S3> maja 1940
foitHlna plačana v gotovini«
štev. It Leto IV«
čvamtvda
GLASILO NARODNEGA DELAVSTVA
Izhaja vsak Četrtek. Uredništvo: Ljubljana, Miklošičeva cesta 22. telef. St. 46-18. — Uprava: Knafljeva ulica 5, telet. St. 31-22
Delavska izdaja »DOMOVINE"
NaroCnlna polletno 18 in celoletno 86 din. — Posamezna Številka 1 din. — RaCun PoStne hranilnice, podružnica ______________________ Ljubljana,	St.	17.751
Kdo nosi odgovornost?
Večkrat smo že povedali, da so delavci odločno pripravljeni, da z vsemi sredstvi posebno tudi z najskrajnejšim telesnim naporom, branijo meje svoje države in posebno meje svoje ožje domovine, kateri hočejo zajamčiti za vse večne čase obstoj v okvirju svobodne Jugoslavije. Delavci dobro vedo, zakaj so odločeni, da bodo v danem trenutku brez oklevanja tako storili. Danes delavec ve, da ni brez domovine, da mu je domovina samo rodna slovenska zemlja in pa svobodna in narodna jugoslovanska država. Po mnogih razočaranjih je delavec zavrgel vse mednarodne čustvene sentimentalnosti in se je z vsem ognjem svojega srca oklenil svojega lastnega naroda in hoče samo iz tega naroda črpati sile za svoj socialni in kulturni napredek. Delavec prav dobro ve, da bi izven okvira lastne narodne države postal suženj tujega kapitala in tuje miselnosti in da bi mu bila zaprta pot k boljšemu gospodarskemu ali kulturnemu življenju. Slovenski delavec je po svojem bistrem opazovanju spoznal, da za njegove interese ne more biti druge oblike življenja, kot življenje v lastni svobodni in po demokratičnih načelih vladani narodni državi. Slovenski delavec čuti in se zaveda, da bi nad njim zavladala surova sila, ki bi brezmejno izkoriščala njegove telesne sile, ako bi bil pahnjen v tuje suženjstvo. Vsaka svobodna misel bi bila v kali zadušena. Slovenski delavec bi izgubil vrednost svobodnega človeka.
Delavski razred hoče biti moralno močan, strnjen in odločen. On hoče biti samozavesten in ponosen na svoj dom. Vsak delavec hoče krepko sodelovati pri skupni obrambi naših najvišjih državnih in narodnih koristi. ,V tej smeri delavec vzgaja samega sebe. S to miselnostjo vpliva na svojo okolico, po teh potrebah se ravna uveljavljanje delavskih strokovnih organizacij. Danes sc s posebno resnostjo zavedamo, kako velika nacionalna in državna škoda je, da jugoslovanski delavci in nameščenci niso združeni do poslednjega moža v krepkih strokovnih organizacijah, ki bi danes tvorile ponosno hrbtenico v orjaški borbi za ustvaritev in ohranitev narodovih odpornih moči. Moralno odgovornost za neorganiziranost delavstva in nameščenstva brez dvoma nosijo delodajalci, ki v svoji kratkovidnosti in v zaslepljeni sebičnosti niso znali in ne znajo ceniti kulturne in nacionalne vrednosti delavske strokovne organizacije. Borbo proti delavskim strokovnim organizacijam so vodili tudi razni mali generali in politični špekulanti, ki se niso znali s svojimi nizkimi mislimi povzpeti na vrhove, od koder bi pregledali vse potrebe in vsa sredstva, s katerimi bi moral narod biti opremljen v času, ko bo zadivjala .velika bitka. V delavcu in nameščencu moremo moralne sile krepiti le z lastnimi delavskimi in nameščenskimi organizacijami. Samo v organizacijah moremo zatirati defetizem in vlivati v duše izmučenega delavca in izkoriščanega nameščenca vero v samega sebe, v lasten narod in državo. Delavec in nameščenec v prvi vrsti zaupata samo lastni organizaciji. Večna škoda je, da je slovenski
in jugoslovanski narodno-obrambni aparat oropan tega velevažnega bojnega sredstva. Ko danes narod kličemo k pripravljenosti in k strnitvi njegovih sil, ko od njega zahtevamo složnost in pripravljenost za žrtve, moramo v prvi vrsti popraviti to, kar smo zamudili in zagrešili napram delavcem in nameščencem. Z ojačeno skrbnostjo moramo delavce in nameščence združiti v resne in pametne organizacije. To dolžnost imajo vsi oni, ki nosijo, ali ki hočejo nositi odg »varnost za jačanje morale v zaledju in za pripravljenost vseh vrst naroda za najskrajnejše slučaje. To dolžnost ima v prvi vrsti Delavska zbornica, vsi delodajalci, pa tudi vse nacionalne in narodno-obrambne organizacije. Na čelu teh prizadevanj pa mora hoditi moralna pomoč javne oblasti, ki se gotovo zaveda, da morata delavec in nameščenec biti danes noč in dan pod vodstvom svojih treznih organizacij z voditelji, ki se resnosti časa zavedajo in ki poznajo vlogo, ki jo bosta v tem času igrala delavec in nameščenec. Vse naše narodne organizacije, na čelu s Sokolom, s Ciril-Metodovo družbo, z Jadransko stražo, z Narodno odbrano, morajo s svojim vzgojnim in moralnim vplivom seči globoko v vrste delavcev in nameščencev, s temi vrstami morajo vzdrževati neprestano stike, da ostane morala delavcev in nameščencev na višku. Vsakdo se mora zavedati, da je delavcev po svoji ogromni gospodarski in narodno obrambni važnosti najbolj izpostavljen vplivom tuje propagande, da je v svoji nepoučenosti dostopen za razna malodušja in da je kaj rad brezbrižen za velike potrebe časa in države, ako ne živi stalno v nacionalno zavedni miselnosti okoli njega.
Delavci in nameščenci so raztreseni širom naše domovine. Oni delajo v tovarnah, ki so za našo narodno obrambo velike važnosti; zato je nujno potrebno, da je vsak delavec in nameščenec stalno v pripravljenosti proti kakršnimkoli kolonam tuje miselnosti in tujih prišepetavanj. Delavec in nameščenec ne spadata h konservativnim življem, onadva sta močno gibalo za našo obrambno miselnost in voljo. V delavske naselbine in okraje moramo s svojimi nacionalnimi organizacijami zanašati vedno svež duh in neprestano te kraje zalivati z vero v upravičenost naših zahtev, v upravičenost naše zahteve po svobodnem nacionalnem in državnem življenju. Narodne organizacije morajo v svojih vrstah ustvariti sto in sto drobnih patrulj, ki bodo noč in dan zahajale v delavska in nameščenska naselja in tam izpolnjevale svoje nacionalno-vzgojne dolžnosti.
Kaj dela Delavska zbornica? Tudi Delavska zbornica ima v zgodovinskem času zgodovinske dolžnosti. Delavska zbornica ima sveto, moralno in nacionalno dolžnost, da v teh urah velike preizkušnje k eni volji in k eni miselnosti združi vse slovensko delavstvo in ga moralno usposobi za enoten in složen napad in odpor. Ničesar ne vidimo, kar bi govorilo za to, da Delavska zbornica pravilno pojmuje svoje zgodovinsko poslanstvo. Oni, ki zbornico vodijo, naj s« cinično
Zdravniški pregledi vajencev
Odslej bodo namesto banovinskih in šolskih zdravnikov zdravniško pregledovali vajence zdravniki Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Vajenci, ki so bili sprejeti v zavarovanje po 8. aprilu 1940 bodo zdravniško pregledani meseca maja in junija. Delodajalci bodo dobili pozive, da pošljejo vajence na zdravniški pregled. Ako ne bi bil kateri izmed vajencev pozvan k zdravniški preiskavi, je to dolžan storiti delodajalec sam, da se vajenec v določenem času zdravniško pregleda. Lansko leto zdravniško pregledani vajenci bodo meseca maja in junija zopet pregledani po onih zdravnikih, ki so izvršili pri vajencih prvi zdravniški pregled.
za slučaj vaj* vp sklica
Vsakemu delavcu, ki je poklican na orožne vaje pripada, ako je pri podjetju zaposlen neprekinjeno vsaj eno leto, plača za štiri tedne. Če je vpoklicani delavec enkrat izčrpal dohodke, ld mu po zakonu pripadajo od delodajalca, ima pravico zahtevati podporo od države, ki znaša v krajih z več kot;
20.000	prebivalcev 8 din dnevno, v ostalih krajih pa po 5 din dnevno za ženo in ostale odrasle družinske člane, ki jih je vzdrževal vpoklicanec. Poleg te podpore se pa dovoljuje še izredna enkratna podpora, katero dobe vse siromašne družine, katerih hranilci so bili pozvani na vojaško dolžnost in ki so ostale brez potrebnih sredstev za življenje. Ta enkratna izredna podpora znaša 150 din.
Prepovedana zborovanja
Notranji minister je izdal ukaz, ki se glasi:
Prepovedana so zborovanja, manifestacije, javni sprevodi in skupščine, ki nimajo verskega značaja. Prepoved velja do nadaljnjega ukaza. Ta prepoved se ne nanaša na gledališke in kinematografske predstave, koncerte in plese ter slične zabavne prireditve.
Osebe, ki se udeležujejo prireditev, ki so označene v prvi točki tega ukaza, bodo kaznovane s kaznijo 10 do 1500 din, v primeru neplačila denarne kazni v določenem roku pa bodo kaznovane z zaporom od enega do 30 dni.
in indolentno ne poigravajo z usodo in z srečo naroda, države in slovenskega delavca in nameščenca! V teh časih morajo vsi predstavniki Delavske zbornice pokazati najvišjo moralno kvalifikacijo, da so sposobni delavstvo voditi tako, kot je to za današnji čas in za državo potrebno.
Danes moramo z velikimi črkami stalno in neprestano ponavljati vprašanje: Kdo nosi in kdo bo nosil odgovornost za moralno pripravljenost slovenskih delavcev in nameščencev? Vedno in neprestano se moram« spraševati, ali so vsi, ki so na važnih mestih dejansko dorasli zahtevam velikega časa? Oni, ki polažaje drže, pa za to nimajo sposobnosti, so izdajalci narodnih koristi! —ea
Draginja lil špekulanti
Indeks cen v trgovini na debelo in na drobno še vedno stalno narašča. Ponovno smo že poudarjali, da tako uredba o pobijanju draginje, kot uredba o kontroli cen vsled svojega nezadostnega obsega ne zadostujeta, da bi odločno za vrli porast cen življenskim potrebščinam. Ni dovolj, da se skuša z uredbama. regulirati cene nekaterim potrebščinam v nadrobni prodaji. Kontrola cen bi se morala pričeti pri producentu. Zato bi bilo ne-obhodno potrebno, da se predpišejo maksimalne cene za življenske potrebščine ne samo takrat, ko prihajajo potom vmesne trgovine do konsumentov, ampak bi se morale cene določiti za blago takrat, ko blago nabavlja posredniška trgovina. Tako n. pr. ni dovolj, da se predpisuje cena moki, maksimirano ceno bi morala oblast, ki ima skrbeti za prehrano prebivalstva, določiti tudi za pšenico. Poleg poljedelskih produktov bi morali dobiti maksimalne cene tudi vsi industrijski proizvodi, ki so za preživljanje prebivalstva neobhodno potrebni.
Narodna banka je priobčila za mesec april indeks. Po podatkih Narodne banke se je od lanskega aprila dvignil indeks živine in živinskih proizvodov za 41%, indeks cen industrijskih proizvodov za 26.1% in indeks cen rastlinskih proizvodov za 25.2°/«. V primeri z lansfcim marcem so bile povprečno v celi državi letos v aprilu cene v trgovini na debelo za 32.8°/» višje, cene v trgovini na drobno pa so narastle v enem letu za 20.4%. V Ljubljani se je povečal indeks cen v trgovini na drobno za 23.1°/o.
Indeks Narodne banke se sestavlja tako, da se vsak mesec zberejo in primerjajo cene za 50 najvažnejših življenskih potrebščin. Primerjava cen daje potem splošen pregled
o	gibanju cen. Indeks Narodne banke pa še ni merilo, kako so se cene življenskim potrebščinam zvišale z ozirom na draginjo, ki
Jetika je socialna, ljudska bolezen. Velik del boja proti jetiki bi bil opravljen, če bi se socialne razmere ljudstva zboljšale. Veliko manj jetičnih ljudi bi bilo, če bi bili zaslužki boljši, če bi bilo manj brezposelnosti, če bi bila stanovanja taka, da bi odgovarjala zdravstvenim zahtevam in končno, če bi imel sleherni, ki je zbolel za jetiko tudi na razpolago vse potrebne zdravstvene pripomočke, zdravnika, zdravila, bolnico ali sanatorij in kar je tu važno, podporo, da bo med časom zdravljenja lahko živela družina obolelega prehranjevalca.
Posebno delavstvo, kot socialno najšibkejši stan, ima vzrokov dovolj, da se udeležuje borbe proti ljudski morilki jetiki. Vsaj je jetika med delavstvom najbolj razširjena.
Preteklo nedeljo je bil v Ljubljani slovesno otvorjen letošnji proti tu berkuiozni teden. Pri tej priliki se je vršil tudi občni zbor Protituberkulozne zveze, ki združuje v svojih vrstah požrtvovalne žene in može, ki so si nadeli plemenito nalogo, da lajšajo gorje onih, ki so oboleli za jetiko ter da izvrše vse preventivne mere, da se bolezen ne bi širila med ljudstvom. Na čelu protituberkuloznega gibanja v Sloveniji stoji že deset let tov. dr. Joža Bohinjec.
Protitub-irkulozna zveza ima v Sloveniji 21 polnovrednih dispanzerjev, katere vodijo zdravniki. Okoli sto tisoč oseb gre letno skozi ordinacije dispanzerjev, da dobe Zdravje In tolažbo. V desetih letih protituoerku-lozna zveza zbrala milijonske zneske, ki so bili vsi porabljeni za borbo proti jetiki. Letni proračun Protituberkulozne zveze znaša letno nad sedemstotisoč dinarjev. Velik podpornik Protituberkulozne zveze je banovina.
Protituberkulozna zveza ima 47 krajevnih organizacij in šest protituberkuloznih odsekov pri odborih Rdečega križa. Članov ima zveza 7387. Delavstvo se še vse premalo zanima za Protituberkulozno gibanie četudi se sredstva Zveze v veliki meri porabijo v delavskih krajih. Posrečilo se je zaintere-
zadene delavske družine. Indeks cen, ki se vodji za delavska gospodinjstva, upošteva tudi količino blaga, ki se porabi in ne samo cene
o	vrstah blaga. Zato je trenotno indeks cen za delavska gospodinjstva višji od indeksa cen Narodne banke in izkazuje v primeri z lanskim letom okrog 30% poviška cen.
Cene žiivljenskim potrebščinam so se pri nas prekomerno dvignile. Izredne razmere bi lahko povzročile porast cen komaj za 10%, kot je to slučaj v drugih državah. Nedopustno pa je, da so se cene dvignile za nadaljnih 20%. Nedvomno so dobili prevelik vpliv na živilski trg razni špekulanti, ki sedaj bogate na račun konsumentov. Visoke cene življenskih potrebščin izzivajo težke socialne probleme, ki gotovo slabe notranjo narodno fronto.
Proti brezvestnim špekulantom je izdala vlada uredbo, ki predpisuje, da lahko politične oblasti pošljejo na prisilno bivanje v drug kraj vse one, ki dvigajo cene živilom in ostalemu blagu čez meje, katere dovoljuje uredba o pobijanju draginje in uredba o kontroli cen, in one, ki kupičijo živila in blago z namenom, da bi živila in blago umaknili iz prometa in s tem dvignili njihovo ceno. Prisilno bivanje ne more trajati dalje kot 6 mesecev, v ponovnem primeru pa ne več kot eno leto. Če bi špekulant bil v drugo kaznovan na prisilno bivanje, se kaznuje obenem tudi s prisilnim delom.
Uredba o prisilnem bivanju in prisilnem delu je gotovo resno svarilo onim, ki si hočejo polniti svoje žepe na račun ljudske stiske. Seveda pa uredba še ne bo zadostovala, da se zajezi silen val draginje. Treba bo nujno izvesti popolno reorganizacijo Ijud-slke aprovizacije in do podrobnosti določiti maksimalne cene tako za producenta, veletrgovino in nadrobno trgovino.
sdrati za protijetično borbo lepo število občin, ki letno prispevajo precejšnje zneske. Ljubljanska mestna občina votira Protitu-berkulozni zvezi letno po sto tisoč dinarjev.
Letošnji protituberkulozni teden se vrši z geslom, da ne sme noben jetičen bolnik ostati brez bolniške postelje. Zveza se zaveda, da sama s svojimi sredstvi ne bo mogla graditi bolnic za jetične bolnike. Zveza hoče z geslom, ki ga je postavila za svoj propagandni teden, le ohraniti živo dolžnost naroda, da bo slej ali prej z javnimi sredstvi zgradil bolnice, kjer bodo lahko dobili vsi jetični bolniki svoje zatočišče. Predsednik Protituberkulozne zveze je v svojem govoru pomembno poudaril, da se vara oni, ki misli, da imajo 'vsi jetično bolni potrebno zdravniško oskrbo. Sto in sto jih je, ki .tirajo in umirajo po vaseh, trgih in mestih, ker se ne morejo zdraviti. Iz njih gredo okužbe na vse strani, sežejo tudi do onih, ki se bodo proti-tuberkuloznemu tednu hoteli izmikati in bodo zapirali svojo denarnico in svoje srce. Gorje mu, nad katerim se maščuje usoda!
Mislimo, da ne bo zavednega delavca, ki se ne bi vsaj s skromnim prispevkom odzval klicu Protituberkulozne zveze in podprl tako važno socialno in zdravstveno akcijo. In kar je posebno važno, med delavstvom bi se morala pričeti kar najintenzivnejša propaganda za cilje Zveze in njenemu delu nuditi naj-jačja moralna pomoč. Delavske strokovne, organizacije bi se morale potom svojih zastopnikov udeleževati podrobnega dela v krajevnih edinicah Protituberkulozne zveze. Hvaležno in socialno polnovredno delo bi s tem vršile.
Nevtralnost v tisku
Ministrski svet je predpisal glede zavarovanja nevtralnosti v tisku uredbo, ki določa:
Prepovedano je v časopisju in v drugih tiskanih spisih, plakatih ah poročilih: 1 Poudarjanje stališča v korist ene od vojujočih
se strank; 2. povzročanje nezadovoljstva ali mržnje proti eni izmed vojujočih se strank;
3.	hujskanje k dejanjem, sovražnim za katero od vojujočih se strank; 4. žaljenje ali pa omalovaževanje vojske katerekoli tuje države; 5. objavljanje izmišljenih ali neresničnih poročil, ki bi mogla skaliti odnose med katero zunanjo in našo državo.
Prepovedane so izjave, sporočila ali druga dejanja, ki so označena v prvem členu, tudi v obliki predavanj, govorov, slik, risb, karikatur, fotografij ter filmskih in zvočnih posnetkov, ki so namenjeni za javnost.
Izvržhe
Objavljena je bila uredba, ki določa:
Proti osebam, ki so vpoklicane na vojaško dolžnost, razen če gre za službo v stalnem kadru, se ne more, dokler so na vojaški dolžnosti in 30 dni potem, ko so bili odpuščeni, dovoliti ali izvesti nobena izvršba zaradi plačila denarnih terjatev, ki se utemeljuje s privatno-pravnih naslovov ali zaradi izvršitve drugih ukrepov po določbah paragrafov 307. in 308. zakona o izvršbi in zavarovanju ali zaradi izpraznitve odnosno izročitve porabnega predmeta.
Izvršbe, ki so se pričele pred uveljavljenjem te uredbe, se po službeni dolžnosti odložijo za čas, ki je določen po tej uredbi.
Gornji predpis se ne izvaja v primeru, če je bila prisilna dražba nepremičnih in premičnih stvari pravnoveljavno izvedena. Izvršilno sodišče ukine izvedeno čuvanje (transferacijo) premičnih stvari, če to zahteva oni, proti kateremu se vrši izvršba, njegova žena ali njega najbližji sorodnik. Stroške tega ukinjen ja nosi predlagatelj.
Od predpisov te uredbe se izvzemajo: 1. terjatve delojemalcev vseh vrst, ki izvirajo iz službenega odnošaja; 2. terjatve za vzdrževanje.
gps? JSZ In ZZB
V	dnevnem in strokovnem časopisju se že dalje časa piše o sporu med JSZ in ZZD. Jugoslovanski strokovni zvezi očita Zveza združenih delavcev, da je pod vplivam mark sistične ideologije in da je njeno udejstvovanje v nasprotju z načeli papeževe "krožnice Quadragesimo anno. JSZ je v opoziciji z vladajočo stranko, dočim je ZZD sestavni del JRŽ. O sporu med JSZ in ZZD so razpravljali tudi duhovniki ljubljanske škofje na konferenci, kateri je predsedoval ljubljanski 9kof. Konferenca je zaključila, da je pisanje »Delavske pravice« in delovanje Jugoslovanske strokovne zveze že nekaj let tako, da se je organizacija sama izključila iz skupnosti celotne katoliške dejavnosti. Vse katoliške delavce, kolikor jih je še v JSZ, vabi duhovščina ljubljanske škofije, da vstopijo v katoliško strokovno organizacijo delavstva, ki je edinole ZZD.
Drievsi® psvslf«
Usoda naše države, kakor tudi usoda zaveznikov in vsega sveta zavisi od bitke, ki je sedaj v teku. Angleški, belgijski in poljski prostovoljci se bore na naši strani in angleško letalstvo z njimi sodeluje. Vsak vojak, ki ne more napredovati, naj raje pade, nego da prepusti narodno zemljo, ki mu je zaupana v obrambo. Kakor v vseh težkih urah se glasi danes dnevno povelje: Zmagati ali umreti! Moramo zmagati!
General Gamelin
Neprestan© del®
Demokracija se stalno ustvarja, demokracijo je treba varovali, vzdrževati in se vedno zanjo boriti. Prav v tem ie vsebovan njen ideal, v teni leži za zavednega demokrata ,. vsa njena veličina in vzvišenost in je pravi demokrat junak prav zafo. ker vodi svojo težko in neenako borbo brez prestanka. miru in počHka. Od demokratskega voditelja se ne zahteva — tako je že rekel Havliček — smrt, nasprotno: od niegn se zahteva življenje in neprestano delo brez oddiha in prestanka.
Hr. Edvard BcneS
Ljudska bolezen
če so pravilno negovani. Najslgumejša pot do zdravih, biserno belih zob Je nega z zobno kremo O DOL. Uporabljajte za čiščenje zob vsak dar zobno kremo ODOL
I
i
i
Politični nres Ed
Ministrski svet je predpisal
uredbo o državnem obrambnem gospodarstvu,
ki se ustanovi pri predsedstvu vlade. Odbor bo izdajal sklepe in navodila, po katerih bodo ministrstva in hrvatska banska oblast glede na civilne in vojaške potrebe državne obrambe izdajali ukrepe, ki se tičejo pridelovanja, prometa, potrošnje, zunanje tigovi-ne, cen, razdelitve dobrin in podobnega. Člane odbora imenujeta predsednik in podpredsednik vlade iz vrst gospodarskih strokovnjakov. Odboru predseduje predsednik ali podpredsednik vlade.
V	zvezi s prihodom grškega trgovinskega odposlanstva v Sofijo je sofijski »Mir« zapisal te dni med drugim: »V Sofijo prihaja veliko gospodarsko odposlanstvo iz Grčije, v katerem so odlični gospodarski borci in štirje bivši ministri. V Svilengradu pa se je na Djurdjev dan vršila veličastna manifestacija bolgarsko-turškega prijateljstva. Višji oficirji so s svojimi družinami prisostvovali vojaški paradi. Prav tako smo v dobrih odnošajih z ostalima dvema našima sosedoma. Zato vprašujemo, kakšno korist morajo imeti listi obeh vojnih taborov na zapadu, ko slikajo zapletke med balkanskimi narodi. Ne želimo odgovarjati na to vprašanje, rečemo pa,
da niso bile balkanske države nikdar tako miroljubne in tako strpne med seboj kakor zdaj.
Ako je torej somo od njih odsivno, one ne bodo ustvarile nikakih zapletkov.« Podobno so ob prihodu grškega gospodarskega odposlanstva v Sofijo pisali tudi drugi sofijski listi.
»Dagens Nicheter« poroča, da je imel predsednik Sovjetske zveze Kalinin o priliki nedavnega obiska v Viborgu govor, v katerem je naglasil,
da mora biti Sovjetske Rusija pripravljena na vsako morebitnost.
iV zvezi s tem piše glasilo sovjetske vojske »Rdeča zvezda«, da kapitalistične države v zdajšnji vojni trošijo svoje moči, sovjetska Rusija pa zbira svoje sile, ker se zaveda, da morda kmalu napoči , čas, ko bo tudi Rusija morala nastopiti v obrambo svojih koristi. V Moskvi se dobro zavedajo, piše list, kaj bi pomenila popolna nadvlada te ali one velesile v Evropi. Zaradi tega mora Sovjetska Rusija pravočajno spremeniti svojo dozdaj-Sno zunanjo politiko in stremiti za tem, da odvrne tako nevarnost od Sovjetske Rusije.
Angleški dnevnik »Times« razpravlja o sklenitvi jugoslovensko-ruske trgovinske pogodbe in pravi, da je prekrižala neke račune. List pravi.
da sovjetska Rusija lahko dobavlja Jugoslaviji ne samo potrebne sirovine, temveč tudi orožje.
Značilno je, izvaja »Times«, da je ruska politika postala v zadnjem času zelo samostojna in da so v ruskem tisku izginili tudi vsi napadi na Turčijo.
Zadna nemška poročila z zapadnih bojišč javljajo, da so
nemške čete po stalnem napredovanju iz Belgije v Francijo zavzele Arras in Amiens ter dosegle Abeville ob ustju ( reke Somme.
Po angleških vesteh so bile nemške izgube večje od zavezniških. Nemci pa navajajo, da so razbili deveto francosko armado in ujeli generalni štab z armadnim poveljnikom generalom Giraudom vred. To vest Francozi zanikujejo. Nemci so s svojimi motoriziranimi četami izredno hitro napredovali. Jasno je, da bi Nemci radi obšli Maginotovo črto, preko katere se ne da priti, medtem ko so utrdbe na ozemlju ob Belgiji preslabe, da bi vzdržale silne navale NemccT. — V Belgiji se zavezniki na področju vzhodno od
Genta že ustavljajo. — Trdnjavo Namur so Nemci zavzeli.
Iz Washingtona javljajo,
da se Zedinjene države čedalje bolj pripravljajo na vojno.
Ameriški državniki naglašajo, da bi bile z zmago Nemčije prizadete tudi ameriške koristi. Tako je imel ameriški poslanec Mey, predsednik odbora za vojne zadeve, po radiu govor, v katerem je dejal, da bo morala Amerika poslati svoje vojaštvo v Evropo in še bolj oskrbovati zaveznike z orožjem.
Iz Rima prihajajo glasovi, ki pravijo,
da se bliža čas, ko se bo morala tudi Italija odločiti.
List »Telegrafe« izvaja, da Italija ni zadovoljna s tem, da postane pomorslka sila, marveč hoče doseči neko povečanje svojega ozemlja. Italijansko časopisje z zadovoljstvom ugotavlja nemške uspehe.
Gospodarstvo
Tedenski tržni pregled
GOVED. Na mariborskem sejmu so se trgovali 14. t. m. za kg žive teže: debeli voli po 7.50 do 8.75, poldebeli po 6 do 7.50, plemenski po 6 do 8, biki za klanje po 5.50 do 7, klavne krave debele po 5.50 do 7.50, plemenske po 5 d o7, za klobasarje po 4 do 5.25, molzne krave po 6.50 do 7.25, breje po 4.50 d o6.50, mlada živina po 8 do 8, teleta po 6 do 7 din. Na sejmu v Kranju 14. t. m. pa so bili po kg žive teže: voli in telice I. po
9.50,	II. po 8.25, III. po 7.75, krave I. po 7.50,
II.	po 6.50, III. po 6, teleta po 7.50 do 8.50 dinarjev.
SVINJE. Za kg žive teže so se trgovali: v Kranju Špeharji po 12 do 13, pršutarji po
10.50	do 11, v Ptuju: pršutarji po 9 do 11, plemenske svinje po 8 do 9 din. Prasci od 6 do 12 tednov stari so bili v Ptuju po 100 do 180 din za rilec.
KRMA. V Kranju: lucerna 150, seno 125 do 150, slama 75. v Mariboru: seno 185, slama 75 din za 100 kg.
VOLNA. V Kranju: neoprana 24 do 28, oprana 34 do 38 din za kg.
SIROVE KOŽE. V Kranju: goveje 12 do
14,	telečje 18, svinjske 8 do 9, v Ptuju: goveje 11 do 13, telečje 18 do 20, svinjske 8, v Mariboru: goveje 12, telečje 18, svinjske 9 din za kg.
KROMPIR. V Kranju 200 do 250, v Mariboru 225 din za 100 kg.
SVINJSKA MAST. V Kranju: suha slanina 22 do 24, svinjska mast 22, v Trbovljah: sveža slanina 19 do 20, prekajena slanina 22, svinjska mast 22, v Mariboru: slanina 16 do 18, svinjska mast 20 din za kg.
MED. V Kranju 22 do 24, v Ptuju 18 do 20, v Mariboru 18 din za kg.
JAJCA. V Kranju 1 din, v Mariboru 80 par, v Trbovljah 1 din, v Ptuju 75 par za kos.
VINO. Pri vinogradnikih se je dobilo ▼ ptujskem okolišu: navadno mešano vino po
3.50	do 5, finejše sortirano po 6.50 do 7 din za liter.
Sejmi
27. maja: Nova Cerkev, Dobrovnik, Tinsko;
28. maja: Puconci;	*	[
31. maja: Boštanj, Kostanjevica, Mirna peč;
1. junija: Stara cerkev, Mokronog, Mislinje.
Vrednost denarja
Na naših borzah smo dobili 21. t. m. v devizah (prve številke pomenijo službene tečaje, druge v oklepajih pa tečaje na svobodnem trgu):
1 anglešiki funt za 144.40 do 147 60 (za 178.44 do 181.64) din;
100 francoskih frankov za 81.60 do 83.00 (za 100.89 do 103.19) din;
1	ameriški dolar za 44.25 do 44.85 (za 54.80 do 55.20) din.
Nemške klirinške marke so bile po 14.8(1 din. Vojna škoda se je trgovala v Zagrebu po 411 do 412 din.
Drobne vesti
= Letošnji pomladni ljubljanski velesejem bo prirejen kot 47. velesejmska razstavna prireditev. Trajal bo od 1. do 10. junija. V splošnem delu bodo razstavljeni izdelki najrazličnejših industrijskih in obrtnih strok. Mnogo bo razstavljenih avtomobilov in motornih koles in obširna bo pohištvena razstava. Mala obrt bo zastopana tako dobro, da bo sestavljala že sama lepo obrtno razstavo. Posebno pozornost bo zbujala razstava o zaščiti pred letalskimi napadi, kjer bo ponazorjena obramba. Posebnost bo razstava »Zobna tehnika«, ki jo priredi Društvo zobnih tehnikov ob svoji 301etnici.' Zveza gospodinj bo spet priredila razstavo pod naslovom »Naša vsakdanja hrana«. Razen tega bo prirejenih še več manjših posebnih razstav. Inozemski ob;skovalci dobe na podlagi velesejmske legitimacije jugoslovenski vhodni vizum brezplačno pri naših konzulatih. Na naših železnicah bodo imeli obiskovalci veleseima brezplačen povratek. Na postaji morajo kupiti razen vozovnice še rumeno železniško' izkaznico za 2 din. Vozne olajšave bodo veljale za doootovanje od 27. maja do 10. junija, za povratek pa od 1. do 15. junija. Na tujih železnicah veljajo naslednji poDusti: v Bolgariji, na Madžarskem in v Turčiji na azijskih progah 50 odstotkov, v Franciji, Grčiji, Češko-Moravski, Rumuni-ji, Švici in Turčiji na evropskih progah 25 odstotkov, v Italiji pa 30 odstotkov. Tudi letos bo imel velesejeno prostrano zabavišče. Obljubliaio nam posebno zanimivost večer-ne predstave »Totega teatra«.
= Hmelju v Savinjski dolini že grozi p»-ronospora. Iz Žalca poročajo: Zaradi deževnega in hladnega vremena je hmelj nekoliko zaostal v razvoju. Ponekod so se pojavili bolhači, ki povzročajo na mladem zelenju občutno škodo. Tudi peronospora že grozi hmelju in je potrebno, da se ta nevarna bolezen že v kali zatre. Predvsem je treba odstraniti vse kuštrovce mlade poganjke, ki so bili že v zemlji okuženi s peronosporo in se zato niso mogli pravilno razviti. Treba je it
tudi misliti na škropljenje. Najpozneje do konca maja morajo biti vsi nasadi hmelja poškropljeni s pravilno raztopino.
*= Zvišanje izvoznih cen živine. Nedavno so bile določene zvišane cene živini za izvoz. Zdaj so v veljavi enpke cene za Italijo in Nemčijo. Za vole so določene naslednje cene: 9.75 I. vrsti, 9 II. vrsti in 7.50 din
III.	vrsti; za krave 8, 7.50 in 5.50; za teleta
9.50,	8.50 in 6.75; za mlade bike 3.50, 7.50 in 6.75 din kg žive teže franko Reka pri izvozu v Italijo, pri izvozu v Nemčijo pa franko Maribor ali Hegyeshalom na madžarsko-nemški mej L
= Cena pšenici se dviga. Zaradi dolgotrajne zime in poplav je zelo trpela ozimina v Bački, tako da so morali večje površine, posejane z žitom, preorati in jih posaditi s tur-ščico.. Zaradi tega se je s pšenico posejana površina znatno zmanjšala, kar je takoj začelo vplivati na cene. Zdaj prodajajo pšenico v Subotici že po okoli 280 din za metrski stot. Zaradi tega so zaprosili mlinarji obla-srtva, da dovolijo povišanje cene pšenični moki druge vrste.
= V Dalmaciji bodo letos pridelali nekoliko manj vina. Trta v Dalmaciji sicer kaže dobro, računajo pa, da letina ne bo tako dobra kakor lani. Zdaj prodajajo v severni Dalmaciji bela in črna vina po 400 do 500 din hi, v Šibeniku črno po 340 do 360, opolo po 380 do 400 in bela po 420 do 440 din hi. Prejšni mesec so izvozili v tujino 10.209 hi vina.
*	Nevtralnost jugoslovenskega časopisja.
»Hrvatski dnevnik« objavlja -v nedeljski številki uvodnik o naši zunanji politiki, ki temelji na načelu najstrožje nevtralnosti. Glasilo dr. Mačka pravi med drugim: »Jugoslavija se trudi, da bi z vsemi državami vzdrževala kar najboljše odnošaje. V tem pogledu ni v Evropi države, ki bi jo nadkrilje-vala. Prav tako se je držal vse doslej ves naš tisk, hrvatski, srbski in slovenski nepristransko. Zadovoljil se je s tem, da je priobčeval poročila in stališča obeh se vojskujočih taborov brez kakršnihkoli razlag. Ta poročila pa so često tako obširna, da jih ne morejo v celoti objavljati niti naši največji listi, kaj šele manjši. Zaradi tega izbira vsa-
Faul Keller	28
DOM	Roman
■	z gora
Poslovenil B. R
Petrulja je stopila v sobo.
»Petrulja, ali je on prišel?« je s težavo vprašal bolnik.
»Da! Videla sem ga. Prav hitro je šel v hišo. Toda bil je on.«
Lota je vzdrhtela.
»Petrulja, ven pojdi!«
Toda ko je bil Berce sam s svojo hčerjo, 'Je dejal:
»Piši mu, Lota — pismo mu pošlji, — naj pride k meni, naj pride!«
»Ne morem mu pisati, oče, ne, ne morem’ Pomiri se vendar!«
»Lota, saj ne veš. kako je to, ne morem umreti, ne morem!«
Bledo dekle je negibno stalo ob postelji. Bamo ustnice so ji traale. Solzž ni več imela
»Kaj hočeš od njega, oče?«
»Povedati mu hočem, vse povedati!«
»Oče!«
»Vse povedati, — drugače ne bom mogel umreti.«
»Sam se hočeš Izdati, oče?«
»Bolečine, Lota, oooh, in stari Bukovnik,
—	moj prijatelj, — spet prihaja k meni, — In zdaj bom moral iti tja dol, tja dol pod zemljo, k njemu.« —
Strašna noč je prišla. Noč trpljenja, trpeče vesti in strahu. Toda vendar je še živelo y tem od bolečin ubitem, smrti posvečenem
ko uredništvo iz grmade svojega gradiva samo najvažnejše vesti. V zadnjem času prevladujejo v naslovih naših listov pretežno vesti iz nemških virov. To pa zaradi tega, ker so nemške čete dosegle uspehe. Novinarji ne odločujejo o poteku borb in uspehih na bojiščih. Njihova dolžnost je samo, da beležijo njihov potek in izid. Ministrska uredba o postopku proti časopisju, ki bi pisalo pristransko v korist enega ali drugega tabora, ima bolj političnoizjavni kakor pa stvarni pomen. Nam ni znan noben primer, da bi se bil v tem pogledu pri nas kak list Že pregrešil. Uredba je bila uzakonjena v prvi vrsti zato, da se zadovolji občutljivost prizadetih držav in da se s tem ponovno pokaže odločna volja odločujočih činiteljev naše zunanje politike, da se Jugoslavija niti s tiskom ne vmešava v spore in boje velikih.«
• Zborovanja so prepovedana. Notranji minister Mihaldžič je izdal naslednjo uredbo, po kateri so začasno prepovedana vsa zborovanja, shodi in sprevodi, ki nimajo verskega značaja. Ta prepoved se ne nanaša na gledališke in kinematografske predstave, koncerte, plese in slične zabavne prireditve. Oni, ki bi sodelovali pri prepovedanih prireditvah, se kaznujejo z denarno globo od 10 do 1500 din, v primeru neizterljivosti pa z zaporno kaznijo od 1 do 30 dni.
• Zlohotne obtožbe. Ker Jugoslavija nikomur noče vzeti ničesar, niti noče z orožjem v roki nobenemu vsiliti kake miselnosti, piiše' »SokolSkli Glasnik«, ali ni potem dokaz največje zlohotnosti, ako skuša kdorkoli obtožiti Jugoslavijo, češ da želi vojno in da celo hujska na vojno? Ali ni še večja brezvestnost, ako prihajajo te obtožbe s strani domačih sinov pod geslom: Froč z vojno! To se čuje, kakor bi v Jugoslaviji na vseh koncih hujskali na vojno. List poudarja, da mi ne želimo vojne, da pa se je tudi ne bojimo, kar mora vedeti vsakdo.
• Konfinacija (prisilno bivanje) in prisilno delo za navijalce cen. Na nedavni seji vlade je bila sprejeta uredba o pošiljanju brezvestnih špekulantov na prisilno bivanje in prisilno delo. Po tej uredbi bodo lahko splošna upravna oblastva pošiljala v konfi-nacijo vse take osebe, ki brezvestno navijajo cene življenjskim potrebščinam čez cene, ki so določene po uredbi o nadzorovanju cen, kakor tudi osebe, ki si grmadijo potrebščine in s tem povišujejo cene vsem tem predmetom. Ce bodo oblastva koga iz-
telesu upanje, da bo lažje in bolje, če bo zvalil breme s svojega srca.
Proti jutru je Lota pisala Henriku:
»Moj na smrt bolni oče vas prosi, da bi ga pred odhodom za nekaj minut obiskali.
Lota Bercetova.«
Berce jo je prijel za roko.
»Ali boš poleg, Lota, otrok moj, edina moja, — ali boš poleg, ko mu bom — vse povedal? Drugače ne bom mogel spraviti tega iz sebe. Obupal bom!«
»Da, poleg bom!«
To je rekla tiho, a odločno.
Proti jutru je šla Petrulja s pismom v Bu-Kovnikovo hišo. Kmalu se je vrnila z odgovo rom:
»Takoj po poroki svoje sestre odpotujem in ne morem obiskati vašega očeta. Želim, da bi kmalu ozdravel!
Henrik Bukovnik «
Prebrala je odgovor očetu. Ta se jc s široko razprtimi očmi zastrmel vanjo. Potem je zajecljal:
»Ne bo ga?«
Molčala je. Čez nekaj časa se je hripavo zasmejal:
»t^a pojdem — tako — tja — pod zem ljo.« —
Lota je stala ob oknu in odgrnila zastore. Zdaj sta se pripeljala mimo dva voza.
Henrik je prišel najprej iz hiše in pogledal proti oknu, kjer je stala Lota. Prestrašil se je in snel klobuk. Tudi Matija, ki je bil poleg, je storil isto. Lota se ni zganila. Potem sta prišla ženin in nevesta. Nato sta se vozova odpeljala proti cerkvi.
Tudi stari Berce je slišal ropot na cesti.
med teh oseb ponovno zalotila pri tem nedovoljenem delu, ga bodo poslala tudi na prisilno delo.
* Uredba o državnem odboru za obrambo je bila izdana te dni. Ta odbor se je ustanovil pri predsedništvu vlade pod pred-sedništvom predsednika ministrskega sveta ali pa podpredsednika ministrskega sveta. Uredba bo imela za smoter smiselno ureditev celotnega gospodarstva, da bo ustreženo vsem potrebam državne obrambe.
* Zavarovanje nevtralnosti v tisk«. Sprejeta je bila uredba, ki gre za tem, da se zavaruje nevtralnost v tisku. Po tej uredbi ni dovoljen nikakšen tisk, v katerem bi se poudarjalo stališče v korist te ali one tuje države. Prav tako je prepovedano žaljenje tujih držav.
* Novo postajališče Prečna. Na železniški progi Novo mesto—Straža je železniška uprava zgradila pri vasi Zalogu novo postajališče, ki se imenuje »Prečna«. Preteklo nedeljo je bilo to postajališče blagoslovljeno in odprto.
* Dvojni samomor. V gozdu pri Čirčičah so našli dve trupli, v katerih so spoznali 31-letno tvomiško delavko Kunstljevo Silvo iz Čirčič in 251etnega čevljarskega pomočnika Cvenklja Antona iz Mošenj pri Brezjah. Cvenkelj je bil na dopustu. Kakor kaže, je Cvenkelj ustrelil z revolverjem zaročenko, nato pa si še sam pognal kroglo v glavo.
* Preskrbite se s premogom ob pravem času! Zadne čase nas opozarjajo, da je potrebno založiti se s premogom ob pravem času, ker je poraba premoga po vsem svetu zelo narasla in je nevarnost, da se industrijska podjetja, obrt in zasebniki pozimi ne bodo mogli založiti z njim, ker bo razprodan. Priporočamo tudi čim večjo rabo domačega lignita in varčevanje z rjavim premogom, ki lahko služi za druge namene, kjer se lignit ne da uporabljati.	1
* »Kdor nosi sokolski znak«. Kakor v vseh mestih Jugoslavije, tako so se zbrali Sokoli na »dan pripravljenosti« v nedeljo 12. t. m. tudi v Sarajevu. Glavni govornik je bil divizijski general Ljubomir Novakovič, ki je dejal med drugim: »Živimo v časih, ko mora biti ponosen in pripravljen na vse, kdor nosi sokolski znak in kroj. Sokoli so bili vedno nositelji jugoslovenske misli. Danes smo se zbrali po vsej državi Sokoli, da znova očedimo svojo zvestobo osnovni misli naše države in da stavimo vse svoje duševne in te-
»Zdaj so šli,« je dejal z zmedenim nasmeškom.
Lota se še zmerom ni zganila.
Minila je ura. Tedaj je Lota poklicala Pe-truljo v sobo in šla sama ven.
Čez cesto je zbežala na Bukovnikov dom.
»Tu bom počakala gospoda Bukovnika, ker moram z njim govoriti. Povejte mu to, ko pride,« je velela dekli in sedla v naslanjač ob oknu Henrikove sobe.
Ozrla se je. Ko je bila še majhna deklica, je bila pogosto tu, odtlej pa nikoli več. Slika starega Bukovnika je gledala s stene. Mimo se je zazrla vanjo. Saj je morala vse tako drago plačati!
Zdaj sta pridrdrala voza na dvorišče. V veži je služinčad pozdravila mlada zakonca, potem je čula korake, ki so šli po stopnicah navzgor.
»Kaj? Kaj? Kje?«
To je bil on. Kmalu nato je stopil v sobp v praznični obleki, s črnim klobukom v roki. Nekaj trenutkov je brez besede strmel v Loto, — potem pa je ona naglo stopila k njemu in hlastno rekla:
Oprostite mi, toda moram vas še enkrat sama prositi, da obiščete mojega očeta. Umira in za vsako ceno hoče govoriti z vami.«
Strmel je vanjo, strah se ga je polotil, niti besede ni rekel. Tedaj je zardela in spet začela:
»Samo za nekaj minut, — oče umira.« —*
»Prišel bom!«
»Hvala!«
In hitro je odšla. Se zmerom je stal negibno na svojem prostoru, ko je bila že čez cesto.
Z Matijo je na skrivaj izpregovoril nekaj
lesne sile narodu in državi na razpolago. Sokoli so objavili stanje pripravljenosti in pri-priprave za obrambo, ko so pričeli grmeti topovi po svetu okoli nas. Jugoslovenski narod, ki ima v svoji sredini našo junaško vojsko in divno sokolsko organizacijo, lahko mirnega čela gleda v bodočnost, pa naj pride, kar hoče. Naša zemlja ne bo postala nikomur suženj, pač pa vsakemu napadalcu grob. Jugosloveni ne mislimo nikogar napasti, toda gorje tistemu, ki bi napadel nas. Mi imamo mnogo slabih lastnosti in pogrešk, toda vse to odtehta dejstvo, da znamo umirati tako častno, kakor so umirali naši očetje, ko so s svojo krvjo zalivali osnove Jugoslavije.« Kakor poročajo iz pisarne Sokola kraljevine Jugoslavije, se je udeležilo nedeljskega sokolskega pregleda v 25 župah nad 100.000 sokolskih pripadnikov.
* Slaba sadna letina se obeta Dolenjcem. Iz Novega mesta pišejo: Preteklo leto je sadno drevje izredno obrodilo. Tudi letos je začelo drevje lepo cvesti in obetala se je spet precej dobra letina. Toda upanje v dobro letino se ie kmalu pokvarilo. Nastalo je deževje in mnogo sadnega drevja se ni moglo oploditi. Tudi ostra zima je sadnemu drevju več škodila kakor je bilo videti. Zimska škoda se začenja šele zdaj spoznavati, ko je pričelo drevje zeleneti. Nekatero drevje je ostalo kar golo. Zima v 1. 1920. je bila ostra in daljša kakor minila, vendar ni bila tako strupena in tudi ni toliko Škodovala kakor ta.
* Dviganje torpednega rušilca »Ljubljane« odloženo za mesec dni. Pri dviganju rušilca »Ljubljane« so imeli hudo smolo. Ko so te dni dvigali potooljeno ladjo, so se pretrgale žične vrvi, zaradi česar se je ladja spet nagnila. Reševalna dela so odložili za okoli mesec dni, dokler ne bodo ladje .spet izravnali. Dokler ni ladja izravnana v vodoravni legi, ne morejo nadaljevati dviganja.
* 40.000 kv. metrov meri razstavišče ljubljanskega velesejma. V razstavnih zgradbah pa je 8.000 kv. metrov prostora. Vse to bo napolnjeno z najrazličnejšimi izdelki ob letošnjem ljubljanskem velesejmu, ki bo od
1.	do 10. junija. Vsaka industrijska panoga bo sama za sebe urejena tako, da bo nudila, tudi sicer neveščemu, takoj jasen pregled izdelkov dotične stroke. Tako je vsakemu omogočeno, da hitro najde tisto, kar si želi nabaviti in da med seboj primerja izdelke konkurenčnih tvrdk Deset in desettisoči ve-
besed potem je odšel v Bercetovo hišo.
Dobil ie Berceta in Loto sama. Bolnik je zaprl oči. ko je vstopil, nekoliko je odprl usta. in težko uvelo telo se je na stolu dvignilo. Lota je slonela vsa bleda in negibna ob omari.
Henrik je stopil k bolniku in mu pomolil roko.
»Dober dan, gospod Berce! Kako vam gre?«
Razburjeni mnž sa ie plašno pogledal.
»Hvala, — čisto dobro mi gre.«
Gost je sedel na stol poleg bolnika in se pogovarjal z njim c holezni. Berce je odgovarjal in začel sam pripovedovati. Tekla je minuta~za minuto Niti besedice o priznanju. Tedaj ie Henrik pogledal na veliko stensko uro in vstal.
»Moj čas je kratko odmerjen. Gospod Berce, želim vam —«
»Iti hočete?«
Bolnikovo vprašanje ie bilo polno strahu.
»Moram iti. Drugače bi rad še ostal nekaj časa ori vas.«
»Moram vam, — moram vam — nekaj povedati.« —
Bolečine so se ga polotile in Lota mu je morala pomagati. Z bledim obrazom je Henrik opazoval prizor
»Lota, — Lota. — povej mu, — jaz, oooh «
»Kaj pa je — kaj pa je — za božjo voljo?«
Lota se je obrnila k Henriku. Z medlim glasom mu je rekla:
»Moj oče vam mora nekaj priznati. Že prej je vedel, da je moj brat zažgal skedenj, tudi pred sodno razpravo je že vedel, po krivem je prisegel, hotel je dobiti vaš dom — Zdaj veste!«
do, da se na ljubljanskem velesejmu kupi dobro, zato prihajajo vsako leto, da tu izbirajo, kupujejo in naročajo. Naj tudi vas ne manjka med razstavljalci. Izkoristite polovično voznino na železnici za potovanje v Ljubljano od 27. maja do 10. junija, pa imate potem brezplačen povratek od 1. do 15. junija. Na odhodni postaji kupite celo vozno karto, poleg tega pa še rumeno železniško izkaznico za din 2, ki jo daste na velesejm-ski blagajni potrditi.
* Žetev pšenice bo letos pozna. Kmetijsko ministrstvo je zbralo podatke o stanju pose-ianih površin pšenice. V splošnem so z ozi-mino zadovoljni, pričakovati pa je treba, da se bo žetev začela nekoliko pozneje kakor druga leta, in sicer približno za 10 dni pozneje. To bo gotovo nekoliko vplivalo na cene pšenice.
* Pretrgana žična železnica. Tvornica papirja in lepenke na Sladkem vrhu cb Muri je imela napeljano od tvornice preko Sladkega vrha, Selnice ob Muri na Št. Ilj k železniški postaji veliko električno žično dovla-čevalno železnico. Dovlačevalnica je celih 10 let dobro funkcionirala, te dni pa se je debela žična vrv pretrgala in so vagoni padli v globino z blagom vred. Ker tvornica nima ceste do Št. lija, preko nemškega ozemlja na oni strani Mure pa je zdaj prevoz prepovedan, se je znašla naenkrat v neprijetnem položaju in je nastal v obratu zastoj. Tovore so nekaj dni prevažali s tovornimi avtomobili po banovinski cesti št. Ilj—Velka, jih tam na križišču odlagali ter jih z veliko težavo spravljali po blatnem kolovozu navzdol do Mure, od tam pa s čolni po tvorniškem kanalu do tvornice. Zdaj so žični vod začasno za prvo silo popravili. Tvornica si prizadeva, da bi se od banovinske ceste zgradila cestna zveza do tvornice, ker se sicer lahko pripeti, da bo podjetje nekega dne moralo ustaviti obrat.
* Vlak je pregazil avtomobil. Te dni se je pripetila na železniški progi Grobelno—Krapina strašna železniška nesreča. 321etni in-ženjer Zlatko Najžer iz Maribora se je peljal z avtomobilom iz Zagreba proti Mariboru. Na nekem ovinku se je avtomobil peljal preko železniške proge. V tem trenutku pa je pridrvel vlak in z vso silo treščil v zadnji del avtomobila. Avtomobil se je čisto razbil. Izpod njegovih ruševin so potem potegnili inž Zlatka Najžerja že mrtvega. Po čudnem naključju pa je ostal šofer za vola-
Opirala se je ob mizo, — bolnik je strmel v Henrika, ki je stal pred njim kakor kip.
»Bukovnika sem hotel pripraviti ob denar, z delnicami — in tudi pozneje, — in po krivem sem prisegel.«
Henrik ie počasi sedel nazaj na stol.
»Zdaj, zdaj pojdite k orožnikom, — saj bo z menoi konec! Konec! Preden — uraden me bodo spravili v zapor, bom —- mrtev!«
»Berce!«
Nastal je mučen molk.
Drug v drugega so strmeli vsi trije.
»In to mi poveste v obraz!«
»Smrt, — saj ne veste, če mora človek umreti. — je potem iznenada vse čisto drugače, — drugače kakor prej,« —
»Vi ste torej pognali mojega očeta v smrt? Vi?« —
»Ne, — tega nisem maral, da bi se ustrelil, ne, tega ne, — samo — samo kmetijo sem hotel imeti.«
Bukovnikov Henrik je vstal. Na jezik mu je prišla kletev, kletev, ki naj bi moža spremljala v grob in v večnost.
Tedaj je Lota pokleknila pred njim in mu z drhtečimi ustnicami poljubila roko.
»In ti, Lota? Ali si tudi ti vedela? «
V	njegovih besedah se je brala groza.
»Izvedela sem tisto noč, ko sem odšla od doma.«
Zrstrmel se je vanjo. Šele zdaj jo je čisto razumel.
»Zaradi tega? Zaradi tega si šla od doma? Ne zaradi brata? Zaradi očeta?«
»Da!«
Počasi je prikimal.
»Da, zdaj razumem! Morala si iti. Zdaj mi je vse jasno!«
nom nepoškodovan. Pokojnega inž. Zlatka Najžerja niso poznali samo v Mariboru, temveč tudi v Ljubljani in drugod po Sloveniji. Bil je izvrsten športnik Bil je tudi glasbeno izredno nadarjen in je sodeloval pri raznih orkestrih. Pokojniku blag spomin!
* Huda nesreča v Dramljah. Na binkoštni ponedeljek zjutraj se je odpravil 36-letnt ugledni posestnik Franc Mastnak k maši Ko je bil oddaljen okrog 500 m od doma, je opazil na svoji njivi skobca. Vrnil se je domov, vzel samokres in stopil proti njivi, da bi skobca ustrelil. Ravnal pa je tako neprevidno, da se je samokres nenadno sprožil. Krogla je zadela Mastnaka v desno sence. Mastnak je takoj izgubil vid, a je imel kljub' hudi poškodbi še toliko moči, da se je vrnil domov. Povedal je. da se je ponesrečil. Pripeljali so ga v celjsko bolnišnico, kjer s« zdravniki trudijo, da bi mu rešili življenje.
* V Mctavi je gorelo. Na domačiji posestnika Marka Klemenčiča v Metavi pri Sv. Petru niže Maribora je nastal ogenj. Poleg zgradb so zgoreli tudi gospodarski strojL Živino so delno rešili. Domnevajo, da je nastal ogenj zaradi cigaretnega ogorka, katerega je najbrže odvrgel berač, ki je prenočeval na skednju
* Samomor v železniškem vozu. V petelč se je pripeljala na Jesenice 56-letna Rozina Bundusova, jugoslovenska državljanka nemške narodnosti, doma iz Pašičeva pri Novem Sadu. Nameravala je obiskati svojega sina v Nemčiji. S popoldanskim brzim vlakom se je odpeljala z Jesenic v Nemčijo, pa so jo oblastva v Podrožci zavrnila, ker ni imela nemškega vizuma. Železniška uprava je dovolila, da sme med drugimi potniki, ki so nameravali iti v Nemčijo na sezonsko delo, pa so bili tudi zavrnjeni, prenočiti v vozu. Ponoči pa se je najbrž iz obupa, ker ni mogla k sinu, obesila. Zjutraj, ko so se potniki prebudili, so jo našli že mrtvo. Oblastva so brzojavno obvestila o žaloigri njenega sina, ki je mesar v Pašičevem. Doslej so nemška oblastva pustila, da so lahko potovali v Nemčijo brez nemškega vizuma naši državljani nemške narodnosti, zdaj pa tega ne dopuščajo več.
* Pogrešajo ga. Domanjko Jakob, 40-letni posestnikov sin na Jamni pri Sv. Juriju ob' Ščavnici, se je 7. t. m. napotil v družbi s svojim bratrancem Lančičem Martinom iz Žih-lave v gorice na Stari gori, kjer sta popiva-
Kakor bi bil hotel sam pred seboj polagati račun, je govoril predse:
»Mojega očeta v ječo, v smrt, nas vse v, bedo, v stisko, sovraštvo, oh, — umrite^ umrite, kakor hočete, vi, podla duša!«
Lota je planila kvišku.
»Zdaj ne bova več prosila, oče. Nič ve& Zdaj sva vse priznala. Pojdite, gospod Bukovnik!«
Čudno jo ie pogledal.
»Da, pojdite!«
»Ne pojdite, — ostanite, — ostanite tu, oh, bolečine, — smrt — Bukovnik! Henrik, nikari ne pojdite. Strah me je.« —
Bolnik se je dvignil s stola, hotel je stopiti k Henriku, pa je omahnil na tla.
Umirajoč človek!
Tedaj se je obeh polotila groza, ki je močnejša kot vse drugo in ju združila. Skupaj sta bolnika prijela in ga položila na posteljo. V obraz ie bil ves posinel. Roke so mu tipale po zraku. In Hernika, ki je videl spačen obraz, se je polotil brezmejen strah, strahotna groza. Zgodilo se mu je kakor toliko drugim, nesrečnim ljudem. Če zdrobi skorjo okoli poledenelega srca, udari na dan spet sveti vir sočutja.
»Gospod Berce, zavedite se, — Berce! N<^ ne smete tako umreti!«
»Oče! Moj bog, ali me slišiš?«
Ni več slišal. Brez zavesti je ležal med blazinami. Prišla je Petrulja. Vsi trije so sa trudili okoli bolnika. Nihče ni mogel govoriti, samo Henrik je zamrmral nekaj nerazumljivih besed. Potem, čez četrt ure, se ja Berce spet zavedel. Pogledal je Henrika in v grozi zaječal.
Konec prihodnjič.
Ja do pozne ure, nato pa krenila oba vinjena proti domu. Na banovinski cesti sta se po-
Ei in Sla vsak v svojo smer. Medtem ko a&č prispel domov, je Domanjko ne-kiam izginil. Ker je bilo takrat deževno vreme in je potok Ščavnica precej narasel, domnevajo, da je zabredel v potok in Utonil. Ako je komu o pogrešanem kaj znano, naj javi orožniški postaji pri Sv. Juriju 6b Ščavnici.
* Smrtna nesreča rudarja pri razstreljevanju. V nedeljo dopoldne je 35letni rudar Anton Urbajs hotel razstreliti v rovu gručo premoga. Vse je bilo pripravljeno za strel. Ko je strelni mojster prišel, da bi premog razstrelil, sta z Urbajsom skupaj navezala žico na električni strelni stroj Nato pa je strelni mojster udaril na stre j, ker ni vedel, da je med tem časom šel Urbajs na nevarni kraj. Počil je strel in nesrečni Urbajs se je mrtev zgrudil na tla.
* Smrten padec z motornega kolesa. Na Vrhniki je bila v nedeljo popoldne tombola, h kateri se je odpeljal tudi 321etni mehanik državne železnice Ivan Zdešar z motornim kolesom. Ko je privozil na trg, kjer se je zbirala velika množica ljudi, mu je stopil s hodnika nasproti neki berač, kateremu se je skušal umakniti, pri tem pa je padel. Priletel je z glavo ob cementni rob in obležal nezavesten. Ponesrečenca so odpeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer je umrl za poškodbami.
* Smrt zaradi opeklin. Eno leto stari pismonošev sinček Janez Tič iz Vač nad Litijo
e dopoldne zlezel na peč spat. Medtem pa e mati zakurila v peči za kosilo. Peč se je silno razgrela in se je otrok zbudil ves opečen po životu. Malega Janezka so prepeljali
V	bolnico, kjer je kmalu umrl.
* Smrtna žrtev neznanega avtomobilista. Blizu križišča državne in banovinske ceste pri Jeprci so našli te dni nezavestnega človeka, povoženega od neznanega avtomobilista. Ranjenca so prepeljali v ljubljansko bol-nišnico, kjer so se zdravniki z vso pozornostjo zavzeli zanj. Toda trud je ostal zaman in po kratkem trpljenju je neznanec umrl. V mrtvecu so šele pozneje spoznali 32 letnega krojača Franceta Pavca iz Gorič pri Golniku. Na željo rodbine je bilo truplo prepeljano idomov.
* Šmarnica kriva krvave bitke. V Kapli vasi blizu Tržiča pri Mokronogu je posestnik ln vinogradnik Tratar odprl vinotoč pod Vejo, kjer. toči svoj lastni izdelek po n din liter. Na binkoštni ponedeljek se je zbralo v pdvnici več pivcev, ki so si v večji meri privoščili vinske kapljice, v kateri je tudi precej šmarnice. Močno vino je pričelo kmalu učinkovati. Prišlo je do prepiran, iz katerega se je razvila pravcata bitka. Tudi streljali so, a streli k sreči niso imeli hujših poledic. Med pretepom so bojeviteži razbili vse šipe in posodo ter polomili mnogo pohištva. Gospodar ima občutno škodo. Šmarnica je nevarna pijača ki bi ji bilo treba napraviti smrtno obsodbo.
* Velik vlom v Križah. V nedavni noči je bil izvršen v delavnico čevljarskega mojstra Gradišarja Andreja v Križah drzen vlom. Vlomilci so odnesli okoli 50 parov novih moških in ženskih čevljev in za okoli 10 tisoč usnja. Zaradi hudega naliva ni nihče ničesar slišal, čeprav se delavnica skoro drži hiše Orožniki z vso vnemo vrše preiskavo. Lastnik prosi vsakogar, ki bi mu kdo prinesel kake čevlje ali usnje naprodaj, da ga takoj prijavi orožnikom. Gradišar je obljubil tistemu, ki bi prišel vlomilcem na sled, lepo nagrado.
* Smrtna žrtev fantovskega prepira. V Javorju, gorskem naselju v Poljanski dolini, je udaril šofer Janez Eržen v fantovskem prepiru posestnikovega sina Janez Tavčarja z rovnico po glavi. Tavčarja so z rešilnim avtom prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Tavčar je bil operiran ali so zdravniki nasvetovali, naj ga odpeljejo nazaj domov, ker ni upanja, da bo ostal živ. Nesrečnik je Izdihnil kmalu zatem, ko so ga pripeljali domov. Orožniki so napadalca Eržena aretirali.
* Tasta se je hotel znebiti. V mariborske •odne zapore so privedli 40-letnega posest-
nika Janeza Zorka od Sv. Trojice v Slovenskih goricah. Nagovarjal je namreč nekega moSkega, da bi ustrelil njegovega tasta Matijo Šauperla iz Cigone.
* Nevaren vlomilec prijet. Orožniki .'pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah so prijeli 331etnega Antona Skrleca iz Negove, ki je osumljen, da je zadnje čase izvršil številne vlome v okolici Sv. Lenarta. Skrlet je bil do-sedaj že llkrat kaznovan zaradi tatvin in vlomov. Zdaj so mu dokazali spet pet vlomov.
* Sam je privedel napadalca na orožniško postajo. V Kamnici so vinjeni fantje pred neko gostilno napadli šolskega slugo Franca Potočnika. Eden ga je hotel zabosti z nožem. Potočnik pa, ki je nenavadno okreten in močan. je napadalce obvladal, junaka noža prijel in ga sam privedel na orožniško postajo.
* Pet let se bo pokoril. Pred malim kazenskim senatom v Mariboru se je zagovarjala triperesna deteljica, ki jo je vodil že večkrat kaznovani vlomilec Karel Zlaiber od Sv. Jurija v Slov. goricah. Vlamljali so najrajši v kleti in žitne shrambe in so ob neki priliki ukradli kar polovnjak vina. Obsojen Je bil samo Zlaber, in sicer na pet let robije, njegova tovariša pa sta bila oproščena.
* Arctacija dveh ciganskih zlikovk. Nedavno zvečer je Ivan Zupančič, posestnik in gostilničar v Kamnici, občina Dol pri Ljubljani, v kuhinji stregel gostom. Nenadno pa je začutil sumljiv ropot v veži. Stopil je v vežo in na vežnem pragu naletel na neznano žensko postavo. Druga ženska pa je stikala po spalnici. Bil je tako presenečen, da sta mu ženSki lahko pobegnili iz hiše. Ko je v naglici pregledal predale v kredenci, je dognal, da mu je zmanjkal bankovec za 500 din. Skočil je v kuhinjo in spravil na noge Ivana Pestotnika in Ivana Koviča, ki sta se mudila pri njem, da so vsi skupaj začeli zasledovati beguriki. Dohiteli so ju na tpotl proti Sv. Heleni, kjer sta nekaj brskali po travi ob poti. Prijeli so ju in takoj poslali po orožnike v Dol, ki so bili brž na mestu in izvršili osebno preiskavo. Bili sta ciganki Roza Stefanovi čeva iz Granašinskih Novakov in Roza Nikoličeva iz Renetov pri Zagrebu. Pri njiju so našli prav lepo zbirko zlatnine. Na vprašanje, od kod jima toliškna zaloga, sta ciganki rekli, da sta vse te predmete pred dnevi kupili od neznanega moškega. Orožniki so zlatnino zaplenili, dganki pa odvedli v zapore ljubljanskega okrajnega sodišča. Bankovca, ki je bil ukraden Zupančiču, pa pri njiju niso našli, ker sta ga na begu gotovo odvrgli. Pozneje so orožniki dognali, da sta zlatnino, ki so jo našli pri njiju, ukradli posestniku Kačarju v Zalogu.
* Velika tatvina v Rajhenburgu. Nedavno je bilo vlomljeno v trgovino Jerička Blaža v Rajhenburgu. Vlomilci so odnesli najrazličnejše blago. Skoda znaša nad 16.000 dinarjev.
* Premožna trgovka razpisuje nagrado
100.000 din za izsleditev morilca njenega sina. Premožna trgovka in posestnica Ivka Cvitkovičeva iz Vrbovca nedaleč od Bosanskega Samca, ki sta ji dva razbojnika pred več dnevi ustrelila sina Stefana, njo samo pa zelo hudo ranila, je razpisalai nagrado
100.000 din za onega, ki vlovi morilca. Doslej aretirana potepuha sta sicer pri orožnikih zločin priznala, toda ko sta bila soočena s trgovko Ivko Cvitkovičevo, je ta izjavila, da nista prava. Orožniki zdaj vsestransko iščejo prava dva roparska morilca. Razen omenjene nagrade je Cvitkovičeva pripravljena dati oblastvom 100.000 din, če bodo dovolila. da morilca obesijo na kraju zločina.
* Voglarjenje s smrtnim izidom. V Straži pri Oplotnici je bilo ženitovanjsko gostovanje, na katero je prišlo na prežo osem vo-giarjev iz dveh vasi. Vnel se je prepir s tepežem in domači voglarji so pregnali druge, pri čemer je Janez Breznik s kolom udaril Ludvika Goričana po glavi. Zaradi tega ga je ta pozneje pričakal. Ko se je Breznik napotil proti domu, mu je Goričan sledil oborožen z ročico od voza. Šel je precej daleč za njim, ne da bi ga bil Breznik opazil. Blizu doma pa ga je Goričan udaril po glavi ln mu dodal še nekaj udarcev, ko je že ležal na
tleh. Nesrečnega Breznika so našli zjutraj Se živega, & je izdihnil, preden je prišla zdravniška pomoč. Goričana so orožniki aretirali.
* Zgodba o 75 tisočakih. Pri Gornji Radgoni so prijeli orožniki nekega zasebnega uradnika in nekega trgovskega potnika, oba doma iz Maribora. Pri obeh so našli 75.000 dinarjev, o katerih nista mogla povedati, zakaj sta jih prinesla v obmejno ozemlje. Ker je zdaj ob meji zelo stroga kontrola, sta bila aretirana in privedena v Maribor, kjer se preiskava nadaljuje.
* Drzen rop v zlatarno v. Ljubljani. Ko je
ljubljanski zlatar in urar Ludvik Černe v; ponedeljek kmalu po 12. uri zaklepal svojo trgovino z zlatnino v Wolfovi ulici, se mu je približal neznanec in ga zaprosil, naj se vrne v trgovino, ker bi rad kupil nekaj žlahtnih kamnov. Zlatar ni slutil ničesar hudega in je šel z neznancem nazaj v trgovino. Komaj sta stopila v trgovino, je neznanec potegnil iz žepa revolver in zahteval od Černeta, naj dvigne roke kvišku in mu izroči ključe od blagajne. Ropar je hitro zvezal Černeta in ga odvedel v sobo pri prodajalni, nato pa je začel hitro jemati plen iz blagajne, kjer ja bilo čez poldne spravljeno naj dragocenejšo blago. Ko je opravil svoj posel, je hitro zapustil trgovino. Ropar je med napadom mešal primorščino s hrvaščino, najbrž zato, da bi zakril pravi izvor, od kod je. Drzni ropar šteje okoli 50 let, visok je okoli 170 cm in precej debele postave. Obraz ima okrogel in na angleški način pristrižene brke. Sam je temnejše rjave barve. Iz blagajne je ropar odnesel več zlatih ur, verižic, prstanov in ovratnic in nekaj denarja. Skoda znaša okoli
100.000	din, ki je poravnana z zavarovalnino. Uprava policije je takoj po ljubljanski radijski postaji in drugih najhitrejših sredstvih opozorila prebivalstvo na drzni rop in na roparja. Policija opozarja vse prebivalstvo, naj jo podpre pri lovu za drznim vlomilcem.
* V sanjah je zaklal človeka. Pred senatom okrožnega sodišča v Celju se je zagovarjal Stefan Kršan, posestnik v črnem vrhu ob Taboru, ker je v noči na 25. februarja v šoštanjskem okraju z nožem sunil Albina Zažija v trebuh in ga tako poškodoval, da je Zaži umrl. Kršan je v zagovoru navajal, da je prišel 24. februarja k posestniku Rženičniku v Škornjem in kupil od njega telico. Ko so nato popili nekaj žganja in jabolčnika, so Kršanu odpovedale noge in ja zato prenočil pri Rženičniku. Legel je na klop pri peči. V isti sobi so spali še trije drugi moški, med njimi Zaži in tudi sam gospodar Rženičnik. Kršan je trdno zaspal, naenkrat pa se mu je v sanjah zazdelo, da ga ja nekdo tipal po prsih, da bi mu izmaknil denar. Takoj nato se mu je zdelo, da je nekdo napadel od zunaj Rženičnikovo hišo. Kršan je skočil v temi pokoncu, pograbil stol in z njim mahal okoli sebe. Kričal je, kje je hišni gospodar, in v mnenju, da so napadli razbojniki hišo, razsajal po sobi, razbil okno in izdrl stenski okvir. V hiši so sve vprek kričali domačini, ki so se v temi zaman trudili, da bi Kršana umirili. Kršan je misleč, da gre za roparski napad, mahnil okoli sebe tudi s svojim žepnim nožem in je pri tem prizadejal Albinu Zažiju vbod na levi strani trebuha. Naposled je Kršan skozi okno planil na prosto in z okenskim okvirom v roki tekel naravnost do tri četrti ure oddaliene orožniške postaje, kjer je javil, da so Rženičnikovo hišo napadli roparji. Albin ŽaJi je bil sicer operiran, toda nastopila je pljučnica, kateri je podlegel. Pri razpravi so priče potrdile Kršanov zagovor. V svetovni vojni ja Kršana zasula granata. Od takrat čuje bolj slabo in ima večkrat bolečine v glavi. Priče so tudi potrdile, da je miren in dostojen človek, da pa v spaniu večkrat glasno govori ali kriči. Čim se mu pa oglasi žena ali sicer kak znan glas, se takoj umiri. Branilec dr. Ernest Kalan je predlagal oprostitev, ker je Kršan storil dejanje v času. ko zaradi skaljene zavesti ni mogel pojmovati pomena svojega dejanja. Sodišče je razglasilo razsodbo, da se Kršan oprosti, ker je prišlo do prepričanja, da je bil ob času dejanja res v stanju skaljene zavesti.
Nujnost državnega edinstv a
List beograjskega vseučiliškega profesorja dr. Iliča »Napred« piše med drugim:
»Ni treznega človeka, ki se ne bi nehote vprašal, kakšen bi bil položaj Jugoslavije v vojaškem oziru, če bi nas zalotili zdajšni dogodki brez pravih hrvatskih zastopnikov v vladi. Preostaja samo odgovor: sporazum Je pripomogel, da je odziv na poziv domovine tudi v hrvatskih krajih tak, kakršen je. Seveda ne misli nihče, da bi bil poziv tudi brez sporazuma ostal brez odziva pri Hrvatih. Toda nihče naj ne misli, da bi se Hrvati brez sporazuma odzvali z navdušenjem,
kar je pri vsej reči najglavnejše.
Vse to pomeni, da se med Hrvati na široko vrši približevanje državi, ki jo smatrajo za svojo, kakor smatra država Hrvate za svoje. Nevarnost, v kateri je skupna država, je tisto, ki približuje Hrvate. Po narodnem pregovoru »Vsako zlo ima svoje dobro« more tudi nevarnost, ki nam grozi, dobro delovati na umevanje nujnosti našega državnega edinstva. Ta nevarnost jasno kaže tako Srbom kakor Hrvatom, da ni enih brez drugih, da morajo drug z drugim, ako hočejo ostati svobodni.«
Ljudje so znali pisati
že pred sooo led
Ameriški vseučiliški profesor dr. Johnson se je dolga leta ukvarjal z vprašanjem, kdaj so začeli stari Egipčani uporabljati koledar Na podlagi raznih dokazil je prišel na to, da je bilo to najbrže 18. junija 1. 3251. pred Kristusom. Ta dan je obenem najstarejši dokazani dan človeške pisave. Če so namreč Egip-
čani tedaj začeli uporabljati koledar, so gotovo že znali zaznamovati razne podatke a svojo pisavo.
Če torej smatramo račune ameriškega učenjaka za pravilne, lahko trdimo, da je leto 3251. pred Kristusom začetek pismenosti.
Minila huda zima
je prišla iz Sibirije
* Spet pod ključem. Nedavno je Preklet Jože iz Stranj, kateremu so nadeli priimek »Avstrijski Jože«, pobegnil iz kamniških Itodnih zaporov. V tem času je že izvršil nekaj Vlomov in tatvin. Ni dolgo tega, ko se je ©glasil pri ženi nekega banovinskega cestarja na Križu, kjer je naročil, naj mu kaj dobrega skuha, češ da ji bo vse pošteno plačal. Zena je imela še nekaj posla v hlevu in Jo-fce je samotaril v hiši. Ker žene cestarja le predolgo ni bilo iz hleva, je pričel stikati po sobi. In res mu je bila sreča mila, da je staknil pod posteljo škatlo z denarjem. Ko je Jože škatlo odprl in videl, da je v njej precejšna vsota, je seveda takoj pozabil na lakoto. Denar, okrog 4250 din, je spravil v iepe ter neopaženo odšel. Ko se je žena vrnila v hišo, je opazila, da je Jože izginil. Kmalu nato je ugotovila, da je tudi denar dobil noge. Začelo se je zasledovanje in tekanje Jožeta na vse strani. Jože pa se je potepal proti Gorenjskemu in v Cerkljah Županu Francu ukradel harmoniko. Zupan ga je zasledoval in ga dobil spečega v bližini Cerkelj na nekem podu, kraj njega pa še dve ciganki. Zupan je nekaj časa ogledoval položaj, naposled pa je le planil na Prekleta, ga čvrsto zvezal in sam odvedel na orožniško postajo.
* Rekruti, rezervisti in njih starši, pozor!
Ž nestrokovnjaško izvršeno prošnjo sta izgubljena čas in denar. Zato ne nasedajte vsakomur s tako važno zadevo. Obrnite se le na koncesionirano in strokovno preizkušeno pisarno kapetana Franca Pera (Ljubljana, Maistrova ulica 14), ki vam pove, ali iJe prošnja sploh izvedljiva ali ne. Če je izvedljiva, vam za malenkosten znesek vloži prošnjo in uredi zadevo. Ne zamujajte časa in hitite z zadevo! Za odgovor priložite znamko za 6 dinarjev.
»Časi, v katerih živimo, so resni. Neogibne bo zahteve varnosti države, kar je visoko nad zahtevami in potrebami poedincev. Prepričan sem, da ni potrebno o tem prepričevati državljane Jugoslavije. Prav tako sem prepričan, da ni potrebno poudarjati, kaj je naša dolžnost v teh dneh, ker imamo slavno tradicijo, kako znajo sinovi te države služiti domovini. Jugoslavija je lahko ponosna na visoko zavest svojih državljanov.« (Minister za vojsko general Nedič.)
Letošnja zima je bila skoro še hujša kakor v letu 1929., ki nam je vsem še v neprijetnem spominu. Na vprašanje, zakaj je bila ta zima tako ostra, odgovarjajo nekateri, da je to treba pripisovati preusmeritvam Zalivskega toka. Ta topli morski tok kakor znano ogreva otočja in obale sevemo-zahodne Evrope in zato ima velik del Evrope primerno mile zime. Nekateri mislijo, da »o hude zime pri nas tedaj, kadar se Zalivski tok preusmeri tako, da se oddalji od Evrope, ali pa tedaj, ko se ohladi.
Toda vremenoslovna raziskovanja tega ne
potrjujejo. Tako v pretekli zimi voda Zalivskega toka ni bila nič hladnejša kakor sicer. Najsevernejši kraji, do kamor sega vpliv Zalivskega toka, to se pravi Špicbergi in Is-land, niso imeli nič hujše zime kakor sicer. To jasno potrjuje, da Zalivski tok nima ničesar skupnega z ostrimi zimami v Evropi. Vzrok dolgega in ostrega mraza je treba iskati po trditvi učenjakov v Sibiriji. Po vremenoslovskih podatkih, ki so zdaj vsi zbrani o letošnji zimi, so se valovi mraza širili v Srednjo in Južno Evropo iz notranjosti Rusije, tja pa iz Sibirije. V Sibiriji, to je približno tam, kjer izvirajo glavne sibirske
Prosto po Scottu:	21
#>BN| BDATJi _______________________________
IPb ssH« H afeaP Brli dF® 6 SP HBB kriminalni roman!
g .............   —-	 1
»In preiskali ste ga takoj ob prihodu?«
»Najskrbneje.«
»Ali zanesljivo ni mogel priti v stike s kakšnim človekom od zunaj? Ali je dobil kakšno pismo? Ali je on dajal kakšne znake, da bi ga kdo na cesti slišal?«
»Nemogoče.«
»Ali mu zanesljivo niste pustili nikake naprave za dajanje znakov?«
»Prav gotovo ne!« je zagotovil Merrivale. »Sam sem ga preiskal.«
Garson je zaničljivo skomignil z rameni. »Grogan, pridi še enkrat sem! Možaka bova Še enkrat preiskala!«
Z veliko napetostjo so ostali opazovali telesno preiskavo.
Zdaj so našli kovinsko stekleničico.
»Oha,« je zamrmral Garson in zastrmel v predmet. »Prej tegale nismo našli...« Z velikim zanimanjem si je ogledoval čudno reč, jo dvigal proti luči in naposled stresel. Za-rtišal se je rahel šum, podoben šumu premikajoče se tekočine.
»Kaj je to?«
Prvič je zvenel odgovor prav tako ostro kakor vprašanje. »Na to vprašanje ne odgovorim, Garson!«
»Prekleto malo časa še imaš za odgovarjanje,« je zasikal Garson. »Pridi sem, Friderik! Zakaj si mu pustil tole reč? Kaj je to? Kako se to odpre?«
Več sekund se je trudil Friderik Merrivale, da bi odprl stekleničici podobni predmet. Steele ga je pri odpiranju z napeto pozornostjo opazoval. Ko ni šlo, Je Garson popadel kovinski predmet in ga porinil Stee-leu v roko.
»Odprite,« mu je zapovedal, »pa hitro!«
Mirno je Malcome Steele začel odvijati vijak pri kovinskem predmetu. Zdajci se je zaslišal kratek kovinski zvok in predmet je akočil iz Steeleovih rok s tako hitrostjo, da ao možje okoli Steelea komaj mogli slediti njegovemu letu. Predmet je nato treščil v šipo na oknu in med točo žvenketajočih steklenih čepinj izginil v temi.
Merrivale je zaklel. Garson je presenečen pogledal najprej Steelea, nato Merrivalea, nazadnje pa proti oknu.
»Aha,« je menil Garson zmagoslavno, »v tem predmetu so bili papirji skriti, kaj ne?« Skočil je k vratom. »Takoj jih bomo imeli. Pazi nanj, Friderik. Držite revolverje proti njemu.«
Naglo je odprl vrata in planil po stopnicah navzdol. Odmev Garsonovih naglih korakov se je slišal do čakajočih mož v sobi. Merrivale je držeč revolver opazoval Steelea z vročično se bleščečimi očmi. Steele je stal pred njim in malomarno držal roke v suknjičevih žepih, čedalje manj so se slišali Garsonovi koraki. Zdaj so le rahko odmevali s tal v veži. Zaslišalo se je cviljenje
velikih hišnih vrat.
Skoro hkratu je sledil neki drugi šum —• krik — zamolkel padec...
Skupina gori v sobi ni več utegnila ugibati, kaj bi ti glasovi pomenili, zakaj s stopnic se je zaslišalo cepetanje hitečih korakov. Možje so planili v sobo. Najprej dva, potem štirje in nazadnje cela četica. Temno oblečeni možje z revolverji v rokah.
Njih vodja, mlad mož s pogumnim koščenim obrazom, je hitel k Steeleu.
»Vaš znak, gospod šef! Razbito okno...« Mladi mož je lovil sapo.
»Dobro, Marvin.« Malcome Steele je pokazal skupino petih od strahu otrplih mož. »Razorožite te ljudi!«
V	tem trenutku je orjak Garrish vzdignil revolver. Steele mu je zbil orožje iz roke, v: tem se je revolver sprožil in krogla je udarila v vrata. Ko je hotel streljati Allan Walr> ker, ga je od vrat zadela v roko krogla, da mu je padel revolver na tla. Vsi drugi se niso upirali.
Več ko dvanajst mož tajne službe je stalo zdaj v sobi. Okovi so zveneli.
»Ali ste prijeli moža spodaj pri vratih?« je vprašal Steele.\
»Da, gospod šef.«
»Privedite ga gor, fantje. Potem preišči-te hišo. Uklenite vso služinčad. Nato obvestite policijo«
»Da, gospod šef. A kaj naj storimo s temi možmi tukaj?«	|
»Seveda pridejo vsi v zapor,« se je smehljal Malcome Steele. »Pustite tri može tu, Marvin, in preiščite zdaj hišo.«
»Takoj, gospod šef.« Marvin je hitel k vratom. Tam pa je obstal in se obrnil.	I
reke, je bil v tej zimi visok zračni pritisk, j Zaradi tega so mrzli zračni tokovi odtekali j zelo dolgo skozi Rusijo v Evropo. Po podat- '
Približno dve milijardi funtov šterlingov je namenila angleška vlada za vojne izdatke v proračunskem letu 1940-41. Da bi imeli ' vsaj približno sliko o obsegu teh izdatkov, naj navedemo nekaj primerov, kaj vse bi mogla angleška vlada kupiti za ta znesek. Za osnovo vzamemo cene orožja, ki so bile veljavne januarja letos.
Najprej bi bilo mogoče za dve milijardi funtov šterlingov zgraditi strahotno mornarico, ki bi imela 285 vojnih ladij po 35 000 ton. Ob začetku vojne je imela Anglija 15 velikih vojnih ladij, nadaljnjih devet pa bo v kratkem dovršeno. Če bi Anglija za dve milijardi funtov hotela zgraditi zgolj podmornice, potem bi razpolagala s strahotnim številom 5700 podmornic, spričo katerih bi ne pomenilo 60 nemških podmornic, kolikor jih je bilo v začetku vojne, tako rekoč nič. Pa recimo, da bi Anglija hotela dati letalom prednost, da bi imela premoč v zraku, kar se dan za dnem pokazuje kot neogibna nujnost, bi mogla izdelati 100.000 letal, čeprav velja vsako tako podnebno strašilo celih 20.000 funtov Prav tako bi mogli iz dveh milijard narediti 44.000 ladijskih topov s 16 palci premera, ali 1,300.000 topov s premerom 4.7 palca, ali 10 mili ionov Vicker-sovih strojnih pušk, ali 30 milijonov lahkih
Jugoslovensko trgovinsko odposlanstvo, ki je pod vodstvom bivšega finančnega ministra dr. Milorada Djordjeviča v Moskvi podpisalo pogodbe o vzpostavitvi gospodarskih stikov s sovjetsko Rusijo, se je po 17dnevnem bivanju v Moskvi vrnilo v domovino. Na ruskorumunski meji ga je pričakal dopisnik
»Inšpektor Clapp je spodaj v veži, gospod šef. Privedel je s seboj — onega gospoda in njegove tri prijatelje.«
Steele ga je nejevoljno pogledal. »To je proti moji odredbi.
»Da, gospod šef, toda inšpektor Clapp je menil, da prevzame odgovornost za to kršitev vaše odredbe. Mislim, da sta dama in njen oče tako dolgo silila vanj, da jima je to dovolil. Čakajo že, odkar se je zmračilo, gospod šef. V tistem času smo bili že blizu te hiše. Popoldne sem skrival svoie ljudi tam na cesti v telefonskem jašku; dva sem celo lahko vtihotapil v hišo na nasprotni strani.«
»Dobro ste napravili, Marvin. linspektor Clapp naj torej pride gor. Obvestite policijo!«
Takoj nato se je Marvin vrnil. V družbi z nekim drugim uradnikom je privedel s seboj Viljema Garsona, na čigar rokah so že rožljali okovi. Za Marvinom so stopali inšpektor od tajne službe Walter Claop, Rihard Moravec, Doroteja Staplesova, Waltcr Stone in še neki starejši gospod, čigar nastop je kazal na njegovo odličnost. Moravec je ošinil Allana Walkerja z mrzlim in ostrim pogledom. Inšpektor Clapp je stopil k Steeleu in mu zašušljal nekaj v uho. Vodja tajne službe je prikimal.
»Torej... torej,« je menil detektiv Clapp kakoT v zadregi.« Ta gospod je res... Rihard Moravec, ki je pred tednom dni pobegnil iz Charlestovvna?«
»Da.«
»Potem ... re3 ne razumem ...« Clapp je okleval. »Potem bi bila moja dolžnost, da ga takoj aretiram... «
kih učenjakov so bile podobne razmere z visokim zračnim tlakom v Sibiriji tudi v zimi leta 1929., ko je prav tako dolgo trajal mraz.
strojnih pušk, ali 250 milijonov navadnih pušk in tako naprej. Z dvema milijardama funtov bi se dali poravnati letni izdatki za 6600 vojnih ladij, ali za 10.000 težkih križark ali za 15.000 lažjih križark, ali za 35.000 rušilcev, ali za 50.000 orjaških podmornic, ali pa za 73.000 manjših podmornic.
Razume se, da ne bo Anglija dveh milijard funtov porabila le za eno vrsto orožja, temveč ju bo razdelila na razne vrste. Predstavljamo si pač lahko, kako silno je v Angliji kopičenje orožja in municije. To mora postaviti nemško vojsko pred čisto drugačna vprašanja kakor na Poljskem, Norveškem in Nizozemskem. To tudi kaže na to, da bo vojna trajala morda še orav dolgo časa.
Verjetno pa je še celo, da ne bo ostalo kar pri dveh milijardah, saj so se v angleški zbornici ob proračunski razpravi slišali glasovi, da ti dve milijardi niti ne bosta zadostovali vojnim potrebam. Upoštevati je treba, da vojska na kopnem stalno narašča, da se mornarica veča in da ie treba skrbeti tudi za osebje pri orjaški letalski sili. Dalje je treba zgraditi nove tvormce orožja in municije. letališča in drugo. Znesek dveh milijard funtov se neverjetno hitro porabi v enem letu. ko so vojne potrebe tako različne in velike.
beograjske »Politike«, ki objavlja v svojem listu nastopne podatke iz pripovedovanja posameznih članov našega odposlanstva:
Naše odposlanstvo je bilo ves čas bivanja v Rusiji predmet prijateljske in prisrčne pozornosti. 2e na meji pri Tirsapolu ga je ob prihodu pozdravil poseben odposlanec iz Moskve ki mu je bil potem ves čas prideljen. V
Steele je šel k vratom in jih zaprl. »Vse vam bom v vaše polno zadovoljstvo pojasnil, gospod inšpektor Najprej vzemite. Marvin, beležnico in zapišite vse, kar vam bom povedal. En izvod zapisnika pošljite potem policijski upravi, enega pa uradu za časopisje Prej ali slej morajo podrobnosti priti v javnost in zato mislim, da je najpametnejše, če javnosti takoj vse pojasnimo.«
»Kakor ukazujete, gospod šef. A kaj naj storimo z aretiranci? Ali naj jih odvedem proč?«
Steele je pogledal proti skupini možakov.
»Naj le še ostanejo nekaj minut tu,« je odločil Steele. »Posebno gospoda Friderik Merrivale in Viljem Garson No, preden pa začnem svoje pojasnilo, prosim, sezite z roko v desni suknjičev žep tegale spoštovanega moža Garsona in mu vzemite črno knjižico.«
Marvin je storil, kakor mu je velel Steele,
»A zdaj.« je nadaljeval šef tajne službe, »odprite knjižico. Pod hrbtom boste našli zelo zganjena dva papirja. Poprej sem ju vtaknil tja. Dva papirja — enega rumenega in enega modrega.«
Merrivale je stisnil zobe, medtem ko je Garson tiho zaklel.
»Majhna zvijača,« jima je pokimal Steele. »Majhna zvijača, a zelo koristna. Zvijače so sploh vse koristne ... Zdaj pa pišite, Marvin. Kratek bom kolikor bo le mogoče. Nekatere podrobnosti te zgodbe so tako že protokolirane. Ponovil jih bom le na Kratko. Torej...
V	sporazumu z višjimi oblastvi je tajna služba omogočila Rihardu Moravcu beg iz ječe. Od obsodbe, ki so jo zakrivili črni brat-
Kijevu je bil službeni sprejem. Na moskovski postaji so sprejeli odposlanstvo visoki zastopniki komisarijata za zunanjo trgovino in komisarijata (ministrstva) za zunanje zadeve, ki so sporočili pozdrave svojih šefov. Ze prvi stik je napravil najboljši vtis in ves čas bivanja v Moskvi so bili naši predstavniki prijateljsko sprejeti.
Pogajanja so zato potekala zelo zadovoljivo. Kjerkoli so se pokazali različni nazori, je bilo po obojestranski dobri volji nazadnje zmerom doseženo polno soglasje. Sovjetski predstavniki so pri tem spet in spet nagla-šali svoje prepričanje, da bo uspeh trgovinskih pogajanj sam po sebi pomenil korak k popolni upostavitvi odnošajev med obema državama.
Poseben vtisk je na naše odposlanstvo napravil sprejem pri predsedniku sveta komisarjev in komisarju za zunanje zadeve Vja-česlavu Mihailoviču Molotovu, ki je člane našega odposlanstva pogostil in se iskreno pogovarjal z njimi tri ure. Glavni vtisk iz tega razgovora je bil ta, da sovjetska Rusija prijazno gleda na napredek Jugoslavije in na njeno okrepitev in da želi, da Jugoslavija vztraja na potu svojega napredka. Molotov je še posebej poudaril željo za nadaljnji uspeh Jugoslavije tudi v bodočnosti ter ponovno izrazil svoje prijateljske občutke za Jugoslavijo in za jugoslovenski narod.
Pogajanja za gospodarske pogodbe so bila v komisarijatu za zunanjo trgovino, katerega šef Atanas Ivanovič Mikojan se je izkazal za odličnega poznavalca mednarodnih gospodarskih vprašanj. Zaključene in podpisane so bile pogodbe o trgovini in plovbi, o plačilnem prometu, ki obsega tudi kontingente glavnih predmetov bodoče medseboi-ne trgovine, in o ustanovitvi trgovinske agencije so v iet.sk e Rusije v Beogradu in Jugoslavije v Moskvi.
Na povabilo vlade se je naše odposlanstvo udeležilo proslave 1. maja, ki je državni praznik sovjetske Rusije. Odkazali so mu častne prostore. Proslava je bila predvsem vojaškega značaja. Udeležba ljudstva ie b;la velikanska, saj šteje Moskva danes okrog štiri milijone prebivalcev
Pred Stalinom in člani vlade je pod poveljstvom maršala Budionija, ki se je vojaško prijavil maršalu Vorošilovu, napravilo mimohod mnogo tisoč vojakov vseh vrst orožja. Največji vtisk so napravili oddelki motoriziranega težkega topništva in pa orja-
je, sem pazil na Moravca. Vedel sem, da je nedolžen Izvedel pa sem od ravnatelja jet-nišnice Larkina tudi, da je bil postopek Družbe črnih bratov rodil v njem blazno sovraštvo proti tem ljudem, da je njegovo življenje imelo le še eno željo, eno težnjo, namreč maščevanje ...
Slutil sem, da si bo v svobodi prizadeval priti v stike s črnimi brati. Precej jasno mi je tudi bilo. da se bo v to svrho poslužil neke priložnosti, ki mu lahko te stike omogoči. namreč ladijskega tovora mamil, ki ie predstavljal veliko vrednost, a o katerem črni bratie niso vedeli, kam je bil izginil . ..
Moravčeva svoboda bi mogla torej tudi nam služiti. Če bi Moravec lahko kar naravnost obiskal črne brate, bi bilo to lahko za nas in bi mi lahko kmalu polovili vso družbo, saj je bil Moravec stalno ped nadzorstvom in smo vedeli za vsak njegov korak. Toda do črnih bratov se ni dalo priti * tako preprosto. Sklenil sem tedaj tudi, da bom jaz sam igral vlogo Moravca ...
Seveda ni smel Moravec nikdar opaziti, da je bil njegov beg tako rekoč umeten. Še manj je smela to slutiti javnost. Če bi se bilo kaj takega začelo šušljati v javnosti, bi bili črni bratje pač takoj zasumili, da ja bila za begom Moravca tajna služba, in bi se ne bili hoteli pogajati z Moravcem...
Podrobnosti načrta za beg, v katerega smo Moravca tako rekoč potisnili, so še zabeležene v zapisniku. Zal pa se ni. načrt razvijal tako, kakor smo ga bili sestavili. Eden izmed jetniških paznikov, ki je razen ravnatelja jetnišnice edini vedel za ta načrt, je po naključju naletel na Moravca, o katerem je že mislil, da se mu je bil beg posrečil. Pii bor-
Kaf s® lahko dohi
za dve milijardi funtov
Zemlja se nekoč ne Iso več
vrtela okoli svoje osi
Sin znanega angleškega učenjaka Darwi-na je že davno izračunal, da se zemlja vrti čedalje počasneje okrog svoje osi. Na podlag^ te ugotovitve lahko izračunamo, kdaj se bo zemlja ustavila. Po računih Danvina izgubi zemlja v 2000 letih 10 sekund na hitrosti vrtenja Učenjak je ugotovil, da vpliva luna na našo premičnico tako, da se vrti čedalje počasneje.
Isti učenjak je izračunal, da se je zemlja pred milijardami let vrtela šestkrat hitreje,
tako da sta bila dan in noč pO 4 ure dolga. Torej bo v bodočnosti na polovici zemlje vedno noč, na drugi polovici pa stalno dan, ko se zemlja ne bo več vrtela okrog svoje osi. To se bo zgodilo po Darwinovih računih čez pet bilijonov let, toda le, če bo luna vplivala tudi nadalje na zemeljsko površino enako kakor zdaj. V tem času se tudi v vesoljstvu lahko še marsikaj zgodi in morda čez pet bilijonov let zemlja spJjoh ne bo imela več svoje spremljevalke lune.
Kukavice tudi med žuželkami
gkilOOtonski tanki. Zaključek je tvorilo blizu 1000 vojnih letal vseh vrst, ki so prekrila nebo nad Moskvo.
Odposlanstvo si je dobro ogledalo tudi Moskvo. Velik vtisk je nanj napravila gradnja prekopa Moskva—Volga, ki bo iz Moskve napravil pristanišče, v katero bodo sredi Rusije prihajale ladje z Belega in s Črnega morja. Občudovali so tudi načrt >Sov-rjetskega dvorca«, ki se gradi in bo gotov do leta 1942. To bo ena največjih palač na svetu. Visoka bo 412 m, torej za več kakor 100 metrov višja od Eiffelovega stolpa. Velika dvorana v tej palači bo mogla sprejeti 27.000 ljudi. Na odru dvorane bo lahko nastopila cela brigata vojakov. Proračunani stroški za palačo znašajo v naši vrednosti okrog 30 milijard dinarjev.
Odlično je speljana tudi podzemska železnica, ki je popolnejša od one v Parziu jn Londonu. Zato pa so ruske železnice še precej zanemarjene. Tvarina je stara in izrabljena in največja hitrost vlakov je 50 km.
Ljudje so zelo skromno oblečeni. Tudi ženske. Toda puder, ličila in barvanje nohtov dobro poznajo tudi moskovska dekleta in Žene. Stara ruska gledališka umetnost je tudi danes v Moskvi doma. Velika moskovska gledališča so vedno polna. V drami igrajo zdaj že nekaj mesecev zmerom z enakim velikim uspehom dve vojaški igri iz ruske zgodovine »Vojskovodja Suvorov« in »Feldrnar-šal Kutuzov«. V obeh se poveličujeta domoljubnost ruskega naroda in požrtvovalnost ruske vojske. V Veliki operi pa dajejo večer za večerom opero »Ivan Suzanjin«, ki slavi ljubezen in vdanost ruskega kmeta do domovine. Ob sijajni režiji nastopajo v zaključnem prizoru vojska, duhovništvo, procesije in narod ter sodelujejo v zaključnem zboru »Ruskaja zemlja« ob navdušenem ploskanju občinstva.
Kavarn v Moskvi ni, a plesnih zabavišč je dosti in modernega plesanja ne manjka.
Ljubeznivo in prisrčno je bilo tudi slovo našega oposlanstva. Komisar za zunanjo trgovino Mikojan je »za pot« vsakemu izmed njih poslal velik zaboj likerjev, vina in finih cigaret.
V	Beograd je prispelo naše odposlanstvo
15.	t. m. zvečer. Takoj po prihodu le načelnik odposlanstva dr. Djordjevič podal zunanjemu ministru dr. Cincar-Markoviču pregledno poročilo, ki je, kakor se zatrjuje, v vsakem pogledu zadovoljivo.
bi med njima se je zgodila nesreča, ki je paznika skoro stala življenje.
Še žalostnejša usoda je zadela naše ljudi, ki so morali potem igrati komedijo rešiteljev. Ko se je kmalu po Charlestovvnu pojavil za njimi neki drug avto, je hotel Moravec skočiti iz avtomobila. Da mu to preprečijo, ni preostalo drugega kakor čim hitreje gnati avto. In tako se je zgodila neti eča...
Dva izmed naših ljudi sta se smrtno ponesrečila. Moravec, ki je ostal edini brez hujših poškodb, je brez sledu izginil. Vsi naši napori, da bi ga našli, so ostali neuspešni. Kako smo ga potem odkrili s pomočjo pogumne mlade dame Doroteje Staplesove, ki je zdaj tu med nami, ne spada v to zgodbo. Od tega časa smo ga spet nadzorovali. Tudi njegovo pošto, ki jo je odpošiljal in dobival, smo pregledovali. Na ta način smo bili poučeni o njegovih pogajanjih s črnimi brati.«
Steele se je v stolu naslonil in prekrižal roke na prsih.
»Nato pa je prišla ura, ko smo se morali Moravca polastiti, da sem lahko jaz dalje igral njegovo vlogo. Dogodek v hotelu Brew-sterju je vsem navzočnim znan. Ker so imeli moji ljudje strogo navodilo, da naj po možnosti ne nastopajo s silo, zlasti da naj ne streljajo, je prišlo do navidezno sramotnega poraza oblastev. Skoro nam je bil Moravec spet ušel, tedaj pa se mi je s pomočjo mojega avta posrečilo prehiteti ga in ga ujeti.
Časopisi pa so potem po naših naredbah prinesli vest, da je Moravec ušel. Tako sem potem jaz precej maskiran šel v gnezdo črnih bratov, kakor se je bil Moravec dogovoril i njimi. Vedel sem, da ga Izmed črnih
Da leže kukavica jajca v tuja .gnezda, je splošno znano. A tudi med žuželkami imamo takšne živalce, med katere spada ma-jevka. Ko majsko solnce izvabi iz zimskega spanja na tisoče cvetlic, nastopi tudi za zločinsko majevko njen čas. Neznatna živalca, ki meri komaj poldrugi centimeter, zleze iz svojega zimskega zavetišča. Kmalu se samica odpravi na pot, da po svoje poskrbi za čim številnejši zarod. Živalca si med cvetlicami izbere tisto, ki ima na vrhu bohoten cvet in kamor priletavajo čebele po med. Ob vznožju takšne rastline si samicama jevka izkoplje jamice in leže vanje do 4000 jajčec. Ko je to opravljeno, pokrije svojo zalego s peskom in odide. Že čez nekaj tednov se izležejo iz jajčec ličinke, drobna bitijca, ki merijo komaj po on milimeter. Imajo pa krepka grizala in dobro razvite kaveljčke na nožicah, ki omogočajo ličinkam, da lahko splezajo po steblu na vrh rastline, ob kateri so prišle na svet.
Zgoraj pri cvetu se postavi ličinka na prežo. Včasih mora dolgo čakati, toda naposled se pojavi na robu cveta čebela. Ličinka niti za trenutek ne okleva. Z drznim skokom plane na čebelo, oklene se njenih dlačic in se da prenašati po zraku, ne da bi čebela kaj vedela o tem. Na ta način prispe ličinka h gnezdišču čebele. Toda zdaj še ni čas, da bi opravila svoje delo, čebela ni še do vrha napolnila svoje shrambe. In tako na-
bratov res pozna le Walker. Imel sem srečo, da je bil Walker odpotoval. Ko sem šel v sršenje gnezdo, ne da bi bil vedel kam, sem bil piej seveda že vse uredil, kako se bo dalo priti Družbi črnih bratov na sled. Pri pogajanjih s črnimi brati zaradi ladijskega tovora, pri čemer bi jim jaz povedal skrivališče tovora, oni pa bi mi preskrbeli potni list za tujino, sem stavil predlog, ki naj bi mi jamčil, da me črni bratje ne bodo speljali, na led ...
Tako sem navedel Ralfa Hollistra, češ da ta ve, kje je tovor. Ta da bi jim vse povedal potem, ko bi se moja zadeva že rešila. Niso mi verjeli. Povedal sem jim Hollistro-vo telefonsko številko. Na isti številki pa je čakal inšpektor Clapp. Ko je eden izmed črnih bratov, bil je to Merrivale, iskal po telefonu Hollistra, je dobil od Clappa odgovor, da Hollistra ni več tam. Seveda je Clapp takoj ugotovil, odkod se je črni brat oglasil. Tako, vidite, se je razkrinkalo gnezdišče črnih bratov... «
Merrivale se ni mogel premagati, da ne bi bil vzkriknil. Njegov vzdih je bil kakor glas ulovljene zveri.
»Toda, gospod Steele,« je rekel Moravec, »kaj pa če bi bil Merrivale previdnejši in bi ne bil iskal Hollistra po svojem telefonu, temveč iz kake javne telefonske govorilnice?«
Steele je resno prikimal. »Res je tako. Računali smo tudi s tem, toda hkratu smo bili prepričani, da bi bil v tem primeru poiskal kakšno telefonsko govorilnico v bližini hiše. Moji ljudje bi v tem primeru prišli vsaj bliže k hiši črnih bratov in bi pač morali vne-teje Iskati... Nevarnejše bi bilo zame, če
pravi ličinka majevke držeča ,se trupla čebele, še marsikako romanje skozi ozračje, dokler ne napoči veliki trenutek. Čebela se pripravlja, da bi legla jajce. Ta čebela, kar je treba povedati, ne spada k čebelam, ki sestavljajo svoje države in ki so v službi ljudi. Od 8000 raznih vrst čebel, ki Žive v prirodi, je le malo, ki bi mnogoštevilno živele v svojih državah. Največ je takih, pri katerih si vsaka samica zase in za svoj zarod zgradi gnezdišče. Tudi ta čebela, ki nosi sedaj s seboj ličinko majevke, si je kje v zemlji izgrebla svoje gnezdece in si ondi uredila nekaj celic, ki naj bi se v njih razvili njeni otročiči. Zdaj je torej že tako daleč, da je ena izmed teh celic polna medu. Čebela zleže jajčece v med,. ki naj fci dotlej plavalo na medu, dokler se ne izleže ličinka čebele. Toda prav takrat, ko čebela zleže jajčece, plane ličinka majevke na jajčece in se na njem drži s svojimi ostrimi krempeljci kakor na plavajočem čolniču, in prav zadosti prostora ima na njem. Če fci se ličinka majevke ne držala tega jajčeca, bi padla na dno in utonila v medu. Ničesar hudega sluteča čebela mati pa zapre celično hišico, da bi bilo njeno jajčece na varnem zaradi raznih sovražnikov.
Roparica, ki je v njej, opravi v kratkem času mnogo dela. S svojimi ostrimi grizali pregrize lupinico jajčeca in požre vsebino.
bi bil Merrivale sploh odklonil mojega zagonetnega Hollistra in bi ga ne bil iskal po telefonu ... «
»In če bi se to zgodilo?« je vprašala Doroteja Staplesova in njene oči so bile polne strahu.
»Za ta primer sem imel še neko orožje. Ne da bi ga bil rad uporabil, ker bi bili pri tem trpeli tudi nedolžni. To nevarno orožje je bila majhna količina cezija, skrite"-' v ponarejeni žepni svetilki. Cezij je, kakor morda veste, strašno razstrelivo, če pride v zvezo z vodo. Če bi bil prisiljen uporabiti cezij, bi bila nastala eksplozija, katero bi bili morali opaziti daleč naokoli...
Potem sem imel še majhno bombo z mešanico gazolina in kerozina. Ta predmet sem vrgel skozi okno. K sreči se ni užgal. Tega niso črni bratje našli pri meni, ker sem jim ga na zviti način skril.
Vsak ogenj, ki bi bil nastal zaradi cezija ali zaradi male bombe, bi bil javljen tajni službi, ki bi potem preiskala okolico požara! Vidite pa, da se teh skrajnih sredstev ni bilo treba poslužiti. Igral sem tvegano igro, pa sem jo dobil.«
Steele je globoko zajel sapo in pogledal Moravca. »Vi to najlaže razumete, gospod Rihard Moravec, kajti tudi vi ste na svoj način igrali tvegano igro ... «
Steele se je smehljal, ko je opazil, kako je roka Doroteje Staplesove poiskala Moravčevo roko...
»Tudi vi, gospod Moravec, ste dobili svojo tvegano igro,« je pripomnil Steele in veselo pogledal oba mlada človeka.
KONEC
LJUBLJANA
od 26. maja do 2. junija
Nedelja, 26. maja: 8: Nedeljski jutrni pozdrav. — 8.15: Operni trio. — 9: Napovedi, poročila. — 9.45: Verski govor (dr. Ignacij Lenček). — 10: Radijski orkester. — 11.30: Nastop dekliškega zbora II. drž. realne gim-nazije v Ljubljani. — 12.30: Poročila, objave _ 13: Napovedi. — 13.02: Jurmanov! harmonikarji. — 14: Musorgski-Ravel: Slike z razstave, simfonična suita (plošče). — 16.30: Pol ure za dijake. 17: Kmetijsko predavanje. Zdravstvo živali in hlevov (inž. Fr. Riegler). — 17.30: Zbor primorskega društva »Sloge« iz Kranja. — 18.30: Pomladni sprehod (plošče). — 19: Napovedi, poročila.
— 19.20: Nacionalna ura: Vojvodinci v času velike selitve Srbov (dr. Jovan Radonjič i* Beograda). — 19.40: Objave. — 19.50: Prenos šmarnic iz trnovske cerkve. — 20.30: Radijski orkester. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Zvezde in zvezdniki (plošče). —
Ponedeljek, 27. maja: 7: Jutmi pozdrav. —* 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Poskočni napevi (plošče). — 12.30: Poročila, objav«.
— 13: Napovedi — 13.02: Radijski orkester.
— 14: Poročila. — 18: Zdravstveno predavanje: Preobčutljivost telesa (dr. Božena Zajc-Lavričeva). — 18.20: la Jankovčevih operet (plošče). — 18.40: [Mesečni slovstveni pregled (prof. Fran Vodnik). — 19. Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura: Prosvetno delo »Seljačke sloge« (Rudolf Herceg 1» Zagreba. — 19.40: Objave. — 19.45: Več manire — pa brez zamere (Fr. Govekar). — 20: Dvorak: Slovanska rapsodija — ,20.15: Nastop delavskega glasbenega društva »Zarje« (prenos iz Delavske zbornice). — 22: Napovedi, poročila. — 22.18: Radijski orkester.
Torek, 28. maja: 7: Jutml pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček
veselih zvokov (plošče). — 11: Šolska ura: Pokrajinska oddaja: Celje nekoč in zdaj. Izvajali bodo učenci (-ke) I. dekliške ljudske šoie iz Celja. Vodil bo Fran Roš. Pevske točke bo dirigiral skladatelj Ciril Pregelj. — 12: Bolgarske resne in vesele (plošče). 32.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 14: Poročila. — 18: Nastop učencev orglarske šole. — 18.40: Vrhunec sreče: ljubezen (Fran Terseglav). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura: Osebnost Novice Cerovi6a, junaka iz Mažu-raničevega »Smail Age« (Novica Šaulič iz Beograda). — 19.40: Objave. — 19.50: Gospodarski pregled (Drago Potočnik). — 20: Novi glasovi. Nastopijo: Franja Senegačni-kova (petje), Lipušček Janez (petje), Jelen-čeva Olga (klavir), vsi gojenci drž. konseiv vatorija v Ljubljani. — 21.15: Radijski orkester. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Orglice in harmonika (Fran Petan in Avgust Stanko).
Sreda, 29. maja: 7: Jutmi pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Nekaj lažje komorne glasbe (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Koračnice slavnih skladateljev (plošče). — 14: Poročila. — 18: Mladinska ura: a) O potresih (prof. Slebinger). b) Kaj pravita znanost in tehnika (profi AdleSič). — 18.40: Delavec in narod (Rudolf Smersu). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura: Predavanje inšpekcije narodne obramba — 19.40: Objave. — 19.50: Rastline roparice (dr. Maka Vraber). — 20: Mladinski zbor »Zvonček«.
— 20.45: Pesmice iz zvočnih filmov. — 21.15{ Solistični koncert: Violončelo (Karola Jerajeva) a spremljevanjem klavirja (prof. Šivic)
— 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Slovenske narodne s spremljevanjem harmonike (pela bo Poldka Zupanova, spremljal Avgust Stanko).
četrtek, 30. maja: 7: Jutml pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Izlet v tuje kraje (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Radijski Šramel. — 14: Poročila. — 18: Radijski orkester. — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kola-
rič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura: Kako smo našli najstarejši rokopis narodnih pesmi (dir. Gerhard Gexe-man iz Beograda). — 19.40: Objave. — 19.50 Deset minut zabave. — 20: Akademski pevski kvintet. — 20.45: Reproduciran koncert simfonične glasbe: Smetanova »Moja domovina«. 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester.
Petek, 31. maja: 7: Jutrni pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 11: Šolska ura: Mladina na našem Jadranu na izletih in letovanjih (Viktor Pirnat). — 12: Korošci koroške pojo (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 14: Poročila. — 14.10: Tedenski pregled Tujsko-prometne zveze. — 1.8: Zenska ura: Pogovor v gospodinjski posvetovalnici (Helena Kelharjeva). — 18.20: Citraške točke (plošče). — 18.40: Francoščina (dr. St. Leben). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura: Levstik Fran, slovenski pisatelj kot časnikar (Ruda Jurčec iz Ljubljane). — 19.40: Objave. — 19.50: Prenos šmarnic iz trnovske cerkve. — 20.30: Skladbe Jenka, Parme in Vidoviča (radijski orkester),
—	22: Napovedi, poročila. — 22.15: Valčki Johana Straussa (pložče).
Sobota, 1. junija: 7: Jutml pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 10: Otvoritev ljubljanskega velesejma in prenos promenadnega koncerta. — 12: Draga za drugo s« plošče vrtijo. — 12.30: Poročila, objave .—• 13: Napovedi. — 13.02: Druga za drugo se plošče vrtijo. — 14: Poročila. — 17: Otroška ura: Pavlihova srečka, lutkovna igra. 17.50: Udovičeva in Laušetova (plošče) — 17.50: Pregled sporeda. — 18: Radijski orkester. — 18.40: Dekanija Kozje v šmarskem okraju, (prof. dr. Viktor Tiller). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura. — 19.401 Objave. — 20: Zunanjepolitični pregled (dr. Kuhar). — 20.30: Vombergar: Nazaj k naravi. Vesela zvočna igra (veseli in žalostni dogodki iz življenja Jake Smodlake in njegovih). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester.
Hkratu pa se izvrši nekaj čudnega: medtem ko ličinka majevke golta jajčec« čebele in si s tem prav za prav 'uniči svoj čolnič, se sama spremeni v bitje, ki zna plavati. Prej je bila vitka in majhna, zdaj pa je debela
V	zgodovino se je vrinilo mnogo neresnic, Id jih ni mogoče več izkoreniniti. Slepo verjamemo na primer, da je Krištof Kolumb odkril Ameriko in da je stari Grk Diogen živel v sodu. Izkazalo se je pa že davno, da je vse to neresnično.
Ali je mogoče še trditi, da je Termopilski prehod lahko branilo le 300 Spartancev? Po najnovejših preučevanjih je zanesljivo ugotovljeno, da je bilo potrebno najmanj 12.000 vojakov, če bi hoteli ohraniti ta prehod.
Mnoge zgodovinske neresnice so prešle v zgodovino tako, da so jih stalno ponavljali. Tako so prešle v zgodovino tudi pripovedke, ki jim dandanes še vedno verjamemo. To velja na primer glede razsipnosti Kleopatre. O nji so trdili, da je raztapljala bisere v vinu in kisu, toda povsem jasno je, da bisere ni mogoče topiti v kisu, še manj v vinu.
Prav tako je pripovedka, da je skromni starogrški modrijan Diogen stanoval v sodu. Ta zgodba je baje nastala tako, da je eden izmed Diogenovih sovražnikov napisal: »Takšen človek bi moral stanovati kakor pes.« Zelo čudno pa je, da je prav zaradi tega slabega mnenja dobil Diogen v zgodovini sloves prijetnega in skromnega človeka.
Marsikdo ne ve, da je povsem izmišljeno junaštvo o švicarskem junaku Viljemu Tel-
in okorna. Ličinka plava po sladki vsebini, dokler vse ne požre. Nato se ličinka zabubi.
V	tem stanju pa ne potrebuje nobene hrane več. Nazadnje, ko je čas za to, zleze iz celice namesto čebele dorasel hrošč majevke.
lu. Viljem Tell ni mogel biti junak, ker doslej še niso mogli ugotoviti, da je kdaj živel pod tem imenom kak človek v Švici.
Tudi številni Homerjevi sicer izredno krasni spisi nimajo zgodovinske podlage. Tako Troja ni bila nikdar oblegana, a Helena, kateri je dvoril Pariš, bi morala biti na podlagi Homerjevih trditev stara tedaj že okrog 60 let.
Ali je Krištof Kolumb bil v resnici prvi, ki je odkril Ameriko, je že dalje časa sporno znanstveno vprašanje. Toda četudi mu to pustimo, vendar ne smemo trditi, da je bil iznajditelj slovitega »Kolumbovega jajca«. Jajce je postavil pokoncu florentinski arhitekt Brunellesco Filippo, ki je umrl leta, 1446. Slavni arhitekt je hotel s tem dokazati, da lahko uravnovesi velike oboke stolnice v Florenci.
Še dandanes govorimo o prekrasnih visečih Semiramidinih vrtovih v Babilonu. Resnica pa je, da ti vrtovi niso bili nikdar viseči. To so bile le ravne ploskve na strešnih terasah, zasajene z drevesi in cvetlicami. Terase so počivale na močnih stebrih in obokih.
Stalno tudi še ponavljajo zgodovinsko neresnico, da je francoski kralj Karel IX. v grozni šentjernejski noči (od 23. na 24. av-
gusta 1. 1572) streljal na Hugenote, čc"~-nv je dognano, da se Karel IX. osebno ni udeležil klanja v šentjernejski noči.
Še vedno velja tudi angleška kraljica Elizabeta za izredno milo in nežno, ugotovljeno pa je, da je v napadih besnosti divje brcala dvome dame in svoje ljubčke.
Zgodovinska zmota je tudi, da je v gradu Bloisu na Škotskem na kamenitem tlaku še vedno viden krvav madež, kjer je bil umorjen David Rizzi, tajnik in ljubček Marije Stuartove. Dobro poučeni ljudje pa vedo, da ta madež od leta do leta obnavljajo x rdečo barvo. Potreben je zaradi tujcev, ki prihajajo tjakaj in hočejo videti čim več znamenitosti.
X Po ameriških računih stane vojna vsak dan blizu pet milijard dinarjev. Ameriška Velebanka National City Bank je pred nekaj tedni skušala izračunati, koliko stane današnje vojskovanje. Med vojne izdatke pa ja štela le res naravnost za vojaške potrebe izdani denar ne glede na izgube, ki jih trpita, trgovinska mornarica in mednarodna trgovina, in pa brez ozira na škodo, ki je bila povzročena z zasedbo Poljske, Danske, Norveške. Ameriška banka je izračunala, da so preračunani stroški za vojskovanje v 1. 1940: v Angliji na 12.8 milijarde dolarjev, v Franciji na 7.4 milijarde dolarjev in v Nemčiji na 13.6 milijarde dolarjev, skupno torej na 33.8 milijarde dolarjev. Na en dan pride 90 milijonov dolarjev ali v naši vrednosti štiri milijarde 950 milijonov dinarjev (okroglo pet milijard dinarjev).
X Padel je vojak, ki se je rodil ob ari sklenitve miru 1. 1918. Dne 11. novembra 1. 1918. se je ob 11. dopoldne, ko so zvonovi oznanili mir, rodil v Chertseyu v Angliji fantek. V spomin na njegovo rojstno uro ao
Dolga je vrsta ovrženih
zgodovinskih laži
Iz naših delavskih krajev
EH
članstvu NSZ
sporočamo, da rabi uprava Vojnotehničnega zavoda v Kragujevcu sledeče kvalificirane delavce:
150 ključavničarjev,
150 preciznih strugarjev,
10 mehanikov,
10 električarjev,
6 motorovodij, od teh dva za Diesel motorje.
Pogoji za sprejem, oziroma za vlaganje prošenj so:
starost od 18. do 40. leta, izjava prosilca, da se podredi vsem predpisom in naredbam, ki veljajo v pogledu dela, reda in discipline v Vojnotehničnem zavodu.
Potrdilo o dovršenem pomočniškem izpitu, krstni list, nravstveno spričevalo itd.
Kdor reflektira na službo v omenjenem, zavodu, naj se oglasi v tajništvu NSZ, kjer bo dobil podrobna navodila za vložitev tozadevne prošnje, a najkasneje do 30. maja 1940.
Ljubljana
Ljubljana. Seja ljubljanske podruž. NSZ so bo vršila v petek 24. maja 1940. ob 6. uri v prostorih tajništva NSZ v Delavski zbornici.
Novo mesto
Vse tovariše ponovno prosimo, da pravočasno plačujejo članarino, ker le na ta način je dana možnost rednega obračuna. Podružnica bo odslej redno imela vsako nedeljo enega odbornika na razpolago v sobi Sokolskega doma v Novem mestu od 10. do 11. ure.
Prihodnja redna seja podružničnega odbora bo zopet prvo nedeljo v juniju. Vse odbornike prosimo, da se te seje sigurno udeleže. Na tej seji bomo razpravljali o ustanovitvi podružnice v Prečni.
Namesto prvomajske proslave smo priredili 5. maja krasno uspelo veselico. Vsem, ki so pripomogli k takemu odličnemu uspehu, se najlepše zahvaljujemo Posebno se zahvaljujemo tovarnarju g. Penci za veliko naklonjenost. Zimska doba je za nami in poletje je tu, čas dela! Tesno se oklenite naše podružnice in pripeljite v strokovno organizacijo še ostale neorganizirane delavce. Priporočajte povsod »Novo Pravdo« in jo tudi zahtevajte v vseh lokalih, kamor zahajate. Kolikor več težkih borb bomo izvojevali, toliko večja bo naša notranja sila in uspehi organizacije bodo pomnoževali naše vrste. Kupujte samo pri trgovcih, ki so nam pozimi pomagali, zahajajte v lokale, v katerih je naš časopis, da se boste s tem oddolžili vsem, ki stoje nam ob strani in ki so nas pozimi gmotno podpirali.
Občina Šmihel-Stopiče je ena največjih občin v dravski banovini in je banska uprava že predvidevala za ta zdravstveni okoliš nastavitev zdravnika. Vprašanje nastavitve pa se ne premakne z mrtve točke in si bomo morali pomagati s podnisi, s katerimi bomo zahtevali razpis zdravniškega mesta. Ravno-tako je potreben pri ekspozituri OUZD še en zdravnik, ker se industrija v našem mestu vedno bolj širi in zna na mah samo v eni tovarni pričeti z delom 600 do 800 delavcev. Stanovanjske kolonije pa bodo slej ko prei razširjene vse proti Gotni vasi in Šmihelu.
Navijalcev cen tudi pri nas v Novem mestu ne manika. Zato prosimo vse članstvo, da jih javlia na pristojno mesto, ker o obstoječem odboru za pobijanje cen ni ne duha tip sluha. Mp-rodainim oblastem pa priporočamo uvedbo kontrole mleka, ker je denar žuliavih delavčevih rok ravno toliko vreden, kakor mogotčev dinar. Mlačne vode imamo v Novem mestu dovolj in je ne bomo več kuDovali kot mJeko.
Inšpekcijo dela v Ljubljani prav vljudno vabimo, da si enkrat ogleda v najrazličnej-
ših obratih delo vajencev, kjer bo spoznala način njihovega vsega obžalovanja vrednega položaja. Radi priznamo, da je od strani delodajalcev nekaj izjem, a vse te izjeme potrjujejo vendar pravilo o skrajno žalostnem stanju ubogih vajencev.
Pri nas obstoja društvo Proti tuberkulozna liga (Gorjanci), kjer je včlanjenih večina naših tovarišev iz podružnice NSZ. Vsem je znano, koliko dobrega in koristnega je storila Protituberkulozna liga vsem, ki so njene pomoči potrebovali. Protituberkulozni teden traja od 19. do 25. maja. Ta dan žrtvujte eno uro v prid gorjanski Ptbc ligi. Naš podružnični blagajnik bo pobiral darove v nedeljo^ dne 26. maja v Sokolskem domu od 10. ure dalje in V.am priporočamo, da napravite napram ligi svojo dolžnost, kolikor morete po skromnih močeh.
Žriav-črna
Proročila sta se tov. Valter Franc in gospodična Pavla Jančarjeva, Želimo obilo sreče!
Jesenice
Knjižnica Narodne strokovne zveze na Jesenicah je odprta vsak petek od 19. do 20. ure, na kar opozarjamo obiskovalce ter jih prosimo, da se poslužujejo knjižnice.
Medvode
Razvitje prapora. V zadnji številki smo prinesli poročilo o slavnostnem razvitju prapora ob priliki 151etnice obstoja podružnice NSZ v Medvodah. Po neljubi pomoti je izostal iz poročila pozdravni govor predsednika centrale tov. Tineta Zupana, ki je z lepim idejnim in bodrilnim govorom mnogo pripomogel k sijaju cele prireditve, za kar je žel obilo pohvale.
Orožne vajje Tm prejemki delavstva
Iz spodnje razsodbe je razvidno, da ima delavec pravico, če je vsaj leto dni zaposlen pri istem podjetju, tudi do večkratne štiritedenske mezde. To pa v tem slučaju, če je večkrat vpoklican na orožne vaje.
Ker so se gotova podjetja in se še sedaj upirajo izplačevanju mezde delavstvu, ki gre večkrat na orožne vaje, jih s spodnjo razsodbo opozarjamo, da je delavstvo upravičeno do večkratnega izplačila.
Pl 1341-39-2
SODBA
V	imenu Nj. Veličanstva kralja.
Okrožno kot prizivno sodišče v Ljubljani je pod predsedstvom s. o. s. Orožna, v navzočnosti s. o. s. dr. Grobelnika in s. o. s. Baričeve kot sodnikom v pravdi tožnika Bedine Ivana, Primskovo 152 po dr. Vilfanu J., odvetniku v Kranju, zoper Krč Franca, Klanc pri Kranju, po dr. Silerju in odvetniku v Kranju radi din 1050 vsled priziva obeh strank zoper sodbo o. s. v Kranju od 21. decembra 1939. P. 897-39-3, potem ko sta se stranki odpovedali ustni prizivni razpravi v nejavni seji razsodilo:
Prizivu tožnika se ne ugodi.
Prizivu toženca se ugodi, pobijana sodba tako spremeni, da je toženec dolžan plačati tožniku 400 din s 5 odst. obrestmi od 7. X. 39. dalje v 15. dneh kot izvršbo.
Obrazložitev.
Oba priziva uveljavljata pravno pomot-nost, in predlaga priziv tožnika, da se tož-benemu zahtevku v celoti ugodi, priziv toženca pa, da se tožbeni zahtevek zavrne.
Priziv tožnika ima prav, da službeno razmerje vsled (prvih) orožnih vaj ni bilo prekinjeno. Iz besedila §-a 221 o. z. ne sledi, da orožne vaje službeno razmerje prekinejo niti nikjer drugje nikako zakonito določilo, sicer pa bi bilo socialno krivično, in proti intenci-jam zakona, da naj vsled izjemnih razmer,
1	ko država rabi vojno silo, trpi socialno šib-
kejši t. j. službojemalec, ne pa službodajaleo. Zato je prisoditi tožniku še din 450 in za tri tedne drugih orožnih vaj, ko je 1 teden kot nesporno, že dobil plačan, torej din 600 za prve orožne vaje skupaj din 1.050.
Pač pa si mora tožnik pustiti uračunati odgovarjajočo naknado, ki jo je med časom prejel od države. To določa § 221 o. z. Nesporno je med strankama, da je tožnik dobil pri vojakih dnevno din 3 za stanovanje, ter za hrano vredno din 7 na dan. S temi prejemki si je prihranil izdatke, ki bi jih imel, če bi bil pri vojakih. Zato je tožniku uračunati din 600, ki predstavljajo naknado, ki jo je tekom dveh mesecev orožnih vaj prejel od države.
Torej tožniku gre din 1.050 manj din 600 kar znaša din 450.
Izrek o pravnih stroških se opira n a§ 445-1 cpp, o prizivnih strošjfcih na §§ 143. 152 cpp.
Ljubljana, dne 16, decembra 1939.
Franc Orožen, 1. r. vodja pisarne. j
Mezdna gibanja
Stavbna stroka
Druga poravnalna razprava v sporu med stavbnim delavstvom in delodajalci stavbne stroke je žal končala brez uspeha in ni bil dosežen sporazum. Vsa dokazila zastopnikov strokovnih organizacij za povišanje mezd so ostala brezuspešna, kljub temu, da je pristala banska uprava na povišek mezd za banovinska dela, a samo v primeru, če se doseže sporazum. Delodajalci pa so kljub izjavi kr. banske uprave sporočili, da so pripravljeni pristati na povišek plač za 50 par na uro, kar predstavlja komaj 13 odst. povprečni povišek napram plačam od 1. julija 1938. dasi je draginja samo tekom zadnjega leta narasla za 25 odst. To'svoje stališče utemeljujejo z dejstvom, da za državna javna dela ne dobe nikakega pribitka.
Stavbinsko delavstvo se nahaja v obupnem in nevzdržnem položaju, saj je edino, ki kljub občutnemu porastu, draginje ni dobilo še nikakega poviška. Res ima sedaj stavbinsko delavstvo proste roke za ostrejše ukrepe in celo s stavko, vendar želi upoštevajoč sedanje težke razmere doseči rešitev in primerno zvišanje plač mirnim potom, da bi se tako jačila državna notranja moč. Kolikor nam je znano, bi bil potreben povišek v znesku din 500.000 za vsa državna javna dela, ki se sedaj izvršujejo. Za nadaljni razvoj rešitve tega nujnega delavskega vprašanja je bil od strani delodajalcev konkretiziran sledeči predlog:
1. s takojšnjo veljavnostjo naj se plača v prvih treh razredih zviša za 50 par; za delavce v I. razredu za 65 par (z izjemo državnih del),
2. gradbena dela industrije v III. razredu naj se uvrste v II. razred,
3. z veljavnostjo od 1. septembra 1940 naj se zvišajo mezde v I„ II. in III. razredu za nadaljnih 25 par,
4. od 1. septembra 1940 dalje veljajo nove mezde tudi za državna javna dela,
5. če bi v tem času (do 1. septembra 1940) draginja občutno narasla, se pristopi k pogajanjem za nadaljni povišek mezd. Osebne koristi najrazličnejših delodajalcev ne smejo v tako važnih vprašanjih biti merodajne r>ri reševanju krize, ki je nastala vsled narasle draginje. Dolžnost delavstva je pomagati samemu sebi, a ne delodajalcem, ki imajo dovolj sredstev na razpolago, da dosežejo primerne spremembe v tozadevnih pogodbah.
č*sl s® resni
časi, v katerih živimo, so rosni Neizogibne so zahteve varnosti države, kar je daleč nad zahtevami in potrebami posameznikov. Prepričan sem. da ni potrebno o tem prepričevati državljane Jugoslavije. Prav tako sem prepričan, dn ni »otrebno poudarjati, kaj je naša dolžnost v teh dneh. ker je tu sijaina in slavna tradicija, kako znajo sinovi te države služili domovini.
General Nedič
Uredba © pomožni
vojski državne brambe
V »Službenih novinah« je izšla uredba ministrskega sveta, ki določa, kako je urejena pomožna vojska državne brambe. Ker je ta uredba zelo važna, naj podamo nekaj glavnih določil o nalogah in ureditvi te pomožne vojske, ki naj bi v času nevarnosti pomagala braniti domovino doma s svojim delom.
V pomožno vojsko spadajo vsi moški državljani Jugoslavije, sposobni za umsko delo, od dovršenih 16 do dovršenih 70 let, za telesno delo pa od 16 do 65 let starosti. Izvzeti so tisti, ki so vojaški obvezniki.
V pomožno vojsko spadajo tudi tisti voja-gki obvezniki, ki so oproščeni vojaške službe zaradi važnega dela, ki ga opravljajo. Vsi ti so prevedeni v pomožno vojsko in ostajajo pri svojem delu. Pri tem se jim njihova služba šteje, kakor bi bili v vojaški službi. To ostanejo, dokler so potrebni v tej službi. Kako hitro njihovo delo ni več potrebno, bodo zbrisani iz vrst pomožne vojske in vrnjeni vojaški sili.
Kdor je starejši ko 70 let, pa je še sposoben za službo v pomožni vojski, je lahko Sprejet v pomožno vojsko kot prostovoljec, če izrazi to željo.
Pomožna vojska se uredi po potrebi. Z uredbo bodo izdana posebna določila o odgovornosti obveznikov te pomožne vojske. Za tiste obveznike pa, ki so sicer vojaški obvezniki in prideljeni pomožni vojski, ostanejo v veljavi kazenska določila k«kor za vse druge redne vojaške obveznike, če obveznik pomožne vojske v službi izgubi življenje ali pa se njegova sposobnost- za delo zmanjša, ‘bo zapisan kot žrtev vojne in postane vojni invalid.
Pomožna vojska ima tri pozive. Prvi poziv obsega: upravno in strokovno osebje n Strokovne uradnike v industriji, obrti, gozdarstvu, rudništvu. prometu, zidarstvu in zdravstvu. Drugi pcziv: kmetovalce, ki cd kmetijstva žive, in kmetijske in živinorejske Strokovnjake vseh vrst. Tretji po?iv so vsi drugi obvezniki. Za srednješolsko mladino (dijaštvo iz gimnazij, meščanskih in trgovskih šol) bodo potrebni tečaji prirejeni s sodelovanjem in pod nadzorstvom oblastev. Pomožna vojska se kliče v mobilnem in vojnem stanju. Klicati pa jo je mogoče tudi v pripravnem stanju za vsa javna dela.
Tuji državljani nevtralnih in zavezniških držav, ki stalno prebivajo v naši državi, so tudi podvrženi obveznemu delu za državno obrambo, kolikor to ne nasprotuje mednarodnim pogodbam.
Prvemu pozivu pripadajo delavci in nameščenci po zgoraj omenjenih podjetjih ter bodo delali v industrijskih in obrtnih podjetjih, ki so potrebna državni obrambi, po osem ur na dan. Vsak obveznik prvega poziva dobi svoj delavski razpored ter bo po svoji strokovni sposobnosti še v rednem stanju vpisan v imenik podjetja, delavnice ali rudnika, v katerem bo moral delati po vojnem delavskem razporedu. Pri tem bo v prvi vreti zaposljen vsak v tisti stroki, kjer je varjen delati. Ta razpored mora biti sporočen Vsakemu obvezniku po občinskem oblastvu, ki to zapiše v delavsko knjižico.
Kakor hitro je razglašena državna mobilizacija, morajo vsi obvezniki prvega poziva, !ki so dobili vojni razpored za podjetja, ki so potrebna državni obrambi, v 24 urah oditi na svoja mesta in se zglasiti pri starešini tvomice, odnosno podjetja, kjer morajo delati. Njemu morajo pokazati svoje vojne delavske razporede. Za pot na svoja delovna imesta imajo delavci brezplačno vožnjo kakor obvezniki redne vojaške sile. Delavska knjižica je v tem primeru listina za brezplačno vožnjo. Obveznikom prvega poziva, ki bodo klicani na delo, pripada taka plača feakcr drugim delavcem njihove stroke in iposobnosti. Obveznikom vojaške sile, ki so torevedeni v pomožno vojsko, pa ta nagrada %
ne pripada, če delajo v državnih in drugih javnih podjetjih ali so zaposljeni pri delih, ki jih vrši država ali kako samoupravno telo. Za obveznike prvega poziva, ki služijo v pomožni vojski in za njihove družine veljajo določila zakona za zavarovanje delavcev in drugih zakonov v korist delojemalcev. Izvzeti so le tisti vojaški obvezniki, ki služijo v -pomožni vojski in ne prejemajo plačo.
V	drugem pozivu so obvezniki, ki so po poklicu kmetje, ki od kmetovanja žive. Drugi poziv kot delovna sila za državno brambo spada v pristojnost kmetijskega ministrstva. Naloga dragega poziva je, Skrbeti za potrebno delovno silo, da bi bila zemlja čim bolje obdelana in da bi se pridelalo čim več živeža za ljudi in čim več krme za živino. Ta poziv je tudi nekaka rezervna delovna sila pri drugih delih za državno brambo, na primer za popravljanje cest, železnic, telefonskih in brzojavnih naprav, rečnih nasipov in podobnega. Delovni čas teh obveznikov se določa po važnosti in nujnosti. Tudi ti obvezniki imajo svoj razpored Vsi obvezniki drugega poziva v mobilnem in vojnem sta-niu so državi na razpolago s svojo delovno živino, ki je sposobna za delo. s svojim orodjem, vozili in drugimi. Za porabo živine, vozov in kmetijskega orodja bodo dobili odškodnino Dokler traja mobilno in vojno stanje. se obvezniki drugega poziva ne smejo odstraniti iz kraja, kjer nrebivajo, ne da bi b!li to ooorei snoročili občanskemu oblastvu. Zaradi uscešnega dela bodo urjeeni v tem pozivu posebne desetine, vodi in čete. Desetine imaio deset do petnajst, obveznikov, vodi dve do štiri desetine, čete pa dva do štiri vode. Čete so ureiene po občinah, odnosno po mestih Za kr^etMska dela se morejo kli— c'Mi tydi ženske r>ed 17. in 50. letom starosti. ki j*p.lno pi e V vajo v občini, kjer naj bo tisto delo opravljeno. O tem, ali se kličejo ženske na obvezno delo. odloča občinsko oblastvo.
Tretji poziv pomožne vojske sestavljajo vsi drugi obvezniki To so delavci, d.uševni delavci in upa-koieni državni, samouoravni in zasebni uradniki, ki so še sposobni za duševno delo. dijaki in učenci vseh šol v državi, rentirji. trgovci, trgovski pomočniki, trgovski ootniki. lahki invalidi in drugi.
Ti obvezniki bodo zaposljeni pri delih v industriji in obrti Delujoče državne, samoupravne in zasebne uradnike, ki so obvezniki vojne sile, bodo nadomeščali obvezniki tega tretjega poziva, ki bodo delovali tudi v odborih za prehrano prebivalstva, v krajevnih odborih za varstvo pred sovražnimi napadi iz zraka, na cenzuri, na poštnih in telefonskih postajah, kot ordonanci in pisarji, v krajevnih zdravstvenih organizacijah, kot pomožni mehaniki in pismonoše, kot linijski stražniki, vozniki in prevozniki na tramvajih, na železnicah, parnikih in tako naprej. Obvezniki tretjega poziva bodo uporabljeni za vsa dela po potrebi, dokler ne dobe svojega stalnega delavskega razporeda. Ministrstvo, banske uprave, sreska načelstva in občine morajo ta razpored napraviti že v mirnem času. Ko dobe poziv na delo, se morajo takoj zglasiti v najkrajšem času na tistem kraju, kjer je določeno.
Mobilizacija obveznikov more biti poimenska ali skupna. Dijaki do 18 let morejo biti porabljeni za delo samo v tistem kraju, kjer prebivajo, in po možnosti pri tistem delu, ki ga opravljajo njihovi starši.
Tudi obvezniki tretjega poziva, če delajo v večjem številu skupaj, so organizirani po desetinah, vodih in četah kakor drugi poziv.
Vsa vprežna in tovorna živina, ki ni bila vzeta za vojno silo, spada k pomožni vojski po določilih uredbe o rekviziciji. Prav to velja za vozove in kolesa. Pri odvzemanju živine in kmečkih vozil je treba paziti, da kmetijstvo pri tem ne bo trpelo škode. Po-
možni vojski pripadajo tudi vsa motorna vozila, ki niso vzeta v vojno silo. Vse to velja za rezervne dele motornih vozil, za delavnice, garaže in bencin.
Ta uredba določa stroga kazenska določila zoper tiste, ki bi se v tej službi pregrešili. Posebno ostra so določila za sabotažo (malomarno delo), kjer je zagrožena stroga kazen dolgoletne robije vsakomur, ki bi dela pomožne vojske ne opravljal v redu. Z isto kaznijo bo kaznovan vsakdo, ki bi pripravljal stavko obveznikov pomožne vojske ali jih hujskal na malomarno delo.
Moralna mobilizacija
Izkušnje modernega vojskovanja nas že dovolj prepričevalno uče, da se danes borbe ne vodijo več samo z regularnimi vojskami, temveč z narodi kot celotami. Zato je razumljivo, ako posvečajo vse države izven vojne tako zvani moralni mobilizaciji svojih narodov največji pomen. V neposredni zvezi s to moralno mobilizacijo pa je predvsem vprašanje odgovornosti pocdincev. Odgovornost za obstoj narodov in držav je danes povsod vsestransko porazdeljena — od najvišjih državnih vrhov pa do poslednjega državljana. Vsakdo je danes poklican, da stori svojo dolžnost v skrbi za čim večje zavarovanje državne varnosti, ne zato, ker bi nam pretila kaka neposredna opasnost, temveč samo zalo, da bi nas dejanska opasnost, ako bi se kdaj pojavila, ne našla nepripravljene. Kakor se morajo danes tudi države, ki niso v vojni, vsestransko zavarovati za vsak primer, tako so danes v vseh državah vojaki tudi civilisti, čeprav ne nosijo uniform. Kjer je ta zavest odgovornosti prodrla v slehernega po-edinca, tam gledajo narodi pogumno, samozavestno in odločno tudi najhujšim resnicam v obraz, kajti tam širokih množic ne morejo begati razne »vznemirljive vesti«, tam ne morejo niti za hip delovati kratkotrajne senzacije, ki se že v nekaj urah izkažejo za navadne — premišljene iili nepremišljene — laži. tam tudi ne uspevajo »kavarniški strategi«, ker se vsi državljani zavedajo, da so časi preresni za razna puhla ugibanja in raz-motrivanja, še celo *j>a za prenašanje raznih nemogočih gostilniških in pocestnih kvant.
•'Jutro«
mit
Mir ne more biti trajen, ako bodo mali narodi še naprej živeli v strahu pred velikimi. Mir ostane nemoralen, če se ne ustvarijo jamstva proti napadom. Miru ne bo, dokler ne bo osnovan na svobodni izmenjavi misli in idealov, ker samo na ta način lahko sklenejo ljudje resnični sporazum. Iskanje pravega miru, kot so ga razumeli prvi kristjani, je obstojalo v borbi proti sili, ki na svetu nastopa proti enakosti ljudi in ki zanika enakost ljudi preti božjim prestolom. Verujem v končno zmago idealov pravice, bratstva, dobrote in vere, ker ti ideali ne morejo propasti, ker so najvišji ljudski ideali. Branjeni in vzdrževani bodo mnogo koristili človeštvu, a uspeh njihove zmage bo resnični mir.
Prezident Roosevelt
Totalitarna tiranifa
To ni več spor o raznih načinih vladanja, ali o tem, če so gotove vrste držav sposobne, da služijo mašineriji tiranije, a druge zopet, da služijo mašineriji svobode. Vodi se borba med dvema nepomirljivima nazoroma človeštva. Na eni strani je vera v svetost člove-čanstva in v pravico vsakega poedinca na pravičnost, sigurnost, svobodo mišljenja in na samostojni razvoj. Na drugi strani pa stoje doktrine rasne in razredne nadmočnosti, ki odvzemajo množicam osnove človečanstva in ljudske pomembnosti in jih obenem degradirajo na stopnjo sužnjev.
»The Times«
Postani in ostani član Ciril Metodove družbe!
idaja za konzorcij »Nove Pravde«: dr. Joža Bohinjec — Urednik: Ivan Tavčar — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Vsi v Ljubljani.