Visser (Lancia) iz Heb
singsforsa, 2355 km v 58 urah 3 min., poi vprečna brzina 40.57 km. Četrti je bil Ma rillou (Peugeot) rz Gibraltarja 2315 km 1 56:34, povprečna brzina 40.93 km, Petfc Beri«sco (Citroen) iz Bukarešte, 2939 кя v 77:27, povprečno 37.95 km na ura Se sti: Petit (Licoroe) vr, Varšave 2614 km Л 66:59. povprečno 39.02 km. Sedmi: Mailheu» rat (Baillot) iz Berlina 2054 km v 49.10, po> vprečno 41.78 km. Osmi: gospa Schell (Tab bot) iz Berlina v 40:18, povprečno 40.187 km. Deveti: Pommier (Talbot) iz Berlin« 40.169 km. Deseti: Van Tuvil Van Scrooe. kerken (Lancia) i-z Amsterdama 1482 km v 36 urah, povprečno 40.33 km. Nad 40 km povprečne hitrosti na uro sta dosegla še Smit (Ford) iz Amsterdama (40.69 km) in Laurent (Voisin) iz Charlevillea (40.34 km).
NajceneJSi motocikel. Na zadnji avto. mobilski razstavi v Londonu je bilo razi. stavljeno motorno kolo, ki je gotovo naj» cenejše na svetu, ke>r stane samo 9 funtov ali okoJi 2500 dinarjev. Kolo je bilo angle» škeg.i fabrikata.	'
Mali DK\V avtomobili. Pred enim le» torn je nemška tovarna motornih kole« DKW začela s fabrikacijo malih 3. do 4se» dežnih avtomobilov. Ti fabrikatri so se v Nemčiji precej dobro medli, saj so stali komaj po 2500 mark. Sedaj je tovarna znl» žaJa prodajno ceno za 215 mark, tako da stane tak avto v Nemčiji v na3i valuti 32.000 dinarjev.
Avtomobili v Franciji. V začetku lan« skega leta je bilo na Francoskem v prome» tu skoro 700.000 osebnih in okoli 310.000 tovorpih avtomobilov ter 28.000 motornih koles.
Dohodek od bencinskega davka v Ame* riki. Njujorški listi prinašajo sedaj statisti» ko d^rodkov od davka na bencin. Ta je v preteklem letu dosegel vsoto 259 milijonov dolarjev. Od tega zneska se je med drugim porabilo 182 milijonov za popravi» la državnih in 55 milijonov dolarjev za po» pravilo občinskih cest.
ИСЛодтб
Sodobna poljska književnost *
Interview našega sotmdnika s slorečim pisateljem Julijem
Kadenom Bandrowskim
Potoval m v Varih vo, 4a ga obiHeo, ko reu ia listov, da Je prejel državno nagrado ta leto 1928. А и Poljake ta vest ni bila presenečenje. Kaden je vodilna sila sodob-ne poljske literature. Največji dogodek te ■ime je njegov rom «я «Črne peruti». Nagrado pa je prejel sa knjigo cW eieaia прет mianej olssyny». Kaden - Bandrowski je ns-
Eisel dela, Ы «o v svetovni literaturi naj-iižja Cankarjevim. Tbte knjige to me napotile k njemu.
K mojem« cankarjanstvo pa sta se pridružila ie dra momenta, katera tu objektiv во omenjam Kaden ima dva sloga. Prri j« doeoreJ v ajegovlh novelah fe ж njim Je Kaden dosegel naie «Podobe is sanj». Drugi slog je razvil v svojih romanih, od «Generala Barča» do omenjene« cffla. v svexkih «Leonora» in «Tadeuso». Z njim si je pridobil pisatelj priznanje propagatorja smetnosti «iste forme — Witkiewicza. Končno. Pisatelj je vojaški tovarii maršala pilsudeksga, San vlaviai<£e tole v republiki. Urejtiie literarni tednik bi vodi v njem pogovore * najmlaj-
Kake «vit KakSea Je v borM, pot, točo Mpedov oa njegov шјпоте^ roman? Mo goče je silni evangelij dela sem utrujen te »e ne sprejme. — S takimi občutki sme padel v njegovo delavnica predstavil sem se. t bres uspeha. Kakor ve&na Poljakov, tndi Kaden ni imel poinia e Slovencih- Mlad mi ter je rečll »ituacijo. Dolina Žile ia koroška peeeml Seveda. Zadošča naša pesem ln semlja slovenska Mape mi nimamo.
Dovolil mi je kra&ek pogovor in ob določen! uri tem «padel k njemu». Med ekla-otrri knjig sva pfi« čaj- Prebiral Je Kilscher-jev album aa*ih krajev, jas pa sem lel ob rdeči niti Cankarjeve duševnosti v njegor rret. Čutil sem vafaoe? pogovora, sato sem uredil тргабалја in reee? sem bil pisateljeve odkritosrčnosti.
Posnate s mladih let Tgs pokrajine troje domovine?
—	Роипа! sem Jih Be pred vojno. Rodil
sem
«e v Mazurih 1. 1888., » stavnem Zesowo. A potoTfcl sem sgodaj; s 19. letom sem Ы1 sa-lel na Катках, ped Kubanci nem se vdoma-8П ki poaSeval klavir. Z« glasbeno karijero sem hvaležen »ski гоЬовЙravnici, ki me je
Sredstarila fini družbi. Imel sem takrat v !pu ie točno 1 rublja Leta №06. sesa se naselil ? Belgiji hi kot flloeof poÄel gas poljskih kol emigrantskih, vseh vojaških isves in pa ttlaretov. Od tega fesa Je moje Življenje zvezano s pokretom piloudskega. Naie pojmovanje velike vojne In ves evoj narod
кли predstavil v knjigah. Služil sem * armadi, b sioer sem osebno »odi! v generalnem Itabu tiskovni urad proti boljlevi-koa. Potem sem potoval v Ameriko k) Uvel tam pol leta. Moje tedanje misli najdete v knjižid «Evropa zbira
(1927). .
Kaj 'm je rabile v tajtae?	veli-
ki pisatelji?
—	potujem rad bres povabil. V Ameriki rolikih pisatelje* ее rklim. Sinclairja h? Londona роишмп. Jack L. je velik talent, a ni kritičen. Kolikor ш pisati, se je nauči! pri naSem Conrads. Tega Štejem med največje umetnike p«se, čeprav je ta Korzenowekl ©pustil oai jerlk ln pisal v angleščini. V njegovi vrsti ima sretora« literatura I« Is tri ali Mri sodobnike. Po moji sodbi so o K not Hamann, Thema« Mann ta linam o ne. Da, ünamuno je najkrepkeJÄ. Bin feiner Kerl
Dovolite, da greva kar naprej k Italija-
—	Teh
oe posnam. 9 Ammdc Je« ве vem. A vi ga cenite? Cenim «Novelle di Pe-scara».
—	Pcraa Piraadella, a to Je Ce teater, a!a gestorbener Kur«. Teater propade.
Zato ее pilete dram?
—	Zanimam se nekolike. Nemea Kaisen рствт, a ne plSem nikdar ra oder. Rešitev teatra? Jas je ne vidim. ReSi ga lahko le genij ljudski, posnate naie ime Wiapiacski? vidite, со. — A pri пае? Meni se sdi, da Je naš teater dober. živ« dobo igralcev.
Se Francete ima та, gospod nrednlk. Da! Klasike sem Se omenil Racine, Moli-Ire, Flaubert! Za mene <e najbolj« Flau-teert, И je sa pisatelja tretiine. Маидав-0UA, dobre. Balzac ne; in tehnik, njegova stavba Je težba. Barbusse je talent, a noče ostati pisatelj, noče delitve dela, sate pridiga. — Rusi?	K Kad bi vedel točne, kako mislite e njih.
—	Lahka stvar, to. Poznam jih dobro. Zdaj prefivljajp veliko kri», ki fo j» рсгтм-očil peter Veliki. Vse, kar se je
zgodilo po пче®. je le vsiljen proceo in ne naraven. Tudi V liieret. oo upadli. Sodite! Dostojevski-Jesenin Dečko Je umrl. Majakovski Ie futuristi niso
bili vrednota velikega rada. Problem «d J»
konstruktivst aBbel ia ie mnogo, mnogo »posobnib vidim. Se nosijo šari greh. litja Ehrenburg Je žurnalist. sa pravi ja talent. To je pomanjkanje spedstizacije; le sapiilt* Delitev dela je tako potrebna kot srak, a je 0 o r k i j ве rasume. Pridiganje Je njegov greh ia njegova Sola oe ga ie ni otresla A vidim mnogo mladih, sposobnih ljudi ia Jih pričakujem. Sejfulina? Ne. ona norih del ne obeta. Drugje sem seelutH, če ее ве motim.
Vrnimo se к Vam. Širite v lastni drlavi. Kako Sivite svobodo? Kako liri narod?
—	živimo svobodnoet Kako naj vam dokažem? Letos smo doiiroli lokaš, da raate> mo. polet duha ispričuje tudi оаДа literatura. Tako CM le svobodni narod Tn sato «mo vsi hvaležni svojemu roditelju. МаНЫ Jusef Pileudski je nai učitelj, učitelj entu-sijasma. Zapišite to I Ml vsi «m« mu hr»-leŽei sa samostojnosit po dolgem eulemetvu. Vpliv njegovega dela je sačrtaa v našo apf> dovino ia ▼ nafto kulturo. Poljski kulturni delavci smo vsi s nJim, sdruieni s moralno vrednoto. Problem naie bodočnosti je le sala mladina, ki je ie smučena ia mora ekozj šport. Zato prveladujejo aa rodetvn mla Imskih organisarij, kot pravite, preeej plit r} tipi. Verjamem, da Js plast duhovnega (ivljenda selo tenka, a ne le pri nas. če upoštevamo literarno	smo lahko eadovoljnL
Tekma?
—	Da. Mla<fi tekmujejo. Med Številnimi skupinami Je nekaj omembe vrednih talentov.
Ts wim?
_ Tuwtm fe pesnik la рНяшв, da ga eenim visoko, vsporedso s največjimi, ki «daj И vi jo in s Staffom, ki molči ie K>leo. ?.akaj molči, ae
vem. Revija Skamander nam ie dela tri poete: Tuwima, Wiertyn *kega bi Iwasxkiewicsa. Boj v mladih povzdiguje Illakowicaowno In Boleslava Lese mana. Gasete Kwandryga, Meteor, Glos 11-terackl b druge, univerzitetne, zbirajo. Ne preätejeva Jih.
NsiteM ste ni pesnike.
—	Ia hočete ie pisatelje. Kaj naj vem оочгет o svojih kolegih? Vsi so lavrstal. Pet let
ИШ bil predsednik caiega stanovskega društva ia sadovoljen sem.
Zvesa Polskih pisateljev ima tudi IJadsko prosvetni pomes. Citsia v Taiem tiste «Ireblovke>.
—	Ne. Za pros»ete se ne asu imam. Zahtevam samo red v prosvetnem fondu. Nafte druitvo skrbi v prvi vrsti sa nmetnoet b umetnike, a to bres rasIikoTanje pe ideologijah.
predsednik Penklaba Je pisatelj P. Ooe-tel b njegove knjige prevajate aa l«je Je-sike. Ali J« te ergaoisiraae?
—	Da. № smo prevajanje dobro organi drali. Nočemo več importa br«« efcsporta. Goetela pa Itejem med najbollie vrstnike, poleg Nalkoweke, Hojnowskega in Wolo-■«zvnowskega ...
Kl Je
aapisal knjigo «Slowarkl»?
—	Da. To je najgloblji človek.
Ia vsi lahke sproti tipkajo gvoja dela?
—	Vsi. Zalofaiiätvs so gibčna b sdi se mi, da nafta knjiievna organizacija ae cbi ia. Ce bi imeli v«č, bi tudi več HskalL
Čestitam Vam. Toda kdo vodi prede«) m bravee? Nasprotne kritike, konkurenra?
—	Kritika je po mojem mnenju pregib ka щ naie breme. Ni si ustvarila zvene в publiko, poročevalci dnevnikov? Lorento-
b Milaezewski sta po^rfea. Kamen preskuinje je teater. Vidite, Breiter je do ber kritik, pa Miller, analitik Irsykowski in naSe učitelje kritikov vam omenim: Ko laekowskega. ki Je univ. profesor, Pomi-rowskeg». Witkiewicza. Po njegovih poskusih uspeha ne vidim.
Sami ne piiete oeea?
—	Ne Te skladovnice knjig frem, ker sodobna drufba to od nas пидао sah te v л Nihče se ve, koliko energüo porabimo. Kako in kam v takem
tempu.
Zdaj lahko počivate, po «črnih perutih»; aii pa ie piiete tretji svesek?
—	Ne. Bog obvaruj I «Tadeusau je ie v deCeli b s njim je cikel zaključen, če bi moral pisati Se en tak tvesek, se obesim — Napadov b tirad na prvi zveeek nisem niti prečitaL Čemu bi jih moral prav j tz? Tu glejte!
(Pisatelj jfe potegnil velik b globok mi de predal, v katerem во zbasani izre*ki časopisov.) Vse to sa «Lenoro». pošiljajo mi vse notice o mojem delu in vem, da do «mr ti ne preči tam. Nekoliko mi povedo prija H ji.
0 napadih AdoHs NowaesjrofeegB v «pe-losiji» , o obrambi Uwkewskega?
—	Poslednje sem И tal, ker mi J« poslal aa aai list. Na napade plačancev, da sem komuniel b podobno, ne odgovarjam. Opisal sem rudarski revir- Tam sem sam kopal poldrugo leto, posaam vse rov«, b sdaj •em jih drugič preživel. Zato ae ne branim. — Pripravljam za čitatelje fle drugič nekatera dela, ki so razprodana. Tako dragi natis «Tekem» (Zawodi), roman «Lok» in roj-ae epopei!«. ki Vam jih posebno priporočam, ker ste Slovenec. Izbrali ste «Združitev src»; dobro. Precedite. Prerod «Meeta moje matere» aa hrvaSčino ie Imam. Vidim, kako tam na Jugu izbirata.
A Vam se vsa dela enako draga?
—	Povem Vam. V Л. knjigah čutim 50 % uspelega artisna. A 50 %? Se živijo ali so mrtve rože? (pisatelj Je tu komaj čutno miial svoj glas b odgovoril sam sebi):
_ poginejo.
Med kajigo «Generala Bsrt» b rodbia-skimi spomini?
—	Da. 0, ich habe tote Kinder. Spominjam oe. Po «Barču» sem čutil straino b-mučenost Kritika me je bila. Sedel sem b sem pisal svoje aajlepče spomine, kakor Je piSal Vali Ivan Cankar. — čudno, res čudno, da ga pri nas ne poznamo. Lepa jo Vala zemlja.
Pqcrovor Je krenil. Zaprla na album. (Jrednik gosp Kaden • BaadrowsU je as-pravil oelo trro dragocenega časa, da Vam v Sloveniji predstavim umetnika. V njegovi delavnici sem kmalu razumel tudi njegovo razliko v soroduooti s CankarHn. Na Ka-denove ljudi b v Kadeuov svet padajo fer-ki s dveh strani, sros b btelekt, dve luči, mati b sin.	L Grahor.
Lart h to-
stoval kot Hamlet, letos oa le asatoofl kot hflot ▼ Stanovale«« ctodaHU*. Odziv ob-änstva te bH srednl. vendar so rsi asvxoä s Üvirn zanima n tem tlediM Rosotovi irrt Oost se le izbor no naučil Ceüd tekst. V b> Kovorlavi le bi! lasen fcna mnoro četa sa mol odi to iezika. čeprav mu narias nI vedno povsem točen b brezhiben. A to le neznatnega pomena: čas sani po sebi odobri take ovire. I«ral ie kneza Leva Nikolalevifia Mi-ikina. tega modernen Kriata ki s« fcr+ruie a ds sam ne rs. čerrrs Prav ta it naoaka b pomanjkljivost tetra romana. Dobrota ta ве dobiva popolne« izrast. Knez ШШв zapušča za sebol svetlo sled. ki takoi neas-ae. dočim le dobroti soieno da cori kot ve-Sea plamen. Miškin ie • svota dobrot» — čeprav brez osebne krivde — soravU v nesrečo dve ionski: Našito ГНИхтга b Arialo fvanovno. Celo Roeoflnu nI korist!!» b Ml-ikinova dobrota, zakai b ruski Krist k oro-več pasiven, не pa oživelak>č b мтћп-loč kakor Nazarenec. To I« torei slab« stran Dostojevskega. Z. Rttror. to le dobro domnei. tako da le v nekaterih prizori* — i bo* enotne konceocile — postal enoličen. BK pa le fin. zbran ootn pokore vse do konca. Tudi maska tm ie bila taborna vo-duSevlIena. mučenftk* b brezkrvna. To k bil simbol žrtve in žrtvovani*.
Kakor Izvemo, bo Zvonimlra Rotosa an-raiirak) Narodni divadlo r Praei.
_Božo LovrH.
Rusko slovstvo in umetnost v inozemstvu 1.1928.
Milan Skrbinšek
ta Corboccle v «
. Gostovanje Zvonhnirja * Rogoza v Pragi
Praga, začetkom februaria.
Po zasftnri Hudožsst/eeikov le Ml f. M. Drstoievskll »prelet г repertoar vsefe velikih evropskih Kledaillč. Doba ie iratak». preden so as zanada priznail. ds le avtor •Brata Karanuzovih« roien dramatik. Tudi Praea se le do novejSera üasa slabo zmenila za plsatelia-mučenca Cehom ie bolt tisralal avtor »Vojne in mira«. Ce ne Ы bilo I Bora. Id le prvi soravtl na oder strahotne t?rizore »Zločina te kazni«, bi se Narodni divadlo nalbrž Je danes obotavlialo. ati bi sposnalo češkeea buržuia z destrukdvnfmi. anarhističnimi, vendar oa dobokimi ideiami P M Do«tofev®ke*a all ne.
Karol Dostal odlični bralec b režiser Narodneea eledall^ča se le odločil za »Idiota«. Mislim da bi bil bol!« storil če bi si IzvaM za svoi eksoerimervt »Brate Кагата ssove«. Vzlic temu pa le Ы1 tudi b ooiz-kus vrlo zsrrtmfv. I«ra!ci so z vesellem eo-xdraviH sklet» srvolesra režiserla. da se posamezni prizori kar naiboli DoduSevlk). Posebno srečne roko le imel režiser s svetlobnimi efekti. Bili so trenutki ko smo se bali kakor deca v mraku Prizori v Roroži-rjoveim stanovanju so bili polni «rože. Toda grakJ — razen V. Vvdre M Hflbnerleve in C Kohouta — so bili preveč trdi wema!o orožni, namestu da bi s svolo priroteno slovansko mehkobo osvoHH riedalce. Preveč so irraH vsak га se. Niso se motril oprostiti osebnega in se potoniti v tati svet. preiti v tuia bitla- da bi se zeodil čudež in b: občutili corki dih umetnosti.
Naiizflni4i''ve4t ie bil v .Idiotu« Zvontnrlr
Ruska Bteratura v bocemstro se boriti s mnogimi ovirami, vzlic temu pa vse neprilike ae morejo zadržati nienega raxvo-is b razmaha. Veliko Število književnikov-emigrantov daje tej literaturi ne same ruski, ampak tudi svetovni pomen.
L. 1928. sta bik natisnjena aa roškem jeziku «Življenje Arsenjeva» Ivana Baojba, «Ana» Borisa Zajoeva, «Ključ» L Aldanova. Izšel je tudi roman MereCkorskegs «Mesija». I. Smeljov Je bdal dve knjigi aovel «Svetost racuma» b «Meri». Izmed najmlajftih naj posebej omenimo roman V. Širina «Kralj, dama, fant» ter pesniSke zbirke Marine Ovje-tajeve «Po Rueiji» b V. Ocupe «Srečanje».
Ia memoarne književnosti Js dale proilo leto «Afona» b peresa Zajoeva, «Sodobnike» p. Aldanova, «NaSo upravo» Vina vera, a D. S. Merefkovskij je priobčil v «Savremennih zapiskih» več poglavij svojega spisa e Napoleonu. Korsakov Je v knf.gs «Ujetnik» lepo opisal spomine na nemško ujetništvo, A. V. Amfiteatrov je bdal knjigo «Znanci mase», 0. Ivanov pa «Petrograjske rim«».
Velik del rnsldh pisateljev napoveduje aove spise, ki bodo kmata dovi-fteni. Posebno močna b izrazita literarna skupina se obira okoli pariiklh «Savremennih Zapiskov», ki so postali tudi založniSko podjetje po vsoro «Houvelle Rerue Franjalse».
Tudi oblikujoči umetniki ne mirujejo, sb-sti ker je njUhov gmotni položaj boljfld od položaj» pisateljev. V Bruslju Je priredil uspelo razstavo A. Jakovi jev, t Amsterdamu ln Haagu pa M. Dobužiaski. V Parizu eo nastavili Kalmakov, Lahors kij in Smarov. Doba-iinsld J« posebno aa glasu kot gledaiilld dekor« ter. Mmigo dobrih siik so ostvarlll kni umetniki, ki se zbirajo okoli skuptae «Umetniški svet». Najvažneičl dogodek v rasM likovni umetnosti v inozemstvo L 1928. Je bila ruska raastava v bruseljski «Palači umetnosti». V oddelku sodobne umetnosti je rseta-rilo 60 ruskih umetnikov. V Parizu se Je osnovalo drultvo «Ikona», ki oe beri s pro-tiSevanjem pravoslavnega cerkvenega slikarstva.	_
še to m ono o novih čeških
knjigah
Nafta Izvirna književna prodOfcc6)s J« во* pet prekosila prevajalsko. Dober znak. To pot se lahko uprav pobahamo a nekaterimi
novostmi.
Jifi MafAnek je bdal knfižJeo: «Gaičeriea
v rdečem labirintu», poneerečena humoristič-na sličica naftega malomeščanskega b vaSke-
Ea življenja. Več avtor menda ai hoteL Tu i tam te spominja Gogoljja. Povdarjam: spominja. Wolkerjeve «Pesmi v prod» so drobni sestavki izaa mladih let s vsemi prednostmi, ki Jih ima mladost: s vervo, ekzalta-cijo, rasočaranjem in obupom. A Se Victor Hugo nam ie povedal, da fe jok mladega dekleta (lahko rečemo tudi dečka) veeelej» nego starčev smeh, zaio nas solze mladih Wertherjev ne ganejo preveč. _ Frantiftek Taborsky nam je v knjigi «Rusava» očrtal s pesniškimi besedami Talaško vas. To je pokrajina, ki o nji pravijo: Tam Je konec kruha ta začetek kamenja. Opisano Je življenje v oudotoih kočah, ljudski običaji, пока, jezik in pesmi. To, česar ni povedal Taborakv z besedami, Je pristavil v Mubkib slikah nai mojster KaSpar, ilustrator Nemcove b Jlrž-ska. — Zdenek Ron je poetavil dejanje *ro-jepa romana «Preipih v pogorju» v majhno ?orsVr> vas sa časa svetovne vojne: opisuje.
Ljudska naobrazba v Ameriki*)
Američanom pomen'! beseda rc&erfa (edn-
cation) Šolsko vzgojo: SAmovzgoja Je skoro neznana Tudi odrasli ijudje se zatekajo v Me. kadarkoli Mm rre за to. d a si гагйтйо praktično aH kulturno naobraxbo Zaito so Zedinjeme države paradiž kore«-pondenčnih šd. (Le te poSiHajo naloge 'a raalaee po poŠti. L. 1925 Je bflo v Zedi-rtemih državah vpisanih v taks tole kak "Ji pet milijonov Hudi.)
Ce Ы povprečen Američan rad rellal za
Izobraženega človeka, rre v loto 'e se volle v toliko b toliko tečajev. Več ko ie tečajev, vočSa le lzt>brazä>a. Kakšni vse so t| kurzl. pričuje a. pr. dejstvo, da prireja aewyorSca univerza točade za ureditev !z-ložmfh oken VseuÖl'Me v Chicagu Ima ko-respondenčni oddelek, pr,- katerem lahko naročiš tečaj o rršfcl drami enako kot te-čal o kemičnem Dokončevanju miSd. Yal« unfverza ima šolo га dramske avtorje, siko-ral vsako vseučilišče tečaje za pisanje pe-srrf b kratki poveš«. Tudi obrt se lahko u*l v tečajih: tak tečaj pa «I sam zaokrožiš: so krajšii in daljši, kakor trna kdo čas ir priložnost Navadno traja tečad štiri mesece in pol. ponekod pa tud; mani: dva in
•) Po !mr Karta Геки v «Л Itevflkl praške wBe »Parlament«. Ob drog! priliki bomo probÖÜ b te ra-aprave Izredno zanimive podatke o ustrota Wtidskega. sred-ajega In vlsokera šolstva v Zed nlenüi dr-
žavah — vpogfled v razmere ki Ы lahko 4ale tadl našim šolskim reformatorjem kak nrigtjaj al impulz.	Ured.
pol meseca Vsak tečaj se zakUuč* s sklepno skušnjo: kdor dovrši Izvestno število tečajev, dobi lahko tudi diplomo tn kako thuiaturo. Posebno priljubljene so poletne sezile velikih vseučilišč. Marsfkak uradnk aii Ijudskošobkl učitelj prebile počitnice v kakšnem romantično ležečem mestu z univerzo in obskuje tri ali štiri počitniške tečaje. Cez nekaj let Ima že ceio kopico spričeval Ko iih Je zibral zadostno število, mu lih vseučilišče temeni а г diplomami Postane А В (bakalar umetnosti) ali B. S. (ba-kalat znanosti) ri' Ph B. (bakalar fHozo-flje) Kdor ima tlteS bakalar. velja v Ameriki za dobro kultiviranega čioveka. Število Imejiteljev takih nazivov )e ogromno: da dobiš tak naziv ie treba le nekai časa 'n vztrajnost Na vse zadmJe se trud »izplača«: r nekaterih ameriški! državah dobivate Ijndskošolskl uateffll višjo plačo, če so А. В ali В S Nekateri trzovc; ne sprejmejo v službo pomočnika czjrcrtna potn'ka. ki m bakalar. Cisto vseeno le. ati ima ba-kalarat k latinske proze al! tz asjrsk'h izkopi« . . .
AmerfSIra kultura !e osredotočena skoraj izkliučno na osnovne. srednl e tn untverz'-tetwe šole Ш) kulturen Američan pomeni: abstilvrati Izvestno števflo tečajev b Sha-kespearea. ht fizike. '« zoolagtte. Iz sock>-logij« Hd Ameriški dom Je kulturno pra-ге«, Američani ne čitaio dobrih knli* za Babavo b pouk temveč samo za Izobrazbo b le Pod nadzorstvom d'ipMmranoga učl-telja. Američani ne žele ničesar boH od kulture, vzlic temn sta kultura ta vsakdanje Ž:v1|enje dve nezdrufljlvl resničnosti. Ameriški časniki so razen dveh al' treh častnfi izjem orava orishrda omeleoosti ta površnosti. Ameriška gledališča so — izvzema dvm ali tri v Newyorko In Chicago. —
navadna posbvna p<»d)etja. ki nudijo zabavo rame biže b baže. NaibolJ loie farso b burleske (degradiramo revijo z golimi ženskimi nogami ta okrogl*mi dovtipi) Celo vseučiliških profesorjev n« moreš ved/no šteti med res kultivirane Hudi. Američani ne zahajajo k predavanjem, a če pride v t*8tl kral kako potujoče Hudsko vseučiHšče (Chatanaua). se že spodrtbl. da zahajaš dva ali tri tedne k večernim predavanjem In da dobiš! na koncu diplomo.
Američanom b ameriškim šolam le na čast. da se skušajo kar naVboH Izkopati iz teh težkffl razmer Ce kdo greši, greši le tedaj, ko skuša stlačiti ▼ okvir formalnih tečajev tiste kulturne eicmeirte, ki se ne dajo utesnit' v kurze. Ako pa hočemo pravilno doumeti ta oceniti detovanJe ameriških šol. 1й nas včasi preseneča, ne smemo Pozabiti, da slon! ves ameriSki vzgojn"' sistem na načelu demokratizaclle vzgoje. To načelo Izvira naravnost ameriške narodne filozofije, v kateri Ima pojem ena-kost'i ta izpopoünjtvosti vseh državljanov največlo vJosjo. 2e od samih zadetkov ameriške republike Je M vbot državnikov b füoezofov tako «wrSirienle Izobrasrbe. da Ы lahko vsak državljan dosege! vrhunec človeškega znanja. Ljudsko loto imajo zdaj že vsi. Srednjo šolo bodo kmalu hneJi vsi. o čemer Pričuje v>oko število absolventov osnovnih šd. И prestopalo v štiriletno srednlo šolo. Koleggi so v teku zadnllh .Ю. let slbo zrasli po števflu dijakov V vsaki teh Sol vlada raček), da se vrsta ta obseg učnih predmetov ravnaj oo sposobnostih 'n bteligenci povprečnega dijaka. Te sposobnosti niso visoke: rbov tega puiiiCTri zgor-nle načelo silno zmanjševanje zahtev . k! lih Ima šola do dijaka.
Ideafl demokrat?Izadie iobtva. ki se Je
apliciraj na ves vzigojni sistem. Ы oo nas vzbujal ostro obsodbo Američan! pa so dobro doumel, da le ta ideal logična po-siedica poštene demokracije: vlada ljudstva za Mudstvo zahteva, da bod narod vsaj malo izobražen. Ce ne se hoče! ak-tvno udejsrvovati v narodovem političnem življenju, moraš razumeti kaj več kot so štiri osnovne vrste računstva al! pravila o trdem in mehkem k. Ta resničnost ie bila merodajna pr! Izgraditvi ameriöce-ga šolstva.
1«МММ«	Щ
Bodočnost gledališča, koncertov in predavanj
Ogromen finančni polom snane berlinske prodajalne gledaliških vstopnic «Ruhden b Seherer» je sprožil v nemškem tisku debate o sedanji krizi oderske umetnosti. Dasi Nemčija po Številu gledali«? nadkriljuje vsako drugo evropsko državo, kar znači, da Je zanimanje za gledališče ogromno, so vendar vsi teatri pasivni. Samo v Berlinu imajo dve državni operi !n dve državni drami letno reč kakor 2 milijona mark primanjkljaje- V posameznih deželah olajšujeta inten-dantom položaj stalni abonenti, dočim Je v Berlinu preveč izkuinjav, da bi se dal človek v naprej vezati na katerekoli predstave Zdaj ponesrečena «Ruhden In Seberer» str nekoč obogatela tako, da sta daiata k vsaki kupljeni vstopnici eno rastonjsko. Slednji? pa Je tvrdki zmanlkalo tal predvsem zaradi hude konkurence nove «Dmfbe priiateljev radija». Le-ta šteje 500.000 članov. Ima krasne programe in vsak njen naročnik Je obvezan vsaj enkrat na mesec obiskati gleda-лКе. Tako proda drulba letno
Џ ro*» bpromtajak mentaUteto teh HndL — Eva Juranova karakterudra v ImSi-gi «Popotniki s večnih cest» angleftke b fraaeoake pisatelje aovejdega časa. Zelo sa-almive študije.
Dr. Josef Jiriaek Je objavil daljfto studijo «Rusije b ml». Obsega dobo od začetka 19. stoletja do L 1867- Odtod do svetovne vojno bo obravnaval v drugem delu Jir&sek dokazuje, da že stari Nestor omenja Čehe, pa tudi v poznejših dobah so bili stiki med Cehi b Rud dokaj živahni — tako v diplomatskem kot v kulturnem pogledu. Nah voditelji «o vedno opirali poglede k Rusom Naivno, kajpada. Dobroveky je takisto romal v Rusijo; nano Je, koliko slovanskih rodoljubov je obiskalo moskovsko razstava
Slovanska vprašanja obravnava tudi dr. Frank Wolman v obsežni knjigi «pisemnost Slovanov». To Je literarna zgodovina slovanskih slovstev. Lani Je objavil tako zgodovino prof. Machet, a s drugega vidika. Zal, da ata blb samo ie dva svezka.
Dr. Edvard Genei je bdal aadnj! de! **>
ei spominov «Svetovna volna». Ta zlasti do-zuje, kako smofai so očitki, češ, da je držal dvoje želez v ognju Knjiga obsega veliko dokumentov.
Ianed prevodnega slovstva aaj omenim: popolno bata Lafontalnovih basni v prevoda Bonuslava Reyneka, Swiftova «Gulllverjeva popotovanja». Harolove «Klasike erotike», zbirko sovjetske - ruskih satir in zbadljivk v prevodu Melnikovs PapouSkoro, Vaneče-кого antologijo ameriške poecije ter prevode spisov modernega ruskega pisatelja K. Fedl-oa.	_Steaislav Zima.
Repertoarji
Repertoar Narodnega gledališča ▼ Ljubljani
ЫГВЫАЧ&К A DRAMA fNonnalea ssčetek ob 29. uri, izpremec*^« oanačeoe.)
NoMla. t«.: ob M Utooüceou Ытж. — Ob
M Votaow ferro. Ponedeljek Ii.: Zivi Birtroe. D. Torek 12. oh 21.: Utopljenca. Ljudska predstava ре гай. cecafc. bres, Srede 18.: saprio. četrtek
Petek 16.: »prt«.
Sobota 16. ob IS.: Lepa Vida. DiJaJka predstava po sciž. cenah. Izven.
LJUBLJANSKA OpERA (Normalen začetek ob 30. ari izpremembe oanačene.)
NedelMu 10. ob 15.; «Boceedo», opereta. Ljudska predstava po nxifc-nth cenah, bvec.
Ponedeljek 11.: aprto.
Torek 12. ob 16.: Grofica Marica. Ljudska
predstava sil oesah- Izven. Sreda iS.: Carmen. Gostuje g Iličič. Isrofc četrtek 14: Ljubezen treh kraljev. A. Petek 15.: Beg b seraja, premijera. Pr» aderaki abonma,
МДК!Ы<К*КП GLRDAUAČff. №sdeys, 16. ob 15.: «Na oesaričico povelfe«. Kuponi. — Ob 20.: «LumpaciU — tamd» Kuponi Znižane cene.
U IJabl|sBskega gledaltSb. V nedelj« 10. L bl nastopijo v Neotrovjevi hurid »Utopljenca« (začetek ob {&. ari) g. Levar, ki poje romanco, gdč. Rakarjeva b ga. M<ed-rodova s zaljubljenimi peemimi, g Kralj i kupleti, dalje g. Cesar
b drogi. —- Ob 26; ari se bo dajab v drami komedija »Volpone« s damami Ntblocko ta daričevo ter gg. Levar, Roga«, Lipah. Skrbinäek. Kralj, Ce-ser, Gregorfa, Plut Jerman, Saacin. Kan-kier b Pahor. Večerna predstava po miža-aih cenab. — V operi ob 15. uri opereta »Boccaccio« (reüra g. Povhe, dirigira g. Bata tka.
Nova premtfera v Qahljanski eperL V petek, «be 15. t m. bo premijera Mozartov« oper« »Beg b Seraia«.
Gost» vanje Ljebiie IHčfča. Nekdanji član ljubljanskega gledaliMa, beograjskega b praikih gledaliiC g. Ljubila ШЗД bo nastopil v sredo, dne it t bl v vlogi скял Joeea ? »Carmen«, naslednje dni os v »Te sei« b »Manon«. G. Iličič ie bil pravkar povabljen za gostovanja v ргабкет »Narodnem divadlu«, kjer bo nastopil v »Prodani nevesti«, »Manonu«, »Aidi« b »Faustu«.
»Prisega e pelaečl« je naslov igri v Mirih dedanjih, ki jo je spisala Marica K o m a-BO v a b naložil »Rodoljub«. Igra se je Se aa mnogih ljudskih odrih upeljala kot dobra ljudska dnuna, polna domačega iuha. Ljudskim odrom bo ta biaja dobrodošla. __ Posameanl bvod stane Db &
Slavni kbvlrski virtsos irnr Rnbla-steia kosscertira v Ljubljani v soboto, dne 16. t bl v Unionski dvorani. Natančnejši sporde javimo v torek.
149-letnica rojstva očeta stenografije Gabelsbergerja poteče dre 10. t m.
Gostovanje Ivo Setinsk* v sagrebiki dra-asi. V drami «Kiupa na mesečini» je minule dni gostovala sa angažman bivša članica slovenskih gledaliič ga Iva Setinska.
lijona vstopnic. Na začetku sezone ekieno pqpidbo z gledal»», ki jim zagotovi vnaprej določeno Stevito obiskovalcev ta vsako predstavo, teko da dobi za člane polovični ali Se večji popust. Zanimivo je, da prihaja večina radioprijateljev b predmestij in bližnje okolic« Le • ti imajo bolj klasičm okus in zahtevajo primernih Iger. Marsikatero gleda-liičs bl le »davnaj propadlo bres te pomoči «prijateljev radia». Dober migljaj tudi za naie razmere 1
Dočim sta radio ta gledališče dobra sovernika, ki podpirata drug drugega, ima teater boj aa Bvljenje ln smrt s kinematografi! Znani monakovski glasbeni «rodovi-nar prot. Walterhaueen, ki je pred kratkim predaval o gledališki krizi, misli, da se bo-sta drama b opera vendarle izmotali b dejansko obstoječe krtae. Radio Siri smisel za umetnost kakor nihče poprej. Slabo bodočnost napoveduje Walterhaujen koncertom, ki Jih bo radio docela terinil. V Berlinu zasluti sedaj znan pbanist po večletnem nastopu вето kakih 20 mark na večer! Najtežja prede pianistom. V prvi polovici januarja je koncerilralo v prestolici Nemčije 14 umetnikov svetovnega slovesa. To pomeni, ia ima mlad začetnik prav toliko izgledov na uspeh, kakor na gbvni dobiček pri razredni loteri-Џ . . . Seveda bodo ljudje vedno radi prihajali poslušat Salsapina. Hubermana in druge, toda povprečni koncert srednje kakovosti bo že v doglednem času taumrL Ra iio se vedno izboljšuje in kmalu ne bo nihče Sel ooelušat petja ali godbe, če ni ree kaj izrednega. Tudi predavateljem bo kmalu jdarils dvanajsta ura, če niso prav prominentne osebnosti. Koncerte ta predavanja bodo
ljudje raje poslušali
doma s Čajem na mizi
b cigareto v ustih.
Princeska Zlatolaska
Bolezen tudi princeskam ne prizana-H In tako se ie nekoč zgodilo, da je princeska Zlatolaska legla; zdravnik ie zahteval, naj ii osrtnžejo lase Prav rva kratko, kakor dečku. Njene tn strežn -ce so stokale in jokale, ko so л z dol-gkni škarjami rezale lepe zlate lase, Ш tudi princeska Zlatolaska ie milo za-ibtela, ko se Je pogledala v ogledalo. •Joj. prejoj,« ie stokala,« kakšna sem. Vsi se mi boio smejali!«
»Ne. visočanstvo,« je Ogovorila Urška, najstarejša strežnica, »nihče izmed vaših podanikov se ne bo smejal.«
Ko pa je princeska Zlatolaska za-gpala. so strežnice skovale skrivnosten načrt Ponoči so odklenile skrinjico iz slonove kosti, v kateri so bih spravljeni odrezani zlati lasje, in jih odnesle v svoio sobo; ves teden so skrivaj delale ln mnogo posla so imele.
V tem času je princeska Zlatolaska ozdravela; vstala je in sedla v bližino odprtega okna. Prav do okna se ni upala, zakaj bala se je, da je ne bi kdo videl in zasmehoval.
»Joj, kaj na storim,« Je plakaje tožila, »moj rojstni dan se bliža in ne bom mogla nikogar povabiti, ker nimam las.«
Spet se je pogledala v zrcalo, a Usti «nah je prihitela Urška in za njo ostali dve strežnici, ki sita nosili nekaj skritega pod veliko belo rjuho.
»Nikar ne plakajte, visočanstvo!« Je vzkliknila Urška. »Goste lahko pohabite. zakaj iznašle smo nekaj, da ne bo nihče slutil, kako je z vašimi lasmi!«
»Oh, samo še teden dni je do mojega roj Sitnega dne in v tem času mi ne zrastejo lasje, a čepice nočem nositi. Nočem! Nočem!«
»Nikarite se ne razburjajte, visočanstvo!« je prijazno dejala Urška. »Saj vam ne bo treba nositi čepice in vendar bo videti, kakor da imate še vedno dolge lase. Poglejte, kaj smo napravile za vas!« Tako govoreč je dvignila belo nuho ter pokazala prelepo lasuljo. ki so Jo bile strežnice naredile iz princeskinih odstriženih las.
Princeska Zlatolaska je od samega veselja poskočila in päosnila z ročicami in ni se mogla dovolj presrčno zahvaliti dobrim strežnicam. A vendar Jo Je bilo v srcu srtrah: Kaj bo, če njene prijateljice in prijatelji opazijo, da nosi lasuljo! Pomislite, kako sramota bi bila to!
Naposled Je vendar napočil težko pričakovani rojstni dan princeske Zlatolaske. Zjutraj so ji oblekle strežnice prelepo obäekco iz mehke svile in Ji položile zlato kronico na lasuljo. S težkim srcem se je odpravila, da pozdra-
Najin prvi lov na tigre
(Nadaljevanje.)
Vodja domačih lovcev Je naposled prišel »Vse je pripravljeno, sahiü.« Slonica Moti je že stala zunaj ter krotko mahljala z uhlji, poslušaje gonjača, ki je šepetal svojemu »biseru« brezkončne litanije milovalnih besed.
G. Baigree, ki ga Je še hudo bolela noga, ni mogel nikamor. Strašno je Ы1 nejevoljen. Toda njegova nesreča je bila Vinova in moja sreča, zakaj povabili so naju, naj zavzameva njegovo mesto v »havdi«.
Rekel sem že. da Je ležala tmfcovtaa m robu džungle. Strahovit smrad nam Je povedal, da se bližamo cilju, zakaj bivofl je bil že tri dni mrtev. Kake pol ure pred zahodom solnca smo dospeli na lice mesta in zlezli po vrsti na tla.
»Mahavtu« smo naročili, naj nas počaka s slonico kar tam. »Toda,« je rekel g. Radcliffe, »kadar boš öul streljanje. prižgi plamenico in poženi Moti naprej, da nas vzameš z jmahana' (lov-sk ga odra). Razumeš?«
-Kakopak, prijatelji siromakov.«
Krenili smo peš v džunglo in prišli po kakih pet sto korakih na nekakšno jaso. Tu je ležala mrhovina. Ubogi bivol je bil že na pol požrt.
»Fej!« je dejal Vincent in si podržal fepno rutico pred nos.
Tedajci pa naju je osupil Jezen vzklik f. Radcliffa in tudi stric Sam je vzroji: »Kaj vraga pa Je to?«
vi goste, ld »o ie Čakali v velild srebrni dvorani. In glej, nihče izmed povabljenih princesk in princev ni opazil, da nosi Slatolaska lasuljo. Oh, kako je bila srečna; že zdaj se je veselila svojega prihodnjega rojstnega dne, zakaj dolflej ji bodo že spet zrasli dolgi zlati lasje. _
Kako je Lajež ozdravil mucko
Pri Mucovlh je žalost sama. Tolaži hčerko Muc&mama: «Nikari, hčerka, srček zlati, Ječati, bridko vzdihovati!»
Zbolela Mucka je nesrečna, opekla jo je kaša mlečna, (Ni dobro, deca, preveč hlastno goltati vroče ali mastno!)
Pa stopi mamka do soseda,
da pride, hčerkico pogleda. Stric Lajež — sosed — pride, pravi: «Ho, Mucka, hitro bomo zdravi!»
Lepo jo dvignil je v naročje, pobožal Mucko prav otročje, vse bolečine ji opihal in v sladek spanec jo zanjihal.
Alojzij Boh:
Hudobni čarovnik
Hudoben čarovnik je nekoč uropal dvoje otrok, dečka in deklico, s katerima je bival v samotni duplini Ca-rovniških izrekov se je vadil iz neke knjige, katera je bi'a njegov največji zaklad. Stari čarovnik je često odšel iz dupline, toda le za malo časa ter pustil otroka sama, Čarovniško knjigo pa je skrbno skril. Toda deček je kmalu zapazil, kje skriva čarovnik svojo knjigo, ter se naučil iz nje mnogo čarov-nišikih izrekov. Otroka bi mu bila rada pobegnila domov, toda ker je čarovnik le za malo časa odhajal iz dupline, mu nista mogla uiti.
Nekega dne. ko je čarovnik za dalj časa odšel z doma. sta deček in deklica zbežala ter hitela Čez drn in strn proti domu. Bežala sta že vse dopol-
dne. Opoldne je čarovnik prišel domov (er opazil, da sta mu otroka ušla. Pogledal ie brž v čarovniško knjigo, ki mu je povedala, kam sta mu otroka ušla in kmalu jima je bil za petami. Sestrica je bila vsa v strahu ter je zaklicala; »Bratec, bratec! Zdaj sva izgubljena; hudobni čarovnik je že čisto blizu!«
Tedaj pa Je deček porabil svojo čarovniško znanost katere se je bil naučil iz knjige. Bratec se Je hitro spremenil v ribnik, sestrica pa v ribico. Takoj nato pride čarovnik do ribnika. Hitro se vrne domov po mrežo, da bi z njo ujel ribico. Toda kakor hitro je čarovnik odšel k duplini, sta se spet spremenila v bratca in sestrico. Ko Je hudobni čarovnik prišel z mrežo nazaj, ni bilo več ribnika in ribice ter Je bil še bolj jezen kot prej.
Proti večeru ju je zopet dohitel. Bratec je izrekel neki nov čarovniški rek ter se spremenil v mlatišče. na katerem mlatijo žito, sestrico pa v pšemčno zrno. ki Je ležalo na njem Čarovnik Je kmalu prišel do mlatišča ter videl, da je zopet prevarjen. Toda sedaj ni tekel domov, ampak se je spremenil v črnega petelina, ki je hotel pozobati pše-nično zrno: toda deček je brž izrekel nov rek ter se spremeni! v lisjaka, ki ie hitro zagrabil petelina za vrat preden Je mogel pozobati pšenično zrno. ter mu odgriznil glavo. Takšen je konec čarovnika in povesti.
M. v. Ebner'Eschenbach: •
Ščinkavec
«Luks, Luksl Sčm, takoj sčm! Ti gr» da, grozna, zoprna žival!» Mukoma je iskal* v spominu бе hujše besede, da bi jo rekla psu, preden je mogla pri« hiteti sama do njega in mu dejanski pokazati svoje zaničevanie.
Pes je bil velik, bel, kratkodlak ov» čar. Pol glave, gobček in pol levega ušesa je bilo vranje črno, kar ga je de« lalo nekako izzivajočega, in pogledati te je znal s takim zaničevanjem, kakor noben drugi pes na svetu. Bežno je pogledal vitko osebico s plavimi, de« ško ostriženimi lasmi, ki je hitela pro« ti njemu, ter takoj spet posvetil vso svojo pozornost nečemu drobnemu, ži« vemu, ki je trepetalo v travi. Povohal je tisto in s šapo zamahnil po njem.
«Marrrš!» Ta «r» jc zvenel kakor ce» Ia dolga vrsta «r», skoro kakor daljno» grmenje. Obenem je dobil Luks silen udarec s pestjo, tako silen, kakor ga le more dati osemletno, bolj šibko kot krepko dekletce. Pijo je bolj zabolelo kot njega. S solznimi očmi in rdeča ko rak je Pija klečala v travi in držala v rokah tisto malo, živo stvarco, božala jo je, jo varno stisnila k licu, jo obža» lovala.
Ljubo, ubogo, majceno! Sirotek! Mlad ščinkavček. Prezgodaj si je upal iz gnezda na starem topolu, najstarej« šem drevesu na vrtu, kjer je gnezdilo toliko ptic. Njegov vrh je segal skoro tako visoko kakor grajski stolp, nje» gove veje in vejice so bile kakor šuma
Kako bo našel izgubljeni, upehani ptiček pot domov? Zdelo se Je, da se živalca zaveda svoje nesreče, zdaj pa zdaj je obupno čivknila in mežikala v smrtnem strahu s črnimi, svetlikajoči» mi se očmi. Telesce je trepetalo, srce močno utripalo. Gotovo je bil ptiček težko ranjen Luks ga ie morda ugriz» nil in mu zmečkal prsa. se je bala Pi» ja. In sedaj je bila ta podla žival še tako predrzna, da je zaupno položila smrček na njeno ramo, potem ko si je bila prav isti smrček večkrat zapore» doma obliznila. Njegove oči so prosile: «rDai mi to stvar nazaj! Jaz sem Jo na«
Obrnila sva poglede za njunimi očmi; upirale so se v oder. ki je bil zgrajen mak) manj ko tri sežnje od mrtvega bivola. Ta oder je bil naš »mahan«, za silo skrit med bambovimi trstikami in košatimi vejami bližnjih dreves.
»Kaj pomeni to?« je kriknil g. Radcliffe.
»Sahib?« je vpraša! vodja domačinov in se globoko priklonil.
»Rekel sem ti: napravite ga dvanajst čevljev visokega, da ,bagh' (tiger) ne bo mogel do njega. Ta pa ima komaj sedem čevljev!«
Stric Sam je že mahnil, da bi udaril neposlušnega Inda za uho.
»In kaj bi nam to pomagalo?« Je bev-snil g. Radcliffe.
«Pomirilo bi nas,» odvrne stale Sam.
»Vas bi bilo res treba pomiriti, kakor vidim.« mu je zabrusil g. Radcliffe. »Osel!« Je dodal, obrnivši se k domačimi. »A mrak prihaja naglo. Glejmo, da se sprijaznimo s stvarmi, kakršne so Toda naše gnezdo je dokaj opasno. Nu. dečka,« se je s suhim nasmeškom obrnil k nama dvema, »ali bi se morda rajša vrnila k slonu? Baš toliko, da še utegneta.«
»Gospod!« Je ogorčeno vzkliknil Vincent.
»Bog ne daj!« sem se pridružil tudi jaz.
»Glejte ga. glejte, mojega nečaka!« se je zasmejal stric.
»Če ie tako. pa brzo gor.« je reke! g. Radcliffe in se sam prvi vzpel na oder.
kjer so bili pripravljeni preprosti sedeži za nas vse. Vincentu so se svetile oči. Ko sem se z nogami dotaknil njegovih nog, sem začutil da mu drhte kolena. Štirinajst let je bil živel zaradi tega edinega dne!
Ogledala sva svoji puški, toda stric Sam je šepnil: »Mirujta! Držita kazalec na petelinu in upirajta oči v mrhovino.« Prav tisti mah pa nas je krdelo opic zagledalo v svojem kraljestvu in jelo kazati svojo nejevoljo s tem, da so se nam jele približevati, skakaje z drevesa na drevo, ter kričati na vse pretege.
V neznansko ogorčenje velikega ta grdega opičjega starca sem jim baš vrnil poklon, ko je preplavilo kričavo jato oddaljeno rjovenje, ki se mu je takoj odzvalo rjovenje z druge strani.
Rjovenje se je bližalo in bližailo ln mrak je postajal čedalje gositejši. Nehote me ie obšla želja, da bi bi! »mahan« res dvanajst čevljev visok.
Naposled sta bila tigra samo še kakih osem ali devet sežnjev od plena. Videti Ju nismo mogli: le njuno rjovenje smo slišali, ki nam je pretresalo mozeg in kosti. In da bi bil hrup še ne-znosnejši. so se vrnile tudi opice ter jaskale in jezikale kakor peklenščki.
»Kako se počutiš?« sem šepnil Vincentu.
»Sijajno!« je odvrnil moj pogumni tovariš. »Za sto funtov ne bi hotel zamuditi te prigode. A zdaj drži jezik za zobmi. Pozor!«
šel moj« Je. Poigral Ы к 1 njo. Tako prijetno x»škriplje, če jo potipljem s šapo.»
«Marrš!» Je «grmela Pija. Vstala Je in dala Luksu tak sunek, da si je sko» ro spahnila nogo. Luks pa se je le po» milovalno nasmehnil. Tekla je v kuhi» njo, prosila mleka in belega kruha in poskušala pitati ščinkavca. To umet» nost je dobro znala. Tri vrabčke, ki so padlj iz gnezda, je bila prošlo poletje zredila in dva izmed njih sta bila ie mlajša od tega ščinkavca. Seveda so to bili vrabci, trdoživi navadni vrabci.
ščinkavec ni maral hrane, ki mu jo je ponujala deklica. In ko mu je z nežno silo odprla kljunček in mu vlila vanj kapljico mleka, ga ni niti použil.
Velika, debela kuharica, z obrazom kot luna, z vodeno»modrhni, hrepene» čimi očmi je sočutno gledala, kako se je Pija trudila.
«Zastonj mučite ubogo Hvalico,» je dejala mirno in prijazno. «Meni jo dajte, da jo ubijem!»
«Kaj, ubili bi jo?» Pija Je dvignila glavo, se vzravnala in se zgrozila. «Vas bodo ubili okrutnica!»
Morilka neštetih golobov, piščancev, pegatk in puranov je z mimo samoza. vestjo skomignila z rameni: «Nisem okrutnal Jaz že ne bi mogla gledati, kako trpi uboga živalca, ki ji ni več pomoči A da bi se z njo še igrala!»
Pija se je zgrozila. Planila je iz ku« hinje na prosto, proč od stTašne žen. ske. ki ji je ubijanje poklic, ki govo» ri tako strašne stvari in ima morda ce» lo prav...
Da se ж njo Igra! Ce Ы bilo to res. Je še ničvrednejša od Luksa, ki nima pameti in muči žival, ne da bi se tega zavedal. A ljudje imajo pamet in srce. Kaj se je bilo zadnjič zgodilo, ko Je prišel živinozdravnik k staremu lov. skemu psu Floku in rekel da je ne» ozdravljivo bolan? Tedaj je dejala ba. bica očetu: «Reši ga trpljenja! Naj umre kot dober lovski pes!» In očka. srčno dobri očka, je vzel puško in ustrelil starega Floka. In Flok je bil očetov najljubši pes.
«Ti si moj ljubček!» je sašepetala ščinkavčku. «In jaz te odrešim vseh muk. Najlepšo smrt vem zate, naj!ep> šo smrt za ptička, še zadnji trenutek boš mislil, da letiš po zraku. In že bo vse končano. Pri ptičku je potem vse končano.»
Stekla je čez dvorišče, po hodniku in stopnicah, ki so vodile v izbo stolp» nega čuvaja. Saj ni bil pravi čuvaj, le imenovali so ga tako, a bil je star upo» kojen sluga. Nič drugega ni delal, le tobak je njuhal in dremal. Stolp Je smatral za svojo posest, in ker sam n* nikoli več zlezel do vrha, je moral spremljati obiskovalce njegov črni ma. ček. Vrata čuvajeve izbe so bila pri» prta. Pija je gredo č pogledala skozi špranjo. Starček je spal v svojem na» sianjaču, maček je sedel ob njem na mizi in prežal. Ko je zagledal obisk. Je skočil na tla. Zmuznil se je skozi špra« njo. kakor baržunasta kača in se spla» zil za Pijo, neslišno, na prožnih šapah Dohitel jo je, se priliznjeno stisnil k njej in jo motreče gledal s svojimi ve. likimi okroglimi očmi. Ali je stutil ptič» ka v njeni roki?
Na stopnišču je ležala ra prst de« bela plast prahu in vladal je skrivno» sten mrak. Redka okna so bila le ped široka in preprežena z zaprašenimi paj. čevmami. Včasih Je nekaj smuknilo iz kota — gotovo podgana. Maček je pla» nil za njo. kratek oster boj rezek žvižg strahu in smrtne groze. In že je bil maček zopet tik za petami in njegove zlatorumene, svetle oči so strmele v Pijo in govorile: «To še ni pravi plen. Tega bi mi ti rada izmaknila. Le po»
čakaj, namera al g« sam. Močan sem
in kremplje imam.» Deklici je postaja* lo tesno, hitela je na vso moč po stop« nicah navzgor. Danes jih ni hotelo biti konec; bile so strašno strme, in člove» ku se je zvrtilo pri tej večni hoji na» okrog.
Ze nekaj časa ni ščinkavec več ka» zal življenja Nenadoma pa se Je pre» maknil, našopiril peresca, nožice so za. trepetale Končano... ščinkavec Je bil morda pogmiL Pija je nosila v rokah mrtvo trupelce Strašno, strašno, smrt je nekaj strašnega! In ji je tako blizu, dotika se je...! Groza jo je stresla in pošepetala Je ptičku: «Ne umri, ne umri v moji roki!» Stisnila ga je k svo» jemu licu, nežno dihala vanj — in vzkliknila Maček ji je bil skočil sko» ro v obraz, jezno je pihal in godrnjaL V otroku je vstala bojazljivost, zami» kalo ga je: «Daj mi ptička. Saj Je mr» tev... A morda vendar ni še popol» noma mrtev in se boji in bi čutil če bi ga maček raztrgal Ne, ne! Saj imam vendar srce in pamet.» — «Proč. proč, mačkon!» je vzkliknila, vesela, aa je našla zanj tako žaljivo ime. Pogumno ie hitela naprej.
Naposled je dospela do vratee. Id vodijo na ploščad Skozi stara, razpo* kana vrata je prodiralo solnce kakor zlati trakovi Pija je odpahnila duri in stopila na ploščad. Maček ji je bil vztrajno za petami. Nič več se ga d bala še enkrat je poljubila ptička.
«Sedaj te odrešim, kmalu ne boš več trpel Padal boš, padal kakor v sanjah ti bo.»
Sklonila se Je čez ograjo in pogleda« ta navzdol. Sami vrhovi dreves, a naj« višji — vrh starega topola, ki se je zdel tako blizu, da bi ga lahko doseg« la. In pra v vrhu, v najmanjših veji* cah, je begalo sem m tja, jokalo in kli» calo; kakor je bilo majhno bitje, ki je jokalo, tako je bila velika in obupna bolečina, ki je zvenela iz klicev Ab si ti ščinkavčeva mati? Si ti, ubožica? Se boš videla svoje dete, a mrtvo. Pija je stegnila roko — v trenutku je bil ma* ček tik nje na kameniti ograji.
«Ti ga že ne dobiš, ti ne!» je zakli« cala deklica, zamežala in odprla roko. Ptiček je zdrknil iz roke in je padal —. le kratek hip. Potem — ljubi Bog —• saj ni mrtev, saj je živel! Njegova kri» la so se razprostrla, iz njegovega grla je prišlo tiho, na pol plaho, na pol sreč» no Čivkanje; letel je, malo nerodno in omamljeno, a zletel le v topolov vrh in od ondod je zvenel radosten, sre» čen klic. Vmes pa važno, skrbno, vpra« šujoče čivkanje: «Kako ti je? Si zdrav? Ti nič ne manjka?»
«Ne sedaj mu nič ne manjka!» Pija se je na glas zasmejala Smejala se je mačku v okrogli, ploščati, kisli obraz. «Kar skoči za njim! Vzemi si ga. stari, neumni mačekl Varen Je pred tabo, pred vsemi svojimi sovražniki saj je pri mamici.»
Nenadoma Je utihnila, se zagledala v daljavo in ponovila: «Pri mamici!»
Kako je pri mamici, že dolgo ni vet vedela... Saj je bila takrat še tako majhna... a lepo mora biti za ptička in za otroka.
Kdo sliši brez uiea, gor ari brej ust in ra« vee jezike?	(odmev)
Kadar hnam vodo, pijem vteo, kad« nt»
mam vode, pijem vodo.	(mlinar)
Mojih roditeljev ein, a ae moj brat, ne sestra Kdo ie to?	(ja* «am)
Kdo nikoli ne skoči drug drugemu v la» se?	(pleici)
Zakaj ne pridejo slabi pesniki ▼ nebesa?
(Ker le dobra deda tjakaj vodijo) Gre ves dan in vso noč, pa je vedno na istem mestu.	(ura)
Bilo je skoro že tema, a vendar smo še razločili očrte mrhovine. Vseh pet dvojic naših oči se je upiralo v ta ostudni predmet In zdajci Je rjovenje prestalo. Tudi opice so nehale razgrajati. Slišali smo jih. kako so bežale na vse strani. Smrtna tišina je zavladala okoli nas. Toliko da smo se upaU sop-sti.
Joj. kako ml je razbijalo srce. Kaj sta neki delala gospodarja džungle? Videli ju nismo. Ali sta videla onadva nas? Nas, na tem šibkem odru, niti ne štiri sežnje odtal! In Vin ne bi bi! hotel zamuditi tega za sto funtov? Oh, da bi bil vsaj jaz srečnejši od njega! In temnilo se Je, temnilo se je neprestano . . .
Toliko sem vedel, da tigri ne znajo plezati. A kdo zna. kako visoko skoči taka ogromna zver? Štiri sežnje od ta! — samo štiri sežnje! Ali je tudi Vir.o-vo srce tako razbijalo kakor moie? Zakaj nista dali živali nikakega glasu več od sebe? Baš to molčanje je bilo najstrašnejše.
Tedajci pa se Je dotaknila mojih prs Indova roka: Iztegnil jo je mimo mene. da bi potipal g. Radcliffa za komolec. Njegova usta so bila na stežai odprta in čudno čudno ie zavijal oči Njegove vešče zrenice so videle nekaj, česar ni сира zil nihče izmed nas.
G. Radcliffe ie v svojem prizadevanju. da bi prodrl temo. nehote odlomil suho vejico. Se tisti mah sta se dvignili iznad kraja, kjer Je ležal mrtvi bivol dve glavi lo iz vsake se je za-
svetila dvojica ognjenih krogeL Bili smo opaženi!
Strašen trenutek! Slišal sem Vincen-ta. kako je globoko zasopel, in mrzla zona se mi je ulila po hrbtu.
»Tresk! Tresk!«
Stric Sam in g. RadcJiffe sta ustrelila oba hkratu in lahko mi verjamete, da midva z Vincentom nisva ostala daleč za njima. Vsi štirje smo merili v tiste ognjene krogle. Strelom je odgovorilo strahovito rjovenje in nekaj temnega ie poskočilo od tal. Eden je bil zadet. A kaj je bilo z drugim? Dim naših strelov, ki je še visel okoli nas, nam ie zapiral razgled.
»Dajte ga!« Je komandiral g. Rad-cäiffe in »Tresk! Tresk!« so se spet oglasile naše puške. V rjovenju se je razločno slišala muka ranjenega tigra.
»Ubiti ga moramo in preplašiti njegovega tovariša, če Je blizu. S treil ja j ta, mlada človeka!«
Ni nama bilo treba prigovarjati. Tresk! Tresk! A v tem je rjovenje mahoma prestalo. Ali ie bil tiger mrtev? Spet nas je obdala tišina
Nato sme začuli slom со kako Je lomastila po džungli. »Mahavt» je izpolnjeval naročilo t Radcliffa. Njegova plamenica se Je svetila izza dreves. Dobro nam došla. luč — o. kako sem ie bil vesel! Prihajala Je bliže in bliže. G. Radcliffe le oklikni! »mahavta«.
»Evo tvojega sužnja, sahib«
A tisti trenutek smo se zdrznili.
(Dalje prihodnjič.)'
•JUTRO» 9L ss
13
КсЗеђа M. TL VfB
Dna so si merffi
К«Јзд *o «i n* Vidmu ▼ Polj »nah dno taerüi, »te i« sli Uli, kaj? No, tt» kli to malo drugač«, pa te vendar ra» fumemo,
Vidmarjev« častitijivo goetilno nem je o božiču popisal ie »trie Lovrfc is Poljan in naslikanega smo imeli ▼ na« 4cm listu tudi bradatega korenjaka Vidmarja. Takih je bilo v prejšnjih Časih več v veseli Poljanski dolini, naj« več »o pa vendar prenesli Vidmar, Cu« de m Prodovec, r»i trije trdni gospo» dar iL Po zimi ni bilo kai dela, pa so se greli na Vidmu in družbo jhn je delal Štefanov Tine, brat Jurja in Janeza Šubica. ki je gospodaril na domu, *!*• til svetnike in malo poitaril in o* de» belo «dira! dovtipe. Po neki Izredno vroč: bitki so drugi dan delali račun, koliko *© ugonobili voljnega prose» karja. številka je Ы1д mogočna, da ao »e «*md občudovali, kaj zmorejo. Svo» jo spodbudno ugotovilo so zaključili s sklepom, da bo vendar enkrat treba dognati, koliko JunaSki pivci pravsa» pr*-» drže. »Izmeriti si moramo svoja dna« яо dejali in določili m. drugi dan prihodnjo sejo.
Svečano razpoloženi so se »brali И dveh popoldne k važnemu opravilu te poeedii okr©5 Javorjev* mi*e. Na ajej je žarel fini bokal med gorami виЫЬ rebere, rubifoasto rdeče surov« anjacl ža nagrbančenlh pravkar auhih ööbas. Ал m prerisovali Nu, vmea

io pa le m*!?ce!! 8a no*teno jSorko ve»
čer j al», da niso ope&aÜL Možje so bili namreč tudi pri jedi Pili so ie v zboru, torej vsi obenem i* pravih starih kozarcev poštene mere, ki gredo le Itirje na liter Samo v dušku, da ni mo» ges kdo slcparitL All čemu Ы sleparil, saj »k a?kdo ni bal dobre mere!
Steh so natanko kozarce kakor ее. kine, Tin« je pa s kredo vodil zapis» nik a* podboju vrat poleg sebe. Vmes »o p» moževa!!, kakor »e spodobi pri taki oriliki. Lestvica belih črt se je dvigala in rasla proti stropu in z njo dobra volja za Saat zdravega poljan« skega želodce vnetih borcev. Pospra» vili so ie ocvirkovoo, veliko kakor Ska!, ki јг boljše od Vidmarjeve mate. re ni znala pripraviti nobena gospodi, nia v deželi. Ni čuda, da so možje po» »tajali vodno bolj žejni in Je niso od daleč pri&H do dna, čeprav Je dekla ie prilila luč. Podjetnost se je vedno hi» tre je dvigala, da so krščenici že oma* hovale roke od same noše novih Srtela« nov m mire. Gromovite d tvori i e so stresale kamsnito hik>, da so ledene rveče padale od strehe m je leid omet s stea. Kje j« Ы1 ie cilj? V nedogled, nih daljavah. V gostilno so Ieli priha« Jati ie gostje od prve maše, burno pozdravljeni. Zmanjkalo je krede, a upa. del Še ni pogum razigranih pivcev. Pa яо napravili posvet, kaj storti. Po teht» nem preudarku so sklenili, da ni mo« goie izmeriti brezdanje globine, CeS, kaj »e bomo motili s štetjem in trudili, zdaj p« malo pijmo.
In možje, bog jim daj dobro v »mrzli isemiji, »o začeli piti s* razvedrilo, svet m Se danes ne ve, koliko drži zdrav kranjski želodec.
Spomin na dnnavski kanal
V klet! pri Daimatinc® »e stari Študenta pogovarjajo o pred pustnih časih na Dunaju. Nedavni dogodek v Zagrebu, kjer se je sredi uMce od onemoglosti ki giadu zgrulH reve« slovenski Student, je dal stari hiši Janezu povod, da je takole zaokrožil apomtln na svoi pre&rostni doživljaj:
— Študiral sem na Dunaju Sest! semester, suh kakor cerkvena miš, lačen
kakor Mvof. Domov ne morem, da me stari ne požene v lemenat Stradam, stradam - rejeni Dunajčani pa v svoj znani predvojni požrešnosti ufi^jo ln preganjajo Karnevala, kakor bi jih bsric priganjal k temu. Čakajte, vam io za-
godem.	. , . .
—	V mračnem jutra, ko se Je dunajska gospoda iz I. te II. okraja ravno vračala z elitnih balov Jn ponočnih zabavišč, Jo z divjim tuljenjem, kar so me nesle noge. u berem proti dunavskemu kanalu. Policaji za meno! ta njimi radovedni polpijard svet — laz pa — bop ta štrbunk naravnost r vodo. Piavač sem bH izvrsten, pa sem se kotalM po damavskem kanala kakor pijana kokoš in se »obupno bori z Življenjem«. Kakih 200 metrov je trajala ta moja smrtna borba s mokrim elementom. Dalje me niso pustili Ze je namreč dospel na pomoč rešita* oddelek z lestvami Id vrvmi, pa so me zopet potegnili na suho Zeblo me je res, da sem se tresd kakor božjastnež; toda babnice (nekaj prav čednih Je bilo vmes) so mi že stregle s konjakom. Nato so me posaditi v kočijo ia Jadrno potegnit* v bolnico.
—	Oh, popoldne Je radovedni dijaški svet že čital v no vin ah geniji vo napisano poročilo o bednem kranjskem študentu, ki sred! predpueta, ko drugi rajajo ta takorekoč do kraja uživajo kupo radosti, nima, kamor bi glavo položil, ta ne božjaka, da Ы si kupil žemljo, če fe krofov, pristnih dunajskih krofov, da.
—	In se Je stvar dobro obnesla. Re-Jena gospoda mi je nabrala denarja, da sem dobro živel do konca leta, in na zastonjkarski abonma v gosposkih hišah so me kar silili. Se oženil Ы se bfi tisti predpust lahko desetkrat
—	Toda zvest svoji skromnosti sem Jo boj po drugem izpitu pobrisal v domovino ta sem še danes tisto, s čemer sem začel: državni uradnik.
Radio in protirevmatična elektrika
Radb-amaterjem v Rožni dotta! pr! LJubljani kvari preljubo pred pustno veselje neki gospod, ki si je na lanskem velesejmu kupil močan Indukcijski aparat Vsak večer se vztrajno masira i njim ta preganja revmatfeem Iz svojega grešnega telesa.
Radioamaterji roSnodolski pa vsak večer pokonci! Tako šumi v njihovih aparatih, какот Ы razgrajala nevihta. Komaj da čujejo ljubljansko kukavico. Plesali bi radi vsaj na tako imenovano reproducirano glasbo, pa Iz vseh šla-gerjev si čuti drugega kakor hropenje, da sami ne vedo, ali so njihovi zvočniki dobffi hripo. ali pa se je prehladi! gramofon na oddajni postaji
Končno so ga Izvohali kvaražugona, ki se masira, masira vsak večer m s svojo protirevmatičmo elektriko kvari eterične valove Radio - Ljubljane. Kaj üm je kaza'lo drugega, kakor da so sestavili obširno pritožbo in jo poslali —■ ne sodnikom ali policiji ali drugi roki pravice, ampak v liste, kamor taka stvar sijajno spada.
In pritožba je bila objavljena. Efekt tooiosaien:
Gospod z Indukcijskim aparatom se je začel še vztrajneje masirati Z vso protirevmatično napetostjo se drgne ne samo zvečer, ampak tudi podnevi in ob nedeljah. Ste čuli: tudi ob nedeljah, brezbožmfk! Da ne morejo rotžnodolsk! radio-amaterji uživati niti reproducira-ne glasbe, niti pouka o domačih ta tujih Jezikih, pa пШ ne nedeljskih pridig in tttanij.
V predpustu kolnejo rožnodolskl amaterji v postu bodo obupali Edino, kar jih more rešiti, Ы bilo srečno naključje, da si gospod z indukcijskim aparatom končno ozdravi revmatizem, ali pa da ga Radio - Ljubljana angažira za — reprodukcijsko masiranje vseh p. t abo-nentov.__■_
Španska hripa!
inplucnca Lecifcrrir
V vrsto Jt» cdrargik* H »▼•»!
^(ü) О
Pust močne raki je
Preživel ta obhajal sem veliko število pustov, kot pust vseh pustov pa mi je ostal v spominu pust prijatelja Mate
Mihokovlda, rezervnega ali črnovojni-škega poročnika neke nekdanje hrvatske »regimente«. Hrvatski bog Mars naj mi oprosti, da iz njegovih bojevitih vrat jemljem primer nekrvavega in veselega borca ravno za pust
V nekem etapnem bataljceu Je dobro in slabo vršil svojo službo ie priletni Mate Mihokovtč in pustili so za z manjšim oddelkom v gozdu med Fočo in Kalinovikom, ko Je regimenta od-marširala februarja leta 1916. v Сгсю goro. Hrvatski bataljoni so imeli navado. da so v garnizijah. kamor Jih Je zanesla vojna usoda in strategična modrost raznih poveljnikov, k skupnosti nekaj prispevali, drugače pa vršili vso
službo äste po svoje. Batajjon, ▼ katerem Je služil naše Mate, se ie Speci j a-Hziral na pridobivanje kurjave. In tako je Mate tudi ostal v velikem gotzd«, da bi njegovi »dečki« nasekali dovolj drv ter iih pošiljali za polkoen.
Regimenta s polkovnikom Vukoen Jergovičem na Čeh zasede svoje postojanke. Od oddelka preko meje so prihajale sicer redno po&ilj&tve drv, prihajale pa so tudi vesti, da vodi poročnik Mate čudno življenje v svoji gozdni samoti. Govorilo se je, da je našel v gozdu zakopanih nekaj kadi dobrih bosaaskih sliv in da ige iz njih pristno bosansko rakijo, katero konsu-mira saim v največja meri. »Pijan je kot čutara« — so bili refreni vseh poročil iz njegovega gozdnega bivaka. Stari »oberster« je vsa ta poročila sprejemal, razanišijal končno pa osedlal konja ter se napotii da vidi, kaj prav za prav počne Mate v svojem gozdu.
Prijezdil je do Matejeve postojanke ndkega dne že zgodaj predipoklne in Mate ga je v svoji koči lepo sprejel. Podal mu je poročilo o službenem delovanju točno po tradiciji hrvatskega pučko-ustaskega službovanja, nato Da je naroči' svojemu slugi, da se pobriga tudi za okrepčilo starega predstojnika, ki je imel za seboj doigo in naporno pot. Biio je prigrizka in rakije.
Polkovnik se je najedel in ko Je srkal rakijo. je počasi prišel na poseben namen svojega obiska.
»Hm, hm» Mate, odkod pa Je ta ra-kija?
—	Sam Jo žgern. gospod polkovnik!
—	Lepo, lepo. Slišal sem, da sie nar SH par kadi sliv.
—	Da. da. Naše! sem iih. Seijaki. ki so bežali pred vojsko, so jih zakopali in slučajno, ko smo kopali ogijenico, smo jih našli
—	Vse v redu, samo slišal sem, da preveč pije le. Da ste iaiko rekoč neprestano pijani.
—	Gospod polkovnik. Javljam, da to ni res. Evo me, tak kakor danes, sem vedno in tudi drva pošiljam, kakor ml je bik» ukazano.
—	To je res. Samo glejte, da se o vaši rakiji. ki Je sicer jako dobra, ne bo toliko govorila Nočem, da se tako govori o mojih ljudeh med temi neumnimi Madžari pri vrhovni komandi
Med takim razgovorom sta praznila polkovnik in poročnik čašico za čašico dobre bosanske rakije, sÄuga Hoiko je nosil na mizo prigrizke in stari polkovnik Je imel po dobri uri že najboljši vtis o delovanju svojega poročnika. Naenkrat pa ta.-postavi na mizo dvoje ve-
Bdh vinskih felter Jfc npafctf do rrfel
я žganjem. Polkovnik ga gleda. Preden p« more «pregovoriti, se oglasi Mate s neobičajno reškim glasom:
—	Evo. da se pije.
To je zvenelo kakor rovefle ta polkovnik Je nehote dvignil čašo ter napravil požirek.
Mate stoji pred nJim ta zaküöe;
—	Vse do zadnje kaplje!
—	Kaj pa mislite, ali ste znoreli?
—	Vse do zadnje kaplje!
Ko ga polkovnik še ves začuden deda, skoči Mate v kot sname s klina svojo karabtnko ter se z njo »na gotovo« postavi pred polkovnika.
—	Evo, da se pije vse do zadnje kaplje!
Polkovnik Je bil werten, da Je njegov stari oficir znorel in izpil je veliko čašo. Mate Je takoj na-tofil drugo. Evo, da se izptje! Tako je polkovnik pil čašo za čašo . . .
Ker se ni vrnil pozno zvečer, kakor Je napovedal, in ker ga ni bilo tudi drugega dne. Je odjezdi! za nJim njegov ad-jutant Tudi njega ni bilo nazaj. Pri роЗш veliko začudenje in po daijšern posvetovanju se je naf>otU v gozdno samoto med Fočo in Kalinovikom še pol-kovni zdravnik z nekim podčastnikom. Do Matejeve kolibe sita prijezdila okrog poldneva in ko sta odprla vrata, sta kakor okameneh od velikega presenečenja. Iz tople sobe je udaril duh močnega žganja, na mizi sta zagledala velike Polne in prazne steklenice in kozarce, na Ueh pa tri postave; polkovnika, njegovega adjutanta in poročnika Mateja. Prva dva sta bila popohxxna Pijana, Mate pa je bi! v polsnu ter je še krčevito držal za jenu en svoje ka-ralbinke. Toliko mo® pa le ni imel da Ы še s tretjim svojim obiskovalcem napravil svoj: evo, da se pije do zadnje kaplje.
Zdravniku trt preostalo nič drugega, kakor da počaka, da se eden od treh žrtev močne bosanske rakije zdrami ta da potem od nJega dežna, kaj se Je prav za prav zgodiio. Srečna je bila njegova mi sei da je iz karabinke izvlekel naboje ter tudi drugo orožje spravil na varno. Situacijo mu Je razložil tudi Matejev sluga.
Dva dni pozneje je prijezdilo ▼ taborišče slavne pučko-ustaške regimente dvoje klavrnih postav: polkovnik in njegov adjutant ki sta se vsakemu vprašanju o povodu svoje večdnevne odsotnosti odzivala z veliko nevoljo. Zdravnik Je še osta! v gozdu pri Kali-noviku. Odipremil Je poročnika Mateja v bolnico v Sarajevo, ker Je Mate trdil, da vidi v snu in tudi podnevi okrog sebe bele in rdeče miši, podgane in razno golazen. Od pusta do velike noči je ostal Mate v botaici, potem so ga poslali domov v Zagreb na daljši dopust ta končno se ie zopet svojemu »oberstarju« pokorno Javil »na službo«. Zopet so ga poslali v gozd med Fo6o in Kalinovikom, polkovnik Vuk pa ga ni nikdar več obiskal. Mate Je redno pošiljal drva. na teden pa tadi »oko« rakije. da jo polkovnik izpije do zadnje kaplje — v miru in po svoji volji.
Hopsa, bopsa!
To le doživela mila naša prababica. V Smartnem pri Litiji na pustno nedeljo. Takrat, ko so bili Francozi v deželi. Torej pred več kakor sto leti.
Bila je tisto popoldne sama doma, domači so šli vsi na vas giedait ma-škare. Ker Šmarčani so ga že v tistih časih znali pihniti v maikarah. kakor ga pihnejo še dandar.es.
Ko sedi starka tako v svojem naslanjaču in premišljuje mladi svet se naenkrat vrata na stežaj odpro. in na pragu stoji francoski vojščak. velik, črn in strašen, s prazno vrečo v eni in z dolgim bičem v drugi roki.
»Opsa!« je zavpil in še enkrat, Ы1-skaje z očmi: »Opsa!«
Starka, vsa trda od strahu, ni vedela. kaj bi . . . Kaj neki hoče ta človek? Opsa, opsa ... ah ie to pomenilo: hopsa, hopsa? — da nai zapleše?
Vse mogoče, v teh nerodnih časih in pri teh čudnih ljudeh in še na pustno nedeljo povrh ... oh, vse mogoče!
»Opsa!« je za renčal Francoz in po-žugal г bičem.
Starki ni bilo rešitve. Sama v hiši, nikogar bUzu . . . Prekrižala se Je in vstala.
Francoz pa spet: »Opsa!«
Tedaj se je nasmehnila in se nalahno zazibala po sobi . . .
Zdaj pa se je vojak šele razbudil! In — švrk! — Jo je oplazil z bičem.
Zdaj ga ie ženica razumela. Hopsa, hopsa I On hoče. na i Ы skakala! In ie začela skakati, hopsa. hopsa, hopsasa ... In čim boii ie žvižgal bič, bolj je poskakovala.
Dokler — dokler se nj Francozu posvetilo v glavi in Je bušil v smeh, v
tak
M ta ga Je
«a se Ц kar r4-
vm zadnje vrglo na
Ta hip le on porabila, da m« Je «Sta skoti vrarta. ta lo ie ubrala po vasi кЫ£ког so jo nesle noge. vpijoč na pomaganje! Francoz pa za njo, smeje se ta preklinjale obenem.
Ljudje so leteli vkup, nekje izza ogk se je pojavila četa francoskih vojakov a konji.
ta potem se Je vse pojasnilo . .. Ovsa Je hotel imeti vojak, ovsa za svoje-ca konja, prav nič drugega.
Tisti hopsa na pustno nedeljo pa тШ naši prababici ni nič škodovat ker je živela še celih trideset let
„Fajfco zgubn"...
UvaSevan popoklnevnlk Je sreÄ predpueta objavi med ljubljansko kroniko naslednjo pretresljivo novtoo:
—4| Ka) ти knulefe. Pred 4a*rl H *r-Mi tat okr*4el исЈмт UflbllaafeaK <r Op«mt birti pipo, U Ю У pouM ш teM. Prba&etl i» »torii тм, 4« Ы МЛ втЫ*> Г*ре ом«!, ker fcna «ж mvrmo ta Mlet-äVv* wtw Ьскамв 1« total prepr«£i!l di Ы и ttt м oknUL Т.ж 9* Ы.Ы i* Л ■šot«! АЛМ, sa tan pe«*e ормагк sa «Tinott, № m Ittti oi 4кг«*ем pip«.
Resnično! Namreč to, de je omenjeni nek! Ljubljančan lepega dn« zares pogreb pfrpo. № le bSo, pa Je ni Wk>. Sramota! Reporterl to izvedet» —• kol so
dal! rgom'io notico v Hst
Naslednje Jutro se je ph» даа$1а ▼ redakciji ravno na miz! «rednlka za dnevno kroniko, čudovita stvar! Nihče ne ve, kdo ta kako Je pogrešano pfro preribotapil v redakcijo. Ce ®e spiri» tisti?
Nai bo kskorkoB: ph* Je воре* ▼ posesti pravega lastnika, ki tem potom vfjudno sporoča najditelju, da ima zopet zdrava usta, reporterjl pa jezik.
Dušan A. Lončarevic: Jngoslaviens Entstehung
v mm »tožbi »AsnaWiea« (Сиг*. 1Му-sko. Dunai. le teS!o pod toni jim naslovom obSlrno pibttcbti&jo de*», posvečeno ra®-voju pobtlčnil dozodkov na naiem ,Нягс od L 19Q3. »a do 1. 1914 Teh veleooraembnib 11 let, ki so dovedla do oevobojenla ta ute-dhnietrfa. le opisat s vsemi podrobnostmi Dušan Lončarevič in mm * tem podai prav t» prav lepo monoEiraiüö ркккжовпега v5»-d?.n<a Petra Velikega Osvoboditelja. L»-tentns kSei« heroslovenskeea ejedteieaia ie dobila b»i s lcniilem Petrom svoiesa «lav-при rewe®entai»ta. kt le z avtoritattvt!»-Ei mesta usmerjal politiko кгайе-^пе Srbije v pravec osvoboienja posamemih pie-me« iusrosioveodteKa naroda ta njih kooiS ne r/inrfätve v samostojno državo.
Pisatcfta {« Ы1 poe<< olaJJSan sarad! oär>-ЙбИй. ker ie Ы1 sam lepo vrsto let poročevalec dimalskeea dopisnee* irada v Beo-z radii te le fcnei kot tak vroeled v vse borbe in boSe. ki »h ie SrNI* fcatfa Petra bojevala proö AvstrMi io njeni a®resJva( politiki, katesre nositelif so bfli nemško-ma-džarski aristokraii. Zaradi iste ckolcosti na pridobilo v s« navedbe pisateöa aa ceni hi Pomen» ter na neposredni verodostojnosti. Lončarevič detajlne slik)« ne!n«orrrt!raj!oe« diraeiskeica zunanieEa mirristrstva cb ns-stopu vlade kra!3a Petra, ki ie taM v začetku svoie« kraftevatiia Srbbo osvobodil vazalstva Avstrije ta H začrta! proerara prave narodne politike. Prvotna navidesns nakionienost avstrHsxSi krosov napram krati u Petru se 'e '•crnaJu srn-emealk v obupno ronjo ргой n.ov! dinastiji, proč! državi In proti narodu. Loniarevfč nam s po-drdbnhni podatki sika Kni?o prizadevanje avstro-madžarske diplarrtacil«, diskreditira-Й krali a te driavo v očeh Evrope. Poskw-sili se vsa sredstva. Zače4 so s stavko diplomatov. napovedali so Srbiji cadnsko voino in s ponarejenimi dokumenti hzvaH tri skarelalojüne proces«, ki so oopolnorm imičife irorata prestiž AvstrU« ta naklonlil Srbiji sbnoatšJe vse«a sveta.
Z is» vestnostjo. И Preveva vs« dein, fe opisan tutf pot«* dojcodkev. ki so dovodi! do napada na SibiJo m iabmiia svetovne vojne. To dobo teseirefe Lončar evič zelo posrečeno »dobo rarrušettfa mednarodne pravne varnoiti v Bvropl« te za te rušitr» tre zashixa v ervi vrsti nemora'e' te nasilni politiki Avstrije. И le s uporabo tta}-ogabnejSIh sredstev hotela preprečiti am*-zovito fJvHensko pot mlade iuüoslovenske demokracije, k! >o }e smak v odpor proti tiranstvM zavest pravičnosti in moralne dolžnosti.
Pri svetovnem konflikte neha Lorčzrevtč svoje pripovedovaoie. zato fana njegovo delo tern večjo vrednost. Podal je Javnosti le dofodke, v teeterih ft sam neposredno sodelovai služeč vedno ta povsod resnic* ia pravici ter dobrbitu srbske« naroda. Č5-tar rveett »in ie ostai tudi v najtežjih okoliščinah. Pole« neitetih osebnih doj-гпот. refleksi! ta razgovorov * vodlkilmj osebnostmi tedanjih dni vsebuje kniisa tudi izvlečke diplomatskih not važnih časopisnih člankov te se odlikuje zlasti * nenavadno preglednim krono!оШт razporedom dcer^d-kov. Pisana te v tebkotnem nemškem stHo. ki k* pisec do\*erao obvlada v vseh «Je* tovfh podrobnostih. Zunanda oprema k njim v vsem odzovarja njeni vsebini
V9Q
7л eji(tt)t nt*mt«Mi Kt Ц U»ora« «пИлто
trn-*
йяЫуш m « i«H»t«»k,
sEHB «JUTRÖ» St 35
14
Nedelja 10. П. 1929
Kako so plesali pred 250 leti
Nai kmet je vedrega značaja in Je rad vesel tudi ob slabi letini in drugih nesrečah. Petje, godba in ples so mu bili tolažba skozi stoletja tiačanstva, ki se ga je prav dobro zavedal, kakor nam pričajo pogosti punti m kmečki upori. Se celo verske svečanosti so združevali s plesom in prav v zadnji nedeljski številki smo čitali, kako ve« #elo je bilo, ko so vezali in nosili stav« niče. Ženitovanja si brez plesa misliti ne moremo, prav tako, kakor ne žeg* nanja, a tudi na romanjih je bilo ved* no prav veselo za staro m mlado. Še na novih mašah in pri pogrebščinah •о ее nekdaj po molitvah in pojedini radi zavrtili. Tako tudi pri delu, ko so spravili letino, ko so omlatili, ko so trli lan ali delali kopico in omeli pro* »o, ob trgatvi in pozimi na preji. Pa bi ne plesali o pustu!
Kako mnogo in rad! so naši pred* nilci plesali že pred stoletji, vidimo zlasti pri Valvasorju, ki je pri opiso* vanju šeg ln običajev našega naroda posvetil največ prostora ženitovanj« »kim navadam in plesu.
(Valvasor piše, da imajo
GORENJCI toliko plesov na leto, da so Jim noge le malo pri miru. V nekaterih krajih je navada, da fantje in dekleta plešejo vsako nedeljo od Novega leta pa do posta in se zavrte celo še na pepelnico, potem pa zopet od sv. Mihela do ad* venta rajajo po podih ali skednjih, ki so večkrat tako natlačeni, da se plesal* ci komaj premikajo.
Plešejo vsi pari obenem tako, da vo* Й1 fant svojo plesalko za roko. Godci sede stisnjeni v kot ali pa celo pod streho skednja. Kdor hoče plesati, mo» ra plačati 1 soid, ki jih je šlo 5 na groš.
5	temi prispevki plačajo godce in od« škodnino za plesišče, ostanek pa za* pijejo.
Plesu so udani Gorenjci tako, (ia se vrte tudi v največji zimi, ker jih ne ohladi tudi najhujši mraz na podu, od« prtem na vse strani.
OKROG BEGUNJ NA GORENJ» SKEM
pod gradom Kamnom, kjer je nekdaj živel junak Lambergar sedaj pa samo še ruševine pričajo o veličanstvu gra» du, prično fantje plesati že po Reš* njem telesu vsako nedeljo in praznik. Rajajo po 5 in 6 ur v senci pod drev* jem ali na podih v krogu, ki nima čez
6	korakov v premeru. Po 50 parov se naenkrat vrti na tem majhnem prosto« ru, naenkrat vse obstane in komaj bi »molil dva očenaša — pravi Valvasor — že zopet vse pleše.
PRETEPI IN UBOJI NA PLESIH
so bili na dnevnem redu. Leta 1682. so fantje v Begunjah ubili grajskega kiju« čavničarja Hansa Fortunatija, mojstra, ki ni bilo boljšega na Kranjskem. Kaj je pa pritepenec oprezoval za našimi dekleti! L. 1683. so na plesu potolkli Martina Kodermana v Hlebcah, Jeme« ja Dolenca na Zgoši in Jakoba Krejla v sosedni vasi.
Ker so bili plesi vzrok tolikemu zlu, sta se duhovščina in gosposka trudile odpraviti plese, pa zamanj, ker kmetje svojih navad niso hoteli opustiti, češ da so njihova
Kadar je Ы!о f egnanje K OKOLICI KRANJA, ŠKOFJE
LOKE IN TRŽIČA sta šla dva fanta iz vasi z godci in svo* jimi tovariši h gosposki in sta tam ku* pila ples za zlat cekin. Gosposka je javno razglasila, da sta ples kupila ta in ta dva in naj se vsak, ki se hoče ve» seliti, pogodi s tema dvema lastniko* ma plesa, pri tem pa ne pričenja zdražb in pretepa. Kupca plesa pla* čata godce in določita prispevke za ples. Tujci vedno plačajo dvojno takso.
Prvi, kJ Je plačal ples, pleše tri viže, potem pa
POTEGNE SABLJO h nožnice, jo vrže v zrak in zopet vjame ter naredi z njo križ po tleh, nakar šele odstopi. Prav tako napravi drugi kupec plesa, nato plačajo šele fantje iz domače vasi in se zavrte, za njimi pa plesalci iz drugih vasi, ven» dar pa sama neoženjena mladina.
Plesalki, ki je zadnja na vrsti, se po* smehujejo in ji pravijo, da je
NA REPU. Se hujše pa mora preslišati dekle, kJ ni dobila plesalca, češ da nese rep domu.
Po plesu prime vsak plesalec evojo družico za roko in vsa družba gre pod vodstvom obeh prirediteljev in njunih deklet v gostilno, kjer fantje plačajo
STARA PRAVICA in bi se prej spuntali.
Ob žegnanjih so seveda tudi plesali, pa povsod z malimi spremembami.
OKROG BELE PEČI IN PO GORNJI SAVSKI DOLINI
najamejo fantje godce in gredo po ko» silu z njimi na stalno plesišče pod mi* lim nebom. Tu si izvolijo dva redite« Ija, ki v škatljo pobirata prispevke in vodita pies. Najprej zaplešejo domači fantje z dekleti in bog varuj, da bi se med nje pomešal kak fant z druge vasi.
Ko domači končajo nekaj plesov, povabi godec z basom na ves glas tri« krat fante iz bližnje vasi na ples. Vsak plesalec plača га sebe in svojo družico za tri plese svoj prispevek. In tako plešejo dalje, dokler se ne zvr» ste vse vasi. Po plesu peljeta reditelja svoja dekleta z godbo v gostilno, kjer pogostita plesalke in godce z verčerjo in pijačo.
za dekleta, tujci pa dvojen račun. Po* sebna čast za tujca je, če sme piti s prirediteljem.
OKROG BLEDA je navada, da ^rže vsi plesale! svoje palice in gorjače v ris, le reditelja ple« šeta opasana s sablo.
Drugod zopet kupjo trije reditelji ples pri gosposki, vendar to velja le za njih troje, ostali pa piačajo godce.
POD GRADOM KAMEN plača okolica cerkve, kjer je žegnanje, pristojbino gosposki za glavni ples, nato pa pleše vsa soseska v krogu, po» leg tega kroga plešejo najbližji sosedje in druge vasi, vsaka v svojem krogu tako, da se večkrat vrti obenem po 6 ali 7 krogov. Če bi kdo vzel plesalko iz tujega kroga, je pretep gotov, kjer večkrat tudi po dva pozabita ustati s tal, kakor pravi naš slavni kronist in pripoveduje, da se zgačejo z gorjača« mi po glavah, kakor mesar vole s se» kiro. Če ni vsaj eden mrtev, pravijo kmetje, da je bilo žegnanje za nič.
PRI SMLEDNIKU in tam okoli plača gosposki le prvi plesalec svoj prvi ples, gre z godci po svojo plesalko in" pleše z golo sablo. Ko konča, napravi s sablo križ po tleh in da dekle drugemu, sam si pa tudi izbere drugo. Vendar drugi to ni na čast, ker ji pravijo, da je prišla na rep. Zato fant le težko dobi plesalko in mora največkrat po prvo, ki se pa tudi brani, češ da ne mara biti le za silo. Po tem prerekanju pa plešejo vsi kri» žem med seboj, kakor se jim ljubi.
Naš zgodovinar popisuje tudi prav obširno, kako so nekdaj plesali »na kopici«, ko so meli proso, in pa na pre» jah. Še bolj obširen je pa pri posledi* cah teh nočnih zabav. I no, fantje so dekletom nosil kolovrate domov in so še malo povasovali, ali bilo bi kar gr« do, če bi ponavljali in naštevali grehe naših dedov v devetem rodu in njiho* vih ljubic s takim moralnim ogorče« njem in tako nevoščljivo naslado, ka» kor na dolgo in široko opravlja gospod baron Valvasor. Nič boljši niso bili in
nič slabši, kakor «mo mi, toliko f« lah» ko omenimo. In radi so se imeli, kakor dandanes.
NA DOLENJSKEM,
pravi V«lv*sor, ne plešejo tako kakor Gorenjci, čeprav je zlasti o božičnih in velikonočnih praznikih prav tako veselo kakor v gornjih krajih dežele. S tem pa še ni rečeno, da niso živah* ni Dolenjci plesali n» preji in, kadar so meli proso ali trli lan, saj slavni gra» ščak opravlja tudi svoje podložnike in sosede, češ da so ravno ti plesi vzrok, da imajo mnoge neveste že po par otrolc. Tako je tudi, ie vežejo stavni» ce in jih zapijajo.
Pri teh plesih trobijo fantje n«
ROGOVE, ki sl jih sami napravijo Jz enega do poldrugega sežnja dolgega lesa. Na eni strani je deblo zavito, zgoraj de» belo, spodaj pa tanka Prekolje jo ga in izdoibejo s krivim nožem, potem pa zopet obe polovici sestavijo in zama» žejo s smolo ter ovijejo s češnjevim lubjem, pa je trompeta gotova. Tudi na Gorenjskem so znali delati take rogove ln trobiti tako imenitno, kakor pravi trobentači.
V BELI KRAJINI so seveda že v Valvasorjevih časfh igrali kolo. Plesali so pa junaki z go» Iimi sablami tako umetno in z njimi mahali okrog sebe tako spretno, da je bilo občudovanja vredno.
VIPAVCI •o še danes najstrastnejšj plesalci Jn se že vrte, če vrata škripljejo, p« bi ne imeli svojih poskočnih plesov že v sta» rih časih. Ob žegnanju je prodal du* hovnik kmečkemu mladeniču ali hlap» cu prvi ples, ta pa zopet dvema tovari» šema dvoje plesov. Najprej se zavrti prvi, za njim drugi in potem tretji. Po končanih treh plesih prično znova, pa tako, da je prejšnji prvi sedaj zadnji, drugi pa pleše najprej. Ko odplešejo tri viže, se zopet menjajo tako. da je sedaj prvi tisti, ki je bil pri prvem plesu zadnji. Ko so tretjič okrog, se začno vrteti tudi ostali in se menjajo fako dolgo, dokler ne pridejo vsi kot prvi na red. Ves čas, dokler traja ples, »tikdo ne sme menjati svoje plesalke, zato pa dekleta morajo med posamez* nimi plesi čakati ob strani v vrsti, da se ne zmedejo plesalci, ki tudi plešejo v nepremakljivem vrstnem redu. Tu» di na Vipavskem je
PLES LE ZA NEPOROČENE. Ko odplešejo prvo turo, se prvi trije plesalci posvetujejo, če naj zamenjajo dekleta. Kar sklenejo ti reditelji, mo» rajo ubogati vsi udeleženci: ali morajo obdržati svoje plesalke, ali so pa pri» siljeni plesati z drugimi, vendar si p« v tem slučaju lahko izbirajo po volji med svojimi dekleti. Tudi ta ples mo* ra iti točno po istih pravilih, da pleše*
Не sta držal« твак za en vogal robce in plesal« ob piskanju dvojnic (dvoj« nih piščali), Id jim pravijo vidalice.
Tudi pri proščenjih so plesali v Istri kolo. Prvi ples je županov, ki ga za tri «libre» proda mladini, da se zavrti ob zvokih roženic, kakor so imenovali vi» dalicam podobne dvojnice.
Tudi
NA STAJERSKEM IN Vi
KOROTANU so plesali ln rajali radi in mnogo do današnjega časa. Slaven je ples pod Iv po pri Ziijanih, ki je opisan v šolskih čitankah in je zato vsakemu znan. Štajerskih plesov Valvazor nj opisal, ker ni opisal dežele. Vendar so se p« najimenitnejše in najbolj poskočne piese naučili Kranjci od Korošcev ln štajerskih sosedov, saj ni pravega ple» sa brez štajeriša.
Kupujte!	Čitajtef
,Princesko Zvezdano'
Novosti Šentjakobske knjižnice v Ljubljani
Priobčuje knjižničar Matija Red«.
(Nadaljevanje).
Hribar Mol «Domini. 4Э9В/99 r. Komanova Manica: Na Qoreoiüem le BeA no. 4394.
—	Prisesa o ooinočL hrra. 4397 4 Ooočarov S. A.: Beraten. Roman.
1124/25 h.
Mirbeat! Oct: SebastDe« Roch. Romea пи
ravi. 1094 h. Baricer C. M. The booV Ы the Rower fakie«.
Poems and Ысбитев. 249. *. Ludwig Erna i: Goethe. Geschichte eine
Menschen. 10364/65 x. Leffrvre L. R.: Die Stadt der Wunder. Eis
tolldreister Roman. 10366 n. Reiner O.: Achtzehn Jahre Farmer 3a AfrW
ka. 10366 x. Driesch H. u. M.: Гет — Ost Als QSste
Junjtcninas. 10369 Belloc-Lowndes M.: Frau lov* Geschieht«
Roman. 10372 n. Landsberger A.: Justizmord? Romas*, 10373 n,
Walszewski K.: Katharina Я. Der Romea
einer Kaiserin. 10374 x. Stern oder H.: FrühHne im Dorf. Taeebnck
eines Besinnlichen. 10376 n. Dreiser Th.: Sowlet-Russland. 10377 к. Reinhardt L.: Vom Nebelfleck Meuchen
L Die Geschichte der Erde. 1037! a, П. Das Leben der Erde. 10379 x. Ш. Die Geschiebt« des Lebens der Erde. 10380 x.
—	Der Mensch
tut Eiszeit bi Europa tsw4 seine Kuiturentwickhjne bU zum Ende der Steinzeit. 10381 z. Hermann G.: Träume der Шея Stein. Ro.
man. 10205 n. Joyce James: Dublin. Novellen. 10206 л. КбЦег H.: Jäger and Orientbummler. Heiteres umd Ernstes vom Balkan. 10208 n.
Kunde W Q.: Susanne Gülden. Romas.
10208 tL
Maxwell W. В.: D!e späte Тгаиитяг. Роптал. 10(21 п. MltteSbach W.: Dairana die Russin. Roman.
10(213 n. Mukerdsohl Dhan 0.: Wir
öftrem tum
Himailava. 10215 n. Phmer F.: Tannerhiitte Der Roman
einer
Sozia'Jsierurre. 10216 и. Walter R.: Die breliade Ein humoristischer Roman. 10221 n.
—	Der Stein der Narren. Ein hefterer Roman mit Hörnern und Zähnen. 10222 n.
mate ein anständige» Mädchen wir* Dekobra M.: Glauben Sie dass Pauöos Jemals ein anständiges Mädchen wird...? Roman. 10300 n. Bernanos G.: Die Sonne Satans. Ein Ro
man. 10201 n. Domda H.: Der falsche Prinz. Leben and Abenteuer 10202 n
jo po vrsti, kakor prvi. Potem je zopet posvet zaradi zamenjave, dolgotrajno poskakovanje itd., dokler ne zaide solnce, ko mora biti plesna zabava kon» čana. V kršni
ISTRI
je zaplesal ženin s svojo nevesto ta» koj, ko jo je s svati pripeljal na svoj dom, tako, da je plesal le on in nje» govi drugovi, starešina, njegov namest. nik, zastavonoša in trobentač so p« mirno sedeli ob strani in gledali ple«, kakor bi ga presojali. Po en fant in de»
Najboljše, naftrajnejše, zato 13 najcenejše!
Claude Orval:
Pod krinko
Frčdčric Evans Je naglo stopil nazaj in se umaknil v temačen kot Kri mu je divje zaplala in vročično veselje mu je razširilo srce. Njegove poizvedbe so se bile izkazale točne in večletnega zasledovanja je bilo naposled konec; njegovo dolgotrajno beganje križem sveta, njegovo življenje in življenje dveh drugih bitij se bo brutalno končalo tu, v tem mestu. Dvojica, ki ji je bil dve leti za petami, se je nastanila v tem hotelu, nekaj korakov od njega. Fr6deric Evans je otipal samokres, ki ga je imel v hlačnem žepu, in trde črte njegovega obraza je za trenutek razjasnil strahoten usmev.
Dva človeka ste šla mimo nJega in Evans Je stisnil zobe, ko je zavonjal toli znani mu parfum. Na hodniku so se zaprla vrata in on je planil iz svojega skrivališča.
— Številka osem. Dobro! je zaškrtal.
Stopil je dol v pisarno in vzel sobo sedem. Vrata med obema sobama so bila zaklenjena. Frčderic je prislonil uho in zadržal dih, da bi razumel glasove, Iri so prihajali iz one sobe. Toda njegovo sovraštvo je bilo tolikšno, da se kmalu umaknil od vrat, lz strahu, da
ne bi med njim in človekoma, ki ju je zasledoval, nastala telepatična zveza, Legel je na posteljo in se predaj svojim črnim mislim:
— Ah, Monika . . .! Tvoja pot Je končana! Konec je tvojega bega, konec mojega zasledovanja Širom zemeljske oble. Nič več me ne boš vodila za nas, nič več ne boš izzivala mojega obupnega in nemočnega gneva! Naposled sem vaju našel, tebe in tvojega ljubimca; to pot mi ne ubežita! . . .
. . . Nekega večera pred dvema letoma je bil Fr6d6ric Evans našel svoje stanovanje prazno. Na mizi je ležal listič: žena mu je bila pobegnila z drugim. Frederic Evans je izpil kupo človeškega trpljenja do dna. Čez noč se je bilo vse v njem i sprevrglo: njegova neizmerna ljubezen do žene se je izpre-menila v brezdanje sovraštvo. Poslej je imel samo še eno željo, neodoljivo željo po osveti. Jel je zasledovati krivoa; moral ju je najti, pa da mu je iti do konca sveta. V Genovi sta se mu bila pred očmi izmuznila v avtu, potlej pa s<ta dve leti hitela iz mesta v mesto, iz dežele v deželo. Vedno jima je bil na sledu, a nikoli se mu ni bilo posrečilo dohiteti ju. Zadnja tri leta srta bila, meneč, da sta že vama pred njim, nekoliko popustila v čuječnosti. Toda po ne-
kem naključju ze neutrudljivi zalezova-lec vendar spet našel njuno sled. Danes sta se bila, ničesar ne sluteč, ustavila v tem hotelu; le tanka stena ju je ločila od Frederica Evansa, ki se je v duhu že vide! maščevalnega. —
Tedajci je Evans planil na noge: Iz sobe so se bili začuli glasovi. Prisluhnil je.
—	Nisi še prijavljen? ... je rekel Monikin glas. Tem slalbše, Jaz poj-dem! . . . Oddati moram brzojavko in nakupiti nekaj stvari. Dobiva se na plesu: loža številka štiri.
Evans je stisnil pesti: moški glas je odgovoril.
—	Monika, ali res moraš iti? Tako rad bi videl, da bi ostala pri meni . . .
—	Ne! Po vsem, kar sva bila sklenila. Je bolje, da grem . . . Zvečer do svidenja. Ne pozabi: Četrta loža.
Vrata so se odprla in zaprla. Fr6d6-ric Elvans Je nekoliko počakal, nato pa je neslišno stopil iz sobe.. Na hodniku ni bilo nikogar. Sunkoma Je odprl vrata sobe osem. Neki moški je vstal in zakričal. Fr6d£ric je zaprl vrata in se naslonil nanje. Tragična tišina je zavladala. Moža sta stala kot vkopana, le oči so živele v njunih bledih obrazih in v njih je gorel strah in žarelo sovraštvo. Tisti maih se je preganjanec zgeniJ ia
prekinil zloveščo tišino. Fr6d6ric Je planil in njegove roke so se z neodoljivo silo sklenile okrog sovražnikovega vratu. Boj je bil strašen, a kratek; morilec je kmalu začutil, da drži v rokah le še mrtvo tek». Njegovi prsti so popustili in truplo je zdrknilo na tla.
Po bliskovo in s strahotno hladnokrvnostjo je Frederic Evans z očmi preletel sobo. Na postelji je ležala baršuna-sta krinka in črn domino. Frčdčric si Je ogrnil plašč, pograbil krinko in odprl vrata. Pred seboj je zagledal moža, ki ga je bil očividno privabil ropot boja. Morilec ga je z vso močjo sunil stran in se pognal v beg. Ko je na vrat na nos bežal po stopnicah, se je za njim dvignil vihar krikov in brnenje zvoncev. Zdrevil je čez preddvorje in planil na ulico. V teku je pogledal nazaj: iz hotela se je za njim pognala skupina ljudi. Podvojil je napor in ko je dospel pred dvorano, kjer bil ples, je imel zasledovalce že daleč za seboj. Hlastno je stopil v dvorano, si utrl pot med plesalci m sl naglo nadel krinko: v neki loži ie bil zagledal Moniko, ki se je naslanjala na baržunasto pregrado. Ob pogledu nanjo mu je b:lo, kakor da ga hoče razburjenje zaduš!ti; z vsem naporom se Je premagal, odhitel po stopnicah ®or in potrkaj na vrata četrte lože.
Na pragu je postal. Ona, И Jo Je bfl
tolikanj ljubil. Je bila jedva korak od njega. Nehote se je pod krinko nežno nasmehnil: obšel ga je ЬЙ spomin na one srečne čase, ki jih ne bo nikdar več. Tedajci pa mu je nasmeh otrpnil na obrazu: štirje možje so bili stopili v dvorano. Kakor bi trenil, so bili vsi dohodi in izhodi zastraženi. Evans je videl, da je izgubljen. Spričo preteče nevarnosti se je spomnil svoje osvetef tistfi mah se mu je vrnila hladnokrvnost. Prisede I je k MonikL
—	Odložite krinko, dragec. Je fcepre-govori'la le-ta, strašni ste! Ne? ... Ka-kor izvolite . . . Povem vam. da se n« nameravam vrniti v hotel, motja prtljaga je že na postaji .. . Nakupila sem sl nekatere neobhodno potrebne stvari io poslala brzojavko Frždžricu.
Frčdžric Evans je planil kvišku.
—	Kako? Kaj pravite? je vprašal hri-pavo.
—	Ah, nikar, dragec, proshn vas, ne govorite v tem tragičnem tonu! Pred vsem nikak'h prizorov; sai veste, kako sva se bila dogovorila. Moj sklep je nepreklicen.
Za trenutek se je zazrla v Fr6d6rica Evansa. ki se je bfl sklon?! naprej in se z rokami krčevito prijel za rob mize ter željno prisluškoval njenim besedam.
Današnje stanje agrarne reforme v Sloveniji
Neprimerno kopito
Pred desetimi leti si je naš mali poljede-lec, pa tudi marsikateri narodni gospodar, obetal marsikaj dobrega od agrarne refor-me, in sicer v sociialnem in splošnem na-rodno-gospodarskem pogledu. Danes po desetih letih, moremo konstatirati. da so bili ti upi prazni Leta 1919 započeta agrarna reforma, je v Sloveniji skoro zaspala, preveč je bilo upravičenih i-n neupravičenih ugovorov, od agrarnih interesentov samih pa premalo agibosti in organizacije te» volje, jo vsaj deloma izvesti. Niena izvedba se le prepustila največkrat svobodni presoji administrativnih državnih organov, ki se često zaradi političnih uplivov od te in опь strani niso čutili varne v svojih službah.
Kakor mnoga druga stvar pri nas, se je tudi agrarna reforma dala na eno kopito-ki ni bilo primerno za vse pokraiine in de-žele, ki so zelo različne po svoiih splošnih gospodarskih strukturah Zakon z dne 20 maja 1922 ie dal pod določbe agrarne refor-me vse posestva, ki imajo nad 200 hektarjev površine Jasno je. da le to enostavna merilo, veljavno povsod in za vsakega moralo imeti na pr. v Vojvodini, v Sremu, v Medjimurju socijalno in gospodarsko pov-sem drog učinek, kot pa n. pr. v hribovitem »gorskem kotoru« Hrvatske, v kamenit! Dalmaciii in v alpski Sloveniji. V Srbija agrarna reforma ni bila potrebna, zaradi približno enake individualne razdelitve zemlje, izvzemši morda južno Srbijo - 200 hektarov plodne oranice kje v Bački Baranji ali v Sremu predstavlja pravo bogastvo ki Je pri nas boli redko. Enaka površina v naših gorenjskih, savinskih ali pa pohorskih hribih pa dostikrat komajda preživlja eno samo kmetiško družino ob napornem deta. Način obdelovanja v ravninah Vojvodine ali Srema je povsem drugačen kot pa na goratem terenu Slovenije kier so moderni poljedelski stroji največkrat terensko n »uporabljivi. Tam je delo mašinelno moderno, tu individualno konservativno Vrh vsega pa je razlika tudi v gospodarski kulturi. Tam na vzhodnih ravnicah so veleposestva poljedelska, pri nas pa večinoma šumska. Pri zadnjih se ie tugoslo-vetrska agrarna reformna uredba in nared-bodaja ustavila in molči vse do danes Vsled tega. v podrobnostih neizdelanega zakona so prišla pod določila agrara tudi Industrijska podjetja, ki so v posesti večjih gozdnih kompleksov, na pr. papirnice, ru-dokopi itd.
Vsa dosedanja agrarno reformna »zako podaja« Jugoslavije je tako pomanjkljiva da je bilo posameznim uradom prepuščeno, odločati po svoji lastni uvidevnosti Ni Sv torej čuditi da se je večkrat čulo tudi с raznih zlorabah, pa čeprav solnce ni posve-tilo v vse kotičke. Tudi si agrarni uradnik večkrat ni vedel in znal pomagati, kajt je danes nanj pritiskal veleposestnik. Hitri zastopnik cerkve, potem agrarni interesent in končno še politične stranke
Koliko veleposestev je v Sloveniji pod agrarno reformo?
Vsled zakona z dne 20. maja 1922 in raz nih ministerijelnih naTedb. ki pa često vse-btjejo boli gesla ta splošne smernice koi рз obvezna podrobna določila glede presoje v posameznih primerih, je bilo pod nadzorstvo agrarno-reformnih uradov postavljenit. 215 veleposestev. V zemljiško knjigo se glede njih vpisala prepoved samovoljne od tujitve in obremenitve. Vsa ta veleposestv» imajo preko 200.000 hektarov površine, od teh je 114 ООО hektarov gozda Ker pozn« Jugosbvenska agrarna reforma v prvi vrst! le takoimenovano »obdelovalno zemljo« so prizadeti predvsem tisti veleposestniki, ki imajo več njih, travnikov in pašnikov koi pa šum. Obratno pa so na.ibogateiši vele. posestniki, ki posedujejo skoraj le samo šu-mo, kakor na pr. kočevski knez Auersperg Windischgraetz itd., ostali skoroda nedotaknjeni.
Od takoimenovane »obdelovalne zemlje* prizadetih veleposestev, ki se ocenjuje ns» preko 30.000 hektarjev — brez pašnikov! — se je dalo »v zakup« agrarnim interesentom 16.162 hektarov. Agrarni interesenti pri nas so bili doslej skoraj izključno mali kmetje poljedeljski delavci in prostovolici. Vseh skupaj je 20 169 družin. Ako štejemo za vsa. ko družino povprečno 5 oseb. je to nad 100.000 oseb. Seveda bi bilo agrarnih interesentov še veliko veliko več. ako bi bilo na razpolago več zemlje. Naša agrarna »za-
—	Obžalujem, je nadaljevala nekoliko mehkeje. obžalujem, da sem vam morala to povedati, a kai hočete; krivda ni ne vaša ne moja. Sla sem bila z vami, meneč, da vas ljubim, v upanju, da bom srečna. Toda na žalost sem spoznala, da ie moia podzavestna, globoka in resnična ljubezen veljala onemu. ki sem ga bila ostavila. Ne!... molčite. prosim vas ... 2e davno bi bila Frederica prosila oproščenja, toda bala sem se, da ne bi mislil, da se vrnem k njemu samo iz strahu. Danes, ko naju je bil naposled izgubil iz oči, sem mu lahko svobodno brzojavila; videl bo, da ga nisem poiskala iz sebičnih nagibov. Vrnem se v hišo. ki b: je nikdar ne bila smela ostaviti, in če pristane na to, ga ne zapustim nikdar več. Ljubim ga iti danes vem. da nikoli nisem ljubila drugega: povedala mu bom resnico im on mi bo verjel!...
Od brezumnega veselja ne vedoč. kaj dela, si je Fredčric Evans strgal krinko z obraza in proseče iztegni! roke. Monika je vzkriknila. Tedajci pa je s Frč-dericovega obraza izginila vsa kri: na hodniku so se začuli koraki. Vrata so se odprla in ložo so preplavili stražniki. Frederic ie omahnil na stol; s pre-padenrm obrazom se ie obrnil k Monikl in obupno ihte za.iečal:
—	Monika!... Monika!... Prepozno!... Ubil sem ga!... Ubil sem ga!..
konodaja« pravi, da se mora veleposestniku pi.stiti 75 hektarov »obdelovalne zemlje» Pozneje so se v posameznih primerih na «htevo priznali še razni takozvani »super-maksi murni«, deputati za šumske uslužben-ce in dodatki za številne cerkvene patro-nate, katerih so se nekatere fevdalne družine nabrale tekom stoletij koi berač mra-za Vsled teli »dodatkov» s? 'e agrarnim interesentom ponekod že dodeljena agrarni, zakupna zemlja zopet odvzela. Pritožbe, agrarnih interesentov v tem pogledu so zelo interesantne. Eni prboveduieio. da je veleposestnik o sv. Jakobu sadil smreke-da dokaže, da tisti košček sveta ni »obdelovalna zemlja««, temveč gozd Uradna ko-misija je na licu mesta ugotovila, da je tt, mlado zasajen gozd in agrarni interesent sj je obrisal, čeprav so postale smrečice prav kmalu rumene Drugod zopet pripovedujejo, kako ie veleposestnik obdeloval no zemljo umetno spremeni! v »baier« O nekem nemškem fevdalcu pričajo, da nalašč ni popravil svojih poslopij, kier so stanovali agrarni interesenti, da so se morali Izseliti v drog kraj in se jih je na ta način znebil
Kakšna so veleoosestva у Sloveniji
Takšnih, ki imajo več kot 75 hektarov obdelovalne zemlje, toda mani kot 200 Ьз šum, je v Sloveniji 31. Šumskih veleposestev, ki imajo manj kot 75 ha obdelovalne zemlje, toda nad 200 ha gozda, je 70. torej še enkrat več Veleposestev pa ki imajo nad 75 ha obdelovalne zemlje iti nad 200 ha gozdov je 58. Ostalih »veleposestev« ki imajo nad 200 ha površine z razno kulturo, je končno 56.
Po oiriastvih se ta veleposestva dele tako:
V ljubljanski oblasti jih je 85. v mariborski pa J29 Veleposestev v ljubljanski oblastvi imajo preko 50.000 ha površine v mariborski pa okroglo 110.000 ha. Od teh površin so dobili »v zakup« agrarni interesenti 2101 ha v ljubljanski oblasti in 14.061 hektarjev v mariborski oblasti. Te številke govore prepričevalno, da so pritožbe raznij nezadovoljnih veleposestnikov pač pretirane Socijalne krivice tu ni nobene. s Čemur pa ni rečeno da se ni morda tu al' tam posameznikom storila krivica Te »v гак-up« dane agrarne zemlie je bilo deležni) v ljubljanski oblasti 2296 družin, v maribor ski pa 17 871 Pretežen de! agrarnih inte resentov v mariborski oblasti živi v Prek rrurju, kjer ima 8 Madžarov veleposestv: s pretežno plodno oranico.
Kdo so prizadeti veleposestniki
Od veleposestnikov v Sloveniji ki so bil-doslej več ali manj prizadeti od agrarne reforme. ie 168 naših državljanov, 47 pa }t nozemcev K naši narodnosti se jih prišteva 106. k tujim narodnostim (nemšKi madžarski poljski, češki, švicarski francoski angleški Italijanski) pa 109. Nemcev je 86.
Skoro vsa šumska veleposestva v Slove-niji so lastnina tujih državljanov Ta veleposestva so po dosedanjem izvajanju agrar. ne reforme, ostala nedotaknjena, ako pre-zremo določilo o oddajanju lesa za kurivo in stavbni les svojim maloštevilnim agrarnirt. interesentom ki Je problematične vrednosti Ti agrarni interesenti se zopet pritožujejo •Ja se iim odkaže drevie navadno v oddaljenem in težko pristopnem terenu da delo m transport odtehtata dejanstveno vrednost. Ti veleposestniki niso bili v svojem premoženju od vojne ki njenih posledk prav n*'č prizadeti, kajti gozd raste sam tr, brez lastnikovega dela V teh velikih gozdnih kompleksih se leto za letom po strokov, njaško Izdelanih načrtih seka dozorela debla Les se iz države seveda izvaža na* navadno v Italijo. Levanto Španijo,- celi. v Južno Ameriko Vzemimo primer, da ko-čevski knez svoj posekani in na lastnih žagah zrezani les proda n. pr v Egipt Ako hoče. lahko naroči svojemu inozemskemu kupcu, d3 mu kupnino nakaže v eno njegovih inozemskih gospodarskih central, bo. iisi na Dunaj ali v Goldegg ali pa v Vlašim Pri tem naša država od njegovih kupčij ničnima. kajti les se izvozi, denar pa se n-. vrne. Samo domači šumski tesači in vozniki zaslužijo s težkim debm borno mezdr.
Problem agrarne reforme glede šumski Л veleposestev pri nas ni bil doslel niti načet
Kaj pravijo pa agrarni interesenti?
Tisti, ki so dobili obdelovalno zemljo »v agrarni interesenti organizirani po občinah, nosti. da bodo postali kdaj tudi njeni pravni astniki. Ministrska naredba iz I 1925. pred-videva sicer fakultativni odkup na podlagi sporazuma, toda ta naredba ie ostala vsa) v Sloveniji skoro brez učinka. Na eni stra-ni pomanjkanje denarja, na drogi straD pa visoke cene, so doslej onemogočile tovrstno likvidacijo agrarne reforme. Druge načelne rešitve pa iz ministrstva doslej šs ni bilo. V tej svoji nevolji so agrarni interesenti v Sloveniji priš'i na misel, da 1$ skupna organizacija potrebna. Sprva so bili agrarni interesnti organizirani po občinah, toda te občinske agrarne odbore Je biv'i minister za agrarno reformo, prof. I Vese. njak, razpustil. Na štajerskem so se agrarni interesenti ponekod organizirali v posebne zadruge, takozvane »Agrarne zajednice«. Skupne organizacije pa ni bilo. Obratno pa so bili vsaj v Sloveniji prizadeti velepo-sestniki organizirani v »Njivi«, ki je pri oblastvih. v ministrstvu in kier le bilo tre-ba. pridno intervenirala. Agrarni interesen-ti so sklicali preteklo iesen zborovanje v Ljubljano. Sprejeli so resolucijo, ki so jo po-slaH kabinetni pisarni vladarja, predsedni-ku vlade ministru za agrarno reformo itd Dalje so sklenili osnovati »Zvezo agrarnih interesentov v Sloveniji« Iti predložiti društvena-pravila oblasti v odobrenle. V resolucij") se je med ostalimi zahtevami posta.
vila tudi ta. da se za posebne slovenska prilike zniža maksimum obdelovalne zem-Ije na 48 hektarov, ker je ta površina višek ki ga more obdelati posamezna družina važujoč geslo, da bodi zemlja onega, ki ie tudi obdeluje Glede šumskih veleposestev se je postavila zahteva, da se naj do!oč: naksimum 200 ha za posameznika, sicer pa nai preidejo ista v last prizadetih kra. ievnih občin ali dn.gih iavnih korporacii ki bi se v ta namen šele organizirale Končna se v resoluciji zahteva donošenje končnega igranega zakona za Sloveniio
Razširitev kroga agrarnih interesentov
V Sloveniji se ie v zadnjem času snovala nova organizacija šumskih veleposestnikov pod imenom »Lesni agrar v Sloveniji*.
Ta skupina veleposestnikov trdi. da je agrarna reforma v Sloveniji sploh nepotrebna ker je premslo zemlie na razpolago Zlasti pa naglasa, da šumarsko gospodar stvo kategorično veleva da moraio obstoječa gozdna veleposestva ostati nedotaknje. na.
Res je. da dosedanja praksa izvedbe agrarne reforme v Sloveniji ni učinkovala gospodarsko, to .ie da bi ustvariala nove in tudi trdne kmetske domove Učinkovala pa je brez dvoma socijalno. ko ie vsa) nekoliko pomagala 20.000 družinam Gospo iarski učinek agrarne reforme v Slovenij-ю viden šele. ko «e načne problem šumskih v/eleposestev praktično reševati ki so da-les še neomejena lastnina posameznikov lt. 'nozemcev.
Tu bi bil z gospodarskega In socijabe*. /idika potreben sporazum med obema b-eresentoma Prizadevanje bi moralo iti гь 'em. da se prizadetim občinam ali okrajem imogoči nakup ten veleposestev To bi po meniio za naše splošno narodno gospodar stvo velik naoredek ki bi bil v skladu ч na Šim Časom Vprašanje denarja b: ne bilo nepremagljivo. ka'ti irnaio nekatere občine ir> druge javne korpotacije v prizadetih okrajih :epo imovino ki bi se ii lahko orikliučil š<=
©©©®©@©@®©©©©©©©©@
Razpoke, popokanje koie in rdeče lise bi pokaži le najočarljivejše obraze, če bi jih
CRtME SIMON
blagodejno ua obvarovala.
Ta odlična toaletna krema varuje vrhnjo plast ženske kože pred solncem, vetrom, hladom in mrazom.
PUDER & MILO SIMON - PARIS
kredit Seveda bi morala tudi zakonodaja obiajšati stališče teh kraievrh kuncev. To je zgolj ena misel, ki potrebuje konkretnejše oblike.
Ali je agrarna reforma res
nepotrebna?
Mala Slovenija ima tudi male iv'jetlelce. Preko 65% njenega prebivalstva ;>c peča *> poljedelstvom in gozdarstvom. Od teh je crelo 70 odst malih kmetov, okoli i7 od s t srednjih in le okoli 8 odst. velik.h k nt tov Prebivalstvo pa se neprestano oemnožuje Bodočnost ima pri nas mali po'iedriec. k: zna in more najti še takšne postranske zaslužke. bodisi pri domači obrti b idis; v to. varnah, bodisi v javnih službah. ri mali posestniki so prisiljeni svoje trüb zemljišče okoristiti do skrajnosti, dvigniti produkcijo kvalitativno i kvantitativno. Žito bo stro-kovni pouk v raznih kmetijskih panoga!) vedno bolj veljaven in potreben. Pi.e? tega pa bo treba načeti tudi vprašanie komerci-ializacije domačih produktov in driga agrai no politična vprašanja, n. pr '.elezn ško.
Kmetijski vestnik
Vpliv zime na vinsko trto
Znano je. da je vinska trta rastlina sobca. Pri nas jo vzgajamo le v najboljših solhčnih egah Je naravnost neobhodno potrebno, da si izberemo za vinsko trto in niieno kulturo le najugodnejše ra7.mer.ie. kajti razne uime, med katere spada tudi zimska pozeba. na» sili k temu.
Letošnja huda zima bo gotovo prisilila marsikoga, da bo svoj vinograd moral opustiti. Obče prenese pri nas trta — 22°. pa tudi — 25° C, če je les v jeseni dobro dozorel Pri dalje časa trajajočem mrazu in Ct ie trta trpela ter oslabela zaradi peronospo-re ali po toči bila poškodovana, potem sc niena odpornost zmanjša ter pozebe žc tudi pri - 17° C.
Vpliv zimske pozebe na vinsko trto je zelo različen Gotovo najbolj izpostavljeni deli so nadzemski, to so enoletni les in očesa na njem, v izrednih primerih pa pozebe tudi starejši les, včasih cela trta s koreninami vred.
Letos bo treba pri režnji vinogradov velike previdnosti. Že sedaj se mora vsak vinogradnik prepričati, v koliko je trpela trta po izrcd'10 hudem mrazu. Sreča je, da leži skoro povsod velika plast snega, ki je očuvala spodnje dele in jih obvarovala pozebe.
V nizkih, slabih legali, kjer niso pogoji dani, pozebejo tudi korenine in stari le». Tako močno pozeble trte odganjajo pomladi vse polno poganjkov iz starega lesa naenkrat рз trta usahne S tem je donešen dokaz. da so trti pozeble gornje korenine, ta je korenine, ki se nahajalo tik površini, zemlje do Vi m globoko. Včasih vzdržijo trte preko vsega leta, to znači. da ie pozeb'o samo deblo.. V tem primeru vzgaiamo nekaj najlepših poganjkov, ostale pa že takoj spomladi odberemo in odstranimo. Kjer jc trta pozebla do tal, jo je odrezati do podlage z namenom, da poženejo nove mladike, ki jih cepimo na zeleno; nekateri cepijo te trte pomladi tudi v precepu. Vsa ta deta so pač le prehodnega značaja. V mnogih primerih bo treba trte izkopati in z novimi posaditi, ali pa bo kazalo, da se vinograd sploh opusti ter zasadi s kulturami, ki bodo dajale več koristi.
Prav gotovo je pozebla letos trta v več kraiih v svojih nadzemskih delih. Prepričati se bo treba, kako močno ie ta pozeba trto poškodovala. Ako ie enoletni les poze. bel, se spozna po tem. če se nareže do kambljalne plasti, ki se nahaja med lubom in med lesom. Ako je ta plast ostala Še svetlozelena. je to znak, da ie rozga zdra-za: če-je pa le količkaj rjavkasta, ie znak. da je odmrla. Ta poškodba ie lahko zelo rpzlična. Ce opazimo, da ie nastopila le mestoma, tedaj se nam ni treba bati zla. Kai drugega pa je. če je rozga v vsej svoi; dolžini rjava In črnkasia pri prerezu. To ie znak, da je popolnoma uničena.
Mnogokrit pozebejo tudi samo očesa in tudi ta pozeba je lahko zelo različna. Več-k>iat se opazi da na eni in isti rozg: pozebe polovico očes, druga polovica pa ostane zdrava. Običajno pozebejo gornia očesa, ki so bila izpostavljena. Celo pri samem očesu večkrat pozebe glavno oko. a stranski podočki ne, ker so mnogo vztrainejši. Nastane sedaj vprašanje, kako spoznamo zo-zeblo oko. Ako oko Po dolgem prerežemo od zgoraj profci lesu in zapazimo, da je rjavo, potem je to znak, da ie pozeblo. Sli-čen poskus lahko napravimo tudi z dvemi podočki. ki obdajata glavno oko. Za poskus odrežemo po vinogradu več rozg od različnih trsov, da st prepričamo, če so očesa pozebla Lahko postavimo rozge tudi v zakurjeno sobo kjer čez nekai dni poženejo zdrava očesa. V primeru, da ne odženejo. so pozebla.
Kier je trta letos pozebla. bo treba z režnjo na vsak način počakati, in sicer do
časa, dokler očesa vsaj nekoliko ne nabreknejo. ft;di če se bodo trte nekoliko več solzile. je previdnost vsekakor na mestu. Pri naši vzgoji trt računamo, da pride na eno trto 8 do 12. in le v skrajnih primerih 16 očes. Treba bo na splošno rezati tako, kakor se je pač pokazala pozeba.. V primeru, da so pozebli gornji deli. jo bo treba rezati na krajše reznik?, od 2—4 očes aolge, in te moramo pustiti v večjem številu. Če pa ie Drozga pozebla spodaj ali le mestoma, potem moramo tetr rezati na daljše ali pa ra dva šparona. Tudi s prevezavanjem šparonov bo treba počakati, dokler se ne pokaže, da bodo očesa odgnala. Ako poženeta potem oba locnia, je seveda treba enega odstraniti; isto velja tudi jriede režnje reznikov. Pusti se le ono, kar je lepo odgnalo. Kar je odveč ali cclo suho, se odstrani.
Na splošno pa ne nalagajmo preveč trt, če so le količkaj trpele po pozeoi. Pustimo le one in jih naložimo, ki so močno razvrte, od katerih lahko pričakujemo dober pridelek. Od narave šibkejše trie pa režimo bolj na kratko, kajti s tem jih tudi obenem okrepimo.	'r- K.
Zmrznjeno vino
Zaradi dolgotrajne, izredno nizke temperature je vino v več primerih na transportu in v slabih kleteh osobito pa v Kmečkih hramih, ki stoje na prostem, tako zmrznilo, da ga ni mogoče iztočiti Posledme se dogaja pri šibkih vinih, ki so dalie č.isa Izpostavljeni nizki temperaturi 'zpod —10 C. Zadnje tedne smo imeli povsod in konstantno 10—20 stopinj in tudi 30 C pod ničlo, zato ni čudno, če so v slabih ne dovclj toplih kleteh tudi močnejša vina kolikortolikc, trpela zavoljo mraza in se pri tem močno skalila, naiveč zaradi Izločitve vinskega кэптпа, k se v nerazstopnem stanju seseda v podobi finih kristalov na dno.
Ti kristali in zmrznjeni vodni deli izlo. čijo iz vina in potegnejo nase tudi nekaj barve, osobito pri rdečih vinih, ter r.ekai beliakovin in dišav. Ako odtočimo nezmrz-njeni del vina od zmrznjenega, dobimo boljše, polne.;še in močnejše vino. dočim tvori zmrzeni del. prazno svetlo piiačo. To velj-s za srednia in nižja vina Drugačna razlika pa ie pri močnih vinih, sladkih :'n močiit. arornatičnih vinih.
Za poskušnjo sem izpostavil te dni nepolno steklenico (polna bi počila) 15 odstotnega. še dokaj sladkega novega štajerskega malega rizlinga (mošt je ime! 33% sladkorja a nt še ves pokipel) čez noč mrazu —2>C. tako da ie tri četrtine tekočine zmrznilo. Prebivši gornji led sem odteči! nezmrznj'eni del zase napol zmrznjeni, odnosno nekoliko odtajani del zase ter ostanek popolnoma staljene ledenega dela zase. Vsi trije deli so se med zmrznjenem precej skalili, toda že po nekoliko urah popolnoma kristalno učistili. Nastala je preceišnja razlika v okusu in dobroti. Dočim je tvoril ne7,mrz. njeni del koncentrirano pikoütu all jagodnemu izboru podobno vino z ja-ko finim btikejem, je bil drugi del šibkejši in manj aromatičen. tretji pa precej lahak, a še dovolj aromatičen. To vino ima sploh izredno razvit büke in zato je prešlo toliko tega tudi v vodeni zmrznieni del.
Ravnanje z zmrznjenim vinom. Zmrznjeno vino se v okusu in dobroti kolikor toliko predrugači. zlasti če leži še na stari jesenski gošči. Zato je najbolje, da se zamrznjeno vino pusti pri miru v istem sodu, dokler se samo od sebe popolnoma ne otaia in od sebe očisti. Nato se pretoči, to je odloči od sesedle se gošče in pri tel priliki ne-koliko z žveplom zadimi, da se zopet ne skali ali porjavi.
Pokvarilo se zmrznjeno vino ne bo. nasprotno se marsikatero vino lahko še zboll-Sa, ker izgubi mnogo preobilne kisline Jr. se lažje očisti.	Fraii Gombač
SocilDlna politiku
K poglavju o odpiranju in zapiranju trgovin
Minister za socijalno politiko je z% 21. t. m. sklical v Zagreb posebno an-keto interesentov, ki naj o tem vpra» šaniu ponovno razpravlja, gotovo рас zato. da more minister za svoie nadaljnje odločitve dobili potrebno moramo oporo.
K temu vprašanju ie podalo tajništvo konzu<mnega društva za Slovenijo v posebni spomenici na ministra svoje posebno mišljenje. Ker je konzumno društvo važna in velika gospodarska usta nova. ki se hoče gospodarsko razvijati in pri tem gotovo uveljavljati le sred-stva, katera naj ta razvoj zajamčujejo, je njegovo mnenje in naziranje z gospodarskega stališča gotovo zanimivo in poučno.
Iz spomenice posnemamo sledeče misli: Konzumno društvo obstoja preko 20 let in si je v tem času nabralo mnogo gospodarskih izkušenj, obenem pa se razvilo v važno in močno gospo--darsko-trgovsko podjetje. V spomenici svari društvo pred podaljšanjem delovnega časa. To dejstvo bi prineslo v trgovino nered in — nesolidnost. ker Ы zlasti mani izkušeni in manj previdni trgovci samo v dolgem delovnem času videli možnost svojega uspevania. Po« pustili bi v drugih naporih: lovili bi odjemalce več ali manj le s tem. da jim lahko postrežejo katerokoli uro na dan. Spomenica trdi. da mora uredba o odpiranju in zapiranju trgovin imeti tudi vzgoini namen, da široke vrste ljudstva priuči na red in discip'ino. Če morajo milijoni davkoplačevalcev svoje davčne obveznosti poravnati v okvirju še krajšega delovnega Č3sa. bo mogoče privaditi prebivalstvo tudi na to. da si življenske potrebščine nabavi v času osmih dnevnih ur. Te ure nai bodo preko dneva tako porazdeljene, da bo vsakdo lahko naše! čas priti v trgovino pokrit svo;e potrebe. N. pr. v delavskih kraiih daljši delovni čas zvečer, zato daljši odmor preko poldneva itd. Za prodaialne kruha bi bil najprikladnejši čas od pol 8. do 13. in od 16. do pol 19. Za manufakturo in galanterijske trgovine od 9. zjutraj do IS. ker ored in po tem času ni prometa, razen pred posebnimi prazniki. Nedeljski počitek naj bo splošno obvezen, izjeme naj bodo dopustne le v krajih, kamor gravitirajo oddaljenejše vasi.
Spomenica zaključuje, da tudi konzumno društvo bridko čuti sedanjo gospodarsko krizo in da mora vse storiti. da obdrži bilančno ravnotežje. To» da vzroki krize ne leže v delovnem času. Ta vzrok leži v katastrofalnem ©siromašenju širokih vrst naroda. Narod je berač in kot tak ne more kupovati in ne bo k u nova! tudi ako se delovni čas v trgovinah podvoji. Pretežna večina naroda mora svoi živijenski sta"d-art utesniti na eno tretjino predvojnega. odtod mali promet in prepičei za-služek!
Problem družinskih doklad. Sistem ena« kih dohodkov ne glede na število otrok ima y\ posledico pomanjkljivo prehrano in vzgojo otrok. Da bi se povprečni dohodek delavca tako dvignil, da bi zadoščal za pre« hrano in vzgojo kakršnekoli družine, je pri nas gospodarsko nemogoče, vsaj v dogled>-nem času to ne bo mogoče. Danes se uve« Ijavlja r.ačelo, da bodi delavec plačan le za svoie delo in ne za število svojih družin» skih članov. To je pravilno in nepravilno Vedno ostane nerešen problem družine. Te= mu problemu posvečajo zadnji čas zlasti v Angliji posebno pažn.io. Tako je lord Bab four s pomočjo uglednih gospodarskih in soeijalnih politikov ustanovil posebno druž» bo, ki naj študira vprašanje preskrbe delav čeve dru/ine, zlasti če je ta mnogoštevilna in delavčeva plača premajhna za vzdrževa* n je. Sistem družinskih doklad k plači, ki se je uveljavil med vojno, je danes zlasti po« znan v Franciji in v Belgiji, dočim so ga za* vrgle Anglija, Rusija. Španija in Portugal» ska. V Franciji izgleda, da se bo v mdu« striji ta sistem splošno udomačil. Družim ske doklade se plačujejo iz posebnih fon» dov, v katere plačijejo pred vsem deloda» jalci prispevke. Mnogi zagovarjajo sistem državne- družinske pomoči iz splošnih dr» žnvnih sredstev. To zahtevo ima v svojem programu tudi angleška delavska stranka. Mnogi zopet zagovarjajo sistem ravarova* nja družinskih dohodkov, kjer naj bi bil gotov minimum dohodkov na poseben na« čin zavarovan in sicer s prispevki države, podjetij in delavcev. — Vprašanje preskr» be mnogoštevilnih družin je socijalno in gospodarsko gotovo' zelo važno in zato bo. do rezultati omenjene angleške družbe brez» dvoma poučni in zanimivi. Samo, da bi bili tudi praktično izvedljivi!
Kupujte „Zvezdanko"!
i :
M <4
Vožnja z lepo gospo Doro
Na cesti Celje—Ljubljana — Začarani motor — Romantika
vrh Trojan — Katastrofa — Usodepolni čevelj — Noč hudih
skrbi in... Dobro jutro!
je čevelj do zadnjega imela, in. da ji je šele pri padcu zletel z noge.
—	Jaz pa pravim: Najpametnejše je, z ženskami sploh ne imeti opravka, ker je drugače gotova izguba! — Tako je zaključil debato o nežnem spolu najmlajši iz našega omizja, nazvatn »ko-štrunček«, ki nam je radi svoje poskoč-rrcsti in šegavosti vsem liub družabnik. Tudi to svojo izjavo je podal s svareče povzdignjetKin prstom in tako tragičnim obrazom, da je vsa družba prasnila v smeh. Kakšne izkušnje z ženskami pa je mogel imeti ta pobič. ki mu je njegovo motorno kolo edina strast in zabava ?
A koštrunček je ostal hudo resen. V njegovem zagorelem čednem obrazu ni trenila nobena mišica. Napravi] ie po-žirek, nas preko čaše vse po vrsti oši-r.il s tistim naviliano-nedolžnim pogledom, ki ga ima vedno, kadar nas preseneti s kako nepričakovano novico, in v svestv si, da smo ga še vselej radi poslušali, je kar pričel:
—	Veste, to je bilo tisto nedeljo, ko sem treniral za dirko Ljubljana—Celje. Z menoj ie bil Dane, stalni moi socius. Pa sva takrat v Cel.iu naletela na veliko ljubljansko družbo. Imeli so tam neki kongres, in je bil zraven tudj dr. Meglen s svojo ženo — lepo gospo Doro. saj jo poznate. Jaz tedaj še nisem bil z nio znan, a ko me je Dane predstavil. je takoi rekla: »O gospod Milan, z vami bi se pa rada enkrat peljala! SMšaila sem že, kako imeniten vozač ste!«
Jaz sem se priklonil. Dane je pa kar sprožil predlog: »Pa se pelji, Dora! Mesto mene. Jaz se pa lahko vrnem z vlakom v Ljubljano, skupaj s tvojim možem.«
Lisjak, ta Dane! V tisti družbi je bila namreč tudi pnnčika. v katero je zaljubljen, pa se je na ta način lepo pri-smoffl zraven.
Oospa Dora je od veselja zaploskala in me pogledala v oči: »Saj me vzamete seboj, gospod Milan, kajneda?«
»Iz srca rad,« sem rekel, »samo če gospod soprog —«
Gospodu soprogu ie bilo vse prav. »Samo glejta, da se ne prekucneta!« je zakiical izza svojega omizja, kier se je veselo prepevalo, in nama z roko po-mignij v slovo. Pogledal sem na uro in reke! Danetu: »Zdaj ie pol sedmih. Vaš vlak pride v Ljubljano ob tričetrt na deset. Torej bova midva z gospo veliko preje tam. Čakala vas bova v Zvezdi. Povej to gospodu doktorju.«
—	Gospodje, smejajte se mi, če hočete, ampak nai me vrag vzame, če ni ta lepa gospa Dora naredila takrat z menoj in z mojim motorjem kako čarovnijo... Tako svoj živ dan nisem vozil in ne bom nikoli več. S takim sijajnim tempom, s tako lahkoto, s tako spretnostjo in sigurnostjo — ni'koli več! Moj AJS, izboma mašina je, ki mi dela veselje, a kar sem takrat spravil iz nje. to je bilo bajeslovno. Da smo takrat imeli dirko, igraje bi zmagal.
Sicer pa vem o tej čudoviti vožnji samo toliko, da naju je neslo skoz fantastičen vrtinec drevja, hiš. ljudi, avtomobilov, plotov, konfinov. ceste in prahu kakor satan . . da sva letela bolj po zraku kakor po zemlji... da ie brenčal moi motor sferične melodije, kakor jih še nikoli nisem slišal... da je ona zadaj parkrat za vri sti i la od razkošja... m da še nisem zlizal bonbona, ki mi ga je pri startu vtaknila v usta. ko sva že bila vrh Trojan. Tam pa mi je gospa Dcra velela ustaviti.
Kako ji ie žare! obraz in kako prisrčno mi je stisnila roko. ko ie rekla: »Ah. gospod Milan, nebeško je. kakor vi vozite... Hvala vam. !n vi se tudi nič ne bojite! To mi imponira. — Zdaj pa, če vam je prav, ostaniva malo tukai, toliko vsaj, da pokadiva cigareto ..,«
Lepo je tam gori, kakor veste. Razgled na štajersko in na kranjsko stran. In solnce je zahajalo za gorami, s travnikov in gozdov ie tako prijetno duli-telo, nama pa se ni mudilo nikamor. Potem je šla gospa Dora še cvetlic natrgat. in ko iih ie povezavala v šopek, je stala poleg mene, ki sem sedel v travi, in mi je semtertja spustila kakšon cvet na glavo. To ie bilo poetično, ali ne, gospodje? Jaz pa sem gledal na male niene noge in videl, da ima en čeveljček odpet. Pa sem ji ga zapel. To je bilo romantično, ali ne. gospodje? Potem sva spet zaiahala koio. Dol proti Krašnii ie moralo čez popoldne precej deževati, cesta je bila mestoma še mokra in spolzka, in na nekem ovinku bi naju bilo v blatu kmalu spod ne slo ...
Brate, tu pa le bolj počasi! sem se posvari!. Toda še preden sem utegnil zmanjšati brzino, je že na drugem ostrem ovinku kolo zaplesalo in--
—	Gospodje, stavim, da tako lepo. kakor jaz takrat, še ni prevrnil noben motociklist. Prevrnil sem na pokošen travnik tako. da sva prletela vsak na eno kopico, mehko ko v materino naročje.
T<o je bil za gospo Doro spet užitek! »Bravo, gospod Milan!« se je smejala. »Vi ne znate samo luštiio voziti, ampak tudi luštno prevrniti!«
Potem je naenkrat zavpila: »Jej, kje Pa je moj čevelj?«
Na levi nogi ni imela več čevlja. In ga tudi nisva mogla nikjer najti, ие na travniku, ne gori na cesti.
»Qospa Dora,« som rekel. »Vi ste morali čevelj že prej izgubiti. Saj pravite, da se vam je rad odpenjal.« Ona pa je z vso gotovostjo trdila, da
Pa sva ga spet iskala kakor šivanko. preteknila tudi vse bližnje kopice, zaman. Čevlja ni bilo nikjer.
Med tem se je že popolnoma zmračilo. in nadaljno iskanje sploh ni imelo smisla.
»Pustiva,« je rekla Dora,« in. se nikar ne mudiva. Se bom pa doma brž preobula. preden greva v Zvezdo.«
Pogledal sem na uro in zmaial z glavo: Prepozno! Zdaj ne prideva več pravočasno. Ponoči ne morem tako hitro voziti. Vlak bo preje v Ljubljani
»Za božjo voljo — takšna se vendar ne morem pokazati svojemu možu! Kaj si bo mislil?« je zajavkala.
»Mučna zadeva, zares mučna . . .« sem ugotovil s kislim obrazom. »Tako ne smeva priti v Ljubljano . . . Kdo nama bo verjel?«
Gospa Dora ni rekla n.ič več, ampak se je le z globokim vzdihom sesedla na kopico, ker jo je bodlo v nogo.
Tedaj je po cesti pridrdral zaprav-Ijivček z veselo prepevajočim očancem. Halo, mi je blisnilo v glavo: prvo, kar potrebuje človek v takih okoliščinah, je priča, živa priča. Če imaš pričo, pa si na trdnem.
Moj očanec ga je imel sicer že precej pod klobukom, vendar je pokazal veliko zanimanja in razumevanja za najin položaj.
»Tak so se prevrnili!« je pomiloval, ko sem mu vse dopovedal. »Lej no„ da so se prevrnili! Kar hudo mi je, da so se tako prevrnili ... In pa prestrašiti so se tudi morali, močno so se morali prestrašiti, saj so frajla tam bledi kakor mrlič ... Ja, vedo. gospod, na to je treba kar hitro kaj popiti. Na jezo, pravijo, m dobro piti, ampak na strah, to pa ni boljšega kakor dva tri glažke vinčka, da požene spet kri po žilah... O, kar z menoj naj se zda.i peljejo, saj je prec tamle doli oštarija . . . Kar gor naj sedejo s frajlo, kolo bomo pa zadaj naložili. Pa če bodo hoteli, jih pa lahko še do Ljubljane potegnem. Bomo že naredili.«
Mož je bil pravi rešilni angel. In spoznal sem, da bi bil njegov predlog še najpametnejši izhod iz zagate. Kar z živo pričo če prideva v Ljubljano, — ho. kdo bi si še upal imeti kakšen dvom ali sum?
Pojavil pa se je kmalu še drug rešilni angel, hitrejše sorte, in sicer v podobi avtobusa, ki je pripeljal od Celja in. se ustavil pred našo gostiino. Bila je to razigrana izletniška družba mladih dam in gosipodov, ki so bili na mojo prošnjo takoj pripravljeni vzeti gospo Doro s seboj.
»Tako boste še najprej doma, da gospoda soproga ne bo kaj skrbelo,« sem ji rekel. »Pa mu lepo vse razložite...«
»A vi?« se je začudila. »Kaj se je vaš motor pokvaril?«
»To ne. Ampak jaz hočem tukaj počakali dneva, da poiščem vaš čevelj. Moram ga najti. V zemljo se ni udri.«
»Ali, nikar,« je prosila, »zaradi mene —«
»Gospa Dora,« sem ji odločno odrezal besedo, «vi dobro veste, da je ta čevelj častna zadeva! Brez vašega čevlja se ne vrnem v Ljubljano.«
Rekla ni riič več, a ko sva si segla v roko, se mi je zdelo, da je imela solzne oči.
— Gospodje, lahko si predstavljate, v kakem razpoloženju sem prebil tisto noč tam v krčmi. Stvar s tem čevljem, ta preneumna stvar me je neznansko grizla. In sem na jezo pil, čeprav me ie bil moj očanec poučil, da to ni zdravo. Ampak on. pa je zvesto z meno popival. dokler ga ni vrglo pod mizo. Potlej sem pa še naprej popival in prepeval s kmečkimi fanti, da ni bilo dolgčas in da je prej minila noč . . .
Zjutraj ob prvem svitanju pa sem izvlekel iz šupe svoje kolo, in takrat, takrat je izpod sedla smuknilo nekai na tla kakor podgana. Pogledam — bil ie čevelj gospe Dore. O, tri sto vragov . . .! No, pol ure pozneje sem že pribren-čal pred hišo gospe Dore. Okna so bila zagrnjena, a odprta. Pa sem dobro pomeril in vrgel gor čevelj z vročo željo, naj bi prHetel gospodu soprogu na blagorodni nos.
A se je prikazala na oknu zmršena glavica gospe Dore.
»Jej, gospod Milan!« je kliknila. »Ali ste ga vendar našli. Skoro vso noč nisem zatisnila očesa zaradi tega nesrečnega škarpa. Ampak veste, da mojega moža še ni?« »Kaaj — ?«
»Da. Poslal mi je snoči po nekem gospodu pošto v Zvezdo, naj ga nikar ne čakam, ker da pride šele z jutranjim vlakom, ob štirih. Torej bo zdajle vsak čas tukaj.«
Vsak čas tukaj! — Mene je popadel strah. Komaj sem se srečno izmotal iz ene komplikacije, pa naj se zamotam v drugo, ki je neizbežna, če me zaloti gospod dr. Meglen ob tei nenavadni uri pod oknom svoje žene? Ne, ne, hvala lepa!
In kakor sem pribrenčal, tako sem jadrno spet odbrenčal. In mislim, da sem tako tudi gospe Dori najbolj ustregel.
Tako torej vidite, gospodje. — je končal naš koštrunček svojo zgodbo, — da je resnično: Z ženskami imeti opravka — gotova zguba!
Josip Fr. Knaflič.
K izvozu jajc v Švico
Jugoslavija izvaža v Švico velike množine jajc, posebno še Slovenija. Zaradi tega nas mora zanimati stremljenje švicarskih kmetovalcev, ki gre za tem, da bi se mora la jajca žigosati in to tako, da se i/ žiga vidi poreklo in starost pridelka. Švicarski kmetovalci mislijo, da bi domači konzu-mentje na ta način v prvi vrsti zahtevali domače blago, ker bi to bilo najbolj sveže, medtem ko bi bilo n pr. blago iz Jugoslavije staro že 10 do 14 dni, preden bi prišlo do švicarskega trgovca, oziroma konsu-menta. Od takega žigosanja pričakujejo švicarski kmetovalci obenem tudi boljšo ceno za svoj pridelek, nego bi se plačevala za jajca, ki se uvažajo, ker bi bilo za domači, svežejiši pridelek večje povpraševanje, nego za starejši inozemski.
Trgovci - izvozniki v Jugoslaviji so se takoj zbali, čim so zvedeli za zahtevo švicarskih kmetovalcev in predlagali, da vlada posreduje v tej zadevi pri švicarski vladi. Posredovanje je izvršeno, toda švicarska vlada doslej še ni dala končnega odgovora. Vendar je upati, da tudi ta juha končno ne bo tako vroča, kakor sedaj izgleda našim izvoznikom. Švica je namreč v vsakem primeru navezana na uvoz jjajc, ker^ njena domača produkcija nikakor ni zmožna pokriti celotno potrebo konsuma te države. Te zmožnosti tudi ne bi dosegla, pa če bi se državna trgovinska politika še tako odzvala zahtevam švicarskih kmetovalcev. Pomisliti je treba samo, da so gospodarski pogoji v tej planinski državi za perutninsko produkcijo mnogo nepovoljnejši, kakor n. pr. pri nas. na Poljskem, v Italiji in drugod, a na drugi strani je konsum že zaradi ogromnega tujiskega prometa nerazmerno večji, nego v drugih državah. — Zaradi tega se zaenkrat zahteve švicarskih kmetovalcev ni treba preveč ustrašiti. Naši izvozniki pa bomo vsekakor morali paziti na to, da se zbiranje in odpravljanje blaga izvršuje čim najhitreje, ker le na ta način se parira izgovor švicarskih trgovcev in kon-sumentov, da blago ni dovoljno sveže. f. *
Za kmetijske interese Slovenije
Predsednik Kmetijske družbe gosp. Ivo Sancin je bil te dni v Beogradu in posredoval pri ministru za kmetijstvo in vode gosp. dr. Frangešu v raznih kmetijskih zadevah. Predvsem pa ie prosil, da se Kmetijska družba kot glavna kmetijska korporacija Slovenije uvažujje in pritegne k sodelovanju v vseh tistih vprašanjih, ki se tičejo kmetijstva. Izročil mu je spomenico Kmetijske družbe, v kateri se prosi za primerno upoštevanje žeilj kmetijskih krogov Slovenije glede nov? carinske politike. Vsi kmetijski pridelki in izdelki naj se oprostijo vsake izvozne carine, kakor naj se tudi olajša po možnosti niihov izvoz. Na drugi strani se naj ukine carina na razne kmetijske potrebščine, predvsem pluge, kmetijsko orodje, modro galico in razna druga sredstva zoper rastlinske škodljivce ter sploh na vse tiste potrebščine, ki jih v naši državi ne izdelujemo. Popolnoma prost naj bo tudi uvoz vseh umetnih gnojil, kajti samo z njimi moremo zvišati domačo produkcijo. Izrazil je tudi še nekatere druge želje kmetijskih krogov Slovenije in ga prosil, da jih naij primerno upošteva.
Gospod minister je bil zelo ljubezniv ter je obljubil svojo pomoč v vseh kmetijskih vprašanjih, ki se tičejo Slovenije. Glede modre galice jfe pojasnil, da je v ministrstvu zadeva že rešena in da je pričakovati polovično znižanje uvozne carine; potrebna je še odločitev finančnega ministra. Tudi glede živinske soli ie poskrbljeno, da jo živinorejci dobe v kratkem času. Gre samo za to, da pristane finančno ministrstvo na znižano ceno.
Gospod predsednik se je v Beogradu zglasil tudi pri Srpskem poljoprivrednem društvu ter opozarjal na nujno potrebo, da se združio vse kmetijske družbe in društva v zvezo, ki bi enotno nastopala v vseh aktualnih kmetijskih vprašanjih. Enotni fronti trgovskih, obrtniških in industrijskih krogov mora tudi naše kmetijstvo postaviti protiutež v skupni zvezi, da bo lahko uspešno zagovarjala interese večine prebivalstva v državi.
Položaj na slovenskem lesnem trgu
Čeprav je vreme še vedno neugodno, iz-vzemši Za spravljanje lesa iz gozdov, je opažati že precejšnjo živahnost na lesnem trgu. Nepričakovano hud mraz v letošnji zimi je naravno izpraznil vse zaloge suhih drv in povzročil živo zanimanje za polsuha in tudi sveža drva. Ni čuda, da so v laki situaciji cene za suha drva zel.i visoke. Tudi v oglju je opažati zaradi zastoja v produkciji v zvezi z vremenom veliko pomanjkanje ter je cena dosegla precejšnjo višino, zlasti za «canello», ki se pri nas producira le v malih množinah.
Prav tako je v zadnjih dneh naraslo povpraševanje za bukove t est one in tavolete. Našim producentom ponovno spetuiemo. da se sprijaznijo z izdelovanjem tavolel. ker ie njih rezanje gotovo renlabilneiše, kakor pa rezanje testonov. Pri tei priliki naj še navedemo. da je želja kupcev rezati 'estone in tavolete v italijanski colah (od 4 do 10 col z večino od 9—10 col).
Tramarija prihaja z vsakim dnem boli; v poštev, zlasti suho blago, katerega pa je zelo malo ter so kupci primorani kupovati tudi š? sveže trame, dasiravno je nji'n teža prevelika in za prevoz neodsrnvarnjoča. Hrastovi pragovi za Nemčijo in Avstriio s« povprašujejo v čim dalje večji meri, in sicer v dim'enziiah 2.60 X 26 X 16 X 16, 2.60 X 25 X 15 X 16. odnosno 2.50 X 25 X 15 X 16. Cene se zahtevajo fco vagon meja Jesenice ali špilje. Glede rezanega blaga je zanimanje za deske v navadnih debelinah, kakor tudi za madrierje (220 X 75, od do 7 m).
Fazvoj tekstilne industrije in njegov vpliv na zunanjo trgovino
Morda je ni industrijske panoge v naši državi, ki bi se v zadnjih letih ugodnejše razvijala kakor tekstilna industrija. Zlasti v Sloveniji öe prišlo baš v zadn^m času v obrat zoret nekaj velikih novih obratov. Pod zaščito visokih uvoznih carin (morda celo previsokih) so vse tvornice z naročili izrdeno dobro preskrbljene, zato se tudi
obstoječi obrati vedno bolj razvijajo in razširjajo.
Ni čuda, da je nagel razvoj tekstilne industrije tudi močno vplival na uvoz, in sicer v tem smislu, da uvoz tkanin stalno nazaduje, dočim uvoz tekstilnih sirovin narašča. Iz naslednjega pregleda je razvidno, kako se je vrednost uvoza tkanin in prediva v zadnjih štrih letih spremenila (v milijonih Din):
Uvoz bombažne tkanine volnene tkanine bombažno predivo volneno predivo sirov bombaž
1925 1 926 1927 1928 1377 1058 977 <SS 533 452 388 342 444 66 165
616 397 53 173
85
489 96
167 187
Uvoz bombažnih tkanin je 1. 1925. znašal še 1 milijardo 377 milijonov Din, lani pa le še 788 milijonov Din; nazadoval je torej tekom štirih let za 589 milijonov Din ali za
43 %. prav tako je uvoz volnenih Ikanin v istem času nazadoval od 616 na 388 milijonov Din, torej za 228 mlijonov Din ali 37 odstotkov. Na drugi strani pa opažamo, da uvoz tekstilnih sirovin, predvsem prediva, liolagonia narašča čeprav ne v isti meri kakor nazadauje uvoz tekst ili j.
Žitni trg
Pretekli teden ni prinesel na žitnem trsu znatnejših sprememb. Na ameriških tržiščih je bila tendenca neenotna ter so tečaji valovali. Na budimpešnnski terminski borzi pa so se tečaji včeraj nekoliko dvignili. Tudi na vojvodinskm tržišču ni bilo posebnesja prometa. Cene so tekom tedna za malenkost nazadovale, vendar kaže naš trg precejšnjo odpornost proti nazadovanju tečajev. Tej odpornosti je vzrok dejstvo, da so dovozi zaradi slabih cest in hude zime zelo slabi. Pa tudi povpraševanja ni mnogo, na eni strani zato, ker so številni vodni mlini zamrznjeni in ker vlada še nejasnost glede višine refakcij, ki jih namerava prometno ministrstvo odobrili za izvoz pšenice, ki je v zadnjem času povsem zastal. Kakor smo ž? tekom tedna omenili, je med strokovnjaki razširjenje mnenje, da presežek lanske letine. ki bi prišel v poštev za izvoz, ni tako velik, kakor se je prvotno cenilo na podlagi visoke uradne cenitve letošnjega pridelka pšenice. Upoštevati je namreč treba, da se .je in se še bo precej lanskoletne pšenice zaradi slabega pridelka in visokih cen koruze porabilo za krmljenje. Bodoči razvoj cen bo deloma odvisen od ureditve izvoza in od zalog pri nas in na Madžarskem.
V Novem Sadu je baška pšenica tekom tedna popustila od 247.5 na 245. Koruza je ostala dalje čvrsta ter se je v ceni celo dvignila od 257.5 _ 260 na 260 — 262.5. Slovenija še ne uvaža baške koruze, ker ji še vedno bolje konvenira laplatska koruza, ki je povsem suha. Laplatska koruza notira skoro nespremenjeno 302 fco Rakek, neoca rinjena, ameriška jellow - koruza pa se nudi za april po 300 fco Rakek. Na ljubljanski borzi se cena pšenici tekom tedna ni spremenila. Promntna je notirala 287.5 — 290. za april pa 305 — 307.5 (fco slov. postaja, mlevska tarifa, plač. v 30 dneh). Laplatska koruza notira 345 fco Domžale.
= Redukcija v potniškem prometu v Sloveniji. Kakor smo že poročali, je prometno ministrstvo zaradi štednje sklenilo redukcijo potniškega prometa, ki je zadela tudi Slovenijo. Te rudukciie se bodo izvršile 15. t. t. m. Na področju ljubljanske železniške direkcije bo s tem dnem ukinjenih 9 parov vlakov. Naijoblj bo prizadeta 4 km dolga
proga Slovenska Bistrica postaja _ mesio,
kjer bodo od sedanjih 7 parov vlakov ukinjeni 3 pari (S33l in 8332, 8335 in 8336. 8343 in 8344). kar bo potujočemu občinstvu delalo precej neprilik, za železniško upravo oa ne bo pomenilo občutnejšega prihranka, ker mora edinis Iroj in partija ostati prei-koslej ves dan v pripravljenosti Na progi Ljubljana - Kaamnik se ukinja en par vlakov (nedeljska izletniška vlaka 922 in 923). Med Jcseniranii in Planico se ukinjata prav tako dva sobotna in nedeljska vlaka (8617 in 8618), s čemer bo prizadet turistovski promet za Kranjsko goro. Na progi Krani-Tržič odpade en par vlakov (8535 in 85381, s čemer izgubi Tržič zvezo k dopoldanskim vlakom iz in proti Ljubljani. Na progi Novo mesto - Straža Tonlioe se ukinjata e.n par vlakov (9540 in 0539). tako da izgubi Straža zvezo na večerni vlak iz Ljubljane. V mariborski oblasti sta razen sWonskobistri-ške proge prizadeli š? rroga Maribor-Fala. kjer se ukinjata vlaka 9022 in 902'*. in proga Pragersko - Ormož - čakovec. ki izgubi vlake 1119'1120 in 1121/1122, kar bo nedvomno prispevalo k hitrejšemu razvoju avtobusnega prometa med Mariborom in Ptujem, ki dela že sedaj, železnici zaradi ne-prikladnih zvez občutno konkurenco.
= Cena hakrn se dalje dviga. Ko je bil leta 1926. ustanovljen mednarodni kartel za baker, ki je povdarja], da hoče stabilizirati ceno baakru. je baker notiral 14 centom. Svojo monopolno pozicijo pa je kartel naglo izrabil, kajti do septembra je ceno dnigni! že na 15 centov, od septembra pa je kartel vsaki mesec po večkrat dviguil ceno za četrt centa, tako da je 6. t. m. dosegla že 18 centov. Zaradi povišanja cen 'e zlasti prizadeta elektrotehnična industrija, pri nas pa se kažejo občutne posledice v močni podražitvi bakrene galice, zaradi česar trpi zlasti naše vinogradništvo. Današntia cena bakru je visoko nad produkcijskimi stroški, kar dokazujejo med drugim ogromni dobički francoske družbe, ki ekspolatira rudnik bakra v Boru v Srbiji, ki je za prvo polovico pret. leta izkazala več dobička kakor znaša delniška glavnica in izkazuje sploh od vseh družb v Jugoslavii največje dobičke.
= pravilnik za prodajo proizvodov državnih rudarskih podjetij. Minister za šume in rudnike ie predpisal pravilnik za prodajo proizvodov državnih rudarskih pod ieli j. ki je objavljen v »Službenih novinah< od 7. t. m. po leni pravilniku se prodaja vrši neposredno brez javne licitacije v smislu čl. 16. zak. o drž. računovodstvu in čl. 282. fin zakona za 1. 1928-29, bodisi po odrejenih prodajnih cenah (nenosredno od podjetja) ali pa na podlagi zaključkov in specialnih pogodb (preko generalne direkcije rudarskih podjetij ali generalne rudarske direkcije). če se na podlagi zaključkov in specialnih pogodb proda izpod določenih cen in pogojev, je za tak primer potrebno odo-hrenje ministrstva za šume in rudnike. Prodaje na kredit brez obresti se imajo izvršiti preko direkcije v Sarajevu in generalne rudarske direkcije. Prodajne cene določa od časa do časa minister za šume in rudnike na predlog generalne rudarske direkcije in glede na tržne cene.
= Zakonska stabilizacija leja. Predvčerajšnjem zvečer sla rumunski parlament in rumunski senat sprejela zakon o stabilizaciji leja, po katerem odgovarja 1 lej 10 mi-ligramom čistega zlata. Na podlagi te zlate relacije znaša sedaj pariteta 100 Iejev = 310 švic. f ranica (odgovarja sedanjemu cu-riškemu tečaju), 1 franc. frank = 6.55 leja, 1 dolar = 167-18 leja in 1 angl funt = 813 Iejev. Zakonska stabilizacija se bo izvršila na podlagi te dni sklenjenega velikega zunanjega posojila. Velike koristi za Rumunijo je v zvezi s stabilizacijo leja tudi dejstvo, da dobi rumunska Narodna banka po-svetovalea v osebi prvega podguvernerja Francoske banke, g. prof. Rista, ki je v mednarodnih finančnih krogih znan kot prvovrsten strokovnjak v denarnih in narodnogospodarskih vprašanjih.
= Trgovinska pogodba г Italijo. V «Uradnem listo od 4. t. m. je objavljena trgovinska pogodba z Italijo od 14. julija 1924 s konvencijo o živalskih kužnih boleznih od 22. avgusta 1924 ter z navodili finančnega ministra za uporabljanje te pogodbe od 15. decembra 1928.
= Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 12. t. m. ponudbe glede dobave varnostnih očal. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 11. t. m. ponudbe glede dobave 50 kg žveplene kisline, raznih štampiljk ter glede oddaie knjig v vezavo; do 18. t. m. glede dobave gred, zobatih koles, litoželez-nih bobnov, 200 m kuložice, 50 m ladijskega kabla in 6 komadov termičnih elementov; do 26. t. m. glede dobave risalnega orodja. Delavnica državnih železnic v Mariboru sprejema do 14. t. m. ponudbe glede dobave 3000 3m kisika. Direkcija državnega rudnika v Zabukovci pri Celju sprejema do 21. t. m. ponudbe glede dobave 140 ms -jamskega lesa in 10.000 komadov zidne opeke.
Položa j na naših borzah
Položaj na naših borzah.
Ljubljana. 8. februarja.
Na l.vubljanski borzi je bil pretekli teden promet srednji. Znašal je 18.8 milijona Din napram 14.2, 15.S, 22.8 in 22.2 milijona Din v zadnjih štirih tednih. V deviznih tečajih je bilo nekaj pomembnejših sprememb. De-viza na Berlin je tekom tedna ponovno nazadovala od 13.53 na 13.515, deviza na Newyork je včeraj popustila na 56.73, deviza na London pa se je v zvezi s povišanjem diskonta (kar za 1 %) skokoma dvignila cd 276.28 na 276.60. Deviza na Dunaj je tekom tedna popustila od 8.008 na 8.0055, včeraj pa se je zopet okrepila na S.Ol.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škda tekom tedna popuščala. Tečaj za proniptno blago je nazadoval od 436 na 433, vendar je bilo malo zaključkom. Več prometa je bilo v terminih. Investicijsko posojilo je v počelku tedna popustilo na 87.5, proti koncu tedna pa se je zopet okrepilo na 88.25 do 89 brez prometa.
Za bančne vrednote ni bilo posebnega zanimanja. Hrvatska banka je nekoliko popu-slila, in sicer prvotno na 55, koncem tedna pa se je trgovala po 50. Tudi Unionbanka je zaradi večje ponudbe iz inozemstva |юри-stila od 56 na 55. V ostalem so se trgovale Praštediona po 930 — 933, Ljubljanska kreditna po 125 in Jugobanka po 90.5 — 91.
Med industrijskimi vrednotami j.e Trboveljska prvotno nazadovala od 480 na 470, včeraj pa se je trgovala zopet po 480. Du-brovačka, ki se je v početku ledna trgovala še po 500 — 505, je notirala 485 — 497.5 brez prometa. Dalje so se trgovale Vevče po 125, Šečerana po 4S0, Narodna šumska po 32. Slaveks po 104 — 106 iu Gutmaim po 200 _ 205...
V današnjem zagrebškem svobodnem prometu ie bila Vojna škoda čvrstejša. Za februar se je nudil denar po 433.5 brez blaga, za april pa je bila v večji množini (2 milijona Din nominala) zaključena po 440.
Ljubljana. (Prosli promet.) Dunaj ЗХЧ, London 276.6, Newvork 56.83, Berlin 13.515, Curih 1095.9, Praga 168.6. Trst 298.12.
Curih. Zagreb 9.1278. London 25.24. Pariz 20.315, Newyork 519.85, Milan 27.2075. Praga 15.375, Dunai 73. Budimpešta 00.635. Berlin 123.36. Bruselj 72.305, Varšava 58.30 Bukarešta 3.10, Sofija 3.755.
Dunaj. Beograd 12.47375 _ 12.51375. Ber lin 168.62 — 169.12, London 34.4975 d< 34.5975, Milan 37.1950 — 37.2950, NewyorP 710.45 — 712.95, Pariz 27.7550 — 27-8550 Praga 21.01625 — 21.09625. Curih 136.06 d< 137.16; dinarji 12.4275 _ 12.4875.
Blagovna tržišča
Dunajska bor/a za kmetijske proizvod«
(8. t. m.) Zaradi nazadovanja ameriških te čajev je bila tendenca na dunajski borz: mirnejša. Cene so za malenkost popustile. V koruzi je tendenca mirna in rezervirana, v ovsu pa čvrsta. Uradno notirajo vključno prometni davek in carina, fco Dunaj: pše-nict: domača 35 — 35.75, madžarska potij-ska 39.25 — 39-75, jugoslovenska 37 — 37.5; rž: marchfeldska 34.75 — 35, madžarsk? 33.25 — 33:5; oves: domači 33.75 — 34. madžarski 34.5 — 35; koruza: madžarska 35.7? do 36.5, laplatska 37 _ 37.25.
pri slabokrvnosti
po prestani težki bolezni uživajte sam<
Chinoferrin
Dobi se v vsaki lekarni.
3-t
«JUTRO« й. 38
17 -
Nedelj« 10. IL 1929
tctvSnfm
zgodnjo (üelißo по с
te «ЫЬ| nate latam а
Ii otroO* »ooiUdamk« о*М« ta plaU« tm PiUiuiutiaa МИ. «bäaetv«. di 4 m «иве prmkitA. km Ы bito vaM
тшвш иМ^/ш ido votjtei M I MrfM (M Na мМт Vwm роЩв» pota*« и
umifew powralovoota и tal»
а м Meta
ОЫ actinica „Jlirija"
Ljubljana, еЛЛштЫ И «/' - Vmlmfon ЛШ
Zarod м tsde/aoo
ZAHVALA.
2*Яа
Kot овкзЪо* oedo!etB& otrok eojefa «n«faf> br«« M aajtopfej« asfcvafjajeas итшчутаАЫ druibt «FENDC» и kutaatno poafteponj« poroJum poftar« koooic« teb
«trak ha priporotaa тмкошнг to draSbo.	MAKS ZUMER. CELJE.
Klavirji I
Tovara« I« mte«« Ы*-♦irfcrv, pryerrremft Ss-itnraentov rasfläüh tvrdk, kakor tedl las*-«ft J»<fca<rv. — Po«eben oddelek u popravi UrtatovsuJ« ta poprav«« u konserrs-torl}. Gksbsno Matico la druze tasdtate iu fotavija snoJa tvrdka. Ore tudi na defeto. Točna postrežba i« япегм cene — tu A «a obroke, izdelovalec klavirjev R. Wafbl««k,
Mebljaa«, Or«zor€W«vi «Uc« l___
Жба
KeressoBdenlKB
«H korespondenta s perfektnim tn«» njem slovenskega ln nemSkeg* Jerik« ter obeh stenografij, iiče elektrotehnik no podjetje v Zagrebu. Podrobne ofer« te i navedbo zahtev ht časa nastopa je poslati na: Interreklam d. d.t Za* greb, Marovska 28 pod šifro «Kore. spondentka K—1084»,	2697—a
krema
iE
NEZ DE SEVEN
Сгоам te Basat« МмИ
tt le m соамггс«* ааАв adetao« «o *»cb «jcxJernA metoda* Svoi «за «a&vaJtti »voda »cdoeegipvim tvojjrvoni Те к »ata krema br«e moti, «rrtdWva po «Mrtbi, ta tefe tati aow mo4, odivraOB)« (ab«, rsM беааг ЛгЬ1 Ьое шоу i»r»*.
К/«м «Hrti« te G*veoa«s. м у» •Majeto Mtkvte teme »кож гм Jt-«в: рошгай čar* neSse por« kote pr«d з&тЛика mтtat., vetra Hs rotevie«, a poleti od prebad«fa «rftva aopiou ta »vet tet* Ом )» pr*!nbl>eao aredstvo ■epih ieei, ki leta ofcjmaHi rroio mte-io*t ta lepoto, a ravootafco ootk, ki teia potutt mlad* ia k*c. t^evnovrr-!Jtv« rvojatva i« ftndoevwo« krwnt so a«nila. te jo врогаЫ|а)о aa^Uvaej-I« Parriiok«: gdi MMmtM, Spi-а«Д. Martfee Chooni. Nauterko-vai«, Vara Ser«taa ta meot« dnu«, ta «t OrtebJo ca »v»>4) lepoto. To )» т tattal krema lepik Ini ta doktet ta M m»t-iette «porabila.
Otttk «pedJaRtet«: pater, Otre-■*e±xt m rok«, Dkffluit m aobte. CoM Crooa m večer. Martaetg« ta 4ekol-t«. Moaaae et Lata te Ссяоояnbrm — реяа te отЊко Ы komar и £fäi«4 iMidetev ii рее aa ol««tevMH. Rež ca astna ia lic«, Lottoe BraieilMt Ю-w iepadenle im. Cr«yo* м ebrvi
l!MHe«, ki tele Artr« Ca« te CoIocm. Ambrte, mita, ршЛв-ni M.
Da m амга mkte srerM, te m ta
s9ecs«th«4e mm omknvtilkr«,
ooiüemo zaston!.
1 poakaeci loetek CtatttMlte n reke, 1 poelnaaal каше* sa wobt* Diana nt, I postavni lontek krtiiK Ndfe ik cwwbw c« dan. 3 podrasne ото!»« podr« Nettc te Cevcmea ta k*!»ios ( m vodi lom. «ko po«H«t« t Dhi v сааюкаЪ aa eo^tRtao ta ttrotte.
Rzspodfte davno AtediK« u aa-So drt»v«
Fraacnski Magadn
OeUEK L P.uotm. te serate atroteft snruf м-
lic* točno ta 6ttl|hr«.	2646-»
Я	IHHHHIII НИ
IV AH KROSH3J
i» л wüissä^
Dr. Schaeferjev Epiiipsan
ii
i
Se J« taborno obnese! tekom 15 let Dnevoo prihajalo priznanja Pojasnita ta aar očita izvršuje lekarna Sv. Stiepa«« Mr. M. FUter Osilek III.
(KontroM	__
ploteo roepodarstvo) svetov-nega sloves« iiem
▼ toptotn! tehniki nes« spretne«« inženjerja-tr-covc«, ki Je dobro uveden ▼ veleindustrijl kot
KttetepttiQa.
Le v IstM lzkulenl strokovnjaki naj požljejo svoj« oferte pod «Nur Fachmann 8293» na Rudolf Moose, Wien L Seüerstärte 2 sa nadaljno oddajo. 2714
IIIIHIILL
И1111ПТП
Pristno
«llvovko. Irozenko ftrtaitevec, taortjak run f— vrste Kkertev, sadnih «okov. špirita, rtnsk«c« «i««, вип6м|| ta«« 4 v SJvttkffi in odprt po ugodnih
ОММИ V [((OTllli
Jakob Perhavec,
Maribor, Gosposka ullea It. 19
Ц ila ЛаЬеШ t5743-a fla drobno
1ПНПН1П11 тшиш u
aa ааа аа aaaj а э.э
Direkcija dri. rudnik* VetenJe тля* ptauje na d«n 25. febru«rj« t. L ob 11. uri n«b«ve
Pogoji «c dobe pri podpis«nt
/s pUerne Direkcije drž. rudnika Vele» nje, br. 1288/11.
О^ИЗВаВЕЕЕЕЕЕ
OogodlEМШ\
pipini Ir. Jn» Сак v
Knjigi spominov.
Broširana velja Din 30.-, v - platno mana Sin 40'- -
Jzd ala	337
Knjigarna Jiskovne zadruge v £;nbijani
Trtlmon M (nasproti «L ooitt)
Pleša
ШЩ
Ш "t.	IM џ
Mjvrfj« Mih aa «tei« ui o4«l« V M «rak im*, ne«	t«» a. ved-
««, • »taravttao rm prk. ijaj. irW !»<«• » m
г a «вагАШЈКГ1Х>
Dwrato* « Ob. Г__
Lmj» tod« w4rav.li le «мм« к«Јм Ml te (•raaiiraa« Oarartan SO Dta
CDTTITOUA, косшеММ ИтЦ iarilKeva iL fc tar«sp4«tec HoatrkMt«
Revmatlzem!
)M,	färgb
votel	«adnvt
RUSKI MELEM uTVMIMISL
k ut S
kar d*kaaa}o)«
knirin, ki prihaja )o rt»— M — Ома «ifiaalaiBB« «»•Mi • poltatM vr«d SS Ш« D«Mi« n v vMb ta кагмк ta ta«cwi}ab p» ▼saj Mavi Pa po», ga ▼aa» Mil)* втотака аюа» ka K Beo^vM. Skopih
Bofaja»1«J Oaat te K te «• Ta* v prvi v», •d aakvalia. Pr«4 i iMl, k« ма» Ы1 v Baak Kartüa. «t aa adraritMta. vMal иа prt Mkaterik Maikta ta<Ü ▼a« rački Kd«m Јм mm del«, topi a* Weata v Mffak la fiareb«!« P« рг«Јмп S Ikatljto raakaca ItlMt «d Vaa, m« popoinoua oadrav«! ta м taua »adaj oikaUh bot«eis alti ▼ aofak. «iN giau rta-vobola. Proebi Tu, 4a al ooftjsta aa вој^га prijatelja 4 kkatijiM. S цю«отав><яв Va« «4јтва!ее «1-tavaa V. DJ«r(!>vU, KaU Irrer. poMa Kraajer Sata 1« ыпц IMS.
OoM n v LM»Qata v poteki BAHOVCC ta v Maribor« v apoteki ALBANCZC
NaJbolJSl r m«teri>a4i ie konstrukcij! m aajlepSl opremi so Otfohti BŠe^Cft
„9ritxner" m „tedler"
za domačo obrt hi Industrijo
Реек TMcala Irovlatal
U pri
m» (Peteline
LJUBLJANA
p«i«f Praternovega oh

Tttetto saraacUat Zahtarajt« poaedbe!
I-—'' » ; > i-
0(>U*rv«M «otftaea	37I0HI
ŠOFERSKA ŠOLA
J. OaberUik, Mtv« kooataar u io««r«ke taptt«. UaMtaoa, Bietwetaov» M. TaCaR ptraueitaL Ha razpolace uprt ta odprt ivtofooM,
Kupim stalno vsako množino
kostanjevega tanmskega lesa,
mrekove Skorje cele >n droonene smrekove timeljeve drogf abliene dobro obran ene sode od strojnega m edilnei a oita, po naivfšjth cenah. Aicreditivno piaäio.
frtne Oset. Sv. Pater « S»v<a'ikf «olfnl.
1906 štreni obsegajoči romsa je izdal« v dveh deUh
TISKOVNA ZADRUGA
V LJUBLJANI
Prvi del velja broftiran 100.— Dta
veua v platno 154,— Di« D r « g i d e 1 velja brottrao 100.— Dta vezan v platno 124.— Dta
. Najboljše tamborice
ta sromskee«
izdeluj« n razpošilja ob iamstvu
star« kr*. tvornlca tamburlc
Stjepan M. Gilg
SIS AE 61 tf ш KoOCcv« 174 (Hrvatska)
Cenovnik tamburic poiljem n« xahtevo га >ton). Odl kova« t 2 zladma kolajnam«.
MAKULATURNEGA PAPIRJA
Za trfoTc«, ca obrtnik«, n peko, sa mesarfa, sa b-dastrffo
V«» i !)m
«r«
▼ecja množina m razpolago po Bfodn? cen!
Naelov povo npr en »Jutra«.
L. Miltui
MESTNI TRG STEV. 15
Ттогшса dežnikov, zaloga spre-haialnih palic
^SPECTRUM" d. d.
W t. KOPIST A. DUBSXY IN KRSmC tverstes «gledal ta bra#ee«ta stekla.
LJifMJa«« VIL m bebels < br« «a CetovUri md SI.
«i I sovmb-
teiefoe
Zagreb, OsQek. — Sredünlca: Z«gr«b.
Zreiiao stekk», pertaino »rekla rnaMn» ako steklo 5—6 mm ogledala brufeoa v vseh vefikoetib e oblvkah. kakoi tudi bratene pvosorne Up«, tsbodeoc frioiče. vstekievanje v med — Fina, navadna ogledala.	S2
E3E3EEEEEEEEZ3EÖD
OKLIC.
N» predlog tcataflc« «e bo vrffle
dne 28. februarja 1929 ob 9. uri
r «оЫ It 29 okrajnega aodilča v Ra,
davtjtci prostovoljna sodne dražba par* cel it 30Ц, hlU rut Bledu tn it. 30 2, vri na Bledu. — Iskiicn« cen« 100.000 Din. Pod izklicno cono se ne prod«/
Dr«£beni pogoji «o n« vpogled ▼ pi» sami okrajnega »odišč« v Radovljici •ob« It 29.
Okrajno eodlSče v Radovljici, oddelek L, dne S. februarja 1929.
plRFIFinFIFlFnFirOBBBB
2716 «
Ve&fe p&djet|e sprejme
oerfektno kontorislinjo
dobro strojepisko, s popolnim znanjem slovenskega, srbohrvaškega in nemškega jezika v govoru ln pisav«, ter več
trg. nastavliencev
veliili galanterije in modne stroke. Reflektlra ae le na prvovrstne moCL
Tozadevne oglase na opravo »Jutra« pod »zanesljiv«.
4 m 6 cyl. avtomobili BSA
200, 500 In 750 cm OHO MOTOCSKU MOTOCIKU IN KOLESA NAJNOVEJŠI TIP
pd slavnem zastopniku
PAVEL STE LE-LJUBLJANA
KAPITELJSKA ULICA I
TELEFON 2942

#>70 a
ZAHVALA.
Podpisani Izrekam gg. prof. dt. Hermann Schmerze, kirurgu ln vodji trgovskega sanatorija v Eggcnbergn prt Oradco, ud ravnikom« v sanatorija dr. Rolterjn in dr. Bratoescbka tor totnvtetn dr. Atfredu Wol»tei v Gradca Iskreno zahvalo za uspeta) tzvrieno izredno težko operacijo basedowa aa тоЛ ioni, kateri so z operaebo roM fivtjenj«. Vodstva tega odličnega sanatorija s« todl zahvatMem za prvovrstno nego Jn postrežbo.
JOSIP PLAVC, trgovec v Ceiju.
J
лов
Fotrtl ск4юко ЬкмМ втяая^мю* 4л Ii Mi 4oM оба. M, predal
Janez peklar
dw i L ■. SMadodM, pravite« s terUAl m. vera, v SS. tale «roj« staroe« artree v Ompote smpol
ЛчгЛ Macesa pokojnika m viM v мМ|а e% d. wti pop.
imOt» t. lobrurta ms.
MRLA*-» JERAJ-, TROtAV-, TUR K-o v I ta «aun sorodolkL
Zahvala,
sidta oepesaine
Jelice IVlejak
m Mtr«iw nlnrtllaNi. ^»и pabrata g. Mcadban sdrav-nik« dr. Кая Ргеяпмн, ЫвмМк! podta v Ыша том. darovale««« v«*e«v to lovfcov a vaoa, U so ta ройио^М i «rojim np-rametvo« м «feai sadni peti v Zaeorta a St VMb.
Mai« sadüSntea i* bo brala v potMdeVck. «m il. t «L ob 7. ori v topni corfcvt v St. VMt «ri U«t««ai.
27I7-«
RUDOLF MEJAK in sorodniki.
«JUTRO» lt. 33
T8 =»
, Nedelja ГО. П. 1929
Хлгъ-Ыа. IA ur» dopub L&o&*> к. mahk ogUvo* /* pcAab, «a Oglar** od H t/1 k J&TRA. LfubLfOAO, fCbUmov*. hI 4 Сйиоипл* rcUuM, poriAA 1Г0ЛЈЛАС* LfuUfOMAjt nŽ4*	IhciH		SprtJ4ßuuif€ malih, oglasov ю. prv-LotUfo Нл*я1ко JVTRA n, vaklfuZL (Last, pnsL uudom Usta, ob tj ust, PorSHf* rprtfth, oytas* bodo prv-obetaи »gjltflajt- RtoiUu, Usta
ToUfon JUudkcL 74Q2	Лак оЫхш.. L. služijo v posrtdmmU* иьмкуа/ямаяпл оЬблАиа шока U^deLgopar АашхицА Pristojbina, zahfro Pia,у. tuubf, dofuwoAfatn ogla*,	trgovskima au гчЈиатллоа иишуа аюла Dtstaa iaa. r-Иајиииул хл4л4 Ааа^ PnAqjbuux tahfroVus^Un pruhyb К Џ ирсЛаЬ. оЬллвт, хлагоОЬщялгм офиъшлргиХхфг	TtUfarb JUuiLka 2497
iUvifodwi
Učene«
■нЈиа ss uft'lM * |ааяо biagoa s ««io oekrbo « ЫМ- Км«! loUealtarjor Wio preda oet Naelov ▼
мЫм oddelku Jutra._
1Ш
Posredovalnica
Mrak, Ljubljana
»*. Patra o. I ««J» toaboje «Ud« MUkiriM te «iaikiaj«.	Ж»
Kovaškega mojstra
■ dobr« prakso, »t«o»l «d M Wt dalj«, um, U№em ao takoj. Ponudbe pod iifro »Kovaiki mojator« aa po-4rulnie« Jutra ▼ ОеЏи. «877
Zagmojster
в električno la« » mrmsnftcm Mi »luäbo. BoflokUnti > dolgoletno srakso ti»)* predno«i. Vsto* t. aprila Matija Obr »a, Maribor, Lois» ul-
K. 16.	«s«
Trgovski pomočnik
Mčatnik • d«Me, dobro lav «Obau * «peceri^ski in manofakturai otroki, dober prodajaj ее, dobi »talno na-Be*čen)e pri tvrdkj Iran Florjančii, M. « meianim blagom, Vojnik. Nastop IS. Ватта 1929.	8785
Zdravo, čedno dekle
U n « Im veselj« do ■ploiMfa kihanja- pospravljanja ta pranja perila, kakor tudi MLAJŠO DEKLICO и pestunjo k otroka
Sejmom takoi ▼ trgovsko » Iran Tramiak, Vrhni-ka	ms
Trgovskega пбепса
a primerno ioleko izobrazbo «prejme manufaktnrna trgovina Joe. Ogoreutz, Merro meata.	£986
Služkinjo
pridno. saain«, «tara K—
fc lat, « dobrimi «pričevali «prejmem Znati mora kuhati in oprarljati vsa gospodinjska deia K druli-«i i drema otrokoma, ki trna poleg tudi postrežnieo. Naslov v ogl. oddelku Jota.	2999
Čevljarskem po.
močnika In vajenca
sprajmom. Pomočnik mora biti dobe« Bv«čb«n tudi sa šivaaa dala — rajeaee pa вага biti poštenih staršev. Stalna aaito, hrana la eta-noranj« r hi«. Naelov r oglasnem oddelku Jntra.
28«
Večja trgovina
I	aaeiaaim blagom na deie-
II	«presne «čenča i primerno predisobraibo i» boljte hiš«. Ponndbe pod »Učenec 17 «na oglasni oddelek Jutra.	1985
Frizerko
dobra moč »prejme «alon Oobaj, Maribor, Gosposka ni. «S.	»64
Trgovski pomočnik
vojaščia« prost, agilen, vešč knjigovodstva, č« mo-gočs tudi strojepisja, dobi takoj elulbo т trgovini mešanega blaga v večjem meetu Slovenije. Ponudbe pod iifro »Dobra moč 156« na oglasni oddelek Jutra
2980
Pekovski pomočnik
mlad, (rečen, ia «kupna dela, dobro izvežban pr) parni kakor tudi navadni peči. Nastopi lahko takoj ali * prvim marcem Naslov r ogla«, oddelku Jutra. 2976
Služkinjo
sdmvo, pridno ia polteno, veščo vaeh hišnih del, ki sna tudi nekaj kuhati (začetnice izključene) sprejmem takoj. E. Vargazon, Ljubljana, Resljeva e. 31, Ul nadstr.	8048
Dekle z dežele
к] и teh iaučiti kuhanja, ae «prejme kot učenka v
večjo ln dc-bro gostilno r Ljubljani. — Ptemene ponudbe na oglasni oddelek «Jntra» pod iifro «Dobra kuharica*.	8036
šivilj. učenko
sa fine isdelavo perila in vesenje «prejme». Pismene ponudbe na oglas. oddelek «Jutra» pod «Natančna 100.
2932
Mlajšega fanta
potteoega «prejmem h ko-■jem sa prevajanje «oda-Tode. Emeet RučigaJ, Kranj UM.	2993
Učenko
Ш «trojne pletenje sprejmem. Naelov v oglasnem Oddelku «Jutra».	8087oddelku «Jutra»
Gospodinjo
ki sna kuhati in Bivati, rabim k bolni »eni. Vdove bres otrok niso izključene Naslov t oglasnem oddelku «Jutra».	8013
Učenko za štepanje
v Čevljarski obrti, pridno, do 16 let staro, s dobro šolsko Izobrazbo sprejmem s stanovanjem in hrano v h!li. — Naelov v oglasnem 29:20
Miček Tiček
piše tn riše Ksenija Prunkova.
1«.
D« m«t« Je prišel oapreti kraljev posla-aee, ftelti dtroniek. poidraril ga Je ▼ kraljevem imena, nate pa mn je natanko opisal ie poSaat, ki egroia ljudstvo Cvetne роме. Сгћл Je ia straäna, z dolgim repom in ogromnim Irelom.
»Ce ima dolg rep in ogromno irelo In Je le trna po rrho, Je gotore smaj,« Je uganil Miček- Posnal le take ireri is babičinib pravljic. A junak od pete do glaro se ni «strašil niti zmaja, poslal Je fiiolčka h kralje. da ga potol&ši in naznani njegov prihod, sam pa se Je napotil po bridki mež: kajti bres bridkega meča ne gre nihče nad smaja.
17.
Nameni! se Je do atrica Matijea. Tn zopet le hodil tri dni in tri noči, da je zagledal cerkvice svetega Miklavža. Kajti strie Matije Je bil cerkovnik.
Preddelavka
iaUligsatna. atarejla, dobro Izurjena v tehtanju in pakovanju kemičnih »peci-alitet, dobi takoj maato. — Naelov v oglasnem oddelka «Jutra» pod «KemiSna tovarna».	»16
Kuharico
prrevratao iiieas sa aa detel«. Predstaviti ее U pri g. Sever, Gospoeveteta e. it. 14.	2915
Kuharico In plačilno natakarico
prvovrstni »prejme koncem marca hotel «Bel-levue» v Ljub'jani Direktne ponudbe t sliko in spričevali ali osebno med 14. in 15. ara.	2873
Krojače
▼ damski »troki popolnoma isveiban« Uče za delo na dom tvrdka «Elit», Preier-nova uliea, kjer se dobijo natančna pojasnila. 2872
Pozor, brezposelni!
Inteligentnega delavca, skrajno zanesljivega in treznega. lepega vedenja pismenega, nad 24 let starega, is Ljubljane ali predmestja, ki zna vt-aj deloma tudi nemški jezik, sprejmem za stalno specijalno delo — Lastnoročno pisane prijave z navedbo osebnih podatkov, doeedanjega sapo le-nja tn nasleva je nujno vlofiti na oglasni oddelek «Jutra» pod značko «Marljiv monter»	2871
Knjigovodja
zmoien, sanesljiv ter velča
korespondentinja
sa nemščino in srbščino dobita «luibo v mestu v Srbiji. Ponudbe pod značko «Export» na anoečno eks-pedictjo Hinke Sax, Maribor, Glavni trg.	2Ь70
Knjigovodjo
bilance »motnega, s prakso na parni tagi, nadalje kontorist'njo ' znanjem stenogra'ij« in strojepisja, nadalje dobrega Žagarja k polnojarmeniku iičemo »a takoj. Ponudbe pod «Parna žaga» n» podružnico «Jutra» f Celju. 2859
Pek. vajenca
is dobre hiše. s vso o«krbo sprejme Jos. Zunko, Selnica ob Dravi.	2783
Šofer
dobro versiran mehanik dobi siuibo. Reflektiram le na starejšo moS Ponudbe na: Dolenc Hudovemik Javornfk, Ljubljana. 2933
Dve vajen kj
sprejmem ta damsko kro-jaltvo. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	2924
Kuharico
samostojno, pridno, čedno, sprejme takoj francoski konzulat v Ljubljani Beethovnova 4/Ш. 28Ž8
Žagarja
neolenjenega, k venacianki
na električni pogon krožne šage, išče sa takoj Suha pri Skofji Loki. 2814
Modtstlnjo
spretno in pošteno sprejmem. Lastnoročne ponudbe in zahteve na oglasni oddelek «Jutra» pod «Tudi is deiele».	£539
Detašerja(-ko)
sa kemično čistilnico z večletno prakso, sprejme takoj «Kemička čistfona Ondru-šek», Zagreb, Ilica 50.
2794
Učenko
s 8 razredi srednje šole sprejmem r trg. špecerijskega blaga Hrana in stanovanje v ЬОД. Prednost imajo s deiele. — Alojsija Vrtačnik, Ljubljana, Tržaška cesta it. 1». £71»
Dva Žagarja
išlem. najraje samca, parno »ago fKreetzgatterX ki pa sta popolnoma «možna vseh 1 »j »troki «padajočih ->o;-,-aril r večlet no prakso ter «e sahteva preilložit-v irsadevnib si
lui
čsval > ^uuoanjem eluž bevanju Plae« po dogovo ru. Naslov t oglasnem oddelku «Jutra».	2708
2 natakarici
Ч l a d 1 in dobro izurjeni sprejmem takoj Ponndbe s fotografijo na naelov: Hotel «Srpekl kralj», Zern on.
2701
Vodilno moč
sa piearnttka in trgoveka dela UHSem Zahteva se znanje nemškega jesik» in strojepisja ter sekaj prakse Reflektin ae na popolnoma zanesljivo in pošteno mlado osebo Ponndbe pod «Zanesljiva moč» na oglas, oddelek «Jntra». 2651
Mizarski delovodja
mojster ali sačetnik. vešč vsega stavbnega ln pohištvenega mizarskega dela. dob! službo po dogovora r novoustanovljenem mitar-skem podjetju — Prednost imajo tleti, kateri imaio veselje sa napredek podjetja ter *vojc bodočnosti in da ima res znanosti — Tajnost zajamčena — Po-опЛЪе aa oglasni oddelek «Jutra» pod iifro «Strokovnjak 999»	968S
poib Nas!
Mesar, vajenca
Iteoih tiar Дет »prejmem. aslov v oglasnem oddelka «Jutra».	2806
Trg. učenca
s primerno ioleko isobrasbo sprejme leleznin» A. Sušnik, Ljubljana, Zaloška ceeta.	2224
Strojnika
k stabilnem« «troja 100 k. s., ki je obenem versiran v električni stroki iščem sa na deielo Ponudbe s navedbo referene |« vloiltl do 15 februarja na oglas oddelek «Jutra» pod iifro «Stabilni stroj». <52505
Izurjenega Žagarja
k benečanekemu jarmeniku. oienjenega, aa stalno mesto s prostim stanovanjem 2 seb kurjavo in razsvetljavo. eprejme lesna indu strija Ivan Srebotnjak. Sv Peter v Savinski dolini
S6S0
Skladiščnika
ki bi bil obenem nakupovale« jajr ln isurjenega
šolerja
iščemo proti dobri plači za ns novo ustanovljeno ekspertno trgovino jajc v Mariboru. Reilektira «e samo os ljudi, k' so v tej «troki bili ie sapoelenj n poznajo dobro krog proda jalcer ia odjemaleev r okolici. Dopise nasloviti na H Fritzhand, V&raždin
2616
Potniku
ki «talno obiekuje specerij-.-k9 trgovine, nudimo postranski zaslužek v proviziji in dnevnicah sa prevzem prodaje kreme za čevlje itd 8voje ponudbe naj stavijo ie vpeljani gg. z Lepim nastopom na oglas, oddelek Jutra pod »Tvornica«.	3010
Potnike
zanesljive jn pošten,, zastopnike ter a g en t e sprejme proti dobri proviziji tvorni« pijač — Ponulbe pod «Zanesljiv 38» na oglasni oddelek «Jutra».	S019
Trgovski potnik
dobro vpoljan v Poeavju — želi k svoji agenturi še druga zastopstva. — Interesenti naj pošljejo ponudbe pod šifro «Zvišan promet» na oglasni oddelek <Jutra».
2923
Potnik
čevljareke stroke selo dobro vpeljan v Dalmaciji in Bosni, iščt zastopstvo re-ncmiran„ tovarne ali veletrgovine čevljev Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Zanesljivi plačniki».	2802
Potnika
manufaktnrne stroke, sa obisk privatnih «trank, za Maribor ia okoliec lita dobro vpeljana tvrdka — Dober saslužek sasiguran Pismene ponudb«, na upravo «Jutra» v Mariboru pod šifro «Potnik».	£617
Dva potnika
sprejmeni sa prodajo dvo-koles, iivalnih strojev, otroških vozičkov ln delov «Tribuna» FBL. Ljubljana, Karlovska cest» it. 4.	2И0
Instrukcije
v Mariboru
is т««к predmetov daje prof Ponudbe na podružni со «Jutra» v Mariboru pod «Inštrukcije».
Profesor
poučuje v popoldanskih ta večernih arah sloveničlno, nrbohrv,. češtino, nemščine, italijanščino ln klasične Jezike Prevzame tudi Instrukcije Jamči za uspeh Naelov v oglasnem oddelku «Jutra»	2540
Pletilja
sprejme delo aa dom. Gre eventuelno tudi s «trojem Naelov r ogl. odd. Jutra.
£944
100 Din nagrade
lahko vsakdo dosele dnevno. PUHte pe opis « prilogo znamka sa 1 Din na naslov Otria Josip, Rovte-Logatec 2940
Strojepisna dela
prevzame Ohrietofov zavod proM nizkemu honorarju — Hčna ura samo 4 Din 8664
Podzastopnlke
agilne. zanesljive, po'tene želimo na deželi ter v Mariboru in Celju. 1 sa uporabni predmet na obroke po drtavnlh nradih bankah in Irueod. 8. »« stvar potrebno r kavarnah go«t!ln*h in «orodno. 1 pogodno za nookolence aH prodalalce «r"ČV. 8 kot twtriinsM s* ■='n?fek ss vtn«ke potnft» T» u«peh nrertpngol гяет-rlja In asflnort Ponudbe na oglvnl oddelek «Jirtva» pod »Marljiv la saneelllv«.
800T
Zastopnike
sa dobro idoč, hiši potrebe« predmet na obroke telimo. Fiksas plača in pro-visija. Pismeno garantiran] zaslužek. Zumbulovič, Ljubljana, Miklošičeva «. 8006
10.000 dam
tistemu, ki mi dobro prevede (prepiše) slovensko knjigo v nemščino Ponndbe na oglas, oddelek «Jutra» pod «Slovensko-nemiko». 2941
Zastopnika
sa kosmetičn« predmete, ki s uspehom potuje po Sloveniji, kg bi moral vzdrževati skladišče v Ljubljani — iščem Mora biti uveden ter položiti jamstvo ali ban-kovno garancijo — Velika prilfka saslužka. Ponndbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Garancija 64». 2864
SUtifoisu
Prodajalka
mešane btroke išči- službe. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Poitena 86. 2886
Za gospod'nk»
gre starejša vdova k manjS družini. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.	2493
Za plačano
natakarico
boljio grem. Dobra spričevala Naslov v ogla nrm oddelku Jutra.	2972
Boljše dekle
želj mesta k otrokom aH obenem kot pomoč pri gospodinjstvu Ponudbe na oglasni oddelek pod «Nemka».	8050
Dekle
z meščansko šolo gre za praktikantinjo k zobotehni-ku, drogerietu ali slično. Gre tudi za učenko v boljšo trgovino v meeto ali na deželo. Ponudbe na ogla nj oddelek Jutra pod šifro »Praktikantinja 21«. 2921
Trgovčev sin
ix ngledne hiše, miad, vojaščine prost, izuč-n mešane etroike, išče mesta v mesta ali večji trgovini na deželi. Naslov pove ogla ni oddelek Jutra.	2974
Kontoristinja
vestna tn marljiva, s večletno pisarniško prakso — želi nameščen ja prj vtčjem podjetju Ponudbe prosi na oglas oddelek «Jntra» ped značko «Vestno opravljam svojo službo».	2489
Gospodična
dobra š vilja, išče mesta v boljši hiši k otrokom in za draga hišna dela Gre v večji kraj na Gorenjsko ali Štajersko.	8030
Službe vzgojiteljice
želi gospa Gre tuni za hotelsko sobarico ail pa za gospodinjo k samostojnemu gospodu. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Gospa 100«.	ДО5
Absolvent
strojne deiovodske šol«, ki j« izučen ključavničar in se razume tudi na metala, cijo električnih naprav; zmoien perfektne nemščine, s ovenščine ter srbohrvaščine v govoru in pisavi, vojaščine prost, želi mesta delovodje, poslovodje ali slično Dopisi na A D Zu-рапьк, praktični stroini tehnik, Domžaie 76. 2856
Žagovodja
s večletno prakso na različnih žagah in leeaih industrijah, zmožen vsakega deia in popravil, tudi na električni pogon, z dobrim) spričevali želi spremeniti službo do 15 aprila Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »zanesljiv žaco-vodja«	2781
Prodajalka
s deiele, vajena v trgovini s mešanim blagom, ielezni-no ieli spremeniti službo s 1. marcem ali prej Cenj. ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »prodajalka z de-
žele«.	2923
KnJIgovodkinJa
s mnogoletno prakso т 1евщ trgovini išče za takoj mesto v Mariboru all okolici. Sprejme tudi sa ni». *o plačo. Ponudbe nod »Le«	2948
Trgovski pomočnic
JP^frf^ke stroke, ki sna italijansko Ieli službe v mestu aH na deželi Cenj ponudbe na podružnico Ju-J* ▼ Mariboru pod »po-štea«.	2967
Trgovski pomočnik
V staro«ti 80 let, s «letno nomočnllko prakso v speee-trgovini, smožen nekoliko strojepisja Mt meniti službo . 15 marcem. Prednost Imajo trgovci na Jesenicah OenJ ponndbe «a podružnico »Jutra« v Olju pod »Zanesljiva moč« 8965
Kot Masrafnfčarka
[WS- službe gosnodlčns It hol«» Müs. kl |e r obliko 'nvrinia T^CTtov tečaj ter '» zmožn« vseh ni«aml*kih W J, wtni la senes'fva. Csaf ftottufTb« nod* Г L 94 na oglaKni oddelek Jutv«
Modeftr
a najboljšo prakso la «po-
eijalist s« ortopediiae čevlje, iiče «luibe v какев večjem »bratu ali tovarni SprejnMM tod« družabnika s nekaj kapitala, sa Lista« obrt. Ponudbe aa ogiaaai oddelek «Jutra» pod šifro «Rezanje kolekeljekih vzorcev».	8038
AbsolventlnJa
srednje trgovske iole, is zasedenega ozemlja ieli sebi primerne službe, eventuelno gre nekaj časa kot praktikantinja brezplačno. Ponudbe na oglasni oddelek J. pod »nastop 1.-8.« 8008
Trgovski pomočnik
Izučen v man и fakturni tn galanterijski stroki, i I č e službo Ima tndi šoferski is-pit ln Ы poleg trg dela opravljal ie vsa Šoferska dela, event. bi tudi potoval s potnikom Dopise na ogl oddelek «Jutra» pod šifre «Zvest in zanesljiv» 9022
AbsolventlnJa
učiteljišča, zmožno tudi Italijanščine in strojepisja, Ieli nameščen j» v pisarni — Gre tudi na deželo Cenjene ponndbe na ogla« oddelek «Jutra» pod «Primorka»
8025
Pisarniška moč
vsestransko verzirana — s večletno prakso in znanjem slovenskega, hrvatskega In nemškega jezika, samostojnega knjigovodstva In trg korespondence, želi primernega mesta v kakem pod Jetju v Liubliani. Ponudbe na og'asni oddelek «Jntra» pod iifro «Izveibana moč».
8029
Kontoristinja
z večletno prakso, izurjena v knjigovodstvu in v vseh pisarniških delih, perfektna r nemščini, želi premeniti službo Cenj. ponudbe pod «Predvojna šola» na o?'as. oddelek «Jutra».	2908
Prodajalka
'.možna špecerijske, galanterijske in modnf. stroke, ieli me?ta v Ljublj'ani. event. tudi kot blagajničarka — Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod iifro «Spretna po?tena».	2893
Deklica
stara 16 let s 3 razredi mesč. šole, ieli vstopiti v modno trgovino kot učenka v okolici Maribora za takoj, Naelov v oglasnem oddelku «Jutra»	2805
Trg. pomočnik
vsestransko versiran maon-fakturitt lo galanterlst —
spreten prodajale«, vojaščine prost, ieli premeniti .-lužbo v Ljubljano ali kam drugam Oenj ponudbe na ogla« oddelek «Jutra» pod «Štajerska metoda 1600» 2524
Vr^oxicun
Zimo
cvilh ia druge potrebščine kupujte vedno eamo pri strokovnjaku
RUDOLP SEVER tapetništvo, Marijin trg £, ki vas najbolje ln najcenejše postreže.
čajno maslo
tedensko trikrat sveže, nudi po dnevni ceni «Mlekarska zadruga Nova vas pri Rakeku».	2448
Kred't kontrolne blagajne
kooirai preši, centlmahso tehnico. decimalno tehnico prodam. — О Zajec, Flor-janeka 23, razptoJaja salo-go.	2997
Kristalni lestenec
starinski (antičen), krasen prodam. Naelov v ogl odd Jutra.	2994
Fotograf, objektiv
Tessartjp Kseoar 45 2t
cm Brennweite Oompuor _
prvovrsten za vsa dela, poi«lnoma nov, naprodaj naimeeto sa 84Л0. samo sa 1700 Din. I. Oblak. Skofja Loka, Zgornji Karlovec 13 8046
Za predttskarljo
krasne vsoree prod« Agea-turna la komisijska trgovina t Stndentovskl uiiei št. 7.	8042
Železna peč
štirloglata, naprodai v Sp. Šiška, Knezova ulica it 88.
S0£0
Gospodlnle!
Podgane ubija RATOL noljsk» miil ubija ARVTfTV «čnrke oMJ» GAMVDTN «tenis» ubij, RTF.NOL bolh. ebij« Pm.KKSTV Dobiva «s p o v ■ o d — Rlokemla Zagreb Hstzova tlira H И Telefon !Ю 69
Puhasto perfe
razpoiillsir ТЧ, p O v s e t f и najmanj S kg po Din 88 kr - tzknHstfte priliko, dokler trab zaloga — L. Rropovlč Zairreh Plr» 88. Kemična čistilnica peri».
189
Werthelm Mazalna
dobro ohranlena naprodaj. Na«lov t oglasa en oddeTkn «Jntra».
Sni nč^e
dobro obranjea«, k«aapL garnituro prodasa pod «o-no. Ponadbe aa oglasni ad-dsiek Jutra p«d »Smuči«.
KIS
Drve
trakov« ta hrartove odpadke od porketov dostavlja po alsk. ceni aa dom parna lag* V fleagnetti Ljubi'a na a» gorenjskim kolodvo
Kompletni aparat
za lotaaj« rvinea (W.
stoffaparat mit Gebltse-LStrOre) naprodaj ▼ Celjski auto la «trojni delavnici Celj«.	2812
rt ¥t I
Radio
tricevai, novi, 2 slušalki, anodna baterija, kurilni akumulator ter тц potrebno sa inštalacijo prodam za Din 1800. Dopise na H. F. SeLnica ob Dravi pri Maribora.	2959
Zvočnike 575
slušalk« 96. retordetektor-je 59 Diu prodamo z garancijo Tehna, LJubljana, Mestni trg 251L	£827
Šoferska šola
oblastven«. koMeagoniraas Oameraik Ljubljana. Dn najska 86 Telefon 2286 -fermaneotni tečaji sa vse 254
Avto »Ford«.
▼ najboljšem stanju, radi »dpotovanja prodam po nizki ceni. Ponudbe na ogL oddelek Jutra pod šifro «Ford».	2696
Bob z volanom
prodam Ponudbe aa podružnico Jntra T Mariboru pod »Bob«.	2960
Motorno kolo
B. S A., skoraj novo, s prikolico radi odpotovanja ugodno prodam Na ogled pri tvrdki Iv. Kopač ia Uranič, Ljubljana, Blelwei-sova ces'% 5£	80S4
Tovorni avto
enotonskl. znamke «Seat», ugodno naprodaj Poja nila daje tvrdka Iv Kopač m Uranič, Ljubljana, Bleiwei-sova 52.	8035
Fiat 503
selo dobro ohranjen, naprodaj Naslov v oglasnem oddelka «Jutra».	2520
Kdor prodaja «П kopajo
AUTO
naj ae obrne na «aslov: Karol Camernlk Ljubljana, Dunajska cesta 86 (Jugo-Anto telefon 2286) tn vpo Sije popis vosa. kakršnega želi prodati ali k«plti Pri tem posredovanja se najbolj varujejo interesi prodajale* la kupca.	82
Avtomobil
CHEVROLET, osebni, odprt, petsedelni avtomobil 1927 tipe, v zelo dobrem stanja 35.000 Din;
CHEVROLET, osebni, odprt petsedelni avtomobil 19ЭТ tipe, z usnjem tapeciran. dve rezerva, gume, amoctfserji. nosač sa prtljaeo 40 000 Din;
CITROEN osebni, odprt, petsedežen avtemob}!, dobro ohranjeo. 10/84 k. a.. 98.000 Din;
PEUGEOT, petoedelea. odprt osebni avtomobil malo vožen. dobr« gume — 10/84 k. «., 86 ООО Dia;
PEUGEOT. Itlrisedelee. odprt. malo rabljen avtomobil, 5/18 k «.. 85.0OO Dia
PEUGEOT, poltovorni avtomobil. 5/18 k. s. pre-volen 17 000 km. » 000 Din;
HAT BW. Sport Про. pet-sedežen, oÄprt avtomobil асте gams, вето Deco Н8«я. 88.000 Dia
Informacij» dal« V t M. Barešič & Oo.. Ljubljana. Dunajska cest» t8
8658

Otroškf voziček
aa peresih, dobro ehranje« knpl T. IvančlČ, Rimska c. »t. t/l	ин
Vsakovrstno zlato
«op«]» oo aajriiflh wna»
čer ne — Ittvelh
Llabljaaa Woifov« ollea I
88
m штЈшл
Pisalno mizo
i« dobro ohranjeno prodam
v Rolal ulici S. Я84
Stelaže
la foodajalaiika atao (м-
(M), dobro ohranjen« kapi». Ponadbe na oglasni oddeM «Jutra» pod šifro «Stslale».	8028
Več spalnic
elegantnih poceni proda ' ^ Don
Andlovic, it. 28.
mobranska e 8028
Pohištvo
lastnega isdelka v v»eh slogih, . najpriprostejii ia najfinejii isdelavi, v vseh vrstah leaa — mehkega, trdega ia eksotičnega — J« v solidni m strokovno najvišji isvedhl, s enoletnim jamstvom prt Produktivni zadrugi mizarskih mojstrov v Maribora. Vetriajska al. It 18	44942
Lepo masko
poeodim Ljubljana, Valvasorjev trg 6, pritličje, levo.
8000
Dolg kožuh
l* volčjih kol, proda«. — Naslov t oglasnem oddelka «Jutra».	8038
Svilene maske
elegantne kostum« ia domine poeodim Bohoričeva št. IS	2923
Več mask
posodi Lina Kuoiar. Tržaška cesta U/O.	8726
Meyers Konversationslexikon
predzadnja izdaja, 6 sves-kov, skoraj nov prodam za 650 Din. Na ogled pri »Posredovalcu«, Sv. Petra cesta 18,	8006
%iifxim
Register- omaro
amerikanski sistem, dobro ohranjeno kupimo. Srečko Potnik in drug, Meteljkova ui 18.	8013
Jutlno embalago
rabljeno kupimo. Ponudbe z navedbo cene in množine na poštni predal 210. — £961
Stružnico
15—80 cm kalibr. kapi Agenturna ia komisij trg. Stndentovska ulica štev. т.
8041
Polnojarmenlk
(VoUgatter) dobro ohranjen kupim. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Plačam takoj».	8027
Družabnlco
Itvfljo aH swdistke s ka-pitalom. iščem v svrho raa-šlrjenjs obrata Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Seslja £9». 8Ü51
Trgovski lokal
v Adiotičih poceni oJuam Primerno sa podeieiakega trgovca. Ivaa Grabrijas, gost. Adieiič pri Črnomlju.
2759
Krojaško delavnico
s inventarjem prodam ali ugodno oddam v najem — Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod «Ugodno 29»
ao»
Lokal
v sredini mesta, dva prostora, pripraven sa ladelv vanj« pletenin, proti mali odkupnini takoj oddam. — Najemnina ni*ka Pojasnila daje Gale, slaščičar. Gosposka ulica 4, dvorišč«
8088
Trgovino
s mešanim blagom aa prometnem kraja, staro ia dobro vpeljano, s zalogo la
inventarjem prodam. Naelov v ogL odd. »Jutra«. 8002
Gostilno
dobro Idočo, v sred tal mesta radi boiesai takoj prodam. Pripravno sa Dalmatinca. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Takojšnje plačilo». 8936
Steklenice (ЬаЮпе)
od 81 dali« kupftn vsako množino. Naslov v oglas, oddelku «Jutra».
Lisičje kože
ta vseh drugih divjih B-vali kupuje stalno »ko»' celo leto D Zdravit, trg. usnja. LJubljana. F"! ori finska ulica ».	1880-a
Pisarni&e prostore
obstoječ« is 2 »ob v sredini mesU. pritličje ah v I. nadstropju, Učem. Ponndbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro C. M.
£799
Trgovski lokal
na deleH vzamem v najem Ponudb« na oglas, oddelek «Jntra» pod «Dobra točka» £779
Trgovino
špecerijskega biaga, moderno opremljeno, na naj-prometnejl; točk! v sredini mesta prodam Cenjene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Trgovina špecerijskega blaga»
8715
Lepo trgovsko hišo
s lokalom in pekarijo na prometnem kraju prodam ali oddam v najem. — Ponudbe pod »Trgovina 108« na oglasrl oddelek J. 2984
Vodna moč
Prodam večjo, stalno vodno moč v bogatem goodnem kraja 10 minut «d ieiesni-tke postaje Vprašanje na uredništvo Jutra.
Hišo
na prometni točki s trgovskim lokalom kupim sa Din 200.000 do 800.000. Dopise pod iifro »Trgovec 800.000« na oglasni oddelek Jutra.
2952

Gospodično
ali gospo LKem sa družabnlco. Pogoj: slovenščina. Ponudb« na opravo Jutra-Maribor pod »Din 50.000«.
2869
Družabnico
dobro iiviljo sa povečanje obrti. Dela dovolj, na selo prometn) točki v Maribora. Potreben kapital Din 25.000. Zaslužek velik, drugo po dogovoru. Ponadbe na opravo Jutra т Mariboru pod »86.000«.	£963
Državni dnevnlčar
s družino, trezen ia pošten prosi sa posojilo 2000 Dia proti primernemu jamstvu. Vrnitev v manjših, rednih, mesečnih obrokih. — Oenj. ponudb« aa oglašal oddelek pod anačko »Lsoda življenja«.	£979
Majhno posestvo
v Dravski dolini, obstoječ« is hiš«, gospodarskega poslopja, njive, travnika in gozda, s inventarjem vred naprodaj. Naslov v ogla?, oddelku «Jutra». £782
Opekarno
sa Isdelavo «idne opeke potom strojev, v bližini Ljubljane prodam ali pa same-njam s drugim posestvom. Cenjene ponudb« na oglas, oddelek «Jutra» pod Iifro •Opekarna».	£748
Prostor
▼ Industrijskem
ijskem mest« oddam v najem v izmeri 100 priprav« sa pletllno dustrijo aH slično. Naslov ▼ oglasnem oddelka «Jatra».	£716
s:
Pohištva
več dobro ohranjenega prodam Pdsve o« r vino-toču aa Gliaeab v »Ameriki«.	8000
Sobno opravo
dobro obran'«no prodam po nizki eoai. Master v ogla», oddelku «Jutra».	Ml
Samostojna obrtnlca
prosi 800 Dia posojila sa Š meeeea. Ponudbe pod »menica« a» oglasni oddelek Jutra.	8971
Družabnika
▼ «vrbo povečaala obrata sprejmem v trgovino mešanega blaga Samel, dobri manufakturlsti Imajo prednost. — OeaJ ponudbe aa ogla«, oddelek «Jutra» pod Iifro «Detela».	8648
Z majhnim
kapitalom
Ы M «deležll trgovine, zastopstva Itd., «vent tndl lesM trgovine gospod, h pozna vs« večje italijaneke tvrdke ia Je zmožen več jezikov Dopise pod Iifro «Malo podletje» aa ogla al j oddelek «Jutra». 8047'
Stalno vodno moč
za postavitev läge, e prosto električno razsvetljavo oddam. Naslov v oglasnem oddelka «Jutra».	£709
Manjšo hišo
s vrtom, na periferiji mesta, s najmanj 8—4 sobami tn pritikllnaml, kupim. Vselitev takoj ali v najkrajšem času Ponudbe s navedbo cene na oglasni oddelek «Jatra» pod lifre «Ugodno 69»	8669
Za 2500 Din posojili
sa 8 mesec« dam z« obresti hraoo теа ča» osebi celodnevno zakoncem« na opoldansko v centru Ponudbe na ogta«n! oddelek «Jutra» pod «РоооЈДо»
80Ю
Kupim graščino
s lepim poeeetvem Natančne ponudbe samo od lastnikov pe možnosti s slikami pod «Hipoteka» oa ogl oddelek «Jutra»	2540
Lepo posestvo
pri Cellu
aa prav prometni točki pri glavni cesti, t hlio. velikim rospodar°Um poslop Jem. kozolcem. tehtnico, nrlmerno sa obrt prodam t živim ta mrtvim laventar-lem sa 800.000 Din — 1С. Rreralk. Oelje. Dolgo peli« H. L	8386
Т.евпо Industrijo
wie doblčkanosno. т lake bogatem gozdnem кта'и radi bolezni prodam poceni fa pod «rodnimi plačilnimi no roji Dopis» o« «Häsai odelek «Jutra» ped «Le na Industrija S7».	9067
Eno nadstropno
tafto
prodam. PodaMJ«, ш »la-novanj, valik vrt, dvoriMa, bliža miuuos, ftiika K 117.
8910
Najlepšo parcelo
sa sidavo vile ali «»n«t<y rije prodam v LJubljani. Podrobnosti pri aotarju Kuharju	£981
Lesene hiše
»Mojmir«
Pogoji dobav* ra» vidni lo februarjev» »Domačije«, Maribor, Koroika 10. 296S
Hišo
v sredlat mesu prodam. Naslov pov* oglašal oddelek Jutra.	£99i
Stavbne parcele
nalvel 100 korakov od ko-lodvera, kakor tudi največ 100 korakov od iole v Zalogu pri Ljubljani prodam. Parcele stoj« tik ob cesti ia merijo po ca 450—500 m' — Podrobnejša pojasaila s« dobijo v Mostah it. 8 pri LJubljani.	£88»
Parcelo
kupim ob Dunajski eostf «e Stadiona Ptamsn« ponadbe s navedbe cene in velfk o*M na oglasni oddelek «Jutra» pod iifro «Parcela 96».
Pritlična hISa
8 aobi, klet ln aekaj sa selenjsvo novo ogrodja, proda st. 18.500 Din Bee-toneeil. Ljubno, Gorenjsko.
893
Osebno pravico
sa go&tilnb odoam po dog^ vore. Naslov: poštno lečečo Šmartno pri Litiji it £17.
Prostor za reklamno tablo
na voff*ia Kolodvorske ia Tavčarjeve uiioe odda v najem Delniška tiskarna.
Dobro gostilno
▼ «redi mesta oddam takoj v najem. — Pojasnila dajo Marija Jančar, Domobranska cesta SS.	304*
Večjo žago
oddam v aalem aa GereaJ. skem tik kolodvora v oka-
lici bogatih jelovih goadoT. Ponudb« poslati na eglasri oddelek «Jutra» pod toga».	£S47
Trgovino
s ssacufakturo. dobro vpo« IJan«. v mestu aH večjem kraju na deieii v Sloveniji vzamem * najem, event t»
di kupim. Virrko KursvelL Postojna, Italija.	27»
Specerijo
s zalogo in inventarjem —» radi bolezni takoj »ddam. Potreben kapital IS—80.00t Din. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». Ž774
Za 1200 Din mes.
oddam v najem južno sto« novanje v vili v Tivoliju, £ veliki sobi, poeelska sobica, kuhinja, pritlkljna, kopalnica in pralnica, elektrika. vodovod ia plin Na ogled med 10. ta Ul uro — Naslov v oglasne* oddelka «Jutra». 2804
Stanovanje
1 ali 2 sob in kuhinje »So zakonski par brez otrok f bližini križišča Bleiweisoro in Tržaške cests Ponudbo s eeno na oglasni oddelek
Jutra pod »vselitev 1. a*.
j«-
Stanovanje
1 aeb* in kuhinje Išče na stranka. Totalno e ženje, pleskanje in ostalo popravila izvrši aa lastno stroške. Po motnosti Reeljeva. Linhartova. Kome», skega ali Slomškova uUeo. Ponndbe pod »čedno stanovanje« aa oglasni oddelek Jutra.	2791
Stanovanje
s dvema sobama ta kuMeJ« v «Uri hi« bU«u Tabora, pošte ali kolodvora leite za takoj. Mesečno piačam Din 1000. Ponadbe n« ogL oddelek Jutra pod »Tabor«.
sesr
Kuhinja št, s elel
Stanovanje
ia »oba v nov) Ы-... s električno rasevetljsvo oddam « i. marcem t L mirni stranki v najem Naslov v podružnici Jutra T Olju.	295S
Stanovanje
opremljene sobe |n kuhinjo takoj oddam aa Krekovem trgu 10/П.	«894
Stanovanje
3 sob. kuhinj« la ргШкПя, poleg sod ode oddam s mojem. NaUnčne ponudbe ao orla* oddelek «Jutra» pod «Din 1800».	9030
Stanovanje
s »»Ъ • pr«d«obo la kuhinjo oddam s 1 bono Os» biče v* uHea t.	8001
Vljadiio naznanjam, da sem prevzel znane modfiffi trgovino
Srečko Vršič
^e!enburgova ulica štev.
V »etegi кмв TM sajnovajle modna pred» EM>te t mnogo večji tobiri kot do eedaj, la to po копкигвобпЉ семк PH meoi dobite: »okarric«, nogavice, damsko perilo, trlkote» h, Sferne, dežnik«, toaleto« роФгеЫйса» poe-fumerlto. iooftc srajc«, аапюгеаюкщ mts&a, мпаюаса, юоЙкл вофатке itd.
Znane Bellaflor nogavice stanejo sedaj Din 58*— la fviiene nofaivce Bemberg . . • 80*— la Glace rokavice v vseh modnih barvah , 65*—
zmsm
Srečko VHH&*«
naslednik
V. Lesjak
Stanovanje
»b, i	bfsäfMm,
K
BikMiSevi t за,«* r tfsta
«J*£fa».
1. aajea. * oddelki Ж1
Stanovanje
i »V .U^jHa-i * sri«M%, «iakinka W р^.Шц »ddaa г 1 жлјчт - Peamibe a* •гвЫ	It. Ш
Lit* «£l9iw»ie«ra» Я№в
Staeova««® пььф » jrtak!^»,
s йэага f«kv«t!jat4 šfik»; edds*B Suip t «giaeneB eödsikn «Jnir»»	ЙЯГ
Stanovanj®
"s txhiajt SM« • t
WTHfiV«i«i per. — 4>»p6e» t aahterkoa uj«s-i:m si »gi»?*t oddelek «Jatn.»	cJiiraa «irae-
fca»	Ш
Oglejte ni današnjo razstavo!
Klavir
Maribor,
Mm
ы. ы-ш. ьцйиг. мм
dorn
Kanarčki
14» aanref
шГ*е«*е
perc.., jake ♦4 HO I4a » Dia
Neri TtdM pri I^abijaaL
wot
Psa volCJe pasme
dobrega iaraja, da 1 Ute »taraga kopüa. Poaadbe ia eeao na Antoa Pelase, Rade«, m Zid. a««*a. »TT
Papige
(WeEeniittieh) rumeae m da Viako Vidmar, Z«fra*
jama 1И jri i^abljtai.
аме
PletHnl stroj
SSUkaTÜ
ю/ве
Maribor.
M
Krožna figa
a rwtikalao ia
■Mi« ur
Щ « r. «bela 1 M т M, prodam. — ImK* r og'aaF.taa odiMkn «J«tra>.
«m
Pand kotel
a»«|o» — IA PABJDfJI ICIOTIII, M >< voebiae preiakaioa la «a takojta)« porab* kafri gre-Uta» BeltaaJ «b flaVl.
Izqubijtne
Pes, ruski volk
po hrbta «n. ki liiH ime Botf, ae Je sg*bU — Najditelj dobi nagrad«. — Frase Blatit, Dotmu ee-sta, baraka 1 (aa karilaiee) 1014
Le«
j«aeaov, W«tor. parjaao bm-koriao каф( d« t nnnoT a, Ljab-
Fajfar, kolaiatvo,
Mobievao
odda« ttkoj. aL 4 "
kabinet
Prazno sobo
fcedllaike« (ga i»& mm» iHUTia) Ml
staraj'.« wk Poaadbe
Ж" eai «dMtk Juta» pod MO Dia«.
Sobo fe Srohfnjo
•ddaa • 1 юегее« —
жлЛЪ* at eyiartsi »dd«iek
еЈвод» ped Ilire «Lepo*.
seo
Stanovale
r LJetljaai 6oM bs^refate« M tdušben« (Trtear) u poldnerno	■
«Jr.ira».
»gr
Kresno stanovanje
▼ «T3.Ä-Si кгмь, f drs^eoi
ааЛйгоети.	te S
mäJk'.b aäfc s »тая p»!*--гИ»т i i в«ј«к ?o»«Sbe u оат'.ы odd«i»k sJvtra« pod «SoIoSna «aao-vab'»».	Ž740
Stanov
8 **» taasaj» a pritšk^a T аст1 feifc »ddas e i.
t Erac}». !fa»Ior T ef'um«m oddalka «Л-
»»	žag«
Stanovanje
la 'rab!»j« tiioj na	200.
Opremljeno sobo
oiA*m ii. t. a Huttr cgi. »dielte iaara. ЗБ>
Opremljeno sobo
96&»m M&taem Koene^i aii dactf. Suri trg U, »M
Opremljeno sobo
• jesefcele vtxviioe r M ISi-ss «гЗата, po«ie «ddaa. Ia-«i«r ▼ tffaaa eddelka
Jasra.	SMS
Stanovanj 9 wt »	ячЧа »d-
ia» • 1.	t ! Hi-
ЙОт (»те Оратае oddelek ^t?» »18
Stanovanja
S—4 «ob пкМЏ а arüi-
ktta, t	»).; prr«e
aa.'.9trop>TL т tredlaš века tli« t Ш februarje» aH i. earc«s *ггаУ.» S seeb. ftr'*r T c-jiab-owa öd de) k« ■imi	SH3
Strani» Ьгег otrok
»f «	», »« ö dro-
»оЬгр»	e prMJ-
klia««m	fasloT т о^м
eddefk*	««(TStfa»
Preprosto sobico
t ЯП Mi roapodifaa.
Posadke aa ««L add. Jitra pod »SoMc*«.	авб
Malo prazno sobo
leä ecejwvd ia takoj т prt-
tM4}m aH I s&dttroja « JM-wteirn rtodca». Paaadba da torka aa «nuti «Metek
Jeira sod »Veikrai «doo-
sn
Opremljeno sobo
" SKmbata rbedoa ia efek-W;*a« rawreüJa-5-e — Ик вштвга« »Maas le geepo-dieni. Sm'«» txrrs oglasni oddelek «Jee«».
Opremljeno sobo
tajroj o^daa aa KikloiMe-»4 eaeti. Чамат т oflae.
oideika «Лае-*».	Э0й4
Kateri bossati gosp.
to botai poanijtatt auaol, 1»-oL tübraSml tomaolaai do-kiei. Oaaj. poaadbe aa ] dralniee Jataa ▼ Marli» pod »Mala тДОвм. £Мв
Kdo Ы pomagal
reasema, aaladtna muii-geota? Dooiae proeim pod »Hraletna ljnbeaen« sa ogL oddeiek Jatra.	»0?
Trf mladenke
и žarabiie «aa г ВЦ
КгаоШ ia Trooraki skuhal Ako M Jft aafij kaki napodj«, M aaprotai«, da jia oddaje aa orlasii oddelek Jetra pod »Tri it-r^bljoca artia«.	1865
Pomota
So karta и m Daroraao M io HI« ta
Mt, das po radihik иц 4e Jo Sreba. — ZaTTjei d ■>*, dragi, a roccUSno Ifo-Ыя ta ]« Jaa.	»87
Dva gospoda
aMoatoja* MUa ша]а a
dT«ma rcapodiCnasa aii sa-auMtojBima rdeгае»», ki rabita pri kakrinikoii obrti dosanto imoi. CeaJ poaadbe pod fcfro »В«»во 49« aa podroSfile« Jat» ▼ O-lja.
Les
a 4 a, paralei »— M Mre 16/45 ж «UdOl, borrre pod-> S6 aa 4 m, taaai ' lUca т«М kraataa pa diapoaieljj у rafOMkl aa. kiadi proti takojinjema pia-oüb. 8plaTi (Aoaaware) taaka kotiMaa aa Drarl ' aa Bari. Pasadbo aa Maka Katk, ИаЈ.
HmelJevlh drogov
«arakevik, raUjeeib a» ao-rik кшяя 9000 komade* Poamdbo ва штате «Jatra» ▼ CMJa pod litre «BaaaloT. ka».	»74
Ivo
Taa ▼ roda — hvala! Boll ka ad агат«, da ae
kako bo prLhodBj!« KlalII > umf Ke nnSl
me is ofcjaenj si Keiureeno hrepeni« po lieoTora — kedaj prid« it*? Paljabo
Sobo
vtmA. t h t a a • iUe« pri al&dj ia	daai. P*,
aedb» aa ««laeal »Hdebk «Jetra» aoi tih* «BtaSee».
SMS
Sostanovalca
еЫМведа (fo^da aprehaea
takej 2t t iS. !f«!cr
Sjriaeai oddelek «Jat»a»
S01T
Dijaka
S"l*a «а «мло*аа)е a
'& »are«« E^ktrttna faa-W*Htrr r eelaj". •listin Јти*	»11
1.
mJLtJLJL «dal Domačo hrano
leUa Е] »onadb* edd^ot «Jetra»
»IM..
C
te
ped V*n гаво
Prazno sobo
a «*ktrt&»e fasrreUJaTO, r ЫИ ъляргШ keaiifee ****** aa Cela 85 oddam. _____Ш»
Prazno sobo
» P»«»	Se rate
aU »topaJIMa,	od
u^taika Ше «|ГГ« , t aa^Mos.	aa oriae
oddelek «Jat», pod lifro «Mirea goapod».	t/П
Krasno sobo
' »99 aU dvesa n«<4el]aea, vhodoa (E »5efc-trlko rreat a kiarir]«!» ia sa^rko« wMam takoi aa
labors 5Д. «мм. »90
Kdo vzame
te*!».**» Saatka aa sre Wfa> Kot rajnih Ы rad od-iaJ «ara de«ka wmt-Mse»» tv»*ralbi irr^hfa — faat taa pa »rejf pokoja!
» 000 IHa dete — 6eaj*a» dopis« proeUn «a aaelor Fran Svare. te*, г ■adjea a* Peralol ori Ma-ИЬога	»m
2—3 zo*nodfčre
«»«Јвнга aa dobro doma to opoidaa«ko hrano Wa-«lor dot« oglasni odde'elt •Jatra».	St»
Gospod
k! prihaja rrfkrat т Ь5Л-tjano. ife, «Smo амЫ^аао «эЬо a?! kaMaet « popol-вова teeeriranhB rhodi
i«	pn »*тапН
brei ток. Ponadb» na «Jatro»	«Dieticrriran»
«e IS. febr t. 1 »a or* •«JWek .Jrtra» Шт
Cegrantno sobo
» .jowtefaa rhodoa ta elek-t™1'« raaeretlja-ro — m
яо«по^ tad! « wmperabo komi»,ее. т erediai aeeU 4' 1 яагаеп bop8) ro-•rod Ponadbe aa ««iaeai oddelek «Jatra» pod «tfro «Strogo «epariraa rhe-t»
MU
A. R. 1895.
Ш» odg-STor»?! Dripnfte pi«ne aa aedrala!ei Jnira Oeija. »Itoana|ka«. »7S
Kr.
&рг«аии}ло. Odaotee 1С. i» ». Ljubi« te T*.
«i
SMO
Offlla
Bi be!aa. M oreta aeeta..
Drieei fPMtt T
ta. Poljub АвЬ».
Pridelki
Ajdovega medn
10.000 kc priataefa arada-во kg pa U do IT Dia. Čebelarji у Prokanria ga io imajo 10.000 kg. Poamd. bo aa Čebel, podralnleo (prof. Parili) M «raka So-bota.	wn
Vse vrste moko
ia atiboijlo baaatte p4 sie« <Ubarija po aa[ eaoah fraa Jaraa, »al. a£ia, Sredaj« Oaaneljse — poita M Vid aad LJnblla-no. Zabterajto oeeikl Solidna poatrelba.	Ж
Slavonsko seno
prroTTata«, bea lata (акте i korora, to p4ea!Sn* i ao-bene «aaaa i koaapietaia »agoaiBt prodaj» Joeto Waim, Zagreb, roietogovi. n* ajena 1 «lame, DvoraiH-йета ali« a a Telefon «T— », aaalOT aa bnojare:
LokomobRo
Ю KP «Unterer» a Btepei-8a«tia kariKsn т jako dobro« stanja koa^etao radi aatare ««Satjieea
»troja Petmdbe pod «Takoj debarljira» aa oglaaai oddiJek «Jwtra» bjcbljan».
Urarska popravila
iiTvaaJe вајргвсипеје ie аајвмоЈа Ггаае вГвШае, ara», Ooepoereteka o. li »04
Slike ca legitimacije
iadoiajo aajbiteeje feto-gmf Hxg«a ШЫя, I^ak-4»»a, Sr Patra aaata. И
2a veata poadi n> komad
HPüu garnetta
Dokazano
najdovrlenejli
■рагаашаинв
mwroüSäa UREDITI SVOJO ntEHRA.NO IN IZOI-ШиС BODO VAÄC BOLEČINE.
LUBEJ poj. JOB
S tciaiHi »v. тага aar»» v Ооацо-v paaoöcDck, tos U. ва MnlU. »r. ш. eb 7. ari v maeda-
*«. M, sogm«. HLVKJA h TWCEK. ANASTAZIJA JOB, as^nt k У*
9ГЯ S
Fotograf
Kari Hoiynakl »»■>« • h jriptnit tal. вЬНтЧгш. Sik» m ia«Ш-•aelja tokoa par aiaat — Vaa (otografaka 4eia eeee ta аоЈЈлва.	»lJ
Cenik
вив. aadik, aiafeA la ti-<t»kik rttti», trta I» 4аНЈ Jo kSei. lja teaapMaa ц
trrdka Koräia, LJabiji £Qeiwaiao>ra
treo

Posestvo
primemo n vsako industrijo aH večjo obrt, v Ljubljani ze-k> ngodno prodam. Ponudbe m oglasni oddelek Jntra pod «Ugodno 23».
Komfortno
vilo
na MHb, s garate ugodno prodam, fo-
teresentje naj plfejo na ogiasni oddelek «Jutra» pod «Enodružinska 9».
v Modee ia črerea*, carska, liaToboi. aanral krvi v glave, aervoeaoat, ведовЈа, kemeroMi, alak tek knafo svoj »vor v aiabi prebavi. Uredit* svofc> pr«-bare a prewHrfenfai аМШгоя >^QOL«, ре bode iMt Val« boieäkM. »TIOOL« ritoii srejej« prebav« ia Vara povrne «riravta. »РЮOL« Meio^ le oo&ga po poiti proti porvret.hi s na^-odtVvm о иро-rabi iekarüa	231
DR. 8CMELJC, DUBROVNIK 1 Cricfnatt мт«М I ittUnfe s evefaoi ta polnit» mi Din 106.—, I ««tirnic
246.—, 1 atekieeioa Diu 40.—. MaopolUvitaa sakvata« kja>v« 4ofc»Me vaak iia e aaprihie«) dehrraaje »Tlasl»«
l ito aaptjiaa >м1(*аг(јаЈо » S dM* aa redae tetrriraae
koto bradarta«, aadeSe la pag^ — Ma SO. '•fto Paaat, «ali ДщЬотМ ortoped ijaU aparat, kat* it tadi aajgrtl aot ganua-Uraaa v kratkea «aaa •odeiira. роргат1јајоС ga у lepo (a «aieSJeao ferao. -Dia M. Наремфе aa. rokah ia ker t«ä leeeko'irke k brado odprart u redno «Äapide *e. Krik. Der raiao k 04». Paria Preko » M iakaiaa« redstve. katera аи>а»а«аав aMJa to odpravlja AMa» v m-aea kor aaa Dia « la voKka porrSiae dia«ie ы rokah, aagak to щЛ aaa Ml «SapMa Ve. П». Die ». PMa ■ tapaiM» toa J» uMit a o a r al a as alade ta «are V t4 «rah •aaeteriae iapadaaje lat aa voda«, a «4nraviao reo prhljaj aritoKeo a*-•aago ia knete i eBapar-•ottae Od dr Donaiaa k Ote Parta Laeje Me tdravi Ь sope» Ъа<м aa
raeSlt Za wnr*< garaattraa*. — («Mart » Dta ffivl laaja ae r reeaiei aaj vo4JI «ntfcik aladoati a gelото kvariU lepoto vaake daa» ibiMor Вовюо» od <r Dorraia» S Cia.. Рапа. Ьагта taa» parf ektM I» e ж a k o v
Zahvala»
шиш
шјјоаији! taariU strica ki. poapoda
la ase
predobroca ooprciga, «Mi,
вмао harraajt fe Jake htbke ht ea» :ega pateatafka И« adf roko. gia ropotaoaa aeikofljtro aa lana bet
riavao aa vaaki
va, aHi perfia Popoteoaa aeikofljtro геакем <aa«a>o aa «apek . Dh R
CENTITOUA. kosmetHU sared, Zagrak,
JsrtCKeva al. t ZiÄ^e vefte hrMirftAw NsMflfi
Krompirja
beJega trn adnrega potreb«-jena vei ragonor Keka; takfcega aa «отогјевЈв r iia»kwa omota, a oata!o, ko bo doooiial tae. Poire-bajeat tadi bei ia roxa krompir i* aeate ta drobnega u lirfneke krmo Uto-tako kupim bet la roman fiiol, tod; Banjle koöS'n». Ponadbe a uredbo aadaje een.e aa satk>r: Proka Ra-paii. ћпт» Paaova, Srem.
ЯИ1
Prvovrstno seno
«a krave ia koajo. p»l»at ia anprefaao !aa ao pri-
юепй eea| aaipro&j 9. ObisJt, Vrhnika lt«r 1.
(Höft form)
recb vnst po meri priporoča A. HUTTER, Ljubljane, Tavčarjev« аЫса 11/11, poleg
sodaljeL
Эб04»а
S№4
ZnsSaJnega prijatelja
trtic tiaroeti, Ы Ь4 аве! reoelje do glsabe. 1Мещ. — Сев}«» poaadbe aa e#4e<*< оЪЫФ «Jetra» ped Mfre «ŽMljefcl» jo krsioK. а«в
Pfsafnl stroji
A E в le «karaj nov
telo a^odno ва nroilaj — Ka*ior r oglisnj» «Jrttra».	M
Vdovec brez otrok
boijli «'iirtnik., atar 4& s 190.000,— Din агсшовеаја i*8o «aaaja v vrAe Isoitre • priaoreo goapodiSno. io-боако аЦ vdovo, ki M imela Taaelja de trgorine. ST». ka( premoSeoJa tUelJeas, St pa pogoj. U reaao po-»vdM pod табко »Zakoa 45« na sednitnir« Jntra СеЦа.	mm
Gospodična
в «relotaia taatkoa, ki
laa 80.000 Ka gotoriaa, bi
ЫеваИкйа aalalbeneen. — Vdorea a otroe) ai iafcSJa-боа. — Poaadbe aa erlaani eddriak «Jatra» pod Kifro «Tetaperaaaeetaae. »n
Orehe
. kv
BsaeJic! po
Usta joderea, laMeaa, r veaii ditorai eeai
■ ittilkdA
dJäLÄ,
Kratek klavir
ri
a 1<
proda Do brate, ггаавИкааака И
тЛов Maribor, »70
VWIno
dobro ohraaJeM, aaaako Stradirariaa predam. Poaadbe aa ori. oddelek Jatra pod »rieMna«. »IS
Planino
dobro ohranjen dam KaeloT t delka Jutra.
ceno pro-ogla», od-
•m»
reeeut>, kj jlk prodaj, aaj polSjejo ' takoj more?. In агтвиЪло sen® aa trrdko Z. Orilak. Rer. Bietrica, Korenita. ЯМ8
2efod5no tinkturo
prefakaSea«, erotl aaprtja ia drag üb Mtoüaa lelod-ea prionroCa dr О PieoolL
lekarnar r Ljttbljaal fßt
riaJboljSi pisafari strotf
Secmoprodaja: Ivan Legat, Maribor Vetrlnjska ulca 30. Telefon krt. It 434.
Vreče
МП la raMJeaa «aai nat tor
'iito za embalaio
uaa voda« v aaiagt
Mirko Mlakar
Mabijaaa. 8toaOk»va It
Ivan Dular-ja
posestnika v Jurkivasi
Zahvala«
Za nDofotmdM tzraxe Mcrenega toftitfi ob prtSkl preraae amrtf naJkga soproga In očeta
Franca Funtka
Izrekam tem potom avoto nsJprlsrCneJSo zalrvcdb. Zahvaljujem »e zlasti za podarjene vence ki lopke.
Posebno ae sahvaftn pre& fupoikc, kaplanu, vsem prijateljem In znancem, zlasti Sokolom, gasft-cem ki prav tako ћкИ godbi za ganljtv^ is'ostaike. Vsem knenovaidm moja najsrfineibt zahvala.
foid^S ostal
УеЙId Kuetnovaoi Cenik dobita saetonj Zahtevajte za od sk!ad1«ča
MEINEL & HEROLD
tvornlca iJasbtl. srarao'onov Ii harmonik
R. Lorser MARIBOR, it 191-B blodna oi Dfn 96. Ročne harmodke od Dkr ва. Tambart od Din M. Oramotort od D(a dalje.
Zahvala.
Za mnogoüevflne tzraze aoiaftja ts soSutfae ki rva J№ predel ob smrtt naiega nepozabnega soproga In обеФа, gospoda
Antona Bučar-ja
leta ptsmonoSkega oddefta v p. Is h& posestnika
aa poklonjeno krasno cvetje, za v асе segajoči fa-kwftrdd ter aa nadvse mnogobrojno spremstvo na pokojnikovi zadnji poti, aa vsem prav prisrčno zahvaljujeva.
Sv. mala zaduinica se bo brala v Četrtek, <Sne 14. febr. i L ob 8. nri zj. v ieotjakobdki farad cerkvi. V Ljubljani, dne 10. februnrja 1939.
Marija ln Božena BdSar.
Pustni torek
Kdor m hote polteno ta poeeai aapleaatl naj prida r Zalog k «Cirila». ^—
Otvoritev točflnfce v Dol. Logatca
v Keheriorea poalopja ae-1m »roAega poglararatva. Pnetna deasata kanljioa to
^MISStf ^
ж
S. piler
i sinovi -
prvi tirvats4l gradi taiji olijardov
Zagreb
Čltaite vedno
ва§0 oglase!
Vrtalni stroj
CStenderbohrnaMhiao) do»
mm, rab'Jen. knpim. Kaalov r oglaenta oddelka Jatra.
»86
Mizarske stroje
kompletne, prodam — Ponudbe na oglannl oddelek «Jntra» pod Kfro «Stroji» SO»
Klavirske cttre
Din 38(K—
l» И
Alfonz Breznik
Ljabljaaa. Maatai trg S. Vaakdo takoj Igra aajlxple tloreaeke ia aeaike koma de in ilagerje, ki to r naj vetji bUri aa raapelago
TtrMiti srcem naznanjamo vsem znancem, v noten ht v Imena vsetž cetalfh sorodn&ov tužno vest, da je naka mama. stara mama. teta, taSSa. ga.
IHirlfi Bezocnlk
danes, dne 9. februaria, ob H na 11. aro dopoldne, po doigotrafnl aiuGul bo> temi. prevtdeoa s sv. zakramentom za «ntraJoOa, v 73. leta starosti Boca vdano preminula.
Pogreb bSagopokojne se bo vrK dne 11. februarja ob 4 na 4 popoldne
Is bi£e žalosti. Kralja Petra cesta 22 na okoliško рокораД&е.
Sv. maSa zaduSnica se bo brala dne 12. februarja ob H 8. vri zentral v cerkvi sv. Daniela v Celju.
CELJE, dne 9. februarja 1929.
Brez posebnega obvestila.
RODBINA MASTNAK In val oertnH aorodufld.
Hiebe! ZÖracot
48
V krempljih inkvizicije
Zgodovinski roman.
»Vdam se,« Je геИа Favsta, »toda kotnem se vam, da se boste ie kesaü tega dejanja.«
»To so jalove grožnje, gospa,« Je dejal Espinosa in vid регга-men. »Kar delam, delam v blagor države in kralj me more samo pohvaliti za to. Kar se pa tiče te listine, sem velilk dolžnik gospoda de PardaMana, ki nam jo je spravil v roke. Zahvaliti se mu moram pri prvi prMiki«
»Tedaj se mu zahvalite prt tej priči,« Je rekel nekdo s posmehljivim glasom.
Favsta in Espinosa sta se oba namah obrnfla te zagledala Par-daffiana, ki je slonel s hrbtom na vratih ter ju posmehljivo meril g očmi.
Ne Favsta ne Espinosa irfsta pokazafa kakega presenečenja. V Favstmih očeh se je zasvetilo, Espinosa je skoro nevidno zgrban-88 obrvi To je biio vse.
Dominikanec ln meniha so se kradoma spogledali, toda nobeden •e ni ganil. Le toliko je bilo videti, da sta se orjaška meniha pripravila.
Naposffed Je Spregovoril Espinosa kar moči neprisiljeno:
■Oospod de Pardaillan! . . . Kako ste prišli semkaj?«
»Skozi vrata, dragi; gospod,« je odvrnil Pardaillan s svojim najnedolžnejšim obrazom. »Pozabili ste jih zakleniti . . . temu se ■ahvelm, da nisem postal vlomilec.«
»VlomMec, moj Bog! Zakaj neki?«
»Pojasniti vam hočem, kaj me je napotilo, da sem se pridružil wSemn razgovoru s princeso,« je mirno povzel Pardaillan.
A v tem je opazil, da sta se meniha nekaj zganila, bodi si h irtrujenosti, bodi si na znamenje velikega imkvizitorja.
»Dajte,« Je nadaljeval, kakor da si ве тЫ1 ničesar hudega.
»ukažite tema svetima možema, naj mirujeta . . . Strašno mi je neprijetno, če se ljudje gibljejo okofli mene.«
Espinosa je mahnil z roko ki meniha sta okamenela.
»Krasno,« je dejal vitez. »In zdaj se ne gamita več, drugače Ы se moral tudi jaz ganiti... tn bo Ы Škodilo vajinim častithn kostem.«
Nato se je obrniJ k Favsti ta EspLnosi:
»Vrata v tej Ш so tako podobna druga drugim, d\ sem zašel Iznenada sem opazil, da blodim po hodniku, fcj nima konca; nikjer ni bilo videti žive duše, ki bfi Jo bil mogel vprašati za svet Jezeč se na svojo nerodnost, sem taval okrog, dokler nisem pred enimi izmed vrat spoznal gospejinega glasu. Moja stara napaka je, da sem radoveden. Obstal sem in slišal tako ves konec vajinega zanimivega razgovora.«
Tako govoreč, se Je z dovršeno ljubkostjo prildonU Favsrtt
»Gospa,» je nadaljeval z resnobnim glasom, »če bi bi! slutil, da vam bodo zaradi mojih besed nastavljali pasti in s silo Jemali pergamen, ki je za va stolikanj dragocen, bi si bil rajši odgriznil jezik. Toda nihče naj ne poreče, da je vitez de Pardaillan igTail ovaduha, četudi Ie nehote. Čuteč, da moram popraviti zlo, ki sem ga zakrivil, sem pritisnil na kljuko in vstopil . . . Prav iz tega razloga bi bil tudi vlomil vrata, gospod veliki inkvteitor, da jih niste pozabili zakleniHi.«
Med tem, ko je PardaiHan govdrl te moške hi odkrite besede, Je Espinosa sam mislil pri sebi:
»Ta mož je prirodna sila. Nezmaglfv* bomo, če se nam pridruži. A naša običajna strahovalna in zapeljevalna sredstva ne bl pri tej izjemni naturi nič zalegla. Pardadllan ie vtelešena hrabrost, poštenost in velikodušnost. Da ga pridobim, se moram pokazati še bolj viteškega, nego je on, ter ga premagati s poštenostjo in veliko-dušjem ... Ce se to ne' obnese, mi ne ostane drugega, kakor da ga spravim čhn prej s poti.«
Favsta je poslušala te besede z ve!ičanstveno vedrostjo, ki Je bila njena posebna lastnost.
»Vse to se mi vidi v vaSih ustih povsem naravno, gospod vitez,« je odgovorila s svojim skladnim glasom.
»Taki pomisleki »o srou, iz katerega Izvirajo, samo v čast,« и Je oglasil tudi Espinosa.
»Uh, gospod,« je živahno vzklikni vitez, »oe morete si misliti, kako vesel sem vašega odobravanja. Nadejam se tedaj, da smem izreči dve prošnji.«
»Govorite, gospod de PardaiEan. Ce izpofinttev va&h žetja ol povsem nemogoča, imate mojo obljubo že naprej.«
»Hvala tisočkrat, gospod mkvLzitor,« je rekel Pard&llaa in sa naklonil. »Pred vsem želim, da vrnete gospe Favsti festino, katero ste ji vzeli. S tem osvobodite moje srce zavesti, da sem nehote postal ovaduh.«
Favsta se je komaj vidno nasmehnila. N3tf malo ni dvomila o te<m, da poreče Espinosa: ne! Pogledala je Pardailiana, kakor bi ga vpraševala, ali res misli, da bo njegova pro&nja uslišana. Tod* vitezov obraz je bM kakor kamen.
Tudi Esptaoea je skrivaj svoje miši za negibno krtnko. »Kakšna je druga želja?« je vprašal, ne da bi kaj rekel o prvi »Druga bo gotovo veliko manj mučna za vas,« je dejal Pardaillan s svojim zagonetnim obrazom. »Želel bi, da daste gospe zatrdilo, da sme neovirano oditi?« »Ali je to vse, gospod?« Vse.«
Tedaj Je Espinosa brez obotarvijanja odvrnil: »Vidite, gospod de Pardaillain, srce bi me bolelo, če b! vas moraf odsloviti s tako težko vestjo. Da vam pokažem, kako visoko селил vaš značaj — evo И strne, ki je želite. Predam vam jo kot nafirab-rejšemu in najčastštejšemu plemiču, kd sem ga kdaj spoznal«
Inkvizitorjevo dejanje je bilo tako nepričakovano, da se ie Favsta zdrznila in da je Pardaillain, ko je vzel listino iz Espinosovih rok, nehote pomislil:
»Kaj pomeni to?... Mfsffl sem, da se bom moral tepsti s tigrom za plen, a zdaj vi<fim, da imam posLa s pohlevnim jagnjetom. Prt-pravil sem se na boj in kri, a tu me obsipijejo z vljudnostjo ki lepimi besedami... Vraga, za tem se nekaj skriva!... Oospod,« se je obrnil k Espanosi, »zahvaljujem vas iz srca.«
Tekstilni Biro Jasa Aikalai & Alfeala
Beograd, Kralja Petra nI. 30/32.
Zaetopa največje svetske tovarne strojev industrijo, med drugimi tudi:
celokupno tekstilno
Schubert & Salzer A. Q. Maschinenfabrik, Chemnitz
Sächsische Webstuhlfabrik (Louis Schönherr). Chemnitz Mauser-Werke A. G., Oberndorf, specöalne šivalne stroje
Sprejema se ureditev in instalacije celokupnih tekstilnih tovarn, od najve$jSh do najmanjših. Pozna točno domače industrijske prilike in daje brezplačno vse strokovne nasvete o veeh tehnično-tekstilnih vprašanjih. Nabavlja vse tekstilne sirovine od najkulaiitnejših prvovrstnih svetovnih tvrdk.
Dražba
zastavljenega blaga
v Mariborski zastavljalnici, Oosposka ulica št. 46, bo dne 18. februarja 1929, efektna dražba od 9 do 12 ure dop. Dragocenosti od 14 do 16 ure popoldne. 2694a
Opale^raph
razmnoievalec я vara/veno жпатко «Globus», kakor tudi potrebičine dobite edincle pri
1»н<1. !Sara|a, ßjubtftma, ie/ettbur^ono ufiea St, t>-1
Telefon 2980	Pazite na varstveno znamko!	Vse drugo potvorbal
Prava Ш hpote ln zdi*.
Pellerjeva Cistami!» oplemenjttjeio kožo ter »e razlikujejo od navadnih toatetntii mil po tem, da vsebujejo znanstveno jvreokuSane, dobro dehijoie sestavine, katere so potrebne sa lepoto in
zdravje koä-e.
fcu 6 inrst fettertovft ЕШ-4ПЙ:
Donro uveždan manu^aklupist m ar&n> geur izložb
dobi mesto
ki je zmožen slovenskega in nemškega jezika, v veliki та nufakturni trgovini. Ponudbe na upravo „Jutra" Mariboi pod „Izvežban manufakturist".	2692a
Na novo je IzSla v založbi Oblastne xaloze šolskih knjig hi učil v Ljubljani
karta zgodovinskega razvoja kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev 1804—1918.
v priročni izdaji (43X50 cm) za srednje, meščanske, osnovne in strokovne šole. Dobiva se pri Oblastni zalogi in po vseh kniizarnah za ceno 8 Din.
PARKETNE UE&6lCt
hrastove in bukove
TRSTJE ZA STROPE
k aajboljlega materijaia
В A K U L A
Strešno lepenko in lesni cemeni
dobavlja takoj v vsaki mnoüni najceneje
Jos. R. PUH, Ljubljana
Gradaška ulica št. 22. — Tel M. 2513
11 II I III I II I I lit M M M JUULILO JLJLii ГЈПГХХХХТОХТП
PERJE!
Raqjoüljamo perje, naravno, ne skubljenot
Mehko риф perje razprodane, mehko kokoT'
>košje perje, rumeno mehko kokošje perje, pisano gosje perje
raftje perje, sb» (ranke Maribor. 1
» Din 20.— к kg
. Din 15— za kg Din 80.— za kg - . - - „ Din 50— za kg Proti povzetja, Угеёв sara&inane po lastni eenL
V paketih po 50 kg гехровПјапм po poMl:
В kg mehko кокобје perje, pisano . .	Din 110,—
6 kg rumeno kokošje perje.....Din 186__
6 kg gosjto perje.........Din 440.—
5 kg sivo račje perje.......Din 290___
bruto za neto, franko po poŠti proti povzetjju ali	predplačilu zneska.
Exportna drniha Matheis, Snppanz in drng, Maribor, Cvetlična ul. 18.
Elsa lilljloo mik», poeeboo fino evrtno milo, po kojem je kola mehka le тк&пл.
EIsa-rumenjakovo milo, pravo b!a®o milo i za najmanjše det«.
Elsa-gllcerinovo milo, posebno dobro sc rek) гавдюкапо kožo.
Elsa-boraksovo milo, «vrstno prod sebičnim pegam ter kožnim temiščajem.
Elsa-katranovo milo rexknüuje, zelo dobro deluje na койо ic lase »lave, posebno pri otrocih.
EIsa-mllo za britje, kitaro obenem гаяка-žuje, omehča dlake, s« zete peni io ne draži kože.
Zahtevajte po-vsod samo Гейег>епга mfla s mačko »Elsa«.
Na poskuSitfo po poeti S komadov EHa-irrHe po lastni febfr! S2 Dta, ako se deoar pošlje vnaprej, ker po povzetju stane poštnina sa 10 Din ve i. Naročita naetovfee točno oa
IZRABITE PRILIKO
ter naročit« ofceoem i« sledeč« prefekn-
ien« projevod«: Fellerjeva Elsa-po-mada sa obraz ш kolo. I lonček 12 Din Elva-Taaohloa poma-da za las«, 1 lonček 12 Din.
El» .a-Shampoo« a«
pranje Kkve 3 Dta 30. EUadoot (krema sa »ob».) tuba 8 Din 80. Elsa dišeča vrečica
(Sachet) 6 Din.
Eugen V. FELLER, lekarnar, Stutfca Donja, Elzatrg 245, Hrvatska.
alecaj
Spretnega uradnika za vodstvo vseh pisarniških poslov v Društvu za Saobračaj Putnika i Turista „PUTNIK" v Sarajevu sprejmemo
KANDIDATI
morajo obvladati — najmanj ▼ govoru In pisavi — nemški ln francoski Poznanje več jezikov se smatra kot prednost. Dolžnost tega uradnika je, da vodi pisarno in biljetarno, da daje informacije interesentom In 'i vodi vsestransko propagando za turizem. — Pismene ponudbe s sle» dečimi spričevali: spričevalo o jugoslovenskem državljanstvu, dovršenih žolah, o jezikovnem znanju In spričevala o dosedanjem delu in vedenju. Ponudbe je poslati priporočeno ali predati osebno društvenemu tajniku g. B. TRBOJEVIČU, SARAJEVO. «PUTNIK» 4, Kralja Petra ulica 15.
MESEČNA NA ROCNINA SAMO 12 DIN . .....................
NAROČI SE V LJUBLJANI KNAFLJEVA UUCA STEV. I
Najboljši liker
za želodec je
krepi In zdravi
ŽELODEC
LOVRO SEBENIK, Ljubljana VII.
Kadi« aparata^
M prfkltoifk n*, rffktTiSni tok ta >M radie pe . trcbltlac / O ▼a» an
/ f '»Л /TONE
/ POUŠAK
i O / Strokovno podjetje splošno radlo-tehr.Oto LJUBLJANA Alekaant rova c. S.
Ztmnice
mstraeeX po*t«t]at »rrte toirsn» eoeteij» (alolljive'' itoaaa«.	la ttprtal
<ad»ik» and' тјгчм-ј»
Rudolf Radovan tapetnik Krekov trg 1»ет. 7
mm-tsfe« lo»«
86
PREŠERNOVA
polet
eerfcv»
H. SUTTNER
Laataa. erotekoEntss tvraraa UR » ftvtsl Nalvečia taloca UR, ZLATNINE ia SREBR. NINE
NIZKE CENE.
SOLIDNA POSTREŽBA.
SA^O
49
dinarje» 60 para
8t MS. KnvtaMts ariur-Roekogi Э* mM St UL Kovinaata «akar-Rwaopl а гасВии
ttevMkw.-nl te kasaid Г)!в t*.2t St 1И. Badiiiij. IS mm rteoka. c pr^evтьШя
ach ег-atroiea. Dä U.29 JAHTEVAJTf BOGATO O.USTRIRANI CE. NIK в KOLEDARJEM. GRATIS IN fRANKOl
H. Stiftner, L|ub jati. 4
KaiMfto sama KINA SRE. IT» mar.
BRNO JEDILNO ORODJE. Щ [\I F t PETDESETLETNO TO-VARNISKO OARANCUO prt
a SUTTNER UubUast, Рта*е.-аота alles
Popravila m čiščenje orožja
izvršuje najceneje in najvestneje
F M I/Af^FD Puškaf. L3UBUANA
• Лв IVM»»JiiaKj Kongresni trg Ö
Zahtevajte brezplačen oenovnik ur
namiznih, tepnlh, stenskih na odplačila in v gotovini	172й
9Odplatac K.D.Aa
в C O G R A O, Kralja Patra 64, mazanln.
Din 48, SO
Dm S8>—
najpopolnejši
Stoe wer
«ivaini stro|3
ta fevUje, urojače ta teviprje M «a vsak dom Preden si nabavite stroj, ogiejtr st to zrednost pri tndki
Uid. Вагвда, инмшм
ieisnbargova silos в I.
Irazstets» мм О-япн «ar?»(№ Telefon it 9в0. л
1
ipecitama tovarna strojev za obdelavo lesa
KLEIN & STIEFEL v Fnldl
Zastopnik
Peter Angelo, Ljubl ana
Oiedališka ulica. 4/L
Specijahteta misarskl ш ko* larakt stroji ooaameaai ш v vsaki kombtnaoll« г vdelani»
ml elektromotor|i t pogon Dret jermena) kakoi ud' vsi stroji za termenski pogon
Dolgotrajen kredit brez menične podlage
£ahieva|tt ponudDo ali brezp.ačm obisk .astopnika
Urejujt Davortn Ravijta btdaja za konzorcij «Jvtra» Adull Ribuikai. Za Narodno tiskwuo d. d kot tiskaruarja tranc JezerSck. Za tnaeratni del je odgovoren Ajojzij Novak Vsi v Ljubljani.