10. JteunKo.
Posamezna Številka stane Din 1*50.
o umnimi, v soBofo iz. lonnario mi.
leto lun.
Imhafa vsak dan popoldne, isvsaaal aadalfa la praznik«.
aratl: do 30 petJt vrst a 2 D, do 100 vrst a 2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 1 D; Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebe.. Vprašanjem glede mseratov naj se nriloli znamka za odgovor.
0*fraToistvo „Slo*. Maroda   in „Narodna tiskara«" laanofa ulica št 5, pritlično. — Telefon it. 304.
Oradalatra „Slor. Ifaroda" Knaflovi vlloa št 5, I. nadstropje
Tal«'on Štev. 34. Dopis 9 sprejo-na ta aodstsaae ta sadastao fraaaovane* <4T   Rekopissv sa na vrača. *pfl
v Jui3tl3viii otl 4—8 str. po O. 1-50, 8 in več 2 O. V inozemstvu 4—6 str. 2 O., 8 In vet po 3 O. Poštnina platana v gotovini.
„Slovenski Narod" velja:			T intieatrro
	v Ljubljani    i      po poiti		
12 mesecev   • ••••« 6      B ..•••» 3          p                m     m     *     m     • * 1 .......	Dm 2l0 — ,    120 — 60-— . 20-	Din 240 — .    120 — 60 — . 20—	Din 3*0 — . 180-. 90— , 30—
Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi  naročniki  naj   pošlejo v prvič naročnino vedno   £<4h1    po nakarn d. Na -amo nismena naročila brez poslatve denar a se ne moremo oziral.
Pangermanizmani?
Kakor klerikalno časopisje neprestano bobna, da klerikalizma ni, tako skuša tudi nemško časopisje dokazati, da nemškega iredentizma, ozir. pan-germanizma sploh ni, temveč je nemški živeli, ki živi v naši državi, prežet lojalnosti. To pesem poje nemško časopisje tako vstrajno. da že samo veruje to laž in da mu menda veruje tudi beogradski tisk.
Zatočišče za slične nemške jeremi-jade je »Deutsches Volksblatt« v No-vemsadu, ker Nemci dobro vedo, da ta list čita;o tudi v ministrstvih, dočim so naši lokalni nemški lističi kakor »Cillier Zeitung«. »Gottscheer Zeitung« itd. popolnoma nepoznani. Izmed beogradskih časopisov sta edino »Balkan« in »Pravda«, ki sta včasih ovrgla nemška natolcevanja in zavijanja ter svetovala vojvodinskim Nemcem, naj se ne ogrevajo preveč za nemške mamšine v Sloveniji, ker je n ihovo stremljenje pan-germansko in ker so ti Nemci pravzaprav le ponemčeni Slovenci. Ko ie nekoč dala »Pravda« tak prijateljski nasvet »Volksblattu*. je ta v obširnem čanku poučeval srbsko javnost, da so Nemci v Sloveniji nedolžna, kruto preganjana jagnjeta, a Slovenci so volkovi Clankar je dokazoval, da so Slovenci nad 1000 let živeli s planinskimi Nemci v najožji državnopravni zvezi in da so bile zakonodaja, gospodarski razvoj in kulturne razmere v nemškem delu avstri':^kih pokra in iste kakor v slovenskih pokrajinah. V pretežno slovenskih pokrajinah so živeli Nemci s slovenskim prebi valstvom v najboljšem razmerju. Nemci so živeli na Spod. Štajerskem večinoma v mestih in trgih, ki so jih Nemci ustanovili (?). V teh mestih in trgih so imeli Nemci do najno-veiših časov večino. Slovenci so se začeli šele v 19. stoletju posvečati mestnim poklicem in prihaiati v mestnih občinah do veljave. Tako je n. pr. občinski zastop ljubljanski šele leta 1882. prišel končno v slovenske roke.
Kolikor trditev, toliko zavijanj. Kakšno je bilo »prijateljsko« in »enakopravno« sožitje med Slovenci in Nemci, tega očividci nikdar ne pozabiio. Vsak nemški pritepenec se je štel med »Herren-volk«, a Slovenec - domačin mu je bil brezpravni suženj. Sicer smo res imeli Slovenci § 19. ki nam je iamčil enakopravnost v šolah in uradih, toda izvajal se ta zakon ni, kakor se tudi nanram našim zasužnjenim bratom na Koroškem ne izva'aio določbe senžermen-ske mirovne pogodbe. Ako je našim Nemcem ustreženo s ta*" o paoim^to enakopravnostjo, se jim lahko da. Toda naš državni irstroj ni nekdanii avstrijski žongler, ki je samo obetal. Koliko smo se Slovenci borili  Ha wr> po
dolgih letih dobili par utrakvističnih gimnazijskih razredov, dočim je naša nacijonalna država takoj dovolila Nemcem par gimnazij in učiteljišč. — Ljub-Ianska občina ni prišla šele leta 1882. v slovenske roke, kakor da bi do takrat bila v Ljubljani nemška večina, temveč ker je slovenski avtohtoni živelj tiščal ob tla vladni teror, dokler se ni probudila naša narodna zavednost ter strla nemške okove.
Da med našimi Nemci ni pangerma-nizma in iredentizma, je skušal imenovani nemški list dokazati s tem, da so Nemci takoj po prevratu po svojih zastopnikih izrekli narodni vladi v Ljubljani, da ostanejo tudi napram novi državi lojalni državljani. To je v toliko resnično, ker je bilo Nemce strah, da bi ne prišlo maščevanje za velike grehe, ki so jih imeli na vesti. Kakšna pa ;e bila v resnici ta lojalnost, se je pokazalo takrat, ko so koroški »Heimdienstlerii« prebili našo fronto na Koroškem. Vsi nemčurski elementi od Slovenjgradca do Celja so zažareli v zmagoslavju ter hiteli nemškim tolpam nasproti. Seve, ko so se jim računi izjalovili, so sc zopet potuhnili in znova zatrjevali svojo
lojalnost naši državi. Isto »lojalnost« so pokazali maribor. Nemci, ko je prispela v mesto mednarodna komisija ter so mislili, da je sedaj čas napasti in pregnati našo vojaško posadko. Kakor pri teh dveh prilikah, tako bi naši Nemci pri vsaki podobni priložnosti posvedočili svoj pangermanizem. v katerem se na-tihoma neprestano vežbajo.
Za vojvodinske in banaske Nemce naši očitki ne veljajo, ker bi bilo krivično vse Nemce meriti z istim merilom. Južni Nemci so bili pod Madžarsko sužnji, kakor Srbi in Romuni ali mi Slovenci pod Avstriio. torej sotrpini. Njim je prinesla Jugoslavija rešitev, za kar bi se mogli izkazovati še bolj hvaležne in lojalne. Nemcem oziroma nemškutar-jem pa je preobrat izbU iz rok orožje, jih degradiral od r.HerrenvoIka« za enake državljane. Vse njihove visokole-teče sanje o nadvladi so se razblinile. Tega nenadnega in globokega padca naši Nemci ne moreio preboleti, zato nati-homa kuhajo maščevanje ter pričakujejo odrešem'ka. a iredentizem ali pangermanizem jih privede, o tem so prepričani, na pot tega odrešenja.
Telefonska m hnmmnm *»firocila
Tretja konferenca ihžav Male antante.
Prva oficijelna seja- — Splošni evropski problemi. — Oficijelni
komunike.
— Beograd, 11. jan. (Izv.) Romunski zunanji minister Duca je končno s svojim spremstvom dospel okoli 16 popoldne v Beograd. Takoj nato je bila sklicana prva oficijelna se^a Tli. konference držav Male antante. Seja je bila v kabinetu ministrskega predsedstva in jo je otvoril ministrski predsednik g. Nikola P a š i ć. Seta je pričela ob 17. popoldne in je trajala do skoraj 20. zvečer. Na tem sestanku so bile od strani zastopnikov Male antante izmenjane misli o mednarodni situaciji in o stališču Male antante, v katerem se sedaj nahaa, Razmotrivana ie bila posebno splošna evropska situaciia.
Po informacijah vašega dopisnika se ie na tem sestanku govorilo o sftuaci.is k! je ustvarjena vs'ed vol^ev v Angfrt! ?n tudi o razpoloženju med Ang'?Jo in Francijo v vprašanju so'nšnega repara-crlskega prob'ema. Celokupna situacija v Evropi je bila posebno razmotrivana v zvezi z madžarskim posoiilom in s stališčem Male antante napram Madžarski.
Kljub temu. da se je konferenca zamudila skoraj za en dan, bodo ministri držav Male antante pospešili svoja posvetovanja in jih bodo končali do sobote 12. t. m. Ima se delo pospešiti in kon-
I ferenca bo rešila vse na dnevni red I stavljene probleme. Na sestanku je bilo tudi razmotrivano boćarsko vprašanje, j o katerem sta zelo obširno in prevdarno s poročala zunanji minister dr. N i n č i ć in ministrski predsednik Nikola Paši d.
O prvem sestanku Male antante ie bilo ;zdano to-le oficijelno poročilo:
Prva sela zastopn'kov držav Male antante *e b*la danes (10. t. m.) popoldne v kab'netu predsednlštva ministrskega sve*a pod predsedstvom g. N. Paš'ća. Kakor na prejšnjih sestankih Ma'e antanfe, je bila tudi prva seja tokrat posvečena proučavanju mednarodne politične s'tuac'je. Pašić, dr. N?nč?ć\ dr. Feneš in Duca so ugotovili potom Izmenjave svojih mnenj, da se v vseh prob'emih popolnoma strinjajo.
Ma'a an'anta, nositeTjica splošnega miru, želi nadaFevati odnošaje zatip!5?-vosti in sodelovanje z vsemi zavezniki ter je boTj kot kdaj odločena za to, da ohrani v sedanj? evropski situaciji one s'ruje, kf s*reme za izpolnitvijo pogodb in vsem državam potrebno konsolidacijo.
Ta komunike je bil takoj po šefi izdan domačim in inozemskim novinarjem. Največje zanimanje vlada med novinarskimi krogi za vprašanje franko-
češkosiovaške zveze in pa za stališče naše države napram Bolgarski,
Kakor je Vaš dopisnik iz zelo me-rodajnega vira informiran, skuša naša država doseči na tej konferenci sporazum glede stališča Male antante napram Bolgarski. To se pravi, da bo naša država prevzela inicijativo za primerno in točno izvršitev neuillske mirovne pogodbe. Spi osno pa prevladuje mnenje, da je naša država že glede te mirovne pogodbe striktno vezana na dogovor z RcrniinSirr) in je kolikor toliko brezpredmetno, da bi se v to zadevo zavlekla tudi Češkoslovaška ki ne vodi Špeci-ielne balkanske politike in nima evidence o vseh balkan-l-rih problemih, v katere je vpletena naša kralevina. — Češkoslovaška rep??bi:ka vedno ?n vs7k-dar đefl z našo kraljevino glede balkanskih probemov isto staMšče. V tem ozl-ru vlada med našo državo in Češkoslovaško popoTno sog'asje. Češkoslovaška bo vedno podpirala stremljenja naše države za ohranitev normalnih in dobrih razmer na Balkanu. Kakor vedno, bo tudi v bodoče tekom 24 ur dala naši
kraljevin i svoje soglasje
'de vsake
akcije za ohranitev stama na Balkanu.
— Beograd, 11. jan. (Izv.) Kljub temu, da je bil zunanii minister Duca zelo izmučen vsled vožnje, ki ;e bila zvezana z velikimi težkočami in ovirami vsled snežnih žametov v Vojvodini, se je takoj po svojem prihodu pričela oficijelna seja ITT. konference držav Male antante. V kabinetu ministrskega predsedstva so se zbrali ob 17.30 ministrski predsednik Nikola Pašić in zimami ministri dr. Beneš. Duca in dr. Ninčić. Konferenca je trajala do 19.45. Na tej konferenc! je b?l zunanii m?nlster Duca obveščen o rezultatih Informativnih In neobveznih posvetovali ki so jih Imett pre!šnj» dan P?»šič\ dr. Beneš in Nlnčlć. Obveščen je h'\ tudi o vsebini obrambne zvezde pogodbe med Francflo In Češkoslovaško.
Govorjeno je bilo tudi o staPšcu Male antante naoram sovjetski Rusiji. V tem oz»ni je b*!o soglasje, da se stališče Male antante napram Rusiji uravna po sta'išču ve'esil.
Udeleženci konference so bili napram vsem novinarjem zelo rezervirani. Zunanii minister dr. Ninčić kot vodilna oseba konference je kratko izjavil, da ne more dati nikakih podrobnih pojasnil. Ob zaključku konference se izda načelno uradno poročilo.
Na današn'i dopoldanski konferenci se ima razpravljati vprašanje stal'šča Ma'e an*an+e napram os*a!:*u državam na Balkanu in pa napram Madžarski.
Kakor zatriujejo vodilni krogi, se konferenca zaruči v onem roku, ki je določen v oficijelnem programu, in to vsled tega. ker ima dr. Ben^š kot zastopnik Male antante biti 15. t. m. v
Londonu na seji sveta Društva narodov, ki bo končnoveljavno sklepal o dovolitvi posojila Madžarski.
Zunanja politik?, avstrijske republike.
— Dunaj. 11. januarja. (Izv.) Na včerajšnji seji glavnega odseka je zunanji minister dr. Grunberger z ozirom na aktualnost različnih mednarodnih problemov ime! zelo obširen ekspoze o zunar.iepoHtijni situaciji. V svojem jrovoru je minister ko.n-stat ral lojrlno In mlrol.'ubio pol'tlko. ki J* zasleduje Avstrija napram vsem državam. Kratko ie reasumiral uspehe posetov zveznega kancelarja v Pragi, v Berlinu, Veroni. Budimpešti, Beogradu in v Varšavi ter Je obenem naznanil, da namerava zvezni kancelar dT. Seipel v najkrajšem času obiskat? Bukarešto.
Zunanii minister je na to v ob;Čajni-izrazih pojasnjeval razmerje Avstrije do posamnih drčav.
Glede razmeria do Italije Je zunanji minister omenil, da Je z Italijo, ve'iko silo. ustvarjena ugodna atmosfera, vsled česar so bi'a marsikatera težavna vprašanim ugodno rečena Minister le dalje objavil narodni skupščfni. da Ima zagotovila in poročila, da se bo postopanje napram nemškim šolam v kraljevini Itarii zelo oh' ž lo.
Glede francosko - češkoslovaške zveze je zunanji minister kratko izjavil, da ie dobil neposredno pred odhodom v Beograd od dr. Beneša zagotovila, da ta pogodba v nobeni točki ne Škoduje sedanjim gospodarskim odnošajem med obema državama. Češkoslovaška In Francija soglašata v tem. da zvezna pogodba v nobenem ozfru n • nasprotuje obstoječim mirovnim oov godbam.
Zanimiva so rad! Izvajanja zunanjega ministra glede razmerja med Avstrijo hi našo kraljevino. Zunanji minister le m«d drugim dejal:
»S kraljevino Srbov, Hrvatov fn Slovencev se j*- vzpostavilo prfjatef^ko razmerje takoj po končnoveljavnl d°ločHv' naših mela. To razmrle ima za cV] med" rboi-ne gospodarske In kulturne podpore. Povodom nagega obiska v Beogradu sklenjene konvencije o ukinitvi sekvestrov in zapor, o plačilu predvojnih kronskih dolgov, ■ razdelitvi gotovih bosansko - hercegovln-ski*h akcij in o prenosu delniških drrfb s^ bile prejSnjf me^ec odobrene In sprelete od narodne skuoSč'ne v Beocrradu izmenične so bile ratifikacije In stop'jo v najkrajšem času v veljavo te konvencije. Preteklo poletje je bil dalje dosežen soorazum glede razdelitve arhivov in umetnin. S tem so bila prijateljskim potom rešena vsa med nami in Jugoslavijo sporna važna in načelna vprašanja, ki se nanašalo na interpelacijo in Izvršitev santgermnaiske mirovne pogodbe.
Glede razmerja med Pusijo in Avstrijo Je zunanii minister kratko izlavil da Je postalo vprašanje priznanja sovjetske vlade de jure tudi na Dunaju aktnelno. Ob zaključku svojega govora Je zunanji min'ster kratko konstatiraj, da Avstrija uživa povsod snl^šno zaupanje.
10
S^i El vesta d:
S)ama v borbi z dvema,
VII. POGLAVJE. Brzojavka.
V advokatovi vili je zavladala popolna tišina. Odvetnik je bil zatopljen v študij svojih aktov, v sosednji sobi pa je ležala, zatopljena v sanje, njegova žena. Hrušč in tmšč obeh sijajnih prireditev v bližini je polagoma pojemal. Luči so gasnile. Postajalo je vedno bolj temno. V temo pa so že posegali prvi slabi zublji nastopajoče dnevne svetlobe. Jelo se je svitati. Odvetnik je že opazil prve pramene dnevne luči zgoraj ob zastoru, ko je, zatopljen v misli, za trenotek dvignil glavo in se ozrl po sobi.
Mahoma je postal pozoren ter jel prisluškovati. Slišal je nekaj, presenečen je en trenutek obsedel na stolu kakor odrevenel. Nenadoma se je vzravnal. Ne more biti nebenega dvoma več: nekdo je zunaj. Odvetnik je vstal s sedeža, vzel svetilko z mize ter, neprestano prisluškujoč, odšel proti vratom. Odprl je vrata in stopil k stopnjicam. V visoko dvignjeni roki je držal svetilko. Pozorno se je ozrl na vse strani in zaklicali
»Kdo je tu?c
Nobenega odgovora nI bflo.
Odvetnik se je trudil, da bi z očmi prodrl temo. toda videl je samo globoke in goste senčne skupine dreves. Še enkrat je zaklical. ako :e kdo v bližini, ko pa tudi to pot ni bilo odgovora, je zmajal z glavo ter se vrnil v sobo. Preje pa je skrbno zaklenil vrata na verandi.
Vsedel se je zopet k pisalni mizi in se znova zatopil v svoje akte. Sedaj ga ni nihče več motil.
Tu moram zopet citirati besedilo Asbjorn Kra-govih beležk. Ob robu svojega rokopisa je napisal:
»Zunaj sta bila lopova. Ležala sta v travi ali spodaj skrita ob hišnem obzidju. Ali sta videla dragul;e gospe Gadejeve, ko jih je snela z vratu in jih položila v železno blagajno ?c
Drugo jutro je napočil blesteč solnčni dan. Mlada gospa je. kakor se je zdelo, popolnoma premagala malo nerazpoloženje od preteklega dne. Poročnik je prišel na poset ter ji prinesel Šopek najlepših cvetk iz hotelskega vrta. Bilo je to po zajutrku. Odvetnik in njegova žena sta zajutrko-vala na vrtu. Po zajutrku se je zopet odvetnik vrnil k svojemu delu ter študiral akte. Čuden mož je to: ne briga se za ničesar, ako ga zanhna kakšna stvar. Opazil je sicer, da se n:egova žena dolgočasi. Vedel je. kako rada bi imela, da bi ž njo Šel na kratek sprehod. Priznal ji je to, da ve, kaj ona želi, toda stvar, ki jo je vzel v roke, je tako nujna, da ne more ustreči njeni želji. Študirati mora pravno zadevo Posestniške banka- .
V tem hipu se je pojavil poročnik s šopkom cvetlic. Prišel je kot rešilen angelj. Ko je slišal, da želi gospa Son'a iti na sprehod, se je navdušeno ponudil za spremljevalca. Gospa Sonja in poročnik sta se napotila po vrtni poti, kopajoči se v žarkih jutranjega solnca. zatopljena v živahen razgovor. Odvetnik pa se je zopet sklonil nad svoje akte. Predno pa sta zginila za ovinkom, pa je dvignil glavo in zrl za njima. Zopet je zdrknila preko njegovega lica včerajšnja senca sumnje na balu v hotelu Trinakrija. Ta izraz pa "e hipoma izginil in njegove ustnice je zaokrožil lahen usmev. Krepko je veroval v svojo ženo.
Ura je kazala na dve, ko mu je hišna prinesla brzoiavko.
Predno pa se je to zgodilo, se je pripetilo nekaj drugega. Treba je uvaževati, da je AsbjSm Krag dobro poznal, ko je napisal te beležke, ves potek teh čudovitih dogodkov. Zato je lahko primerjal poedine prizore s tem, kar se je istočasno godilo na drugih kraiih. Na ta način je lahko spravil zvezo v celoto. Predno je Asbjorn Krag omenil sprejem brzojavke, je notiral, da sta oba nepridiprava dopoldne z jutranjim vlakom odpotovala v Kopenhagen. Eden izmed njih se je takoj vrnil, dočim se je drugi v neki posebni zadevi napotil v mesto. Tisti, ki se je vrnil, je bil mož z modro svileno ovratnico. Drugi se je pojavil točno ob 12.30 na brzo-iavnem uradu, od koder je odposlal na odvetnika Gadeja nastopno brzojavko:
»Pridite takoj v mesto. Vaša prisotnost v zadevi Posestniške banke je nujno potrebna.«
To je bila vsebina brz^avke, ki jo je odvetnik dobil ob 14. popoldne. Kimalo ga ni presenetilo. Dotična afera ie bila tako zamotana in je bila tako polna presenečenj, da se mu nenaden poziv, naj pride v Kopenhagen, v nobenem o^iru ni zdel sumliv. Prečital ie brzojavko, jo položil na mizo in jel na to proučavati vozni red. Prenričal se je, da pred 17. ne vozi nobeden vlak v Kooerhagen. Treba je bilo torej š? nekaj ur počakati, predno je mogel odpotovati. Ob 20. bi bil v Kopenhagnu, torej še vedno zgodaj dovelj. da se porazgovori s predstojnikom svoje pisarne. Niti trenutka ni dvomil o tem, da mu je ta poslal brzojavko.
Pri kosilu je odvetnik povedal svoji soprogi, da mora oditi v mesto. Istočasno je telefonsko oddal brzojavko na predstojnika svoje pisarne, da ga naj čaka ob 20. v pisarni. Z zadovoljstvom je opazil, da je bila žena zelo ozlovoljena, ko je slišala, da jo hoče zopet zapustiti.
»Kako dolgo hočeš ostati v mestu ?* je vprašala.
»Samo do jutri,« je odvrnil. • »Kakor hitro mi bo mogoče, so vrnem in na dejam se, da bom lahko stvari tako uredil, da lahko od jutri dalje časa ostanem tu pri Tebi.«
S temi besedami sta se poslovila. Spremljala ga je še na kolodvor.
srfan. 2.
•SLOVENSKI   NM ROD«   dne 12. januarja 1923.
S»ev 10
NOTRANJA POLITIČNA SITUACIJA, Sklicanje narodne skupščine.
— Beograd, 11. januarja (Izv.) Radi HI. konfererre drŽav Mnle antante so vsa notranjepolitična vprašanja potisnjena v czadje. Predsednik narodne skupščin« Ljuba JovaoovlČ j« tmel včeraj daljšo kos« ferenco t ministrskim predsednikom a. Pašićem glede akHcanja plenarne Seje na* rodne skupščine. Dan prve seje It ni deft* ■ftfvno določen. Ima se vršiti prva seja med 15. Iti 20. januar em ti.
NAŠ ODGOVOR NA ANGLEŠKO NOTO.
Vprašanje francoskega posojila.
— Beograd, 11. jaa (Uv) Finančni minister dr. Stojadinović Je imel vitraj dopoldne daljšo konferenco z nače'mki po-samn ih odelkov. Na konferenci :e b:l raz* govor o odgovoru naše v'nde na angleško noto glede izplačila -1o4ga tflHl#t \ ga «na plačati naša kra'ievina »a gotove vojne dobave tekom svetovne /ijne. /seotra odgovora se Ima tekr>m d^ftašnjeg-i dniva določiti.
RESKI PROBLEM.
Misija generala Bordera.
— Beograd, 11. jan. (Izv.) General Bordero. ki je bival deli Časa - FJcnmidu v posebni misiji rad* reškega problem^ Je snočl odpotoval v Ri n. Prei svoja' od* bodom je imel daljšo konferenco % *trr!ran-?kim poslovnim odpr ivnikrm Stmvrntom. General Bordero je odpo-ovsl v RTm, da poroča mfnistrsflcemn predsedniku Musso I* nfju o uspehih svoje mislj-s v Beogradu. Včeraj je zmmnii minister dr. sinčić sprejel poslovnega odntavnika Stimonteja. ki ie nanj čaka! skoro eno uro, ker ie Imel popre je važne konference z ministrskim pred^rdr.ikom
VPRAŠANJE RAZDELITVE MADŽARSKIH ARHIVOV.
— Beograd. 11. jan. (Izv.) Včeraj po* poldne je bfl sestanek strokovnjakov, ki ?mak> proučevali razdelitev madžarskega arhiva v smislu doIoČA triano-rae mirovne pogodbe. O tem sestanku le bzdnno kratko uradno poročilo, ki tsH# da so se na njem posvetovali o razdelitvi mndžar* skega arhiva od stra-.-" ČeŠko^ovoMci republike ftrMvar dr. Opočenskl. od naše strani pa dr. O. Rjrbaf. Stanoie Si- nojevih, dr. Ćorovlć. dr. Pavlović In d-r. Wige* in.
MALA ANTANTA IN FRANCIJA.
— Praga, 11. jan. (Izv.) Iz krogov, ki so dobro Informirani o zunanji politiki dr. Beneša prihaja, zagotovilo, da so vesti o predlogih dr. Beneša glede sklenitve za« vozniške prijateljske pogodbe med Prancllo hi Malo nntanto brez vsake podlage. Na konferenci v Beograda dr. Beneš obvesti Malo antanto samo o vsebini francosko* češkoslovaške zveze. Zatrjujejo tudi, da vprašanje zbližanja Male antante do Rusije ne bo tvorilo posebne diskusije, marveč se bo samo splošno nag!ašala potreba ob« novltve dlpfomatKnfh stikov posamirlh dr* Jav Male antante z Rusijo. KATASTROFA AN OTOŠKEGA PODPORNIKA.
— London, 10. Jan. (Tzv.) Kakor javijo admiraliteta, se je ponesrečil podmor« BFk »L.24.« pri Portlandu. Moštvo je nafc brže vse utonilo. Podmornik Je trčil ob kri- i žarko »Resohition«.
BOLGARSKA IN MALA ANTANTA.
— SoFja, 10. jan. (Izv.) Vodilni krom* z velikim zarimanjem zasledujejo potek ITI. konference držav Male antante. Bolgarska vlada se nahaja v položaju pričakovanja teh rezultatov. Njo posebno zanima stališče držav Male antante glede izvršitve neuillske mirovne pogodbe. Bolgarska pa nikakor ne želi posebne kontrole držav Ms'e antante glede izvršitve mirovne po* godbe
TZKLJU^ENJE RUSOV S PARIŠKE BORZE
— Pariz, 10. jan. (Izv.) Kakor Javlja >Matin«, je prepovedan mnogim nezaželenim inozemcem osobito Rusom obisk pari« ške borze. Policija je odredila strogo kontrolo inozemcev m nj'h dohod v Pari«.
BANČNI BANK^ROT NA MADŽARSKEM.
— Budimpešta, 10. jan. (Izv.) Radi trajajočega padanja madžarske krone se pojavljajo številni trgovski In bančni ban« keroti. Bančna tvrdka Hevedusv &. Szan* te Je postala insolventna m je proti njej uvedeno kazensko postopanje Prvi šef Hevedusv je 'zvršil samomor, drugi Szanto |i bil aretiran. Pasiva znašajo več sto milijonov.
AKTIVNA TRGOVSKA BILANCA NEMČIJE.
— Berlin, 10. januarja. (Izv.) Po objavah državnega trgovinskega ministrstva je trgovska blianca Nemčije postala aktiv* na. Na podlagi statrstlčirlh podatkov je znašal samo rzvoz v mesecu oktobra 132 mnijonov zlatih mark.
VELIKE  SNEŽNE  KATASTROFE NA Th ROLSKEM.
— Inomost,   10. januarja  (Tzv.) Na Predarlskem so velike snežne katastrofe. S planin so se utrgali plazovi, ki so na katerih prozah popolnoma prekinili vsak ieleznišk! promet
ZNIŽANJE ŽELEZNIŠKIH TARIFOV ▼ NE M CUL
— Berlin, 10. jan. (Irv.) Državni tel ep* iHIri minister le odredi 8* znižanje tovornih Železniških tarifov z ozfrotn nm okolnost,   da so tc zniiajc cene prenoči za
Pomtčfie vesti
I
:= Koalicija med radikali in demos krati je še vedno predmet razprav v beogradskem časopisju. Kakor je noto« rično, da bi dal radikalov rajo dano* nego jutri obnovil koalicijo s dano« krati, tako ja v današnji situaciji aigur* nO, da odločujoči krogi v radikalni stranki to idejo odklanjajo va* dotlej, dokler se na isvrši razvrstitev urad« nikov v kategorija, dokler ae do zadnjih kofteekvonc na iavede zakon o razde« lirvi države na oblasti in dokler narodna akupščina na sprejme državnega proračuna. Cim bo vse to izvedeno, bo Palic skušal zopet poklicati v življenje radikalno * demokratsko koalicijo, ako med tem na nastanejo nove kom p! i* kacije v notranji politiki.
— Klerikalci vendarle mislijo vstopiti v vlado. V Beogradu se širijo vesti, da so se klerikalci zopet jeli pogajati z radikali glede eventualnega sporazuma In vstopa v vlado. To vest potrjuje tudi »Balkan«, ki piše med drugim: »Dr. Korošec je mnenja, da najlažje doseže kakšno korist za Slovenro s tem. ako ne stopi v opoziciionalni blok fn da ne dela vladi nobenih težkoČ. Zato dobi druge efektivne kompenzacije, ki se nanašajo na samoupravo.« — Radovedni smo, kakšne bodo te kompenzacije? Ker vlada izjavlja, da hoče striktno izvesti zakon o razdelitvi države na oblasti, si ne moremo predstavljati koncesij, ki bi se nanašale na samoupravo. Kakor doslej, bodo najbrže klerikalci dobili tudi v bodoče kompenzacije v gotovem novcu, saj poleg Orlov tudi druge klerikalne organizacije potrebujejo novec.
= Dentar$a za Avstrijo, prijateljska nota za I*afifo? Za novo leto se je
v tolažbo našim zasužnjenim bratom raznesla iz Beograda vest, da namerava naša vlada napraviti na Dunaju de-maršo za varstvo in zaščito slovenskih narodnih manjšin na Koroškem in hrvatske marršine na Orad^ščanskem. Obenem je bilo napovedano, da Se v zu-nan;em ministrstvu sestavlja prijateljska nota za rimsko vlado glede zavarovanca In zaščite narodnih, kulturnih, političnih in gosoodarskih koristi jugo-slovenske manišine v Istri in na* Goriškem. Italijansko Časopisje je sprejelo vest z ironijo in grožnjami, dočim je nemško Časopisje molčalo ker najbrž napovedi ni smatralo za resno. Od takrat je tudi v Beogradu vse tiho. Najbrž *'e bila napoved le — poižkusnl balonček.
= Ustavotvorna sktrpšclna v Albaniji se sestane 21. t. m. Kakor je znano, ima sedanja napram Jugoslaviji prijateljsko razpoložena vlada Ahmed bega v tej skupščini večino. Vladni stranki je namreč pripadlo 61 mandatov, dočim ima opozicija samo 36 mandatov. Po najnovejših rezultatih Šteje Albaniia 817.000 prebivalcev. Od teh jih je 300 tisoč muslimanov, 172.000 pravoslavnih in 84.000 katolikov. V opoziciji je samo en del muslimanskih poslancev.
= Makedonska stranka. Beogradski listi poroČa:o, da delujejo nekateri politiki iz Južne Srbije na to. da bi se osnovala posebna makedonska stranka, v katero bi naj vstopili vsi radikalni In dem. poslanci iz Juž. Srbije. Nova stranka bi se ne zavzamela za avtonomijo Makedonije, delovala bi pa na to, da se vsestransko izboljša uprava v Južni Srbiji. Ne verjamemo, da bi prišlo do ustanovitve take stranke.
Julijska krajina.
— Veronauk v materinem Jeziku. V šolah nemškega PoadiŽja se je uvedel tudi za veronauk italijanski učni jezik po znanem šolskem dekretu. Sedaj je ta dekret preklican in šolska oblast je uvedla za veronauk zopet nemščino kot učni jezik. Ako je za veronauk potrebna materinščina, je potrebna enako za vse šolske predmete. O tem ni nobenega dvoma in o tem ni treba nobene daljše razprave. To je Jasno vsakomur in 0edagogična načela so napram Gentilejevemu šolskemu zakonu nagla* šali zadostno Italijanski pedagogi sami. Italijanska vlada naj gre korak naprej v preklicevanju in naj prekliče vso naredbo, ki poitalijančuje šole med manjšinami! To bo pedagogično in pošteno.
— Sv. trije kralji v Vipavi. V Vipavi so obljubljali otrokom, da pridejo med nje sveti Trije kralji, ki prinesejo vsakemu ogromno daril Otroci so z nestrpnostjo pričakovali praznika sv. Treh kraljev, se pridno učili In pripravljali nanj. Slednjič Je napočil tako zaželi eni dan in izvršila se }e prireditev, katero so organizirati Vipavski fašisti in Člani šolskega sveta, združeni v odbora, kateremu Je predsedoval sam gospod sindaco Petrovčič. Prišli so številni častniki iz Vipave in od drugod in prišel }e tudi visok zastopnik vlade. Otroci so debelo gledan hi peli faŠistovsko himno »Gfo-vlnezza« z laškim izgovarjanjem, kolikor ga dovoljuje vipavski dialekt, potem so de* klamfrall po italijansko hi, milostno dovoljeno, tudi v svoji materinščini, na kar Šele so jim razdelili tista tako pričakovan* in tako sijajno obeČens darila, ki pa so bil* v resnici le prava revščina, ali obdana a Italijansko glorijo. Menda so za veliko število šolskih otrok m otroettev is Leginega azila potrošili komaj par sto lir. Otroci so razmišljali, češ toliko kraljev je prišlo, pa
\fpp *akt> aVtfa dobila
B^BsssBnBfcsssnssi^kfc£ani
rF0SV6i&.
Rcpertoir Narodnega gledališča t LtabljanL
DRAMA. 2aoatek so S. ari avačer. Četrtek, 10. lan.: Osma Žena Red Č
Petek, 11. januarja: Zaprto. Sobota. U. ajnuana: »Golobček«.    Red B-Nedelja. 13. Jan.: ob S. pop. Mogočni prstan Izven.
ob & sVečer Osma fesa Izven Ponedeljek, 14. jan.: OolobCsk Red P
Torek. IS. Januarja: Zaprto.
OPERA.
Zaoanek ob pol S. ari »večer.
Četrtek, tO. Jan.: Tosea Red C
Petek. 11. lan.* Susanma tajnost, Mozart
in Satlsri, Glannf Schleei Red D
Sobota. II. Januarja: »Mignon«. Red A. Nedelja. 13. jan.: Selvilski brivec: ljudska
predstava. Ponedeljek   14. jan.: Zaprto. Torek, 15. januarja: »Mignon«.   ,    Red B.
ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER.
V soboto, dne 12. januarja: »Male roke«.
V nedeljo, dne 13. januarja: Gostovanje v Mostah (»Male roke«).
★ ★ ★
— Ljudska visoka šola v Ljubljani priredi v nedeljo dne 13. t m. ob 10. dopoldne v zbornični dvorani na univerzi javno, vsakomur dostopno predavanje o naslednji temi: ».Sociologija novinarstva«. Predava g. dr. J. B i r s a. Vabimo vse. ki se zanimajo sa to valno sodobno kulturno vprašanje.
— Uvod v nmevanfe umetnosti. V soboto dne 12. t m. ob 6. zvečer se vrši v zbornični dvorani univerze IV. predavanje z naslovom »Narava in umetnost«. Predavatelj dr. V. Mole. Vstopnini 12 Din pri vhodu.
★ ★ ★
GAŠPERCFK V BOŽIČNIH
dn*:f.
(Vpriioritev Slov. Marijonct. gledališča.)
Na?e M*-ijon***no ^da^išće je v bo2ič* nih praznikih nudilo občinstvu tako pester spored izbranih lutkovnih iger, da bi smeli biti vsi TH^c-r-i r*
nostnl hram. in o hvaležnost bi morali pokazati s ksr najbolj vztrajnimi poseti. 2tl, da v tem oziru ne gre Tar najbolje in tudi večerne predstave so slabo obiskane. Toda morda ho sčasoma vendarle prodrl sln-res o igri lutk tudi med one kroge, ki sploh ne vidijo ven ix svojega samogoltn^ea materi* jalizma, upamo pa, da bo mladina, ki je dan^s zvesta obiskovalka in prijateljica teh ljubkih predstav, ohranila nepozaben spo« min na te predstave in smisel za vse lepo, čisto in dobro
Zmago dobrote in plemenitosti pa opeva sleherna teh bajnih igric ki sličijo pisanim pravljicam ali pa Širokim epom en miniature.
V kratkih presledkih nam je vodstvo gledališča uorizoHlo za božične dni prt iger.
Prva »Gozdni kralt Lavrin« je bila za letošnjo sezono novost. Ta bajka je po svoji idejni zgradbi Sorodna »Skrivnostnemu zrcas lu«, vendar pa ie od te mnogo bolj barvita; vprizoritev pa je posebno novzdignila sijajna inscenacija: nekatere slike (noč v fozdu, ples palčkov itd.) so voli vale % vso draže« stjo in milino na vsakogar. Pozabiti ne smemo želo primerne soremljajočfe godbe, ki tvdi med odmori vzdržuje ubrano ra«s položen ie.
Vsebinsko napetejša in živahnejša pa je igra »Čarobne gosli«, ki se bo brez dvoma stalno obdržala na repertoarju. Tu so prič zori, ki učinkujejo kot najrahlejSa lirična pesem (Gaiperčkova r>odoknič*\ pa anet prizori, ki izvabi i a io plohe smeha (v sodni dvorani). In slednjič: finale, ko govori duh jasne in vendar kot usoda tajinstvene bese* dc o namerni in pomenu človeškega hotenja, če?, le oni, komur so rojenice ie nri rojstvu naklonile mogočen polet v vratolomne visi* ne, sme trpati, da mu tak vz«?on uspeje. Ga5perč«»k pa se mora in se tudi nrav rad zadovolji t usodo navadnega zemljana. Iz te ha me Poccijeve pravljice proseva mno* go fivlienskih resnic, ki vsdajejo igri pečat umotvora.
Povsem dr* ««ega kova in ns prvi nogled nekam tuj je MI italijanski igrokaz: »Mrtvec v rdečem nlaScu«, ki mu rm ne odrekam svoievrstnih lenot, vendar je tradiciionalnt GasTJerčeV. preoblečen v Far*nar>o Var lz<*»t* bfl svoi blesk in nI odt-htal starega hudo« mušneža iz Poocijevega kraljestva.
Zato pa nas je popolnoma prevzela na« slednja, v svetu sani in bridkosti odigra* vaioča se po v-s t o »Rožencvet m Lili;aT»i«, v kateri ie ShaV^apeare marionet. g'~daa lfs^a v prelestno t*brano«t nrelil motive Don« kihotstira, vztočniaslcegs *a*odej§tva in ro« msntičnega hrepenenja. Tudi tu je kot pri v*eh igrah razkošna scener?*a usw*no so* gfalaU z zra**o*t?o te sanjske zgodbe.
Na Sv. Tri Krali* Pa se ie uprizorila stara lutkovna iara »Doktor Faust«, ki no svoji ideini plati kot t"di primitivi^H^i dramatični zasnovi soominia na sodobne transcendentalne drame. Nad vse lepo zadnie dejanja vsled močno povdarjenih, izrazitih kontrastov (nočni čuvaj Gašper ček — Faust); tudi raroolozenje (noč v sred je« veškem mestu, Ga*r»crčVova čudna pesem. Faustov strasni d^Sevni dvoboj ...) zanese gledalca v stanje naivečje pozornosti.
SVoro bi nosahil omenrK. da je na Ste* fanie zabel«-rilo »Slovensko Marijonetno de* dalisčev svojo stoto nredstavo, za Vatere skromno proslavo je GašperčeV govoril prav mi Črn prolog, ki ga ie spisal dr. I. Lah.
Po vsem tem razgl-d-i moramo tigoto* viti. da so »odsl to gledališča in ifralci vse* stransko pokazali svoio požrtvovalnost fn poMicanoat m po usoehu sodeč. Sete lanVo sklepamo na neumorno fn nesebično delo vsakega posamefpn-a. ki vidi V s volem vodi« tel ju ravnatelju Klemen čiču človeka vsega prevzetega od visokega idealizma: vzgajati občinstvo potom umetnosti — in baš linV kovno gledališče zavzema ©dllČoo stopnjo.
Dru^o pa ie ša> načeto vprašanje glede
obiskov. Dovoli ja ie dejstvo, da so sa morah) ve osma predstave sa neodločen čas ukiniti, ker ni bilo zadosti občinstva. Pač. žalostno dejstvo,
UpamO. da sa bodo v naslednjih tednih razmera zboijftale m da bo rednim pred s ta« vam sledilo uprizarjanje tudi izvirnih slo« det kot ssao &tati v hatU^ ~*
Književnost.
— A. Linhart: »Zupanova Micka«, fn »Veseli dan al Matiček se ženi«. Oder 6. zvezek. V Ljubljani 1923. Izdala Zveza kulturnih društev. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Str. 140. Cena Din 20, s poštnino Din 21. Nova izdaja, Sesti zvezek »Odra«, ki ta zalaga Tiskovna zadruga v Ljubljani, prinaša v nov! izdaji prvi slovenski komediji, ki Jih je duhoviti prosvet-Ijensc Linhart po nemškem os. francoskem izvirniku spretno priredil sa naše tedanje razmere. Ž njima \c položil temelj naši dramatični književnosti. Krepko risani značaji, živahen dialog, neprisiljena Situ« acijska komika dajejo komedijama trajno vrednost, posebno je dvodejanka »Župa* nova Micka« po svoji preprosti sceneriji in malem števMu o^eb kakor nalašč ustvarjena la nase man:še odre. Ako nova Izda« ja nI hotela zabrisati časovnega m prosvetnega kolorita dobe, v kateri sta igri nastali, se je morala kolikor mogoče tesno nasloniti na Linhartovo prireditev: zato bo dobrodošla rudi našim srednješolcem pri pouku slovstvene zgodovine. Izdajateljeve »Prlpombec na koncu knjige poudarjajo pomen obeh komedij in nas seznanjajo z usodo njihovih dosedanjih izdaj. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani
Glasbeni vestnik
— Koncert pevskega zbora Glasbene Matice v Lfubliani. Pevski zbor Glasbene Matice priredi svoi prvi kencert v letošnji seziii v četrtek dne 17. jan. v Unionslfi dvorani ter po daljšem presledku izvaja zopet veliko orkestralno delo dr. Dvoraka: Stabat Mater, za soli, zbnr In orkestr. To delo se Je izvajalo v LJubljani po Matičnem zboru pred 30. leti. Solistične partije so v rokah opernih pevcev: gdč. Zikove. ge. Borove ter gg. Šimenca in Betetta. Spremlja pa delo Muzika Drav. Div. Oblasti. Naše glasboljubno občinstvo opozarjamo na ta koncert, o delu samem pa izgovorimo prihodnjič boli podrobno. Vstopnice v Matični knjigarni.
Sokolsfvo.
— Sokolskega društva v Ljubfianl občni zbor se vrši v nedeljo, dne 20. januarja 1924 ob 9. uri dopoldne v telovadnici v Narodnem domu % običajnim dnevnim redom. V svrho razgovora o kandidatni listi se vrši isto-tam sestanek Članstva v četrtek, dne 17. januarja 1924 ob pol 21. uri (pol 9. uri zvečer).
— Sokolsko društvo Liubliana n. sporoča članstvu, da se vrši rednf občni zbor dne 13. januarja ti. ob 10. urj na realki.
— Za Sokolski Tabor so darovali po br. Jos. Turku: Ciril Briceli, Milena Bri« celj, otroci Ivana Briceljna v Štepanji va* si, vsak po 1 mali kamen za Din 100.—; I. Prijatelj blagainfek kmečke posojilnice 1 mali kamen Din 100.— Neimenovani junak dT. Demšarjeve fronte Din 1000, Jernej Cer- j ne. hotelir 1 velFM kamen Din 1000; za novo leto Matija Ham, mesarski mojster Dm j 500; Iv. Ribn?kar Izvošček Din 132. Skupaj Din 3132—, Zdravo!
— Sokol Štepanji a vas ponovi dne 13. t. m. v društveni telovadnic! v Stepanji vasi dramatični predstavi »Trije točki*, burko dvodeianko in »Damoklejev meč«, burka enodejanka. Začetek ob 18. uri. «— SOKOL Stepanja vas ima dne 16. t. m. ob 19. uri sestanek članstva pri bratu Novaku »Lozarju«, kjer se poberejo nabrani prispevki za zgradbo doma, kakor tudi sku-piček za prodane društvene bloke. Nabira-telii prispevkov in razpečevalci blokov naj se sestanka polnoštevilno udeleže. Na tem sestanku se tudi določijo kandidatje za prihodnji občni zbor. — SOKOL Štepanja vas ima svoj redni občni zbor v nedeljo dne 20. t. m. ob 14. uri v društveni telovadnici. — Dnevni red: poročila funkcijouarjev, volitev odbora, slučajnosti.
Volitve v dohodninske cenilne
komisije.
Dne 20. t. m. se vršijo nadomestne volitve v cenilne komisije.
Podpisane zveze so na ponovnih sestankih razmotrivale važnost teh vo* litev in sklenile priporočati krajevnim organizacijam, da se zjedinijo na enot* no gospodarsko listo in iz bero kot kandidate agilne in energične ljudi, ki na bodo le zmožni, ampak tudi voljni sodelovati pri priredbi dohodnine.
Dohodnina postaja ne glede na prenizki davčni minimum od leta do leta občutne j ša. Predvojno lestvico, ki ne ustreza več razvrednOstitvi denarja v sedanjih razmerah, poostmje še voj= ni pribitek in invalidski davek.
Zato je nujno potrebno, da se po? služimo v polni meri po zakonu nam zajamčenih pravic in odpošljemo v komisijo može, ki bodo znali varovati nase Interese in preprečiti pretirane ocene.
Da pa to dosežemo, je nujno po* trebno, da nastopimo enotno. upoŠte* varno edino gospodarske razmere in postavimo volitev komisije na iz ključ« nO gospodarsko stališče.
Vsa poklicne organizacije pri d o* bitnih krogov naj skrbe za postavitev enotne gospodarske kandidatne liste In za polnoštevilno udeležbo pri volitvah! Za zvezo trgovskih gremijev v Ljubljani: Ivan Jetačin ml. 1. r.    Fran Zehal L t.
Zs Jugoaiovenako obrtno zvezo: Ivan Ogrfn 1. r. ie zvezo ©hrtnm zadrug v Ljubljani: En&elberi Eranchefti L r«
Poostritev spora za ljubljanski mandat.
V vprašanju ljubljanskega mandata je včeraj nastal preokret, ki resno ogroža mirno reiirev. Prc '-edstvo NNS je namreč preko Kmetske posojilnice obvestilo načelstvo JDS, da je tam deponiralo 45.000 Din na vloino knji* žico pom imenom »Ljubljanski man« dat«. Ta denar se naj izp'ača JDS, čim se ta do 19. t. m. izkaže, da je profesor Reisncr odložil svoj mandat.
Odločitev o izplačilu te svote, oda nosno o izpolnitvi tega pogoja je prepuščena »Kmetski posojilnici!« Dopis Kmetske posojilnice je izzval v krogih JDS veliko ogorčenje. To'maČi se ga kot ponudbo nekake kupnine za man« dat, tembolj, ker svota 45.000 Din nima nič opraviti z obračunom za volilne stroške, ki ga je JDS lani predložila načelstvu NNS in ki je za več nepo polovico manjši od navedene svote. Predsedstvo JDS objavlja sedaj dopis, ki ga je poslalo Kmetski posojilnici in v katerem ostro zavrača ponudbo z motivacijo, da JDS nima z nikomur nobene kupčije in da je zahtevala od NNS le povračilo polovice skupnih izdatkov za volitve, katere ste obe .stranki obvezani plačati brez ozira na izid volitve.
JDS naznanja še to, da zahtevanih, stroškov noče za sebe, temveč da jih je namenila Društvu za zgradbo sokol« skih domov. — Mi odkrito priznamo, da je pot, na katero je krenilo pred« sedstvo NNS, zelo nesrečna. Prepričani smo. da je ogromna večina pristašev NNS ne odobrava in dvomimo, da bi bili s tem načinom sporazumni člani načelstva NNS. Nobeden naprednjak, pa naj bo pristaš te ali one stranke, ne bo želel, da se vprašanje Ijubljan« skega mandata prevrne v politično far* so, ki mora najobčutnejše škodovati ugledu vse napredne slovenske javnosti. S te poti je treba nemudoma kreniti nazaj! Z dejanskim priznanjem plačilne obveze NNS je bila stvar pravilno usmerjena. Tu treba nadaljevati. Stroški za volitve so nastali pred zmago na« predne liste. Oni se morajo torej plačati brez ozira na to ali je lista prodrla sli ne. Tozadevna obveza bi obstojala v polnem obsegu tudi tedaj, če bi bila napredna kandidata podlegla. Zakaj torei ta mučna, vso javnost izzivajoča igra? Gospodje, ne varajte se! Napredni Ljubljančani take i^re ne morejo gle* dati brez odpora. Skrajni čas je, ds se zadeva končno uredi. Vprašanje plačila mora z eno samo gesto NNS z dnev* nega reda in pristopi se naj k sporazs umevanju. Volilna pocodba natančno predpisuje način, kako je treba reševati spor. Skliče naj se skupna seja obeh načelstev in tam se nai pre* tresaio vsi argumeti. In če je v vodstvih strank še kaj možatosti in treznosti ter prevdarka, ta seja ne bo končala brej zadovoljivega rezultata!
MacdGnaldov program.
Vodja angleške delavske stranke Je govoril v torek pred desettisočno množico o svojem političnem projrramu. Izjavil Je med drugim: Delavska stranka hoče poskusiti, da rzleči rane od katerih trpi da* nos angleški narod, Europa in ves svet. Stranki so podtikali namen, da hoče priti samo na krmilo, da b! pripravila nove vo« lltve in prfčela z lahkomiselnim? eksperimenti na polju državnega socijalizma. Delavska stranka nudi ang!e§kemu narodu poljubno moralno garanejo. da kot vladna stranka ne mfslf na to, da bi delala ra nos ve volitve, nego da ie njen edini cilj sanacija obstoj'eČIh razmer. Nova socialistična organzacjja, h kateri stremi delavska stranka, ni nikaka čudovita pravljična de* žela, ki bi Jo bilo mogoče doseči z enim skokom* marveč daljni clli človeškega razvoja, kf bo dosežen oolagoma na trudapr»l-ni božji poti v daljni bodočnosti. Sedja velja Storiti važen in dobro premišljen ko* rak naprej. Cilj tega koraka je vpostavi-tev miru na zunaj in zadovoljnesti v no* tranjosti države. Zavoljo delavske vlade ni treba nikomur spravljati svojega kapitala v inozemstvo, kajti ona niti ne pom!* šlja, da bi se lotila nevarnih eksperimentov na gospodarskem polju. Da vpestavi v Evropi mrr. namerava delavska stranka mobilizirati vse demokratično misliče mo« Ske in ženske vsega sveta, ki jih veže skupno nazlranje, da se nikoli več ne ponovi strašna katastrofa svetovne vojne. V vsaki evpropskl prestolici so državniki daleč od pravega miru. Povsod So še tleči ostanki pepela in iskre, ki jih lahko vsak Čas sveža sapa razvname za nov svetov* ni.požar. Yse eno. dali bo delavska stranka šest let ali šest mesecev na krmilu, ona bo takoj ukrenila vse potrebno, da te iskre in ostanke pepela pogasi tn pohodi. Vse oboroževalne tekme mora nadomestiti velik mednarodni sporazum med Angleško. Francijo, BeIg«?o, ha I i'o. špansko, Nemčijo In češkoslovaško. Nasprotja in nesporazum med Angleško in Francijo mora prenehati. Dft se ustanovi v Evropi mfroljuh' no raztKHoženje, je potrebna organtaactja mednarodne pravičnosti, ki |i bodo prepuščale vse velesile brez pridržka svoja suorna vprašanja. V svrho tc organizacij pa je treba izpopolniti Društvo narodov. Delav* ska stranka ne misli na to. da bi odobrila, kar se ie zgodi'o v Rusiji, zahteva pa brezpogojno priznanje sovjetske republika.
Dnevne vesti.
V Liubtrani. dne
Strah pred slovanskim bogoslužjem«
Ko smo bili še sužnji Avstrije in Nemcev, so tudi naši klerikalci teoretično zagovarjali težnjo, da se v naše cerkve uvede slovansko bogoslužje. Tudi neposredno po prevratu so v klerikalnih krogih še delovali na to, da se uresničijo sanje vseb naših prosvetnih delavcev in se uvede v naše božje hrame ;ezik sv. Cirila in Metoda. V političnih krogih, zlasti srbskih, se je takrat sprožila misel, naj bi naša država sklenila konkordat z Vatikanom, ker bi se s tem najlaglje zasigurala uvedba slovanskega bogoslužja v naše cerkve. Splošno se je pričakovalo, da najde ta ideja splošno odobravanje zlasti med merodajnimi katoliškimi činitelji. Toda zgodilo se je baš nasprotno. Katoliški krogi so sprejeli to misel z najhladnejšo rezerviranostjo.
Čemu, zaka*? Klerikalna gospoda se je jela bati. da bi nam konkordat zares donese! slovansko bogoslužje, s čemer resno ni nikdar računala, posebno ne v današniih razmerah. Slovansko bogoslužje! Uvedba slovanske liturgije v naše cerkve bi bil po splošnem klerikalnem naz'raniu prvi korak na poti, ki bi vodila Slovence in Hrvate v pra-voslavje. Da je sama ta misel že grozna za naše klerikalce, je umevno. Zato so zastavili vse sile. da po možnosti vsaj zavlečeio. ako že ne morejo docela preorečiti konkordata z Vatikanom. Med tem pa pridno delajo na to, da resno pri nas cerkveno vprašanje in problem liturgičnega jezika po svoje, brez sode'ovanla države.
Z uvedbo staroslovenšČlne v naše katoliške cerkve bi se naše ljudstvo versko preveč približalo srbskemu delu našega naroda, s Čemer bi se klerikalizmu znatno prekrižali računi, zato je bnlie. ako se v obrede uvede raje — živ narodni jezik. Klerikalci so bili sicer doslej načelno proti temu, da b! se v bogoshižie uvaiali živi Jeziki, kar so proglašali za Luthrovo herezijo, toda Časi se spreminjajo, namen pa tudi po-svečuie sredstvo, zato posega danes merodama naša katoliška gospoda raje ce'o po L n'h rovj toliko prekinjani herezu*!, kakor da bi trpela uvedbo staroslo-venskega Jezika v naše cerkve.
Pri tem seveda ne nameravajo enostavno nadomestit? tuje latinščine z domaČim jezikom, marveč mislijo, da se bo ljudstvo dalo odnraviti s par drob-tinami. Naipre? so milostno dovolili, da se sme peti evangelij pri služb! božii In pri procesijah v živem narodnem jeziku, sedaj uvedo še slovenščino oziroma hrvaščino v obrede pil krstih, porokah in pogrebih, pa bo mirna Bosna. Tn Če potem pride tudi konkordat in nam donese staroslovensko bogoslužie, dobro, pa Slovenci in Krvatle odklonilo to darilo. Češ ho^'a služba se opravlja pri nas v domaČem jeziku. Pri tem pa ostane !at!nše*"na še nadalje gospodujoč jezik v naših cerkvah in obenem mogočen jez proti zM'*an:u 2 ostalimi slovanskimi brati. Taki so klerikalni načrti, no. nadelamo se. da dela klerikalna gospoda ra^m n«-ez vrčmarja! ★  ★ ★
— Po^ko odlikovanje našega kralja. Pn poročilu iz Beograda ie PoVska repnbTtka odlikovala našega kra!*a Aleksandra I. z naivnim redom »Vir-tuti milifari«. Ped ie bil ustanovljen 7e leta 1702. Po statutu tega reda so odlikovan; z rdim vsi zaslužni možje, ki so si OffdoMl največjo slavo v vojski za bodočnost Porske. Po sedaj so s tem redom odlikovane štiri osebe. Pollski podanik "e o OtffIKovanfn kral?a obvestil mrn?Btra dvora. Tzročltev reda se pa ima izvršiti pn posebnem ceremonvelu.
— Spimo? Današnji »Slovenec* objavlja uvodnik, v katerem s toplimi besedami zagovarja aktivnejšo zaščito naše primorske in koroške manjšine. /£Vsti povdarja. da vlada ne stori svoje dolžnosti in da bi morala nastopiti proti Nemcem z renresalijami za koroške šolske krivice. Po pravici povdarja pi* sec, da bi noben dan ne smeli pozabiti, da je tretjina naših ožjih rojakov pod tujo peto in da bi v to svrho morali buditi in gojiti narodno zavest našega ljudstva, ker je ima odločno premalo.
_Mi bi se takih člankov v »Slovencu«
pr«»v veselili, če bi se ta list in njegova stranka enkrat hotela tudi praktično ravnati po duhu in smislu tega uvod« trika in ako bi prenehala z defetistično politiko ter začeli oznanjati, da bo pri* morskim in koroškim rojakom prišel spas in odrešenje samo od močne in enotne Jugoslavije. Naše ljudstvo po* trebuje torej splošno državno fn jugo* slovensko zavest in zaupanje v mogoč« no bodočnost. Ali pa »Slovenec« lahko trdi, da je v tem ozira, kar se tiče privzgoje ponosne državne zavesti sto« ril svojo dolžnost? Kolikokrat je »Slo* venec« trdil, da naj naia država rajSi razpade, kakor da bi obveljala druga voliica kakor pa ona SLS? Ali bi bila Italija kedaj postopala t našo manj* šino, da ni računala na našo federali* stično protidržavna akcijo, da al ve«
tli januarja 1924.
dela, kako se Jugoslavija slabi, mesto da bi se krepila in združila k enoti in slogi? Mislimo, da mora vsakega po* Štenega pristaša SLS boleti srce, ko pri* merja strahote naših zasužnjenih manj« šin z brezvestnim protidržavnim pisa* njem in delom oficijelnih predstavni; kov SLS. Čas je že, da se »Slovenec« in njegova stranka poboljšata tn da kreneta na pot« spravne politikel
— Gost iz Češkoslovaške. V Ljub-Tano je včeraj prispel bivši češki državni poslanec v dunajskem parlamentu g. ing. Jan Vladimir H r a s k y, ki je svoječasno služboval v Ljubljani in je Ljubljančanom v dobrem spominu kot iskren prijatelj našega naroda in kot odličen stavbni strokovnjak. Svoje simpatije do nas je Hraskv ohranil tudi po svojem povratku v domovino, kjer z vso vnemo deluje, da se čim najbolj poglobijo bratski odnošaii med našim in češkoslovaškim narodom. G. Hrasky je danes odootoval v Kranj.
— Vladna podpora beogradskim Sokolom. Ministrstvo narodne prosvete je nakazalo 5000 dinarjev podpore beogradskim sokolskim društvom.
— Revizija učnih knjig. Glavni prosvetni savez je sklenil, da se naj izvede natančna revizija vseh šolskih učnih knjig in da se smejo rabiti v šolah samo kniige, ki jih je Šolska oblast prej odobrila. Pred vsem se ima iz kniig odstraniti vse, kar spominja na staro Avstrijo in njene vladarje.
— Blagopokojnoga   dr. Bogumila SenekovkSa se je spominjal  danes pred svojim predavanjem vseučiliški profesor dr. J. Polec. Uvodoma je v toplih besedah omenil vzorno življenje, marljivost in kremenit značaj umrlega, ki je bil kot njegov nekdanji sošolec vedno in v vseh ozirih prvi, tako da so ga kolegi po pravici smatrali za svojega vo-ditela. Kakor v dijaških letih, tako se Je odlikoval dr. Seneković tudi pozneje kot   uradnik   tedanje   deželne vlade. Uradništvo deželne vlade je tvorilo elito in v bivši Avstriji, kier je prevladoval nemški element, so bila visoka upravna mesta slovenskemu uradniku večinoma nedostopna.   Ne glede na težke ovire pa   je   pokojni dr. Seneković dokazal, kaj zmore slovenski uradnik s temeljitim strokovnim znaniem   in vestnim, vstrajnim delom. Med svojimi stanovskimi tovariši in v slovenski javnosti ie užival že tedai velik ugled   in   bil ie splošno priljubljen pri vseh. ki so ga poznali, bodisi kot uradnika aH zasebnika. Še predno je dovršil svoie študre, se je z vso vnemo oklenil misli o ustanovitvi slovenske univerze, bil je vedno med prvimi, ki so se borili   za to eminentno narodno stvar,   in zato ni čudno, da So Se po prevratu merodajni faktorji obrnili tudi nam in da ie s svojimi nasveti in praktičnim udestvova-njem mnogo pripomogel k ustanovitvi prve slovenske univerze. Odločilna poteza v njegovem značaju je bila vedno nacijonalna zavest. Bil ie zaveden Slovenec in delo za narodni blagor mu je bilo tudi do prevrata   prva dolžnost. Žal, da ga je mučila dolgoletna težka bolezen, ki je Izčrpa'a n'egove sile in mu grenila življenje. Dasi bolan, je vendar štiri semestre predaval    na naši univerzi, in če bi bile razmere normalne, bi bil že davno imenovan za rednega profesora. Sele tedai, ko ga ie bolezen priklenila na boln'ško posteljo, je s težkim srcem zapustil   univerzo, čije ustanovitvi in razvoiu je posvetil svoje na'boljše moči. Dr. Seneknvič pa ni bil samo vzoren di'ak. uradnik,   stroko v-nak in velik patri jot. bil ie tudi mož v pravem pomenu besede. Kremenit zna-čai. blago, plemenito srce. ki je vedno čutilo s trpečim blirnMm.  Kdo  se ne spominja njegove plemenitosti,  ko je med vojno na če*u aprovizacije utrl marsikatero solzo? £e površen pogled na njegovo vzorno življenje in plodonosno delovanje zndostu'e,   da se prepričamo, kako težka izguba je zadela našo univerzo, pa tudi vso slovensko javnost z megovo smrtjo. Govornik je prepričan, da bo tudi akademska omladina ohranila pokojnega v trajnem spominu.
— Uvedba nedeljskih vlakov LJubljana gor. kol. — Kranj. Od 13. 'anuaria t. I. vozita na progi Ljub1;ana goreniski kolodvor — Krani ob nedet»ab in praznikih izletniška vlaka št. 042 in 943. Odhod iz Ljubljane gor. Vol. ob 8 54. prihod v Kranj ob 10.10. odhod iz Krama cb 17.17, prihod v Luibljano gor. kol. ob 18.29. — Naš apel, ki smo ga pretekli teden naslovili na železniško ravnateljstvo, je torej imel uspeh. Kakor je razvidno, so pri ravnateljstvu razumni možje, ki so dostopni dobrim nasvetom in treznemu preudarku. Nadelamo se, da bodo i poleti uredili vozni red tako, da bosta imela od njega koristi tujski promet m turistika.
— Izenačenje koledarja. Pišejo nam: Za izenačenje katoFš>ega in pra» voslavnega koledarja se vrše pogaja, odkar imamo skunno državo. Zadnjo jesen se *e raz<rla?alo, da so pogačama takorekoč končana, da dobimo zanesljivo, z novim letom 1924. 2e skupni ko-
ledar. To zagotovilo je naibrž napotilo Družbo sv. Cirila in Metoda, da je priredila enoten koledar. Resnično pa se izenačenje se vedno ni izvršilo, kar rodi v enotni državi polno neprilik, a rudi gospodarske škode. Vzemimo na primer naše Šole. Pravoslavni dijaki pri nas so prisiljeni na počitnice, ko doma praznikov nimajo, a ko se jim bližajo težko pričakovani njihovi prazniki, se morajo vrniti v šole. Nasprotne neprilike pa občutijo tudi dijaki katoliškega veroizpovedan a na zavodih, kjer je večina pravoslavnih. Iste zmede so pri vojakih in raznih gospodarskih podjetjih.
— Malo zanimanja za Družbo sv. Cirila in Metoda se kaže pri letnih prispevkih od družbinega blaga. Edino vžigalice so prinesle precejšnji dohodek (Din 12.9S0). dasi se nam tudi ta postavka zdi premajhna. Naravnost smešna pa je svota od prodanih cilindrov za svetilke (300 Din!), kakor tudi od kave (500 Din) in čaja (1000 Din). Skoraj ne moremo vereti, da bi bilo med kupčujočim občinstvom tako malo narodne zavednosti in toliko nevednosti za cilje nase Šolske družbe. V odboru imamo sicer enega trgovca, toda za praktične nasvete v trgovskih zadevah bi bilo svetovati, da se pri prihodnjih volitvah pritegne najmanj še eden zaveden in agilen trgovsko izvež-ban r^'1"!*"^
— Poroka. Poročil se ie g. Rinko ChrS* stof, uradnll' Pokojninskega zavoda za nameščence v Lnib!iani i zdč. Leo Martlnak, učiteljico robnih del. Bilo srečno!
— Celjske vestL Sokolsko dru* štvo v Celju ima v sredo, dne 23. Jan. ob 14 20. zvečer v mali dvorani Narodnega doma svo. reda! občni zbor z običajnim dnevnim redom — Predavanje. V ponedeljek 7. tm je imelo biti na ljudskem vseučilišču predavanje g. dr. Schwaba »o nalezijiv h otroških boleznih«. Ker pa ni b:!o luči, se je moralo to predavanje prelo« žiti in se vrši v ponedeljek 21. januarja. — Nova trgovina. V Razlagovi ulici Je odprl novo trgovino z moko. žitom in deželnimi pridelki g. Fr. Videnšek. — C e 1 j* sko mestno gledališče. V času, dokler se ne spravi zopet v red celjska električna razsvetljava, je moralo naše gledališče •istaviti prirejanje predstav. Ko bodo ti nedostatki zopet odpravljeni, se bedo preastflve zopet vršile. Medtem se pripravljajo igre »Svet«, »Zakleti princ« (otroška predstava) ter opereta »Mamze-lle Nitouche«. — Izpred sodišča. 26* letni čevljarski pomočnik Ivan Ferletič iz Celia je bfl radi bogokletstva obsojen pred celjskim okrožnim sodiščem na 1 mesec poostrene ječe.
— Mar.borske vesti. Repriza »Onstran življenja ie pokazala, da si bo g. Bra-tina moral najprej omisliti predstavo o vedenju mlad;ne pri resnih dramatični! predstavah. Čudimo se, da vsega tega nekulturnega vedenja v gledališču ne opazijo šolske oblasti in Če to opazijo, da ne skušajo v šoli vzgojno vplivati na mladino. Kako naj potem zahtevamo od navadne publike« da se vsaj pri tako resnih predstavah vede dostojno. O predstavi sami nam je nemogoče kaj več dodati našemu poročilu o premijeri. — Slavnostna predstave v proslavo rojstnega dne kraljice je bila primerno obiskana. V »Cavelleria Rusticana« sta tudi to pot nastopili ga. Mitroviceva In g. Skrivanič v glavnih vlogah. Plesni večer gdčne. Vavpotičeve Je uspel nadvse izborno. Izvajala je vse plese z njej prirojeno gracljozncstjo in fineso. Višek v svoji tehniki Je dosegla v Čajkovskem: Jesenski pesmi in Chanson Friete. Tudi v Griego-vem ^Škratu« je bila izborna. Na klavirju je spremljal vse točke z gl^>b"kim umeva-njem pijanist g. Niko Štritof. Ta večer Je nudil Ijrbheljcm plesne umetnosti lep este-tičen užitek. — Mestna mesnica redno poslrje in po zelo zn^anfh cenah. (17 do 10 Din ker.) V sredo je dobila od nekega eksporta izločene tri vel'ke svinje, katere !«• revnim sTojem rrznrcdala meso po 20 slanino po 25 dinarjev. — 2lvlnjsk! sejmi v Marb^ru brdo v Kratkem zopet
otvorjenl. čc 5e med tem ne pojavi kak nepričakovan stečaj. — O požaru na Pohorju tudi Se tekom četrtka ni b'lo mo-j»oče dobiti ntč* zanesl'ivesra. Govori se da le bila prizadeta tudi Mariborska koča kar pa je malo verojetno. — Vporaba Gota-ove dvorana. Kakor je bflo predvideti s? Je lastništvo G^tzove pivovarne premislilo izvesti svoj n?črt in dvorano adaptirat? za privano skl^d!?če. £«m se popravi Škoda radi ek*pWije. b^ dvorana zopet na raz-pf!a<*o za kulturne prireditve. Kot prva pride na vrsti najbrže »Glacbcna Mat'ca« s svrjlm vc!;kim orkestramim koncertom. Slovenci pa bndo vendarle dnbro storili. Če se. knkor smo že poudarjali, osamosvojijo tudi za verie kulturne prireditve v preurejenem r*?»*r»dn#in d^mn.
— Kako morajo MH zftvHI poš*n! pa* ker?. Poštna utirava ie odredila, da morajo ; biti tudi navadni paketi, t. j. paketi i manj kakor 600 Din vrednosti, zapečateni z voskom sD vsa* r vinjetnmi.
— Za DeeM dom kraljice Marije Je da« rova! ?00 D;n g. dr. Kuhar, notar v Ljubljani, ker je bil zadržan, da bi se udeležil zabave v »Kazini« V proslavo kraljičnega rojstnega dne. Z zahvalo beležimo to dari« i lo in se narieiamo, da M ostali rodoljubi pri sličnih prilikah posnemali g. dr. Kuharja.
— Pobeg nevarnega mm« po strelove-
V ponedeljek zvečer je detektiv v neki gostilni v Mariboru izsledil elegantno oble* Čenega gospoda, ki it nosil seboj kovček. Zadnji čas so se Izvrilla v več stanovanjih v Marborti drzfie tatvine n. pf. Pri Legatu, drl fcapotca. kapelami Ahačlcn Itd. V vseh teh slučajih se Je tat posluiil vltri« hov in povsod je najraje vzel seboj dobro obleko,  V. Mtfck je bite poifctia Javljena
tatvina pri Legatu. Izsledovanje tatu ie bilo takoj uvedeno. Policiji se je posrečilo v elegantno oblečenem (v vkradeni ob'e-ki) gospoda izslediti nevarnega zagreb* ikega tatu Huberta Potočnika. Ko so Mariborčani zvedeli, da je lopov vjet in žena varnem, so se že veselili, da bo nekaj ča* sa zopet mir. Toda vjeti ptič je računal drugače. Med zasliševanjem na policijskem komisarjatu, ko je čakal na hodniku, je naenkrat odprl vrata na dvorišču, ru *e sp'ezal po strelovodu na streho in skočil v Šolsko ulico ter neznano kam izg'nil. To ie slučaj, ki zahteva, da ga policijski komi-sar'jat ob.asnL
— Bre^.-e. Gremij trgovcev v Brežicah priredi dne 2. svečana t. 1. »Trgovski ples<* Cisti dohodek je namenje za sol) vajencev ter splošno strokovno organizacijo trsov« stva.
— Volk, ostreljen pri Kranju. Dne 10.
tm. je neki levec v obč. lovišču Predoslje pri Kranju ustrelil 17 kg težkega volka.
— Razne nezgode. Jernej JelovČan, delavec pri tvrdki Heinrihar v škofji Loki, si je pri delu zlomil desno nogo. — Josip Štrukelj posestnikov sin iz S^nt Ruprrta se je vračal 1. tm. zvečer iz gostilne v družbi domov. Med potjo pa so se fantje sprli med seboj in ob tej priliki je eden ustrelil s samokresom Štruklja v d.?sno nogo. — Fran škatelj, delavec pri Kajfežu v Kočevju, je peljal iz gozda hlode domov. Pri tem pa mu je spodrsnilo in padel je pod sani, ki so mu zmečkale desno nogo. — Na rudarja Ivana Žiberta iz Hrastnika je pa* del težak hlod, ki mu je težko poškodoval desno nog. Vsi poškodovanci so bili prepeljani v ljubljansko bolnico.
— Drzna sleparija. K tvrdtki »Mate« rtjal* v Ljubljani, je prišel pred kratkim neki okoli 30 letni neznanec, ki sc je izdat za Janka Plečko, m je na račun Učiteljske tiskarne dvignil 1547 Din, ki mu jih je knjigovodja E B. tudi k&Plačal. Kasneje se je izkazalo, da Učit. tiskarna nI pooblastila nikogar za inkasiranje predmetnega računa. Policija drznega sleparja zasleduje.
— Tatvina biserne ogrlice. V Zagrebu je bila Olgi Mikolčič, hčerki znane bogate rodbine na Ribnjakii ukradena biserna ogrlica, sestoječa iz 120 malih biserov. Nakit je vreden 50^00 Din.
— Rop na poštno blagajno v Sv. Lov. erencu na Dravskem polja. V četrtek 10. januarja ti. zvečer se je na pošti pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju Izvršil predrzen rop, katerega žrtev ie postala tudi poštna odpravnica Vera Zmrzllkar. Hoteč odpreti zaprta vrata, Jo je ropar zgrabil za rokf, zamašil usta in zakril obraz ter Jo bil po glavi najpreje s pestjo, potem ko Je v sobi našel klešče za plombiranje vreč. Jo te še s kleščami tolkel, dokler se ni onesvestila. Z najdenimi ključi je odprl poštno blagajno tr iz nje pobral vso gotovino v znesku 27.000 Din. Orožni štvo iz Ptujske gore Je štiri ure pozneje dospelo na lice mesta. Ropar doslej še ni izsleden. Pošta-rica je telesno težko poškodovana.
ARETIRAN KINOLOG.
Saj znate, kako so običajna in šab-Ionska zasipavanja na policiji o Identiteti aretiranih tipov. Včeraj je resni nadzornik kriminalnega oddelka zasliševal mladega pustolovca, ki se je svoječasno izdajal za •mcdlcinca*.
»Kako Je Vaše drago ime?* »Ferdinad švelc«  Je bit odvažen odgovor.
»Kedaj rojen In kam prljstojen?« »Poglejte v protokol« Doma sem iz Ljubljane.«
»Kaj ste v crvilu.«
»Kinolog! Da gospod, študiram kino. Drugače sem bil mormar.*
Ljubljanska policija je namreč te dni prijela Pravi tip lahkoživega pustolovca Ferdinanda Svelca, ki je gotovim Ljub* ljančanom z*»an po svojih velikih pojedinah in popivanjRi Izdajal se je tudi za »med!* cinca«. Pred leti je švelc, ki se je predstavljal za medicinca, v družbi z drugimi lahkožive! napravil v restavraciji pri »Rr> ZU tridnevno gostovanje ter je napravil za 20.000 K zapitka. Uboga natakarica G. M. je morala vsa škodo poravnati, švelc pa ie romal v zapor. PriŠedši iz zapora se je klatil po rA/nih krajih naše države. Na= zadnje je bival v Zagrebu, kjer je dobi! scolno bolezen in se je zdravil v bolnei. Tam je avgusta meseca preteklega leta s katero je pobegnil v Ljubljano, od tu pa ukradel nekemu scbolmku vsoto 1760 Din, ie v sprerrsrvu neke ugledne dame pobesj ml na Dun*.t, kjer je živel nekaj mesecev prav Imenitno, preživljajoč se z raznimi s^parijami Končno* pa so mu tudi na Dunaju posta1?* (ta prevroča ter je prišel zopet v Ljubljano, kjer pa so napravili njegovim avanturam konec
Beštija u ieni
— Kino Tivoli predvaja do nedelje pre* tres! ji vo tragedijo »Pot v noč«, katere rlavni igralci so Olaf Fonns, Conrad Veldt ki Crna Morena. Dostop ima tudi mladina. Da nudimo cenjenim obiskovalcem zopet nekaj izredno lepega, nabavili smo si za prihodnji ♦cCen trodciiu film znane pariške tvornice Pathćt ki je povsod, kjer se Je predvajal, zbudil splošno, pozornost. Značilen in velepotnemben je že naslov sam »Beštija ▼ ienl«.
— Koncert. Jutri v soboto 12. januar« ja ti. koncert dravske godbe v kavarni Cvropa. Začetek -ob 0. zvečer. Vstop prost.
— Radikalno sredttve Izpodriniti inozemsko konkurenco Jt fina kakovost do* mačetca izdelka. To se vfcU pri »Mirim« čo-
koJadl ^^^^^^^
M\mm mik
Konferenca Male antante.
Oficijelni komunike o današnji dopoldanski szji.
— Beograd, 11. jan. (Izvir. Spre eto ob 1-4.) Današnja seja konference Male antante je traia'a od 10. dopoldne do \\ popoldne. Cb 13. je bij izdan kratek oficijelni komunike, ki veli:
Drugi sestanek držav Male antante je bil danes ob 10. dopoldne v predsed-ništvu vlade. Vsi trije zunanji ministri so razložili zunanjo situacijo svojih drfar. Pri Izmenjavi stališč je bila konstatirana poporna soglasnost
Romunska, Češkoslovaška In kralje-jevina Srbov, Hrvatov In Slovencev so skrenile, da nadaljujejo isto politiko miru, spoštovanja »n konsoiidac'je pogodb, kar je bil cilj Male antante.
Hočejo ravnotako, da ohranijo prijateljske odnošaje z vsemi državami. V tem pog'edu sta mog'a dr. Beneš Tn Duca z zadovoPstvom konstatirati, da se obstoječe težkoče med kraljevino Srbov, Hrvatov }n Slovencev In Itali-o vedno br>!j odstranlafo ter usmerjajo k prijateljski rešitvi In spravltvl problema in zbliianju med obema državama.
Na bolgarski In grški problem se g'eda v Beogradu. Pragi fn Bukarešti na isti način. Glede notranjih zadev Grške se želi, da se naj one konsolidiralo in da Bolgarska ostane v mejah mirovnih pogodb In se izogne vsakemu incidentu.
Prihodnja seja se vrSi danes ob 16. dopoldne.
Po informacijah vas*ega dopisnika je bilo govoreno tudi o obnovi zvez s sovjetsko Rusijo, kar bo naibrže objavljeno v današnjem popoldanskem komunikeju ali pa v jutrišnjem zaključnem poročilu.
Borzna poročila.
ZAGREBŠKA BORZA. Dne 11. januarja. Sprejeto ob 13.
Izvzemši izplačila Milano, katero je bilo še nadale čvrstov so vsi ostali tečaji zopet nalahno popustili. — Blaga je bilo dovolj ter se je isto tudi še po borzi nudilo po približno srednjem tečaju. V splošnem je bil promet nekoliko slabši z ozirom na prekinjeno zvezo med Zagrebom tn Beogradom.
Vsled prekinjenega telefonskega pogovora so današnji efektni tečaji Izostali.
Ob zaključku notira Jo:
Devize: Curih 15.5175—15.6175, Pariz 4-30—4.35, London 381.85—384.85. Dunaj 0.1240—0.1260, Praga 259.15—262 15* Trst 3S5.70—388.70. Newyork 88-85—89.85. Budimpešta 0.32—0.35.
Valuto, dolar 87.75--88.75, lira a.82.
INOZEMSKE BORZE.
— Curih. 11. Jan. (Izv.) Današnja pre^-borza: Beograd M5, Berlin 1.30. Amsterdam 21f>70, Newyork 5.76.   London 24.67,
Pariz 27.75, Milan 2490, Praca lfi.70. Bukarešta 2.90, Sofija 4.15 Dunaj 0.008090.
— Trst, 11. lan, Beograd 25.85^—25.95, Dunaj 0.0324—0328, Pras:a 67.25—6725, Pariz 111.75—112.25, London 99—09.10. Newyork 23 05—23.15. Curih 402—405.
— Dunaj 11. januarja. Ob 12. notirali efektni tečaji Kranjska industrijska druž* ba 2,600.000, Bosanska Deželna banka 270.000, Hrvatsko esk. banka 1,5-42.090, Trboveljska premogokopna družba 729.000 Jugobanka 118.000.
Društvene vesti.
— Plesne vaje tehnikov — akademikov. ZaJc!ju£ni venček s čajanko, se vrši dne 29. Jao. ti. Odbor.
— V znamenju mornarice se vr5i 12. trtv
v Unionu ples Jadranske Straže. Vel'ka bojna ladja naSe moTnarice z vojaško g~d-bo na krovu bo plovila po naSem Jadranu protj zasužnjenemu Trstu, ki ga bodo razsvetljevali Žarrmctf. Pripravljene so trdi eksotične zanimivosti, kii J:h še ne smerna izdati. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. Toaleta poljubna. Dostojne ma ke dobrodošle. Vstopnina 10 Din. dijaki 5 Din.
— I. ples Jadranske S raža dne 12. tm-obeta bitf najbolj obiskana prireditev Se posebno, ker bo to prvi letošnji ples. ki se ga bodo udelež-le tudi ma*;ke. Na dekoracijah v dvorani sc že marljivo d:la. Jutri večer pa pripluje bojna lacHa, ki |o bodi Iz morskih svetilnikov razsvetljevali žnmmeti. Namenjena Je v Trst. ki se bo tudi videl. Cstoonina 10 Din, d:Ja*tvo 5 Din. Posebna vabilo se ne bodo pošiljala.
— Podružnica U "rvženja vo'n'h rnva'1-dov v Ljubljen! javlja, da se vrši n'e redni občni zbor dne 13. januarja 1924 ob 9. uri zjutraj v salonu restavracije pri »Levu* Goaposvetsk* cesta.
— IV. Slovanski večer. Juer. napredno akademsko druStvo »Jadran« priredi dne 19. januarja t 1. v jrornj h pr^stori^ Narrd-netra doma svoj tradTci]oneln! »Slovanski včer« z akrdemfjo In plenom. Protram akademije objavimo pravočasno. Bra'ska H ostala nam naklonjena društva pro*'mn. da t ozirom na to oprste na ta dsn sl'čne prireditve. — Orfbor zabavnega odseka j. n. a. draitva »Jadran«.
VR^MFNSKA NAPOVED-
— Dunaj, 10. jan. Uradno poročilo o vremenski napovedi za 11. tm. Nestalno. Julnozapadoi vetrovi. Nevarnost plazov.
stran 4.
»SLOVENSKI   NAROD«,   dne i?  iami r:a 1
Štev. 10
Gospodarstvu
Splošne dolžnosti davkoplačevalcev ▼ L četrtletju 1924.
(Opoaoritav Trgovske in obrtniške shornice za Slovenijo r Ljubljani.)
L VToiUer naoovedL
s) PZa dohodnino. Rok za» vložrtev na*= povod! poteče končen februarja ti. Do to* ca roka mora vsakdo, kdor že plačuje do* hodni no, vložiti napoved iz lastnega nagle ba, da «e ogne zamudnim posledicam § 905. zakona o osebnih davkih. Posebne poztve za vložitev napovedi dobe le oni, katerim namerava davčno ob 1 astro sa L 1024. prvič predpisati dohodnino. *
b) Za rentnino. ttkratu z frapovedSo sa dohodnino ie vložiti tudi napoved sa rentnino. Za vložitev napovedi sa rentnino ne dobi nihče posebnoga poziva. Napove* dR sa rentnino ni treba vlagati davkopla* JJevaJcem, k4 ie plačujejo rentnino m svo* lega bivališča tekom leta 1923 niso tepre* menili, ako se njihovi rentam* zavezani do* %>dkS niso pomnožiH.
Tiskovine za te napovedi se dobe prt Ha trnih oblastvih in davčnih uradih.
Napovedi so po tarifni postavki 28U zakona o taksah in pristojbinah zavezana taksi po 5 Din, k] se prilepi na napoved.
Komor ie nemogoče vložiti napoved v Močenem roku, naj s primerno utemeljit* v Bo pravočasno proti za podaljšanje roka.
K. Naznanila o izplačanih atažMk are* femkih.
Vsakdo, kdor izplačale službene pre*
lemke, stalne ali prem eni ji ve v visini, ki utemeljuje za dohodnino davčno dolžnost, je zavez ar do konca februarja 1923. na« znani ti te prejemke na posebni tiskovini. Za *o naznanilo ni plačati nobene takse.
HL Razgrnitev predplsnlh Izkazov in pri* gJvoJ roki.
Davčna obtastva imajo naiog, da are* ee razgrnitev predpisuih izkazov na ta način, da se bo vršilo ob naprej določenih rokih M sicer prvih 15 dni vsakega kole* darskega četrtletja za vse davke, odmer* jene v preteklem koledarskem letu. O dav« kih, ki so jih davčna oblasrva odmerila v IV. četrtletju 1923, so v smislu gornjega naloga razgrnjeni predponi iekaai prvih 15 dni meseca januarja 1924, kolikor niso brli davčni zavezanci na razgrnitev ?mren tega roka posebej opozorjeni.
Prizivni rok se pt i centa* -*^*e* po /aueiuftvj in tra|a 15 dni.
IV. Jamstvo sa dofcothnao.
Industrijski obrati, ki so na podlagi šejnstva za dohodnino, uveljavljenega s 'členom 1*5.. it. 4. finančnega zakona za f. 1922/1923 pobrali dohodnino od izpremen* f$vm službenih prejemkov svojih name* iščencev, so dolini v IV. četrtletja 1923 po* brane zneske odprem rt i davčnemu oradu eo 14. fanuarja 1914 s posebnim rzkasom v dveh Izvodih.
V. Davek aa
a) Davkoplačevalci, ki so zavezani plačevati davek po knjigi opravljenega prometa (razen podjetij, zavezanih :avni računodajt, vsi obrati m podjetja, katerih promet je v minulem letu presegel 360.000 Din), so dolžni plačati davek na poslovni promet za IV. četrtletje 1922 do 30. jami« arja 1924. in hkratu predložiti asOavs r.!i s uporabo stare tiskovine, kler so ie na razpolago« ali po vzorcu, objavljenem v razglasu delegacije ministrstva financ z dne 22. maja 1922. Al 6/2 (Uradni Bet z dne 3. jonija 1922, St 59).
Zamudniki se se posebej opozore na svojo dolžnost sit s posebnim pozivom aii ■ javnim razglasom ter z zapr^ H1 »m rrsd* ne ocene ter glob zaradi nerednos^L
Kdor vloži nepravilno prijavo, izgutri pravico pritožbe.
b) Davkoplačevalci, katerih promet ni v minulem leta presegal zakonito dol ocene meje 360.000 Din, nrti ni bil manjši od 15.000 Din so zavezani na splošni poziv fn v do* ločenem roku vložiti prijavo o prometu, opravljenem v minulem letu. Roka za vložitev finančno oblastvo še ni objavilo, bo pa predvidno objavljen v L četrt! din 1924.
Ako se za te prijave uporabi stara tis* kovina, jo je dopolniti za promet, oprav* Ijen z državo, od katerega se plačuje da* vek že ob Izplačilu pri državni blagajnici, s besedilom vzorca, objavljenega v gor« njem razglasa finančne delegacije.
Kdor ne predloži pravočasne prijave, izgubi pravico pritožbe m mu davčni odbor oceni letni promet po lastni vednosti In podatkih.
VI. Dospfelesl direktnih davkov. Dne 1. februarja 1924. dospejo v plačilo direktni davki ga L četrtelrje 1924. Davčni uradi so upravičeni j h po 14. februarju 1924. prisilno izterjati In zaračunati poleg 6% zamudnih obresti še za opomin 4% terj&oega zaostanka.
★   ★ ★
PRIMER SPLOŠNE INDUSTRIJE Z DOMAČO.
{Na podlagi dela g. M. Savica: Naša tm-Austrija i zanati, Sarajevo /922.) 'DALJE.) LESNA INDUSTRIJA.
Zadovoljivo sliko podaja tudi stanje naše lesne industrije.
Naši gozdovi se jako racijonalno izkoriščajo v industriji. Drva za gorivo izdelujemo skoraj le za domačo porabo, mnogo lesenega oglja se izdeluje v obliki domače industrije ; razven tega obstojajo v Hrv.-Slav. 1, v Bosni 1 in v Sloveniji 1 tvornica za njegovo produkcijo. Mnogo se ga izvaža. Mnogo manjših, a v Hrv.-Slav. 14, v Bosni 21 velikih, deloma ogromnih žag predeluje naš les v les za konstrukcije, deske, palice, železniške prage, kar izvažamo v ogromnih kvantitetah. Tanke deščice za lahke zaboje izdelujejo v Hrv. -Slav. 6, v Bosni 2 tvornice, furnira v Hrv.-Slav. 2, v Sloveniji I tvornica. Zaboje pro-
v Sloveniji v 4. v Bosni v 2 tovarnah, žmice v Hrv.-Slav. v 2, v Bosni v 1, v Vojvodini v 1, v Sloveniji v 1 tovarni v skoraj zadostni količini za domačo Potrebo, zobotrebec v Sloveniji v 2 tvorni-cah.
Vesla izdelujemo v domači industrip. Za fabrtkaeijo dog in sodov imamo v Srbiji 1, v Bosni i, v Hrv.-Slav. 6 in v Sloveniji 4 podjetja, ki izdelujejo 2a izvor. — Suho robo, korita, žlice itd izdelujemo v Srbiji in Sloveniji r domači industriji, imamo pa tudi zanjo v Srbiji 3* v Bosni 6 tvornic. Izvoz je znaten. Za izdelavo zobotrebcev imamo v Sloveniji 2 podjetji, ki krijejo domačo porabo in izvažajo znatne množine. Za okvir* in t ine i še »lajstne« nimamo tu industrije, kolikor nam je znano. Razven mnogih mizarjev izdelujem > pohištvo, in sicer do najfinejših vrst. v Srbiji v 6. Bosni v 5, Vojvodini v 11, Hrv.-Slav. v 10. Dalmaciji v 3, Sloveniji v 14 industrijskih podjetjih. Vendar pa še uvažamo znatne kvantitete. Pohištvo iz zvitega lesa izdelujemo v Sloveniji v 13, Hrv.-Slav. v 5, Bosni v 1 tvornici v množini, ki krite potrebo is dovoljuje izvoz.
Parkete producira v Sloveniji 7, Bosni 5, Hrv.-Slav. 2 tovarne — deloma za izvoz. Surove žeblje za čevljarje izdelujemo v Sloveniji v 3, Hrv.-Slav. v 2 podjetjih ia jih Izvažamo v znatnih kvantitetah. Kopita delajo v Sloveniji 2 podjetji, deloma ra izvoz. Istotako imamo v Sloveniji in Hrv.-Slav. po 1 podjetje za idola v o lesenih pet za ženske čevlje.
Gimnastično orodle se izdeluje v Sloveniji v 1 podjetju, merila m pritiskalnice tudi v 1 podjetju v Sloveniji Te artikle izvažamo. Roletne izdelujejo v Hrv.-Slav. 5 tvornic v dovoljni količini tudi za izvoz.
Lesene volne izdelamo v Sloveniji v 5, Hrv.-Slav. v 2. Bosni v 1 tvornici in je mnogo izvažamo.
Lesene biče izvajajo v Hrv.-Slav 2, v Sloveniji L v Bosni 1 tvornica, deloma za izvoz.
Palice izdeluje v Srbih' I, Bosni 1, Hrv.-Slav. 7 podjetij. Te robe se izvaža velika količina. Za fabrikaefto igrač imamo v Sloveniji 1, Hrv.-Slav. 1 podjetje.
Ekstratk za usnjarstvo proizvaja v Sloveniji 6, Hrv.-Slav. 5 podjetij, katran v Hrv.-Slav. 1 in v Bosni 1 tvornica, druge lesne ekstrakte v Bosni 1, Hrv.-Slav. l podjetje, večinoma za izvoz.
Za fabrikacOo celuloze imamo v Bosni in Sloveniji po 1 tvornico. Vozove izdelujemo v Sloveniji in Vojvodini v po 1 industrijskem podjetju.
Pleteno blago, kosare, pleteno pohištvo Itd. izdelujemo v Sloveniji, Srbiji, Bosni In Vojvodini v domači industriji, tovarniško v tovarni v Vel. Ooriei v Hrvatski v veliki meri za izvoz.
Tuji kavčuk predelujemo v I rvornic* v Sloveniji.
Iz gornjega opisa vidimo, da je naša lesna industrija dobro razvita po svoji kvantite in kvaliteti in dobro diferencirana. Edino industrije lesne galanterije in najfinejših izdelkov pa nam manjka. — Nadalje se tudi eksploatacija lesa ne vrši tako intenzivno kot bi bilo želeti, in se ga preveč Izvaža v neobdelanem aH napol pre-
delanem stanju. Razvi rek naše lesne industrije bi moral iti v tej smeri, da se les izkorišča v one predmete. k<" dajo najboljši ^kupLjk.
Daiio prihodniie.
★ v-
—£ SOO.dC^.OCO.i^ttMjTftOJtOO ali petsto trilijonov papirnatih mark ie dsnrs v pro« metu v Nemčiji. Vsak nemški državljan je arifijarder in vendar trpi lakoto in poman i= kanje.
—? Novosadska blagovne borza, 10. januarja. Na produktni hr>rzi notiraj->: Pšenica buška, 70-SO kz, 2%. 4 vag.. 330; pariteta Zenta 3—3%, 3 var,.. ^35—340. isčmen baški. 67-6P kg. 4 va*., 277.50— 2o0, oves baski, 2 vag.. 227.50, koruza £& marc-april, lOOfi kasa, 23 vas:., 2.35.247. za april-maj 5 vag. 270, sremska ladji Tisa 1 vag. 535, štev. »2^ 3 vas. 405, št. »3« 3 vas. 180, v papirnatih 2 vag. 137.50—145. Tendenca, neizpremeni ena.
—g Tedenski sejem v Zagrebu. Zagreb, 9. januarja. Današnji sejem je bil zelo živahen. Velik je bil dovoz krme. sena in drv. Volov in bosanskih buš je bilo malo, med tem ko je bilo dovolj telet. Svinj je bilo dovoli sremskih in domačih. Kupovale so se mnogo za domačo vporabo. Cene so bile zelo čvrste ter so bili kupci precej rezervirani. Za kg žive vage so notirale cene v dinarjfh: voh* domači 1. 14.150—16, IT. 12.50 do 13, TTT. 11—12. krave domače I. 13.50— 14.50. 17. 11.50—12.50. bosanski vol! T. 13, IT. 12, m. 10—II. krave bosanske 10—11. teleta I. 20 n. 21. ITT. 22.50, svinje debele sremske 27.50—2S, debele domače 25.75— 26.25, mesnate svinje 25—25.50. slabše 23.25—24.25. Krma za mtc: seno 77.50—125. otava 125—162.30, detelja 162.50.
—g Vodič za trgovino z levantom fr* da rržasTca trgovska zbornica. Knjiga bo namenjena tržaškemu pristanišču m njegovemu pomenu za trgov?no s srednjeevrop^ skimi. balkanskimi in maloazijskim" državami. Sode'ovanie so obltubfH naiodličnej* zastopniki znanstvenega, političnega in kost* ^darskega sveta. Vodič bo pisan v Hal. m francoskem jeziku.
—g Novi taksni predpisi In finančni zakon za leto 1922/1923. V novi zakon o taksah so prevzete vse taksne odredbe iz finančnega zakona za leto 1922/23. Vse te odredbe, tudi kolikor so izpremen jene aH dopolnene. ve"ja«jo izza dne 15. nov. 1923. tako kakor se glase v novem zakonu. Kar se tiče taks, katerih postavke so brle s fl* nanaonim zakonom povišane novem zakonu o taksah pn niso izrecno omenjene, se pobfranje izza dne 15. novmebra 1923 v izmeri kakor so se pobirale pred poviša* njem s imančn'm zakonom za leto 1922 /23. To velja tudi za tarifno postavko 10 (emisijske pristojbine), kolikor posamezni odstotki te tarifne postavke niso v novem zakonu izrecno navedene. (Objava gene* radne direkcije vposrednih davkov z dne 30. novembra 1923 št. 40346). Iz te cAVnve sledi, da je emisijska pristojbina od delnic, ttlasečlh se na ime ali prinosnikn. izza dne 15. novembra 1923. znižana od 3% oz 6% na 2% oziroma 4%.
—g Pražkl vzorčni semeni. Za spomladanski pražki vzorčni semen!, ki se bo vršil v marcu, je došlo že toliko prijav, da se
tank* računa že vnaprej s sijajnim potekom te prireditve. Impr-zantr.e razstave češkoslovaške industrije so vzbujale ie lansko Seio splošno zanimanje ter bodo letos se popolnejše, iz krogov severočešk h rvnmic ra su-klo, porcelan, keramiko in tekstilne stvari. Prikli;:čena ostane vzorčnemu sejmu hotelska in restavracijska razstava kakor tudi avtamobflska. Nekatere posebne ekspozicije nemSke. skandinavske, francoske, španske in mehikanske vlade aa-grnove sprrrnladanskertrn sejmu se večje zanimanj? r inozemstvu.
Glavni uredniki JMS70 PUSTOSLEMSBIL
Odtovorni orednlk: VALENTIN KOPITAR.
priljubljena filmska difa v veseloigri
Trmoglava
iz
Prvorazredna elegantna veseloigra v petih dejanjih z izredno krasnimi velikomestnimi toaletami hčerke milijarderja. Krasne ranimive slike, ki predstavljajo   dno   strašnega pekla.
Četrtek 10. januarja Petek   11. januarja Sobota   12. Januarja
leno H lil i H kup
za ozkotirne lokomotive. Ponudbe je poslati na Teh-mi6k# poduzeće „RAD" Tnpola kad MUdeaoioa
(Srbija).
■ n ■ n n ■ b ■ ■ ■ ■ ■ r ■ ■ ■ ■ M ■ ■ ■ ■ ■ w ■ ■ ■ I ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■
B
i PRAVKAR JE IZŠLA NOVA KNJIGA
K S A V E R   M E S K O:
= Naše = življenje
Cena broširani knjigi Din 18-—, po pošti Din 7V—* Cena vezani knjigi Din 25*—, no pošti Din 38*—%
Narod. Icnjigarr-ia, Ijubijana
Prešernova ulica T.
■
: ■
OUUUUUUUULJUULJUI IM I I I ■ ■ II ■ ■ ■ I ■ ■ ■ I I ■ I I I I ■ PULU
Op. it Nc I 151/24-2 317
•v •
Obnovite
naročnino
(modercev)
la trebušnih pasov pa meri.
M Krat, LlflHia,
St. Patra cesta SS.
DAMA se najhitreje moderno in okusno pereše z uporabo
Ma
Na predlog lastnice .Slovenske trgovske d. d. v Ljobljani* se bo prodajalo na javni prostovoljni dražbi posestvo pod vi. št. 38 k. o. Petersko predmestje I. del, »estoječe iz hi5e na Resljevi cesti St. 22 z vsemi dvoriščnim! savbami, dvoriščem in vrtom.
Izklicna cena znaša Din 790.000"—
Dratbs aa vrel dae 14. faavaiia 1924 da-peldae ab U-th aa H on mesta aa Resljevi Mati 22.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmejo. Zastavne pravice na posestvu zavarovanih upnikov ostanejo nedotaknjene. Za potrditev prodaje si pridržuje prodajalka osem dni premisleka.
Vsak ponudnik mora pred početkom dražbe založiti kot kavcijo Din 75 000*—, bodisi v gotovini ali z vložno knjižico ali v obliki bančnega garantnega pisma.
Najvišji ponudek je uplačati pri sodišču.
Prodajalka se zavezuje vse prostore v prodanem posestvu, ki jih dosedaj sama zavzema, trgovske lokale, pisarne, ki so deloma uporabne za stanovanje, skladišče, kleti, izprazniti do dneva plačila prve polovice kupnine.
Dražbeni pogoji in oni plačevanja se morajo upo-gledati v pisarni notarja Aleksandra Hudovern ka v Ljubljani kot sodnega komisarja.
Okrafne sonISee v LJubljani, dne 9. januarja 1924
13555
Vedno velika izbira vpletk (kit). Pi i poročam se za vsa lasna dela, kakor tudi za barvanje sivih las z .L' Oreal Hene", tudi v modnih barvah,
SL PODKRAJSEK.
frizer za dame in gospode, Sv. Petra cesta 32
* 2 I
"> o
"S
*> "3 e*
^Q m
c w o
— «j s .tr c «
KO  m CA
»- ca
■^?s "S
o *5*<2 . j=> ~ o ^ *a c
B.s! s
rs —
& m
„ u w .§ s*!
5— «3
X o m
"In
*a,«u3C
hUcrt
> as
mm
^3
73 m
E
S
4* cs
-!<
£
Sa odgovore uprave naj sa prMoll
kUHLI OGLASI
Cene analih oglasov vsaka besede
. — Najmanj«
pa Din 5'—
I    Službe |
Vajenca
ali vajenko s p r e j* m e Narodna knjigarna, Ljubljana. PresernoTa ul.
št. 7.
Iščem mesarskega pomočnika.
Naslov pove uprava »SI. Narodac 231
Kolarski
pomočnik«
soliden in marljiv. — se sprejme takoj pri Vinko Augušt in čiču (Jaška) Ja* strebarsko. 286
Gospodična
se takoj sprejme k tri in deset let starima otro* koma. — Ponudbe s sli* ko je poslati na: G juro Valjak, Maribor. 311
Čevljarskega
Tafenca
sprejme takoj po dogo*
voru Ivan Premrt Ljub*
Ijana.    Dolenjska eeata
5t. 35. 314
I
"S*
Prodajalka
peciva ra kruha, pošteno dekle, i5če mesta. Volina je pomagati tudi pri hiš* nem delu. — Naslov po* ve uprava »SI. Nar.«- 316
Dva krojaška
Tafenca
se sprejmeta. — Več se
ooizve v trgovini Anton Presker. Sv. Petra cesta St. 14._294
Knjigovodjo
(aH knjigovodkinjo), no* polnoma zmožnega slo* vensčne ia nemščine, do* brega strojepisca, vestno in zanesljivo moč spre j* me Fric Žemljic, veletr* govina s vinom v Ljuto* meru. 264
Kocifasa trijeznog, ozbiljnog tra* ži sa nastupom odmah — tvrtka Ebenspanger d. d. Bjelovar. 326 Trg* pomočnik mešane stroke, prost vo* jaičine, išče službe v me* stu ali na deželi. — Na* slov pove uprava »Slov. Naroda«. 315	|    prodam J
	Lahke sani (koleselj)    naprodaj. — Na   ogled   v   Šiški. Sv. Jerneja   cesta   (pri sed* larju B. Belantiču). 302
	Moderna svilena večerna toaleta po jako ugodni nizki ceni   naprodaj- — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda*. 306
licem za takoj primerno   stalno službo kot pisarniška moč, skla* diičnik. potnik ali sluga pri kakem uradu oziroma tvrdki:   sem   soliden m pošten. — Ponudbe pod »Zanesljiv/288« na upra* vo »Slov. Naroda«.	
	Dva acetilenska aparata za napeljavo razsvetljave (večji  in   manjši) takoj naprodaj. — Hotel »Kra* mar«, Logatec 71
Izobraženega dečka dam h kaki gospodi brez otrok za svojega: star je 16 let, izobražen in z do* brimi šolskimi irpričcva= K- VešČ v govoru in pi* savi    slovenščine, srbo* hrvaščine,    nemščine in italijanščine. — Ponudbe pod »Izobražen.'325« na upravo   »Slov. Naroda«.	
	
	|  Stanovanja |
	Meblovana soba s separatnim vhodom in električno razsvetljavo se takoj   odda.   — Naslov pove uprav«. »Slovenske* ga Naroda«: 277
Kot stavbnik, ori roma   prvi delovodja želi    vstopiti energični strokovn i ak, vešč v vseh visokih, betonskih in že* lerobetonskih. ter -r vseh vodnih stavbah, kakor v mostovih,    turbinah in elektrarnah.   Službo na* stona lahko takoj. — Po« nudbe ood »Izurjen stav* benik/285« na upravo »SI. Naroda«.	
	Oddam dve sobi v Ljubljani,  blizu kolodvora (približno 45 m') za pisarno   a!i   kako   dru 30 snažno  podjetje. — Pi* smene ponudbe r nafan* enimi podatki pod »Dve sobi/276« na upravo »SI. Naroda*.
	Elegantno opremljena soba
	
Malo stanovanje
dobi poštena postrežni* ca. — Natančneje: Flori* janaka ulica  17/11. 310
I
tokali
I
Trgovski lokal
na najprometnejši točki v centru, pripraven za grosista, z večletno po* godbo, lastnimi portali in izložbami, se odda proti primerni odatopnini potom Realitetne pisarne ^Posest«: v Ljubljani, Po* ljanska cesta 12.
I Dopisovanje |
Ženitna ponudba«
Mlad trgovec, star 27 let, z dobro vpeljano trgovino, v najbolj pro* metnem krnju na Štajer* skem. želi znanja v svrho ženitve z gospodi ?no iste stroke, staro od 22 do 26 let. — Tudi naj bi imela primeren kaoital za po* vzdigo trgovine. — Sreča in bodočnost zasigurana.
Le resne ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Delavna 252«.
Tajnost zajamčena!
I    Fosoiila I
20.000 K posoiila
iščem proti visokim obre= s ti m; event. sprejmem družabnika. — Ponudbe pod »Zajamčeno/313« na
jrravo   *>S!ov. Nar^d*^.
dom in električno raz* svetljavo, v sredini mc* sta, se odda kot pisarna ali stanovanje dobro si* tuiranemu gospodu, ka* tererau je višina najem* nine postranska stvar. — Ponudbe pod »Kavalir 249« na upravo »Sloven* ^kega Naroda«.
-^namnanaTnanananaans-"'
I     Kazno J
Inserati v »Malih oglasih«
Imajo neoporečno %*etik uspeh v> »Slov. Narodu*.
Deske za smuči
se izdelujejo v Koserah. Par stane 150 do 200 Din.
— Jožef Peterca. Koserr st. 10, Ljubljana VII. 303
Simon Klimanek,
Ljubljana, Selenburgova
ulica 6 Izdelujem oble* ke po meri tn najnovejšem kroju. Jamčim za* najelegantnejšo izdelavo
— V zalogi angleško in češko blago. 13 900
V najem se odda take j hlev
za sedem konj, v najbolj* šem stanju, velika šupa, prostori za pre-kajevalnico (relha = rijo) in velika vinska klet za 400 hI: priprav« na tudi za zalogo pira — Naslov pove uprav* uprava »SI. Nar.«- 305
Zaloga klavirjev
in pianinov
najboljših tovarea Bo* sendorTer. Crapka. Ehr* bar, Holzl. Schweigho* fer, Originag Stingl itd. Tudi na obroke! — Jeri* ca Hubad, roj Dolenc. Ljubljana, Hilšerjeva ul. čt. 5. 30
Pouk živih jezikov
(srbohrvaSčine, franco$čt* ne. angleščine, italijan* ščine. nemščine) no nai* bolj praktični — Berlitzo* vi metodi. — Pojasnila *e dobe ob torkih, četrt* kih, petkih In sobotah od pol 5. do 5. ure na I dr', gimnaziji (pri Narodnem domul I. nadstr., desn«. soba 21. 222
Dekoracije
za veselice!
Cen j. društvom in gosti!« ničarjem priporoča tvrd« ka M. Tičar veliko zalo* go papirnatih krožnikov in aervijetov. serpentine, konfeti, lampijone, rs.* lepke za šal i ivo pošto in srečolov, girlande in dru* ge lepe okraske po naj* nižji ceni! — Društvom popust! 328
l^aatnjna Ia   tUfc   sttarodaa tiskarna«.
^HSBOSOl^^^HB^HaiHHVHHHaai^^BlBnaniaVaBBaaaBflB
27
17
FU
C61U
FU
1114
7
D00D