Primorski Gospodar Iiist za povspeševanje kmetijstva v slovenskem Primorju. Ureduje Anton Štrekelj, državni potovalni učitelj kmetijstva v Gorici. Izdaja „Goriško kmetijsko društvo". fteo. 21. | gorici, dne 7. nooembra 1907. Tečaj JJf. Sleparjenje s Tomasouo žlindro. C. kr. kmetijska družba kranjska nam je poslala: • Nekteri trgovci, zlasti eden iz Trsta, ponujajo pri nas na Kranjskem in na Primorskem Tomasovo žlindro po 5 K 75 h 100 kg postavljeno na kolodvor v Trstu in pravi, da je žlindra 17 do 19 odstotna. Kdor pozna kupčijo s tem blagom, tisti ve, da je ponujanje žlindre, ki more imeti dva odstotka manj ali več fosforove kisline, samonasebi že čisto navadno sleparstvo, in kdor tako ravna, se mu ne sme zaupati, da bi tudi drugače ne sleparil. V vsej Evropi imamo tri velike skupine, ki prodajajo Tomasovo žlindro na podlagi skupnega dogovora pod enimi in istimi pogoji. Ena taka skupina je v Pragi, ki pa zaradi drage voznine za južno Avstrijo, torej za nas, ne hodi v poštev. — Druga skupina je na Angleškem, in ta glasom dogovora v Avstrijo sploh ne sme prodajati. Tretjo skupino tvorijo nemške in belgijske tvornice, ki imajo največ blaga v roki, ki ga pošiljajo čez morje v Trst, in to dobivamo mi. Tomasova žlindra, ki jojponujajo pri nas tržaški in drugi trgovci, je vsa od berolinskih tvornic. Vse tvornice Tomasove žlindre prodajajo svoje blago po cenah, ki jim je podlaga vsebina, to so odstotki fosforove kisline. Cena torej velja za 16-, 17-, 18- itd. odstotno Tomasovo žlindro, in nobena tvorni-ca ne ponuja blaga za enotno ceno, če ima žlindra 17 do 19 odstotkov. Trgovci sami delajo take neumne in obenem sleparske ponudbe, ki imajo namen edino le kmeta slepariti. Trgovec je kupil od berolinskih tvornic Tomasovo žlindro z natanko zaznamovano vsebino in jo je moral tako plačati, kakor kaže na vreči zaznamovana vsebina, ki pa, mimogiede bodi omenjeno, tudi ni vselej zanesljiva. Če tržaški ali kteri drug trgovec ponudi 17-do 19 odstotno blago, potem sme biti kupec zagotovljen, da bo dobil v najboljšem slučaju le 17odstotno blago, kajti 19odstotna žlindra je danes za 67 vinarjev dražja kakor 17 odstotna. Iz tega sledi, da je omenjanje 19odstotkov le limanica, ki nanjo kmete lovijo. Označeni trgovci se sploh zanašajo na nebrižnost ali pa na nevednost kmetov, češ da prejetega blaga sploh ne bodo dali preiskati po kakem kemijskem preskušališču. Oni pošljejo zato račun v trdni nadi, da bo ta Tomasovo žlindro plačal, ne da bi jo dal preiskati in ne da bi prišel na sleparijo. Mi n. pr. dobro vemo da danes v Trstu sploh ni nobene druge žlindre kakor samo 16 odstotna, in če kak tamošen trgovec pošlje 17- do 19 odstotno blago, bo prav gotovo v resnici poslal le 16 odstotno. Ti trgovci tudi ne jamčijo za vsebino fosforove kisline, in če jih kdo trdo prime, pa pravijo, da naj se da žlindra preiskati in kolikor vsebina kaže, tako naj se plača. Pri tem imajo zopet svoje sleparske nakane. Preskušnja stane denar, in le tisti, ki vzame cel vagon, ima pravico do brezplačne preskušnje. Navadni odjemalci ali kmetje, četudi kupijo cel vagon, niso poučeni, kako se pravilno iz celega vagona vzame vzorec za preskušnjo, in ker ga navadno pravilno ne vzamejo, in sicer proti predpisom berolinskih tvornic, pa trgovci potem ugovarjajo resničnosti preskusa, ker vzorec ni bil prav vzet, in v slučaju pravde kmet podleže. V prav zadnjem času se je dognalo, da je neki tržaški trgovec proti dogovoru poslal namesto 18odstotne žlindre 17-odstotno, vreče so tudi bile zaznamovane s številko „17", a pravilna preskušnja je dognala, da poslano blago ni imelo niti celih 161!, odstotkov fosforove kisline. Po določilih berolinskih in vseh drugih tvornic Tomasove žlindre, ki jamčijo za vsebino, je dovoljena razlika V2 odstotka, in če je večja, jo mora tvornica povrniti. C. kr. kmetijska družba ožigosa to sleparjenje s Tomasovo žlindro v dogovoru z „Gospodarsko zvezo" v Ljubljani in torej svari kmetovalce pred takimi trgovci in agenti s Tomasovo žlindro. Imenovana zastopa jamčita za vsebino fosforove kisline od prodane Tomasove žlindre in zato imata oba iste cene, ki so danes sploh mogoče, in je izključeno, da bi kdo na pošten način mogel Tomasovo žlindro ceneje oddajati. Vsled dobljene izkušnje smo upravičeni izreči sumnjo, da izvestni trgovci devljejo slabše blago v vreče, ki so zaznamovane z višjo vsebino fosforove kisline. Preiskala se je n. pr. Tomasova žlindra takih trgovcev in je imela manj fosforove kisline kakor je bilo na vreči zaznamovano, dočim tisto blago, ki ga prejema kmetijska družba ali „Gospodarska zveza", ima redno večjo vsebino kakor kaže vreča. Iz tega sledi, da so tvornice poštene in vsaj kmetijskim zastopom v bojazni pred preiskavo pošiljajo zajamčeno dobro blago. Kdor torej noče biti osleparjen, ta naj ne kupuje Tomasove žlindre od ožigosanih trgovcev in agentov ter naj se rajši obrne do kmetijskega zastopa, kamor je včlanjen. Zavedne kmetovalce, kmetijske podružnice in zadruge opozarjamo na tu opisana dejstva ter jih prosimo naj v tem zmislu pouče svoje manj zavedne tovariše. Tvornice za Tomasovo žlindro jamčijo le za pošiljatve v celih vagonih. Vzorce za preskušnjo je vzeti na naslednji način: Z nalašč za to prirejenim svedrom je iz vsake pete vreče vzeti poskušnjo, ki naj se potem na suhi podlagi dobro zmeša in spravi v primerno suho steklenico, ki se zamaši in zapečati s pečatom prejemnika in priče. Poskušnjo naj vzame kupec, oziroma prejemnik ali njegov pooblaščenec, v navzočnosti nepristranske priče, ki se mora o namenu vse zadeve poprej poučiti. Na steklenico je prilepiti listek, kamor je zapisati število vagona, železniško postajo, odkoder je bila Tomasova žlindra poslana, datum in ime tvornice potem število vreč, težo, znamko-in zajamčeno vsebino fosforove kisline. Za vsak vagon je vzeti, posebno poskušnjo v tri steklenice ter mora biti v vsaki najmanj 250 g na popisani način vzete žlindre. Vse tri steklenice za vsak vagon je pravilno popisati in izpolniti je tri svedočbe-o vzeti poskušnji, ki jih mora podpisati prejemnik ali njegov pooblaščenec in omenjena nepristranska priča. Ena steklenica s poskušnjo se mora takoj poslati na kako kemijsko preskušališče, ki je v to svrho pooblaščeno. Za Kranjsko je pooblaščeno kmetijsko-kemično preskušališče za Kranjsko v Ljubljani. To je nakratko in površno povedano, kako je postopati, a podrobno navodilo za to postopanje je dobiti s tiskanimi policami vred pri tvrdki „Thomasfosfatfabriken", Berolin W., Karlsbad 17, in tudi vsak trgovec jih ima dovolj v zalogi. Tisti trgovec, ki bi ne hotel Tomasove žlindre z jamstvom prodati in postreči s to zadevnimi navodili in tiskanimi svedočbami, kaže s tem že naprej svojo sumljivost in se lehko smatra za sleparja, in zato moramo pred njim svariti. To svarilo bodi tudi naše svarilo. Od nikogar ne kupujte žlindre, razun od kmetijskih organizacij, ki so dale blago koj pri prijemu natanko analizirati. Žlindra kakor tudi nekatera druga umetna gnojila so zadnji čas pri nas precej poskočila v ceni in treba bo napraviti združenim gospodarskim zastopstvom konec židovskemu izkoriščanju. Naše Gor. kmet. društvo je dalo v ta namen že primerno inicijativo, kateri so se že odzvale vse veče korporacije na avstrijskem jugu. — Upajmo, da se združenim kmetom posreči, otresti se pijavk, ki nas muzgajo. Gnojilni poskusi v letu 1906. na Goriškem. A. Devarda, nadzornik na c. kr. kmetijsko-kemičnem poskuševališču v Gorici, v „Zeitschrift fiir das land\vitsch. Yersuc,hswesen". V v o d. Leta 1900. se je na Goriškem v prvo poskušalo napraviti s sodelovanjem kmetijskega prebivalstva vrsto gnojilnih poskusov na polju, ki so imeli v glavnem namen, privaditi kmetovalce polagoma k primerjanju pridelkov in jih praktično poučiti o važnosti takih poskusov za pravilno gospodarstvo na polju. Uspeh je bil povoljeti in pokazalo se je, da se tudi tukajšnji posestniki zanimajo za take poskuse in da se je moglo tudi pri napravi podobnih poskusov ria veliko, gotovo računati na zadostno število voljnih sodelovalcev. Jeseni 1. 1905. vpeljalo se je v celi dežeii na isti podlagi kot prej, veče število gnojilnih poskusov; pri tem se je hotelo v glavnem seznati uspeh gnojenja s fosforno kislino in s kalijem na travnikih in deteljiščih. Samo pri nekaterih bolj izkušenih posestnikih napravili so se s tem, da se je število oddelkov in uporaba raznih gnojil pomnožilo, nekoliko bolj komplicirani poskusi, ki se dovršijo pa šele konca leta 1907. Poskusi so se omejili samo na en pridelek in sic^r na travnike, da se je zamoglo poskušnje kolikor mogoče jednotno in priprosto izvršiti, potem pa tudi zato, ker je pridelovanje krme tu velikega gospodarskega pomena. Da so se tudi manjši posestniki vdeležili v večem številu teh poskusov, kar je pod tukajšnjimi razmerami glavni pogoj, v dosego namena, obljubilo se jim je majhno nagrado, ki je obstala v gnojilu (1 q 15% superfosfata in 25 kg 40% kalijeve soli), katero se jim je poslalo brez stroškov. Poziv na kmetovalce izvršil se je v strokovnih listih in v časnikih, kakor tudi z okrožnicami na vsa kmetijska društva in na županstva. Do konca septembra 1905. 1. priglasili so se nad pričakovanje 204 prosilci iz vseh delov dežele. Za poskušnje so se prijavili v obilnem številu posamezni kmetovalci, večinoma majhni posestniki, kakor tudi skupno potom c. kr. okrajnega glavarstva v Tolminu, potom podružnic c. kr. kmetijske družbe in potom županstev. Največ se jih je prijavilo iz gor in sicer 130 prosilcev (t. j. 64%). Potrebna gnojila za poskuse, kakor tudi za darila, dala sta na razpolago kalijev sindikat v Leopoldshallu pri Stassfurtu in tvornica za umetna gnojila na Reki. Izvršitev poskusov. Pri izvršitvi poskusov so se vpoštevale prejšnje izkušnje, tako, da so se razposlala gnojila, četudi je bilo mnogo in različnih poskusov, in četudi so poti tod, osobito po gorah težavne, o pravem času. Poskrbelo se je tudi, da se kmetovalcem, ki so bili s takim delom še malo poučeni, naloga čim bolj olajša, da napravijo ti poskus s potrebno natančnostjo in po Gnojilni poskusi Okrajna Kakovost Dan i Lega t ol Obdelovanje CV "—» ■ Ime j soclnija tal 12 dolina kamenito-pe- travnik 12 ■ štrin ščena 1905 20 Ignac Pod- Dolenja Tri- strmina ilovica travnik z ma- 811 21(7 gornik buša 42 i hom 1905 leta 1906. na Goriškem. Pridelek v kg 1 parcelo po 200 za w2 Pridelek preračunjen za ha v q Veči pridelek na pognojenem zemljišču za l ha v q negnojeno gnojeno negnojeno gnojeno Opomba 1 «8 C o o C/l > i -c 4> M o > .3 1 & ca O > iS = ' 5 a m o a GJ cn O cn M O K i c •JI j 35 55 17-5 27-5 100 Radi suše košnja nekoliko trpela. 31 33 34 35 49 52 53 56 15'5 165 17-0 17-5 — 245 26-0 265 28-0 — 9-0 95 9-5 10 5 — — u 30'4 56-3 l5'2 • — 28-1 — 12-9 — - Nikdar gnojeno. O-tava se izgubila radi suše. 47-7 69-3 23-8 • 34'6 — 10-8 — — Nikdar gnojeno. Saša od sred maja do sred junija. 39-6 102 69-3 24'9 198 5-1 24-9 34-7 12-5 47-2 149 7-4 22-3 Otava trpela radi suše. 405 11-3 708 23 2 20-3 57 26-0 354 116 47-0 15-1 5-9 21-0 » 390 9-7 G8-5 226 19 5 4 9 24-4 34 3 11-3 45-6 14-8 64 21-2 » 47-6 20-4 44-8 25'2 23'8 10-2 34-0 22-4 126 350 -1-4 2-4 1-0 Spomladi trajno deževje, potem velika suša. 507 47-7 253 — 23-9 — —1-4 — — u 33 ,48-0 23-0 45 48-5 24-5 16-5 24-0 11-5 35-5 225 24-3 12-3 36-6 6-0 0-3 0-8 M Junija dolgotrajno deževje. Otava se izgubila radi suše 374 233 70-3 47-9 18-7 11-7 304 1 352 24-0 59-2 16-5 12-3 28-8 j 64-2 30-7 76-7 35 3 32-1 15-4 47-5 38-4 17-7 56-1 6-3 23 8-6 - ; 63'7 319 75-4 391 31-9 160 47-9 37-7 19-6 57-3 5-8 3'6 9-4 Nikdar gnojeno. 35'1 15-9 47-5 224 17-6 8-0 25'6 238 11-2 350 6-2 32 94 Nikdar gnojeno. Mah se očistil. 315 — 42-6 15-8 21-3 — 55 — — Nikdar gnojeno. 133-1 59 0 116-5 — 295 — 130 — — Nikdar gnojeno. Radi suše ni bilo otave. predpisih. Vsakdo je dobil zato samo po en poskus in sicer ali na travniku ali na deteljišču. Velikost poskusnih in kontrolnih parcel je znašala z ozi-rom na tukajšnje razmere pri obdelovanju in na posest, osobito v gorah in na Krasu, natanko 200 m2, kar je olajšalo v tem slučaju izvršitev natančnega poskusa. Druga prednost, ki so jo imele majhne parcele, je po našem mnenju tudi v tem, da se ne oglasi toliko prosilcev, ki bi hoteli imeti le večo množino gnojila brezplačno, s čimur bi prouzročili nepotrebne veče stroške in veče delo. Poskusne parcele po 200 ms so se potrosile s sledečim gnojem : a) po travnikih v Furlaniji in na deteljiščih : 9 kg 14*)% superfosfata, znaša za 1 ha 65'0 kg fosforne kisline in 3'5 kg 40% kaliteve soli, „ , 1 ha 70 kg kalija. b) po travnikih drugod : 8 kg 14°/o superfosfata, znaša za 1 ha 57"6 kg fosforne kisline in 3 kg 40% kalijeve soli „ „ 1 ha 60'0 kg kalija. Posamezna gnojila so se pod našim nadzorstvom natančno stehtala in dela v zaznamovane vrečice. Konca oktobra so se poslala prosto poskuševalcem in so se lahko že v novembru trosila. Gnojenje s čilskim solitrom se ni izvršilo, ker se ni hotelo napravo poskusov otežkočiti. Da bo uspeh radi majhnih poskusnih parcel bolj zanesljiv, dalo se je poskuševalcem tudi priprosto, vendar natančno pripravljeno mero iz vrvice in dobro tehtnico na snet, s čimur so zamogli ti parcelo lahko in natanko izmeriti in pridelek stehtati. Vsak poskuševalec je dobil nadalje lahko umljivo navodilo,, kako je delati poskus, katero je sestavil pisatelj, kakor tudi tabelo, v katero so se zapisali pridelki in druga opazovanja. V raznih središčih, kjer so se delali poskusi, povedal je voditelj poskusov tudi razumljivo o naravi in vrednosti umetnih gnojil, o oskrbi in racijonalnem gnojenju travnikov, kakor tudi o koristi, ki se jo lahko ima pri gnojilnih poskusih. Ta prilika se je obenem uporabila za orijentacijo krajevnih razmer glede obdelovanja in tal. *) superfosfat je imel natančna 14'4°/o. v vodi raztopne fosforne kisline. Glede travništva se je opazilo, da se travniki od prvih, poskusov v 1. 1900 sem na sploh z malimi izjemami žal preslabo oskrbujejo. Osobito se dobi povsod mnogo travnikov pokritih z mahom, ki so zato nerodovitni. Nasprotno se je s zadovoljstvom videlo, da se je osobito v ravnini, precej naredilo v tem času za povečanje umetnih travnikov in se je precej krepko nastopilo proti pustošenju pre-denice po deteljiščih. To se je zgodilo deloma po zakonitih določbah od strani dežele, od druge strani pa z nabavo dobrega in čistega deteljinega semena in dobrih čistilnic za predenico zadružnim potom. Kar se tiče gnojenja travnikov z umetnimi gnojili, zamoglo-se je doznati, razun v gorah, kjer so za prevažanje gnojil slabe poti, da se je to precej razširilo. V glavnih središčih, kjer so se delali poskusi in v bolj oddaljenih vaseh, dobili smo tudi zaupnike, ki so radi prevzeli iz veselja do stvari lokalno vodstvo in nadzorstvo. Osobito v gorah, kjer je pridelovanje krme velikega pomena, podpiralo nas je c. kr. okr. glavarstvo v Tolminu krepko in na jako uljuden način in le ti uljudnosti se je zahvaliti, da so se dosegli v tem okraju tako dobri uspehi. Tudi podružnice goriške c. kr. kmet., družbe v Červinjanu, v Ronkah in v Komnu in večina županstev so nas podpirale. Nadalje se zahvaljujemo za sodelovanje gosp. dr. Kotniku, c. kr. notarju v Komnu, visokočastitim gospodom F. Ušaj, kuratu na Banjšicah, V. Knavsu, kuratu v Breginju, Fr. Klanjščeku, kuratu v Gor. Tribuši in gosp. Stocker, tajniku podružnice v Červinjanu. (Dalje prih.) Zakon z dne IZ. aprila 1907.1. o prometu z vinom, vinskim moštom in vinsko drozgo. (Konec). § 8. Prepovedano je narejati za prodajo, na prodaj ponujati in prodajati: 1. druge nego v § 2. odstavek 2 navedene vinu podobne-in vinopite pijače; 2. zmesi, katere so po svoji sestavi namenjene za to, da služijo za pomoček naprave vinu podobnih ali vinovitih pijač. Kdor ravna zoper to prepoved, kaznuje se zaradi tega prestopka po § 10 zakona o živežu in uporabljajo se določila §§ 20 do 23 zakona o živežu. Vinopite pijače v zmislu tega zakona so: a) iropinščnica, to je pijača, ki je napravljena z vretjem ali izluženjem vrelih ali nevrelih vinskih tropin z uporabo vode z drugim ali brez drugega pridevka; b) „podolženo" vino, to je iz vinskega mošta ali vina z uporabo vode z drugim ali brez drugega pridevka napravljena pijača; c) drožno vino, to je iz droži ali vinske gošče z uporabo vode z drugim ali brez drugega pridevka napravljena pijača ; d) zmesi v na z vinovitimi pijačami, z vinom iz sadja, jagod in slada, z medico ali z vinu podobnimi pijačami. § 9. Nareja tropinščnice za lastno domačo potrebo (družino, posle, nameščence) je vezana na dolžnost priznanila pri pristojnem občinskem ali krajnem predstojništvu s povedbo napravljene množine. Posode ali shrambe v katerih se nareja ali leži tropinščnica, morajo imeli napis, ki se dobro vidi in daje nedvomno spoznati vsebino. Natančneja določila je izdati ukazoma. § 10. Vsak imetnik kletnih ali drugačnih prostorov, v katerih se nareja vino za prodajo, obdeluje, na prodaj ponuja ali prodaja, mora v teh prostorih na kakem v oči bijočem mestu razločnem odtisu poočititi §§ 2 do vštevši 14 tega zakona. § 11. Kdor ravna zoper prepise §§ 4, zadnji odstavek, 9, 10 tega zakona ali na postavi § 9 tega zakona izdane ukaze, njega naj politično oblastvo prve instance kaznuje v denarju do 200 K ali z zaporom do 14 dni. § 12. K prostorom, v katere smejo po § 3 zakona o živežu hoditi postavljeni nadzorni organi, da opravijo pristoječa jim uradna dejanja, oziroma v katerih je po § 4 zakona o živežu opraviti preglede, spadajo tudi kleti in drugi prostori, ki služijo za napravljanje, shranjevanje ali na prodaj ponujanje vina ali vinskega mošta, namenjenega za prodajo. Nadzorni organi imajo pravico v te prostore stopiti zunaj ponočnega časa in, če vse kaže, da se dela ponoči, tudi v tem času, da izvršujejo ta zakon. § 13. Za izvrševanje in nadzorovanje v tem zakonu obsežnih predpisov je v kletih in drugih obrtovalnih in skladnih prostorih vseh tistih, ki se bavijo s prometom vina in vinskega mošta (proizvodnikov, trgovcev, krčmarjev, vinotočnikov itd.) zdaj pa zdaj uradno ogledovati. Da vrše to kontrolo, naj se, potem ko se je dobilo mnenje dotičnega deželnega zbora, postavijo posebni strokovno izobraženi, zapriseženi, državni kletni nadzorniki. V vsaki izmed kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru, je postaviti enega takega kletnega nadzornika; a lahko se tudi v kaki izmed teh kraljevin in dežel, kakor kažejo razmere, postavi več nadzornikov ali pa tudi za več dežel samo eden tak nadzornik. Ti kletni nadzorniki so podrejeni političnemu deželnemu oblastvu in na najvišji instanci poljedelskemu ministrstvu. Kletne nadzornike je z njih uradno prisego zavezati, da hranijo v tajnosti opravilne in obratne razmere, za katere zvedo, s pridržkom naznanila kakih protizakonitosti; sosebuo morajo v najstroji tajnosti hraniti, kar so jim proizvoduiki in podjetniki za tajno proglasili o tehničnih uredbah, načinih postopanja in kakih posebnostih v obratu Kako opravljati kontrolo in preglede, in katere pravice imajo gori imenovani kontrolni organi, o tem naj se zmisloma primerno uporabljajo določila zakona o živežu. § 14. V tem ukazu za vino in vinski mošt ukrenjena določila se uporabljajo tudi na vinsko drozgo. § 15. Ta ukaz dobi moč tri mesece potem, ko se je razglasil. Hkratu se razveljavi zakon z dne 21. junija 1880. 1. (drž. zak. št. 120) o nareji in prodaji vinu podobnih pijač. § 16. Izvršiti ta zakon je naročeno Mojim ministrom za poljedelstvo, za trgovino, za pravosodje in za notranje stvari. Na Dunaju dne 12. aprila 1007. Franc Jožef s. r. Beek s. r. Klein s. r. Bienerth s. r. Auersperg s r. Fort s r. GOSPODARSKE DROBTINICE. Zalite vinsko posodo! — Vino je sedaj povečini povrelo. Ako ni posoda z vinom do vrha napolnjena, se kmalu naseli na vino kan ali cvet, ki vino šibi (spreminja alkohol v vodo in ogljenčevo kislino). Zato je treba vino večkrat zaliti in sicer je uporabljati v ta namen ravno tako vino, kot je v sodu. Najboljše je zalevati s pomočjo lija tako, da sega cev pri liju pod površino vina in vzdiguje, kedar se vleva vino v sod, kan proti vehi. Ko je vino povrelo, treba je skrbeti, da se kmalu včisti. V ta namen je odpreti v mrzli noči kletna okna da pretrese vino mraz. Nato se bo začelo vino samo čistiti. Tropinsko žganje ni vedno jednako dobro. Če so se tropine slabo hranile in so se radi tega izpridile, ali pa so bile od gnjilega grozdja, ima tropinovec navadno neprijeten, raskav okus. De oma se ta okus po daljšem času izgubi. Sploh pa nima svež tropinovec tistega prijetnega okusa, kakor ga ima vinsko žganje. S tem, da se tropinovec še enkrat prežge, postane mnogo boljši in prijetniši. Našim vinogradnikom priporočamo, naj tropinovec radi tega vselej prežgejo v drugo. Bob kot krma goveje živine. — Bobu se povsem očita, da ne vpliva prijazno na molžo krav in da dodava maslu grenak okus. — Hoteč preiskati temelj takšne trditve, je napravil Nan Knierij poskušnjo, ki je pokazala, da so dale krave pri krmljenju z bobom za 30'/o več mleka, nego tedaj ko so se krmile z deteljnim senom. Tudi o grenkem okusu mleka se ni nič poznalo; edino to se je pokazalo, da je bilo mleko manj mastno. Ko je pričel krmiti prašiče z bobom, je bil s posledicami manj zadovoljen; te živali bob težje prebavijo, torej ga jim je treba dajati jako previdno. P o h. Zboljšanje starih travnikov. — Stari travniki, zaraščeni s plevelom potrebujejo pomladitve. To učinimo najbolje proti pomladi predno trava začne rasti in brž ko se tla posuše. Mah in razne plezajoče rastline, ki povzročajo več škode na livadi, nego koristijo, se z branami razrežejo in potrgajo. Da bi bil pridelek na travnikih kolikor le mogoče najizdatnejši, se prise-jejo po temeljitem prevlačenju nekatera travska semena, ki se potem potlačijo z gladkim valjarjem. Ako ni moči opraviti tega dela spomladi, se dela to po prvi senenski košnji. Tudi travniki s kislo travo, se na ta način zboljšajo. To je tu tembolj na svojem mestu, ker na ta način izgine kisla trava raz livade ter pusti prazen prostor za seboj. Gospodar zato pogostoma razvidi 'potrebo prisejati nekakšna semena na livado, kar dela na ta način, da pomete raz gumna (senika) seneni drob ter ga raz-praši po livadi. Ne da se tajiti, da se v teh plevah nahaja nekoliko kaljivih travnih semen, toda znano je tudi pa, da je tu nakopičena velika množica plevelnih semen, katerih ne vidimo radi na travniku. Na ta način pomnožuje se število slabih trav. Radi tega žrtvuj sleherni lastnik travnikov par grošev v to svrho, da obseješ svoj travnik s pravim travnim semenom. Ravno tako slabo je, če pusti gospodar travo na travniku dozoreti, da bi se na ta način travno seme po travniku razsejalo. S tem sicer raztrosi precej dobrega semena, pa tudi zelo veliko množico slabih trav in plevela. Dobra trava, se pa čestokrat s tem, da dozori, na korenu posuši in izumrje. Torej to, kar smo pridobili na eni strani izgubimo na drugi. Ako seno prezimi, izgubi svojo vrednost, ker postane nekako leseno ter malo redivno. P o h. Rihard Dolenc. — Naš vrli sotrudnik gosp. Rihard Dolenc, vodja dež. kmetijske šole na Grmu pri Novemmestu je stopil s 1. t. m. v stalni, zasluženi pokoj. Dolenc je eden prvih, ki je začel orati ledino na slovenskem kmetijskem polju. Osobito vinogradniki se imajo njemu mnogo zahvaliti za razne nauke. Pred leti je vstanovil vinarsko in sadjarsko šolo na Slapu pri Vipavi, katera je zaslovela v kratkem daleč na okoli, potem pa kmetijsko šolo na Grmu, ki jo je do sedaj spretno vodil. Veliko število njegovih učencev deluje po vsej naši domovini za pro-vspeh kmetijstva. Tudi literarno je g. Dolenc mnogo delal. Upajmo pa, da ni še ustavil svojega spretnega peresa in da POROČILU. bodemo tudi mi lahko čitali v našem listu še marsikateri dober njegov nauk. Na literarnem polju upamo toraj, da ni šel še v pokoj in to nas najbolj veseli. Bog nam ga ohrani še mnogo let f Imenovanje. — Vodjem kranjske dež. kmetijske šole na Grmu pri Novemmestu, katero mesto se je izpraznilo, ker je stopil gosp. Rih. Dolenc v pokoj, je imenovan dosedanji pristav gosp. Viljem Rohram. Gosp. Rohrman je jako spretna moč. Kdor je čital »Poljedelstvo", ki ga je izdala družba sv. Mohorja, ga bo znal gotovo visoko ceniti. Naročnikom. — Vse nove gg. ude, oziroma naročnike opozorimo, da so nam pošle vse številke „Prim. Gospodarja-' od 1.—7., ker se je priglasilo v prvih treh mesecih nepričakovano mnogo novih udov, oziroma naročnikov. Od 8. številke dalje zamoremo postreži vsem novim udom in naročnikom. Tomasova žlindra, ki jo prodaja Goriško kmetijsko društvo, ima glasom analize I6'96 odstotkov fosforne kisline. Superfosfat. — Podružnice, ki hočejo imeti to gnojilo v celih vagonih naravnost iz tvoruice na bližnjo postajo, naj pošljejo čim prej svoje prijave. Vinski semenj v Krškem na Kranjskem se je letos dne 24. oktobra izborno sponesel. Prodalo se je kakih 3000 hektolitrov vina. Sadni semenj. — Kranjska c. k. kmetijska družba priredi od sobote dne 30. novembra do pondeljka 2. decembra t. 1. v veliki dvorani »Mestnega doma" v Ljubljani semenj za namizno sadje, združen s premovanjem sadja glede kakovosti in pravilnega vkladanja v primerne posode za trg. Semenj je namenjen samo za kranjske sadjarje ter ima namen spraviti pridelovalce namiznega sadja v neposredno zvezo z odjemalci sadja. Ta semenj je prvi poskus; če se obnese, se bo ob dobrih letinah redno ponavljal. Sadni semenj se otvori v soboto 30. novembra in bo otvorjen od 8. zj. do 7. zv. in ravno tako v pondeljek. Nakup bikov plemenjakov za srednje ozemlje izvršil se je letos v Švici. Nakupilo se je švicarsko rujavo pleme, ki je znano po vsem svetu radi izbornih lastnosti. Vzlasti se to pleme hitro razvija, je precej mlečno in daje dobre vole. Tudi izbirčno v piči ni posebno. Edina hiba je pri njem, da je v naših slabih razmerah nekoliko mehkužno. Za slov. kmetijsko šolo v Gorici nakupilo se je tudi nekoliko telic. Komisija, ki je šla kupovat bike, hotela je kupiti potrebno živinčat na Pedarelskem, kjer je živina bolj vtrjena, ker pa ni mogla dobiti tu dovoljnega števila živali in še to kar bi se lahko kupilo, je bilo neizrečeno drago, je bila prisiljena iti v Švico. Občine, ki so dale denar za bike, bodo po veliki večini zadovoljne z lepo živino. Vsem seveda ni moči vstreči. Nekateri bi hoteli imeti lisca, drugi črnca, tretji plavca in četrti sivca. Upajmo pa, da se kupljena živina v naši deželi sponese, kakor se je sponesla že v mnogih krajih. Edino kar je, priporočamo bikorejcem, naj strogo pazijo, da se drage živali dobro oskrbujejo in krmijo. Posebno prvo leto, dokler se živina ni še vdomačila, je treba poskrbeti. — Župani naj bikorejce nadzirajo. Nakup drvi. — C. in kr. intendanca 3. voja kupi za vojaško oskrbovališče v Gorici 1300 m:1 trdega lesu. Ponudbe je staviti na to oskrbovališče do najdalje 28. novembra. Zakon za povzdigo živinoreje stopi v veljavo za osrednje ozemlje z novim letom. Od novega leta naprej se ne bo smel pripuščati noben bik, ki ni licenciran. Oddaja plemenskih kobil. — C. kr. domobransko minist. bo dalo v 1. 1908. veče število kobil zanesljivim konjerejcem brezplačno v rabo. Po 6. letih postanejo te kobile lastnina onega, ki jih je prevzel. Zavezati pa se mora ta, da bo redil vsa žrebeta, ki jih kobila vrže in jih bo prepustd na zahtevo c. kr. domobranski upravi proti odplačilu in sicer prvo leto za 100 K, drugo za 350 K in tretje za 700 do 800 K. Seveda se bo gledalo pri oddaji, da dobijo te kobile samo najboljši ko-njerejci. Gospodarsko šolstvo na Češkem je zadnja leta jako napredovalo. Glasom referata odbornika češkega deželnega kulturnega sveta A. Slavika je bilo v 1. 1906/1907 79 gospodarskih šol. Učilo je 215 učiteljev. Učencev je bilo.1637. Prvi shod slovenskih perutninarjev vršil se je 27. okt. v Ljubljani. Udeležba je bila precejšna. Govorilo se je o zboljšanju našega perutninarstva, ki vživa žal premalo zanimanja v našem kmetskem ljudstvu. Čebelarski pouk za ženske. Pouk o čebeloreji za ženske obiskujejo ženske najmarljivejše na Hanoverskem in na Baden-■skem. Ondi je v Ekerbachu na Nekarju čebelarski zavod, osnovan izključno za ženske, ki uživa naklonjenost velike vojvodine badenske, katera je zelo vneta za to, naj bi se ženske izurile v čebeloreji. Tu je prirejeno za ženske in dekleta vsako leto nekoliko praznih mest in ne le, da se jim plačajo potni stroški, marveč dobe še po 2 marki odškodnine za svoje stroške na dan. Razun tega se nahajajo v Nemčiji še potovalni učitelji čebelarstva, katere hodijo tudi gospe in žene marljivo poslušat ter se sploh posvečuje čebelarstvu dokaj več skrbi in pozornosti nego poprej. Rontgerjevi žarki med perutnino. Blizo San Frančiška v .Ameriki ima nek farmar z imenom Rudolf Spreckles ogromno množico perutnine, namreč okolo 20.000 glav. Spreckles je razvide!, da kokoši, ki ne neso, ne donašajo nikakega dobička, marveč mu celo povzročajo škodo. Ker mu pa pri takšni množici ni bilo mogoče zaslediti kokoši, ki ne neso, torej mu pride na um preiskati vse kokoši z Rontgerjevimi žarki. V eni uri je bilo moči pregledati po 30—40 kokošij. Kokoši, pri katerih je bilo dokazano, da nimajo v sebi jajc, so se odločile za izkrm-ljenje in prodajo, in gospod Spreckles se hvali, da mu na ta način njegova reja perutnine dokaj več vrže. Slehernemu se seveda ni mogoče na ta način prepričati o vrednosti svojih kokošij, kar se tiče jajec, radi tega opozarja Prangs v svoji knjigi o perutnini na naslednja zanesljiva znamenja. Kokoši ki obilno neso, imajo greben temen, one, ki le slabo neso, pa bledordečkast. Priporoča pa roztolčene lupine ■ter apnenasto tvarino sploh, da se nosečnost jajec s tem posveča. P o h. Po h.