.^ffaroSnlna listat — -Ctl© let© . i K SO’*—
«fl lets . , ,	. ä‘—
CÄi let* j » . 2-30
ftesefe». i , , r—
;#»nS Avstrije s—-
two let© . .	, 15 —
i^&fttspsne številke •*»	10 vtaarjev. -«-&
tanralltftnHnßi
>ä»r*i**« tekaj* v- pi& in petek impmm
%hspW M ai vražasfe
SŠ'^r:n,T.M«"jrJS: I Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. I
Z uradniStvsei s« mor« 8*vs«Ü vsak du td £5.-12. nre dopm&gma*
rnmtrrnsimiamimmKmmmKKKaraHtBKmtm^m
Cesar in slovenščina*
I
.	.	. ■ .	-	t
Dunaj, 12, marca.
Pooblaščeni smo od zanesljive strani, da priobčimo to-le dejstvo, ki bo razveselio vse Slovence, osobito za goriške Slovence:
Deželni glavar goriški dr. Faidutti je predložil svoj govor, ki ga je nameraval imeti na cesarja, pri sprejemu goriškega deželnega odbora, samo v netnškem jeziku, Pred nagovorom pa mu je presvitli cesar povedal, naj se posluži tudi obeh deželnih jezikov, kajti njegova želja je, tudi v njih odgovoriti.
Tako ie bil cesar tudi ob sprejemu goriškega deželnega odbora pozdravljen v slovenskem jeziku in je tudi sam v slovenskem jeziku odgovoril.
Deželni odbor goriški j e to* dejstvo v poročilu o sprejemu zamolčal. Zakaj, nam je neumljivo, kajti cesar je hotel vendar pokazati, da ljubi z enako ljubeznijo vse narode svoje širne monarhije in da so mu jeziki vseh njegovih narodov enako mili in dragi. Nihče pa nima pravice, da bi javnosti zakrival žarke njegove ljubezni napram vsem njegovim narodom.
Od druge strani izvemo, da se je cesarska dvojica pri slovenskih članih goriškega deželnega odbora zelo sočutno zanimala za žalostno usodo goriš-kih Slovencev, Tudi to bo v tolažilo našim hudo pri-
t
zadetim goriškim bratom.
Ali J# to res?
Privatna korespondenca javlja iz Dunaja: Načelnik Češke Zveze, poslanec Stanek, je imel včeraj, dne 13, t, m., daljši pogovor z ministrskim predse! nikom grofom Clam-Martinicem o vesteh zaradi bližajočih se oktroajev, Grof Clam-Martinic, tako pravi korespondenca, je; zatrdil, da se vlada drži svojih programajtičnih izjav in svoje odločitve glede predpogojev za delovanje državnega zbora in je nagla-šal posebno potrebo nemškega posredovalnega jezika za državne urade in potrebo novega opravilnika za državni zbor.
iTako privatna korespondenca, kateri moramo seveda prepustiti odgovornost za resničnost poroči-
la, Gotovo pa Te, da se grof Clam-Martinic moti, če misli, da je oktroa nemškega državnega jezika predpogoj za delovanje državnega zbora, Ako vlada res misli, da je kak državni jezik potreben, potem je še tembolj njena dolžnost, da sliši v tej zadevi mnenja vseh avstrijskih narodov in ne samo poslancev Wolff a in Hummer j a, da torej skliče državni zbor in mu predloži svoje predloge.
Čudno bi bilo tudi in za to se nam poročilo še vedno ne zdi verjetno, da bi se Clam-Martinic zavzemal za oktroa v trenotku, ko so vse državnozborske stranke, sedaj tudi krščanski sooialci, proti takim eksperimentom.
Ako se oktroira državni jezik, potem se mora ukiniti ustava^ kajti član XIX, tudi v uradu priznava vsem narodom jezikovno ravnopravnost. Ako pa se ukine ustava, ali še potem sploh more obstojati stari parlament?
Ako grof Clam-Martinic upelje nemščino kakor državni jezik, potem ta korak nikakor ne bo predpo goj za delovanje državnega zbora, ampak nepremostljiva ovira njegovega rednega delovanja. Uvedbo nemščine kot državnega jezika bi smatrale vse ne-neinške stranke kot tlačenje in pritiskanje njih narodov in gotovo bodo storile vse ter si ne bodo dale zagreniti od nemškega radikalnega šovinizma in njegovih služabnikih na ministrskem stolu svojega življenja v svoji avstrijski domovini.
Avstrijski narodi pa pričakujejo zdaj od Clam-Martinica bolj kruha in hrane, ne pa več — nemščine !
Iz s^jje Kmetij sk# družb-©
Gradec, 18. marca.
V današnji seji štajerske Kmetijske družbe so se obravnavale vse aprovizacijske zadeve ter delovanje c. kr. namestnije in njenih uradnikov pri apro-vizaeiji. Zelo zanimive reči, ki pa jih seveda graška cenzura ne bode pustila v javnost, dokler ne bo že prepozno.
Tudi delovanje p t u j s k e g a,o k r a j n e jg a zastopa je bilo v debati, iz katere je bilo spoznati, da zadnjetedenski napadi na naše liste in na mariborsko cenzuro niso bili utemeljeni.
Ptujski okrajni zastop zoper živinske cene in podpore,
V seji osrednjega odbora c. kr. Kmetijske družbe dne 13, marca je stavil ugleden kmet Regula, ki ima blizu Gradca veliko posestvo in je zastopnik o-krajnega zastopa graške okolice, predlog, ki se glasi:	„Ptujski okrajni zastop je poslal o-
krajnemu zastopu Gradec-okoMca in najbrž tudi drugim okrajnim zastopom v deželi dopis s pozivom, da se potegujejo za znižanje cen pri živini, proti kateremu postopanju se čuti centralni odbor; Kmetijske družbe dolžnega protestirati . . . Nato opozarja Regula centralni odbor in okrajne zastope v deželi ter jih prosi, da se odločno izrečejo proti zahtevam ptujskega okrajnega zastopa, kije na pristranski način nasvetoval, da se ustavi izplačilo družinskih podpor za posestnike.“ Ta predlog j centralnega odbornika Regule se je sprejel brez u-j govora. Gospod Regula je še dopolnil ta predlog s j točko, v kateri izreka centralni odbor ptujskemu ok-j rajnemu zastopu radi agrarno-nasprotnega stališča j obžalovanje. Vsled posredovanja je Regula to točko j umaknil, predno je prišel predlog v razpravo.
Tako sodijo nemški kmetje o kmetoljubnem postopanju ptujskega okrajnega, zastopa!
Hrana za poljedelske delavce.
Clan osrednjega odbora štajerske c. kr. Kmetijske družbe dr, Verstovšek je v zadnji seji dne 13. marca vložil sledeči predlog:	Osrednji od-
bor c. kr. Kmetijske družbe naj sklene: Pri ravnokar dovršenem popisovanju žita, moke, fižola, krompirja na Štajerskem so se za domačo uporabo računale samo tiste osebe, ki se prištevajo k domači družini in Id so ob času popisovanja res bivale v hiši dotičnega posestnika. Po teh navodilih in po tem .načinu popisovanja se kmetom in drugim poljedelcem ni pustilo ne žita, ne moke, ne fižola in ne krompirja za poljsko delo nujno potrebnih delavskih moči, dninarjev in vjetnikov. Nemogoče je, da bi sedaj kmetje skromno odmerjene množine živil še delili z dninarji, Razmere kmetijstva, posebno med malimi in velikimi posestniki in poljedelskimi delavci'in delavkami so bile vedno tako urejene, da so posestniki dajali hrano tudi tistim delavskim osebam, ki niso stalno prebivale v hiši. V vojskinem času se je še
fSTUt
S p »tv
Ruski spisal Fjodor Falkowski.
S culico pod pazduho se je pomikal Ivan oprezno po dvorišču proti vratom. Skrbno se je oziralna Vse strani; poznalo se mu je, da bi prišel rad na cesto kolikor hitro mogoče in ne da bi ga kdo opazil, Kdor bi ga videl, bi mislil,, da se plazi tat z u-kradenim blagom iz hiše. Toda ni bilo tako. Kar je Ivan nosil, to je bilo ravno tako zakonito imetje njegovo, kakor višnjevkasto-rdeči nos sredi zabuhlega njegovega obraza. Imel je povsem drug in sicer jato važen vzrok, da je bil oprezen. Bal se je namreč, da bi se ne srečal s svojo ženo, ker sicer bi mu izpodleteli vsi njegovi lepi načrti.
Ivan je bil hlapec brez službe In ker se je še prišteval najsrditejšim sovražnikom vsakega dela, ni treba podrobneje dokazovati, da so bili njegovi žepi prazni. Sicer ni bil ravno kak duševni velikan, a vendar je bil prebrisan, kadar je bilo treba zadovoljiti svojim željam, zlasti kadar' je skušal pogasiti nikoli potolažljivo žejo, Ko je torej premišljeval in na vse strani prevdarjal, mu je prišlo nekaj duhovitega na misel. Zdaj, ko ni bilo ravno žene doma, je hotel naglo poskočiti v gostilno in zvrniti eden ali dva Kozarca.
Misel je bila dobra, celo izvrstna, samo majhna težava mu je bila na poti — nič denarja! Ivan se ozre po sobi in kmalu se nečesa domisli:
„Zglavnik je vendar popolnoma nepotreben“, si je mislil. „Kakor da bi se brez njega ne moglo ravno tako dobro spati! Jopa se zvije, pa se jo dene pod glavo — in dosti je!“
Ivanovo lice je zažarelo ponosa in veselja, da mu pride kaj tako srečnega na misel, vendar se mu isto minuto zmrači obraz, ker še neka ovira mu je nagajala.
Na postelji pred njim je ležal njegov sinček — zadnji preostanek 12 otrok, katere mu je poslalo nebo, kateri so pa vsi v najnežneji mladosti pomrli od lakote in drugega pomanjkanja! Otrok se je valjal že tretji dan na siromašnem ležišču vsled hude mrzlice in mati je prosila moža najudaneje, naj varuje malega bolnika, da bode šla sama k teti in zberačila od nje nekaj vinarjev za kruh.
Ivan je obljubil pri vsem, kar mu je bilo svetega, da se ne bode ganil iz sobe in je držal skoro jedno uro svojo obljubo, potem mu je pa jela stvar postajati dolgočasna. Da bi tu mirno sedel, se je z,-clelo Ivanu popolnoma nepotrebno, celo preneumno, ker mali je sanjaril in ni torej o sebi prav nič več vedel, med tem ko je on sam, oče, vedno živahne e čutil, da mora nekoliko piti, da popravi ravnotežje, katero je izgubil vsled umornega sedenja pri bolniški postelji. Kot glava družine je vrh tega tudi dolžan, da se za njo ohrani,torej . . .
Ivan pograbi zglavnik, postane zopet par hipov, popraska se za ušesi, kakor že vselej, kader kaj prav imenitnega misli, potem odpre vrata in pre- | stopi prag.-Da je le onstran dvorišča, pa je Igra že | dobljena.
Če bi Ivan študiral, bi vedel, da je marsikate- ! remu knezu padla krona z glave- in da je marsikak j
vojskovodja zgubil odločilno bitko, ker je potratil z obotavljanjem dragocene trenutke in bi morebiti prej ne postajal in se ne praskal za ušesi.
To	poman j Idi i vo	znanje	je	bilo zanj usodepol-
no,	kajti	ravno, ko je	prijel	za	kljuko, je pritisnila
tudi zunaj druga roka na njo. Vrata se odpro in — pred njim stoji ona, kateri bi se izognil rad na vsak način.
„Kam?“ ga vpraša žena na kratko.
„Jaz — Malanija — malo grem vun na izpre-hod — “
„Tako — in Milka?“
„On spi — saj me ne potrebuje!“
„In	ti naj bi bil	njegov	oče?! — Njegov otrok
umira in	on gre na sprehod!	—	Našega Mitko osta-
viš samega in brez pomoči, da se vlačiš po gostilni. O", poznam tvoje sprehode! — In kaj Imaš tukaj pod pazduho? Takoj mi pokaži! — Kaj, poslednji zglavnik hočeš zapiti? — O, da bi se me usmilila nebesa in me rešila te pošasti!“
In žena zgrabi moža za suknjo ter ga krčevito drži.
„V sobo bodeš šel z menoj, ti revše“, mu zapreti, „sicer pokličem vse sosede;“
Ivan jo skuša pregovoriti s pametnimi razlogi: „Ti si prismojena, Malanija, in ženska — “ „Takoj v sobo!“ ga prekine ona.
„S poti!“ zakriči zdaj Ivan jezno. „Vselej in povsod si mi na potu. — Rečem ti, pusti me!“
„In jaz te ne pustim! Le udari, ubij me, ako nočeš, da se nekoč sama ne obesim. —, S teboj še nisem doživela veliko veselja, ti malovredni ,capin! — Ne, dokler živim, se ne premakneš odtod!“
„S poti!“ ponovi Ivan in bolj iz navade, ka^
Stran 2.
S T RA Z A.
gL, M'ä 1817.
'..J
posebej opažalo, da so mogli dobiti delavcev edino večji posestniki, ki so jim dajali tudi popolno hrano, iTi poljedelski delavci stanujejo raztreseni v kmetskih občinah, kočah in oddaljenih hišah. Taki delavci navadno ne gleštajo za svojo družino nikake moke ali drugih živil in so navezani na krušne karte. lAko bi ti delavci res tudi dobili kaj moke za svoje karte, je vendar nemogoče, da bi jih kmet mogel v-zeti na delo, ker bi recimo opoldne, ko bi morali iti v zelo oddaljeno stanovanje na obed, izgubili zelo mnogo dragega časa. Iz teh razlogov je nujno potrebno. da se temu nedostatku takoj odpomore, da bodo poljedelci mogli svojim delavcem dajati tudi hrano, To se lahko zgodi na ta način, da se posestnikom, ki rabijo delavce, nemudoma omogoči dobava kruha in moke. V interesu države, v interesu celega prebivalstva je, da se poljska dela izvedejo prav natanko in v kolikor mogoče velikem obsegu. Ce se ne bodo storili v tem oziru nujni koraki, bo to nemogoče.
Radi tega naj sklene osrednji odbor, da naj c. kr. Kmetijska družba za Štajersko najhitreje posreduje v tem smislu pri c. kr, vladi in pri c. kr. prehranjevalnem uradu na Dunaju,
Predlog je bil soglasno sprejet.
Skrb za pravočasno obdelovanje zemljišč.
Vojaški dopusti.
V seji glavnega odbora štajerske c. kr. Kmetijske družbe dne 13. t. m, je deželni odbornik dr, Verstovšek vložil tudi sledeči predlog: Prva in največja skrb se mora obračati v sedanjem času po-vzdigi vsestranskega pridelovanja. Le ako bomo pridelovali naravnih pridelkov več kot po navadi, nam bo. mogoče vstrajati v boju proti zahrbtnemu sovražniku, Na ta način nam bo tudi mogoče uničiti sovražnikovo izstradalno politiko. Težave sedanje vojske, ki zadenejo poljedelstvo, nalagajo c. kr. Kmetijski družbi dolžnost, na eni strani poljedelce navduševati, da vsled vojskinih težav ne postanejo nialo-dušni, na drugi strani pa opozoriti merodajne oblasti na žalosten položaj na kmetih in zahtevati takojšnjo odpomoČ, da se bo moglo obdelovanje polja in njiv izvršiti pravočasno, racionelno in kolikor mog<’ Če v večjem obsegu kot dosedaj. Pravilno pa se sedaj polja brez sodelovanja države ne dajo obdelati, ker kmetje nimajo več sredstev za racionelno obdelovanje zemljišč na razpolago. Osrednji odbor e. kr. Kmetijske družbe za Štajersko naj torej sklene:
1.	C. kr. Kmetijska družba se naj obrne s posebnim pozivom na kmetsko prebivalstvo, V tem oklicu se naj kmetsko ljudstvo navduši, da naj zaradi težav, nastalih vsled vojske, ne izgubi poguma, temveč naj zbere vse svoje sile, da bo pridelalo kolikor mogoče mnogo poljskih pridelkov, da tako človeštvu odvzame skrb za vsakdanji kruh.
2,	C» kr, vlado se nujno prosi, da takoj pod strogim nadzorstvom in v izdatni množini razdeli do-
brega semena in sploh v vseh slučajih skrbi, da se vsa zemljišča pravočasno obdelajo. Nujno potrebno bo, da oblasti gredo poljedelcem s svetom in dejanji na roko in jih navajajo k temu, da sadijo take poljske pridelke, s katerimi se velike ljudske množice izdatno preskrbijo z živili,
3,	Nadalje se prosi, da se za dosego delavskih moči skuša doseči obširnih dopustov kmetskih črno-vojnikov. V posebnih, uvaževanja vrednih slučajih bi naj posredoval sam c. kr, prehranjevalni urad.
Tudi ta predlog slovenskega odbornika je bil soglasno sprejet..
Italijanski državni zbor,
V Italiji zborujeta poslanska zbornica in senat, V senatu dosedaj še ni prišlo do zanimivih debat, pač pa je padla v poslanski zbornici že marsikatera tudi za nas zanimiva beseda.
Poslanec Dugoni (socialist) je izvajal, da je blaznost, ako nekateri poslanci govore, da se bo vojna nadaljevala še eno ali dve leti, kajti vprašati se je treba ali bomo zdržali do prihodnje žetve in ali ni vse gospodarstvo že tako oškodovano, da bo moglo komaj še kaj delovati prihodnje leto.. Žalostno bo koncem vojne, ko bo domovina svojim braniteljem stisnila v roko potno listino, da si poiščejo v inozemstvu dela in kruha, katerega ne dobe več doma.
Na to je govoril mornariški minister Corci o nevarnosti podmorske vojne. Ministrstvo je ukrenilo mnogo odredb proti podmorskim Čolnom v varstvo i-lalijanskega pomorskega prometa, NajučinkovatleJša odredba v obrambo na visokem morju je oboroženje trgovskih ladij in pomnoženje brezžičnih brzojavnih zvez na njih. Skupno je že nad 1000 topov montiranih na italijanskih trgovskih ladjah. 60% italijanskih trgovskih ladij je oboroženih in napravljenih 100 brezžičnih postaj. Kmalu utegnejo imeti vse trgovske ladje topove, topničarje in brezžično brzojavno službo. Indirektno obrambno sredstvo je pogosta menjajva voznih črt. Poskrbi se polagoma za to, da bodo vozile trgovske ladje v skupinah v spremstvu bojnih ladij. Med tem pa mora ljudstvo hraniti v gospodarstvu in se držati discipline, da bo promet minimalen, ker celo ako neha razdiralno delo podmorskih čolnov, ne bo skupna tonaža trgovskih flot Italije, zaveznikov in nevtralcev zadostovala za navadne potrebe.
Državni tajnik Can epa je izjavil kot generalni komisar za aprovizacijo: Z uvozom, ki ga pričakujemo in z domačimi zalogami žita bo Italija vzdržala do nove žetve, ako se bo z moko primerno šte-dilo. Ako imajo Italijani pogum, doprinašati žrjtve, je zmaga gotova, sicer je gotov poraz. Ureditev klanja živine mora odstraniti primanjkanje, kolikor je to še mogoče. Za Uvoz sladkorja ni ladij, sicer pa se sladkor nadomesti s saharinom. Masti ne bode zmanjkalo. Izvoz olivnega olja je prepovedan. Stroga ureditev potom kart se izvede v vseh provincah. Najskrajnejša preizkušnja nas čaka. Sedaj se odloči obstoj domovine in svoboda sveta, torej treba z-brati vso eneržijo, da se zdrži do zmagonosnegr konca, (Veliko odobravanje.)
Poliedelski minister Reineri je izjavil, da je 3 mil, dvojnatih mc žita na morju pod močno stražo.
Tudi nakupljenega je že veliko - žita. Ministrstvo živi v vednern strahu pasli parnikov, ki vozijo za Italijo žito in ž njim življenje, Ako ga zbornica danes vpraša, ali ima ministrstvo prepričanje. da bo lahko z vso sigurnostjo nadaljevalo aprovizacijo dežele, mora to zanikati Prebivalstvo se mora v konsumu Omejiti
Vojni minister Morrona je izjavil, da ne moro dati za obdelovanje zemlje toliko vojakov, kakor jib poslanci želijo. Pripravljeni morama biti, je rekel-,, da odbijemo vsak sovražni poizkus. Ko pričakujemo važnih, mogoče odločilnih dogodkov, bi bilo zločinsko, odpoklicati iz front moštvo, ki ga potrebujemo proti sovražniku. V imenu armade pozivam vs® poslance, naj delajo na to, da bo ljudstvo odločno v-strajalo v ljubezni do domovine,
.  .mr» rftfr m  n ■ i «■!■■■—■■	■■
Moderna Mehika
Ker je v zadnjem času zopet na Izreden način stopila v politično ospredje Mehika, naj v naslednih vrstah podamo nekoliko podatkov o tej državi, katera se navadno smatra za državo, v kateri vladajo neprestane zmešnjave in kjer menda ni človek nikdar varen svojega imetja in življenja.‘V resnici so, zadnja leta vladali v Mehiki notranji nemiri, ki se j ovirali razvoj gospodarskih, pravnih in söcijalnih razmer, a te nemire je pripisovati večinoma tujim spletkam. Do smrti starega Porfirija Diaza, ki je oe-lo človeško življenje vladal z železno roko deželo, je mogla Mehika veljati celo za vzorno državo, v kateri je gospodarsko življenje proovitalo od leta do leta bolj in bolj in so bile finance — za srednje- in južnoamerikanske razmere zelo redka stvar — zgrajene na solidni podlagi.
Sedanja Mehika je dežela, ka more že na podlagi svojega naravnega bogastva pričakovati velike bodočnosti, kakor hitro se v notranjosti napravi toliko miru, da bo mogoč normalen razvoj, Mehika meri 1,987.200 kvadratnih kilometrov in je torej trikrat tako velika kot Avstro-Ogrska, a obljudena je zelo slabo, ker prebivalstva šteje samo nekaj nad 15 milijonov, med katerimi je kakega pol milijona tujcev, največ podanikov Zedinjenih držav, ki štejejo nad 200.000 duš, potem Špancev okoli 30.000, Kitajcev je
13,000,	Japoncev 2300, kakih 5000 Angležev, 5000 Francozov, 4000 Nemcev, 4000 Italijanov, 3000 Turkov in 1500 Arabcev. Število, moških Mehikanoev z-naša nekaj nad 7 milijonov, a vedno raste, vsaj v normalnih Časih, ker j,e zaznamovati znaten preostanek rojstev*
Tudi zunanja trgovina mehikanska je v miru zelo znatna. Trgovinska bilanca je aktivna, kar prihaja v dobro deželnim financam. Zadnja leta je zunanja trgovina znašala povprečno 500 mljonov pesov (nad eno milijardo kron), od katerih odpade 300 milijonov na izvoz in 200 milijonov na uvoz. Največji del izvoza je šlo v Zedinjene države, za kakih 200 milijonov; uvažale so pa za kakih 100 mibjonov pesov. Glavni predmet izvoza so kovine; kot srebro in zlato ter baker. Leta 1913 je Mehika izvozila za približno 90 milijonov srebra, 40 milijonov zlata in 35 milijonov pesov bakra. Potem se izvaža kava, kože, fižol, kavčuk, živina, dišave in tobak. Tudi ladijski promet je večji, kot se splošno misli. Povprečno prihaja v mehikanska pristanišča okoli 1800 ladij s 3.8 milijona tonami.
kor iz hudobnosti zamahne z roko in jo prav krepko udari po glavi, da izpusti njegovo suknjo, tiho zaječi in se zgrudi na tla.
„Zdaj ti je lažje“, zamrmra Ivan zopet pomirjen in odhiti, ne da bi pogledal nazaj — da bi ga morebiti zopet ne hotela zadržati,
„Z ženskami se ne da drugače“, je sanjaril s potoma. „Vedejo se ti kakor živ satan, ko se jih pa malo ostraši se spametujejo in postanejo krotke kot jagnjeta!“ —
Zglavnik so plačali nepričakovano dobro. Ivan je sedel že pri šestem kozarcu, vendar ni imelo žganje danes v njegovo začudenje navadne moči in kar ni mogel biti prav vesel. Napolnil si je že sedmi kozarec, ne toliko radi potrebe, saj teknilo mu danes ni kakor sicer, temveč udušiti je hotel nekaj v prsih, ki mu ni dalo miru.
„Pravzaprav ni bilo prav, da sem pustil otroka tako samega“, je premišljal. „Res je, da nisem nikaka postrežnica in noben zdravnik, vendar bi pa moral tam ostati, saj človek ne ve, ako ga morebiti ne bi kaj potrebovali. Sploh je pa prišla k otroku takoj Malanija in me torej radi tega ni treba prav nič skrbeti.
Hm, naposled ima pa ubožica le prav, 20 let je že, odkar sva poročena, in prav malo veselja je doživela. Vedno sem popival in jo potem pretepal! — Rad bi vedel, čemu mi je prišla danes taka neumnost v glavo? Biti moram boljše volje. — Hej, ti krčmar, še pol čaše!“
Ivan sprazni sedmo čašo v požirku, prižge si pipo in premišljuje dalje:
„Da, čas je, da postanem enkrat pameten, ker tako ne more več dalje. Takoj jutri pojdem k Luki-janti Lukiiamču, padem pred njega na kolena in porečem : „Usmilite se me in vzemite me v službo! Sin hani umira in žena moja strada. Žganja iie pokusim
nikdar več, na to se lahko zanesete. Usmilite se še enkrat!“ — Lukijan Lukijanič ni noben tepec in videl bode takoi, da mislim resino in da hočem postati pošten človek. Morebiti me parkrat zapodi, toda to ni nič hudega, naposled me le vsprejme. In ne bo se kesal. Dvorišče bode čisto kot miza pred obedom. Da bodem uljuđen in postrežljiv do gostačev, to se umeje po sebi! — Lukijan Lukijanič bode užival še veselje z menoj.“
Taki dobri sklepi so bili vredni plačila in najš Ivan si je naročil še pol čaše.
Potem je premišljal dalje:
„Torej, zdaj naj bode dosti, niti kapljice več! — Malaniji porečem:	Dovolj neumnosti sem napra-
vil, zdaj je pa čas, da se spametujem, Saj to vedno pijančevanje nima nobenega smisla, a sedaj je tega konec in kraj:“
Ivan popije zadnji požirek, vstane in omahuje po sobi skozi vrata in na cesto,
„Od danes naprej sem drug človek“, mrmra sam pri sebi. „Ženo svojo sem pretepal dovolj, odslej se je niti s prstom več ne dotaknem. Prvikrat, ko dobim plačo, kupim Malaniji obleko, ker gledati ne morem več, da Teta v teh cunjah okrog. Sčasom si nakupimo tudi pohištva, ker se ne spodobi, da bi pošten hlapec niti stola ne imel, na katerega bi mogel sesti. —- Pri krčmarju izrešim svojo obleko! — Saj je vendar sramota, da človek vse do zadnje srajce zastavi! “
Med tem hvalevrednim razmišljevanjem 1 pride Ivan do dvoriščnih vrat. Odpre duri. Tu zapazi začuden zopet svojo ženo. Nepremično je ležala pred pragom in strmela iz bogve katerega vzroka v mesec, ki je svetil na jasnem nočnem nebu.
„Kaj pa tu delaš, Malanija?“ jeclja Ivan v zadregi. „Pojdi vendar v sobo! — Ja, take so ženske! Najprvo ti skače, kakor bi bila obsedena, ker sem
šel proč od Mitke in zdaj ga pusti sama na cedilu, samo da bi posluškavala, kdaj pridem jaz domu. Čakati je morala pač precej dolgo in zaspala je. — A si morda Še huda, Malanija? Ne bodi vendar neumna, zdaj bo vse drugače! — Jutri pojdem k Lukija-nu Lukijaniču in ga prosim za prejšnjo službo — popivanja mojega je danes konec — in tepel te tudi več ne bom. — Ne bodi vendar trmoglava in pojdi v sobo, zunaj je tako hladno in roke imaš mrzle kakor led
Hipoma pretrese Ivana silen strah, Potipal je njeno lice in prestrašen odskočil.
„Pa vendar ni — pa vendar ni —“ mrmra s trepetajočimi usfmi in si ne upa izpregovoriti strašne besede „mrtva.“
Dolga in temna senca se sklone preko žene in še malo dalje.
Ivan se strahoma ozre in ugleda bradati obraz policajev.
„Kaj imate tu?“ vpraša osorno. „Kdo je fa-le ženska?“
„Moja žena“, jeclja Ivan tiho, da se komaj Čuje, „jaz sem jo — ubil.“
Začutil je silovito pest, ki ga je zgrabila za vrat, potem se onesvesti.
Ko se je zopet zavedel, je ležal na slami, nad njim se je vzdigoval zidan obok; bil je v ozki sobi, na steni je opazil majhno okno z debelim železnim o-mrežjem, na drugi strani pa so bila težka vrata, z železjem okovana. Divje plane z ležišča in hoče poskočiti proti vratom, toda ovirale so ga verige na rokah in nogah. Njih rožljanje ga je spomnilo, kaj se je zgodilo, Sedaj je Ivan vedel, kje je bil in se je zgrudil na kolena.; glasno zaplakal in si pokril o-braz z rokami.
Malo mesecev pozneje se je pel!al Ivan, ki vse svoje življenje ni hotel delati, po dolgi poti v Sibirijo; obsojen je bil na prisilno delo v rudnikih!
Železniški promet je modern, dasiravno se ne more primerjati s prometom v evropskih ind.ustri.s-kih državah. Železniška mreža je dolga nad 25.000 km, katerih je okoli 20.000 km v državnem obratu. Brzojavne proge so dolge nad 85,000 km, telefonske pa okoli 47,000 km. Brzojavnih uradov je nad 500, telefonskih govorilnic okoli 24.000.
Deželne finance, ki so bile prej popolnoma u-rejene, so v zadnjih letih, ko so predsedniki hitro sledili" drug za drugim, v neredu, ker manjka rednih prejemkov. Kljub temu pa so državni dohodki po proračunu za leto 1914-1915 znašali 145 milijonov pesov, izdatki pa 152 milijonov. Državni dolg je zna-gal leta 1913 okoli 452 milijonov, med njimi samo 4 milijone visečih dolgov. Kakor hitro ‘se vrnejo v deželo redne razmere, Česar je pričakovati pod krepko roko predsednika Carranze, se vrne gotovo tudi oni napredek, ki ga je imela ta država pod Porfirijem Diazom,
Revolucija ia Ruskem«
V Petrogradu je izbruhnila revolucija. Podrobnosti prinašamo spodaj po došlih poročilih. 'Od nas se kajpada vsakdo vpraša: Ali bo sedaj prej konec vojske? Revolucijo so vprizorili svobodomiselni elementi, ki se zbirajo krog kadetskega voditelja Miljukova. Ti hočejo svobodnejšo ustavo, na podlagi katere bi naj ljudstvo pri postävodajstvu in kontroli nad njenim izvrševanjem sodelovalo. Sedaj je duma le posvetovalen organ vlade, vso moč ima v rokah car, pod katerim lahko veliki knezi, generali in visoki činovniki plenijo m kradejo, kakor hočejo. Sedanje ministrstvo CMiciD je bilo svobodnejši Ustavi posebno sovražno. Za to so kadeti porabili nezadovoljnost, ki je vladala v Petrogradu vsled pomanjkanja živil, da so nasilnim potom odstranili vlado. Začela se torej revolucija ni zaradi miru, zaradi nasprotstva proti vojski, ampak zaradi ustave in proti vladi. Nasprotno: dosedaj so bili kade t j e n a j v e č j i hujskači za vojsko. To je treba vedeti, da v pričakovanjih ne gremo predaleč. Seveda nihče ne ve z gotovostjo, v kaki smeri se bo revolucija na Ruskem, ki je dosedaj nar stopila Še samo v Petrogradu, nadalje razvijala. Mogoče je tudi ta razvoj, da se car pobota z revoluci-jonarji, jim celo ponudi vlado, upostavi zopet dumo vsaj v dosedanje njene pravice — in potem se bode vojska nadaljevala še z večjo ljutostjo. Tudi rusko-japonski vojski ni naredila vstaja doma konca, am pak ruska katastrofa pri Mukdenu.
Novejše vesti prinašamo v rubriki pod najnovejšimi.
Dogodki pred izbruhom revolucije.
Stokholmski dopisnik lista „Vossische Zeitg.“ poroča, da so se v Petrogradu pričeli nemiri v pon-deljek, dne 5, marca. Pred pekarnami, mesnicami in prodajalnami živil se je po celem mestu že v zgodnjih jutranjih urah zbralo na tisoče ljudi vseh slojev. Peki, mesarji in trgovci so le malokaterim odjemalcem mogli ustreči, ker so jim zaloge popolnoma pošle. Ko lačna množica ni dobila zahtevanih živil, je kakor na povelje buknil na dan splošen poulični poboj. V nekaterih ulicah so se pojavile rdeče in zelene zastave. Množice so kričale: „Dajte nam hleba! Sklenite mir!“ Sipe so zvenele, razbijale so se trgovine in izložbe. Ko se je pojavilo vojaštvo, ga je množica napadla s kamenjem, pajlicami in streli. Pričel se je pravcati poulični boj, ki je trajal z malimi presledki vse dni do nedelje, dne 1L t. m, Mnogo vojaštva je stopilo na stran prekucuhov.
Reuterjev urad poroča dne 12. marca: Poveljnik petrograjskih Čet, general Kavalov.; je izdal sledečo proklamacijo:	„Vsled nemirov v zadnjih dneh,
kakor tudi vsled nasilstev in poizkušenih napadov na vojake in stražarje in vsled prepovedanih zborovanj po cestah se opozarja prebivalstvo, da imajo čete ukaz, da se poslužijo orožja in se ne strašijo v svrito vzdrževanja reda v glavnem mestu nobenega koraka.“ — Časopisi ne izhajajo. Pocestne železnice ne vozijo.	.
r Iz Kodanja se dne 12. t. m. poroča listu „Times“:. V nedeljo, dne 11, marca, popoldne je vladalo po petrograjskih ulicah veliko razburjenje. Konjenica je patruljirala po vseh delih mesta. Množica je pozdravljala vojake, vojaki množico. Vsa stvar bi ne izgledala tako nevarno, da ne bi stali ljudje po cele ure pred pekarnami. Živilska demonstracija je postala zelo resna. V zunanjih delih mesta in v tovarniškem delu so bile trgovine močno poškodovane. Iz Moskve še ni poročil, vendar pa so morale biti tamkaj demonstracije Še hujše nego v Petrogradu.
Listu ^Vossische Zeitung“ se brzojavlja iz Stockholma,, da znaša število mrtvih in ranjenih pri petrograjskih izgredih v Času od 5. do 11. marca 300 do 400. Krvari dogodki čisto nič ne zaostajajo po grozoti za revolucijskimi dnevi leta 1905. Tfisočgla-va množica je dan za dnevom klicala po petrograjskih ulicah: „Dajte nam kruha, dajte nam miru!“
„Corriere della Sera“ poroča, da so za mesto Petrograd sklenili izdajo krušnih kart,, ki se bodo glasile na 140 gramov kruha na dan za eno osebo. Dumai je sprejela, predlog poslanca Miljukova, da se mora Petrograd, Moskvo in druga mesta nemudoma
preskrbeti z živili. Ker je v dumi postalo razpoloženje za vlado zelo dvomljivo, je vlada prekinila zasedanje dume do srede meseca aprila. Pri večjem številu poslancev, ki so širili revolucionarne oklice, so je vršila hišna preiskava.
Kodarijska poročila trdijo, da stavka v Petrogradu radi pomanjkanja živil nad 30.000 delavcev. 40 tovarn je ustavilo delo. Poslanci dume in delavski voditelji širijo oklice za mir in proti vladi. Tudi risokošolci so se pridružili prekueuškemu gibanju. V Petrogradu in tudi v Moskvi so zaprli vse vi Šje šole.
Iz Petrograda se preko Kodanja poroča, da tudi na kmetih in v manjših mestih vre. Vojaški poveljniki so dobili obširna navodila, kako se naj razburjene množice z oboroženo silo pomiri.
Razljučene ljudske množice so dno 11. t. m., kakor se poroča preko Stokholma, demonstrirale pred petrograjskim angleškim poslaništvom./ Pobile so mnogo šip, — Ob Volgi so demonstranti zažgali mnogo mlinov. Škoda na pokončanem žitu znaša baje 100 milijonov rubljevi
Revolucija v Pet rogi adu.
(z Petrograda se dne 14 marca uradno poroča :
V Petrogradu je izbruhnila prekucija. Izvršilni odbor 12 članov dume ima oblast v svojih rokah. Vse ministre so vrgli v ječe. Posadka glavnega mesta, 30.000 mož, se je združila z revolucionarji, V četrtek ('sredo ?), dne 8. marca, t. j. tretji dan pre-kueije, se je v glavnem mestu zopet napravil red. Poslanec Engelhardt je bil od izvršilnega odbora i-menovan za poveljnika v Petrogradu.
Petrograd v oblasti upornikov.
Petrograd, 14. marca.
Prebivalstvo mesta Petrograd, ki je bilo o popolni desorganizaciji glede transporta in preskrbe z živili zelo razdraženo, je bilo že dolgo razburjeno, in je močno godrnjalo proti vladi, ki je težave, katere je prebivalstvo pretrpelo, zavračala na prebivalstvo. Vlada, katera je že vnaprej vedela,- da bodo izbruhnili nemiri, je odredila obširne odredbe za v-zdrževanjo miru. Med drugim je vlada / predložila carju tudi razpust državnega sveta in dume. Duma pa je dne 11. marca sklenila, da se ne bo pokorila carjevemu ukazu in jo seje nadaljevala. Takoj Je izvolila izvršilni odbor 12 članov pod predsedstvom predsednika Rodzianko. Ta odbor se je proglasil za začasno vlado in ie izdal sledeči oklic:
„Z ozirom na težavni položaj in notranji nered. za katerega se imamo zahvaliti politiki stare vlade, je izvršilni odbor dume prisiljen, da vzame skrb za javni red v svoje roke. Popolnoma zavedajoč se odgovornosti storjenega sklepa, izraža odbor zaupanje, da mu bo armada in prebivalstvo ostalo v tem težavnem položaju na strani in 'se bo ustanovila vlada, ki bo ugodila željam ljudstva in bo uživala njegovo zaupanje.“
Izvršilni odbor se opira na prebivalstvo glavnega mesta, ki se je pridružilo uporu in na petro-grajsko garnizijo:; ki je, broječa več kot 30.000 mož, se popolnoma združila z uporniki, prijela vse ministre in jih vrgla v ječo. Duma je izjavila, da dosedanje ministrstvo ne obstoji več.
Danes, na tretji dan upora, je glavno mesto, v katero se je red takoj zopet povrnil, v oblasti izvršilnega odbora dume in čet, ki podpirajo dumo. Poslanec Engelhardt, polkovniki v generalnem štabu, je bil od odbora imenovan za poveljnika mesta Petrograd, — Včeraj zvečer je odbor pozval prebivalstvo in čete, železnice in banke, naj začnejo zopet navadno življenje. Poslancu Gronski-ju je odbor dume poveril začasno vodstvo petrograjske brzojavne agenture.
Spor z Ameriko,
Razmerje z Amerik» se ni spremenilo. Wilson še je vedno bolan. Pač pa prihajajo poročila, da se Amerika na vseh koncih in krajih 1 pripravlja na vojsko.
Mehika je imela volitve predsednika in izvoljen' je bil star nasprotnik severnoameriških držav Carranza. To je gotovo, da Wilsonu ne bo pomagal. Kako daleč bo Šel z Nemčijo, se še tudi ne more reči. Privatna poročila pravijo, da je vojska med Mehiko in severnoameriškimi državami neizogibna, in da Mehika vpoklicuje vojake.
Voj o e priprave Severne Amerike.
List „Journal“ poroča iz Novega Jorka, da je severoameriška vlada dne 7. marca vpoklicala vse rezervno mornariško moštvo. — V Novem Jorku, Va-šingtonu in drugih večjih mestih poslujejo posebne komisije, ki sprejmejo vsakega sposobnega moškega v starosti 16 do GO let. 'Sprejemajo se tudi mlajše ženske in sicer za pisarniško in bolniško službo.
Kitajska proti Nemčiji?
Iz Pekinga se poroča, da je kitajska državna zbornica z večino 300 glasov odobrila politiko predsednika ljudovlade, da se ukinejo diplomatične zveze z Nemčijo.
Amsterdamski listi poročajo: Računa se na to* da bo Kitajska čez nekaj dni napovedala Nemčiji — vojsko.:
Kitajska ukinila zveze z Nemčijo.
Reuter poroča dne 14. marca uradno iz Vašin-gtona: Kitajska vlada je ukinila diplomatične zveze z Nemčijo.
italijansko bojišče.
Na Krasu in v Vipavski dolini je bil prve dni tega leta živahen artilerijski ogenj, ki pa je te dni zopet nekoliko ponehal. Naši so pri Tolminu dne 11, marca in severno od Asiaga dne 15. marca presenetili Italijane in jih vrgli iz njih jarkov. Nekateri laški glasovi svarijo Italijo pred zopetno ofenzivo proti Avstriji in pravijo, naj ostane laška armada raje v defenzivi.
Italijanska armada v defenzivi?
List „Ruski Invalid“ piše med drugim, da v Italiji prevladuje mnenje, da naj ostane italijanska armada v defenzivi, ker ofenzive proti Avstriji star nejo preveč žrtev. Lahi zahtevajo, da mora franoo-sko-angleška armada z močnimi napadi vezati močno nemško armado na zahodno fronto.
Bolgari in Turki na italijanski fronti.
Italijanski listi poročajo, da avstro-ogrsko in nemško armadno vodstvo z veliko natančnostjo pripravlja ofenzivo proti Italiji. Iz Lugana se poroča, da je tudi večje število bolgarskih in turških čet dospelo na fronto proti Italijanom.
Italija spremenila parnike v križarke.
Italijanska vlada si zelo prizadeva, da bi nar domestila svoje velike izgube na morju z novimi vojnimi ladjami. Kakor se sedaj iz Rima poroča, Je oborožila in opremila kot križarke sledeče trgovske parnike: „Porto Torres“, „Porto Suez“, „Umberto I“, „Caprera“ in „Toera,“ Nove križarke so že uvrščene v vojno brodovje.
insko bojišče.
Na ruski fronti se vršijo manjši spopadi sedaj tu, sedaj tam. Ruska armada tipa, kje bi najbolj kazala skušati predreti našo fronto. „Ruski Invalid“ piše, da četverosporazum žeb, da bi Rusi spomladi pričeli z veliko ofenzivo proti Krakovu. — Sicer pa sedai splošna pozornost ni obrnjena na fronto, ampak v notranjo Rusijo, kjer so izbruhnili, kakor poročamo na drugem mestu, veliki nemiri. Od razvoja prekucije je več ali man5 odvisno tudi, kako se bodo razvijali dogodki na bojišču.
Na rumunskem bojišču nič posebnega.;
Sporni a tl na ofenziva proti Krakovu?
Poluradni list ruskega vojnega ministrstva „Ruski Invalid“ razpravlja o predstoječih dogodkih na vseh evropskih frontah in z obžalovanjem označuje, da edinost četverosporazumovih držav ni dosegla tiste višine, ki bi z ozirom na skupni vojni eUj bila želeti. Anglija, Francija in Italija so le glede ene točke edine, da bi naj ruske armade pričele koncentrično napadati v smeri proti Krakovu. Listi o~ menjenih držav so mnenja, da bi zavezniške armade ob enem s Sarrailovo armado še le po padcu Krakova (!) lahko pričele z ofenzivo.
Francoski bojišča.
V Cliampagni hudi boji za višino 185, ob Som-mi in Mozi pa močni artilerijski boji. Po poročilu nizozemskih listov je Anglija s svojimi ogromnimi prir pravami za pomladansko ofenzivo gotova in ima poldrugi milijon mož pripravljenih za napad.
Angleške priprave za ofenzivo*
Nizozemski listi pišejo, da so priprave In nar pori Angležev za bližnjo ofenzivo temeljite in velike. Anglija je spravila na fronto nekaj Čez 200 največ-jih ladijskih in trdnjavskih topov fn skoro ravno toli kov topov-velikanov, katere so izumili in zgradili v Angliji in ki še niso bili v rabi. Nadalje je spravila
na fronto 80—35 baterij* ki so opremljene z brzostrelnimi revolverskimi topovi najnovejšega izdelka. Končno bo pri prihodnji ofenzivi v rabi posebna vrsta ročnih granat, kojih učinek je baje strahovit. — Listi sklepčno pišejo: Angleške priprave za ofenzivo so končane.
Poldrag milijon Angležev pr pravljenih za napad
„Agenee Havas“ poroča, da se bo v bližnjih dneh na zahodu pričela velika spomladanska bitka. Poldrag milijon belih in drugobarvnih Angležev je na ozemlju od Yperna do kraja Peronne pripravljenih za napad, Predno pa bodo Angleži pričeli z odločilnim napadom, se hočejo informirati o novih postojankah Nemeey ob Ancri. Dne 12, t. m, sq Angleži že pričeli tipati proti tem nemškim postojankam.
Francoski vojni minister odstopil.
Radi napadov v francoski zbornici v zadnjih sejah je vojni minister general Liautey odstopil.
Macedonsko bolide.
Francozi napadajo z močnimi silami ob obeh straneh jezera Prespa ter severno od Bitolja, toda dosedaj brezvspešno. Ob reki Crni pa istotako brez-vspešno napadajo italijanske in angleške čete. Na o-stalem delu fronte običajni topovski ogenj.
Turška bojišča.
Angleži v B«gdadu,
Uradno se poroča iz Londona: Angleži so zasedli Bagdad, Podrobnejša uradna, poročila pravijo: Presenetljivo smo šli v mesečini čez reko Djalah. \ V četrtek, dne 8.» marca, smo dospeli do močne postojanke na desnem bregu Djalaha ter zgradili most Čez Tigris pod izlivom Djalaha v Tigris, Močan oddelek je prodiral na desnem bregu. Zadel je ob sovražnika 10 km južno od Bagdada ter ga vrgel 3 km daleč nazaj Izsilili smo prehod preko Djalah?. ter prodrli v netek 6400 m pred Bagdad. Naše čete na desnem bregu so vrgle sovražnika iz njegove druge pozicije ter so prenočile na zavzetem ozemlju, \ so boto smo vrgli Turke 4800 m južno in zapadno oc1 Bagdada nazaj ter zasedli Bagdad v nedeljo zjutraj, dne 11. marca.
Bagdad leži ob reki Tigris in šteje okrog 220 tisoč prebivalcev in je v trgovinskem oziru eno najvažnejših mest v Turčiji. Železnica, ki bi naj vezala Malo Azijo—Bagdad—Perzijski zaliv, je z nemškim kapitalom že večinoma zgrajena. Združevala bi naj v trgovinskem, gospodarskem in tudi v političnem oziru Nemčijo s Turčijo. (Od Berolina do — Bagdada.)
Rusi v Perziji.
Iz glavnega mesta Perzije, Teherana, se poroča, da je dne 9, marca obvest.lo rusko poslaništvo perzijskega ministrskega predsednika, da so ruske čete zasedle Bidjar, Senneh, Hamadan, Kengavar in Daulebad.
Nove turške postojanke v Mezopotamiji.
Iz Carigrada se uradno poroča, da so se turške čete, ki so izpraznile Bagdad, umaknile v smeri proti severu in zavzele nove postojanke južno od mesta 'Samara ob reki Tigris, 70 km severno od mesta Bagdad.
Angleži prodirajo proti severu.
„Corriere della Sera“ poroča, da Angleži nag-10 prodirajo iz Bagdada proti severu in so umikajoči se turški armadi vedno trdo za petami.
Politične vesti
Izza kulis hrvatskega sabora. Piše se nam: Tržaška „Edinost“ se je zagnala z veliko silo, da zapoje slavospev srbskemu poslancu v hrvatskem saboru dr. Dušan Popoviču. Gotovo ji razmere pri nas na Hrvatskem niso dobro znane, sicer bi tega ne mogla storiti. Dr, Dušan Popovič je steber ogrske vlade v koaliciji in zavoljo tega se ni čuditi, da smejo Srbi vedno računati na večjo naklonjenost budimpeštanske vlade, kakor Hrvati, Da bi Hrvati v koaliciji ne postali nemirni, za to pa poskrbi dr. D. Popovič, ki je med Srbi sedaj najvplivnejši politik, z lepimi, velikimi besedami. Take besede je govoril tudi v adresni debati o bratstvu med Hrvati in Srbi, a „Edinost“ menda ne ve, da so račun plačali za la „velik“ govor ravno Slovenci. Stvar je bila taka-
le: Hrvat dr. Lorkovič je bil določen, da sestavi dreso koalicije na kralja. Isto je sestavil v vrlo narodnem duhu in tudi Slovencem prijazno, V govoru pa se je hotel dr, Lorkovič glede Slovencev postaviti popolnoma na stališče pravašev. Toda adresa je morala na cenzuro tudi pred bana in tam ni našla milosti. Dr. Lorkovič je umaknil svoj adresni načrt in prepustil akcijo drugim, uvidevajoč, da se Hrvati v koaliciji na veden pritisk Srbov vedno bolj bližajo stari vladni (ured.: takozvani narodni) stranki. Ban, oziroma koalicija, je izročila nalogo, da se izdela nova adresa, Srbu dr. Popoviču. Toda ker dr, Popovič ni samo pameten, ampak tudi previden človek, m hotel sam prednašati adrese, ampak je poslal v boj Gjalskega, ki je v duhu dr. Popovičevem govoril zelo odurno ter tako Madžarom v «prilog, da so se z-gražali vsi odkriti hrvatski rodoljubi. Za Slovence ni našel prijazne besede, pač pa za dualizem. Da pomiri hrvatsko javnost in tudi Hrvate v koaliciji, je imel na. to dr. Popovič v adresni debati govor, ki je tako zelo imponiral „Edinosti..“ Očital je v soglasju z banom hrvatskim: rodoljubom, da preveč pritiskajo brata Slovenca na srce in da pri njih Srbi ne uživajo iste ljubezni. Hrvatska javnost pa ni tako lahkoverna, kadar govori premeteni srbski politik dr. Dušan Popovič, Toliko v pojasnilo!
Pogreb dr. Mile Starčeviča -e je vršil dne 13, t. m. ob dveh popoldne iz Z greha na pokopališče v Šestine, kjer počiva njegov veliki stric dr. Arte Starčević. Prei hišo žalosti v Z g ebu se je poslovil od nepozabnega pokojnika n jstarejši starčevićanski poslanic, državnega zbora dr. Matko La ginja. Pred hišo kakor tudi pred cerkvijo sv. Ivana so zapeli žakstnke člani hrv. pevsk h društev »Slo boda« in »Sloga«, Na poko ališču v Šestin h sta se poslovila od pokojnika starčevićanska poslanca Marko Došen in dr. Ant- Pave č. Pr? pogrebu so bile zastopane vse stranke hrv. sabora, hrvatska vlada in množica pokojnikovh prijateljev in vo-lilcev.
Čudno postopanje. Nem ki listi objavljajo, da sta se minister Handel in Bärenreiher z m niškimi parlament ir ci posvetovala o spre« embi državnozborskega poslovnika. Zakaj ne tudi z nemški mi poslanci? Tako postopanje lahko povzroči, da bodo nenemški poslanci ki so v pari mentu v večini, začeli smatrati sedanje m n strstvo za eksponenta nemških m»ščansk«h strank k« eteiejo v parlamentu komaj dobrh I&0 glasov
Dr. Steinwender se um ka. V »Tagesposti« z dne 15. ma«ca prohčue dr Sten wmder zanimiv članek, v kater m se si er z v s« mi možnimi d; v zulami umika na stališče večine :edanjega park menta. da se lahno pa*lame t skliče tudi ne da j se prej izpolnili nemški oredp« goj*.
Nemci in dragi narodi. V članku o poznanj-skih Poljakih ‘piše or. M. Weber v »Franki Zei turg«: »Ravno ta vojna je ponaz la. da imsio Nemci na svetu malo prijatelje1 in da bi morali ravno zato tem bolj spošto vati tiste narode, ki se z Nem ci bore proti skupnemu sovra niku ter prelivajo ki za isto stvar. Zve‘oba in prijate jstvo teh narodov se morata c -mti in ju treba zagotoviti tudi z bodočnost.« Kaj naj re čemo spričo teh pametnih besed — pametnih ravno z nemškega stališča - o nemškem ča«opsju in tbtih nemških strankah, ki na tako prijateljstvo in zvestobo, dragoceno za nemško tvar odgovarjajo s tistimi znanimi zah evami m ki hočeio parlamentu (in s tem tudi tat dom) zamaši usta da ne bi mogel razpravljati o vprašanjih, ni so za vse državlsane in vso državo živ jenskega no ? e a. Tako. da žele Nemci — pra io Praski »Venkov« odgovarja, da so Nemci v tej držav? s'< t ko mal narod, kot je češki m drugi Siova i! Na to jo navija »Venkov- svoj nezor, da naj bi je sedai v državnam zboru razpravljal» ie vpr. š na i se ti-če o gospodarsko političnih vojnih akcij dočmn naj bi s ooldičmmi vprašanji po akah do č s po voj-m! »Z visokih nemških strani se je n zg! šalo slovesno. da sedanja vojna of g gla mh c ijev zas e duj tudi ta cilj, da se zadosti potre b a m v s t h m lih larodov! 11 posebno, seveda potreb?m tsfih ki so se borili v ti* boru cei tralnih vlast. Med h spada g tovo t di češki in slovanski Dared, čegar sinovi se zv< s o bore za prestol m državo i cigar civilno preb« valstvo skrbi za redno oskrbovanje to'iko voj ive, kolikor ljudstva v zaledj Čem* torej na m »e ravno sedaj in po kratki poti reševala tista vpri Sanja v katerih čtški in slove ski aarod s prav e? vid« sveje zatiranje? Ali ne bi bilo tisoč r 1 pa-matreje, da bi si zeli Nemci apel dra. W br I srcu in bi rekli Čehom lfl Slovencem »Z v-im
skupno se borimo, z vami imamo skuone intere e. z vami se hočemo prijateljski sporazumeti o vsem, predno kaj ukrenemo, kar bi pomenjalo izpremem bo notranjih razmer Avstrije!« Ali nič podobnega nismo še čuli do «H iz nemškega tabora.
Bethmann-Hollweg pride na Dunaj. Nemški državni kancelar bo te dni prišel na Dunaj ter bo obiskal cesarja Karla in zunanjega mimstra grofa Čeroina
Nova orientacija na Pruskem. V pruski po» slansiu zbornici je kancelar Bethmann Ho lweg na-p vedal, da se notranjih sprememb, kojih upravi-če ost p iznava n. pr. novi volilni red, ne bo lotil, dokler ne bo vojska končana. Tako mislijo na Pruskem in dobro bi bilo za notranji mir, ako bi tudi avstrijski Nemci kmalu prišli do tega tališča. Sedaj imamo veliko večje naloge skupao izvršiti nego da bi se ned sebjj prepirali.
Šesto nemško vojno posojilo. Iz Berolina se poroča da se no te dni začelo podpisovati v Nemčiji šesto vojno posojilo, ki naj bi doneslo drž vi 15 milijard p ark (po dunajskem kurzu — 106 na*rk = K 15575 — torej kron 23,362 500000). Podpisovanje se zaključi 16 aprila. Obl ga novega vojrega posuj la bo dvojna. Večji del se izda kot petodstotno državno poso ilo, neodpovedljivo do L 1924 Druga o Mika je nov tip zakladnic, namreč štirimoolodstotne, do 1. julija 1967 potom žrebanja vrnlji e zaklado ce. Avstrija bo razpisala šesto vojno posojilo še le meseca maja, kakor upamo že z odohreniem državnega zbora.
Volitve v Španiji. »Agenee Ha vas« poroča, da ie pri državnozborskih volitvah v Span ji bilo do 13. marca izvoljen h 150 liberalcev m 79 opozi-conakev, med temi 25 odločnih katoličanov.
Tedenske novice.
Prihodnja številka „Straže“ radi praznika ne izid ; v poiidelj-.k, am ak se le v torek, dne 20. marca.
Cenjenim naročnikom! Tistim naročnikom, ki še niso poravnan naroč dne za »Staža« za leto 1916 smo napravili na ovitku današoj« številke dva rdeča križa, naročniki m pa, ki imajo plačan Is sam» do konca marca 1917 ah tuli manj, smo pa napravili na ovitau eden rdeč« križ. Vse i enjene nar čn ke nujno prosimo, da storijo svojo coižnost in poravnajo naročnino do sonca meseca marca, da jm * e bo tr* ba Ista ust vijatr
Šestnajsta vojna pobožnost v Mariboru. Vse kaže, da se bližajo odločilni boji v strašni svetovni vojski. Naši hrabri vojščaki potrebujejo posebne pomoči bož e, da bodo ostali stanovitni do končne zmage, pa tudi nam doma je treba milosti in tolažbe iz nebes v teh težavnih časih. Da bi si izprosili vse to od Gospoda vojnih čet, v ta namen se bo vršila na praznik sv. Jožefa, v ponedeljek, dne 19, marca 1917, v mariborski stolnici 16. vojna pobožnost. Od 5. do
6.	ure popoldne bo Najsvetejše izposta«, Ijeno k molitvi, po molitveni uri pa bo pridiga našega prevzv. Nadpastirja. Bog sprejmi in usliši milostno naše molitve in prošnje za cesarja in domovino!
Bagdadski n»dškof pn papežu. B^dnđski nadškof m metropolit Mezopotamije in K rdi-4 «na, L. Drnre. ki s je nahajal na potovanju iz Bagdada v E opo je bil te dni sprejet od s/. Očeta v posebni avd’ip'ri
Carigrajski katoliški patriarh umrl V Rimuje
12 marca um 1 carigrajski kaioiišri patriarh M. Cep enb
•j* Zofija Trafenik, Dne 14 marci je umrla N iv.vasi prt Manooru go-pa Zofi a Tn fen.k nad-unt i e a vdova in mati č, g. Jožefa Trafenik stolnega kaoeln ka v Mariboru. P g-vt. b < v petek, dne 16 m«'Ca ob 5. on po oione Blagi materi svetila večna luč! R > ‘hini a naše sožal e!
Odlikovani slovenski učitelji. Henrik Klenovšek,, j urite!] in No icerkvi, s daj poručnik 26. domo-j bras; e a pe-n Ika, je bi« vnovič obDovan s S g-j num hi ud s. E loietni pr slovo jec in uutelj pri Sv., j Bolfenku pri Srt-discu, Ro« ert KTšar, je bi S odliko-I v s n a srebrnim zariužmm nr»žo m na Iraku hr-a-] br >sfne Majde; uc telja Jož f K eine čič pri Sv.
Trojci v Sl v goricah m Iv*n G črnk pn Sv. Jer»
] neju sta «m n? poro tnikom
Ir južne železnice. Bruno«! Irgolič, evident v f D > aw i zu, je imenoval z? p ista je načet «Ka pri S j L -emu; adiunkt Rijko P« ner > emaščen iz l >1 r o a na Tezno; prt ta v A b n t nik iz Laškega o, Tezno; rista< Edmund Aider h Spieilelda Bia.rico; pristav V Axab-nn ; Tezna v
Celovec; pristav Karel Rebolj iz Pragerskega v Spielfeld; pristav Alojzij Mayer iz Slov. Bistrice v Grobelno in pristav Aleksander Taxenbacher iz
Grobe! vjga. na Pragersko.
Dr. Brejc proti „Tagespost!.“ 1 „Tagesp.“ objavlja: V izdaji našega lista od dne 6. septembra 1. 1914 smo pod napisom:	„Zapiranje srbskih prijatel-
jev“ objavili dopis iz Celovca, v katerem smo g. dr. Janeza Brejc, odvetnika v Celovcu, imenovali prijatelja Srbov in mu očitali, da je slaboznan razširje-vaieo in eden izmed najhujših in najcielavnejših. voditeljev panslavistične ideje in panslavističnega gibanja na Koroškem in da že dolgo časa spada v zapor, a da se mu je žal pustilo dovolj časa, da je zažgal spise, ki bi mu morda škodovali. Na podlagi p o i z iv e d b, ki so se izvršile v teku tožbe g. dr. J. Brejca zaradi razžaljenja časti proti našemu odgovornemu uredniku, se ne obotavljamo s tem i z-javiti, da brezpogojno prekličemo gornje proti dr, Brejcu storjene očitke in trditve kot popolnoma neosnovane, in da obžalujemo, da smo g. dr. Janezu Brejcu storili krivico, ker smo objavili dopis. »Uredništvo. -r O tej zadevi še piše „Grazer Volksblatt“: Včeraj, dne 12. t. m., bi se morala končati pravda odvetnika dr. Brejca radi razžaljenja Časti proti odgovornemu uredniku „Tagespošte“ g. Oastellizu . . . K današnji obravnavi j,e prišel tožitelj s svojim zastopnikom dr. Eislerjem, g. Castelliz z zastopnikom dr Schlosserjem. Prišlo je do poravnave, vsled kartere mora „Tagesposta“ storjene trditve preklicati, obžalovati in izjaviti, da se je dr. Brejcu storila krivica. Ta izjava se bo v „Tagesposti“ objavila. Razen tega se je „Tagespostin“ zastopnik zavezal, da se bo v zaklad za moštvo 3. vojnega kora v podporo vdov in sirot vplačal določen znesek. Na podlagi te poravnave je dr. Brejc umaknil tožbo. Stroške plača „Tagespost.“
Nova označba na vojaških čepicah. Na vojaških čepicah in gumbih bo odslej namesto črk F J I označena črka K kot začetna črka imena sedanjega cesarja Karla.,
Naši vojni pohabljenci. Kot drugi, tretji in četrti zvezek »Dobrodelne knjižnice« je izšel spis z gornjim naslovom, prirejen po izdaji vse učil. pro iesorja in višjega štabnega zdravnika dr. H. Spit* zyja. Tvarina je pojasnjena z 89 slikami Vsem. katere je zadela v vojski nesreča, da so pohablje ni, bo knjižica, ki govori obširno in strokovnjaško o zdravilnih in oskrbovalnih naprave h, dobrodošel kažipot. A tudi onim, ki se ?an ma o za zdravlje nje pohabljencev ali ki hočejo storiti dobro delo priporočamo spis, ki ga prodaja Katoliška tiskarn « v Ljubljani.
Literarni jubileji. Piše se nam: Med vojno molče muze, boginje petja. Zato ni čuda©, če v teh časih, ko nam vsak dan prinaša nova razburjenja, na literarne jubileje komaj mislimo. V As pangu pri Dunaju je v tem času praznoval svojo 821etnico pesnik Stritar. Nekdaj najmogočnejši mož, absolutni vladar v slovenskem slovstvu, ži i sedaj procul negotiis, daleč od skrbi in daleč od slovenske literature, kar je tako najbolj pametno. Zakaj posel s slovensko literaturo ti hvaležno delo. V tem času smo praznovali tudi desetletnico Gregorčičeve smrti. Njegov groo ni več naš, začasno upamo. A njegove pesmi so v teh časih bolj naše, nego kdaj Seve je šel tudi ta spomin preč* j tiho msmo nas Le v »Zvonu« se je ga spomn i dr. Glonar, s petošolsko nalogo, ki se začenja prav humorno takole: »Cenjene dame! Spoštovani gospodje!« Potem na dolgih 11 straceh že tisočkrat premleta slama, na vsa si strani par kričavih psovk
— gotovim ljudem je to potreba za zajtrk, kosilo in večerjo, to je pač vzgoja, morda tudi bolezen, huda bolezen —- še malo pohvale Aškercu, ob čigar smrti je pisal isti pisatelj, kaka sreča je te smrt za slovensko skvstvo, pa amen. Dobro Gregorčiču, da je mrtev, sscer bi ga ista usta, ki mu poje zdaj prisiljeno hvalo, obrlizgaia z žolčem. Nek daj je pisal o takih juoilejih v »Zvonu« svoje du hovite, umet iške eseje — Levec, zdaj jih piše pač
—	Gion r!
Kdo hoče kmetskemu ljudstvu podpore trgati? S „Štajercem“ se sicer ne bodemo pričkali. Toda resnica mora na dan; zato navedemo doslovno sklep osrednjega odbora c. kr. Kmetijske družbe, za katerega je glasoval, kakor vsi odborniki, tudi sloven ski odbornik dr. Verstovšek, Predlog se je glasil: „Centralni odbor se obrni na c. kr. namestništvo, katero naj izda naredbo, vsled katerih se odtegnejo ali zmanjšajo podpore onim dninaricam, ki so prej hodile na delo, sedaj pa vsled dovoljenih podpor nočejo delati.“ Ta sklep je v prid vsem kmetskim posestnikom, malim in velikim in se ne obrača proti pridnim dninaricam, ampak samo proti onim maloštevilnim izjemam, ki se vsled podpore izogibajo delu, Primerjajmo pa ta sklep s predlogi in vlogo ptujskega okrajnega zastopa, ki se glasi v prevodu:	„Na prehranjevalni urad ha Dunaju in v
Gradcu! Zakon z dne 26. decembra 1912, drž. zak. št, 237, s katerim so bile urejene pravice do državnih prispevov, je povzročil, kakor učijo skušnje, ravno nasprotni vspeh svojega namena, ker se s tem uničuje vsako spodbujanje k poljedelskemu delu Mali posestnik, id je bil poprej primoran pridelovati, zamore sedaj živeti od državne podpore in seje navadno le toliko, kolikor potrebuje za svojo lastno potrebo; radi tega je deloma vedno manjše veselje do dela, deloma pa ostanejo često velike 'površine rodovitne zemlje neobdelane,“ Koncem vloge so med drugim označene zahteve:	„Da bi se vsem tem slabim razmeram poma-
galo, si dovoljuje podpisani okrajni odbor podati te le nasvete: Pod 2, Vlada naj tolmači zakon o pravicah do državnih prispevkov za tiste, ki imajo stalne plače, ugodnejše, za posestnike pa neugodnejše, in naj izvede to načelo potom odredbe. Okrajni odbor Ptuj, dne 6. februarja 1917, Za načelnika: Mas StraschMl.“ — Nadaljnih pojasnil ni'potreba; vsak čitatelj si zamore napraviti lastno sodno. Vzdržujemo se pa vseh nizkotnih napadov na osebe, ker nočemo slediti sloviti pisavi „Štajerca,*
Berivo za vojake. Č. g. vojm karat Ant. Peršuh nas prosi, da objavimo sledeče: Tudi pri m -šem polku (št. 87) vojaki radi p ebirajo dobre knji ge in časnike. Poslane knjige in časniki se naj pošiljajo na naslov: »M i 1. Seelsorge des
k.	u. k. 1. R. 87 F f 1 d p o s f 801 c
Koledar za slovenske vojake za leto 1917 je nedavno izšel v tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Ta koledar se je lansko leto našemu vojaštvu in civil-aim osebam silno prikupil, Tudi po koledarju za leto 1917 že vojaštvo več mesecev močno poprašuje. Njegova vsebina je:	a) Organizacija naše vojske
Ctuili mornarice), b) Državne podpore za družine mobiliziranih z novimi odloki, c) Kaj dobijo vdove in sirote padlih vojakov, d) Podpore zaostalim padlih in pogrešanih vojakov, e) Preskrba invalidov in njihovih družin, f) Vojno zavarovanje, g) Odlikovanja za moštvo. Povsod se je oziralo na najnovejše odloke, Pridejanih je tudi več vzorcev, kako se delajo razne vloge - na oblasfva. Posebno pa se bo prikupil našim vojakom „Duhovni spremljevalec in molitvenik“,- ki obsega krasne, vojakom nad vse potrebne nauke in molitve. Ob koncu ima tudi nove poštne določbe. Za razne zapiske je pridelanega 48 listov praznega papirja ki svinčnik. Koledar je močno v platno vezan, In stane, s poštnino vred K 1.10; po trgovinah se pa prodaja komad po 1 K, Naroča se v tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Krščanski vojak. Pouk slov. mladeničem ki so poklicani v vojaško službo. Spisal Valentin Rozman, c in kr. vojni kurat. Stane trdo vezana knjižica K 130; broširana pa 1 K. Naroča se v tis karni sv. Cirila v Mariboru To knjižico je spisal rajni vojni kurat V. Rozman, ki je padel 1. 1914 pri Grodeku v Galiciji junaške smrti za domovino Blagi gospod je poznal iz lastne si ušnje, ki ke nauke potrebujejo vojaki. V kojigi opisuje te le predmete: Vojaški poklic, prisega, pomen zastave, ljubezen 'do domovine, svetost kraljeve bone, pokorščina, izpolnjevanje dolžnosti, tovarištvo, vera molitev, pijančevanje, pohotnost, samomor. Knjige je na razpol go samo nekaj sto komadov Knjižico toplo priporočamo vojakom oziroma staršem i * domačim, da jo kupijo za svoje sinove oziroma brate.
Uporaba časnikarskega papirja omejena. Izšla je nova ministrska nare ba, ki določa, da je vsled enakomerne porazdelitve pfpirja nastala potreba, da se omeji uporaba časnikarskega papirja. V ta namen je ustanovljen v trgovinskem ministrstvu poseben urad, ki bo določal koliko časnikarskega papirja sme uporabiti ta ali oni časopis. Ta urad bo tudi določeval obseg časopisa, t. j. določeval bo. na koško straneh bo smel izhajati ta ah oni ta sopis.
Vzemite izkaznice seboj? Kdor potuje po železnici, ali gre po kakih opravkih v Maribor, naj vzame vedno kako izkaznico seboj. Zadostuje, ako imaš pri sebi listič, na katerem občinski urad potrjuje, da si ta in ta. Ako boš imel kako list.no pri sebi, s katero lahko dokažeš, kdo si, se boš izognil marsikateremu neljubemu dogodku.
Našim dopisnikom! Naš list ima, kar nam je v posebno čast, lepo število dopisnikov in drugih sotrudnikov v zaledju m na fronti. Vendar se mnogokrat zgodi, da drugi, n. pr. graški listi, prej prinesejo poročila o dogodkih v naši ožji domovini, nego mi. Radi tega prosimo naše dopisnike, da nam takoj, vsaj po dopisnici, naznanijo vsak važnejši dogodek, Radi cenzure in razmer na pošti se še itak dopisnice in pisma za več dni zakasnijo. Dopisnike prosimo kratkih poročil, Radi obil ce drugega neodložljivega gradiva in pomanjkanja stavcev daljših dopisov pri najboljši volji ne moremo spraviti v naš list.
40 dni lepo vreme. Staro kmetsko pravilo pravi, da, kakoršno je vreme na dan 40 mučenikov, tako ostane 40 dni. Dne 10. marca t. I., na dan 40 mučenikov, je bilo vreme krasno in ako ono staro
kmetsko pravilo res kaj velja, bomo imeli prijetno solnčno vreme 40 dnu
Neviht« pred Jožefovim. V četrtek, dne 15. marca popoldne so se zbrali nad Mariborom črni oblaki m je nekatenkrat prav močno zagrmelo. Gromu je sledil rahel dež. Stari ljudje pravijo, da je blisk in grom pred praznikom sv. Jožefa znak izredno rodovitnega leta. Bog daj!
Gospodarske novico.
Zakaj je usnje tako drago? Pred tedni sta bili odposlanstvi dunajskega mestnega zastopa in zveze avstrijskih nemških mest zaradi preskrbe obuvala za nevojaško prebivalstvo pri trgovinskem ministru. Govornild odposlanstva so slikali in opisovali ministru nečuvene razmere, ki vladajo v trgovini z usnjem. V zadnji odborovi seji zveze avstrijskih nemških mest je poročal poslanec Kraft’, da 'e minister Urban storil korake, kojih posledice se pojavljajo kot znamenja, da se bo v tem oziru obrnilo na bolje. Tako n. pr. bo baje upeljano v trgovini z usnjem strogo nadzorstvo; nadalje se bodo odstranile tiste osebe, ki se vrivajo v to trgovino kot nepotrebni v-mesni člani, pa usnja niti ne vidijo, marveč imajo velike dobičke, da ne bi imeli pri tem kaj truda in stroškov. Tako n. pr. je v seji mestne zveze pripovedni dr. Homma, župan iz Znojma, sledeče: V Znoj-mu imamo veliko tovarnarjev za izdelovanje usnja, ki oddajajo vojaški upravi ogromne množine usnja, in pri tem zaslužijo milijone. Tako n. pr. je nek tak gospod v Znojmu napovedal za osebno-dohodninski davek svoto 3,800.000 K. Nekoč 'pride k meni nek čevljar in mi reče: Nimamo usnja, nimamo dela in trpimo glad1. Vprašal sem ga: Zakaj ne dobite usnja? — Prosim, odvrne čevljar, dobivati bi moral usnje od nekega trgovca z usnjem, kateremu jehvojaška u-prava dovolila, da sme toliko in toliko proč prodati. Ce pa bi kdo mislil, da kak čevljar v Znojmu mora dobiti usnja od kakega trgovca z usnjem v Znojmu, bi se zelo varal. Usnje se mora najpoprej naznaniti
v	Brno Rischavu in ta mora poslati račun v Znojm.
Za to delo dobi 3% provizije, torej samo za to, da je napisal račun! Medklici njegovih moravskih tovarišev: Ne 3, ampak 7%! — Naslednji govornik poslanec Pacher je rekel:	Osrednjice, ki razpolagajo
nad usnjem, ki se ga vidi, zaslužijo 7% provizije, 3% dunajska osredniica, 2% praška osrednjica in za nemško-češko še posebej 2%. Take razmere nujno zahtevajo odpomoči.
Nadomestilo za kavo. Urad za prehrano pre bivalstva je določi, da se kave brez primeska ne sme prodajati, marveč da se bo prodajala prežgana kava, kateri bo primešan sirov sladkor. Nadalje je določeno, da se pred koncem meseca aprila ne bo izdajalo nobenih kavin h kart.
Varjenje piva se ustavi? Prejšnji četrtek je imela centrala pivovarnarjev v Pragi glavno zborovanje, na kahrem se je poročalo, da se name rava v doglednem času v rje nje piva v Avstriji po čolnoma ustaviti, ker se bo vse žito moralo upo rabiti za kruh. — SevernonenPke pivovarne bodo najbrž s 1. aprilom ustavile varjenje piva.
Razne novice*
Kit napadel parnik. Švedski listi poročajo, da je v začetim tega meseca napadla morska riba-k t
vi	liki šveIški parnik »Prometeus«, ki je plul v Severnem mor,u in imel na krovu \eć sto o eb. Velikanska noa, ki je bila 29 m dolga, je ustavila parn k, kajti ladjsk vijaki so se zarili goboko v m-so ribe velikana. V trenutku, ko je bil parnik na aden, so občutili na parniku tako mo en sunek, kakor če bi b la iaoja zadela na peščeno sipino. Na ribo so oddali već strelov iz brzostrelnega topa, ki so velikana tako dobro zadeli, da se je prikazal mrtev na mors-ko gladino. Tudi leta 1903 s * apad i kiti dva angleška parnika v Atlantskem m rju; oba parnika sta bila potopljena.
Tovarna za -Jaikor zgorela. V Š>p."oaju na Ogrskem je v noč od ponejeljka na to ek zgorela tamošnja veli a tovarna za sladkor Škoda znaša čez 2 m hiona kron. Tudi velik del sladkornih zalog je požar uni il.
Letos ne marajo letoviščarjev. Na S »Jnogra-graškem in na Gornie A st ljsaem so se povsod, kam^r je druga p letja zahajalo veliko bdov,ščar* jev izrekli, da le os * sle i težkoč prebran Ive ne marajo letoviščarjev Mestni zastop slovečega zdravil šča v Gumn enu je en stayno izdal prepoved, da letos ne sme n hće vz ti pod streho kakega letovišč na ke- je 1 tos za nabavo živil zel > tesno.
Ekscelence kidajo sneg. Pred nedavno je vrglo v Bđioi nu m okolici toliko snega, da je bil promet v ulci pre i p/-Kopjem naučnega non str tva žeto o v ran Z lopatami oooroženi so takoj začeli kitati si*g državni podtajnik ekscelenca dr. Cha-
puis, tajni svetnik Reutwig ter skorodane vsi dru gi uradniki in sluge imenovanega ministrstva. V nekaterih urah je b lo delo končano.
Bogomila, molitvenik za dekleta, je popolnoma razprodan in se naj ne naroča več, ker ga ne moremo nikomur več poslati. Tiskarna sv. Cirila.
Proso in bob. Z mariborskega okrajnega glavarstva se nam poroča, da je proso oddaje prosto in da ga tistim posestnikom, ki so jim komisije predpisale, da ga morajo oddati, ni trtba oddati ako ga sami radi ne oddajo. Bob pa se po novih vladnih navodilih mora oddati.
Dopisi,
Maribor. Mestni magistrat naznanja, da so sladkorne karte, ki se bodo dne 17. marca razdeljevale, veljavne samo za mesec apni, ne pa tudi za mesec marc, Hišne sezname za petrolej je treba takoj zamenjati za bele hišne sezname. Kdor bi do sobote, dne 17. marca, ne mogel oddati belega hišnega seznama, bi ne dobil nobenih krušnih kart. V soboto, dne 17. marca, je izmenjava hišnih seznamov za petrolej nemogoča.
Maribor. V „Panorami International“ na Grajskem trgu je od pondelj,ka naprej na programu poljska prestolnica Varšava. Videti so zanimive slike o zavzetju tega mesta po naših Četah, ruski strelski jarki, žične ovire, raznolike čete v bojnih postojankah itd.
St. lij v Slov. gor. Naše bralno društvo ima izlet v Vagno v četrtek, dne 22. marca, ob 10. uri dopoldne. Udje, pridite vsi! Ogledali si bomo znamenito begunsko taborišče in razne zanimive delavnice in druge važne naprave v tem najnovejšem štajerskem mestu,
Gradec. Prihodnja slovenska služba božja bo dne 25. marca v cerkvi usmiljenih bratov.
Fram. V četrtek, dne 15. t, m. je umrl g. Janez Vabel, tukajšnji veleposestnik, načelnik kraj, sol. sveta, obč. svetovalec itd. Pogreb bo v soboto popoldne ob 3. uri. N. v m. p !
Ptuj. Tukajšnji odvetnik dr. Fermeve je kupil Brucknerjevo hišo in trgovec Mahorič pa Wegschei-derievo hišo v Bismarckovi ulici. Obe hiši ste bili dosedaj v nemških rokah.	,
Celje. Mestni magistrat naznanja, da se mora vsled pičlosti zalog premoga zelo omejiti uporaba plina. V nobenem gospodarstvu ne sme več kakor ena plinova svetilka goreti. Kuhanje s plinom je omejiti na najnujnejše slučaje. Tudi gostilnam in kavarnam je naročeno, da smejo uporabiti samo polovico one množine plina, katero so smeli v lanskem letu uporabiti. — Preteklo nedeljo zjutraj je umrl tukajšnji hišni posestnik Ljudovik Koser v 81. letu svoje starosti. — Člani tukajšnje prostovoljne požarne hramba Peter Derganc, Ivan Jicha, Julij Obad in Jan. Skoberne so bili odlikovani s častno kolajno za 25r letno službovanje v celjski prostovoljni1 požarni hrambi.
Dobrna. Naša kmetijska -podružnica ima v nedeljo, dne 18. marca, popoldne ob 8. uri, v hotelu Union svoj občni zbor. Predaval bo g. nadzornik M. Jelovšek. Člani in tudi nečlani so povabljeni. Pobirala se bo udnina za leto 1917. Kdor do svečana ni svoj izstop javil, je ud za leto 1917. Sprejela se bodo naročila za otrobe, semena in gnojila,
Šoštanj. Na pustno nedeljo vprizorjena burka s petjem „Lumpacij Vagabund“ je prav lepo uspela. Igralci so igro dobro pogodili. Dvorana je bila do zadnjega kotička polna, zato je tudi gmotni vsrph krasen, tako da smo zopet odposlali lepo svot glavarstvu v podporo vdov in sirot po padlih rojakih iz našega okraja. Koncerfae vložke med igro, kakor tudi večerni koncert (gosli, klavir in solopet-je) sta umetniško dovršeno proizvajala gdč. Jurkovič in g. Nerat. Tudi šaljivi nastopi so izzvali pust-no-veselo razpoloženje. Občinstvo je vsaj za nekaj uric pozabilo težo naših dni, na drugi strani pa s svojim obiskom vršilo tudi plemenito delo usmiljenja. Korak je zopet storjen, pripravljamo večjo narodno igro. Tedaj na svidenje! Nagradite zopet z lepim obiskom pridnost igralcev, posebno onih vrlih iz Skal, ki prihajajo po težkem celodnevnem delu v premogokopu k našim vajam, Nazdar!
Zadnja poročila došla v petefe dne 16. marca.
Iz uradnih porodil«
Na nobenem bojišču nič posebnega, le z italijanske fronte se poroča z dne 15. marca: Artilerijska borba je na posameznih odsekih bojišča zopet o-živela. Na naši 'fronti, severno,od Asiaga, so vdrli danes zjutraj oddelki pešpolka št* 27 skozi snežne predore v sovražne jarke vzhodno od gore Monte
Forno, razrušili so kritja in so prizadjali Italijanom j krvave izgube. Vplenili so 2 strojni puški in vjeli 22 aipincev.
Moskva, Kazao, Gbarkov in Odesa se pridružijo vstaji.
Frankobrod, 15. marca.
„Frankfurter Zeitung“ poroča iz Stockholma: Mestne uprave v Moskvi, Kazanu, Charkovu in Odesi so brzojavno izjavile, da se pridružijo petrograj-skemu izvršilnemu odboru. V teh mestih so se konstituirali odbori za notranjo osvoboditev Rusije»
Nov poveljnik v Kronstadtn.
Petrograd, 15, marca.
Poslanca dume Pepelajev in Taški n sta se danes na povelje izvršilnega odbora odpeljala v Kronstadt, Garnizija tega mesta in trdnjave je izjavila, da je na razpolago petrograjskemu izvršilnemu odboru. Pepelajev je imenovan za poveljnika Kron-stadta.
'	:	• '• '• i' ’	j ■ ■
Tstaja dobro organizirana.
Stockholm, 15. marca.
Posebnega pomena je, da so delavski nemiri in demonstracije izbruhiiile povsod isti dan in ob isti uiJ. Gre se torej očividno za dobro pripravljeno organizacijo.
Boj m^d dumo in vlado.
Francoski listi pišejo:
Ker je vlada sklenila, da razpusti dumo, so sklenili člani opozicije, da se preselijo v kakio švedsko mesto ali pa v Švico, kjer bi neovirano pretre-sovaii položaj in ukrenili potrebne kjorake. 'Toda še le v zadnjem trenutki! so se dogovorili, da se vladi odločno in neprikrito uprejo, ker so se prepričali, da je vse petrograisko vojaštvo na njihovi strani. Duma je morala postopati z veliko naglico, ker se je zaznalo, da korakajo številni, vladi vdani polki proti Petrogradu. Duma je spremenila z vso naglico Petrograd v vojaško taborišče.
Duma zahteva odstop vlade.
Iz Geneve se poroča:
Kakor je sedaj znano, je ministrski; svet v Petrogradu v izvanredhi seji sporazumno z visokimi vojaškimi osebami sklenil, da postopa zelo ostro in napadalno, proti durili. Kot vzrok temu se nav:"7 ker je duma storila sklep, ki je zahteval, da vlada odstopi in da se takoj ustanovi odbor za ljudske potrebe, ki bo sestavljen iz zaupnikov ljudstva.
Duma zboruje
Duma je imela potem, ko Je bilo carjevo ministrstvo odstavljeno, sejo, v kateri so poslanci zatrjevali, da je stara vlada kriva revolucije, ker je zapirala delavske voditelje, ki so celo svetovali delavstvu, naj ne demonstrira. Duma je z veliko večino sprejela interpelacijo; v kateri se izraža ogorčenje nad trditvami, da delavstvo ni dovolj domoljubno.
Y ustajo zapleteni vojaški poveljniki.
Iz Stockholma se poroča:
Ko se je v dumi zaznalo, da je vlada razpustila dumo, so se podali vsi člani dume v zbornico, kjer so sklenili, da Se vladi s silo uprejo. Le nekaj poslancev je pred glasovanjem zapustilo zbornico in tudi zbornični podpredsednik grof Bobri n^Pi je odložil svoje mesto. Nekaj ur pozneje je že izbruhnila vstaja v celem mestu. Ustaja je bila skrbno in dobro organizirana, V ustajo so bili zapleteni vsi merodajni petrograjski vojaški krog!.
Upor naperjen proti vladnemu nasilju,
List „Stockholms Tidningen“ se Čudi, da oklic nove vlade niti z besedico ne omenja carja. To dejstvo potrjuje mnenje, da revolucija m naperjena pro ti monarhiji, pač pa proti vladnemu nasilju, ki pa je sedaj prišlo ob svojo moč.
Carica zbežala.
Stockholm, 15, marca.
Carica je že nekaj dni pred izbruhom nemirov zbežala iz Petrograda- ker je bilo znano, da se pripravlja nekaj izvanrednega. Opažalo se je veliko gibanje proti carici, ki je večkrat nastopila kot navdušena prijateljica Nemčije. Dosedaj se še ne ve, kje se nahaja carica»
Petrograd odrezan od sveta.
i Odkar so izbruhnili v Petrogradu veliki pou-( lični nemiri, je mesto popolnoma odrezano od okolice. Le z zelo veliko težavo je mogoče zapustiti me-
sto. Ustavljen je ves poštni promet, brzojavni promet se pa nahaja pod zelo strogo cenzuro. Vse te odredbe svedočijo, kako veliki so bili nemiri v Petrogradu. Kolikor je znano, so se nemiri delavcev pričeli že dne 27. februarja, ko so velike množice delavcev prihajale iz okolice v mesto. Številne čete kozakov so na potu proti Petrogradu.
v
Brzojavni promet med Švedsko in Busijo pretrgan.
Stockholm, 15. marca.
Listi poročajo, da je brzojavna zveza med Rusijo in Svedijo od torka naprej' pretrgana. V obmejna mesta dohajajo poročila, da so tudi v Moskvi nastali resni nemiri in da se tudi v tem mestu snuje izvršilni odbor, kakor v Petrogradu,
Car odstopil?
Ob sklepu uredništva smo dobili še sledečo brzojavno obvestilo:
V angleški spodnji zbornici je minister Bönar Law naznanil, da je ruski car Nikolaj odstopil in da je vladarstvo poverjeno vel. knezu Mihaelu Aleksan-droviču. Francoska in angleška vlada se pogajata s petrograjskim izvršilnim revolucijonarnim odborom glede nadaljevanja vojske. Odbor hoče baje vojsko ■ nadaljevati do skrajnosti.
Ranjeni, padli in vj§ti.
Domobranski pešpolk štev. 26:
Padlo moštvo:
Antončič Ivan, poddesetnik;
Bedenik Matija, Ptuj; Bezjak Ferdinand, poddesetnik, Ptuj; Bogataj Janez, poddesetnik; Brata-nič Janez, Brežice; Bratkovič Matija, Ljutomer; F** Breznik, Celje; Bukovnik Ferdinand, Selnica;
Cerovac Janez, enoletni prostovoljec; Cmager Jožef, Spodnji Gasteraj; Coleto Viljem, Laški trg;
Feichfer Franc, poddesetnik;
Gaisch Franc, Nemški Lonč; Gobec F*, Rog* Slatina; Golob Valentin; Gorjanc Ferdinand, Rušo;j Gračner Franc, Griže, Celje;
Herman Franc, Velika Pirešioa, Celje; Hernušs Franc; Hiršman Franc, Radgona; Hribernik. Alojz, Braslovče;
Janko Rupert, Sv. Lovrenc, Maribor; Jazbec J,, Celje; Jesenko J., Šlovenjavas; Jurše Mihael» četovodja, Lobnica, Maribor;
Kern Pavel, Ragona; Klepej J., Celje; Kolman Martin, Brežice; Korenjak Franc, deset., Ptuj*i Koštomaj Jožef, poddesetnik, Sv. Jurij, Celje; Kova« čič Franc, Brežice; Kožuh Viktor, Skofjavas, Celjeni Kramer Anton, Sv, Pavel, Celje; Kregar Fr,, Ptuj;: Kušar Jožef, Konjice;
Maierhold Vinko, Radgona; Mlakar Fr.; MOi-žina Jožef, Turški vrh; Mušič Franc, SL Bistrica;
Oman Jožef, Sp. Gasteraj;
Ojstric Jurij, Ponikva;
Pliffer J., Lajtersberg; Polak Janez, desetnika Ljutomer; Pongrac Janez, Slioveiijgradec; Pšak K., Ptuj;
Rak Janez, Gotovlje, Celje; Rečnik Janez, Sv* Lovrenc, Maribor; Rotuznik Albert; Rumove, Loka, Celje:
Schwär? Leopold, desetnik, Maribor; Serdini-ek Jožef, Sp. Duplek, Maribor; j Slavič Anton, Ljutomer; Sluga Janez, Studenci; Smolar Jurij, Mislima; Sorčič Janez, Maribor; Sotašek Janez, Brežice; Stager Franc, četovodja, Radvanje; Supan Fr., Sv Peter, Brežice;
Tischler Janez, Ceršak, Maribor; .Tožaj Stel'., Celje; Trstenjak Anton, Radislavci;
Verk Janez, Sv. Ema, Celje; ' Veihgerl Janez, Selnica;
Zelenik Janez. Biš,
Pešpolk štev. 47:
Ujeto moštvo:
Bernard Janez, četovodja (Rusija); BlaŠič Anton (Kozlov, Rusija);
Čebulj Janez (Menzelinsk, Rusija);
Dimnikar Jožef (Italija); Drač Anton, Žusem* (Italija);
Gož Jožef (Rusija);
Holcman Anton (Rusija);
Lukas Jožef (Rusija);
Makovec Janez (Jelabuga, Rusija);
Ornik Anton, Maribor (Rusija); Oven Alojzij*. (Rusija);
Schrumpf Anton (Rusija); Simončič Janez (Rusija); Šinkovec Alojzij (Rusijja); 'Šorli TSlip (Rusija);
Vidmar Janez (Italija); Violin Kornelij (Rusija).
Dragonski polk štev* 5:
Mrtvo moStvo:
Kozimic Jakob, titulami stražmojster, ptujska okolica;
Pohar Karol, Celje, Loka;
Priveršek Anton, titulami stražmojsiep, PIŠece* Brežice;
iRozoniČnik Jožef, celjska okolica; ;
Sfruceij Franc, ce jska okolica:
I Wurzinger Prane, Radgona, ............	.
::i[ 'y"'J	Pionirski bataljon štev. 3:
Ujeto moilTo:
Brumen Jože!, Ptuj (Skpbelev, Rusija);
Kink Karl, Brežice (Kozlov, Tambov, Rusija); KlakovČar Anton, Brežice (Karkov, Rusija); Križan Ivan Anton, desetnik v rezervi Celje, Škofja Vas, (evak. bol. St, 29, Vladimir« Rusija);
Metero Matija, oeljska okolica (Sack, Rusija); Mlinarič Jožel, Ptuj (Karkov, Rusija);
Pavlovič Jakob, ptujska okolioa (Karkov, Rusija); JPir Mihael, Celje (Karkov, Rusija);
Ruth ar d Ivan, Slovenjgradeo (Kerensk, Rusija);
Sauruk Ivan, Marenberg (Stajlovsld Rudnik, Rusija); Švigelj Ivan (Rudnik, Rusija).
Domobranski pešpolk štev. 3:
Ujeto moStvo:
Brasik Karol, poddesetnik, Maribor (Kirzanov, Rusija);
Ferstl Janez, četo vodja, Cmurek (Škotov, Rusija);
Gassenburger Pavel, Maribor (Rusija);
Glauninger Franc, tit, desetnik, Radgona (Rusija);
Kovačič Franc (Kozlov, Rusija);
Verhovnik Anton, Mislinje (Rusija).
Sapo raki battalion štev. 3:
Padlo moštvo:
Hladnik Franc, Ptuj (Samarkand, Rusija);
Kager Alojzij (Rusija);
Sonaja Franc, poddesetnik v rezervi, Veržej, (umrl v Samarkardu v Rusiji);
StrniSa Martin, Ljutomer (umrl v Samarkandu v Rusiji).
Virant Frano, desetnik v rezervi.
Domobranski pešpolk štev. 5:
Ujeto moštvo:
Kokotee Jernej, Laško, (Rusija);
Loi Franc (Rusija); Lončar Franc, Celje (Rusija);
Oblak Janez (Rusija);
Rehar Stefan (Rusija);
Trampuž Jožef (Rusija);
Uršič Franc, (Rusija);
Žagar Janez (Rusija).
Naiemninska hiša
v Mariboru, v bližini koroškega kolodvora, enonadstropna, z veliko kletjo, lepimi stanovanji se radi odpotovanja proda. Ugodna naložitev kapitala, čisto obrestovanje 67,%. Vpraša se Klostergasse, vež bališče št. 1, pritličje, levo 175
Par volov naprodaj 1 7, I. stari, Cigle ice 49, Vurberg Ptuj.
Nov Singerjev šivalni stroj se proda. Maiioor, Edmund Schmid-ova ulica 3. (We,ageri).
Ivan Habjan, posestnik in gostilničar v Šmarju pri Jelšah, Spod. utajersko, ima dve kobili (prami) stari po dve leti, visoki 15 V, pesti, široke pasme na prodajo. Cena po dogovoru. Kobili sta vsaki čas na ogled.
Pridna In poštena deklica, slov. in nemškega jezika zmožna, se sprejme kot prodajalka in podpora gospodinji, v trgovini z steklom in galanterijskim blagom S. Kovačič, Radgona.
Motam se sprejme Ldl učenec,
Triglasna pesem
„Y strelskem jarku“
:: z lepo naslovno sliko s s
se dobi pri nje skladatelju A. Koat-jn šolsk. ravnatelju v Središču in v vseh slov. knjigotržni-cah. Cena samo 16 v izvod.
Pri večjem naročilu znaten] popust.
Delavci v zemlji, zidarji, profesi-jonisti, Be proti dobremu plačilu sprejmejo za dobro stanovanje in oskrbo je preskrbljeno. Naslov: Union BaugeseUschaft, Ruše pri Maribora.	211
Proda se
M LI ur.
Mali umetni mlia z lepim stanovanjem, gosp darskim poslopjem sadjem in brajdami v bl.žini Maribora. Vode tndi v suhem času do iti. Cena 9 000 K. Natančneje pri Karel Novak-n, Hoče pri Maribora.
„Panorama-International“
Maribor, Grajski trg Stav. 3, zraven gostilne „k črnemu
orlu“ se priporoča na obilen obisk. Odprti cel dan. Vstopnina 30 v, otroci 20 v. Predstava traja 25 minut. Vojni di gotiki iz vseh bojišč pokrajine vs,h dežel celega sveta v narav ai velikosti, slikovite in resnične. Za malo denarja in malo izgubo časa se vidi mnogo zanimivosti celega sveta. Kdor si enkrat ogleda „Panoramo,“ pride zopet, ker so vedno nove predstave.
Vabilo
na redni oRrönl zbor
Hranilnice in posojilnice y Šmarji pri Jelšah,
registrov, zadruge z omejeno zavezo,
ki se vrši v četrtek dne 29. marca 1917 ob 1 uri popoldne v uradnih prostorih’zadruge.
DNEVNI RED:
3. Poročilo načelstva in nadzorstva, ter čitanje revizijskega poročila -Zadružne Zveze«.
2.	Potrjenje računskega sklepa za leto 1916.
3.	Razdelitev čistega dobička.
4.	Spremenba pravil
5.	Nasveti in slučajnosti.
Ako ta občni zbor ni sklepčen, vrši se v smisla §: 40 ali 2 zadružnih pravil z istim dnevnim redom in v istih prostorih drugi obči zbor, ki sklepa brezpogojno. > jgg§	ma
■MgSmarie pri Jelšah, dne 9. marca 1917. g |
NAČELSTVO
C kr. štajersko namestništvo
Gradec, 5. sušca 1917.
Štev. 9 ^ 17
RAZPIS
■r!!; 11 ‘ -. ,, ii im n i run rt izmenjave okovov vrat iz medenine, brona in bakra.
... . ..» .--.n->e.fi3s J«38t
- G. kr. ninistrstvo za javna dela razpisuje izmenjavo okovov vrat za vojne namene potom javne oddaje. Nadomestne okove za vrata bo preskrbela ' vojaška uprava.	@§ . mmmrn
Ponudbe je poslati najpozneje do srede dne 28. marca 1917 ob 12. uri opoldne na vložišče ministrstva za javna i ela Dunaj 9. Liechtensteinstrasse 46 I. ali se pa naj pošljejo na stroške ponudnikove najpozneje 2 dni pred potekom tega roka kot priporočeno poštno pošiljate v na označeno mesto.
Natančnejši pogoji se izvejo pri trgovskih in obrtnih zbornicah.
- Čevlji
z lesenimi podplati,
najboljše kakovosti, okovani, znotraj obloženi kožuhovino.
Št.	26-	-28	K	14’—
t)	29-	-34	K	17’—
>5	35-	-38	K	20*—
	39-	-41	K	23 —
n	42	-46	K	26 —
Pošiljanje po pošti. Povzetje. Zamenjava dovoljena Poštnina in stroški pošiljanja do 5 kg 1 K 40 v
M. Schram, Maribor ob D.
GOSPOSKA ULICA.
Kupci pozor!
Enonadstropna hiša v sredi mesta Maribora. obstoječa iz 6 sob 5 kuhinj in z vsemi potrebnimi prostori, zelo dobro stavljena, se zaradi družinskih razmer takoj po nizki ceni proda. Naslov se izve pri upravništvu tega lista.
Novo!	Novo!
Slamnate šolne (čevlje)
za dom priporočam kot nadomestilo za drago usnjeno obutev posebno za delo v sobah Dobro trpežno blago. Pošljejo se najmanj 3 pari za 9 kron prosto poštnine. Denar prosim v naprej ker je po-šiljatev po povzetju predraga Naročila sprejema R. Starovašnik, Konjice, Štaj. Trgovcem popast Poskusite, ne bode Vam žal.	iei

Na Kalvarijo!
30 Križevih potov.	Ljudska izdaja.
Spisal Fssnč. Ser Segala.	Mala 8*. 640 strani;.
Pregled vsebine:
1. S rižev pot romarjev na Križevi cesti v Jeruzalem. — 2. Križev pot jeruzalemskih frančiškanov (1. 1876) — 3. Novejši jeruzalemskih frančiškanov. — 4. K. p., navadno Rimski imenovan. — 5. K. p. sv. Leonharda Porto-Mauriškega. — 6 K. p., sv. Alfonza M. Lignori. — 7. K. p., kardinala Pavla Melchers-a. — 8. K. p., (splošni) žnpnika Fr. Ser. Bezjaka.
—	9 K. p., slov. amerik. škofa Friderika Barage. — 10. Pred izpostavljenim sv. Rešnjim telesom. — 11. V čast Srca Jezusovega. — 12. Na dan sv. obhajila. — 18. K. p., (stanovski) žnpnika Fr. Ser. Bezjaka. — 14. Za društvo sv Jožefa krščan-kih m6ž. — 15. Za društvo sv. Ane krščanskih žčn. — 16. Za delavce in služabnike. — 17. Za mladeniče (A. M. Slomšekov). — 18. Za dekleta (Slomšekov) — 19. Za Marijanske kongregacijo deklet. — 20. Za družbo Marijinih otrok.
—	21. Za šolarje (priprava na prvo sv. obhajilo) 22. Za redovnike in redovnice obnovitev samostanske obljube). — 23. K. p., za adventni čas. — 24. Za predpepelnični čas. — 25. Za postni čas — 26. Z. p., na Veliki petek. 27. Za čas posebnih stisk in nadlog. 38. Za čas vojske. 29. Za verne dnše. — 30. Memento mori 1 Sledi popoln molitvenik obsegajoč „mašo v čast trpljenja Jezusa Kristusa*' vse litanije, spovedne in obhajilne molitve, razne molitve in pobožnosti o
trpljenju Jezusovem, pesmi i. t- d.
So pridete v Maribor, dajte si je v prodajalni tiskarne sr. Cirila predložiti na ogled; ali pa jo naročiti takoj po pošti. Dobi se knjiga v treh različnih vezavah: 1. z rndečo obrezo za K 2 50. 2. z zlato obrezo za K 3*20. 3. krasna izdaja za K 3-50. Po pošti poslan stane vsak komad 20 vin. reč. Kdor si knjigo po pošti naroči, naj pošlje denar po nakaznici naprej in naj priloži za vsak komad 20 vin. za poštnino.
TisRarna sv. Cirila v Mariboru.
&
f
IZDELOVANJE
raznovrstne cerkvene oprave, kot oltarje!?, kipov, vojnih spominskih plošč, kakor tudi prenovljeoje istih ohranite po končani vojski našemu slovenskemu umetniku-podobarju in pozlatarju
Ivanu Saje
^Maribor, Reiserjeva ulica št. 26.§§
Spodnješiaj. ljudska posojilnica v Mariboru
reg. zad, z fteom. zav.
Hranilne vloge r t &rTg&TE&r
3» Kii&gaajf; 3© i/tšn t* f&Sia®	pfežažs©	m s

k»4 stsaa*.
m bi is e&rBismad« !n$ gsdteSK,

Posolila m dafafo
fnmm» faaajlam >■ (m& ’‘m	sfeKte»
sPi-fi * & ■ fim»
psmm msm» g* f»
ä tt» RWJgS» s Wm. ?**)#«»
p« i2!/?* as t&stžSfe®
■ »’mdasctitSi r-
«tepta
tkivom ifs
zgissm* «e ..._ rij*®» oV&s iS
Uradne ure S
S»
r'MtäSfr \rsmmtb	m i
Pojasnila se dajalo ^
«i % ž* % se
Sasa hfefi? «a rssvola-so deteait temöün« aabtraiasik«.
Stolna «Ilca 0 fined Glavnim trgom in stolno eerkvlfo
li'-. M- ,
Ul V

V večjo dobro urejeno mešano i trgovino želi 16 let staro, močno j in zdravo deklo, vešč slovenskega j in ner škega jezika stopiti v uk. Iv. Selič pekarija Laški trg.
* g
Slovenci,
Naročajte
in razširjajte
Stražo!
» SSlSfi EP, igttSS”
isifi. spišfbIse Is ipšlsi
fett p saM eül
TtsS e« obrok«. - Hsstr, ssvafe ■ Sra«E»feaJ &~~m S
£
I T E m-£
K S*
E f
K S“-
j ffitelasta i Tvm&sa. srebre* en J Original esseg« ar«
! Bjabilyak» mu I žt>'»iiUka niklast*
S Psimsia prstan! j tsrefcr«* verižice
m.
Ver Jasno junaštvo.
Masi, Dietinger
liieoi Felreiiiacl
um I« efeli? mmm, BospeiMa Hfl

Ivan Ravnikar
Ds
trgovina špecerijskega, kolonijal-I nega blaga bar i? in zaloga mine-
HA
raln'h voda	DROBNO!
CELJE — Graška cesta štev, 21
kupuje po najvišji dnevni ceni vinski kamen, fcumno. janež, pristno strd in vosek.
Ure! Ure!
mm
¥ vsiliti izbiri in po nizkih cenah«
Z& vsako uro se jamči'
PiwMjske ure, Sehafhausen. Ssaithj Omega, Sterne ® Očak : Za kratkovidne nova zboljšana stekla.
Sramio 0ure§ ^jaribor
urar, zlatomer in očalar,
Tegettbefova testa 39. Prvi urar od glav. kolodvora.
OBČINsS^DOM
se naznanja, da ima tiskarna sv. Cirila v Maribora zopet na razpolago Prošnjo m
Potrdila za klanje telet in mlade živine
Umetni C|f%|l je štirikrat cenejši kot pravi med ter bolj med	redilen nego meso in jajca. Rabi se kot ma-
ši na kruh, za pecivo in močnata jedila, pospešuje prebavo, lajša hripavost, zapeko, zaslizenost, obeaem pa tudi krepi itd. Poskus Vas prepriča o isvrstaosti umetnega medni Zavojček velja 86 vin, Naroča se pri: Josip Berdajs, Ljubljana Z&ljarsfca ulloa Štev. 13, Po pošti se pošilja najmanj 12 zavojčkov za 4 krone.
„ITsnJelmiii“
je najboljše postavno zavarovano sredstvo za ohranitev dragih podplatov. Sredstvo je pre-skušeno, utrdi podplate, podvoji njihovo tr-pežnost ter učinkuje izborno proti vremenskemu uplivu. Zatorej velik prihranek. Za dva para podplatov zadostuje ena steklenica. Prosto poštnine pošilja dve steklenici za 4 K. (Denar naprej). R. Starovašnik, Konjice, Štajersko. Trgovci in preprodajalci dobe popust.	129 •
Xnüsama, umaftnlne li» musikaliie.
trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinam* m debelo in drobno, priporoča : trgovcem in preprodajalcem velikansko izbere dopisni» XX po raznih cenah. 'XX
Z m 0O»(Ulii#tfri«:
Papirnate servijete vsleđ novih predpisov namestnije v Gradcu po zelo nizkih cenah.
¥ sah© množina
-wree-
kupi veletrgovina
Anten Kolenc, Celje.
Edina št ft ferska steklarska aarodsia trgovin.
Bfj* debelo!	»a-draft«**
FRANC STRUPI	CELJE;
Graška cesta
priporoča p® najnižjih cenah, svojo bogat© xslogo	i® ■
eeianaste p ©sode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip In ©iwtrfmf-wm* ©od©b®. — Prevzetje vseh steklarskih del ;pri cerkvah i® »fav&sSfe,,,,
Nafsol!ditel$a in tožna postrga.
Brstofavnl mksIov Cirilova tiskarna Maribor
tožna in
'/-iz?
SfsT o
m
'fflBBŠ£š3&&2SS8S
Cirila v Haribofu
srn «j€ma vsa v tiskarsko stroko spadajoda dela kakor s tšsnfke. knjige, broinre, stenske In druge koledarje.
S» tIš. župnijske urade spovedne in misijonske listke s intim, rdečim »li modrim tiskom, uradne zavitke s natisom glare ter razne einanilne napise, Za slame občinske, šolske ir druge urade • uradne zavitke, oznanil». a*-pigj, f&gglase, plačilne predpisa, prejemat potrdila itd. Z* obrtnike la VgoVc? pisma, »«ritke, okrožnice, račune, opomine, menice, cenike, dopisnice, naslovnice, letake in lepake s črnim in drugobarmim tiskom. Za posojilnice, zadruge in društva; pravila, zapisnike, pristopnice in
* i »akljur
jemale«. letna poročila, računske zaključke, društvene znake,
vabil»
mm
Trgovina tiskarne sv. Cirila
MAHIBOM, v lastni hiši Koroška cesta. štev. S
priporoča svojo veliko nalogo rasnega papksja, peresnikov, pesos, škatijfe, za peresnik«, svinčnikov, radirk, kamenčkov, tabli«, črnit, »avltiov (bss>. viuuh in belih, v weh veiikaetih), trgjwddh ksjig, n«fest, pismen*!^ papirja v mapah is šfcatljah, razgleda' like in stenske), raapela sesa velike ikajmliiji, — itambilij» sa urad«

m

Prsne boleasii, oslovski kdšielj,	IlhÖiMSIfcCS*
tfda n&j jamljm Siroftn f
L Vsak. ks trpi«# tr*jr»em kaJijw.	j i	u£tfW4 {kAf effcm -3ireft<*' HčH##»«’
laž-ie |e Obvarovati	|	%ale.rTh ftn1 i b nir-nftr.
2, Osebe s krorsidnitv, Ssö«<*rom bronktlav, j %.	<-«i*oo.pri •skww «OSsf®**1
k; 5. Siroünoffi etdfitvm.	*	& ufcodmm Špehom n*	poduf«k.
fadajstsl! tu založnik: Konsorcij „Straža.3	Oflgovorai ^dnih: Vekoslav Stepan,
DTisk tiskarn® sv* Cirila k Marf&aea-