291. številka. Ljabljana, v torek 21. decembra 1897. XXX. leto
SLOVENSKI NAROD.
Iihaja nak dan nveaeer, isimli nedelje in praznike, ter vetja po poŠti prejeman ta avatro-ogerske dežele aa vae leto 1T> gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jede* ■ 11» 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brea pošiljanja na dom aa vsa leto 18 gld., aa te trt leta 3 gld. 30 kr. aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 k*
na mesec, po 30 kr. aa četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znafia. Za osnanila plačuje M od itirintopne petit-vrate po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniltvo je na Kongresnem trgu fct. 12. Čpravniitvu naj aa blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. vse administrativne stvari.
Telefon a)t.
Shod kat. polit, društva.
Pri zadnjem shodu katoliškega političnega društva govoril je poslanec dr. Ivan Šašteršič O tedanjem političnem položaju. S »Slo vence vega" poročila povzamemo, da je dr. Snšteišič mej drugim govcrl nekako takole:
Todi instopniki Slovencev v državnem ahera no epoinali, da je v teb kritičnih razmerah nojna, najsvetejša domoljubna dolžnost, opustiti vse ne plodne mej se boj ne prepire ter združiti ae v skopen klub, v katerem je celotno saatopan aloveneki narod. Le tem potom je mogoče zastopnikom slovanskega naroda na Dan a ju ogledno in vaptšno zastopati avoj narod in njegove vsestranske koristi.
Ta zvena slovanskih državnih po* alaneev brez razlike strank pa ne mora biti trajna, ako aa doma nadaljnje brez obairea bratomoren boj mej strankama, kajti poslanci obeh strank ne morejo dalje čaaa oetati ravnodošoi nasproti domačim borbam.
Gofcruik pravi, d t je njegovo nepremakljivo prepričanje da ae treba tudi Slov encam na Kranjskem, vzlasti v deželnem zbora združiti, ako hote v sedanjem aa Slovan atvo aploh in poaeoe za SI ovence usodnem trenutku izvršiti svojo dolžnost nasproti samim sebi. Kar je bilo, to moramo poaa bi ti.
Prevažao je vprašanje o prihodnjosti vseh Slovencev, da bi tega ne mogli storiti. Ako pomislimo le za tranotek na neznoane razmere naših slovenskih bratov izven Kranjske , in na Škodo, katero valad prepirov trpe tudi Slovenci aa Kranj akem v vsakem oiitu, tedaj nam se ne bo v tem prevažnom trenotku pretežko oaabno žrtvovati in v korist akopaaga nareda vse poskusiti, da se dožeae tudi v kranjskem deželnem zboru sloga maj sloven-akima strankama.
Ker  pa k a t ol i š ko - n a r o d n a stranka zastopa v deželnem aborn večino sloven s k i h vol i! c e v, ima ona posebno odgovor* noat aa prihodnjoat in nato je njena dol žost, da prične  poaknae  za spravo raz
Čudna povest.
Spisal Iv. C—r.
Dež je pršil kator skozi sito, v gostih, mi kroskopično drobnih kapljicah. Tlak je preprvgala mrena črnikastega blati,  na visoka okna izložb je dahnila  prozorna megla.  Velike, steklene krrglje električnih svetilk eo se leskatale v bledosinji luči.
To je bil tisti večer, ko sem jo videl prvikrat.
Z malomarnim, lenim korakom je stopala maj ljudmi, zdaj pa zdaj postejaje pred kako »konfek-cijo za dame*. Oblečena je bila v črno Dolgi, tesno aapati plašč je odkrival njeno polno, nekoliko majhno postavo. Ledja so se zibala v mehki, valoviti črti, ki se je labno zaokrožena izgubljala aa nogah. Pred obrazom ji je plavala črna tančica, ko maj vidna, kakor iz pajkovib nitij spletena.
Njen obraz j« b I bled Ali to ni bila voščena, mrtvaška bltdoba. Z Jelo ae mi je, kakor da uga auje za motno-fcelo, žametno kožo nenaravna, ekoro piva svetloba. Poteze niso bile pravilne , prepovršne, prekipeče; krog ustnic in spodnjih lic preširoka in nedoločene. Bujna, pohotna ustna so bila rudeča kakor sveže meso, zategojena aa levi strani lahno navzdt.l.  Nobenega cgnja ni bilo v Črnih, motnih
dvojenih bratov. Dr. ŠušteršiČ je aa vršil avoj velepomenljiri govor a zatrdilom, da je atdaj ta Slovence kakor za Slovane v A vatri ji splch aa počila nova d ba, ako bodo znali izrabiti o goden trenotek t tem, da ae združijo v resno aknpno delo. Ako tedaj ne porabijo tega momenta, je njih o soda zapečatena za daljšo pribodajost in ura z» tako akcijo sedaj zamujena, se ne povrne več nobena. Govornik sklene t željo, da veliki, usodni dogodki najdejo Slovence kot narod zrelih mož, ki v teh kritičnih dneh umeva avojo važno nalogo, kot del elovanatva v avstrijski državi ter ee z mej«* boj «o alogo pripravi na odločilno bitko bližnje pri-bodnjf sti.
Za danes vzamemo v vednost govor dr šušteršiča, ki jatno dokazoje, v koliko ae je na avojo korist tprs menil ta politik, odkar je stopil v državni zbor. V stvari aami pa si piidržujemo končeo sodbo, dokler ne bode .Slovenec* govora objavil po ste nografičnem zapisnika, kakor je obljubil. Dr. Šn-ittržič je govoril izredno miroljubno, kar je samo ob tebi a ozirom na njegovo preteklost in posebno na njegove govore na katoliškem shodu velikega pomena, Videli bodemo kmalo, prodere li dr. Šošteršič a svojo miroljubnostjo v svoji stranki ali ne „Slo-venic" pišs nekaj o tj 1 ih pomislikib, katerih de ni izrazil, katere pa naj izraz', da zadeva na ▼se strani prjasn'. Tudi naa bi veselilo, če bi se dosfg'a trojna, obema strankama pravična poravnava na Kranjskim. O tem govoriti pa bode čas takrat, kadar bede stavila ketolška-narodna stranka tvoje nasvate, koja je po mnenju dr. Sueteršičevem zavezana pričeti poskose ta spravo ricdvrjnih bratov. _
V sLJubUanl, 21. decembra. Poal Zallinger je govoril v konservativnem klubu v Balcanu o političnem položaju, napadal Palkenbfyaov predlog ter protestiral proti krakov-akemn slovanskemu ebodu, ki je označil desnico kot slovansko, daai so v nji tudi Nemci. Zallinger, ki je basedičil jako grozilno, se je prav predrzno taista val v Mladcčeht, češ, da zveza a njimi kato liski atranki ni donesla ša nobene koriati ter obža
očeh; z zelenkasto - in menim kregem obrobljene, punčice so se premika h trudno in zaspano. Na čelo, skoro do obrvij, so padali temni lasje v mo gočnih valovih in zavijali v senco ves obraz.
Spremljevala jo je dolga ženska a Židovsko -zakrivljen m nosom ia z nemirno švigajočimi drobnimi očmi Za hrbtom se jima je (lazil majben, sob filorek, grl a -t in ves sključen; aanosnik se mu je zibal korcu nosa, p3 vsem obrazu ao višali raztreseni dolgi, sivi lasje. PokaŠljeval je neprestano; debela ustna so eo mu tresla in nategovala, oči, zelene in poševnr, so nemirno mežikale, kakor da t največjim trudom vzdržuje smeh.
Stal sem na trotoarju in gledal za njo. I »-2 mi je pršil v obraz in se opHJal na brkah v drobne kaplje. Plašč je viBal cb nu-ni težak ia premočen; od spn * i ti Jas mi ja čamh mrzli curk šinil za vrat. Ali jas sem gledal nepremično, čeravno so ss menjali pred menoj različni tuji obrazi. Videl sem jo poleg sebe prav tako jasno kakor prvi bip, — dokler nco ni suail v čelo šilast, koščen nos in js stala pied menoj dolga, v rujavo, do pet sogbjučo suknjo ogrnjena pobtata, s sisa širokim, nizkim klobukom in s čriimi naočniki, ter nosljala z za teg njenim gladom: „Ljubi Bog! ali sem Vas dregnil z no«cm? Kbkfoe Ltvari so pripete časih 1 *  — —
lo*al, da vlada v katoliški stranki nesloga. Vedno bolj se kaže nojoa potreba, )t dejal, da se reši vprašaoje, ali naj ostanejo Tin l i v večini, al: naj hod jo svoja prta, »vvslcbe ibnea von dan kaiholi-n■ h»-a W«ltan8cbacuagen (I!) vorgezeicbnet siod." ZJImger bi potegnil rad za D paaiijeaa še Eoen-huhove jir m" še, ki so ss zdrož li s Palfcfmlfta yaovo frakcijo — Kakšni pa so katoliški „svetovni nazori*, tepa pa Z-llmg-r ni p v dal
Hrvataka in gospodaraka nagodba z OgerBko. ,A<r. Tagbia t* piše: Oa dobi Odrska gospodarsko eamostBluost in nezavisnost od A \ atrije, mora dobiti tudi Hrvatska nazaj avojo gospodarsko samostojnost Z goapodarsko cezavisno Ogersko ne more biti H-vatBka vač zvezaaa kakor doslej, kajti z nezavisne stjo se bo povzdignila polit čaa moč Ogrrske ter bi zategadei Hrvatska to še hajše občutil« ; razen tega izgubi Hrva teka na Avstrijskem ca b< j&e trgovske in obttae iveze. Torej naj ee HrvatHka g spodarsko osamosvoji!
Madjareka politika se vrši najrajši v znamenju pueke, bajoneta m jtčt. Vsako narodovo gi-b rjjs, ki ni po velji ogrski nasilni vladi, se zatre s temi sredstvi. Toliko se nikjer ne strelja v narodova vrste, toliko bb te prelije nikjer preleta reke in kmetske krvi, kakor v deželi sv Šufaoa. Za pov zdijo narodnega blagostanja, za olajšavo dela v-skih ratmer v tvornioah in na deželah ae pa na ste n ničesar. Razumljivo je potem, da imajo ondi socijalni demokiatje Luko pelje Te dni je došlo v občino K m ter Janorev iz BudimpeSte več sec ja-iiet.cn h listov, oklicev In lepakov; toda oblastva ao vsa konfiscirala. Ko bo kmetje evo jo last zahtevali nazaj, pcelala bo oblast ra nanje žandartae, ki so stieljali v kmate, jih več nevarao ranili ter jad-nega na mestu ubili. Na ta način zatirajo na OgaisVem k cjalizeoi! Radi velike revečme ao aa-OBtelo nekatera občine z davki; vlada hoče poslati v dotičaa kraje po dva ekaukutor^a a Žendsrme-rijsko aaiBtenco. Kdor ne plača — bo zaprt. Tako se vidi. da Madjari uni u.t- o sami sebe.
Kitajako. Japonski pcalanik Kurino t Pariza je govoril z dopisnikom lista .Iaććpendaici Balge" Ur je dajal o Kitajski: To )e dežela z velikim šte-
Ltžal tem na zefi v svoji sobi K~ko in kdaj sem prišel domu, tega ne vem natanko Spominjana se samo, da tem hodil po vse drugih ul;cah, kakor navadno, — czkih in temaib, z visokimi, ječam po-debnimi po&Iopj', in da ne je srečala napoti suha ženska, ki je dišala po kvargljih.
Lnči nisem prižgal, ker se mi ni ljubilo, da bi se vzdignil in poiskal žvep'eike, Napoded mije bila tema ljubša ... Da bi bil merda zaljubljen, to mi niti aa misel ni prišlo. Ta bi bila nepotrebna vsaka zaljubljeuost in smešna vrb tega!
Čutil sem tisto mučno in Iboo utrujenost, katero občutita človeka, ki sta se nasitila Že zdavna poljnbav, objemov ia cels ljubezni; človeka, ki sedita na divanu drag poleg druzegi, gledata v a: rjp in drsata t nogami. Na tihem se jezita in umirata od dolisga čaFa, ali kljub tema se ne razideta . . •
Videl sem jo prvikrat v svojem življenja, in vender se mi zdi, da sem jo poznal že pred leti, da je deba strastne, tkticča ljubezni že bcgvetdaj minifa, in da seirj priklenjen nanjo nimc še proti stoji volji, iz navade ... Tu me je spravio za trenotek v nevoljo. Da bi prepričal s«n>ega sobe, začel sem se na glas prepirati in dokazovati, kako je ta zavost bedasta iu protinoravna, in da si kr&d-m ž njo najlepši, pceLiCni  čut nauaoičeoe Jjubezni .. . .
vilom različnih rodov. Kitajsko m ■▼oj« motf ae navada ter ee ae ena reformirati. V vojaki i Japonskim ee Kitajska ni ničesar naučita; ie vedno naa aaiatrajo sa avoje vasal^. Kita jako ni jedootna država ia v njena ni patriotizma. Velikansko ozemlje proviro'a, da živi vsak del za ae, da se za druge ne menijo, Četadi žive v bedi in nesreči. Čuta vzajemnosti ni. Prej ali slej ae bo moralo Kitajsko, ki tiči g'oboko v dolgeb, svojim upnikom podati; prej ali slej bod? evropejske vlasti posnemale pa metni čio Nemčije ter razdJil* K taisko v dele, ki bodo žitele pod tujim uplivom. J aponsko ima pravico do Kitajske ter si te pravice na da kratiti od aikegar. Japons>o je velika vojaška in pomorska sila ter ima jiko razvito obrt in trgovino. V prijateljstva r. Rusijo, ki širi n sibirsko ždezaico omiko ia bTago-stanj?, hoče delovati Jtpousko na to, da se ohrani mir čim na dl| • možno.
Dopisi*
Iz <«rn<l<a, 19 i'tr ahn. Politični dogodki zadojib mt&etev so vznemirit — kdo  bi se tema čadil? — tudi slovansko dijastvo graškega vieuči lišća, j sprožila se je r» di t«-ga v krogih slovanskih akademikov m sel. skl-cati javno zborovanje vseh elcvan*k)h visokcšclcev, da bi dalo slo*aosko dija štvo v mirni in v dustojni obliki, ae načiaom pouličnih razgrajačev, duška svojim narodnim in političnim Čutnon  Toda taka misel se v Gr»dco, k|*r se Slo vanom ne dovoli riti nedožaa zabava akidemičoe podružnice naš« šo'ake družbe, v sedaajem času na da realizovati.   C*keli s no . n čakali, da se v .-lovi pomirijo.   A meiodajai kr gi so še vfdao mnenja, da je grašao neaŠ vo razburjeno, da bi bil vsak pojav slovanskega življa v graškem  mestu opasna demonstracija zoper neaško tr b valstvo. Saj je ža vsak B šujak. če se samo prikaže na a lici in gre mirno m pohlepno svojo pot, nUlešena provokacija, proti karen ee kličejo policijski komisarji.   Da bi ea nam dovolilo javno zborovanje na .akademičnem sveta", kakor Nemcem in Italijanom, o tem kaj pada niti misliti ni. Mignit) encija rektor dr. T Umi ner je  sam svečano zagotavljal nemško dijaUvo, zborujoče v avli. da se .nemški značaj" graškega vseučilišča vtekakor obrani.   Pri istem zborovanja so se proglasili združeni nemški in iralijaaski dijaki za jedine kaitarcnesce. A ironija je hotela, d* 8 3 ti jedini kulturonosci v A »atriji, kateri so si ravnokar s c  .no prisegali, da hočejo skupno delati ,m Dienste der Coltur" — gotovo lepa ob ljuba! — pol ure poznaje s palicami pobijali vo jaško godbo hoe-Jiškega  polka . . .   K«r  je torej javno zborovanje slovanskega dijaš.va v Gradca ta čas popolnoma nemogoče, sešli so se po p'ssmesndi narodnostih pooblaščeni delagatje privatno ter skle nili soglasno, cdposUh češkema ditaštva v Prago nastopno izjavo:    .Ceskema dijaštvu!   Solidarni s celokapnim slovanskim dijaštvom v Avstriji, se pri drnlujemo izjavam svojih slovanskih tovarišev na praškem, dunajskem, Ivovskem in krakovskem vas učilišču. — Naš klic v zgodovinskem boju mej Ger manatvom in Slovenstvom je in rstane:   Po zakona ravnopravnim  in jedna ko vredni m Slevanom v Avstriji pravico! Protestujemo zoper vsako nadv'aio nemškega plemena, katero je stoletja in  stoletja  tlačilo slovanske narode, jim kratilo eajprimitivnejše življemke ia kulturne pogoje in jih hoče še vedno kratiti Ž vo uverjeni, da bode celokupno slovaasko dijaštvo v pravičnem boja za  proitost  in   napredek   slovanskih   narodov v Avstiiji vedao solidarno postupilo in vztrajalo,
Kakor bi metal kamenje v ribnik ia hotel vzbud ti valova na njem: niti slišal nisem svoj h besed. V srcu sem ostal čisto miren in se čudil svojemu srdi tama g'asu, ki ji vzaeminl mojega eoaeda, — plešastega peazijonista, da si je splazil po prstih do mojih vrat in poslušal pri ključavnici.
Ta zoptrai, dolgočasni čut prisiljene simpatije ia prenasičeaja me je prepojil vsega, kakor bi ae ali primešale v kri in meao težke, sviačeae kapljice. Da bi se ga otcesel, trudil ssm se sanjati o prsjš njih časih, o svoji nekdanji ljubici. Njena poatava je bila tenka in vitka, ajen obraz ovalen in na licih lahno rcžoobarveo, oči vodenc-modre, začadene in eentimsntalne, nad visokim, belim čelom pa so ee bleš'ati lasje, kakor bi bili sestavljeni iz samih aolačaih žarkov. Uaetno sem se hotel oživeti davno pozabljena čustva, predstavljal sam si, da etojim pred visoko hišo in gledam vzdibovaje v pol razsvetljeno okno svojega .angelja". Tedaj pa prida mimo tiho in počasi — polna ženska postava v črni obleki, z mebko zibaj očimi se ledji, belim, preširokim obrazom, na levo zategnjenimi ustni, s trud širni očmi in issa klobaka se valečim morjem tem nih, težkih laa. Poleg ttota njena dolgonosa, drobnooka -eprćm'jevalka, a ia njima caplja grbasti, skljnčeni starte z r:ztreoeno brado in nanosnikom ter trepeče id eiin^ga, pritajenega smeha . . . (Dalje prttu)
kličemo Vam, dragi britja C mi, najsrčnejši: Na zdarl V Gradcu, dae 15. gradaa 1897. — Zastopniki hrvatskih, poljskih, rusinskih, srbskih, slovenskih in čeških visoko-šol cev v Gradca." — Zajedno ao sklenili zbraai delegatje soglasno, aa h val ti v posebni adresi profesorja Baizerm v Lvovu, da je tako objektivao in energično zavrnil zloglasne Monmionove napade, obelodanjena v daaajski SN. F;. Pr.* Na krakovsko alavnest se je poslala iz srede slovanskih akademi kov ta-ie brzojavka: .Pozdravljeni, zbrani za sto p n ki bratskega poljskega, češkega in hrvatskega naroda! Slo rani, bodimo složni, jaki in brezobzirni v boja aa svoje sveto pravo! N-p-ei zastava Slave!"
Iz Krke na Uolen|Mkem, 16. deoembra. Našemu gusp kaplaau so oo»e objiaske volitve — popolnoma sme 1ie možgane' C do toliko se js z notil, da je pisal v 283. štev. .S ovenča", da je naš občinski odbor — kar ves izumrl! G   kapi-a — saj to ni res!   IIvala Bogu, še vsi atari odborniki eo d sedaj tedni ia zdravi — torej tudi še ai nobeden umrl — to ste se strahovito zmotili.   Pa tuli čas je imel g. kaplan, ko je napisal v .Slovenca" tol ko .Čeaćarij", da uredništvo ni moglo spraviti vi g» v jedao številko,  marveč je v dvel številkah dalo natisaiti ka>planovs btdar>je.   Poleg tega ma je pa b I dopis v „Narodu" grozno všeo, tako da je kar vss pobral in prepisal v „Slovenca", ker se ma je nasada njegovega gradiva zdalo premalo.   Šs cela tako se je spozabil, da je zapisal, da mu je že .pet sol* kanilo oa dopis — pa deset jih Še bo". Vbogo uredništvo  .SloveaČevo",  goto/o je   bil  kaplan >v dopn ves aamasan, ker a * je črnilo s Balzami vred razmakalo po papirju  G »ep. kaplani Pa bi bili še tn zapisali,   kol.ki  ž-ic  juhe a:e siadli opoludae. Zlasti pa izliva g  J^nez vso svojo j"»zo v nišsga vrlega gosp. poUarja, kateri  pa ima več zaslug za nafto občino, kot kaplaa in vsi novi odborniki. Z.to pa aživa tudi sp)štovaaje od vsah občanov, samo tistih nt, ki trob jo v kaplanov r g  Pa tu J izjaej tist h se ja že marsikateri obrail v sili d j njega — da ma je kaj svetoval — t .da kaj ss hoče: ,Ns tvatežnoet je  plačilo sveta".   Kar so pa tičs lova — ali niste slišali,  da sv je  klicalo s cerkvanih stopnic jeden mesec pred, da as bo vršila javna dražba tora? ca Vam je toliki pri srcu lov, zakaj pa meto opomn 11 svojih pnstašsv, da naj gredo aa licitacijo, da bedo ka] ,pnp laaog'i" za izboljšanje občinske blagajne ? Pravite, da je g. župnik silno priljubljen", najbolj menda pri sodniji v Zatičtai, kjer se vidio tožari pa kazni plačuje.   Ia pa ker a« rad Še tistih par sež oje v zemlje, ki je okolu š le, dobil v svoje roke!   Prorokovati pa  tndi ni treba koliko bo storil novi odoor v treh letih  kajti »ured večerom ai dobro hvaliti vremena". Z t kaj pa tako tajite g, kaplan, da star* odbor ni storil ničesar?! Ali ne veste, kakšna je bila naša šola — dokler je bil na  krm la o ibcr klerikalne s ranke?   Tako v slabem stanu, da so ee izražali okrajni šohkt nad zorniki,   da jej  ni b b jednake v vsem  lit iskea okraju! Gosp. žopnik je bil 10 let šoliki predsednik pa koliko je bil storil v ten času za šol,? G. učite'j je moral sam kupovati šipe za šolska okae, al. pi naj bi bil pusti, da bi bil skozi brszšipna okna pbal vetar ia vhtjal mraz po zimi. Iasadaj?! Ai ne vidite, kako prijazao šolsko poslopje imamu? Kdo je to preskrbel?! A<i ne naii .liberalci ia ki malci1, kakor jih imenujete? Kar je pa še tebtnjjse, je to, da ee je vee to  izvršilo z dovolj malimi stroški, mej tem   ko je odbor Vaše stranke mislil zidati veliko in sicer vss novo šolsko poilopje in s tem   caložti  občini velike stroške  in plačevanja Hvalite se, da so novi odborniki .samostojni nooije, ki imajo kaj pod palcem". Žal, da ste se tudi takaj precej zlagati: jaden izmej teh je še,  ki ima neki par tisočakov v hranilnici — pa ali ae spominjate, da ste pri neki priliki rekli jednemu izmej naših da t ia ega ne voliti .... pa je malo pradabelo, da bi ji tu zapisali.   Sedaj ete ga pa vender iz/olli, menda zato, ker aima kaj pod pa^em". Ztstran volitve  pa so si niši prav malo prizadevali, aicer ko bi se bili količkaj bolj pot udi li, pa bi bili zopst zmagali. Kako pa vi?! Ker si niste na g najni a pali dobiti nobenega izmej mož na svojo stran, — ste ss pa k vdovam zatekli v varstvo in pomofi. Lav nčkovko in Drobnnčevko ste naprosil', da sta Vam dali pooblastila. Kar se pa tiče MagovČevega kraha in vina, je menda Vas prav debelo kdo nalagal. V Bvcji .izjavi" ste pa sami potrdili, da Vas doma ni bilo, ampak ate bili pri Matijevcu.   No, mi pa nismo tako natančni, da bi celo to pisarili, po katerih biaab ss potikate, mi smo le pisali, .da ni bilo nobenega gospoda doma" ia to ia vedno trdimo : „doma vas ni bilo,  pa je, ko Amen v ,očsnašul". Kaj pa, ko bi bilo prišlo aa sv. obhajilo na Korinj? Ali bi bil tndi kateri izmej Korinjcev prišel po Vas kar v Gabrovča in ne v kaplanijo ?   Ali pa ko bi bila volitev n. pr. kje v dragem bolj oddaljenem kraju? Zakaj pa niste zastran Šola naredili nobene .izjave*? .Kdor meli — potrdilo govori 1" Vidite g )sp. kaplan, tako ja. če jo boste še iskali, jo boste pa še ekapilit"
Dnevne vesti.
V Ljnbijani, 21. decembra. — (Imenovanje.) Tukaj deponirani kontrolor južno železnice gosp. Henrik S t u m p f 1, imenovan
je inšpektorjem.—Davčna praktikanta gg JtnvUv Brož ia Albert Roos j ett iaeiaivaae dtrčatma pristavo ma.
— (f Fran pl Kodsvar ) Diaea popola las ee je vršil pogreb u n lega d i&elaotod i*g« pndsej-aika g. Frana pl. Koievarja. Na kreto |e bdi pilote no aebroj krami b venoev. Pogrela so ae poleg sorodnikov udats&ili aastopaiki vaab aradiv, vn višji faakoijoearii, jako maogi jaittča h ara laik iv n L ab'jiae in s deiels, poslanaev, odvetnikov, notarjev, vojaštva i a mnogo dem.
— (Trgovska ia obrtniška sbornioa za Kranjsko) imnl* bo jutri, v eriio dne 21 lic. t. 1. ob 2. uri popola ine v telovadnici I. mtites dtške ljudska Šole — Kimeaskega ulics — ia#ai sejo. D.i-iviii red: 1. Č tanje zaptanika za In,h s)je. 2. Nazaaaila predieditva. 3. Porodilo o prjfi|i za djvolitev seanjev v Samica. 4. Poro Slo o obrtaiti pravicah ararjev 5. ZlorniČni proračan sa I 1893. G  Poročilo o zvišmji sejazskih pristojbia v M r.liki.
7. Poročilo o  obrtnih  pravicah trgovino a I h i n
8. Polelitav jobilajikih a^taaov onimiglim oor ai-kiia. 9 Poro Ml j o tržnih dnih v Nivm nna in Kandji. 10. Poročilo o tarifi'i za javao teht licO) v Loscah. 11. Poročilo o sejmifcem reda v Novem mesta.
— (Repsrtoir   slovenskega gledališka) Danes nastopi goipi Borštnikova  irjgii ia zadajič ia sioar v igrokaza .Cvrčak". Kakjr ini ži včeraj poroča'i *grala bide v aloveavkis -«sika.
— (Razdelitev obleke šolskim otrokom.) Odbor gOd|.a za uoJarovanje uug n Sjlecib o^c ik s zimsko obteao vabi naialjadaeje vse p. n dobrot-aice in djbrotaike k raadelicvi obleke. Ti n bo vršJa v četrtek 23. deoembra ob 11. ari dopo a las v telovadnici I. mastae deške IjaJske šole.
— (.Glasbene Matioe") javna dražba sa preostale dobicas iitdtljeveia se boda jatri oo 3. uri popoladae v dmfem bili.
— (Slovensko trgovsko pevsko društvo.) Prihodnja pav^ki vaja je v sredo dae 22. c. m. ob 9. ari.
— (Občinski odbor mestne ob Sine Metlika) ja v zadaji seji vzprejel resolaoijo, a cetero oJdoja počanjaoje neaških obitrnkoijonistov v drž. zbora, odobrava postopaaje večine, želi, da aa ohrani solidarnost alo/aaiks večiae ia izreka predieditva poslaask* zbornice zahvalo na energičnem postopanju. O tem sklepa ae ja obvestilo predsedstvo poslanske zb raics.
— (Nesreča.) V Zaloga js dne 16 t. a. postavljal poessceil Janez Gradišek nov koaolec, kateri pa ea je podrl mej postavljaajem in ubil po-seitiika Janeza F e^rja iz Zaloga.
— (Medvedje na Kočevskem.) Is Kočevja se poroča, da je saag pognal več medveior iz g o« zdov v dilmo. Pri S ari Loki ao ljudje vid sli štiri medvede.
— (Okrajni zastop v Kozjem) Cesar je potrdil izvolitev g. Mtrca Tomažica aačelaikom ia g. Prana GaČaka načelnikovim aamoataikom okrajnega zistopa v Kozien.
— (Zanikerno gospodarstvo) Na novem poslopja sUjersks d »i. kajižatoe v Gradca so se pokazali znatni nedostatki. Časopisje je na to že večkrat opozarjalo, toda zagovorniki fttajerakeiia dež. odbora so to vedno tajili, dokler a o mogli. Z laj to ne gre več, ker je treba poslopja popraviti. Po aodbi komisija, katara je poslopje pregledala, veljala bode poprava kakih 7000 gld. Zanikerno gospodarstvo štajerskega dež. odbora ia aaaaovoljaoit biv-šaga glavarja grofa VVarmbraada iluitruje najbolja to, da f,e je stavba izvrš la po načrtiti arhitekta Ganolta, ne da bi bil imel deželni atavbinaki urad količkaj ingerenoije na stavbo. Gaaolt je zidal kakor je hotel, zidal js seveda kakor mogoče ceneno, da bi imel toliko več dobička, porabil najslabši materijal itd. ter tako deželo analno oškodil. Ricena evota zadostuje komaj za pokritje najnujnejših poprav, a atrokovnjaki mislijo, da bo deželi vsako leto poseči precej globoko v žep. Krivda zakona jenino i a izključno prejšnje dež. odbornike ia grofa Wormbraoda in samo pravičao bi bilo, da ta deželi škodo povrnejo.
— (Zbirališče graakih Slovanov) ie restavracija gospoda Kaubsja (.International", Hainrich-etraess 6), kateremu ao nemške tolpe pobile pred kratkim okna. V Gradeo prihajajoči Slovani ee na to opozarjajo. Slovanska kavarna pa je .Cafe Wien".
— (Katoliško - politično in gospodarsko društvo za Sloveuoe na Koroikem) napravi na praznik sv. Š:efana, t. j. v nedeljo dne 26. dea 1807., ob -/,4 uri po pol odao j a v e n nhod pri Mihaela Pavlu p. d. Bojta vPnhmi pri Rože ka s sledečim daevaim redom: 1. Pozlrav predsednika. 2. Govor o političnem položaja. 3. Govor o važnosti volitev.   4. Nasveti.   6. Prosta za-
beva t a petje. Nt ra imen ta« atioi *abi odbor vsakega S' • v- ■ <•*. cd bliao in dal •*
— (Oficijozen  glas )   Is Trsta aa nam piše * do- 20  t. m: J d     na r*»v«e i b i arov. kar jih aibaja   v   a»»trii»o   1 g« ski   m a rbi|>,   )• nafta aTrit«ter Z  tn■ u"   Na »dno mm po4t»no krati a <z rtaki is drt a h listov   n le * dvjAib p fdedkih pri ob£<   n»k )   iav n h vrstic.   V d«< aftup I ki j« poništila   i*f ra k< dz iiaroitn s*«t ito n C»r<gr«da meno vsdi tt.a    A In s<ida«am s-etaiaa F *um dolgo notico, v kateri proslavi)* *j«go«o n< e net, n<eg<j«o toratoriAno  nadarenost  m   oj*-gnvo   • I m»-i i o   m a Ijht)^, ter utavi, d« je bi nj» g« v p'ait y .r aH <b ra-na^i radi i>gr»d - • tržaški naolic   .»••«» M isvr sil «   for< n-iH li r  Bired-a nae t,  dasi dorcb s i e h h* f    ti id m  i m n i »■ 11 ■  * S ■ r a <: h e  u •■lih «1 ig-h A f atiban eiregra". No, risti govor i- res obudil senzacijo in to pn svf ji »o rove an m rjodivianoeti. V tem govora je Fr» u i a« f drž pravdniaa n»mnt i« brn t»ioo   peoval   aKv>n*ai   nar d,   menda  d*   d >a»že avojo  ,»dU, I iim«i)f G h n ung", a da «e i i d s^o lic jskega   aaklada   /aj- m»|o a   ,Ti**ter   Z  t "g" tega   tt.' roba   ao rž o*ti   proti S uve< c- ca a rakim velikim z»d Š t-njem -p mnj«   to ornat uje najbolje tenlence  kat ra ta I st z«etnta.
— („Narodna Misao".) Hrvatika rodiJ uSa Erasmo li d i > ai. F a ■ Potučntak nameravata z ni'im letom izdajati n • hrvatski i i h , kateremu je naloge, delati t>a z f^dinjenje H vatov, S m v in SniHiKev aNar(d a Misao" bodH uh*i»'a po tri krat na tul-n in valja na lato 12 gld N i« g», km tero ai je n a vil novi list, ja gitu*o plemenita m zategadelj ž«dimo novemu lista kar naj*eć uspeha in obilo prijateljev tuli ram Slovenci.
* (Tiskovni proces ) Pred zagrebško Rodnjo se je v t Aii,. ukoiaj »eit-c duij tb-avnava proti um i niku .Otiiora*, Paear ču ter u-edniku .Katoliškega Lista", p.tru Kornu ru Pod>r*dtednik de-želoega ?.b ra, Sp»vec, in ponianec Gavran 6 *ta jn tožila radi žaljenja čaati. Paaai ć* in Koren 6 eta bila kriva izpoznana; prvi ie obsijan na štiri mesece ječe ter na globo 300 gld, drog« pa na mesec tinij ječe ali pa na globo 150 gld. Taka je brvatfka svoboda I
* (Slavna Češka žena) Gospa Zofija Podli ps k«, Uftlul in romano^isatcljica, je v petek de 17 t. m. v Pragi imr a Ni*oa sestra Ivana je slavna pitateijica , K»roiiaa S-č lau, cj-oa bči je sopmga pesnika Vrctlickega, njen sin pa poslanec dr. Prekop Podlipskv Praški obč. svet je na pred log župana Podlipnega sklenil, da se pokojnica po-kopij e na mestne treske.
* (Vzoren sin.) Kakor je že braojavka poročala, nmrl je n. on.no dr. Bf t slav K a d I c z i k, kateri je ottavil vss svoje ogromno premoženje če ški univerzi. Bil je sin priproete dninarice, katera si je a trudom svojih rok pridobila denarja, da je mogel Študirati. Ko pa si je pridobil dr. Kadlczik pol milijona premoženja, dajal je e»oji materi 39 kr na dan. In sedaj, ko je umrl, zapu stil jej ni niti vinarja, dasi ima mati še tri nepreskrbljene otroke, kateri so ekoro lakote umirali, tako da je morala mati bogatega doktorja drug ,e pre sjačiti podpora.
* (Knezoškofovska cenzura) Ž dovska tvrdka za trevne, katere posestnik je Rjbert Sjble-einger, prijavljala je po 1 stib inserats s sliko, ki je predstavljala vrh etolpa Š efaneke cerkve na Da naja ; vrha se drži z nogama Schlesmger ter eiplje na ljudi, stoječe pod stolpom, nebr.j raznolikih črevljev. Aatisemiteki gonji ss je posrečilo prepričati dunajskega knezoškofa, da je tako azlorabl|anje* vrha Sttfaaskega stolpa .žalitev katoliške cerkve" ; knez oekof se je obrnil do policije, ki je Scblenin gerjn pregovedala še kdaj objaviti tako pregrešen m stre t.
* (Henrik Noe,) famozni bivši urednik kranj skega uradnega lista, s katerim je imel svrj čas .Slov. Narod* radi  nečuveaega žaljenja ljubljanskega .Sokola" prav zanimivo bitko, katere posledica   je bila, da je  veseljak  Not}   nakrat izginil ia Ljubljane, pa si na svojem begu, zaletivši ss v steklo železniškega kupeja, razbil še svoj nos, ta sloviti  mož dobi v letovišču Griea,  kjer  je umrl, svoj — spomenik.  Ncii je bil zagrizen nacijenalec, strastin sovražnik Slovanov, že to povsem zadošča, da bs ma postavi kip. Noe je anal sicer tudi lepo opi so vat i krasoto Alp, a drugačnih zaslug nima niti aa nemštvo, ndi za Avstrijo.
* (Henrika Heineju) postavijo ameriški Nemci v New V rku apomenik, ker mu ga v domovini antisemitski nacijonalci ne dovolijo.
* (Skandal v gledališča) V Parizu so igrali v renesančnem gledališča te dni dramo Mirabeauja .Slabi pastirji", ki je naperjena proti socijalizmu. Občinstvo je sredi predstava aačelo tako sikati, žvižgati in razsajati, da je ravnateljica Sarah Hern-hard ukazala s predstavo prenehati. Ko je padel zastor, je občiastvo burno ploskalo.
* (Uspeh Rontgenovih žarkov) se je pokazal zopet pri epsraciji nekega mladeniča v Kraljevem Gradcu na Pruskem. Mladenič si je ranil glavo s kroglo iz revolverja; zdravniki somu foto-grafovali s pomočjo Rontgenovih Žarkov notranjščino
Save ter ga po'em zlahka operirali; ozdravel je zala popolnoma.
* i .Dobroljivi sodnik")   Državni  zapor v
RtJri v Au.r lij« ie bi skoro vedao prazan, le m«lokdn y bil zaprt k«k il >'iqpc. Zato *e«š tudi ■oii.-- ni im-lo «koro ni kakega posla Tarekemu miaietra pr*voscdia se je to sumljivo sdelo, in pre-iata»a i» pokazala, da je baširšai guverner Abdallsh Ma<*<r B y en deoar ispnš^al zločince ter ei pridobil tnm p t ea velika      -  nr >« žene.
Knji±ovnost.
— nNova doba". — Nobo goda. — .Nova doba" — Gol. 1. — Broj 1. — L st sjedmiene hvateke, srp k - i sloveoaćke omladine sa kojižev nod p« I t ku i stctjalsa ptarji — Sadržaj: Novo D.iba — II vateai ideali —Srjeka naredna crkvena >■ vi. iiiiT i| i — PiJožaj m zada,'a Slovencev. — O a u i    — O ««r c * ti k m pitanja. — Vak in Kip>tar.
— Ml-« rdg vora. — Zemljoradničke zadrug* u Srbm. — D piti:   iz Z>greba Gradca. Badimpešte.
— B lieAke. — Izlazi na početka svak' g« m -s ca osim u primke PrtdpUta na godiou for 3 50, s poAroTi 3 60; za d>-k. uradnike i maln obrtnike f r 2 50 s poštam 2 60 — Jeden broj 35 n' , aa dijak« 25 sfl — Natt>QS se: Praga. Kr. Viao-hrar*y  S- 6" vn nI      *t 15.
— „Bosna in hrvatsko pravo". — Dr. Pe-trinjensts v Zgiebu, Markuv trg or. 5 vabi na na roi'bo s rijeka d-l» .Bosnion und das kroitscbe Staat r cd t", s kare'm hoče dokazan, da j« imela A'itma pravico m d'Ižaost zavesti BosnoinH^rce g-iv n . D- L' izid« v 20 polab ter stane le 1 gld , a»o Be naroči pri avtorju ; v knjigotržtvu bo stalo 1 »id   50 kr
Telefjnična in brzojavna poročila.
Dunaj  21. decembra.   Budgetui od9ek avstrijske delegacije se  je sešel dants dopo ludne ob 11. uri na sejo, v kateri je po na sv* tu delegata D u m b e vzprejel dve klavzuli k skupnemu pr« računu. Ti klavzuli se nanašata na razdelitev prispevka k skupnim potrebščinam in sta potrebni, ker se ni doseglo porazumljenje glede kvote. Pričakuje se, da se jutri razglasi cesarjeva   odločba  glede  kvote    Razprava v budgetnHm odseku je bila jako živahna Kršč.-socijalist dr. S c h e i c h e r je po daljšem besedičenju očital odseku, da dela sklepe brez pomisleka, na kar je D u m b a skočil s stola, udaril s pestjo ob mizo in zakl cal Sclie cherju : Mi nismo tu, da bi pomniževali krize in pro vzročali nove zmešnjave, ampak da krize kolikor možno poravnamo. Zelo se je opaž lo, da se je tudi  Chlumecky izrekel proti ob strukcijo   uganjajočima  delegatoma  G r o s s u in K a i s e r j u.   Na i / j tvo dr. K r a m a f a , da je samo vedenje obstrukcije krivo, di je država sedaj  glede nagodbe v velikih stiskah, je G r o s s rekel, da je obstrrjiranje ustavna pravica opozicije, kateri se ta ne odreče.
Dunaj 21. decembra. Splošno se zatrjuje, da se razglasi jutri patent, s katerim se sklicujejo deželni zbori, mej njimi tudi češki, na dan 28. decembra. Nemške spletke, katerih namen je bil, preprečiti zasedanje češkega dež. zbora, so se torej izjalovile.
Dunaj 21. decembra. V pisarni podpredsednika dr a. Kramama, kateri je bil brzojavno poklican iz Carigrada, sešli so se danes ob 10. uri dopoldne desnici pripadajoči člani avstrijske delegacije na posvetovanje, katerega uspeh se pokaže v jutrišnji plenarni seji avstrijske delegacije. Sodi se, da poda desnica v tej seji skupno izjavo.
Dunaj 21. decembra. Sklepi shoda čeških zaupnih mož so nemško opozicijonalno časopisje silno razburili. Vsi listi robne, najbolj „Neue Fr. Presae", katera poživlja vlado, naj veČino razbije, kakor da je večina kak kartel ali ring, in n&j s pomočjo socijalnih de mokratov sestavi novo večino.
Praga 21. decembra. Nemški listi po ročajo, da namerava vlada v deželnem zboru češkem poskus ti uredbo jezikovnega vprašanja in pravijo, da nemških poslancev na noben način ni dobiti za to, da bi se udali sklepom večine češkega dež. zbora.
LVOV 21. decembra. Z ozirom na Abra-hamowiczev izrek, da je parlamentarna komisija desnice soglasno vzprejela lex Falkenhavn, izjavlja Madevski, da so on in nekateri njegovi ožji somišljeniki glasovali proti Falkenhavno-vemu prediOgu.
Gradec 21. decembra. Operetna pevka dunajskega Karlovega gledališča,  gdč. Stojan, rojena Hrvatica, bi bila nocoj v hotelu „Nad vojvoda Ivan" skoro zgorela.   Poleg peči sto-
ječa postelja je bila začela goreti. Ko so prihiteli ljudje na pomoč, je bila že vsa soba v plamenu, gdč. Stojan pa brez zavesti Ljudem se je posrečilo gdč. Stojan rešiti in ogenj po gasiti.
Gradec 21. decembra. V neuberškem plavžu, kateri je last alpinske montanske družbe, je nastala eksplozija. Trije dalavci so bili smrtno nevarno ranjeni. Skoda znaša 6000 gld.
Budimpešta 21. decembra. Posredo vanjem   predsednika poslanske zbornice Szila-gyja se je glede nagodbe doseglo mej vlado in mt-j opozicijo popolno porazumljenje in sicer na podlagi zadnje deklaracije  ministerske^a predsednika B mffvja, kateri je bil izjavil, da pre-n* ha due 31. decembra t. I  carinska skupnost mej Cislitvansko in  mej OgCfSko, in da tvori Ogerska od   I. januvarja 1898. 1. naprej sa m stojen carinski  teritorij.   Mmisterski pred sodnik  baron BunlVv se je danes odpeljal na Dunaj, da o tem pjrazujuljenju z opozcijo poroča cesarju.
Berolin 21. decembra. Kneginja II ihen-lohe, soproga državnega kancelarja, je umrla.
London 21. decembra. Okupacija Port Arturja je angleško časopisje silno razburila. Ob^na želja je, naj Angleška takoj zasede ne katere važne postojanke na kitaiskem obrežju, zajedno  pa   hujsktt  čas >pisje Jap.insko proti Kitajski, Rusiji in Nemčiji.
Narodno-gospodarske stvari.
Osebni kredit po kranjski deželi.
(Spisal Ivan Lapajne.) II.
Kako  dobe osebni  kredit, mali kmetski posestniki?
4.) CTipehl obstoječih zavodov za osobni kredit. (Dalje.)
b) Uspehi posameznih vrst kreditnih zadrug, posebno Raiffeiaenovih posojilnic. Vpliv posojilnic na gospodarske in tudi moralne razmere njenih udov ter prebivalcev okraja, v katerem delujejo, je splošno jako u .roden. Posojilnice budn v prebivalstvu čut za varčevanje, jih vabijo, da vlagajo hranilne vloge, ki jim nesejo lepe obresti, razun tega se denarno stanje i vlagateljev i dolžnikov sTogo nadzoruje od strani poao-jijničnih nadzornikov. Posojilnice napeljujejo ljudstvo do skujinega delovanja; kj^r zaupi jed^n kmet, tam bo tetn rajši zaupal dragi, in tako se shajajo ob uradnih dnevih v pisarntoah posojilnic kmetje iz različnih krajev, rizičnoga j>rem »ženja, različne starosti itd. — jedni vlagajo, ker v**do, da denar ni izgubljen in da ga dobi drug kmet kot posojilo, dolžniki pa plačujejo nizke obresti in petak z:a pe-takom na račun kapitala — Pri posojilnicah, pri katerih prevladujejo boljša načela BlitF^iseno^a, si ne morejo udje m^j sabo raz leliti vsakoletnega di-btčka, ki se pridene rez-rvnemu fomiu; kajti po principih tega moža gre rernuneracija le delujočemu osobju predsedstva Ako presegajo aktiva pasiva, tedaj tudi to ni nikomur v korist, ker sa tudi rezervni fond ne sme razdeliti mej ude. — Še jedno vm iko za-s.ago ima^o posojilnice n.i Kranjskem; odpravile so namreč tiko škodljivo olerustvo s tem, da so obrestno mero za p .sojila globoko znižale. Pred ustanovljenjem posojilnice se je n pr. v Krškem zahtevalo pri intabuliraih tirjatvali, kakor kaže zemljiška knjiga, 12%, 10 o/o ali vsaj 8°/,. Ni še minulo 4, 6, 8 let, pa so že isti upniki daj di po 7 °/o» 0 °/0 in 5 °/t. Pripetilo se je tudi, da je v nekem kraju že obstoječi d-narni zavod s tem, da se je v istem kraju ustanovila posojilnica, znižal svojo obrestno mero za 1 0 0, kar je bil za novo posojilnico gotovo že prvi blagodejni učinek (Me tlika) — Vse posojilnice pa delujejo na ta način plodonosno, da zaprečijo obilne eksukutivne prodaje in da obvarjejo marsikatero rodbioo, začasno ali trajno, pre i gospodarskim jiogiuom ; rade posojujejo kmetom, da se isti znebijo zastarelih dolgov na zasebnike ali tuje kase, ki jim prete z eksekutivno dražbo. Verjeti se nam sme, da je velika zaslugi ravno posojilnic, ako se dan za dnevom v uradnem listu bere manj eksekutivnih prodaj.
(Dalje prih.)
Poslano«
Podpisanec sem 8. t. m. v javnem lokalu z nespodobnim vedenjem in žaljivimi priimki žalil p. n. ude tukajšnjega bralnega društva, posebno pa odbornika društva, gospoda učitelja Fr. Mlakarja.
Ker ta avoj Čin zelo obžalujem, preklicem svoje nepremišljene besede in ravnanje ter dajem tem potom vsem društvenikom, osobito jis omenjemu gospodu, javno zadoščenje. —
V Št. Rupertu, dne 17. grudna 1897. (19 Iti—1) trgovec v bt. Rupertu.
Listnica upravnihtva
Gotpod KnrnMi'  G., N .-nehate], Švica: Nnn m na je i o -avaaaa do 7. marca 1896.
Iz uradnega lista.
lavi-alla** »II el» hv kult inr driaab«! Mihe Grobelnika zemljiška v Motniku, cenjena '._'»'» gtd. dne 22. 'i> i 'Mi.lv-1 v Kamnika.
/.••ti; i i ve vlo>. fttev kat. obline Petkovec (preloženo) dne 23. decembra v Logatcu.
Gasparja Jelov&eka zemlilflče t Petkovcn, cenjeno 4977 gld. jn Ivana M a sij a posest v i v Kovtah, cenjt-nn 454< gld., oba dat 23. decembra lb97 in 22. januvarja 1898 t Logatcu.
Janeza Tekavca posestvo v Tažel]ih, cenjeno 140 gld., d:i.- 23. decembra 1897 in 21. januvarja 189i v Cirknici.
Janeza Bergoča zemljišče v Zagorja, cenjeno3iflOgl. in Mihe K ran k a zemljišče v Ditinjah, oba dnč 23. decembra 1897 in 24. januvarja 1898 t Ilirski Bistrici.
Nikole Herakoviča ml. posestvo v Brezovici cenjeno 400 gld , dn* 23. decembra 1897 in 24. januvarjn 1898 v/ Kostanjevici.
V konknrsno sklado Nikolaja Filipiča spadajoče zemljišče v Hotavljab in mlina, cenjeaega 27tiO gld., in 1260 gld. dne 27. decembra 1897 in 10. januvarja 1898 v Škof}i I .».ki.
Meteorologičiio poročilo.
Vifiina nad morjem 30ti*2 m.
		Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temps-ralura v "C	Vetrovi	Nebo	ridarina v mm. v 24 arah
ao. 21. •		9, zvečer 7. zjutraj B. popol.	741 4 743 4 743 3	08 —35 08	si. szah. sr. svzh. a), svzh.	oblačno skoro jas. jasno	00
malom.
Srednja včerajšnja temperatura 0 1', za 2 2° nad nor-
X2ia.xa.aJ@jV£Si borza
dne 21. deoembra 1897.
Skupni državni dolg v notah..... 102 gld. 05 kr
Skupni državni dolg v srebra    .... 102 . 05 n
Avstrijska zlata renta....... 121 „ 45 ,
Avstrijska kronska renta 4%..... 101 „ ti5 ,
Ogerska zlata renta ••/«....... 121 , 70 ,
Ogerska kronska renta 4°/0..... 99 , 15 ,
Avstro-ogerske bančne delnice    .... 913 „
Kreditne delnice......... 3f>0 , 20 n
London viata........... 120 n 10 n
Nemfiki drž. bankovci za 100 m.irk ... 59 _ — ,
»O mark............ 11 . 79 ,
20 frankov........... 9 „ 53 „
Italijanski bankovci.....;   .   . 45 „ 55 „
C. kr. cekini........... 5 , 70 „
Gospodična želi prevzeti na račun
prodajalnico peciva.
Naslov pove in ponudbe vzprejema apravnistvo „SJovenskega Naroda*. (193H—2)
S tužnim srcem naznanjavi žalostno vest, da je dne 19. decembra t. 1. umrl naju prelju-beenjivi brat, gospod (1W. 0)
Fran Kočevar Pi. Kondenheim
predsednik v. kr. dežidiu-irn sodišča, vite« fes. avst. Leopoldov«*ga redu, častni nieačan tr#a Cii-knice itd. itd.
Ivana Pribil roj Hočevar
inženirjeva soproga
Ana Dermastia roj Kočevar
hišna post-stnica ■•etri.
Cvekov brinovec
je znan kot najboljši. Za pristnost se jamči. (1939-2)     Fran (»ek, Ia aimi i k.
Iaižp in okraski za božična
drevesa. Svečice za božična drevesa.
Kovana stojala za božična drevesa, gl. 140 in višje.
Igrače in druga božična darila. (te**-«)
Dobitki za tombolo in strelske družbe.
Vsega na izbiro po najnižjih cenah priporoča
s spoštovanjem
Ivan Kordik
zaloga galanterijskega blaga in igrač, Preširnove ulics št. 10—14.
***** v&teS Aittega oSAo3a ni Sito »ioyočc oocSno poofoviti oe od pzi-jatefjev in &nanc*v,   fitičim fetn potom voe+n
Zdravo /"
(1951)
šaSa.
Izvod iz voznega reda
^evTx*»rai  odi 3.. oletolorat. 1897 Odhod la \.\oolj»••«• jnž. kol. Prosr* *«*a Trbla-
Ob 12. un 5 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzenfeste, Ljubno; čez Selzthal v Atisse, Solnograd; cen Klein Reirling v St yr. Line, na Dnnaj via Amstetten. — Ob 7. nri 5 ni. zintraj OBobni vlak v Trbiž, Pnntabi-I, Beljak. Celovec, Franze><areate. Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Soinograd ; čez Amstetten na Dunai. Ob 11. uri 50 ra. dopoludne oaobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljnbno, Selz-thal, Dunaj — Ob 4 ari 2 m popolndne osojni vlak v Trbiž Beljak, Celovec. Linhno; čez SeUthal v Soinograd. Lene Gastein, Zeli ob je-em. Inom -at, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz; čez Klein-Reifbng v Steyr, Line, Budejevice, 1'lzenj' Marijine vare, Heb, Fraicove vare, Karlove vare, Prago, Lip-ako, Dunaj via Amstetten. — Progi« v Novo iu«>stu Id v Koecivje. Ob ti. uri 15 tn t jut raj mešani vlak. — Ob 12. nri r5 m. popolndne raesani vlak. — Ob ti. uri 30 m. zvečer uie&ant vlak — l*rlhod v l.|iilil|uno. j. k. Proga la Trhla*. Ob 5. ari 52 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, iz Lipskega, Prage, Krancovih varov, Karlovih Turov. Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solno -grada. Linca, Stuvra Aasseea, Ljubna. Celovca, Bedaka, Fran-zensfeste. Ob II. ari 20 m dopoludne osobni vlak z Donata via Amstetten Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja Budejevic, Solnograda, Liuca, Steyr*, Pariza, Geueve, Curiha, Bregenca. Inomosta Zella ob jezeru, Lend Gasteina, Ljubna. Celovca, Linca, Poutabla. Ob 4 uri 67 ra. popolndne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka Celovca, Franzensfeste, Pontabla — Ob 9. uri ti m. zvečer osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Ljubna, Beljakn, Celovca.. Pontabla. — Prog* la Noteg-ia «i«"n1i* lu la Kocev|«. Ob 8. uri 19 m. zjutraj mešani vlak. — Ob 2. uri 32 in. popoludne mešam vlak — Ob 8. nri 35 m. zvečer mešani vlak. — Odhod ia Izubijane d. k. y Haiuulk. Ob 7. uri 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob ti. uri 50 m. zvečer. — Prihod v l.|ut»l|i*uo d. k. la Haiuulka. Ob ti. ari 5ti m. zjutraj, ob 11. ari 8 m. dopoladne, ob ti. ari 20 m. zvečer.__(9«2—291)
z večletno prakso, neomenjenega, veftcega obeh dežel-skib ifzikov vzprejme tir. K. lležela, o. kr notar 1 SBtiH^lnl.__(1^45—1)
Id (pni pmiil
dobro iznrjfn v špecerijski stroki ter ve*č slovenskega in nemAkega jezika, želi svojo službo pre-meniti v Ljubljano ali v kako več a mesto.
Ponndbe  h-   prosi   pošiljati   pod   „J.  R. 37, Celja, poste restanteu. (1875—7)
O
(TJ >N
a aaaaai
N
O CL
/\nton Zagorjem
v Z\'ezčLi
proda ja BeW" P° znižani ceni ~^Mf
božična in novoletna darila
okraske za božična dreoesca
slovenske knjige (l968) papir in ose pisne in risne potrebščine
kakor tinti
skladne in stenske koledarje.
priporoča
dražestne novosti
v sviinem blagu in blagu za plese, pahalicali in cvetlicah.
Največja izber
v kravatah, moških srajcah, ovratnikih in manšetah.
normalnega perila, nogavic, žepnih, robcev tkanih in glape-rokavic
in vsakovrstne
kožuhovine. (1927—2)
Z vele poštovanjem
Alojzi;] ZE^erscIln-e
v Ljubljani, Pred škofijo št. 22, poleg irnstne hišo.
Odre"!rilnategi X aga izredno po ceni.
Sil jadno vabilo
k moji, v vseh dotičnih strokah bogato asortirani
bo Učni m novoletni razstavi
Cene zmerne. Postrežba solidna.
Z velespoštovanjem
J. Giontini
knjigarna in trgovina s papirjem.
1923—3)
Koristna, priporočila vredna priložka k Božičnim darilom ao priljtibljvni^od dam tako b priznanjem vzprejeti (I7»f>—i)
Doering-ovi
1       vi v "
oozfcm
Ti prekrasni kartoni se goBpodi in gospodinjam najhnlje priporočajo v nakup. S tem darilom bo zdrninje lopo s koristnim.
Dobivajo se povsod brez povišanja cene.
V Ljubljani prodajajo na debelu: Avgust Auer, Anion Kri«|ier m Vuso Petričić. Oeneralno za^tnpst\ o i A. Motsch d Co., Dunaj, 1., bugerk Nr. 3.
Izdajatelj in odgovuini ure wak ; i i.m p Noili.
lastnina in tiak .Ndrodne Tiskarna11
3454