♦ BODO OSTALI ALI ODŠLI? Jože Mencinger ♦ KAKO DOLGO BO IZVOZ ŠE REŠEVAL EKONOMSKO-POLITIČNE NESMISLE? Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak ♦ STATISTIČNA PRILOGA tO % □ 5 CD CD ŠT. 487 MAJ 2016 EIPF GOSPODARSKA GIBANJA 487 Ljubljana, maj 2016 UREDNIŠKI ODBOR: Meta Ahtik, Banka Slovenije, Ljubljana; Wilfried Altzinger, Wirtschaftsuniversitat, Wien, Avstrija; Jani Beko, EPF, Univerza v Mariboru, Maribor; Velimir Bole, EIPF, Ljubljana; Enrico Colombatto, Universita di Torino, Italija; Alenka Kavkler, EPF, Univerza v Mariboru, Maribor France Križanič, EIPF, Ljubljana; Jože Mencinger, UL in EIPF, Ljubljana - urednik; Žan Oplotnik, EPF, Univerza v Mariboru, Maribor; Steve Pejovich, University of Texas, ZDA; Franjo Štiblar, PF UL in EIPF, Ljubljana; GOSPODARSKA GIBANJA objavljajo rezultate raziskovanj EIPF o tekočih gospodarskih dogajanjih. Prva številka je izšla junija 1971, od novembra istega leta pa izhajajo redno vsak mesec (z eno dvojno številko v letu). Do novembra 1974 so objavljala rezultate raziskovanj EIPF za Jugoslavijo in so bila pisana v srbohrvaščini. Od novembra 1974 do oktobra 1991, ko so prenehala izhajati, so rezultate raziskovanj za Jugoslavijo objavljala PRIVREDNA KRETANJA JUGOSLAVIJE, GOSPODARSKA GIBANJA pa so se omejevala na Slovenijo. Publikacijo sofinancira ARRS. NAROČNIKI LAHKO CELOTNO PUBLIKACIJO DOBIJO TUDI NA DOMAČI STRANI EIPF Pogoji naročila: Naročilo začenja z dogovorno določenim mesecem, naslednja leta se samodejno podaljšuje, konča pa z decembrom tistega leta, v katerem je bilo pisno odpovedano. © 2016 EIPF, Ekonomski institut d.o.o., Ljubljana, p.p.1722, Prešernova 21, Tel: (01) 2521688, 2518776, 2518704; Fax: (01) 4256870; Elektronska pošta: INFO@EIPF.SI, Domača stran: WWW.EIPF.SI ISSN številka: 0351-0360 Zaščita vključuje vsako reproduciranje, kopiranje, mikrofilmanje, ne glede na tehniko, celote in posameznih delov. Tiskala tiskarna CICERO v 400 izvodih. Oblikovanje in priprava za tisk: Rogač RMV, d.o.o. KAZALO ♦♦♦ KAZALO BODO OSTALI ALI ODŠLI? 6 Jože Mencinger 1. Tretji poskus odločitve o odhodu 8 2. Asimetrična federacija 8 3. Britansko gospodarstvo in EU 9 4. Stroški in koristi izstopa 13 5. Skrbi za usodo Velike Britanije in EU brez nje so najbrž odveč 16 5 KAKO DOLGO BO IZVOZ ŠE REŠEVAL EKONOMSKO-POLITIČNE NESMISLE? 19 Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak 1. Kako dolgo bo izvoz še reševal ekonomsko-politične nesmisle? 24 2. V marcu medletni padec blagovne menjave, ne pa presežka 27 3. Majska ohladitev gospodarske klime 28 4. Industrijska produkcija se še krepi 30 5. Domače turistično povpraševanje navzdol, tuje pa krepko navzgor 31 6. Nižanje brezposelnosti se še nadaljuje 31 7. Cenovna pričakovanja, navkljub opaznemu majskemu povečanju, še vedno kažejo navzdol 33 8. V ožji državi in izobraževanju stroški dela še naprej opazno zaostajajo za evro območjem 34 9. Opazna krepitev (tekoča in trendna) javnofinančnih prihodkov v aprilu in maju 37 10. Depoziti še naprej hitro navzgor 38 11. Plačilnobilančni presežek v prvem četrtletju presega 700 milijonov € 39 STATISTIČNA PRILOGA 42 ♦ ♦♦ BODO OSTALI ALI ODŠLI? BODO OSTALI ALI ODŠLI? Jože Mencinger 23. junija se bodo Britanci odločili, ali bodo ostali v EU ali jo zapustili. To ne preseneča, saj Velika Britanija nikdar ni bila posebno privržena članica EU. Ce ostane članica, bo EU ostala oziroma postala asimetrična federacija, če odide, pa gospodarske posledice ne bodo uničile na VB ne EU. Napovedi posledic se močno razlikujejo in so bolj odvisne od ex-ante prepričanj kot od solidnih izračunov. Morebitni odločitvi za Brexit bodo sledila dve leti trajajoča pogajanja o izstopanju in desetletje trajajoča pogajanja, s katerimi se bodo določili bodoči položaj in razmerja med Veliko Britanijo in ostankom EU. Če bodo dogovori razumni, je mogoče trditi, da bodo gospodarski učinki izstopa majhni. Drugače je s potencialnimi političnimi posledicami. Če VB ostane, bodo morda tudi druge članice želele manj odvisnosti od bruseljskih uradnikov, kakršno si je pridobila Velika Britanija, če odide, pa ji bodo morda nekatere želele slediti. Kakorkoli, problem EU ni Brexit, problem EU so »unije«, kot so denarna, fiskalna in bančna ali Schengen, ki jih je EU ustvarila brez ekonomskega premisleka in ki so se v kriznih časih pokazale za katastrofalne. Kakorkoli, EU, velika ali malo manjša, ostaja dobro združenje za dobre čase in slabo za slabe; »manj Evrope« je za trdnost EU boljše kot »več Evrope«. 6 ♦ ♦♦ BODO OSTALI ALI ODŠLI? WILL THEY STAY OR WILL THEY LEAVE? Jože Mencinger On June 23, British will decide whether they will stay in or leave EU. This is not surprising as United Kingdom has never been a very devoted member of the community. If UK stays, the EU will become or remain asymmetric federation, if UK leaves, exit will not destroy neither UK nor EU economy. The predictions of economic consequences ofBrexit differ and are mainly based on ex- ante beliefs rather than on solid calculations. The exit would bring two years of negotiations on procedures of the exit and many more years of negotiations which would determine future position of UK and relations with the rest of EU. However, assuming reasonable negotiations between the UK and the smaller new EU, one could claim that economic effects will be small. This differs from potential political consequences. If UK stays also other countries could try to get exemptions given to UK, if UK leaves other countries might wish to follow. Indeed, the real problem of EU is not Brexit, the real problems are »unions« such as monetary, fiscal, and banking unions or Schengen which were created without sound economic pillars and which therefore proved to be catastrophic in the times of the crisis. EU therefore appears to be a good association for good times and a bad one for bad times; "less Europe " is for a stable future of the EU better than "more Europe ". 7 ♦ ♦♦ BODO OSTALI ALI ODŠLI? 1. Tretji poskus odločitve o odhodu 23. junija se bodo Britanci odločili, ali bodo ostali v EU ali odšli. Novo odločanje je manj presenetljivo, kot se zdi na prvi pogled. Velika Britanija pravzaprav nikdar ni bila pretirano zagreta članica EU; njeno članstvo so spremljala nesoglasja in razprave o »ostati ali oditi«. Prvo vabilo v skupnost sredi petdesetih let so Britanci prezirljivo zavrnili, leta 1960 je vstop Velike Britanije preprečil Charles de Gaulle. Tako je vstopila šele leta 1973, osemnajst let po prvem vabilu. Že dve leti po vstopu, leta 1975, so imeli prvi referendum o izstopu, ki ga je pred volitvami obljubil Harold Wilson. Takrat so se za to, da ostanejo, odločili z dvotretjinsko večino. Leta 1984 je Margaret Thatcher zagotovila britanski rabat, ki zmanjšuje neto plačila Velike Britanije v proračun EU pod raven, ki bi jo morala plačevati, upoštevaje njeno razvitost, in ki ostaja v veljavi več kot tri desetletja. Tri leta kasneje je Margaret Thatcher v znamenitem govoru v Brugge-u povedala, da "v Veliki Britaniji niso zmanjšali moči države zato, da bi si jo pustili ponovno vsiliti na evropski ravni s strani evropske super-države«. Njeno stališče je naletelo na nelagodje v konservativni stranki, finančni minister je odstopil. Kljub zmagam na treh volitvah je Margaret Thatcher po odstopu podpredsednika Geoffrey-a Howe-a, ki je opozarjal, da je njeno stališče tveganje za bodočnost države, izgubila oblast. 8 Leta 1992 je bila Velika Britanija po veliki devalvaciji prisiljena zapustiti ERM (exchange rate mechanism), ki je bil nekakšen predhodnik evra. Že prej pa je maastrichtska pogodba o evru Veliki Britaniji dala priložnost, da zavrne vstop v evro območje. V času bolezni »norih krav« je EU leta 1995 prepovedala izvoz britanske govedine v EU, temu je sledilo precej zamer. Leta 1999 je evro postal obračunska valuta, leto pozneje pa je bil sprejet dogovor o širitvi EU; maja 2004 je v EU vstopilo deset novih članic. Za leto 2006 je Tony Blair napovedal nov referendum o članstvu, vendar so se mu po zavrnitvi Ustave EU v Franciji in na Nizozemskem izognili. Zavrnjeno ustavo je nato »zamenjala« lizbonska pogodba, ki je v 50. členu vsebovala izstopno klavzulo. V nasprotovanju po-kriznim fiskalnim ukrepom EU je Velika Britanija ostala osamljena, dvomi v smiselnosti članstva v instituciji, ki je krizo poglabljala in ne reševala, so se začeli povečevati. David Cameron je pred volitvami obljubil referendum v naslednjem sklicu parlamenta. Ko so konservativci zmagali, je referendum postal neizbežen, za datum je bil določen 23. junij 2016. Če bi se Britanci na referendumu odločili za izstop, bi se začela dveletna pogajanja o načinu in pogojih izstopa, kot to določa 50. člen Pogodbe o EU. Po dveh letih bi se postopek formalno končal, kar pa ne pomeni konca pogajanj, s katerimi bi se določili odnosi med EU in VB, kar pa lahko traja desetletje. ♦ ♦♦ BODO OSTALI ALI ODŠLI? 2. Asimetrična federacija Vsaj deloma so se referenduma o izstopu iz EU Britanci lotili na podoben način, kot smo se referenduma o izstopu iz Jugoslavije pred četrt stoletja lotevali Slovenci; tudi Slovenija je izsiljevala spremembe v Jugoslaviji in želela postati nekakšen asimetrični del Jugoslavije, tudi Britanci izsiljujejo spremembe v ureditvi in hočejo biti nekakšen asimetrični del EU. Če jim evropski uradniki tega ne bi dopustili, bi se tudi tisti Britanci, ki verjamejo v koristnost članstva v EU, pridružili tistim, ki ne verjamejo; tako bi skupaj izglasovali, da EU ne potrebujejo. Prvi, ki verjamejo, da jim članstvo v EU koristi, so na pogajanjih z EU izsilili štiri zagotovila: (1) da nikoli ne bodo imeli evra, (2) da bodo sami nadzorovali svoje meje, (3) da bodo imeli svojo vojsko in (4) da bodo sami krojili svoj pravni in socialni red. Povedano drugače; hočejo ostati država in obdržati atribute državnosti: denar, davke, meje in pravila. Na pogajanjih so bile zahteve VB usmerjene predvsem v večjo kontrolo priseljevanja iz »novih« članic EU, omejevanje socialnih pravic priseljencem, povečanje moči nacionalnih parlamentov, da blokirajo zakonodajo EU, manj predpisov, vrnitev moči članicam in konec »vedno bolj povezani EU«. Evropski »državniki« so na nočni seji med 18. in 19. februarjem 2016 privolili v zahteve in zjutraj ugotovili, da so dosegli »win-win« rešitev, oziroma po domače, da smo zdaj vsi na boljšem. Da bi na referendumu zagotovili zavrnitev izstopa, so obljubili, da bodo v primeru »uspeha« na referendumu, torej zavrnitve izstopa, takoj uveljavili vse dogovore o novi ureditvi odnosov med VB in EU. David Cameron je proglasil zmago Velike Britanije, ki naj bi bila podobna zmagi Margaret Thatcher. Zato bodo na referendumu konec junija tisti, ki verjamejo v EU, poskušali premagati tiste, ki ne verjamejo. Če bodo prvi zmagali, bo EU postala oziroma ostala nesimetrična federacija, če ne bodo, bo VB izstopila iz EU. Kaže, da bo šlo na tesno; rezultata slovenskega referenduma iz decembra 1990 se ne da ponoviti. Tudi sam izid je precej negotov; nedavna nizozemska zavrnitev pridruženega članstva Ukrajine verjetnost »oditi« posredno povečuje, leto dni stara zavrnitev »samostojnosti« Škotske in prizadevanja politikov pa kažeta, da se volivci na koncu odločijo za manjše tveganje, torej za »ostati«. 9 3. Britansko gospodarstvo in EU Podatki, ki kažejo osnovne značilnosti britanskega gospodarstva in primerjave z gospodarstvom EU, so zbrani v Tabeli 1; v njej so podatki o velikosti gospodarstva in različnih strukturah dopolnjeni še s podatki o prebivalstvu, trgu dela in socialnih značilnostih. ♦ ♦♦ BODO OSTALI ALI ODŠLI? Tabela 1 Velikost in strukture britanskega gospodarstva in gospodarstva EU28 Velika Britanija EU28 delež v EU28 % Velika Britanija EU28 BDP leto 2015, mrd. € 2569 14625 17,6 100 struktura BDP1 % % struktura BDP1 % % potrošnja prebivalstva 64,11 5716 kmetijstvo 0,60 1,75 potrošnja države 19,39 2018 industrija 15,41 16,25 Investicije 18,00 21,01 gradbeništvo 6,54 6,02 izvoz blaga in storitev 27,01 35,87 trgovina 18,75 19,26 uvoz blaga in storitev 28,90 34,39 informatika 7,31 5,41 delež dela v BDP 51,33 47,81 finančne storitve 8,43 5,93 Prebivalstvo nepremičnine 914 10,21 prebivalstvo milijoni 64,9 508,5 tehnične storitve 12,28 10,08 stopnja naravne rasti 3,2 0,4 javni sector 18,30 18,43 stopnja migracij 4,9 2,2 umetniška dejavnost 3,32 3,41 stopnja aktivnosti2 2014 76,7 72,3 letna neto plača €3 2014 18694 13134 stopnja brezposelnosti 5,3 9,4 Ginijev koeficient 2014 31,6 30,9 10 Vir: Eurostat, lastni izračuni Opombe: 1 povprečna struktura 1996-2015, 2 delež aktivnih v starosti 15-64 let, 3 dohodki posamezne zaposlenega brez otrok; BDP Velike Britanija v letu 2015 je znašal 2569 milijard evrov oziroma 17.6 odstotka BDP EU28, prebivalstvo 64.9 milijonov pa je predstavljalo 12.8 odstotka prebivalstva EU28. Delež potrošnje prebivalstva je v VB precej višji kot v EU28, delež porabe države in investicij pa nižji. Povprečno EU gospodarstvo je bolj odprto kot britansko, ustvarja presežek v menjavi blaga in storitev, medtem ko britansko ustvarja primanjkljaj. Delež dela v primarni delitvi BDP je v Veliki Britaniji višji kot v EU28. Največje razlike med proizvodnima strukturama so mnogo manjši delež kmetijstva in mnogo večji delež finančnih storitev in informatike v VB. Britansko prebivalstvo raste zaradi naravne rasti in še hitreje zaradi migracij, stopnja naravne rasti je v VB kar osemkrat višja kot v EU, stopnja neto migracije več kot dvakrat višja, stopnja aktivnosti prebivalstva precej presega povprečje v EU28, stopnja brezposelnosti pa je malone pol nižja. Neto plača je za slabo polovico višja kot v EU, porazdelitev dohodkov (Gini) pa je nekoliko bolj neenakomerna. ♦ ♦♦ BODO OSTALI ALI ODŠLI? Na Sliki 1 prikazana dinamika gospodarske rasti ter iz nje izvedene ravni v zadnjih dveh desetletjih, kažeta, da je bila Velika Britanija uspešnejša od EU, saj je imela praviloma višje povprečne stopnje rasti; od leta 1996 je kar precej prehitela EU, njen BDP se je v dvajsetih letih povečal za 55 odstotkov, BDP EU28 pa za tretjino. Po velikem padcu v 2009 si je tudi mnogo bolje opomogla, ker ni sprejela povsem nesmiselne gospodarske politike »varčevanja«, ki jo je Nemčija vsilila članicam evro območja. Slika 1 Razvoj britanskega in gospodarstva EU28, 1996-2015 RAZVOJ MED 1996 IN 2015 Vir: Eurostat ♦ ♦♦ BODO OSTALI ALI ODŠLI? Tabela 2 Trgovinski tokovi Velike Britanije izvoz mrd. € 359.1 322.4 321.0 254.7 313.7 363.9 3679 407.0 380.2 414.7 delež izvoza v EU % 62,7 57,9 55,6 551 52,8 50,2 50,3 43,5 47,9 44,4 uvoz mrd. € 487.9 465.7 447.2 372.5 445.2 487.9 5411 496.9 519.7 5641 delež uvoza iz EU % 56,3 53,7 51,4 49,5 49,0 48,3 47,6 51,8 53,0 53,6 Primanjkljaj mrd. € -128.8 -143.3 -126.2 -117.8 -131.5 -123.9 -1731 -89.9 -139.4 -149.4 delež v BDP % -2.73 -2.57 -2.67 -3.05 -2.34 -2.77 -1.62 -2.03 -1.97 -1.89 - s članicami EU mrd.€ -49.3 -63.5 -511 -44.0 -52.6 -52.8 -72.6 -80.3 -93.3 -118.2 - z ostalim svetom mrd.€ -79.5 -79.8 -75.0 -73.8 -78.8 -711 -100.4 -9.5 -461 -31.2 12 Vir: Eurostat Velika Britanija je v zadnjih dveh desetletjih imela primanjkljaj na tekočem računu v višini 2.4 odstotke BDP; tega so sestavljali skoraj 6 odstotni primanjkljaj na računu blaga, ki ga je delno pokrivala s 3.5 odstotnim presežkom na računu storitev in 1.2 odstotnim presežkom na računu dohodkov. K slednjemu so največ (2.8 %) prispevali dohodki od neposrednih naložb v tujini, zniževali pa so ga tekoči transferi. Primanjkljaj na računu blaga in storitev je VB ustvarjala tako v trgovini z ostalimi članicami EU kot tudi z ostalim svetom; v zadnjih treh letih pa se je delež primanjkljaja z ostalimi članicami povečeval. Medtem ko delež uvoza iz držav članic niha, a ostaja precej stabilen, se pomen EU v izvozu VB relativno hitro zmanjšuje, kar zmanjšuje potencialno ceno izstopa. Slika 2. Bilanca blaga in storitev Velike Britanije - 1995-2015 (v odstotkih BDP) Vir podatkov: Eurostat ♦ ♦♦ BODO OSTALI ALI ODŠLI? V blagajno EU je leta 2014 Velika Britanija prispevala skupaj 14072 milijone evrov, od tega je bilo 2731 milijonov tako imenovanih tradicionalnih lastnih sredstev (carine in prelevmani), iz blagajne EU pa je prek različnih skladov dobila 6984 milijone evrov, torej je bila neto plačnica z neto prispevkom 7088 milijona evrov oziroma približno 0,33 odstotka BDP. V skupno bruseljsko blagajno je vplačala 0.65 odstotka BDP, iz nje pa prejela 0.32 odstotka BDP. Vplačila in izplačila Velike Britanije v EU torej niso nekaj, kar naj bi bistveno vplivalo na odločanje za izstop ali proti izstopu. Britanski rabat, ki so ga v proračun EU v letu 2015 plačale druge članice EU, je znašal 5283 milijonov evrov, več kot milijardo sta plačali Francija in Italija, Slovenija je za britanski rabat prispevala 23.7 milijona evrov. 4. Stroški in koristi izstopa Kako bi morebiten izstop vplival na bodočnost Velike Britanije in EU in kolikšna bi bila škoda ali korist od odhoda na eni ali drugi strani, je težko oceniti; ocene gredo iz ene skrajnosti v drugo in so največkrat odvisne od vnaprejšnjega prepričanja ocenjevalca. Pristaši izstopa (na primer poslanec David Davis) poudarjajo, da Evropa ni bolj ampak je manj demokratična, manj konkurenčna in manj funkcionalna, kot je bila ob britanskem vstopu, da je Velika Britanija odrinjena od odločanja in da EU slej ko prej grozi razkroj, ki se kaže v nizki rasti, visoki brezposelnosti in zmanjšanju njenega pomena v svetu. Od nekdanjih obljub boljšega sveta naj ne bi ostalo veliko; sprememb, kakršne naj bi prenesla velika širitev v letu 2004, ni bilo. Širjenje je zamenjalo poglabljanje, oziroma ideja o Evropi dveh hitrosti; v njej je evro-območje prevladujoča večina, katere odločitve usmerja Nemčija, kar pa vpliva tudi na članice, ki nimajo evra. Gospodarska rast je zastala; od preloma stoletja se je BDP EU povečal za tretjino svetovnega povečanja, v evro območju pa še manj. Evropski delež svetovnega BDP se zato zmanjšuje, podobno kot njen delež v svetovni trgovini. Brezposelnost po vsej celini je deset odstotna, brezposelnost mladih dvakrat višja; za posamezne članice so te številke še mnogo slabše. Takšni trendi naj bi se nadaljevali. Dvema največjima »dosežkoma« evru in Schengenu je pri prvem soočanju s krizo: grško in begunsko, povsem spodletelo. Populistično pomemben argument za izstop so tuji delavci in njihovi socialni prejemki; v zadnjem letu naj bi se jih iz vzhodnoevropskih držav v Veliko Britanijo priselilo 265.000. To je razumljivo; v šestih revnih državah članicah EU je povprečna plača manj kot tretjina, v še osmih državah pa manj kot polovica minimalne plače v Veliki Britaniji, stopnja brezposelnosti pa je v VB malone pol nižja kot v EU28. Morda še pomembnejši od gospodarskih so britanskim evroskeptikom za izstop pomembni dejanski ali namišljeni politični razlogi. Velika Britanija, prva velika liberalna demokracija moderne dobe, peto največje gospodarstvo na svetu, si po njihovem mnenju zasluži bedeti nad lastno usodo. Tudi »uspešna« pogajanja Camerona z EU ne vračajo pristojnosti ♦ ♦♦ BODO OSTALI ALI ODŠLI? britanskemu parlamentu, ne pomagajo zaščititi nacionalnih interesov in ne nudijo zaščite pred zakonodajalci EU; omogočajo le izjeme od "vse tesnejše zveze" in možnost začasnega blokiranja neželenih ukrepov. Slabi gospodarski rezultati, ki ne obetajo sprememb, štirideset let nenehnih poskusov centralizacije in pomanjkanje volje za spremembe naj bi kazali, da je »odhod« za Veliko Britanijo najbolj varna pot. Toda, po anketi, ki jo je v začetku letošnjega leta opravil Financial Times, je več kot tri četrtine vprašanih ekonomistov menilo, da bi izhod srednjeročno škodoval Veliki Britaniji, samo osem odstotkov pa, da bi ji koristil. Med največje nasprotnike izstopa sodijo svetovne finančne korporacije, ki jih skrbi usoda londonskega kapitalskega trga in ki v Veliki Britaniji praviloma ne plačujejo davkov na dobiček, a so pomemben del britanskega gospodarstva. Tudi guverner Bank of England opozarja na tveganja za finančno stabilnost, a zagotavlja, da bo centralna banka naredila vse, da prepreči večje finančne probleme, ne more pa zagotoviti, da se vsaj na kratek rok ne bodo pojavili problemi povezani s poslabšanjem gospodarskega stanja. Učinek odhoda na finančni sektor bi bili odvisni predvsem od pogajanj po glasovanju in od medsebojnega priznavanje predpisov in standardov, ki bi omogočali, da družbe finančnih storitev s sedežem v VB delujejo v preostali EU pod pogoji, ki so podobni zdajšnjim. Negotovo pa ostaja, ali bo VB zgubila svoj "znaten vpliv" na razvoj finančnih predpisov EU, kar bi lahko pripeljalo k preselitvi dela poslovne dejavnosti finančnih podjetij in nanje vezanih delovnih mest in dejavnosti. Agencije za nepremičnine opozarjajo na posledice za trg nepremičnin, če londonski City izgubi položaj finančnega centra sveta, saj naj bi nekaj finančnih družb že načrtovalo premikanje sedeža iz Londona. Kolikšni bi bili potencialni stroški in kolikšne koristi od izstopa pa je v veliki meri določeno s stanjem v gospodarstvih Velike Britanije in EU ter povezav med njima. Izhod naj bi na gospodarstvo VB in EU vplival različno, kako pa naj bi bilo odvisno predvsem od modelov bodočega sodelovanja. Po ocenah poročila Open Europe bi bil BDP Velike Britanije leta 2030 za 2.2% nižji, če VB zapusti EU in ne uspe v pogajanjih ali se obrne v protekcionizem, medtem ko bi po najboljšem dogovoru in z deregulacijo doma, lahko pridobila do 1.6% BDP; po bolj realističnih ocenah naj bi permanentna sprememba znašala med -0.8 in + 0.6 odstotka BDP. Študija »The impact of Brexit on the UK's key export sectors«, (Open Europe, Briefing 03/2015) analizira začetne učinke Brexita na najbolj občutljive izvozne sektorje britanskega gospodarstva. Med dobrinami so to avtomobili, kemični produkti, letala, stroji in hrana, med storitvami pa finančne storitve, zavarovalništvo in profesionalne storitve. ♦ ♦♦ BODO OSTALI ALI ODŠLI? Tabela 3 Začetni učinki Brexita sektor % izvoza v EU saldo (mrd £) potencialne ovire v EU tveganje možnosti podobne obravnave EU možna pogojevanja avtomobili 35,0 -13,95 10% carina veliko velike osnovni standardi kemikalije 56,6 -7,82 4,6% carina veliko srednje prilagoditev EU standardom letala 44,6 2,56 0% carina veliko velike osnovni standardi stroji 30,7 -5,47 1.7-4.5% carina srednje velike osnovni standardi hrana 60,5 -16,65 nad 20% carina veliko srednje do velike ostaja zunanja carina finančne storitve 41,4 16,06 različna ureditev veliko nizke ekvivalentna regulacija zavarovalništvo 18,4 3,85 različna ureditev srednje srednje ekvivalentna regulacija profesionalne storitve 29,8 -1,92 nacionalna ureditev srednje srednje medsebojno priznanje prostega toka profesionalcev 15 Vir: Open Europe Študija Global Counsel (2015) razlikuje pet bolj ali manj verjetnih modelov bodočih odnosov med VB in EU: »norveški« model, po katerem se VB priključi evropskemu gospodarskemu območju in zadrži poln pristop do trgov, a tudi sprejme pravila in standarde, ki veljajo v EU; »turški« model, po katerem ni notranjih carinskih ovir, zato lahko govorimo o carinski uniji; FTA model, po katerem se odnosi urejajo s pomočjo trgovinskih sporazumov, »švicarski« model, ki temelji na dogovorih na posameznih področjih, in MFN model, ki uveljavlja klavzulo največjih ugodnosti, ne zahteva skupnih standardov in ureditve in po katerem EU tudi za VB uveljavi zunanje carine za blago in storitve. Študija razlikuje desetih različnih področij s potencialno pozitivnimi in negativnimi učinki na VB in EU: (1) trgovinska menjava, (2) neposredne tuje naložbe, (3) liberalizacija in regulacija, (4) industrijska politika, (5) migracija, (6) finančne storitve, (7) trgovinska politika, (8) mednarodni vpliv, (9) proračun in (10) negotovost. Poudarja predvsem negativne učinke na VB in EU, ki so, nekoliko poenostavljeno, naslednji: • (1) Trgovinski tokovi med VB in EU naj bi se zmanjševali zaradi višjih stroškov, na strani EU pa naj bi bile prizadete posamezne članice z večjim deležem in velikimi presežki v trgovini z VB, saj je VB pomemben povpraševalec, njen trgovinski primanjkljaj z EU pa hitro raste. • (2) VB naj bi postala manj privlačna za tuje neposredne naložbe, EU pa bi bila lahko prizadeta, če bi ji VB začela konkurirati s privabljanjem tujih investicij. ♦ ♦♦ BODO OSTALI ALI ODŠLI? 16 (3) VB bi izgubila vpliv na regulacijo v EU, EU pa bi povečala regulacijo in centralizacijo, ki ji je VB doslej nasprotovala. (4) VB bi pridobila fleksibilnost, a izgubila koristi od ekonomije obsega, v EU pa bi se zmanjšala politika konkurence in sodelovanje na področju šolstva in znanosti . (5) VB bi začela ovirati priseljevanje, nekaj držav članic pa naj bi izgubilo nakazila od dela zaposlenih v VB; stopnje brezposelnosti bi se povečale, kar bi povečalo potrebo po socialnih transferih. (6) Na področju finančnih storitev bi VB zadržala konkurenčnost, a izgubila del poslov, ker bi težje zagotavljala storitve v EU, medtem ko bi se obstoječi finančni centri v EU okrepili. (7) Z manjšim pomenom VB v trgovini s tretjim svetom bi se zmanjšala njena moč v pogajanjih s partnerji po svetu; tudi EU brez VB postane manj pomemben trgovinski partner in izgubi del pogajalske moči. (8) VB se zmanjša del vpliva v svetu, ki ji ga daje članstvo v EU, tudi EU se zmanjša vpliv, a se obenem poveča koherentnost njenega delovanja v svetu in mednarodnih institucijah. (9) VB pridobi del sredstev, ki jih plačuje v bruseljsko blagajno, koliko, pa je odvisno od pogajanj o bodočem sodelovanju, EU pa izgubi pomembnega neto dajalca denarja, kar poveča obveznosti preostalih članic ali jo prisili, da zmanjša izdatke. (10) Proces ločevanja bo dolgotrajen, rezultati pa negotovi, kar bo vplivalo na gospodarjenje tako v VB kot tudi v EU; za slednjo je pomemben predvsem učinek na potencialne nove izstope, ki bi se zgledovali po britanskem. Učinki izstopa za posamezne članice EU se močno razlikujejo. Tako naj bi bile ob izstopu predvsem zaradi zmanjšanja trga, neposrednih naložb in finančnih povezav najbolj prizadete Nizozemska, Irska in Ciper. Poljsko bi močno prizadelo zmanjšanje migracij. Slovenija pa naj bi bila skupaj s Hrvaško z izstopom VB cela najmanj prizadeta članica EU. V študiji »Učinki Brexit in unilateralne liberalizacije na življenjsko raven« (Dhingra et. al., 2016) so analizirani učinki izstopa za Veliko Britanijo, ki naj bi jih povzročile spremembe v trgovini, finančnih prispevkih VB v bruseljsko blagajno ter unilateralna liberalizacija trgovine. Po njej naj bi bili učinki predvsem zaradi necarinskih omejitev zelo negativni. Kot vse, tudi ta študija vsebuje optimističen in pesimističen scenarij; pri prvem naj bi trgovina ostala svobodna, delovala pa naj bi necarinska zaščita, po drugem pa naj bi se necarinskim omejitvam pridružile še carinske omejitve, ki veljajo za nečlanice. Življenjska raven Britancev naj bi se po optimističnem scenariju znižala za 0.98% po pesimističnem pa za 2.29% 5. Skrbi za usodo Velike Britanije in EU brez nje so najbrž odveč Z izstopom Velike Britanije se EU zmanjša; prebivalstvo se s 7 odstotkov svetovnega skrči na 6.1 odstotek, BDP po kupni moči s 17 na 14,6 odstotkov, po tekočem tečaju pa s 23,8 na ♦ ♦♦ BODO OSTALI ALI ODŠLI? 20 odstotkov, delež izvoza blaga in storitev pade s 33,9 na 30,3 odstotke. Kaj se bo dejansko zgodilo po izstopu je odvisno predvsem od dogajanj, ki bodo sledila, torej od tega, kako bo izstop dejansko spreminjal gospodarske in politične odnose med Veliko Britanijo in preostankom EU, torej od dolgoletnih pogajanj o trgovini, naložbah, položaju finančnih institucij, itd. ter od uspešnosti ene in druge strani, da se sooči z gospodarskimi in političnimi dogajanji drugod po svetu. Najbrž pa je mogoče pričakovati, da bodo učinki »odhoda« tako za Veliko Britanijo kot za EU mnogo manjši od učinkov, ki jih je na posamezne dele in celoto prinesel razpad Sovjetske zveze ali Jugoslavije, in da bodo bolj podobni učinkom, ki jih je prinesel sporazumen razpad Češkoslovaške. Prebivalstvo ostalih članic EU razumljivo manj razmišlja o izstopu Velike Britanije kot Britanci, vendar pa 60 odstotkov nasprotuje izstopu, 30 odstotkom je vseeno, 10 odstotkov pa izstop podpira. Nasprotovanje izstopu je najmočnejše v Litvi, Malti, na Portugalskem in Irskem; v Sloveniji, Avstriji, Češki in na Cipru pa izstopu nasprotuje manj kot polovica prebivalcev. Nasprotovanje izstopu je močno pozitivno povezano s pripadnostjo EU nasploh, in je močnejše v novih članicah, posebni tistih, iz katerih prihajajo ljudje, ki v veliki Britaniji iščejo delo, kot sta Poljska in Romunija. 17 Ena od prednosti, na katero računajo Britanci, ki podpirajo izstop, je hitrost pogajanj z ostalim svetom, ki so v EU zaradi usklajevanja osemindvajsetih držav počasna in katerih končni rezultati niso prilagojeni željam VB. Izstop naj bi VB dal več možnosti usmeriti se na trge izven EU, predvsem v anglosaksonske dežele, ki rastejo hitreje kot EU in s katerimi VB deli zgodovino, jezik in pravni red. Najslabši scenarij je, da bi se Velika Britanija morala vrniti k pravilom Svetovne trgovinske organizacije s sicer nizkimi carinskimi stopnjami za izvoz v EU. Vendar ne gre zanemariti, da je britanski trg za preostali EU na več področjih izredno pomemben in da bodo najbrž pritiski evropskih podjetij zadoščali za dogovor o prosti trgovini med Veliko Britanijo in preostalimi članicami Evropske unije. Po ocenah naj bi bilo približno 3,3 milijona britanskih delovnih mest "vezanih" za članstvo v EU, v preostali EU naj bi bilo na trgovino z Veliko Britanijo »vezanih« več kot 5 milijonov delovnih mest. Po dogovoru VB ni obvezna sprejemati nadaljevanja politične integracije, ki zmanjšuje suverenost, kar pomeni, da ob nadaljevanju članstva ne bo več mogoče ustanavljati različnih unij, ki zahtevajo popolno soglasje. Kakorkoli, za enkrat se zdi, da učinkov takšnega ali drugačnega rezultata referenduma na gospodarske tokove med Veliko Britanijo in EU, s tem pa tudi na obe gospodarstvi, ne gre precenjevati. Z morebitnim izstopom se v gospodarstvih VB in EU ne bo zgodilo nič katastrofalnega. Politično je drugače; izstop lahko pospeši težnje k federalizaciji in še večji centralizaciji EU, torej k »več Evrope«, ki jo VB ovira, zato naj bi bil izstop za EU koristen (de Grauwe, 2016), posebno še, ker bodo, če VB ostane, tudi druge članice želele izjeme, ki si jih je zagotovila VB. Tudi tu se ocene razlikujejo. Poljski ekonomist in politik Marek Dobrowski meni, da bo ne glede na rezultat, Brexit imel velike posledice in bo močno ogrozil integracijo Evrope. ♦ ♦♦ BODO OSTALI ALI ODŠLI? Prav tako pa je mogoče, da izstop okrepi težnje posameznih članic, da sledijo Veliki Britaniji, oziroma da preprečijo federalizacijo in da uveljavijo razumno načelo, da je za obstoj EU potrebno »manj Evrope«. Na to nedvomno kažejo neuspehi, če ne kar škodljivost in polomi »unij«: fiskalne, denarne in bančne ter Schengena. Problem EU so prav institucije, ki jih je ustanavljala ali jih še ustanavlja brez ekonomske presoje o njihovem delovanju v dobrih ali slabih, kaj šele kriznih časih. EU je z njimi povsem nesposobna preprečevati krize, ki jih je sama soustvarjala, in njihove posledice za posamezne članice in za EU kot celoto. Povedano drugače; EU je dobra združba za dobre čase in slaba za slabe. 18 Reference: Dabrowski Marek: Brexit and the EU-UK deal: consequences for the EU, blog 9.marec 2016 Dhingra, S., G. Ottaviano, T. Sampson and J. Van Reenen (2016) The Consequences of Brexit for UK Trade and Living Standards', Centre for Economic Performance. Paul de Grauwe: Why the European Union will benefit from Brexit http://escoriallaan.blogspot.be/2016/02/html What are the economic consequences of Brexit?, Financial Times, February 25, 2016 What do Europeans think of Brexit?, Financial Times, February 25,2016 The impact of Brexit on the UK's key export sectors, Open Europe, Briefing 03/2015 ♦ ♦♦ KAKO DOLGO BO IZVOZ ŠE REŠEVAL EKONOMSKO-POLITIČNE NESMISLE? KAKO DOLGO BO IZVOZ SE REŠEVAL EKONOMSKO-POLITIČNE NESMISLE? Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Stiblar Robert Volčjak Domače trošenje je marca močno poraslo, a se je trendno zmanjševalo; padanje je povzročilo hitro trendno zmanjševanje investicij povezano z gradbeništvom, ki je, ko je usahnilo evropsko financiranje, spet prešlo v težave. Hitrost in velikost reakcije gradbeništva na prenehanje evropskega financiranja kažeta, kako veliki so narodnogospodarski stroški stiskanja investicij države v času po-kriznega mrtvila. Podatki o BDP v prvem četrtletju 2016potrjujejo naravo gospodarske aktivnosti, ki jo kažeta domače in tuje trošenje v marcu. Rast gospodarstva je še naprej močna, saj je padec investicij spremljala pospešitev izvoza, katerega velikost je trikrat večja od investicij, zato je izvoz nevtraliziral tudi stagnacijo trošenja države in rahel padec trošenja gospodinjstev. Slovenija že dve leti izvozno sistematično prehiteva ne le evro območje ampak tudi Nemčijo, gospodarstvo pa ustvarja finančne viške, ki mu omogočajo nadomestiti krčenje kreditov. Zaradi enostranskega poganjanja gospodarske aktivnosti je del gospodarstva stalno podhranjen; povpraševanje po produktih storitvenih sektorjev se še ni popravilo s krizne ravni. Pričakovanja ne kažejo, da bi v bližnji prihodnosti prišlo do opaznih sprememb. Po dolgem času so se pojavile negativne medletne stopnje rasti izvoza in odpreme blaga v EU, medtem ko padec v uvozu ni tako neobičajen. V okviru EU28 ima Slovenija v blagovni menjavi še naprej nadpovprečne rezultate, saj se tekoča dinamika tudi v EU28 umirja. V maju se je gospodarska klima ohladila. Na znižanje glede na april sta najbolj vplivali znižanji zaupanja v storitvenih in v predelovalnih dejavnostih. Zaupanje v gradbeništvu se je shladilo, tudi pričakovanja so slaba. Zaupanje v trgovini na drobno se je popravilo, a je slabše kot leto prej, pričakovanja pa so se okrepila. Industrijska produkcija se je marca v medletni primerjavi povečala, povečevala pa se je tudi trendno. V EU se je v marcu glede na februar tako v evro območju kot v EU28 zmanjšala, glede na leto prej pa nekoliko povečala. Nihanja med članicami in iz meseca v mesec ostajajo velika. Gradbeništvo je spet v globoki krizi, na kar kažejo tako tekoči podatki kot tudi medletne primerjave vrednosti gradbenih del, stanje, merjeno z gradbenimi urami pa je nekoliko boljše. Turizmu gre dobro, na kar kažejo tako medletni podatki kot tekoča dinamika; pri ♦ ♦♦ KAKO DOLGO BO IZVOZ ŠE REŠEVAL EKONOMSKO-POLITIČNE NESMISLE? tem gre zasluge pripisati tujim turistom. V zračnem transportu je bilo marca za tretjino več potnikov in potniških kilometrov kot lani, v Kopru pa so pretovorili za desetino manj blaga kot lani. 20 Stanje na trgu dela se še izboljšuje, na kar kaže povečanje števila delovno aktivnega prebivalstva, števila zaposlenih v družbah pa tudi gibanja na zavodih za zaposlovanje. Število registriranih iskalcev dela se zmanjšuje, manj je na novo prijavljenih, več pa je tistih, ki ponovno najdejo zaposlitev ali samozaposlitev. Večino nihanj ustvarjajo zaposlitve za določen čas. Stopnje brezposelnosti v EU in v evro območju se počasi zmanjšujejo, najnižja je na Češkem, najvišja še naprej v Španiji in v Grčiji. Cene so maja porasle, bolj dolgoročna dinamika ostaja negativna, vendar se padanje upočasnjuje. Cene industrijskih proizvajalcev so se aprila zmanjšale, medletno pa so bile precej pod ravnijo leto prej. Dinamika cen na posameznih trgih industrijskih proizvajalcev je podobna. Cenovna pričakovanja ne kažejo, da bi majsko povečanje cen kazalo na opaznejše obračanje v dinamiki. Pri cenah na drobno blaga je mogoče pričakovati celo pospešitev padanja. Povprečne plače so marca v večini dejavnosti porasle še bolj kot februarja; pospešitev pa je bila predvsem sezonska, saj se je bolj dolgoročna dinamika zmanjšala. Rast plač v izobraževanju in zdravstvu je bila precej počasnejša kot v administraciji, vendar še vedno približno tako hitro kot v povprečju dejavnosti gospodarstva. Dinamika enotnih stroškov dela v industriji je po 2012 praviloma opazno prehitevala dinamiko v evro območju, v sektorjih storitev pa je prehitevanje Slovenije konec lanskega leta splahnela. Enotni stroški dela ožje države in izobraževanja so naraščali mnogo počasneje od ustreznih enotnih stroškov dela v evro območju. Enotni stroški dela v zdravstvu so v istem obdobju v Sloveniji naraščali precej bolj, še zlasti v začetnem delu obdobja. Javnofinančni prihodki so v zadnjih treh mesecih, navkljub naraščanju, precej zanihali, kar pa je bilo posledica nihanj v 2015, torej posledica spreminjanja osnove. Letos javnofinančni prihodki opazno naraščajo od februarja, tako da so bili do konca maja kumulativno že za prek 260 milijonov evrov (0.6% BDP) višji kot v istem obdobju lani. V zadnjih dveh mesecih je večina oblik neposrednih davkov opazno presegla ustrezne lanske vrednosti, saj so v petih mesecih prinesle za okoli 130 milijonov več kot v istem obdobju lani. Tudi pri domačih davkih na blago in storitve je bil donos v povprečju aprila in maja zelo visok; glavnino presežka nad letom 2015 so prinesli davek na dodano vrednost po obračunu, trošarine in davek na dodano vrednost od uvoza. Razloga za takšno povečanje donosa teh oblik sta predvsem rast domačega trošenja in porast cen naftnih derivatov. Skupni krediti so aprila porasli, bolj dolgoročno pa so se zmanjševali. Približno za enako so se tekoče povečali tako krediti gospodinjstvom kot podjetjem, medtem ko je bila bolj ♦ ♦♦ KAKO DOLGO BO IZVOZ ŠE REŠEVAL EKONOMSKO-POLITIČNE NESMISLE? dolgoročna dinamika pri podjetjih še naprej bistveno nižja. Skupni depoziti so se aprila prav tako povečali in tudi bolj dolgoročno porasli; porasli so depoziti gospodinjstev in podjetij. Grosistične obrestne mere so nizke, posojilne obrestne mere gospodinjstvom ostajajo nespremenjene, posojila podjetjem so se pocenila, depozitne obrestne mere so se malenkost zmanjšale. Spremembe obrestnih mer v evro območju so bile precej manjše kot v Sloveniji. Kljub zmanjšani dinamiki medletne rasti ostaja tekoča bilanca visoko pozitivna tudi v marcu, s tem pa tudi v celotnem prvem četrtletju. Zunanji dolg se je malo povečal, donos na slovenske državne obveznice pa je v začetku junija padel na samo 1.41%, kar je manj kot pri Italijanih in Spancih. 21 *** HOW LONG WILL EXPORTS UNRAVEL NONSENSES OF ECONOMIC POLICIES? Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar Robert Volčjak Domestic consumption grew strongly in March, a trend was however decreasing. The fall was caused by a rapid trend reduction of investments related to the construction industry, which, due to the terminated European funding, returned to troubles. The speed and the size of this contraction related to the termination of EUfunding show how big are the costs of austerity in government investments in the post-crisis stagnation. The data on GDP in the first quarter of 2016 confirm the nature of the economic activity, indicated by domestic and foreign spending in March. Economic growth continues to be strong, because the decline in investment was accompanied by speeding up in exports, the size of which is three times greater than the size of investment. Therefore, exports also neutralized the stagnation in government spending and slight decline in household spending. Slovenia has for two years systematically outpaced export not only the euro area but also in Germany. The economy was generating a financial surplus which enables compensation for the contraction of credit. ♦ ♦♦ KAKO DOLGO BO IZVOZ ŠE REŠEVAL EKONOMSKO-POLITIČNE NESMISLE? Due to the one-sided running of economic activity, part of the economy is permanently malnourished; demand for products service sectors has not yet recovered from the crisis level. This outlook does not suggest changes in the near future. After a long time, some negative annual growth rate of export and dispatch of goods to the EU appeared, while the decline in imports is not so unusual. Within the EU28 Slovenia retains above-average results, as the current dynamics in the EU28 is also slowing. In May, economic climate cooled down. The decrease from April was most affected by the decrease of confidence in services and manufacturing. Confidence in the construction sector is getting weaker, the expectations are bad. Confidence in the retail trade recovered, but it is worse than it was a year ago. Industrial production in March, both measured by annual increase and the impulse trend, is increasing. In the EU, in March compared to February, in both the euro area and the EU28 industrial production fell but increased slightly if compared to the 2015. Fluctuations among the States and from month to month remain large. Construction is again in a deep crisis which is reflected in current data and in annual comparison of the value of construction works, the situation, if measured by working hours, is somewhat better. Tourism performs well which is reflected in both annual data and in the current dynamics; this is mainly attributable to foreign tourists. In air transport, the number ofpassengers and passenger kilometers were one third larger than last year, while port of Koper handled a tenth fewer goods than last year. The labor market situation is still improving, as evidenced by the increase in the number of economically active population, the number of employees in companies, and the trends in the employment offices. The number of registered job seekers decreased, there were less newly registered jobseekers, while the number of those who regain employment or self-employment increased. Most of the fluctuations is generated by jobs for a certain period of time. Unemployment rates in the EU and in the euro area is slowly decreasing, the lowest being in the Czech Republic, the highest continues to be in Spain and Greece. Prices in May rose, while more long-term dynamics remained negative, but the decline is slowing down. Industrial producer prices in April decreased and year on year they were significantly below the level of the previous year. The dynamics of industrial producers prices in individual markets is alike. Price expectations show that the price increases in May do not indicate a more noticeable reversal in the dynamics of prices. Indeed, retail prices of goods can even accelerate the decline. Average wages in March in most activities rose more than in February; acceleration was mainly seasonal, more long-term dynamics decreased. Wage growth in education and health ♦ ♦♦ KAKO DOLGO BO IZVOZ ŠE REŠEVAL EKONOMSKO-POLITIČNE NESMISLE? has been much slower than in the administration, but still about as fast as in the average activity of the economy. Dynamics of unit labor costs in industry after 2012 as a rule clearly exceeded the dynamics in the euro area while in the services sectors, the lead of Slovenia before the euro area collapsed at the end of last year. Unit labor costs of the government and education grew much more slowly than the corresponding unit labor costs in the euro area. Unit labor costs in the health sector in the same period in Slovenia grew relatively much more, especially in the early part of the period. General government revenues in the last three months, despite general growth, were swinging considerably, which was a result of fluctuations in 2015, therefore, the result of changing the base. This year, government revenues significantly rose from February onwards so that by the end of May they were cumulatively for over 260 million € (0.6% of GDP) higher than in the same period last year. In the last two months, the revenues of most tax forms of direct taxes significantly exceeded the corresponding values in 2015. All three tax forms together brought about 130 million more than in the same period last year. The revenues of indirect taxes (VAT after the settlement, excise duty, and VAT on imports) increased as well. The reasons for such an increase in the revenues of these taxes are increases of domestic demand and increase in prices ofpetroleum products. 23 Total loans in April rose, but in a longer term they declined. Approximately equal were current increases in loans to households and businesses, while the more long-term dynamics of loans to enterprises continue to be substantially lower. Total deposits in April also increased and they increased also in the long-term which holds true for both deposits of households andfirms. Wholesale interest rates remain very low, lending rates to households remained unaltered, the rates of corporate loans went down, deposit interest rates decreased slightly. Changes in interest rates in the euro area were much lower than in Slovenia. Despite reduced dynamics of the annual growth, the current account remains highly positive in March, and thus also in the entire first quarter. External debt increased slightly, the yield on Slovenian government bonds at the beginning of June fell to just 1.41%, which is less than for Italians and Spaniards. ♦ ♦♦ KAKO DOLGO BO IZVOZ ŠE REŠEVAL EKONOMSKO-POLITIČNE NESMISLE? AGREGATNO POVPRAŠEVANJE IN PRIČAKOVANJA 1. Kako dolgo bo izvoz še reševal ekonomsko-politične nesmisle? Domače trošenje je marca sicer močno poraslo, vendar se je navkljub temu trendno zmanjševalo (impulzni trend je padel celo pod -4%). Trendno padanje domačega trošenja je povzročilo hitro trendno zmanjševanje investicij. Tudi te so se namreč marca opazno povečale, vendar so trendno padale po stopnjah nižjih od 24 -20. Celotno krčenje je bilo posledica hitrega krčenja gradbeništva, ki je, od kar je usahnilo evropsko financiranje, ponovno prešlo v hitro krčenje po stopnjah pod -30. Ker se je od začetka krize obseg gradbeništva zelo zmanjšal (na približno tretjino vrednosti iz 2008) ima krčenje gradbeništva relativno precej manjši učinek na obseg gospodarske aktivnosti kot v prvih letih po začetku krize. Seveda pa hitrost in obseg reakcije aktivnosti gradbeništva na prenehanje evropskega financiranja zelo nazorno kažeta, kako veliki so narodnogospodarski oportunitetni stroški stiskanja investicij države v času, ko pri investicijah in domačem trošenju prevladuje siceršnje po-krizno mrtvilo. Domači produkt in saldo nefaktorskih transakcij s tujino BDP PRESEŽEK MENJAVE 1.08. 1.07. 1.06. 1.05. 1.04. 1.03. 1.02. 1.01 1.00 0.99. 2012 2013 2014 2015 2016 2012 2013 2014 2015 2016 Vir:Eurostat; lastni izračuni Opomba: Desezonirane vrednosti; realni BDP normiran na 2012/4 = 1; presežek nefaktorske menjave s tujino v odstotkih BDP Tako trošenje gospodinjstev in države se je marca povečalo; raslo je, sicer počasi (po okoli 2% letno), tudi trendno. Marca je poraslo tudi izvozno povpraševanje (za 7%); čeprav je marec sezonsko sicer močan, je bila rast izvoza še močnejša, saj je tudi trendno rasel po okoli 4% letno. Še zlasti krepka je bila pospešitev izvoza izven EU, saj se je povečal marca za 12% vendar bolj dolgoročno le še za 1.6% (februarja je rasel bolj dolgoročno še po 3.5%). Osnove značilnosti marčevskega izvoza EU so bile podobne kot v Sloveniji, čeprav je bila v EU dinamika še opazno bolj šibka, bolj dolgoročno se je izvoz EU marca zmanjševal celo hitreje kot po 7% na leto. ♦ ♦♦ KAKO DOLGO BO IZVOZ ŠE REŠEVAL EKONOMSKO-POLITIČNE NESMISLE? Najnovejši podatki o domačem produktu v prvem četrtletju 2016 potrjujejo naravo gospodarske aktivnosti, ki jo kaže tudi domače in tuje trošenje v marcu. Rast gospodarstva je namreč še naprej močna, medletno raste po 2.3%, navkljub zmanjšanju investicij (v gradbene objekte) za okoli 24% (na letni ravni) v prvem četrtletju letos, ki ga je povzročilo presihanje EU financiranja. Padec investicij je namreč spremljala še bistveno večja pospešitev izvoza, v prvem četrtletju kar za 4% (na letni ravni 16%), kar je namreč bistveno več od zmanjšanja aktivnosti zaradi krčenja investicij, saj je obseg izvoza trikrat večji od obsega investicij. Izvoz ni nevtraliziral le velik padec investicij temveč tudi stagnacijo trošenja države in ponovno rahel padec trošenja gospodinjstev. Komponente končnega trošenja 25 DRŽAVA GOSPODINJSTVA 1.07 1.06. 1.05. 1.04. 1.03. 1.02. 1.01. 1.00. 0.99. 0.98 1.12 1.10. 1 1.06. 1.04. 1.02. 1.00. 0.98. 0.96 1.06 1.04 1.02 1.00 2012 2013 2014 INVESTICIJE 2015 2016 1.20 1 ^-"-ii Slovenija v. 1.16. \ / \ j \ 1.12. \ _ A j \ \ J Nemčija 1.08. --W \ y evro 1.04. V 1.00. --> v i i i - 0.96. 2012 2013 2014 IZVOZ 2015 2016 evro Nemčija J - - 2012 2013 2014 2015 2016 2012 2013 2014 2015 2016 Vir:Eurostat; lastni izračuni Opomba: Desezonirane realne vrednosti; normirano na 2012/4 = 1 ♦ ♦♦ KAKO DOLGO BO IZVOZ ŠE REŠEVAL EKONOMSKO-POLITIČNE NESMISLE? Nezadostno povpraševanje GRADBENIŠTVO STORITVENI SEKTORJI 26 80 7060. 5040. 30. 20100- 30. 20- 10 1 1 1 i i i i i i Slovenija 1 1 - - / \ \ i l X x\ 1 7\A / \ r \ __ V y evro v" i i . \ y\J I 1 I i i i i i i NA j \/v / v >/ 2006 2008 2010 2012 2014 2016 2006 2008 2010 2012 2014 2016 Vir:Eurostat; lastni izračuni Opomba: Odstotek podjetij, ki jih nezadostno povpraševanje resno ovira pri poslovanja; desezonirane realne vrednosti Izvoz ni pospešil bistveno bolj kot izvoz evro območja ampak tudi kot izvoz Nemčije, torej kot izvoz najbolj vzdržnega izvoznega gospodarstva EU. Slovenija tako že dve leti izvozno sistematično prehiteva ne le evro območje ampak tudi Nemčijo. Gospodarstvo zato seveda tudi generira ogromne finančne viške, v prvem četrtletju celo preko 11% BDP. Posledično veliko povečanje potenciala samo-financiranja mu tako tudi omogoča nadomeščanje izpada financiranja zaradi velikega krčenja kreditov. Izvoz tako za enkrat uspešno nevtralizira posledice obeh ključnih-pokriznih nesmislov ekonomske politike EU, namreč posledice EU-jevskega stiskanja trošenja države in prestrukturiranja gospodarstva (torej stiskanja trošenja gospodinjstev), kot tudi posledice centralno bančnega stiskanja kreditov. Zaradi enostranskega poganjanja gospodarske aktivnosti je seveda del gospodarstva permanentno podhranjen; povpraševanje po produktih storitvenih sektorjev se tako praktično še ni popravilo s krizne ravni. V EU povpraševanje storitvenih sektorjev tudi ni doseglo normalne ravni, vendar se je popravilo bistveno bolj kot v Sloveniji. Nezadostno povpraševanje gradbeništva, ki se je v zadnjih dveh letih, zaradi trošenja države (EU sredstev), že precej normaliziralo, pa se je začelo ponovno poslabševati. Velik padec gradbeništva (za prek 30%) v prvem četrtletju letos je tako zelo dobra ilustracija posledic (nesmiselnega) krčenja trošenja države (ustreznega padanja povpraševanja). Pričakovanja ne kažejo, da bi v bližnji prihodnosti prišlo do opaznih sprememb v povpraševanju. Na vseh ključnih segmentih trgov je pričakovano povpraševanje na ali malo nad dolgoletnim povprečjem. Na maloprodajnem trgu blagu povpraševanje stagnira 10% nad dolgoletnim povprečjem; presežek anketiranih, ki pričakujejo povečanje povpraševanja nad tistimi, ki pričakujejo zmanjšanje, je namreč za približno 10% vseh anketiranih nad dolgoletnim povprečjem. Pričakovano trošenje storitev se je v marcu ponovno malo okrepilo, tako še naprej ostaja malo nad dolgoletnim povprečjem. Pričakovano izvozno ♦ ♦♦ KAKO DOLGO BO IZVOZ ŠE REŠEVAL EKONOMSKO-POLITIČNE NESMISLE? povpraševanje se rahlo zmanjšuje, vendar je za enkrat še vedno nad dolgoletnim povprečjem, podobno dinamiko ima tudi pričakovano povpraševanje na domačem grosističnem trgu industrijskih proizvajalcev blaga. 2. V marcu medletni padec blagovne menjave, ne pa presežka Po dolgem času so se pojavile negativne medletne stopnje rasti izvoza in odpreme blaga v EU, medtem ko padec v uvozu ni tako neobičajen. V okviru EU28 kaže Slovenija v blagovni menjavi še naprej nadpovprečne rezultate, saj se tekoča dinamika tudi v EU28 umirja. V marcu 2016 je znašal skupni izvoz 2172 milijonov € (0.3% manj kot marca 2015), skupni uvoz 2039 milijonov € (0.8% manj), kar še vedno pomeni bilančni presežek 133 milijonov € oziroma 106.6% pokritje uvoza z izvozom. Pri tem je odprema blaga v EU znašala 1665 milijonov €, prejem blaga iz EU 1624 milijonov €, kar pomeni presežek 41 milijonov € ali 102.5% pokritje prejema z odpremo blaga. V nečlanice EU je bil izvoz 507 milijonov €, uvoz 414 milijonov €, kar da presežek 93 milijonov € in 122.5% pokritje uvoza za izvozom. 27 Trendna dinamika v marcu kaže na umirjanje rasti, ki je pri izvozu močnejše kot pri uvozu (indeksa sta 0.34% oziroma 0.62% mesečno). Cenovni pogoji menjave so medletno v Sloveniji v prvem četrtletju 2016 izboljšani za 5.3%, v EU28 pa stagnirajo. Blagovna menjava evrskega območja je v marcu dosegla presežek 28.6 milijard €, v celotni EU28 pa 7.2 milijardi €. Trgovinska menjava Vir: SURS, desezonirane vrednosti, številke med črtama so letna raven ♦ ♦♦ KAKO DOLGO BO IZVOZ ŠE REŠEVAL EKONOMSKO-POLITIČNE NESMISLE? V prvem četrtletju skupaj je bil skupni izvoz 6034 milijonov € (2,9% več kot v enakem obdobju 2015), skupni uvoz 5652 milijonov € (1.1% manj kot lani), kar daje presežek 382 milijonov € oziroma 106.8% pokritje uvoza z izvozom. Odprema blaga v EU je pri tem znašala 4708 milijonov € (2.2% več kot lani), prejem blaga iz EU 4525 milijonov € (0.4% manj), kar da presežek 183 milijonov € ali 104.0% pokritje prejema z odpremo blaga. V menjavi z nečlanicami EU je bil izvoz 1327 milijonov € (5.7% več), uvoz 1127 milijonov € (3.5% manj kot leto prej), kar pomeni presežek 200 milijonov € oziroma 117.8% pokritje uvoza z izvozom. Menjava s članicami EU je 79% celotne blagovne menjave Slovenije, pri čemer je delež EU v izvozu 78%, v uvozu 80%. Delež EU v blagovni menjavi postopno raste. 28 Po rasti izvoza v prvem četrtletju je Slovenija med EU28 tretja do četrta, po rasti uvoza (dejansko ob naši stagnaciji) pa deseta do dvanajsta. V prvem četrtletju je Slovenija med 12 članicami EU28 s presežkom blagovne bilance. 3. Majska ohladitev gospodarske klime Gospodarska klima se je v maju ohladila. Po anketi Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) o gospodarski klimi je bil njen kazalnik v maju 2016 za 2,5 odstotne točke nižji kot mesec prej in za 1,7 odstotne točke nižji kot v maju 2015, hkrati pa je bila njegova vrednost za slabih sedem odstotnih točk višja od dolgoletnega povprečja. Na znižanje gospodarske klime glede na mesec april sta najbolj vplivali znižanji kazalnikov zaupanja v storitvenih in v predelovalnih dejavnostih. Vrednost kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih je bila v maju 2016 za tri odstotne točke nižja kot predhodni mesec, glede na maj 2015 je bila njegova vrednost nižja za odstotno točko, glede na dolgoletno povprečje pa za 7 odstotnih točk višja. Vrednosti kazalnikov pričakovanj za naslednje tri mesece so se v primerjavi s predhodnim mesecem večinoma znižale, zvišala pa se je vrednost kazalnika pričakovano zaposlovanje. V storitvenih dejavnostih se je klima prav tako ohladila, saj je bila vrednost kazalnika zaupanja v teh sektorjih v maju 2016 za 5 odstotnih točk nižja glede na predhodni mesec in hkrati za 9 odstotnih točk višja od dolgoletnega povprečja, v primerjavi z majem lani je bila njegova vrednost višja za odstotno točko. Zaupanje v gradbeništvu se je shladilo, saj je bila vrednost kazalnika zaupanja v tem sektorju v maju 2016 za odstotno točko nižja kot aprila in za 2 odstotni točki nižja kot maja 2015, hkrati pa je bila za 2 odstotni točki višja od dolgoletnega povprečja. Vrednosti kazalnikov pričakovanj za naslednje tri mesece so se v primerjavi z aprilom večinoma znižale, zvišala se je le vrednost kazalnika zagotovljeno delo. ♦ ♦♦ KAKO DOLGO BO IZVOZ ŠE REŠEVAL EKONOMSKO-POLITIČNE NESMISLE? Ankete SURS-a kažejo, da se je vrednost kazalnika zaupanje v trgovini na drobno v maju glede na predhodni mesec povečala za 3 odstotne točke, glede na maj 2015 pa je bil kazalnik nižji za 6 odstotnih točk. Vrednosti kazalnikov pričakovanj so se maja v primerjavi z aprilom v glavnem zvišale, znižale pa so se vrednosti kazalnikov pričakovano zaposlovanje, prodaja in pričakovane prodajne cene. Naročila, pričakovanja in poslovni optimizem NAROČILA V PREDELOVALNI DEJAVNOSTI NAROČILA V GRADBENIŠTVU 10 0 _ -10. -20. -30. -40. -50. 60 50. 40. 30. 20. 10. 0 . -10. -20 2013 2014 2015 PRIČAKOVANJA V TRGOVINI 2016 0 normalna raven na 29 2013 2014 2015 POSLOVNI OPTIMIZEM 2016 15 10. 5 _ 0 _ -5. -10. -15. 2013 2014 2015 2016 2013 2014 2015 2016 Vir: SURS, Eurostat Gospodarska klima se je aprila v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2015 v celotni EU28 večinoma popravila. V gradbeništvu so se po podatkih Eurostata v aprilu 2016 naročila glede na mesec poprej zvišala za 3,5 odstotne točke, glede na april lani pa so višja za 1,5 odstotne točke. Glede na marec so se v aprilu za dobro polovico odstotne točke znižala pričakovanja v trgovini na drobno, pričakovanja v predelovalnih dejavnostih pa so se v enakem obdobju izboljšala za 1,6 odstotne točke. Splošni poslovni optimizem se je v aprilu v celotni evropski osemindvajseterici znižal in sicer za 0,2 odstotne točke, v primerjavi z aprilom lani pa je bil le-ta nižji za 0,8 odstotne točke. ♦ ♦♦ KAKO DOLGO BO IZVOZ ŠE REŠEVAL EKONOMSKO-POLITIČNE NESMISLE? GOSPODARSKA AKTIVNOST IN ZAPOSLENOST Osnovne značilnosti dogajanj v gospodarski aktivnosti razkrivajo podatki o medletni dinamiki po posameznih dejavnostih. Ob hitri rasti v kmetijstvu se nadaljuje hitra in zelo enakomerna rast v industriji, ki jo poganja izvozno povpraševanje, prav tako solidna in stabilna rast v trgovini, prometu in gostinstvu, ki jo poganjajo tuji turisti. V prvem četrtletju je končno oživelo poslovanje z nepremičninami. Dinamika v javnem sektorju, kamor poleg javne uprave sodita še šolstvo in zdravstvo, močno zaostaja za dinamiko v privatnem. Najbolj kritična je dinamika v gradbeništvu ter v finančni in zavarovalniški dejavnosti. Dinamika gospodarske aktivnosti 2014 2015 2016 I II III IV I II III IV I A Kmetijstvo 15,3 10,6 7,6 7,8 3,4 8,0 10,7 11,3 8,9 BCDE Industrija 3,8 4,6 5,0 5,6 5,9 4,5 5,3 4,6 5,5 F Gradbeništvo 15,0 18,9 9,3 -3,3 -0,8 -5,3 -6,0 -0,4 -18,3 GHI Trgovina, promet in gostinstvo 3,0 3,5 4,0 3,6 4,0 4,2 4,5 4,3 4,9 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 0,9 0,0 1,7 3,0 1,9 1,2 4,7 5,9 4,6 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti -0,1 -5,0 -91 12,8 -7,3 1,8 -0,8 5,2 -6,0 L Poslovanje z nepremičninami 1,2 01 3,0 1,4 1,9 01 1,7 1,2 6,5 MN Strokovne in druge poslovne dejavnosti 5,3 7,2 13,0 5,4 31 1,6 2,9 4,7 1,4 OPQ Javni sektor 1,4 0,8 0,7 11 0,2 0,0 0,2 0,7 1,3 RST Druge storitvene dejavnosti -11 2,3 3,2 1,8 7,2 3,8 1,9 4,4 1,2 Dodana vrednost, skupaj 3,2 4,0 4,2 3,7 2,7 2,4 2,9 3,5 2,5 Vir: SURS 4. Industrijska produkcija se še krepi Industrijska produkcija se je v medletni primerjavi povečala. Po originalnih (nedesezoniranih) podatkih SURS-a je bila industrijska produkcija v marcu 2016 za 2,9% višja kot v enakem mesecu leta 2015. Impulzni trend kaže, da se je v marcu industrijska produkcija zviševala po stopnji 0,69%. Zaloge industrijskih produktov pri proizvajalcih so bile v marcu za 0.6% višje kot v mesecu prej, v primerjavi z marcem lani pa za dobrih šest odstotkov višje. ♦ ♦♦ KAKO DOLGO BO IZVOZ ŠE REŠEVAL EKONOMSKO-POLITIČNE NESMISLE? Dejavnost rudarstva se je po originalnih (nedesezoniranih) podatkih SURS-a v letošnjem marcu v primerjavi z marcem 2015 povečala za slabe štiri odstotke. Impulzni trend pa kaže, da se je v marcu dejavnost rudarstva zviševala po stopnji 3,85%. Produkcija predelovalnih dejavnosti se je po originalnih (nedesezoniranih) podatkih SURS-a v marcu v primerjavi z marcem 2015 zvišala za 4%, impulzni trend pa kaže, da se je v marcu dejavnost predelovalne industrije zviševala po stopnji 0,84%. Podatki Eurostata kažejo, da se je v mesecu marcu 2016 glede na februar industrijska produkcija v EU28 znižala za 0,5%, na območju evra (EA18) pa je upadla za 0,8%. Glede na marec lani pa je v letošnjem marcu industrijska produkcija v EU28 porasla za 0,3%, na območju evra pa za 0,2%. Med državami članicami, za katere so dostopni podatki, je industrijska produkcija v marcu glede na mesec poprej najbolj zrasla na Hrvaškem (5,0%) in v Latviji (4,3%), največji padec pa je bil zabeležen na Irskem (-11,2%) in v Litvi (-3,5%). 31 5. Domače turistično povpraševanje navzdol, tuje pa krepko navzgor Po podatkih SURS-a je bila vrednost gradbenih del marca letos za slabih 9 odstotkov nižja od vrednosti gradbenih del, opravljenih v februarju, vrednost opravljenih gradbenih del v marcu letošnjega leta v primerjavi z marcem 2015 pa se je znižala za dobro tretjino. Število opravljenih gradbenih ur se je v marcu 2016 glede na enak mesec lani povečalo za 0,2%, njihov impulzni trend pa kaže njihovo rast po stopnji 0,83%. Skupno število turističnih prenočitev se je povečalo. Marca jih je bilo za 12,8% več kot v enakem mesecu leta 2015, hkrati pa se je skupno število prenočitev v tretjem mesecu letos zviševalo po mesečni stopnji 1,32%. Pri tem je prišlo do krepkega porasta tujega turističnega povpraševanja, saj je v marcu število turističnih prenočitev tujih gostov poraslo za 28,8% glede na marec 2015. Impulzni trend prenočitev tujih gostov v letošnjem marcu kaže pozitivno rast po stopnji 4,15%. V marcu letos se je število prenočitev domačih gostov zmanjšalo in sicer za 5% glede na enak mesec v letu 2015, impulzni trend prenočitev domačih gostov v marcu kaže rast po stopnji 0,83%. Podatki SURS-a o transportu za marec 2015 kažejo, da je bilo v zračnem prevozu prepeljanih za 32% več potnikov kot marca lani, število opravljenih potniških kilometrov pa je bilo večje za 34%. V koprskem pristanišču je bilo marca pretovorjenih 1,4 milijona ton blaga ali za desetino manj kot marca lani. 6. Nižanje brezposelnosti se še nadaljuje Na trgu dela se stanje še naprej popravlja. Število aktivnih prebivalcev se je po podatkih SURS-a v mesecu marcu 2016 povečalo na 919421 oziroma za 1463 oseb glede na mesec ♦ ♦♦ KAKO DOLGO BO IZVOZ ŠE REŠEVAL EKONOMSKO-POLITIČNE NESMISLE? prej, glede na marec 2015 pa se je število zmanjšalo za 1144 oseb oziroma 0,1 odstotka. V marcu je bilo v Sloveniji 809196 delovno aktivnih prebivalcev. Glede na februar se je število delovno aktivnih povečalo za dobrih 7 tisoč oseb, glede na marec 2015 pa za slabih 7 tisoč oseb oziroma 0,8 odstotka. Med zaposlenimi jih je bilo v marcu še vedno dobrih 93% zaposlenih pri pravnih osebah, njihovo število pa se je od marca lani povečalo za 2,3 odstotka. Število zaposlenih pri fizičnih osebah se je glede na marec 2015 zmanjšalo za 2,1%. Med samozaposlenimi je bilo 71% samostojnih podjetnikov posameznikov, katerih število se je v marcu povečalo za 155. Iskalci dela Vir: ZRSZ Po zadnjih podatkih ZRSZ je bilo v Sloveniji konec aprila 2016 registriranih 105453 brezposelnih oseb, kar je za 4773 oseb oziroma 4,3% manj kot ob koncu marca, v primerjavi z aprilom 2015 pa je bilo brezposelnih oseb manj za 8713 oziroma 8,2%. V aprilu se je na Zavodu za zaposlovanje na novo prijavilo 6015 brezposelnih oseb, kar je 1,5% manj kot v marcu in za 7,9% manj kot aprila 2015. Med novo prijavljenimi je bilo 682 iskalcev prve zaposlitve, 1056 trajno presežnih delavcev in stečajnikov ter 3401 brezposelnih zaradi izteka zaposlitev za določen čas. Odliv iz brezposelnosti je aprila letos znašal 10788 brezposelnih oseb, med njimi se jih je zaposlilo oziroma samozaposlilo 8409, kar je slabih 16% manj kot marca, v primerjavi z aprilom 2015 pa je bilo zaposlitev za 15% več. Po podatkih Eurostata je bila marca 2016 stopnja brezposelnosti na območju evra (EA19) 10,2%, kar je glede na mesec poprej manj za dve desetinki odstotne točke ter odstotno točko manj kot marca lani. V celotni evropski osemindvajseterici (EU28) je bila stopnja brezposelnosti v marcu 8,8% in se je glede na enak mesec v 2015 zmanjšala za 0,9 odstotne točke. Po Eurostatovih ocenah je bilo marca v EU28 21,4 milijona brezposelnih oseb, od ♦ ♦♦ KAKO DOLGO BO IZVOZ ŠE REŠEVAL EKONOMSKO-POLITIČNE NESMISLE? teh 16,4 milijona na območju evra. Med posameznimi članicami EU so v marcu najnižjo stopnjo brezposelnosti zabeležili na Češkem (4,1%) , najvišjo pa v Španiji (20,4%) in v Grčiji, za katero januarski podatek znaša 24,4%. CENE, PLAČE, STROSKI DELA 7. Cenovna pričakovanja, navkljub opaznemu majskemu povečanju, še vedno kažejo navzdol Cene so maja porasle za 0.9%. Bolj dolgoročna dinamika cen je še vedno negativna, vendar se padanje upočasnjuje, medletna rast se je z aprilske stopnje -0.6% zmanjšala na -0.4%. Pri tem se je tako padanje cen blaga kot naraščanje cen storitev pospešilo (cene blaga so se maja medletno zmanjševale po 1.4%, medtem ko so se cene storitev povečale za 1.9%). Inflacija 33 4n % A / \ j \ A A j V A /v \ //—X \ /\ / \ / \ \ i \ i ciljana inflacija \_J \ \ \ » V\ivoC \ \ "-V^ V \ i evro območje \ Slovenija i i i i iiii 2012 2013 2014 Vir: Eurostat 2015 2016 Maja so najbolj porasle cene sadja in derivatov; prve so k povečanju skupnih cen prispevale 0.3, druge pa 0.2 odstotne točke. Pri storitvah so se najbolj podražile počitnice v paketu in druge storitve. Harmoniziran indeks cen kaže med državami EU primerljiv naraščanje cen. V Sloveniji so bile maja spremembe harmoniziranega indeksa manjše kot spremembe življenjskih stroškov; saj je bilo majsko povečanje le 0.8%, medletno zmanjšanje pa -0.5%. V evro območju in v celi EU se je dinamika cen merjena s harmoniziranim indeksom cen pav tako popravila; tekoče se je povečala na 0.3%, bolj dolgoročno, pa je medletna stopnja z -0.2% v aprilu porasla na -0.1%! ♦ ♦♦ KAKO DOLGO BO IZVOZ ŠE REŠEVAL EKONOMSKO-POLITIČNE NESMISLE? Cene industrijskih proizvajalcev so dostopne do aprila, ko so se zmanjšale za 0.1%, medletno pa so bile kar 2.5% pod ravnijo industrijskih cen v aprilu 2015. Cene so se zmanjšale pri proizvajalcih surovin, energentov in investicijskih dobrin, medtem ko so proizvajalčeve cene proizvodov za široko potrošnjo stagnirale. Medletno padajo proizvajalčeve cen v vseh namenskih skupinah, najbolj pa še vedno cene energentov (3.7% so nižje za od ustreznih cen v lanskem letu). Dinamika cen na posameznih trgih industrijskih proizvajalcev je zelo podobna, medletno najbolj zaostajajo cene na ne-evrskih trgih, najmanj pa cene na domačih trgih. 34 Cenovna pričakovanja ne kažejo, da bi majsko povečanje cen že kazalo na opaznejše obračanje v dinamiki cen. Še več, pričakovanja kažejo, da bo dinamika stagniranja oziroma padanja cen prevladovala tudi v naslednjih nekaj mesecih. Pri cenah na malo blaga je pričakovati še celo pospešitev padanja, saj so cenovna pričakovanja v trgovini na drobno v zadnjem razdobju opazno padla, presežek trgovin, ki pričakuje zmanjšanje cen nad trgovinami, ki pričakujejo povečanje, se je povečal skoraj za 20% vseh anketiranih trgovin, tako da skupno zaostaja skoraj za 30% vseh trgovina za dolgoročnimi povprečnimi vrednostmi. Pričakovane cene storitev so ponovno dosegle dolgoročne ravnotežne vrednosti in tam stojijo. Pri pričakovanih cenah industrijskih proizvajalcev pa je v zadnjem obdobju, po kratkem predahu, ponovno prišlo do opaznega padca pod dolgoročno ravnotežno raven. V zadnjem mesecu (do konca maja) so cene surovin (v evrih) porasle za 4%. Najbolj so porasle cene hrane in nafte (za preko 7% oziroma 15% v evrih ), najmanj pa cene kovin in zlata (ene in druge so v zadnjem mesecu padle za 1.6%, oziroma 2.1% v evrih). Bolj dolgoročno (medletno) so se cene surovin tudi maja zmanjšale (v evrih za 3.4%). Najbolj so porasle cene surovin hrane (za 4.2% v evrih), najbolj pa so se zmanjšale cene nafte ter kovin (za 20.5% oziroma 16.6%). 8. V ožji državi in izobraževanju stroški dela še naprej opazno zaostajajo za evro območjem Povprečne plače so marca porasle še nekoliko bolj kot februarja (za 1.2%, februarja za 0.5%); pospešitev pa je bila predvsem sezonske narave, saj se je navkljub tekoči pospešitvi bolj dolgoročna dinamika zmanjšala (medletna stopnja je padla na 2.4%). Marca so povprečne plače porasle v večini dejavnosti. Najbolj v rudarstvu in oskrbi z električno energijo, plinom in paro (za preko 7%), medtem ko so se plače zmanjšale le v predelovalni dejavnosti in javni upravi. V državi so povprečne plače padle le v ožji državi, medtem ko so v izobraževanju porasle za 1%, v zdravstvu pa za 0.3%. Bolj dolgoročno (medletno) so se povprečne plače povečale manj kot februarja (za 2.4% oziroma 3.8%), medtem ko so med dejavnostmi plače padle samo v poslovanju z nepremičninami. V gospodarstvu je v treh dejavnostih medletna rast plač presegla mejo ♦ ♦♦ KAKO DOLGO BO IZVOZ ŠE REŠEVAL EKONOMSKO-POLITIČNE NESMISLE? 4% , medtem ko so v javnem sektorju najhitreje naraščale plače administracije (po 6.2% letno). Rast plač v izobraževanju in zdravstvu je bila precej počasnejša kot v administraciji (2% oziroma 3.1%), vendar še vedno približno tako hitro kot v povprečju dejavnosti gospodarstva. V dejavnostih storitev je bolj dolgoročna dinamika povprečnih plač precej nižja kot v dejavnostih proizvajalcev blaga. To je pričakovano, saj so sektorji industrije imeli zadnja tri leta opazno močnejšo dinamiko povpraševanja. Enotni stroški dela; sektorji gospodarstva 35 INDUSTRIJA STORITVE Vir: Eurostat, lastni izračuni Opomba: Enotni stroški dela ; desezonirane vrednosti; normirano na 2012/4 = 1 Opazne razlike med sektorji kažejo tudi enotni stroški dela, saj je dinamika enotnih stroškov dela v industriji po 2012 praviloma opazno prehitevala dinamiko v evro območju. Tako so do konca 2015 enotni stroški dela v industriji porasli v Sloveniji za 2% več kot v evro območju. V sektorjih storitev so enotni stroški dela po 2012 sicer prav tako naraščali nekaj hitreje kot v evro območju, vendar je prednost Slovenije pred evro območjem konec lanskega leta popolnoma splahnela. Medtem ko je relativna razlika v dinamiki enotnih stroškov dela med industrijo in storitvami (glede na evro območje) majhna, pa so odstopanja ustrezne dinamike enotnih stroških dela pri državi velika. Po 2012 so enotni stroški dela ožje države in v izobraževanju naraščali bistveno počasneje od ustreznih enotnih stroškov dela v evro območju. Kot kaže slika je bila dinamika še posebno šibka v ožji državi, kjer je dinamika stroškov dela sicer precej nihala, vendar do konca leta 2015 ni uspela niti zadržati zatečene ravni s konca 2012. V istem času so enotni stroški dela v evro območju enakomerno naraščali, porasli so za prek 7%. ♦ ♦♦ KAKO DOLGO BO IZVOZ ŠE REŠEVAL EKONOMSKO-POLITIČNE NESMISLE? Enotni stroški dela; javnofinančni sektorji ADMINISTRACIJA IZOBRAŽEVANJE 36 1.08. 1.06. 1.04. 1.02. 1.00 0.98. 0.96. 0.94. 0.92. 2012 1.08 1.07. 1.06 1.05. 1.04 1.03. 1.02 1.01 1.00 0.99 1 1 1 1 ______evro ,--- \ / ^ Slovenija \ / / s*- 1 \ / \ __/ \ Z' v 2013 2014 ZDRAVSTVO 2015 2012 2013 2014 2015 2012 2013 2014 2015 Vir:Eurostat; lastni izračuni Opomba: Enotni stroški dela v javnofinančnih sektorjih; desezonirane vrednosti normalizirane na 2012/4 = 1. Podobno je bilo tudi v izobraževanju, kjer so enotni stroški dela v 2013 in začetku 2014 prav tako močno zaostali za ustreznimi enotnimi stroški dela v evro območju, tako da, ne glede na pospešitev po drugem četrtletju 2014, do konca 2015 niso presegli vrednosti konec 2012 niti za 1%! V istem obdobju so enotni stroški dela izobraževanja v evro območju enakomerno naraščali in porasli za 3.5%. Enotni stroški dela v zdravstvu so v istem obdobju v Sloveniji naraščali relativno precej bolj (glede na evro območje), še zlasti v začetnem delu obdobja (do konca 2013). Ponovno so opazno pospešili v drugi polovici 2015 , tako da so v celotnem obdobju po 2012 porasli za preko 7%, kar je precej več kot v evro območju, kjer so se povečali le za 4%! ♦ ♦♦ KAKO DOLGO BO IZVOZ ŠE REŠEVAL EKONOMSKO-POLITIČNE NESMISLE? FINANČNA GIBANJA 9. Opazna krepitev (tekoča in trendna) javnofinančnih prihodkov v aprilu in maju Javnofinančni prihodki so v zadnjih treh mesecih, navkljub naraščanju trendno (medletno) precej zanihali. Najprej so aprila opazno porasli, čeprav so bolj dolgoročno precej zaostali za ustreznimi vrednostmi v 2015, na kar so maja ponovno močno porasli , tokrat pa so močno porasli tudi trendno. Takšno trendno nihanje je bilo praktično v celoti posledica nihanja javnofinančnih prihodkov v 2015, torej posledica spreminjanja osnove. Aprila lani so namreč javnofinančni prihodki zaradi premika timinga močno porasli, maja lani pa iz istega razloga močno zaostali. 37 Letos, kot rečeno, javnofinančni prihodki opazno naraščajo od februarja dalje, tako da so bili do konca maja kumulativno že za preko 260 milijonov evrov (0.6% BDP) višji kot v istem obdobju lanskega leta. Skupno povečanje v aprilu in maju je bilo veliko tako pri neposrednih davkih in ostalih prihodkih kot pri domačih davkih na blago in storitve. Neposredni davki in ostalih prihodki so se v povprečju zadnjih dveh mesecev za okoli 8% višji kot v katerem koli mesecu letošnjega leta, večji so tudi od povprečja leta 2015. V zadnjih dveh mesecih je večina davčnih oblik neposrednih davkov opazno presegla ustrezne vrednosti v lanskem letu. Največ so zagotovo prinesli presežki prispevkov za zdravstveno in pokojninsko blagajno ter dohodnine. Pri prispevkih so presežki v povprečju zadnjih dveh mesecev presegali ustrezne vrednosti lani za 4%-5.5%, oziroma skupno za 16 milijonov (pri prispevkih zdravstvenega zavarovanja) oziroma 32 milijonov (pri prispevkih pokojninskega zavarovanja). Pri dohodnini so presežki obeh mesecev manjši, vendar so skupno vseeno presegli 6 milijonov. Tudi kumulativno so te tri oblike največ prinesle k veliki fiskalni izdatnosti v prvih petih mesecih. Vse tri davčne oblike skupaj so namreč v petih mesecih prinesle za okoli 130 milijonov več ko v istem obdobju lanskega leta. Davek na dobiček podjetij je sicer bil maja zelo izdaten, vendar to le zaradi premika timinga vplačila poračuna davka na dobiček; ta je namreč praviloma centriran na april, letos pa je realiziran predvsem v maju. V povprečju zadnjih dveh mesecev skupaj je bil v 2016 celoten javnofinančni prihodek od davka na dobiček celo nekaj manjši kot lani (za približno 9 milijonov), kar je bilo poleg zmanjšanja donosa od kazni (za okoli 3milijone v obdobju april maj) najslabši letošnji javnofinančni izplen katerekoli davčne oblike! Tudi pri domačih davkih na blago in storitve je bil donos v povprečju aprila in maja zelo visok (okoli 450 milijonov), tako da je presegel povprečje 2015 za 8.8%. Glavnino presežka nad letom 2015 so prinesli davek na dodano vrednost po obračunu (v maju in aprilu skupno 2.2 milijona), trošarine 104 milijone in davek na dodano vrednost od uvoza (5 milijonov). Tudi kumulativni presežek v celem letu (do maja) je največji pri omenjenih davčnih oblikah. Razloga za takšno povečanje donosa teh oblik sta predvsem dve spremembi v gospodarskih ♦ ♦♦ KAKO DOLGO BO IZVOZ ŠE REŠEVAL EKONOMSKO-POLITIČNE NESMISLE? dosežkih, rast domačega trošenja in porast cen naftnih derivatov. Krepitev domačega trošenja kaže še zlasti davek na dodano vrednost od uvoza, saj v zadnjih dveh mesecih sistematično presega lanskoletne vrednosti za preko 3% oziroma za nekaj preko 2 milijona. Obrat v dinamiki javnofinančnih prihodkih je še zlasti izrazit pri trošarini. Medtem ko je do maja (zaradi cenitve nafte) donos trošarin medletno sistematično padal, je povečanje cen nafte potisnilo močno navzgor tudi donos od trošarin, maja je dosegel presežek (nad lanskim majem) celo 114 milijonov evrov. 38 10. Depoziti še naprej hitro navzgor Skupni krediti so aprila porasli za 70 milijonov (0.4%), bolj dolgoročno (medletno) pa so se zmanjševali po 7.4% na leto. Približno za enako so se tekoče povečali tako krediti gospodinjstvom kot podjetjem, medtem ko je bila bolj dolgoročna dinamika pri podjetjih še naprej bistveno nižja, čeprav se razkorak v dinamiki kreditiranja podjetij med Slovenijo in evro območjem aprila ni povečal. Od konca 2014 so krediti podjetjem v Sloveniji zaostali za krediti v evro območju za 12% (tudi če se izloči prenose na slabo banko). Po drugi strani je bila dinamika kreditov gospodinjstvom aprila v Sloveniji malo hitrejša kot v evro območju, zato se je kumulativni zaostanek od konca 2014 zmanjšal na 1.5%. Skupni depoziti so se aprila prav tako povečali za 0.4%, bolj dolgoročno pa so porasli za 7.4%! Ponovno so porasli tako depoziti gospodinjstev in podjetij. Bolj dolgoročno hitro naraščajo eni in drugi, vendar res zelo hitro naraščajo depoziti podjetij; aprila so medletno naraščali po 16%. Viški v transakcijah s tujini, ki so omenjeni pri dinamiki končnega povpraševanja, so glavni vir za hitro povečevanje potenciala samo-financiranja podjetij. Krediti GOSPODINJSTVA PODJETJA 1.025. 1.020. 1.015. 1.010. 1.005. 1.000 0.995. IV 2014 II III 2015 I II 2016 1.02 1.000. 0.960.940.92. 0.90- IV 2014 2015 I II 2016 Vir:ECB;BS;lastni izračuni Opomba: Krediti gospodinjstvom in nefinančnim korporacijam; normalizirano na 2014/12 = 1 II IV IV ♦ ♦♦ KAKO DOLGO BO IZVOZ ŠE REŠEVAL EKONOMSKO-POLITIČNE NESMISLE? Grosistične obrestne mere še naprej ostajajo zelo nizke. Trimesečni euribor je tako -0.26%, do enega leta pa negativen. Precej detajlističnih obrestnih mer se je marca v Sloveniji zmanjšalo. Obrestne mere na posojila gospodinjstvom so ostale nespremenjene, medtem ko so se posojila podjetjem opazno pocenila, še zlasti večja posojila, obrestne mere za kredite preko 1 milijona so padle za 0.4 odstotne točke. Depozitne obrestne mere so se malenkost zmanjšale. Spremembe obrestnih mer v evro območju so bile precej manjše kot v Sloveniji. 11. Plačilnobilančni presežek v prvem četrtletju presega 700 milijonov € Kljub zmanjšani dinamiki medletne rasti ostaja tekoča bilanca visoko pozitivna tudi v marcu, s tem pa tudi v celotnem prvem četrtletju. Zunanji dolg se je malo povečal, donos na slovenske državne obveznice pa je v začetku junija padel na samo 1.41%, kar je manj kot pri Italijanih in Špancih. V marcu 2016 je bil presežek tekočega dela plačilne bilance 287 milijonov € (v enakem mesecu lani kar 320 milijonov €), kar je rezultat blagovnega presežka 200 milijonov € (marca lani 220 milijonov €), storitvenega presežka 199 milijonov € (154 milijone €), primanjkljaja primarnih dohodkov 46 milijonov € (9 milijonov €) in primanjkljaja sekundarnih dohodkov 65 milijonov € (44.9 milijonov €). V EU28 je znašal presežek v februarju 9.1 milijardo €, v katerem je bil slovenski delež kar 1.8%. Po razpoložljivih podatkih za 21 članic EU28 je Slovenija med deseterico članic s pozitivno tekočo plačilno bilanco v marcu 2016. 39 ♦ ♦♦ KAKO DOLGO BO IZVOZ ŠE REŠEVAL EKONOMSKO-POLITIČNE NESMISLE? Plačilna bilanca Postavka januar-marec marec 40 2015 2016 2015 2016 I. Tekoči račun 443.1 703,3 320,4 286,8 1. 3lago 350,4 555,9 220,2 199,7 2. Storitve 400,5 461,2 154,2 198,5 transport 184,90 207,70 69,20 7410 turizem 277,70 31310 97,60 117,30 3. Primarni dohodki -125,6 -136,6 -9 -46 delo 125 123,2 41,6 41 - capital -271 -243 -86,5 -88,8 4. Sekundarni dohodki -1821 -177,2 -44,9 -65,4 - država -1251 -125,6 -21,8 -43,2 II. Kapitalski račun 30 24,6 5,7 -20,8 III. Finančni račun 398 265 14,3 -56,2 1. Neposredne naložbe -360,3 -269 -2561 -181,4 metja 69,6 112,3 -39 321 obveznosti 430 381,3 2171 213,5 2. Naložbe v vrednostne papirje 6251 616,9 130 -8281 metja 337,9 464,2 159,9 333,6 - obveznosti -287,2 -152,7 29,9 1161,7 3. =inančni derivativi 21,5 -5,7 7,4 -0,5 4. Ostale naložbe 131,9 -87,7 100,7 998,8 4.1. metja 340,9 -921 121,2 385,7 4.2. Obveznosti 209 -4,4 20,5 -6131 5. Rezervna imetja -20,2 10,4 32,3 -44,9 IV. Neto napake in izpustitve -751 -462,9 -311,8 -3221 Vir: BS, milijoni evrov V prvem četrtletju 2016 skupaj znaša presežek tekoče bilance 703 milijone € (v enakem obdobju lani je bil 443 milijonov €), kar je rezultat blagovnega presežka 556 milijonov € (lani 350 milijonov €), storitvenega presežka 461 milijonov € (400 milijonov €), primanjkljaja primarnih dohodkov 137 milijonov € (126 milijonov €) in primanjkljaja sekundarnih dohodkov 177 milijonov € (182 milijonov €). Pri slednjih gre v veliki meri za transfer profitov tujih podjetij pri nas, ki se iz leta v leto povečuje. Kapitalski račun kaže v prvih treh mesecih 2016 povečanje obveznosti za 25 milijonov € (v enakem obdobju lani za 30 milijonov €). Finančni račun kaže v enakem obdobju povečanje obveznosti za 265 milijonov € (lani 398 milijonov €). Pri neposrednih naložbah so obveznosti padle za 269 milijonov € (360 milijone €), naložbe v vrednostne papirje so povečale obveznosti za 617 milijonov € (625 milijonov €), pri ostalih naložbah pa so se obveznosti zmanjšale za 88 milijonov € (v enakem obdobju lani so se povečale za 132 ♦ ♦♦ KAKO DOLGO BO IZVOZ ŠE REŠEVAL EKONOMSKO-POLITIČNE NESMISLE? milijonov €). Rezervna imetja pri Banki Slovenije so porasla za 10 milijonov € (v enakem obdobju lani so se zmanjšala za 20 milijonov €). Tako bruto kot neto zunanji dolg sta se v marcu 2016 povečala. Konec marca je znašal bruto zunanji dolg 45340 milijonov €, pri čemer je bilo državnega in državno garantiranega 30552 milijonov € ali 67.4%. Neto zunanji dolg je znašal 12130 milijonov €, kar je 26.7% bruto dolga. Mednarodne rezerve Banke Slovenije so bile konec aprila 2016 le 763 milijonov €, pri čemer je bilo zlata za 115 milijonov €, imetja SDR 202 milijona €, rezervna pozicija pri MDS 196 milijonov € in devizne rezerve le 249 milijonov €). Donos na desetletne slovenske državne obveznice je bil 6. Junija 1,41%, kar ostaja nižje (ugodneje) od donosa na italijanske in španske obveznice, s katerimi se običajno primerjamo. ro Domače končno trošenje za blago In tržne storitve Prebivalstvo Investicije v osn. sredstva Širša država Skupno Leto mlo. € letni porast mesečna rast mlo. € letni porast mesečna rast mlo. € letni porast mesečna rast mlo. € letni porast mesečna rast 2010 19578 0.74 3.64 7651 -9.69 -5.79 2512 -0.10 -1.79 29741 -2.24 -1.78 2011 20675 2,80 1,19 6694 -6,62 -0,96 2443 -2,77 -5,99 29812 0,07 -0,11 2012 20452 -1,08 -0,43 6157 -8,03 -6,99 2363 -3,27 -4,63 28972 -2,82 -2,26 2013 19524 -1,76 2,62 6304 0,47 -0,76 2237 -5.32 -6.49 28066 -1.56 -2.54 2014 19417 0,61 1,07 7503 5,28 6,37 2230 -0,41 -1,21 29150 1,69 2,21 2015 19667 0,58 0,08 7469 1,98 0,87 2305 3,37 1,09 29441 1,15 0,35 2015/1 1461 -2,89 0,03 513 1,22 0,19 154 -12,67 -4,02 2128 -2,73 -0,30 2 1395 1,30 0,71 589 5,66 1,48 147 -20,20 -1,85 2130 0,58 0,72 3 1638 0,92 0,92 694 1,58 0,39 200 16,86 1,54 2532 2,20 0,86 I 4494 -0,24 1796 2,78 500 -5,77 6790 0,11 4 1641 -3,73 0,65 625 -2,19 0,53 180 -1,79 -0,87 2445 -3,20 0,52 5 1640 1,38 0,39 633 2,35 0,64 165 0,14 -1,14 2438 1,54 0,36 6 1728 3,34 0,40 654 2,50 0,75 213 12,30 5,13 2595 3,81 0,84 II 5008 0,29 1912 0,87 558 3,77 7478 0,69 7 1709 -0,19 0,42 644 -2,76 0,32 199 -3,92 1,63 2553 -1,15 0,50 8 1597 1,55 -0,89 600 0,62 0,28 172 1,17 1,10 2369 1,29 -0,46 9 1708 1,18 0,04 638 0,13 -0,52 173 2,35 2,02 2519 0,99 0,05 III 5014 0,82 1883 -0,72 544 -0,40 7441 0,34 10 1746 -0,64 -1,00 633 0,76 -0,02 181 0,73 -0,11 2560 -0,20 -0,70 11 1628 2,24 -0,32 664 16,93 0,84 190 4,28 -0,06 2482 5,96 0,00 12 1776 2,56 0,68 582 -1,18 -1,63 332 31,12 8,64 2690 4,51 0,93 IV 5151 1,35 1879 5,26 703 14,28 7732 3,35 1 1436 -1,69 -0,91 474 -7,57 -2,07 158 2,62 -2,83 2068 -2,80 -1,36 2 1439 3,13 0,95 556 -5,58 -0,76 179 21,77 0,06 2173 2,01 0,42 3 1614 -1,47 0,14 630 -9,32 -2,14 200 0,06 0,17 2443 -3,50 -0,48 I 4489 -0,11 1660 -7,60 536 7,21 6685 -1,55 Izvoz Izvoz Slovenije* Izvoz Slovenije izven EU28* * Izvoz EU28** Izvozne cene Slovenija* * Izvozne cene EU28** Leto mil. € letni porast mesečna rast mil. € medletna stopnja mil. € medletna stopnja indeks medletna stopnja indeks medletna stopnja 2010 18251 14.02 16.09 6359 10.16 1338504 22.63 110.3 2.75 112.7 5.27 2011 20458 12,10 13,22 7255 13,87 1530880 13,47 117,6 6,57 117,7 4,45 2012 20884 2,08 1,60 7827 7,89 1685277 10,09 124,2 2,90 124,7 4,80 2013 21620 2,65 1,85 6447 3,02 1733123 2,97 107,2 -0,27 108,7 -0,88 2014 23054 6,63 6,44 6704 3,99 1705004 -1,62 107,4 0,22 108,4 -0,24 2015 23868 4,06 5,04 6931 3,39 1789151 4,94 107,8 0,34 112,4 3,64 2015/1 1802 -0,18 0,09 459 -5,91 126727 -2,85 108,8 1,21 109,5 1,77 2 1876 6,25 0,28 542 1,86 138025 1,63 109,5 0,55 111,4 3,72 3 2174 9,57 0,63 615 1,79 162375 13,72 107,8 0,84 112,9 5,02 I 5852 5,34 1615 -0,50 427127 4,42 108,7 0,87 111,3 3,50 4 1961 0,37 -0,96 576 -6,17 155473 11,88 107,1 -1,65 114,5 6,91 5 1962 7,31 -0,47 565 8,69 145973 3,50 108,5 1,21 114,6 6,41 6 2147 10,90 1,19 624 5,53 159851 12,81 111,8 6,68 114,0 4,97 II 6070 6,16 1765 2,32 461296 9,39 109,1 2,03 114,4 6,09 7 2123 4,83 0,52 650 10,42 162088 7,00 108,2 -0,28 113,0 3,86 8 1561 2,06 -1,55 466 1,84 131762 6,92 109,5 1,86 112,7 3,39 9 2171 1,31 0,83 590 0,61 148796 -1,24 105,9 -3,73 111,5 1,92 III 5854 2,76 1706 4,50 442646 4,06 107,9 -0,74 112,4 3,06 10 2146 -0,22 -0,19 602 0,27 153983 -2,12 105,8 -2,04 111,1 1,28 11 2096 4,41 0,33 591 8,71 148094 1,64 105,6 -1,77 111,4 2,01 12 1850 2,32 1,25 654 12,56 156005 6,96 104,0 0,87 111,7 2,20 IV 6091 2,11 1846 7,06 458082 2,05 105,1 -1,00 111,4 1,83 1-12 23868 4,06 5,04 6931 3,39 1789151 4,94 107,7 0,29 112,4 3,61 1 1829 1,54 -0,78 482 5,10 121444 -4,17 106,2 -2,39 110,1 0,55 2 2029 8,15 1,40 560 3,49 136972 -0,76 104,0 -5,02 109,7 -1,53 3 2172 -0,07 0,34 625 1,63 150690 -7,20 103,8 -3,71 110,0 -2,57 I 6031 3,06 1667 3,24 409106 -4,22 104,7 -3,71 109,9 -1,20 Apodatki SURS. ** podatki Eurostat ■ti Uvoz Uvoz Slovenije* Uvoz Slovenije izven EU28* * Uvoz EU28** Uvozne cene Slovenija* * Uvozne cene EU28** Leto mil. € letni porast mesečna rast mil. € medletna stopnja mil. € medletna stopnja indeks medletna stopnja indeks medletna stopnja 2010 19504 16.29 1744 7292 31.94 1482947 23.70 128.0 8.65 123.8 13.65 2011 21954 12,56 14,40 8250 13,06 1681150 11,40 138,7 8,33 137,2 10,80 2012 22051 0,44 -0,51 8166 -1,02 1782930 6,05 141,1 4,58 146,5 6,26 2013 22180 0,46 -0,64 7525 7,89 1683261 -6,39 108,3 -3,50 114,4 -3,65 2014 22566 1,74 2,30 7896 4,92 1679925 -0,20 105,5 -2,63 111,4 -2,61 2015 23113 2,36 2,42 8075 2,27 1717093 2,21 105,0 -0,45 109,6 -1,65 2015/1 1780 0,41 -0,95 619 -0,63 137467 -4,58 104,5 -2,34 106,4 -5,84 2 1878 6,00 0,65 699 15,43 134374 2,49 104,1 -2,71 109,2 -3,62 3 2054 7,91 0,56 694 8,19 152308 9,69 108,3 1,69 111,8 -0,89 I 5712 4,85 2011 7,60 424149 2,45 105,6 -1,12 109,1 -3,45 4 1985 4,54 0,52 678 0,77 146612 6,20 108,5 2,26 113,6 2,71 5 1886 -1,47 -1,23 654 -9,12 139878 -0,42 108,5 3,53 114,5 3,25 6 1984 6,75 1,12 697 4,96 149571 7,65 107,1 1,90 112,9 1,07 II 5855 3,23 2028 -1,34 436061 4,46 108,0 2,56 113,7 2,34 7 1959 -0,55 0,06 645 5,39 149734 -0,19 106,2 0,47 110,5 -0,54 8 1627 -0,02 -0,94 605 -1,11 133808 1,32 102,6 -3,75 109,1 -2,06 9 2000 -0,35 0,48 706 -5,47 145093 -1,99 103,9 -0,19 107,6 -3,76 III 5586 -0,32 1957 -0,75 428635 -0,35 104,2 -1,17 109,1 -2,12 10 2044 -0,74 -0,51 728 0,34 150647 0,68 100,4 -5,55 106,7 -4,65 11 2002 -0,93 -0,28 694 2,46 142074 5,07 102,7 -2,65 106,7 -3,18 12 1914 7,76 1,45 657 10,15 135526 1,53 103,4 2,17 105,6 -2,13 IV 5960 1,77 2079 3,99 428247 2,37 102,2 -2,08 106,3 -3,33 1 1685 -5,35 -2,08 594 -4,07 132752 -3,43 100,1 -4,21 110,1 3,48 2 1909 1,65 0,67 689 -1,35 133692 -0,51 100,3 -3,65 109,7 0,46 3 2039 -0,76 0,62 735 5,95 143487 -5,79 97,8 -9,70 110,0 -1,61 I 5632 -1,40 2018 0,33 409931 -3,35 99,4 -5,90 109,9 0,73 *podatk¡ SURS. ** podatki Eurosta Gospodarska aktivnost in brezposelnost v EU Leto Industrijska produkcija EU27 Predelovalna dejavnost EU27 Gradbena aktivnost EU27 Trgovina na drobno EU27 Anketna stopnja brezposelnosti indeks medletna stopnja indeks medletna stopnja indeks medletna stopnja indeks medletna stopnja EU 27 EU 15 Slovenija 2010 97.38 6.5 97.93 7.3 88.85 -4.4 110.34 2.1 9.6 9.5 72 2011 101,15 3,40 103,14 4,80 89,89 0,07 111,85 1,30 9,6 9,7 8,1 2012 98,73 -2,1 100,59 -2,2 87,09 -5,9 113,96 1,1 10,5 10,6 8,9 2013 100,32 3.6 101,69 1.1 92,27 5,9 102,89 -9.8 10,9 11,1 10,2 2014 101,43 1,06 103,77 2,05 94,22 2,93 104,76 1,80 10,2 11,6 9,7 2015 103,15 1,62 105,64 1,69 93,28 0,38 106,97 1,89 9,43 10,87 9,08 2015/1 98,23 0,9 96,85 0,8 78,4 1,3 99,14 1,8 10,2 11,6 10 2 101,39 1,7 101,72 1,4 82,7 -1,4 93,16 2,3 10,2 11,7 9,8 3 111,68 2,4 114,14 2,5 94,72 0,2 104,43 2,7 10,0 11,6 9,5 I 103,77 1,7 104,24 1,6 85,27 0,0 98,91 2,3 10,1 11,6 9,8 4 102,09 1,1 105,05 1,1 94,23 0,3 104,40 1,4 9,7 11,2 9,4 5 103,15 2,0 106,96 2,4 96,19 1,1 106,30 2,2 9,5 10,9 9,2 6 105,6 1,7 110,41 1,7 99,30 -0,4 105,59 1,2 9,3 10,6 9,1 II 103,61 1,6 107,47 1,7 96,57 0,3 105,43 1,6 9,5 10,9 9,2 7 103,83 1,8 107,49 1,5 96,12 1,1 108,9 2,1 9,0 10,4 8,8 8 88,97 2,5 90,73 2,5 84,21 -0,2 104,48 0,9 8,9 10,3 8,6 9 107,02 1,8 112,03 2,1 101,14 0,6 104,37 1,9 9,0 10,4 8,3 III 99,94 2,0 103,42 2,0 93,82 0,6 105,92 1,7 9,0 10,4 8,6 10 109,78 2,8 113,33 2,7 105,79 1,2 109,7 2,7 9,1 10,6 8,4 11 108,86 2,1 111,56 2,3 110,18 2,1 9,1 10,6 8,3 12 99,18 0,4 99,5 1,3 133,64 2,1 9,1 10,5 8,6 IV 105,94 1,8 108,13 2,1 117,84 2,3 9,1 10,6 8,4 2016/1 101,46 3,3 100,86 4,1 101,23 2,1 9,2 10,7 9,1 2 102,42 1,0 103,77 2,0 94,81 1,8 9,3 10,8 8,9 3 112,07 0,3 114,50 0,3 105,11 0,7 9,1 10,6 8,5 I 105,32 1,5 106,38 2,1 100,38 1,5 9,2 10,7 8,8 CD Naročila, pričakovanja in poslovni optimizem v EU Poslovna klima Naročila, predelovalna Naročila, gradbeništvo Trgovina na drobno Poslovni optimizem EU28 dejavnost EU28 EU28 pričakovanja EU28 EU28 Leto ocena medletna ocena medletna indeks medletna ocena medletna EU 27 Slovenija stanja sprememba stanja sprememba naročil sprememba stanja sprememba 2010 0.45 2.92 -24.36 28.65 -43.25 2.08 6.02 19.12 -5.13 21.40 2011 0,60 0,16 -11,68 12,70 -40,31 4,12 -0,64 -6,85 -2,33 2,62 2012 -0.70 -1.30 -24,07 -12,39 -41,17 -0,86 -5,45 -4,81 -10.70 -8.37 2013 -0,44 -0,20 -22,78 1,30 -39,82 1,35 -0,70 4,76 -7,63 3,08 2014 0,24 0,68 -14,41 8,31 -35,16 4,43 9,15 9,78 -3,58 4,02 2015 0,3 0,0 -12,1 2,0 -29,6 5,1 14,4 4,8 -2,9 0,6 2015/1 0,2 -0,1 -15,3 1,2 -35,3 4,5 6,2 1,4 -4,0 -1,1 2 0,1 -0,3 -13,7 0,8 -33,4 5,2 7,6 -2,5 -0,9 -0,4 3 0,2 -0,3 -11,6 2,0 -33,8 4,6 15,5 5,2 0,2 0,3 I 0,2 -0,2 -13,5 1,3 -34,2 4,8 9,8 1,4 -1,6 -0,4 4 0,3 0,0 -9,8 1,5 -28,8 6,7 16,4 -1,9 -0,1 -0,9 5 0,3 -0,1 -10,7 1,6 -30,4 5,8 22,0 6,7 -0,8 -0,2 6 0,1 -0,1 -10,7 1,4 -28,3 7,3 13,9 4,2 -2,6 0,2 II 0,2 -0,1 -10,4 1,5 -29,2 6,6 17,4 3,0 -1,2 -0,3 7 0,4 0,2 -11,0 1,7 -26,1 5,3 7,9 -0,5 -3,4 0,9 8 0,2 0,0 -9,4 2,1 -25,3 5,7 15,9 6,1 -2,5 0,7 9 0,3 0,3 -12,0 3,9 -27,1 2,3 21 16,0 -2,0 2,5 III 0,3 0,2 -10,8 2,6 -26,2 4,4 14,9 7,2 -2,6 1,4 10 0,4 0,3 -14,4 3,5 -29,0 3,3 20,3 14,0 -4,9 2,6 11 0,4 0,2 -15,0 0,2 -29,7 5,0 14,2 5,3 -7,5 0,2 12 0,4 0,3 -12,0 3,9 -29,2 5,1 12,2 4,4 -6,2 2,0 IV 0,4 0,3 -13,8 2,5 -29,3 4,5 15,6 7,9 -6,2 1,6 2016/1 0,3 0,1 -13,1 2,2 -30,1 5,2 7,2 1,0 -3,0 1,0 2 0,1 0,0 -14,4 -0,7 -28,9 4,5 11,1 3,5 -1,8 -0,9 3 0,1 -0,1 -13,2 -1,6 -30,8 3,0 15,1 -0,4 -0,7 -0,9 I 0,2 0,0 -13,6 0,0 -29,9 4,2 11,1 1,4 -1,8 -0,3 4 0,1 -0,2 -11,6 -1,8 -27,3 1,5 14,5 -1,9 -0,9 -0,8 Naročila, pričakovar ija in poslovni optimizem v Sloveniji Gospodarska klima Naročila, predelovalna dejavnost Naročila, gradbeništvo Trgovina na drobno pričakovanja Poslovni optimizem Leto ocena stanja medletna sprememba ocena stanja medletna sprememba indeks naročil medletna sprememba ocena stanja medletna sprememba ocena stanja medletna sprememba 2010 -8.8 12.9 -24.6 371 -68.8 -7.1 24.9 24.8 -0.9 22.0 2011 -6,7 2,0 -15,5 7,0 -59,3 9,7 24,7 -1,8 -0,3 -0,1 2012 -16,7 -10,0 -32.4 -16,9 -52,7 6,6 20,0 -4,7 -10,9 -10,6 2013 -13,4 3,3 -26,5 5,8 -32,5 20,2 24,0 4,,0 -5,3 5,5 2014 -2,17 11,25 -9,89 16,68 -15,08 17,47 30,49 6,48 2,05 7,42 2015 5,12 7,28 -1,25 8,64 -22,05 -6,98 37,68 7,19 5,85 3,80 2015/1 2,2 11,2 -18,7 4,8 -27,2 3,2 24,4 0,8 4,5 6,9 2 4,7 12,7 -14,6 5,6 -31,8 2,9 36,8 3,0 8,3 4,7 3 6,7 12,7 -2,0 13,4 -34,9 -4,8 54,6 17,9 12,3 7,9 I 4,5 12,2 -11,8 7,9 -31,3 0,4 38,6 7,2 8,4 6,5 4 6,8 10,8 6,9 22,0 -30,5 -7,7 44,4 5,7 9,2 3,9 5 8,2 5,2 2,5 9,6 -17,4 -9,4 58,3 21,8 9,2 3,0 6 5,4 4,4 -1,9 1,3 -17,7 -11,0 33,9 4,1 4,0 -0,9 II 6,8 6,8 2,5 11,0 -21,9 -9,4 45,5 10,5 7,5 2,0 7 4,2 2,2 7,3 5,7 -13,8 -9,7 33,0 -1,5 3,7 -0,3 8 8,0 8,0 -0,8 3,8 -11,1 -3,5 14,6 5,9 9,1 5,5 9 6,9 5,9 -4,0 6,5 -24,8 -19,9 47,6 16,9 6,3 3,0 III 6,4 5,4 0,8 5,3 -16,6 -11,0 31,7 7,1 6,4 2,7 10 5,3 4,3 9,4 8,6 -17,2 -12,2 34,2 5,5 5,7 4,5 11 1,4 4,4 1,9 9,3 -14,2 -3,9 40,6 9,7 -1,0 3,6 12 1,6 5,6 -1,0 13,1 -24,0 -7,7 29,8 -3,5 -1,1 3,8 IV 2,8 4,8 3,4 10,3 -18,5 -7,9 34,9 3,9 1,2 4,0 2016/1 2,6 0,4 -10,7 8,0 -34,2 -7,0 27,0 2,6 4,0 -0,5 2 4,1 -0,6 -5,7 8,9 -39,6 -7,8 42,5 5,7 8,1 -0,2 3 5,2 -1,5 2,1 4,1 -48,9 -14,0 54,0 -0,6 8,7 -3,6 I 4,0 -0,6 -4,8 7,0 -40,9 -9,6 41,2 2,6 6,9 -1,4 4 7,7 0,9 7,1 0,2 -33,4 -2,9 20,8 -23,6 12,4 3,2 ■P* CD Industrijska produkcija Skupno Rudarstvo Predelovalna Industrija Oskrba (el„ plin, voda) Leto Indeks letni porast mesečna rast indeks letni porast mesečna rast Indeks letni porast mesečna rast Indeks letni porast mesečna rast 2010 115.3 7.1 0.78 127.5 12.1 1.00 115.3 7.6 0.84 107.8 0.3 -0.06 2011 104,4 -9.5 -0,4 118,7 -7,7 -0,73 105,1 2,7 -0,45 89,1 4,6 0,09 2012 104,1 0,0 -0,15 110,7 -6,6 -0,86 103,6 -1,0 -0,19 98,7 10,0 0,69 2013 99,6 -4,3 0,31 88,2 -10.4 0,82 97,6 -5,8 0,35 120,1 21.6 0,26 2014 101,5 2,1 0,48 83,4 -0,09 -2,26 101,4 4,2 0,53 103,3 -13,9 -1,09 2015 106,3 5,0 0,38 85,3 8,66 2,23 106,8 5,6 0,46 103,9 0,63 -0,54 2015/1 99,7 4,6 0,12 73 -15,8 2,62 99 5,0 0,43 109,4 4,4 -2,22 2 103 8,2 0,49 70,4 -5,2 3,28 102,5 8,2 1,00 111,8 9,2 -2,00 3 115,7 9,0 1,09 81,3 29,0 4,39 116,5 9,4 1,18 112,7 4,1 -0,23 I 106,1 7,3 74,9 0,3 106,0 7,6 111,3 5,8 4 103,3 0,8 -0,34 86,4 -36,3 5,21 103,7 1,6 -0,47 101,3 2,1 0,74 5 107,1 6,0 0,05 92,5 -0,2 7,15 107,7 6,7 -0,27 102,3 0,6 0,94 6 114,2 8,2 1,22 88,7 7,1 6,05 116,1 8,8 1,29 98,8 4,7 0,54 II 108,2 5,0 89,2 -14,0 109,2 5,7 100,8 2,4 7 109,4 2,6 0,59 85,7 12,3 0,82 109,9 3,1 0,39 106,8 -3,0 0,74 8 90,2 8,4 0,01 76,8 10,0 -2,02 89,2 9,0 0,02 100 1,8 -0,65 9 115 6,1 0,74 74,5 -20,6 -3,31 117,1 7,2 0,83 100,4 -0,1 -0,66 III 104,9 5,5 79,0 -1,2 105,4 6,3 102,4 -0,5 10 114,3 3,5 -0,11 83,8 -10,4 -3,82 115,4 4,0 -0,06 107,4 2,6 -0,84 11 113,4 8,4 0,46 98,1 27,9 0,98 114 8,6 0,67 107,9 3,6 -0,88 12 99,4 3,2 0,23 94,7 78,7 5,39 97,9 2,6 0,53 112,6 0,7 -1,96 IV 109,0 5,1 92,2 23,9 109,1 5,1 109,3 2,2 2016/1 103,2 3,5 -0,22 79,9 9,5 1,86 103,4 4,4 -0,15 103,1 -5,8 -1,42 2 111,5 8,3 1,22 75,3 7,0 1,78 112,7 10,0 1,7 105,1 -6,0 -0,36 3 119,1 2,9 0,69 84,4 3,8 3,85 121,2 4,0 0,84 103,6 -8,1 -0,85 I 111,3 4,8 79,9 6,6 112,4 6,1 103,9 -6,6 Gradbeništvo in turizem Gradbeništvo Nočitve domačih c ostov Nočitve tujih gostov Skupaj nočitve Leto tisoč ur letni porast mesečna rast v 1000 letni porast mesečna rast v 1000 letni porast mesečna rast v 1000 letni porast mesečna rast 2010 36901 -12.0 -1.01 3848 -4.2 -0.35 4923 0.7 0.03 8772 -1.5 -0.13 2011 31765 -13,9 -0,91 3867 0,5 0,21 5373 9,1 0,67 9240 5,3 0,47 2012 28965 -8,8 -1,07 3679 -4.9 -0,58 5678 5,7 0,70 9355 1,2 0,16 2013 27521 -5,0 0,04 3554 -3,4 -0,06 5833 2,7 0,02 9387 0,3 0,01 2014 27835 1,1 0,21 3430 -2,7 -0,15 5914 2,4 0,13 9344 0,3 -0,02 2015 28120 0,98 0,00 3646 5,94 0,39 6370 7,05 0,36 10016 6,56 0,37 2015/1 1666 -1,6 -0,47 221 9,6 1,59 326 4,0 -0,43 547 6,2 0,20 2 1835 1,0 -0,52 332 9,9 2,09 256 15,7 1,99 588 12,4 1,43 3 2321 6,2 0,66 263 1,0 0,96 294 3,2 -1,07 557 2,2 -0,39 I 5822 2,2 816 6,8 876 6,9 1692 6,8 4 2318 1,4 0,26 239 10,5 1,28 401 3,7 0,79 640 6,1 1,00 5 2371 -2,1 -1,07 249 -2,9 -0,20 535 14,2 1,52 784 8,1 1,06 6 2608 4,5 1,34 338 7,4 0,28 636 6,3 1,63 975 6,7 1,29 II 7297 1,3 827 4,9 1572 8,2 2399 7,0 7 2753 2,1 0,57 486 8,3 -0,34 1043 12,1 0,75 1530 10,9 0,59 8 2483 1,0 -0,81 532 10,2 -0,7 1258 8,1 0,92 1790 8,7 0,61 9 2654 0,8 0,84 262 6,4 -1,02 634 7,3 -0,61 895 7,0 -0,56 III 7891 1,3 1279 8,7 2935 9,3 4215 9,1 10 2386 -3,4 -0,73 273 0,9 1,03 406 1,2 -0,85 679 1,1 -0,06 11 2472 2,7 -0,45 218 5,0 0,02 256 -3,0 -3,02 474 0,6 -1,82 12 2253 -0,7 0,42 233 5,1 -0,36 324 11,7 2,65 557 8,8 1,11 IV 7111 -0,5 725 3,4 986 3,2 1711 3,3 2016/1 1557 -6,5 -2,15 236 6,8 1,87 362 11,0 1,14 597 9,3 1,23 2 1857 1,2 -0,17 341 2,7 1,13 288 12,5 3,49 629 7,0 1,82 3 2325 0,2 0,83 250 -5,0 -1,63 379 28,8 4,15 628 12,8 1,32 I 5739 -1,4 826 1,3 1029 17,4 1855 9,6 Zaposlenost Zaposlene osebe Samozaposlene osebe Iskalci zaposlitve Skupaj Leto v podjetjih In organizacijah letni porast pri sam oz. osebah letni porast podjetniki In poklici letni porast število letni porast aktivno prebivalstvo letni porast 2010 685733 -2.0 61461 -9.5 59824 2.2 100504 16.4 935543 -1.0 2011 671812 -2.0 57238 -7.0 61258 2.0 110692 10.0 934658 0.0 2012 662552 -1,4 54491 -4,8 60823 -0,7 110183 -0,5 920184 -1,5 2013 647584 -2,2 51139 -6,1 61395 0,9 119827 8,8 913423 -0,7 2014 652557 0,8 50482 -1,3 64351 4,8 120109 0,2 917901 0,5 2015 662315 1,49 50760 0,58 66845 3,88 112725 -6,16 917362 -0,05 2014/7 654106 0,9 51035 -1,4 64206 4,8 116199 -0,8 918034 0,7 8 653569 1,0 51292 -0,6 64360 4,9 114784 -1,6 916508 0,7 9 656447 1,2 51715 -0,3 64824 5,1 112560 -1,8 918083 0,9 10 658616 1,4 52274 0,5 65389 4,6 115901 -2,4 922325 0,6 11 658996 1,4 52183 1,0 65538 4,0 115411 -3,3 922188 0,5 12 654023 1,4 50387 1,7 65421 3,4 119458 -3,7 919416 0,4 2015/1 651838 1,4 49117 1,4 65694 4,0 124279 -4,3 918533 0,8 2 654339 1,5 49255 2,3 66015 4,2 122552 -5,6 919908 0,8 3 657569 1,5 50620 3,1 66414 4,3 118099 -6,8 920565 0,7 4 659579 1,3 51350 3,1 66726 4,4 114923 -7,0 917886 -0,3 5 661307 1,2 51441 2,0 66883 4,3 112385 -6,1 917298 -0,3 6 663525 1,4 51393 0,9 66946 4,3 110245 -6,1 917310 -0,2 7 663022 1,4 51304 0,5 66890 4,2 109557 -5,7 915036 -0,3 8 663311 1,5 51325 0,1 66957 4,0 107935 -6,0 913580 -0,3 9 667353 1,7 51442 -0,5 67207 3,7 104758 -6,9 914828 -0,4 10 669715 1,7 51437 -1,6 67548 3,3 107488 -7,3 917894 -0,5 11 670937 1,8 51206 -1,9 67570 3,1 107412 -6,9 918794 -0,4 12 665293 1,7 49237 -2,3 67290 2,9 113076 -5,3 916720 -0,3 2016/1 663162 1,7 48151 -2,0 67776 3,2 118165 -4,9 916162 -0,3 2 666695 1,9 48335 -1,9 67995 3,0 116039 -5,3 917958 -0,2 3 672648 2,3 49570 -2,1 68150 2,6 110226 -6,7 919421 -0,1 4 105453 -8,2 Cene življenjskih potrebščin 09015 = 100 Življenjske potrebščine Osnovna inflac ja Blago Storitve Goriva Leto indeks letni porast mesečna rast indeks letni porast mesečna rast indeks letni porast indeks letni porast indeks letni porast 9010 94,38 1,98 0,14 95,00 0,90 0,00 94,50 9,57 94,19 0,70 90,53 13,08 9011 96,09 1,81 0,16 95,75 0,79 0,15 97,14 9,79 93,85 -0,35 98,16 8,47 9019 98,58 9,60 0,94 97,35 1,67 0,19 100,10 3,05 95,39 1,57 106,37 8,38 9013 100,39 1,77 0,07 98,85 1,55 0,19 101,61 1,51 97,53 9,39 108,79 9,93 9014 100,59 0,90 -0,09 99,70 0,83 0,03 101,18 -0,49 99,10 1,69 107,19 -1,39 9015 100,00 -0,59 -0,05 100,00 0,30 0,01 100,00 -1,17 100,00 0,91 100,00 -6,71 9015/1 98,99 -0,5 -0,06 99,10 0,8 0,06 98,69 -1,5 99,49 1,7 99,61 -7,3 9 99,15 -0,4 -0,10 99,99 0,7 0,01 98,76 -1,5 99,97 9,9 99,48 -6,9 3 100,03 -0,3 -0,06 100,00 0,6 0,19 100,19 -1,9 99,68 1,7 101,01 -5,6 I 99,37 -0,4 - 99,44 0,7 - 99,91 -1,4 99,69 1,8 100,03 -6,6 4 100,11 -0,7 -0,11 100,00 0,9 -0,07 100,61 -1,3 99,04 0,6 100,69 -6,3 5 100,88 -0,5 0,00 100,17 -0,9 -0,06 101,68 -0,9 99,17 0,3 109,55 -5,0 6 100,81 -0,7 0,01 100,97 -0,3 -0,06 101,33 -1,0 99,69 -0,9 109,59 -5,5 II 100,60 -0,6 - 100,15 -0,1 - 101,91 -1,0 99,30 0,9 101,99 -5,6 7 99,98 -0,4 0,06 99,67 0,3 0,07 99,39 -0,8 101,39 0,3 101,71 -6,5 8 100,11 -0,3 -0,09 99,99 0,3 0,08 99,99 -0,7 109,00 0,5 100,99 -6,1 9 100,03 -0,6 -0,15 100,95 0,3 -0,08 99,89 -1,9 100,39 0,6 98,57 -7,9 III 100,04 -0,5 - 99,97 0,3 - 99,48 -0,9 101,94 0,5 100,40 -6,8 10 100,06 -0,8 -0,14 100,33 0,1 -0,07 100,17 -1,5 99,89 0,6 98,31 -8,9 11 100,19 -0,5 -0,11 100,69 0,4 0,08 100,37 -1,6 99,80 9,0 97,59 -8,4 19 99,75 -0,5 0,19 100,31 0,3 0,06 99,76 -1,0 99,71 0,7 97,04 -6,7 IV 100,00 -0,6 - 100,44 0,3 - 100,10 -1,4 99,78 1,1 97,65 -7,8 9016/1 98,38 -0,5 -0,19 99,14 0,0 0,08 97,76 -0,9 99,79 0,3 94,90 -5,4 9 98,49 -0,7 -0,93 99,44 0,9 0,03 97,65 -1,1 100,09 0,1 99,59 -6,9 3 99,15 -0,9 -0,11 100,94 0,9 0,10 98,64 -1,5 100,94 0,6 99,91 -8,0 I 98,65 -0,7 - 99,61 0,9 - 98,09 -1,9 100,09 0,3 93,93 -6,8 4 99,54 -0,6 0,01 100,40 0,4 -0,09 99,99 -1,3 100,06 1,0 93,99 -6,6 5 100,48 -0,4 -0,06 100,91 -1,4 101,07 1,9 95,41 -7,0 CJ1 ro Harmonizirani indeks cen v Sloveniji (podatki Eurostata) £52015=100 skupaj blago storitve osnovna inflacija energija Leto indeks letna rast indeks letna rast indeks letna rast indeks letna rast indeks letna rast 2010 93,85 2,10 94,07 2,60 93,75 1,16 95,00 0,16 91,10 14,01 2011 95,81 2,09 97,02 3,13 93,79 0,04 95,75 0,79 99,10 8,84 2012 98,50 2,81 100,38 3,47 95,24 1,55 97,35 1,67 107,98 8,96 2013 100,39 1,93 102,13 1,76 97,37 2,24 98,85 1,55 109,93 1,86 2014 100,76 0,37 101,71 -0,42 99,12 1,79 99,70 0,86 108,40 -1,37 2015 100,00 -0,75 100,00 -1,68 100,00 0,90 100,00 0,30 100,00 -7,76 2014/10 101,08 0,07 102,08 -0,63 99,34 1,33 100,18 0,20 108,17 -0,86 11 100,96 0,08 102,31 -0,47 98,61 1,07 100,25 0,25 107,66 -0,70 12 100,27 -0,07 100,92 -1,32 99,15 2,22 99,98 0,84 104,68 -4,28 2015/01 99,08 -0,70 98,90 -2,02 99,38 1,66 99,10 0,80 99,64 -8,27 02 99,24 -0,51 98,91 -1,90 99,80 1,95 99,22 0,73 99,57 -7,83 03 100,10 -0,39 100,33 -1,48 99,72 1,59 100,00 0,56 101,27 -6,47 04 100,20 -0,74 100,63 -1,65 99,47 0,91 100,00 0,23 100,83 -7,25 05 100,88 -0,79 101,64 -1,44 99,56 0,38 100,17 -0,18 103,11 -5,84 06 100,81 -0,92 101,41 -1,47 99,78 0,04 100,27 -0,26 103,11 -6,26 07 100,07 -0,67 99,61 -1,30 100,85 0,42 99,67 0,25 102,19 -7,39 08 100,08 -0,59 99,36 -1,23 101,31 0,51 99,99 0,27 100,90 -7,21 09 99,95 -1,00 99,81 -1,83 100,19 0,44 100,25 0,28 98,12 -9,24 10 99,91 -1,16 99,93 -2,11 99,89 0,55 100,33 0,15 97,79 -9,60 11 100,02 -0,93 100,01 -2,25 100,05 1,46 100,69 0,44 97,04 -9,86 12 99,66 -0,61 99,46 -1,45 100,01 0,87 100,31 0,33 96,42 -7,89 2016/01 98,32 -0,77 97,34 -1,58 100,03 0,65 99,14 0,04 93,24 -6,42 02 98,36 -0,87 97,17 -1,18 100,43 0,63 99,44 0,22 91,59 -8,02 03 99,54 -0,95 98,30 -2,03 100,63 0,91 100,24 0,24 92,00 -9,16 04 99,94 -0,70 98,89 -1,70 100.54 1,07 100,40 0,40 93,36 -7,40 Harmonizirani indeks cen v evro območju £52015=100 skupaj blago storitve osnovna inflacija energija leto indeks letna rast indeks letna rast indeks letna rast indeks letna rast indeks letna rast 2010 93,28 1,62 93,64 1,80 92,90 1,39 93,80 0,94 90,28 7,37 2011 95,81 2,71 96,77 3,35 94,62 1,85 95,40 1,70 101,03 11,92 2012 98,21 2,50 99,69 3,02 96,29 1,77 97,14 1,83 108,74 7,65 2013 99,54 1,35 101,00 1,31 97,65 1,41 98,42 1,32 109,43 0,66 2014 99,97 0,43 100,83 -0,16 98,85 1,23 99,25 0,84 107,35 -1,90 2015 100,00 0,03 100,00 -0,83 100,00 1,16 100,00 0,75 100,00 -6,84 2014/10 100,22 0,38 101,30 -0,24 98,83 1,23 99,66 0,70 106,79 -1,97 11 100,04 0,28 101,09 -0,36 98,67 1,15 99,58 0,63 105,33 -2,54 12 99,94 -0,17 100,38 -1,22 99,38 1,24 99,86 0,67 101,85 -6,30 2015/01 98,40 -0,60 98,10 -1,84 98,78 1,03 98,39 0,55 98,62 -9,25 02 99,03 -0,27 98,71 -1,38 99,44 1,19 98,86 0,64 100,17 -7,88 03 100,15 -0,08 100,68 -0,91 99,46 1,02 99,97 0,58 101,91 -5,95 04 100,39 0,01 101,06 -0,70 99,53 0,95 100,19 0,61 102,01 -5,78 05 100,61 0,34 101,29 -0,40 99,74 1,33 100,30 0,81 102,96 -4,84 06 100,60 0,22 101,10 -0,43 99,96 1,09 100,31 0,72 102,86 -5,15 07 99,96 0,24 99,14 -0,53 101,02 1,22 99,78 0,85 102,14 -5,59 08 99,97 0,13 98,92 -0,73 101,33 1,24 100,05 0,86 99,89 -7,16 09 100,19 -0,09 100,14 -1,10 100,26 1,24 100,44 0,79 98,20 -8,86 10 100,34 0,12 100,47 -0,82 100,16 1,35 100,60 0,94 97,68 -8,53 11 100,19 0,15 100,48 -0,60 99,81 1,16 100,43 0,85 97,67 -7,27 12 100,17 0,23 99,92 -0,46 100,50 1,13 100,68 0,82 95,90 -5,84 2016M01 98,72 0,33 97,78 -0,33 99,92 1,15 99,29 0,91 93,31 -5,38 02 98,88 -0,19 97,73 -1,00 100,43 1,00 99,61 0,75 92,07 -8,03 03 100,10 -0,01 99,54 -1,14 100,82 1,36 100,87 0,90 93,03 -8,72 04 100,14 -0,25 99,94 -1,64 100,41 0,88 100,88 0,69 93,10 -8,82 05 100,49 -0,12 100,74 1,01 94,62 -8,10 cn > Č75 n< z > "D 10 I— O CTD > ♦ ♦ CJI co CJ1 Industrijske cene Skupaj □prema Repromaterlal Življenjske potrebščine Leto Indeks letni porast mesečna rast Indeks letni porast mesečna rast Indeks letni porast mesečna rast Indeks letni porast mesečna rast 2010 115.90 2.0 0.17 102.58 -0.4 -0.03 120.07 2.9 0.25 111.36 1.0 0.08 2011 120.28 3.78 0.24 103.19 0.59 0.05 126.30 5.20 0.29 114.12 2.5 0.19 2012 121,50 1,01 0,10 104,14 0,93 0,04 127,30 0,79 0,08 115,71 1,40 0,16 2013 121,86 0,30 -0,04 103,96 -0,17 0,01 127,33 0,03 -0,09 116,80 0,94 0,01 2014 120,55 -1,07 -0,08 103,65 -0,30 -0,02 125,01 -1,82 -0,14 116,31 -0,41 -0,10 2015 119,93 -0,52 -0,13 103,72 0,07 -0,05 123,83 -0,94 -0,13 116,07 -0,21 -0,02 2015/1 120,64 -0,6 0,23 104,09 0,4 0,14 125,03 -1,1 0,14 116,27 -0,5 0,06 2 119,98 -0,4 0,02 103,84 0,5 0,08 124,16 -0,4 0,03 115,72 -0,8 -0,01 3 120,31 0,0 -0,10 103,85 0,6 -0,02 124,27 -0,2 -0,15 116,44 -0,2 0,10 I 120,31 -0,3 - 103,92 0,5 - 124,49 -0,6 - 116,14 -0,5 - 4 120,24 0,0 -0,15 103,87 0,7 0,02 124,01 -0,4 -0,25 116,62 0,2 0,23 5 120,34 0,1 -0,22 103,79 0,5 -0,07 124,22 -0,2 -0,19 116,63 0,3 0,18 6 120,31 -0,2 -0,23 103,75 0,4 -0,03 124,34 -0,3 -0,19 116,39 -0,3 -0,04 II 120,30 0,0 - 103,81 0,5 - 124,19 -0,3 - 116,55 0,1 - 7 120,30 -0,2 -0,23 103,86 0,0 -0,06 124,06 -0,6 -0,17 116,70 0,3 0,15 8 120,06 -0,4 -0,19 103,69 -0,2 -0,05 123,96 -0,8 -0,14 116,31 0,2 -0,05 9 119,54 -0,9 -0,15 103,53 -0,5 -0,05 123,51 -1,5 -0,11 115,55 -0,3 -0,08 III 119,97 -0,5 - 103,69 -0,2 - 123,84 -1,0 - 116,19 0,0 - 10 119,51 -0,9 -0,11 103,53 -0,4 -0,05 123,31 -1,6 -0,26 115,72 -0,2 -0,13 11 119,00 -1,3 -0,25 103,46 -0,5 -0,25 122,59 -2,0 -0,24 115,36 -0,6 -0,31 12 118,88 -1,4 -0,14 103,43 -0,7 -0,26 122,51 -2,2 -0,08 115,17 -0,6 -0,32 IV 119,13 -1,2 - 103,47 -0,5 - 122,80 -1,9 - 115,42 -0,5 - 2016/1 118,79 -1,5 -0,11 103,45 -0,6 -0,24 122,33 -2,2 -0,28 115,14 -1,0 -0,23 2 118,33 -1,4 -0,16 103,43 -0,4 -0,11 121,48 -2,2 -0,29 114,93 -0,7 -0,25 3 117,97 -1,9 -0,15 103,33 -0,5 -0,08 121,08 -2,6 -0,34 114,52 -1,7 -0,15 I 118,36 -1,6 - 103,40 -0,5 - 121,63 -2,3 - 114,86 -1,1 - 4 117,84 -2,0 -0,13 103,06 -0,8 -0,03 121,15 -2,3 -0,32 114,17 -2,1 -0,27 Povprečne plače Skupaj bruto Skupaj neto Število plačanih ur BTO plača za plačano uro Leto € letni porast mesečna rast € letni porast mesečna rast število letni porast mesečna rast € letni porast mesečna rast 2010 1494.89 3.9 0.31 966.69 3.9 0.33 168 0.3 0.0 8.87 3.5 0.16 2011 1524,56 2.0 0.09 987.34 2.2 0.10 167 -0.7 9.08 2.3 0.02 2012 1526,26 0,1 -0,09 991,47 0,4 -0,05 168 0,6 9,08 0,1 0,04 2013 1523,14 -0.2 0,06 996,98 0,6 0,11 168 0.0 9,08 0,0 -0,04 2014 1540,11 1,1 0,11 1005,34 0,8 0,07 168 -0,02 9,19 1,2 0,02 2015 1551,65 0,7 0,08 1009,86 0,4 0,07 169 -0,09 9,30 1,2 0,13 2015/1 1538,01 0,2 -0,11 1003,48 -0,2 -0,18 169 -3,4 - 9,11 3,8 -0,04 2 1515,98 -0,3 -0,17 981,91 -1,3 -0,38 170 0,0 - 9,38 -3,0 0,83 3 1550,33 1,6 0,08 1008,10 1,1 -0,02 171 3,7 - 9,32 -0,4 0,10 I 1534,77 0,5 - 997,83 -0,1 - 170 0,1 - 9,27 0,1 - 4 1543,95 0,8 0,09 1005,52 0,4 0,04 169 0,0 - 9,27 2,3 0,04 5 1528,50 -0,2 -0,23 997,51 -0,3 -0,20 163 -4,1 - 9,29 2,9 -0,04 6 1539,82 1,2 0,29 1003,74 0,8 0,24 169 3,0 - 9,26 -0,4 -0,10 II 1537,42 0,6 - 1002,26 0,3 - 167 -0,4 - 9,27 1,6 - 7 1541,83 0,4 0,23 1005,06 0,2 0,22 175 0,0 - 9,19 5,0 -0,15 8 1524,44 0,5 -0,08 995,85 0,3 -0,01 163 -0,6 - 9,21 -0,4 0,28 9 1522,07 0,2 0,05 994,90 0,1 0,12 169 0,0 - 9,02 0,6 0,24 III 1529,45 0,4 - 998,60 0,2 - 169 -0,2 - 9,14 1,7 - 10 1540,58 -0,2 -0,04 1004,34 -0,3 0,00 169 -3,4 - 9,12 3,5 0,19 11 1679,41 2,8 0,49 1082,34 2,7 0,58 163 3,8 - 10,32 -0,6 0,13 12 1594,93 1,8 0,41 1035,58 1,7 0,43 175 0,0 - 9,09 1,6 0,09 IV 1604,97 1,5 - 1040,75 1,4 - 169 0,1 - 9,51 1,5 - 2016/1 1559,79 1,4 0,11 1015,85 1,2 0,08 163 -3,6 - 9,85 8,1 2,44 2 1574,22 3,8 0,51 1022,32 4,1 0,44 162 3,2 - 9,69 3,3 0,50 > jj o n > ♦ ♦ ♦ CJ1 CJ1 CJ1 CD Prihodki javnega sektorja Skupaj Neposredni davki in ostali prihodki □□V in trošarine Carine Leto mio. € letni porast mesečna rast mio. € letni porast mesečna rast mio. € letni porast mesečna rast mio. € letni porast Mesečna rast 2010 13652.60 -0.4 0.2 8986.77 -2.2 0.0 4575.15 4.3 0.5 90.68 5.5 2.5 2011 14318.09 4,8 -0,85 9490,15 5,3 -0,1 4721.80 5,2 -0,3 106,14 17,9 0,0 2012 13924.47 0,6 -0,10 9200,75 4,9 0,26 4641.18 -1,0 -0,12 82,55 -19,0 -1,75 2013 13497.42 -3.1 0,17 8708,92 -5,4 -0,19 4711.04 1,5 1,18 77,47 -6,2 -0,95 2014 14174.40 51 0,23 9405,00 7,9 0,41 4847.11 2,9 -0.11 77,71 0,3 1,98 2015 14542,90 2,8 0,2 9468,90 2,6 0,4 4991,53 3,4 0,4 82,47 6,9 -0,6 2015/1 1218,61 1,8 -0,20 736,26 -1,4 -1,36 476,45 6,9 1,41 5,90 18,3 2,31 2 1149,34 8,9 1,42 808,59 8,6 1,10 334,50 10,3 2,05 6,25 -13,7 -1,49 3 1066,29 3,3 -0,62 711,81 2,7 -1,25 345,37 4,0 0,45 9,10 32,5 2,61 I 3434,24 4,7 - 2256,65 3,3 - 1156,33 7,1 - 21,26 12,4 - 4 1342,83 7,7 2,05 885,07 7,3 4,53 449,79 8,4 2,03 7,97 20,1 -1,13 5 1097,61 -15,0 -1,20 744,85 -15,3 -0,62 346,06 -14,7 -2,49 6,71 17,2 -2,70 6 1290,51 7,8 1,52 850,72 5,9 0,08 433,01 11,9 5,01 6,78 1,8 -2,11 II 3730,96 0,2 - 2480,63 -0,7 - 1228,86 1,8 - 21,47 13,0 - 7 1161,62 5,3 -0,13 667,06 4,9 0,46 487,52 5,7 -1,08 7,04 14,1 -0,87 8 1206,26 7,9 0,20 783,92 3,9 0,08 415,70 16,3 0,30 6,64 11,6 1,28 9 1118,51 -8,9 -1,10 794,56 2,9 0,33 317,47 -29,3 -4,10 6,49 2,7 -0,04 III 3486,39 1,4 - 2245,54 3,9 - 1220,69 -2,5 - 20,17 9,5 - 10 1351,37 10,2 1,22 792,33 3,9 0,73 551,78 20,6 1,86 7,25 5,6 -0,99 11 1239,77 5,1 0,25 807,92 3,9 0,27 426,01 7,7 0,17 5,85 -12,2 -4,49 12 1300,18 0,0 -0,49 885,83 3,5 -0,14 407,86 -6,6 -1,12 6,48 -14,9 -0,07 IV 3891,31 5,1 - 2486,08 3,8 - 1385,65 7,2 - 19,58 -7,2 - 2016/1 1225,26 0,5 -0,37 785,47 6,7 0,04 433,09 -9,1 -1,13 6,70 13,5 5,02 2 1148,44 -0,1 0,79 776,16 -4,0 -0,32 364,55 9,0 3,50 7,73 23,6 2,83 3 1133,61 6,3 1,14 782,93 10,0 1,05 342,78 -0,7 1,45 7,89 -13,3 0,19 I 3507,31 2,3 - 2344,56 4,2 - 1140,43 -0,3 - 22,32 7,9 - 4 1241,27 -7,6 -0,57 795,87 -10,1 -0,30 438,25 -2,6 -0,97 7,16 -10,2 -2,48 5 1356,82 23,6 1,80 883,06 18,6 0,77 467,57 35,1 4,00 6,20 -7,6 -3,91 Prispevki za socialno varnost Skupno Zdravstveno zavarovanje Pokojninsko zavarovanje Zaposlovanje mio. € letni mesečna mio. € letni mesečna mio. € letni mesečna mio. € letni mesečna porast rast porast rast porast rast porast rast 2010 5690.63 1.7 0.3 2263.68 1.9 0.3 3399.24 1.5 0.3 27.70 -2.0 -1.6 2011 5781.44 1,1 -0,1 2302,45 1,3 0,0 3451,02 0,9 -0,2 27,97 1,8 0,6 2012 5720.63 8,4 -0,13 2268,25 5,7 -0,25 3425,95 -0.1 26,34 -0.1 - 2013 5604.85 -2,1 0,36 2237,89 -1,3 4,54 3340,17 -2,5 6,17 26,79 1.7 - 2014 5740.76 2,4 0,32 2314,13 3.4 0,46 3396,92 1.7 0,22 29,71 11.3 - 2015 5922,44 3,2 0,25 2371,68 2,6 0,19 3519,82 3,6 0,32 30,93 4,1 2015/1 461,15 -2,0 -1,61 167,19 -11,2 -3,65 291,40 4,2 -0,38 2,56 10,5 - 2 540,10 12,1 2,02 255,19 32,4 5,69 282,40 -1,5 -0,63 2,51 1,6 - 3 451,79 3,6 -1,84 162,10 2,8 -3,83 287,15 4,0 -0,70 2,54 3,1 - I 1453,04 4,6 - 584,48 8,0 - 860,96 2,2 - 7,60 5,1 - 4 492,50 -2,6 -0,45 197,14 -11,4 -0,84 292,77 4,2 -0,27 2,59 5,7 - 5 486,36 2,9 -0,11 195,16 1,9 -0,30 288,69 3,6 0,02 2,51 -1,4 - 6 486,49 2,8 0,03 194,99 1,9 -0,02 288,95 3,4 0,16 2,55 3,3 - II 1465,35 1,0 - 587,29 -2,5 - 870,41 3,8 - 7,65 2,5 - 7 493,68 3,7 0,65 197,55 2,7 0,74 293,57 4,4 0,68 2,56 4,5 - 8 488,45 3,6 0,41 195,19 2,4 0,06 290,70 4,5 0,56 2,57 4,3 - 9 487,41 3,8 0,93 194,99 2,9 1,66 289,93 4,5 0,55 2,50 1,9 - III 1469,55 3,7 - 587,73 2,7 - 874,19 4,5 - 7,63 3,6 - 10 490,38 2,2 0,74 196,17 1,3 0,02 291,64 2,9 1,30 2,56 2,1 - 11 494,05 3,6 1,98 197,79 2,8 2,24 293,68 4,1 2,40 2,58 5,5 - 12 550,08 4,3 0,24 218,23 3,3 0,45 328,94 5,0 0,14 2,90 8,2 - IV 1534,51 3,4 - 612,19 2,5 - 914,27 4,0 - 8,05 5,3 - 2016/1 502,56 9,0 0,26 201,31 20,4 0,58 298,55 2,5 0,01 2,70 5,6 - 2 498,72 -7,7 -0,59 198,97 -22,0 -0,99 297,15 5,2 -0,36 2,60 3,5 - 3 507,95 12,4 1,18 202,78 25,1 2,80 302,50 5,3 0,14 2,67 5,3 - I 1509,23 4,6 - 603,07 7,8 - 898,19 4,3 - 7,97 4,8 - 4 511,50 3,9 -0,80 203,72 3,3 -1,74 305,07 4,2 -0,20 2,71 4,7 - 5 515,79 6,1 0,36 205,02 5,1 0,07 308,06 6,7 0,39 2,71 8,1 - CJ1 00 Krediti in depoziti Krediti podjetjem Krediti prebivalstvu Depoziti podjetij Depoziti prebivalstva Leto mio. € letni porast mio. € letni porast mio. € letni porast mio. € letni porast 2010 20827 0.07 9282 10.33 4038 4.40 14897 3.73 2011 20091 -3,53 9454 1,85 4016 -0,54 15151 1,71 2012 18682 -7,02 9267 -1,98 3823 -4,83 15114 -0,24 2013 14191 -23,88 8918 -3,77 4247 11,06 14613 -3,32 2014 11190 -20,83 8763 -1,73 4710 10,90 15368 5,17 2015 10089 -10,85 8815 -0,31 5151 13,38 16014 3,41 2014/7 13201 -25,99 8808 -2,67 4674 9,49 15140 2,01 8 13098 -26,53 8814 -2,70 4723 10,95 15259 3,10 9 12978 -26,78 8813 -2,63 4718 10,70 15207 3,11 10 12065 -30,35 8807 -2,48 4747 9,35 15205 3,78 11 11923 -30,46 8791 -2,28 4696 10,26 15241 4,08 12 11191 -20,83 8762 -1,74 4710 10,90 15368 5,17 2015/1 11317 -18,88 8842 -0,42 4543 8,14 15486 4,91 2 11213 -18,98 8802 -0,53 4521 8,70 15582 4,40 3 11164 -18,94 8834 -0,21 4710 6,88 15593 4,75 4 11054 -19,52 8826 -0,26 4655 6,86 15490 4,22 5 10980 -19,43 8847 0,14 4747 7,20 15515 3,94 6 10893 -18,53 8836 0,30 4999 6,82 15578 3,68 7 10690 -19,02 8821 0,15 4936 5,61 15663 3,45 8 10637 -18,79 8812 -0,02 5030 6,50 15630 2,43 9 10438 -19,57 8825 0,14 5021 6,42 15665 3,01 10 10327 -14,41 8873 0,75 4996 5,25 15745 3,55 11 10209 -14,38 8857 0,75 5094 8,48 15745 3,31 12 10068 -10,03 8856 1,07 5337 13,31 15883 3,35 2016/1 10089 -10,85 8815 -0,31 5151 13,38 16014 3,41 2 9675 -13,72 8789 -0,15 5211 15,26 16109 3,38 3 9499 -14,91 8830 -0,05 5367 13,95 16210 3,96 4 9539 -13,71 8863 0,42 5400 16,00 16242 4,85