I Št. 110 (14.506) leto XLIX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 1200 UR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/70 TOREK, 27. APRILA 1993 UVODNIK Refoime na koži manjšine? Bojan Brezigar Carlo Azeglio Ciampi je torej novi mandatar za sestavo italijanske vlade. Predsednik republike Scalfero je prvič v zgodovini republike izbral za mandatarja človeka, ki ni član parlamenta in s tem poudaril novost v postopku za sestavo nove vlade. Smernice, ki jih je Ciampi prejel od ScaUkra kažejo na začasnost mandata, ki ga označuje predvsem nujnost reform, med katerimi je na prvem mestu volilna reforma. Gre pravzaprav za dopolnitev tega, kar je bilo že narejeno. Doslej je bil z referendumom spremenjen volilni sistem za senat, z zakonom spremenjen vnlilni sistem za občine in pokrajine, deželni svet Furlanije - Julijske krajine pa je spremenil svoj volilni zakon. Mimo dejstva, da so reforme nujno potrebne, čemur ne oporekamo, in ob upoštevanju, da smo tudi pripadniki manjšine kot državljani zainteresirani za zakonodajo, ki bi v cim večji meri ustrezala dejanskim potrebam države, pa želimo povedati, da reforme ne smejo ogrožati njenih možnosti sodelovanja pri upravljanju javnih ustanov. Nasprotno, manjšini bi morale to zajamčiti. Z referendumom o volilnem sistemu za senat se je dejansko zmanjšala možnost, da bo v prihodnji zakonodajni dobi zopet izvoljen slovenski senator. Kakorkoli namreč obračamo številke, imamo vtis, da v »čistem« večinskem sistemu ne bo mogel prodreti noben slovenski kandidat Z novo zakonodajo o volilnem sistemu za občine in pokrajine tvegamo, da se slovensko zastopstvo, tako v okviru slovenske stranke kot na listah vsedržavnih strank, znatno skrči. Manj svetovalcev v izvoljenih organih in drugačen volilni sistem bi znala namreč bistveno okrniti prisotnost Slovencev v svetih, vnaprej določene koalicije pa bi znale ošibiti politično težo onih, ki bodo izvoljeni Deželni volilni zakon je včeraj že pokazal svoje prve negativne sadove. O povezavah, ki so bile sklenjene in o tistih, ki jih ni bilo, pišemo in bomo še pisali; na tem mestu le ugotovitev, da bo končni rezultat vseh teh dogajanj dejstvo, da bo v prihodnjem deželnem svetu skoraj gotovo manj Slovencev kot v sedanjem. Volilna zakonodaja je le primer; tudi sicer država prepogosto »pozablja«, da na njenem ozemlju živijo manjšine, obenem pa se pred mednarodno javnostjo rada pohvali z »ogledno« zaščito manjšin. Novega mandatarja bi torej kazalo že sedaj opozoriti, da reform ni mogoče pisati na koži manjšine. ITALIJA / PREDSEDNIK SCALFARO IZBRAL GUVERNERJA DRŽAVNE BANKE Takoj po sprejetju mandata je Ciampi nakazal glavne spernice svojega dela: volilna reforma in sanacija gospodarstva Vojmir Tavčar RIM - Carlo Azeglio Ciampi, 73 let, guverner italijanske državne banke in priznan ekonomist: to je "zajec”, ki ga je predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro, včeraj potegnil iz klobuka, potem ko so zaradi križnih vetov drug za drugim odpadli ostali možni mandatarji. Čeprav je bilo guvernerjevo ime v teh dneh v seznamu kandidatov, je s svojo odločitvijo predsednik republike delno presenetil politične stranke, predvsem pa je iznenadil tuje novinarje. Novica o imenovanju guvernerja državne banke za mandatarja je hitro obšla ves svet in blagodejno vplivala na tečaj lire in na borzo. Z imenovanjem Ciampija je Scalfaro prvič v zgodovini republike udejanil člen 92 ustave, po katerem predsednik republike avtonomno izbere premiera, ta pa ministre. In sporazumno z državnim pogla-varj.e?mrj9 |Carlo Azeglio Ciampi v prvi izjavi podčrtal distanco od strank. Poudaril je, da ne bo imel formalnih posvetovanj s strankami, pač pa bo avtonomno izbral ministre, sestavil program in se predstavil zbornicam za zaupnico. Mandatar je tudi nakazal osnovne smernice vladnega programa in se pri tem oslonil na shemo, ki jo je v nedeljo nakazal predsednik republike. Glavna prioriteta so torej nova volilna pravila, nato zadostitev ostalim referendumskim zahtevam, sanacija državnega proračuna ("Skrčenje pri- manjkljaja, bolj kvalificirani izdatki, večja davčna pravičnost”), posodobitev proizvodne strukture, da lahko ustvarja nova delovna mesta, nadzorstvo nad inflacijo. V zunanji politiki pa je nakazal gradnjo Evrope in zavzemanje za mir. Do imenovanja Carla Azeglia Ciampija je predsednik republike prišel po dolgih posvetovanjih in potem ko je zaradi veta KD propadel predlog DSL o institucionalni vladi, ki naj bi jo vodil predsednik zbornice Giorgio Napoli-tano, zaradi veta DSL pa demokrščanski predlog o vladi bivšega predsednika ustavnega sodišča Leopolda Elie. V tej situaciji je v nedeljo zvečer prodrla možnost ekonomista Romana Prodija in ta kandidatura je bila še včeraj zjutraj zelo trdna. Toda nasprotovali so ji tako demokratični levičarji kot tudi republikanci in zaradi tega se ji je uprl socialistični tajnik Giorgio Ben-venuto, češ, ”če ni mogoče razširiti večine, naj ostane Amato”. K Prodijevemu zatonu naj bi prispevala tudi Mreža, ki naj bi poudarila, da je bil kandidat predsednik IRI, ko je bila praksa podkupnin na višku. Baje je predsednik Scalfaro za trenutek pomislil na možnost referendumskega liderja Maria Segnija, ob odločnem Ne krščanske demokracije pa se je odločil za Carla Azeglia Ciampija, potem ko se je pošteno potrudil, da ga je prepričal, naj sprejme zadolžitev. Novico, da je Scalfaro pozval Ciampija na Kviri-nal, so v predsedstvu republike objavili ob 14.20, državni poglavar pa je medtem doma sprejel sedanjega premiera Giulia-na Amata in predstavnike štiristrankarske večine, ki ga je podpirala. Morda zato, da bi Ciampiju zagotovil vsaj začetno podporo sedanje koalicije. Vprašanje, na katerega zaenkrat ni mogoče odgovoriti pa je, ali bo guvernerju državne banke uspelo razširiti parlamen- tarno osnovo. Njegovo imenovanje so KD, PSI, PSDI in PLI sprejele ugodno, medtem ko se DSL in PRI nista še izrekli. Republikanski vršilec dolžnosti tajnika Giorgio Bogi je dejal, da ceni Ciampija, toda stranka bo počakala na sestavo vlade in programske izjave, preden bo odločila. Bivši voditelj republikancev Giorgio La Malfa pa je kritiziral Scalfara, ker je "popustil križnim vetom” in zato je mandat Ciampiju manjša novost. Tudi taj- nik DSL Achille Occhetto je dejal, da bo stranka sodila na osnovi predlagane vlade in programa. Dodal pa je, da je hrast zabeležil dva pomembna rezultata: preprečil je zopetno Ama-tovo vlado in dosegel udejanjanje člena 92 ustave. Od ostalih strank so zeleni se neodločeni, medtem ko negativno ocenjujejo Ciampijevo imenovanje Severna Liga, SKP in z nasprotnega brega MSI, voditelj radikalcev Pannella pa je bil včeraj nenavadno tih. RUSIJA / REFERENDUM Pirova zmaga ruskega predsednika Volilci podprli Jelcina in reforme MOSKVA - Čeprav uradni rezultati nedeljskega referenduma v Rusiji o zaupnici predsedniku Jelcinu in predvidenim gospodarskim reformam ne bodo znani še nekaj dni, je že zdaj jasno, da je Jelcin dobil potrebno večino glasov, tako da bo še na-Prej lahko ostal na oblasti. Na volišča je prišlo približno 60 odstotkov od 106 milijonov volilcev. Skoraj šestde-set odstotkov udeležencev referenduma je glasovalo za Jelcina, presenetljivo veliko, kar 53 odstotkov, pa jih je podprlo njegove gospodarske reforme. Toda s tem se ruska politična kriza še zdaleč ne bo končala. Skoraj gotovo je že, da je premalo vodičev glasovalo za predčasne parlamentarne volitve, t° pa pomeni, da se bodo spori med predsednikom in konservativnim parlamentom, katerega sestava je še iz časov prejšnjega režima, nadaljevali. To sta dala vedeti tudi Jelcinova največja nasprotnika, podpredsednik Aleksander Ruckoj in predsednik parlamenta Ruslan Hasbulatov. Slednji je dejal, da je referendum le še poglo- bil rusko socialno in politično krizo, ljudi pa še bolj razdvojil. Jelcinovi zagovorniki zdaj pričakujejo, da si bo predsednik še naprej prizadeval za spremembe volilne zakonodaje in ustave. Vprašanje pa je, kaj lahko ob podpori, kakršno je dobil na referendumu, sploh stori, če pri tem noče še bolj zaostriti spora s tistim delom volilcev, ki se včerajšnjega referenduma niso udeležili, ker jim je že vsega dovolj. Ni izključeno, da se močno razdeljeni državi ponujata le še dve možnosti: kompromis ali pa predsedniška diktatura in izredne razmere, če bi se Jelcin odločil, da je le še na ta način mogoče zagotoviti minimalne pogoje za nadaljevanje več kot nujnih sprememb. Zahod je Jelcinovo zmago pozdravil v en glas in napovedal nadaljnjo obsežno finančno pomoč, za katero so se dogovorili na tokijskem izrednem zasedanju zunanjih ministrov velike sedmerice (G7), sedmih najbogatejših držav sveta, pred dobrim tednom dni. (Agencije) zidI ruskega eferenduma _________BALKAN / ZAOSTRITEV________■ Od danes v veljavi strožje sankcije OZN proti Srbiji Nadzorstvo tudi nad pošiljkami humanitarne pomoči NEW YORK, BEOGRAD, WA-SHINGTON - Ker so bosanski Srbi v nedeljo soglasno zavrnili mirovni sporazum, ki sta ga za ustavitev vojne v BiH ponudila pogajalca Vanče in Owen, od danes zjutraj veljajo sankcije, ki jih je z resolucijo številka 820 pred tednom sprejel VS OZN. Srbija in Črna gora sta odrezani od sveta po kopnem in po morju, ves svet pa se sprašuje, ah se bodo zahodni zavezniki vendarle odločili tudi za vojaški poseg proti bosanskim Srbom, ki so se jim vsaj na papirju, v pismu Miloševiča, Bulatoviča in Cosiča, »odrekla« uradna Beograd in Titograd. Vse blago, razen tistega v humanitarne namene, je v Jugoslavijo ali iz nje prepovedano pošiljati. Humanitarne pošiljke mora za vsak primer posebej odobriti posebno telo Varnostnega sveta. Jugoslovanski promet po Donavi zunaj meja Jugoslavije je prepovedan. Drage ladje, ki potujejo po Donavi po jugoslovanskem ozemlju, morajo biti pregledane in morajo za to dobiti soglasje Varnostnega sveta. NATO bo nadzoroval dvanajst milj širok morski pas, v katerem velja prepoved vplutja v teritorialne vode Jugoslavije za vse ladje, razen v nujnih primerih in s posebnim dovoljenjem komiteja za sankcije. Ta prepoved velja za plovbo ob črnogorski obali do luke Bar. Finančna sredstva jugoslovanske države po svetu so zamrznjena, skupaj s sredstvi iz premoženja, trgovine, industrije ali javnega imetja. Ladje, vlaki, tovornjaki in letala katerekoli države, za katere se ugotovi, da so kršili sankcije, se lahko zasežejo in zaplenijo. Prepovedano je opravljati vse storitve, finančne in druge vrste, za kogarkoli v Jugoslaviji, razen telekomunikacijskih, poštnih in pravnih. Storitve, ki so nujno potrebne zaradi humanitarne pomoči, in drage izjemne storitve mora dovoliti Varnostni svet. Za zasebna potovanja te sankcije ne veljajo. Večina držav, med njimi tudi tiste, ki mejijo na samozvano ZRJ, je že v ponedeljek potrdila, da se bodo držale določil resolucije 820. Ameriški predsednik Clinton je podpisal ukaz o zamrznitvi jugoslovanske imovine, izjavil pa je tudi, da bo skušal prepričati evropske zaveznike, da so potrebni še dodatni ukrepi proti Srbom. Pomembno je, da je podporo sankcijam izrekla tudi ruska vlada. Zunanji minister Kozirjev je izjavil, da so se bosanski Srbi z zavrnitvijo mirovnega načrta »odločili za vojno«. Hrvaški predsednik Tudman je v pogovoru z delegacijo VS OZN v Zagrebu izjavil, da vpletanje Irana in Sudana na muslimanski strani ter Iraka in Rusije na srbski stopnjuje vojno v Bosni in Hercegovini. Tudman trdi, da so Srbi iz Iraka dobili rakete. BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Nova agencija "Mitnica - Bamera n Ul. Caraucci 41 - Korzo Soba l Trst-Telefon 0401636311 M DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU 21 simbolov za Deželo Slovenska skupnost sama na volitvah Na volilnem uradu tržaškega prizivnega sodišča so sinoči sprejeli kar 21 simbolov strank in gibanj za junijske deželne volitve. Na glasovnici pa bo volilnih simbolov gotovo nekaj manj. Stranka Slovenske skupnosti je po spodletelih razgovorih z drugimi strankami odločila, da se na voktvah, ki bodo 6. junija, predstavi sama. ....................stran 2.. Lira in borza s Ciampijem zacveteli Takoj po objavi imena mandatarja zg sestavo vlade, je na milanski borzi in na menjalnem trgu zavladala prava mrzlica. Kazalec MIB je pridobil poldrugo točko, obseg menjav je doživel rekord, lira pa je marko in dolar potisnila na raven izpred dveh mesecev in pol. ....................stran 2.. TPPZ na proslavi osvoboditve v Milanu Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič je ponesel slovensko borbeno in partizansko pesem v osrčje Milana, kjer je pel na osrednji proslavi ob dnevu osvoboditve. Slavnostni govorni^ na proslavi je bil predsednik poslanske zbornice Napolitano. ....................stran 3.. V tržaški KD so struje še vedno zelo aktivne Novoizvoljeni tržaški tajnik KD Silvano Magnel-li je mnenja, da je mesto krščanskih demokratov v naprednem taboru. V stranki, kjer notranje struje ponovno dvigujejo glavo, pa niso vsi tega mnenja. ....................stran 4.. Na gospodarski strani obračuni naših posojilnic V petek, soboto in nedeljo so se zvrstili občni zbori štirih slovenskih posojilnic na Tržaškem in Goriškem, o katerih lahko berete na gospodarski strani. Nanizali smo tudi nekaj ugotovitev o nedavnem občnem zboru SDGZ in priobčili seznam novoizvoljenih članov vodstvenih teles Združenja. ....................stran 6.. SP v hokeju: zdaj četrtfinale Na svetovnem prvenstvu A skupine v hokeju na ledu so se končali kvalifikacijski boji. Najboljšo igro so pokazali Kanadčani, ki so pred pričetkom današnjih četrtfinalnih dvobojev tudi glavni favoriti za osvojitev naslova prvakov. ..................stran 21.. V goouci OD LETA 1897 ZLATAMA U9&3&IA POPUSTI DO 50% NA VSEH ARTIKLIH Z IZJEMO ZLATA E UL. CARDUCCI 49 - Tel. 0481/535657 | ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA Torek, 27. aprila 1993 RIM / KDO JE NOVI MANDATAR CARLO AZEGLIO CIAMPI Gospodarstvenik za vladnim krmilom Vso svojo kariero je opravil v italijanski državni banki Vojmir Tavčar RIM - Komaj se je razširila novica, da ga je predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro pozval na Kvirinal, se je lira okrepila na vseh valutnih trgih. Morda je bilo prav to najveCje priznanje za Carla Azeglia Ciampija, od leta 1979 guvernerja italijanske državne banke in človeka, ki je leto za letom opozarjal na slabosti in težave italijanskega gospodarstva tudi v Časih, ko je kazalo, da Italija nima razlogov za pesimizem. Carlo Azeglio Ciampi, ki se je rodil leta 1920 v Livornu, je prehodil vso svojo poklicno pot v državni banki, Čeprav je bila njegova prva ljubezen literatura. In iz literarnih ved je tudi diplomiral v Pizi, nato pa so ga prevzela administrativna in ekonomska vprašanja. Po diplomi iz prava je leta 1946 zaCel poklicno pot v perifernih podružnicah emisijskega zavoda in se stopnico po stopnici (leta 1960 je bil imenovan v Studijski oddelek, leta 1970 je prevzel vodstvo tega odseka, leta 1973 je bil imenovan za generalnega tajnika, nato za generalnega poddirektorja, leta 1978 za generalnega direktorja) povzpel vse Carlo Azeglio Ciampi (telefoto AP) do mesta guvernerja. Kot šef državne banke je bil Carlo Azeglio Ciampi eden od protagonistov monetarne revolucije, ki je pripeljala liro v evropski denarni sistem. In naloga ni bila lahka, saj je bila italijanska deviza vselej dokaj šibka, kot je dokazala med drugim valutna kriza lanske jeseni, ko je bila lira skupno s funtom prisiljena začasno izstopiti iz EDS in prosto nihati na trgu. Ko je prevzel mesto guvernerja po Paolu Baf-fiju Carlo Azeglio Ciampi ni bil medijsko poznana osebnost. Ugled si je pridobil postopno s svojimi ukrepi in z vsakoletnimi analizami italijanske gospodarske stvarnosti. In na njegove ocene, pa Čeprav z drugačnih zornih kotov, se je večkrat sklicevala tudi opozicija. Kot guverner je Ciampi uvedel na italijanski denarni trg kratkoročne operacije, ki so postale sredstvo za urejanje likvidnosti, ena LIRA IN MIB / PO MANDATU ZA CIAMPIJA Ura navzgor, borzo zajela prava mrzlica Vlasta Bernard MILAN - Lira moCno navzgor, borza v objemu mrzlice, državne vrednotnice za pol lire dražje, menjava, predvsem nakup, pa rekordna. Tako je včeraj, tik potem, ko je predsednik republike Scalfaro poveril mandat za sestavo vlade guvernerju zavoda Ban-ca dTtalija Carlu Azegliu Ciampiju, reagiral milanski borzni in valutni trg. Resnici na ljubo je bilo pozitivne znake opaziti že dopoldne, med pričakovanjem - očitno polnim zaupanja - za podelitev mandata. Ko pa je se vest o mandatarju Ciampiju, ki je bil v italijanskih finančnih krogih poleg Romana Prodija najbolj kotiran kandidat, pojavila na videoterminalih, je resne poslovneže zajela prava evforija. Čeprav je vest s Kvirinala prišla v trenutku, ko so bili borzni posli skoraj zaključeni, ji je vseeno uspelo sprožiti pravi mali potres pri kotacijah, ki je na primer Fiatove delnice v nekaj sekundah podražil za 40 lir, podobno, kot se je zgodilo s kotanjami zavarovalnice Generali, medtem ko se je kazalec MIB povišal za 1,53 odstotka. NiC slabše se ni godilo liri, ki je po oceni izvedencev v zadnji pol uri menjav s Ciampijem pošteno zaslužila in v hipu potisnila marko na 928 (od začetnih 942), dolar pa na 1.460 lir (1473 v začetku menjav). Tako nizke vrednosti marka ni zabeležila že od srede preteklega februarja. »Guverner je jamstvo tudi za našo podobo v tujini,« je položaj komentiral predstavnik neke velike italijanske banke. Po začetnem razburjenju sta si obe glavni devizi sicer opomogli, saj ob zaprtju menjalnega trga še ni bilo gotovo, ali bo Ciampi mandat sprejel. Indikativne kotacije zavoda Banca d’Ita-lia, ki jemljejo v poštev povprečno dnevno vrednost deviz, so včeraj za marko znašale 934,47 lire, za dolar pa 1.467,58 lire. od glavnih zaslug pa je nedvomno "razporoka” z zakladnim ministrstvom, do katere je prišlo leta 1981. Dotlej je bila dolžnost državne banke, da odkupi vse državne obveznice in zadolžnice, ki niso bile prodane na dražbah, od leta 1981 pa ni veC tako, kar preprečuje zakladnemu ministrstvu, da finansira svoj deficit s tiskanjem denarja. Leta 1990 je Ciampi pripeljal liro v ozki pas nihanja EDS, iz katerega pa je bila italijanska deviza dve leti pozneje prisiljena izstopiti pod pritiskom špekulacije, predvsem pa notranjih gospodarskih težav. Lani poleti je v brezupni obrambi lire Ciampi "požgal” skoraj polovico italijanskih denarnih rezerv. In še sedaj ni jasno, Ce je v tej obrambi bolj vztrajal on ali pa je klonil pritisku vlade. V zadnjem letu je bila večkrat omenjena možnost, da bi Ciampi prevzel vladno dolžnost kot neke vrste gospodarski superminister. Toda guverner je doslej vselej odklonil tako zadolžitev. Vse do včeraj, ko je po dolgem prigovarjanju pristal na ponudbo predsednika Scalfara in si prevzel nelahko breme sestavljanja vlade ter "prečolnarjenja” Italije iz prve v drugo republiko. POLITIKA / SINOČI ZAPADEL ROK ZA PREDLOŽITEV Sandor Tence Na volitvah za deželni svet 21 simbolov strank in gibanj Na glasovnici bo najbrž "le" šestnajst ali sedemnajst volilnih simbolov SSk pred nemogočo volilno preizkušnjo, polemično sporočilo SKP ve, ki priznava, da je prišlo do razgovorov s SSk, političnih pogojev za dosego sporazuma pa ni bilo. SKP je bila namreč mnenja, da bi morali stranki doseči vsaj minimalen politični dogovor in da bi se morala SSk formalno obvezati, da ne bo vec podpirala deželne vlade. »Mi smo za zelo jasno in brezkompromisno opozicijsko vlogo in ne moremo sprejeti, da bi svetovalec, ki bi ga tudi mi pomagali izvoliti, morebiti jutri podpiral koalicijo, do katere bi naša stranka vodila ostro opozicijo«, nam je povedal tržaški tajnik Komunistične prenove Giorgio Canciani. SSk pa je na pogovorih s SKP zagovarjala potrebo po zgolj tehnični volilni povezavi, ki pa je bila za SKP, kot izhaja iz tiskovnega sporočila, popolnoma nesprejemljiva. Socialisti so se povezali z radikalci. Sporazum sta v nedeljo podpisala nova deželna tajnica PSI Roberta Breda in sam radikalni voditelj Marc o Pannella. O kandidaturah za deželni svet je sinoči tekla beseda na seji tržaškega pokrajinskega sveta Demokratične stranke levice, kjer so potrdili odločitev, da bo glavni slovenski kandidat dosedanji deželni svetovalec Miloš Budin. TRST - Na tržaškem prizivnem sodišču so sinoči sprejeli kar 21 volilnih simbolov za junijske deželne volitve, na glasovnici pa jih bo gotovo nekaj manj. Nekatere stranke so namreč predložile po dva ali vec simbolov, za druge pa bodo morali pristojni funkcionarji preveriti, alvimajo vse zakonske pogoje za sodelovanje na volitvah. Za kroniko naj povemo, da je volilni urad sprejel naslednje simbole: Furlansko gibanje, Zelena lista s simbolom golobice, Furlanska liga, Lista za Italijo, Lista za Trst, KD, PSI, Furlanska avtonomistična liga, PRI, SKP, DSL, Severna liga, PSI, skupni simbol zelenih in socialdemokratov, Zeleni, Slovenska skupnost, Zelena lista, Zelena mavrica, Rete, MSI in Lista Pannella. Na glasovnici bo, kot rečeno, nekoliko manj simbolov. Po naših napovedih šestnajst ali sedemnajst, kar je v vsakem primeru zelo visoko število. Osem strank je ob predložitvi svojih simbolov sporočilo tudi volilne povezave. Lista za Trst se je povezala z liberalci in Listo za Italijo, socialdemokrati z zelenimi s simbolom marje- Volilni urad tržaškega prizovnega sodišča, kjer so stranke vložile svoje simbole (KROMA) tiče, Demokratična stranka levice z republikanci, socialisti pa z radikalci (Listo Pannella). Na glasovnici bodo vse stranke vsekakor ohranile svoj simbol, tako da volilci ne bodo imeli nobenih težav. S skupnim simbolom se bodo morda predstavili le zeleni (frakcija marjetice) in socialdemokrati. Povezovanje daje možnost manjšim strankam, da se potegujejo za mandat v deželni skupščini, ki bi ga na osnovi novega volilnega zakona gotovo izgubile. Stranka Slovenske skupnosti se bo na volitvah predstavila sama in v teh pogojih - kot jasno priznava v tiskovni noti, ki jo objavljemo tu spodaj - ne more vec realno računati na sedež v deželnem svetu. Za izvolitev svojega svetovalca bi morala SSk doseči poln volilni kvocient vsaj v enem volilnem okrožju. To se lahko zgodi le na Tržaškem, kjer pa znaša volilni prag za vstop v deželni svet približno 13 tisoč glasov ozima krepkih šest odstotkov. Pred petimi leti je SSk zbrala po vsej deželi nekaj manj kot devet tisoč glasov, sedaj pa bi jih morala samo v Trstu zbrati kar štiri tisoč veC. Spodletelo volilno povezovanje SSk je vsekakor že sprožilo polemike. Z ostro izjavo se je s tem v zvezi oglasilo deželno tajništvo Stranke komunistične preno- TRST / POLEMIČNA NOTA DEŽELNEGA VODSTVA STRANKE Slovenska skupnost sama na volitve za deželni svet Brez povezav v dvomu izvolitev njenega zastopnika TRST - Ce ne pride do bistvenega preokreta v volilnem telesu Slovencev v Furlaniji-Julijski krajini, ki so politično zelo razpršeni, grozi edini slovenski stranki, Slovenski skupnosti, izpad iz deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine po 29 letih doslednega dela za narodnostno skupnost in konstruktivnega soočanja z večino. Tako piše v tiskovnem komunikeju, ki ga je vCeraj zveCer objavilo deželno vodstvo stranke lipove vejice po odločitvi, da bo na deželnih volitvah 6. junija nastopala Cisto sama v vseh okrožjih. Spremembe deželnega volilnega zakona, ki so bile sprejete lani, piše dalje v dokumentu, so namreč uvedle omejevalno novost, po kateri mora doseči stranka, ki želi biti za- stopana v deželnem svetu, vsaj en temeljni mandat v enem izmed petih volilnih okrožij. Pri dosedanji volilni moCi SSk tega ne zmore, medtem ko je vse od prvih volitev leta 1964 redno dosegala svojega zastopnika iz "deželnega kotla ostankov”. To zdaj ni več možno. Spremenjeni volilni zakon predvideva tudi možnost volilne povezave med dvema strankama za skupno seštevanje in koriščenje ostankov. To bi manjši stranki ob izpolnitvi veC pogojev omogočilo, da "poskuša sreCo” iz ostankov kljub temu, da ni dosegla temeljnega mandata. SSk je sklenila, beremo dalje v sporočilu za tisk, da preveri vsakršno možnost "tehnične povezave” ob spoštovanju lastnih naCel in popolne politične neodvisnosti. Izkazalo pa se je, da so bile pravilne napovedi tistih, ki so že lani razumeli volilno reformo kot jasen znak volje po izničenju manjših političnih skupin, zlasti "nadležnih”, kot je to lahko manjšinska stranka, ali pa vsaj po težkem pogojevanju njihovih izbir. Do pravih pogajanj o povezavi sicer sploh ni moglo priti, piše deželno vodstvo, vendar je morala pri svojih pogovorih in stikih SSk ugotoviti, da je Krščanska demokracija zavrnila možnost povezave, in sicer na zahtevo svojega tržaškega dela, ki pa jo je deželno vodstvo sprejelo; da je Demokratična stranka levice med SSk in PRI izbrala raje republikance; da POSTOPEK PROTI ANDREOTTIJUh Paleimsko sodišče bo poslalo dodatno gradivo PALERMO - Palermsko tožilstvo bo poslalo senatnemu odbora za parlamentarne imunitete gradivo, ki ga je slednji zahteval. Tako so sklenili sodniki po večurnem posvetu. Tajnost preiskovalnega postopka, ki so jo doslej štirih tako, da so iz zapisnika zasliševanja Baldas-sarreja Di Maggia izločili ime mafijca, ki naj bi prisostvoval domnevnemu srečanju Giufia Andreottija in Totoja Riine, pa bodo zaščitili tako, da bo gradivo priloženo aktom in ne zahtevi za preiskavo kot prejšnja zasliševanja Sestanek, na katerem naj bi odločili o zahtevi senatnega odbora, je bil najprej sklican za dopoldanske ure, a so ga preložili, ker je neznanec napovedal bombo na sodišču. Medtem ko so sodniki odločali, je skupina palermskih organizacij priredila pred sodno palaCo manifestacijo v podporo tožilstvu. Senatni odbor se bo sestal danes, da se izreCe o Andreottijev! usodi, njegov sklep pa bo moral potrditi ali zavrniti senat na plenarni seji, ki je napovedana za 6. maj. MILAN / AIMETTIJA SO PREISKOVALCI 2E DOLGO ISKALI Fiatov vodilni mož se je predal sodnikom 1700 milijonov strankam za dobavo avtobusov milanskemu prevoznemu podjetju MILAN - V milanskem zaporu San Vitto-re so vCeraj zaslišali Massima Aimettija, komercialnega direktorja Fiat Iveco, ki je bil obtožen korupcije v zvezi z dostavo prevoznih sredstev milanskemu občinskemu prevoznemu podjetju. Kot so ugotovili preiskovalci, je plačevanje podkupnin za vozila mestnemu podjetju potekalo tako, da so Luigiju Ca-prottiju, ki je imel koncesijo Iveco za Lombardijo, »na črno« priznali popust, ki je bil enak štirioodstotnemu zne- sku celotnega zakupa. Z zbranim denarjem je zatem Caprotti plačeval podkupnine predstavnikom raznih političnih strank. Caprottija so prvič aretirali že julija lani, vendar je v zaporu ostal samo tri dni, februarja letos pa je moral znova v ječo v zvezi z dostavo vozil milanskemu mestnemu podjetju za javno čistočo, a tudi tokrat so ga izpustili na prostost. Od štirih vodilnih oseb Fiata, ki jih iščejo v okviru preiskave o podkupninah, je Massi-mo Aimetti prvi, ki se je predal roki pravice, potem ko so odvetniki italijanskega koncerna in milansko državno pravdništvo dosegli sporazum. Poleg Aimettija so v preiskavo vpleteni še glavni direktor industrijskega sektorja Giorgio Garuz-zo, pooblaščeni upravitelj Fiat-Avio Paolo Torricelli ter vodja istega podjetja Mauro Ber-tini. Zadnje tri preiskovalci še vedno iščejo. Namestnik milanskega državnega pravdnika Antonio Di Pietro je že dal povoljno mnenje o zahtevi Aimettijevih zagovornikov po izpustitvi na svobodo, sodnik za predhodne preiskave Italo Ghitti pa se o tem še ni odločil. Ghittiju je Aimetti pojasnil, da je bil materialni izvajalec sporazuma med Ivecom in Caprottijem. Slednji je Iveco zaprosil za višjo provizijo (milijarda in 700 milijonov lir), da bi lahko izplačal podkupnino za dostavo avtobusov mestnemu podjetju. Denar naj bi bil končal na raCun demokristjana Maurizia Prade in socialista Ser-gia Radaellija. je Stranka komunistične prenove ponujala povezavo ob pogojih, ki so bili politične in programske, ne pa zgolj tehnične narave; da so svojo nepripravljenost na tako povezavo izrazili predstavniki Severne lige in Zelenih. Zaradi tehničnih zaprek tudi ni bila možna povezava s stranko Furlansko gibanje, ki je v podobnem položaju kot SSk, kar bi simbolično poudarilo vzajemnost med manjšinami. Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je zato potrdilo svoj že objavljeni sklep, da vsekakor povsod nastopa s svojim simbolom, tudi brez povezav, in da kandidira kot nosilec liste dosedanjega deželnega svetovalca in svojega deželnega tajnika Iva Jev-nikarja. Deželno tajništvo, beremo na koncu tiskovne note, lahko le obžaluje politično sliko, ki se je tako pokazala v deželi, in zagotavlja, da se bo borilo za samostojno slovensko zastopstvo. Tudi v luči vsedržavnih volilnih reform, ki gredo v smer večinskega sistema, poudarja nujnost, da se narodnim manjšinam zagotovi zajamčeno zastopstvo v vseh izvoljenih predstavniških telesih, tako kot so zajamčena mesta za italijansko in madžarsko manjšino na krajevni in parlamentarni ravni v Sloveniji, drugod po svetu pa za druge narodne skupine. Drugače se dogaja, kot je to primer ravno zdaj v FJK, da je neposredno zastopstvo manjšin in torej pomembnega izraza celotne družbe, prepuščeno goli dobri volji večine. Simboli strank za deželne volitve Ijjk RETE * Simboli strank oziroma povezav med strankami po vrstnem redu predložitve na volilnem uradu prizivnega sodišča. Vrstni red na glasovnici bodo določili z žrebom. ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA Torek, 27. aprila 1993 3 TRST / POPOLN USPEH OSREDNJE PRIREDITVE DOLINSKE OBČINE n BENEČIJA / PROSLAVA 25. APRILA V SPETRU Let še ošnja Odprta meja posebno aktualna Tudi spored je bil tokrat bogatejši L d v izzero: Visok krvni lavek naše dežele boju za svobodo Rudi Pavšič Damiana Ota TRST - Ko se je na pobudo dolinske občine in tedanjega župana Edvina Švaba državna meja od Botaca do Predenega prvič odprla obiskovalcem, je bil to velik dogodek, ki je prav gotovo presegel zgolj krajevne razsežnosti. V skupni prireditvi je namreč z vrednotami miru, prijateljstva in sožitja povezal politic-no-upravne organe dveh držav. Z odprtjem mejnih prehodov in možnostjo prostega prestopa politiCno-zemlje-pisne meje loCnice dveh sosednjih držav pa je pobuda začela pravzaprav vzgajati ljudi k miru in medsebojnem spoštovanju. Odprta meja je Se danes, po veC kot desetih letih, ena izmed najpomembnejših prireditev Občine Dolina. Pri njej redno sedelujeta še občinski upravi iz Kopra in Sežane. V obdobju, ko smo nedaleč od nas Se priča grozotam brezupnega vojnega spopada, pa nas prirejanje odprte meje se odločneje opozarja, kako so dobrososedski odnosi pomembni in kako sta prijateljstvo in sožitje dragocena, neodtujljiva za človeštvo. Letošnja odprta meja, ki je prejšnji konec tedna spet privabila pozornost številnih obiskovalcev, je ponujala res bogato in raznoliko izbiro. ZaCenši od vodenega obiska Parka Doline Glinščice ob spremstvu slovensko' in italijansko govorečih strokovnih vodičev do sobotne okrogle mize o pomenu meja v današnji Evropi, od množične kulturne prireditve ob ponovnem odprtju prenovlje- nega občinskega gledališča do nedeljskega srečanja lovcev na Beki: poleg vsega naštetega se je v letošnjo odprto mejo uokvirila Se pobuda dolinskega KD Valentin Vodnik, ki je priredilo celodnevni pohod po Socerbski planoti in popoldansko svečanost ob 25. aprilu pri vaškem spomeniku padlim. Pohoda po Socerbski planoti se je udeležilo kar lepo Število ljudi (okrog Štiride- set navdušencev večinoma iz Doline, pa tudi iz drugih breških vasi), po jutranjem odhodu iz Doline in vzponu do Socerba je izletnike pot peljala po Socerbski planoti do jam v bližini Beke. Posebna zanimivost pohoda je bil namreč vodeni ogled nekaterih jam pod vodstvom Stojana Sancina, sicer odbornika dolinske občine, a navdušenega jamarja in raziskovalca "podzemnih skrivnosti”. Ob povratku v vas po grebenu in pobočju Malega Krasa je v Dolini bila krajša svečanost ob nedeljskem proslavljanju dneva osvoboditve. Pri spomeniku na Taborju je nastopil domači MoPZ Valentin Vodnik pod vodstvom Ignacija Ote in ob harmonikarski spremljavi Edvina Križmančiča, priložnostno misel je učinkovito podal dolinski književnik Boris Pangerc, elani sekcije VZPI-ANPI iz Doline, Mackolj in Prebenega pa so po omenjenih vaseh Se v Dolini položili venec k spominskemu obeležju. Posebej gre omeniti pobudo zbirko povečanih fotografij padlih domačinov, ki jo je spodbudil Drago Slavec. SPETER - »Lista za Italijo, ki je nastala v Na-diskih dolinah, ima jasen protislovenski značaj. Iz njenega programa jasno izhaja, da je protiustavna, saj se do manjšinske narodnostne skupnosti obnaša obrekovalno, ustrahovalno in vsebuje veC elementov rasizma in ksenofobije. Mi, ki smo se udeležili osvobodilne borbe, odločno protestiramo zaradi novonastale liste, obenem pozivamo vse demokratične sile, da to skupino popolnoma izolirajo in ji preprečijo dejavnost. To bomo najboljše storili s tem, da se vsi demokratični parlamentarci iz naše dežele v prvi vrsti prizadevajo, da bi parlament končno izglasoval pravičen zakon za slovensko narodnostno skupnost v Italiji.« Tako je povedal bivši komandant partizanske divizije Garibaldi-Natiso-ne, poslanec Mario Liz-zero-Andrea na slovesnosti ob 25. aprilu, ki jo je občinska uprava pripravila v Spetru. Na njej je spregovoril tudi špetrski župan Fir-mino Marinig, ki je izpostavil vprašanja miru, narodnega sožitja in medsebojnega sodelovanja. V imenu odbora VZPI-ANPI za Nadiske doline je Mario Lizzero - Andrea na slovesnosti spregovoril Paolo Manzini. V svojem nagovoru je Mario Lizzero podčrtal dejstvo, da so se tudi v Benečiji, Slovenci in Italijani, borili ramo ob rami proti nacifaSizmu. In prav tu je nastala prva italijanska partizanska skupina, ki se je bojevala v Benečiji, na Krasu in v Brdih. Govornik je spomnil na velik krvni davek, ki ga je naša dežela dala za svobodo in mir. Iz natančnih podatkov sledi, da je v Furlaniji-Julijski krajini zaradi vojne umrlo 23.330 ljudi, od teh kar 7.745 je bilo padlih za svobodo, 2.751 je umrlo v uničevalnih taboriščih, 1.200 v vojaških internacijah, 4.776 pa je bilo partizanov, ki so darovali življenja za ideale svobode in miru. Žalostno je, je dodal Lizzero, da tudi spričo teh podatkov ljudje ne znajo ceniti vrednot miru in prijateljstva in to dokazujejo vojni dogodki v Bosni in Hercegovini. Zato je toliko bolj pomembno, da se tudi danes, po petdesetih letih, mlajšim generacijam govori o teh dogodkih, na katere je treba biti ponosni. Ob koncu se je govornik obregnil ob misovce in pristaše Liste za Trst, ki so osporavali dejstvu, da bi Dežela nakazala vsoto denarja za pripravo spominskih slovesnosti ob dogodkih izpred petdesetih let. Povejmo, da je bil Mario Lizzero-Andrea slavnostni govornik tudi na videmski slovesnosti ob 25. aprilu. Pred veliko množico ljudi je na Trgu Svobode spregovoril tudi župan Piero Zanfagnini. PRAZNIK OSVOBODITVE / IZREDNO TOPEL SPREJEM ZA TR2AŽKE PEVCE TPPZ v Milanu na osrednji slovesnosti ob 25. aprilu V DISKOTEKI HIPPODROME Drevi v Tržiču nastop kantavtorja Edoarda Bennata Spremljali ga bosta dve skupini Aleš Waltritsch MILAN - Tržaški partizanski pevski zbor je letošnji praznik 25. aprila preživel v Milanu, kjer je bil gost tamkajšnje sekcije VZPI-ANPI, ki je bila organizator vrste spominskih svečanosti in drugih manifestacij v spomin na tisti april pred 48 leti, ko je prišlo do vsesplošne vstaje italijanskega ljudstva proti nacifaSizmu, v kateri je prav mesto Milan odigralo pomembno vlogo, za kar je bilo odlikovano z zlato medaljo in ima v samem središču mesta, pa tudi v Številnih predmestjih in okolici lepo urejene spomenike in spominska obeležja v počastitev svojih padlih. Z dvema avtobusoma so se pevci, elani orkestra, recitatorja Stane Raztresen in Aldo Pressel in dirigent Oskar Kjuder, v soboto zjutraj odpravili na pot v Milan. Razpoloženje vseh je bilo svečano, prijetno, saj so vedeli, da jih v Milanu Čakajo gostitelji, ki so povabili nase pevce zato, da se predstavijo demokratični in antifašistični javnosti s slovenskimi in italijanskimi partizanskimi pesmimi, s tistimi, ki so v času najhujšega boja proti nacifaSizmu, povezovale Slovence, Italijane, pa tudi antifašiste drugih narodnosti, v skupnem boju za svobodo, mir in demokracijo. In naši pevci so kar s tremi nastopi to tudi potrdili in poželi s strani številnega občinstva pohvale in priznanja, ki jim bodo prav gotovo v vzpodbudo pri njihovem nadaljnjem delu in ustvarjanju. 2e po prihodu v mi- lansko predmestje Cini-sello Balsamo so imeli pevci TPPZ svoj prvi nastop v dvorani palače Dugnani, kjer se je pred njimi zvrstilo kar osem govornikov - od glavnih predstavnikov lokalnih oblasti, ANPI, Vsedržavnega združenja deportirancev v nacističnih taboriščih - vse do nastopa dveh mladih igralcev milanskega gledališča ”Pic-colo teatro”. Samo Štiri pesmi so imeli na programu, pa so morali dodati Se peto in že so bili deležni pohval, priznanja in hvaležnosti, da so se predstavili s svojimi borbenimi pesmimi, s svojo udarnostjo, s svojo ljubeznijo do nadaljevanja partizanskih tradicij. V omenjenem kraju so v soboto zveCer nastopili v vili Ghirlanda pevci alpinskega zbora CAI. Gostitelji so želeli, da bi se pevci iz Trsta kot gostje udeležili tega koncerta in se tako spoznali tudi z zborom bivših alpincev, ki so se tako vključili v praznovanje 25. aprila. In tu je prišlo do nepredvidenega nastopa naših pevcev, ki pa je bil, morda prav zaradi te spontanosti, pa izredno prisrčnega sprejema s strani domačih pevcev in številnega občinstva, eden najlepših trenutkov tega gostovanja, ki so ga spremljale laskave ocene, predvsem pa navdušenje občinstva, da so lahko slišali svojestveno podajanje partizanskih pesmi, ki so ga označili, kot izraz slovanske duše, kot notranji izraz majhnega, a upornega naroda, ki si je z orožjem, pa tudi s pesmijo priboril svoj obstanek in se, kot je lepo povedala napovedovalka Rada, Se danes bori za svoje pravice. Za nedeljo je bila predvidena krajša spominska svečanost pred spomenikom padlih v Cinisellu Balsamu, popoldne pa veliko zborovanje na trgu pred milansko katedralo - Duomom. MoCan dež je te načrte prekrižal in postavil gostitelje pred težko nalogo, da so celotno prireditev prenesli v sicer zelo veliko in lepo dvorano gledališča "Teatro lirico”, tik glavnega milanskega trga, kjer so se, poleg številnega občinstva, zbrali predstavniki borčevskih sekcij iz Milana in okoliških mest, predstavniki glavnih italijanskih strank, bivši deportiranci, voditelji sindikalnih organizacij in seveda številni mladi, ki so pred tem v velikem sprevodu v spremstvu številnih godb na pihala, obšli središče Milana. Glavni govornik na proslavi je bil predsednik poslanske zbornice Gior-gio Napolitano, ki se je v svojem govoru dotaknil številnih, sedaj močno aktualnih problemov v Italiji. Njegovemu govoru je sledil nastop naših pevcev, ki jih je občinstvo lepo sprejelo in njihovo petje - iz pesmi v pesem -spremljalo z ododbra-vanjem in navdušenjem, ki je odstranilo vse jezikovne pregrade in približalo borbeno pesem, taksno, kot so jo peli pred tolikimi leti borci, pesem, ki je tudi tokrat zaživela v vseh in dala pečat slavju v Milanu. Sloves od gostiteljev je bil lep in prisrčen, saj so naši pevci našli prijatelje, ki jih ne bodo pozabili in s katerimi se bodo prav gotovo Se srečali. Povratek v Trst ni bil lahek, saj je imel eden od avtobusov kar dve težki okvari, zaradi katerih se je vožnja do doma podaljšala vse do jutra. No, tudi to ni moglo skvariti vtisov, ki so jih odnesli naši pevci s tega pomembnega gostovanja, ki je poneslo našo pesem tja do Milana in je omogočilo utrjevanje prijateljskih vezi, vezi strpnosti, medsebojnega spoštovanja, predvsem pa potrdilo pravilnost idealov miru in svobode. TRZIC - V diskoteki Hippodrome se drevi z nastopom Edoarda Bennata nadaljuje nih koncertov italijanske avtorske popevke. Edoardo Bennato, priljubljen neapeljski kantavtor, slavi dvajsetletnico plodnega glasbenega ustvarjanja. Od prve plošče, "Non farti ca-dere le braccia”, do zadnje, ”11 paese dei ba-locchi”, lahko v Benna-tovem delu zasledimo nekatere smernice: njegova besedila so pogo-stoma ostra, že veliko let obsoja slabosti italijanske družbe, začenši s tistimi svojega rodnega mesta. V svojih besedilih se velikokrat poslužuje prispodob, najraje uporablja svet igrač Tiziana Missigoi zastopnica CASAGIT TRST - Novinarka tržaškega deželnega sedeZa RAI Tiziana Missigoi je nova deželna zaupnica CASAGIT, t.j. zdravstvene blagajne italijanskih novinarjev. Za njenega namestnika je bil imenovan Luciano Pao-lini. Tako je lna kon-zulta CASAGIT, ki je bila pred kratkim z volitvami obnovljena. Člani konzulte so se Giorgio Milossevich, Paolo Leonardo Me-deossi, predsednik deželnega novinarskega sindikata Gon, zastopnik INPGI Degano in zastopnik sindikata Baldassi. in pravljic. Odtod tudi Številni naslovi Bennato-vih hitov, od plošCe "Burattino senza fili”, na kateri uporablja prispodobe Colloddijevega Ostržka, do gusarjev, Peter Pana in vil do zadnjega dela ”11 paese dei balocchi”. Številne balade torej, s katerimi dosega Bennato iste uspehe kot z izrazito rock in blues skladbami. Pred letom dni je z imenom Joeja Sarnata-ra izdal album, na katerem so bile samo blues skladbe. Precej skladb izvaja v Cistern rocku, uporablja pa tudi zvoke in glasbila neapeljske folk scene. Ta Bennatova večplastnost pride do izraza tudi na koncertih. Tako bo seveda tudi drevi v Tržiču, kjer bo, prav zaradi teg različic v svojem delu, nastopil kar z dvema spremnima skupinama. Na odru ga bodo spremljali Mario Insegna (bobni), Guido Migliaro in Vincenzo Caponetto (kitara), Gennaro Pa-squariello (bas) in Renato Federico (klaviatura), ki sestavljajo skupno Blue Staff ter, v drugem delu večera pa Tullio Tassi (kitare), Giovanni Follegara (celo), Gianlu-ca Salerno (tolkala), Giancarlo Valentino (pazzarielle - neapeljska tolkala) ter Daniela Ca-relli in Maggie (glas). Bennatov nastop, na katerem bomo lahko poslušali skladbe zadnjih dveh albumov in izbor njegovih uspeSnic, se bo pričel ob 21. uri. NOVICE Desničarski napadi v deželni komisiji: poseže naj Gonano! TRST - Predsednik deželne komisije za kulturo Ivo Jevnikar (Slovenska skupnost) je včeraj sporočil predsedniku sveta Nemu Gonanu, da je zapustila sejo tega telesa, ker mu nekateri onemogočajo redno opravljanje predsedniških dolžnosti. Slovenski predstavnik se nanaša na znane nedopustne izpade LpT in MSI pri obravnavi zakonskega osnutka o proslavah 50-letnice odpora proti nacifaSizmu. Melonar Gambassini je celo rekel, da je nedopustno, da je predsednik te komisije slovenske narodnosti. Gre za grobo osebno in nacionalistično žalitev. Od tod upravičen poseg svetovalca SSk pri predsedniku skupščine, ki ne more pasivno sprejemati tak razvoj dogajanj v zvezi s tem zakonskim osnutkom. Za takojšnjo odobritev tega zakonskega normativa se je znova izrekel tudi svetovalec Demokratične stranke levice MiloS Budin. V tiskovni noti opozarja na provokacije skrajne desnice pri obravnavi zakona, ki ima velik pomen za vse demokrate in za vse demokratične institucije. Ge se bodo ti izgredi nadaljevali bodo postavili v slabo luC deželno skupSCino. Budin poziva vse demokratične sile, da odločno osamijo desnico in da prispevajo k takojšnji odobritvi tega pomembnega zakona. Do tega mora vsekakor nujno priti Se ta teden, saj bo potem prišlo do razpusta deželne skupščine v pričakovanju junijskih volitev. Danes v Trstu posvet dežel s posebnim statutom TRST - »Dežele s posebnim statutom in naCrt o reformi države«: pod tem naslovom bo danes v prostorih nekdanje Pomorske postaje v Trstu zasedanje predstavnikov skupščin in odborov dežel s posebnim statutom in avtonomnih pokrajin. Posvet, ki se bo začel ob 9.30, prireja deželna vlada FJK sporazumno s Tridentinsko-Južno Tirolsko. Na posvetu, ki se ga bo udeležil tudi bivši predsednik ustavnega sodišča in minister za dežele dr. Livio Paladin, bodo proučili možnosti o zagonu regionalizma in razčistili vlogo ter pristojnosti tako imenovanih diferenciranih avtonomij. Posvetovanje bo uvedel predsednik skupščine FJK Nemo Gonano in zaključil predsednik deželne vlade Vinicio Tu-rello, nanj pa pridejo na Čelu kvalificiranih delegacij Tarcisio Andreolli in Oskar Peterlini . (Tridentinska-Južna Tirolska), Gianni Bazzanel-la in Marco Giordani (Avtonomna pokrajina Trento), Romano Viola (Avtonomna pokrajina Bočen), Giuseppe Campione (Sicilija), France-sco Stevenin (Dolina Aosta) in Linetta Serri (Sardinija). Deželni posvet o politiki zaposlovanja TRST - V petek, ob 15. uri, bo v dvorani Vulca-nia na Pomorski postaji študijski seminar, na katerem bodo analizirali učinkovitost deželnih instrumentov o aktivni politiki zaposlovanja in skušali najti rešitve nujnega izhoda iz takega stanja v naši deželi. Uvodno poročilo bo ob 15. uri imel dr. Marco Maiello, nakar bo sledila razprava. Zaključke zasedanja bo ob 19. uri povzel deželni odbornik Ferruccio Saro, predvideno pa je tudi, da bo posegel predsednik deželnega odbora Vinicio Turello. Sprejeli nov zakon o stanovanjski politiki TRST - Deželni svet je včeraj z večino glasov sprejel zakon, ki spreminja normative o stanovanjski politiki; vzdržali so se le svetovalci MSI, federacije zelenih in LpT. Pred sklepnim glasovanjem so bile na sporedu glasovalne izjave, ki so jih podali Ugo Poli (DSL), Lucio Cinti (PSI), Gianfranco Gambassini (LpT) in Oscarre Lepre (KD). Zakon v bistvu spreminja in dopolnjuje deželni zakon 75/82, ki je bil vsekakor prvi primer zakonske ureditve javnih stanovanjskih gradenj, ki pa ga je bilo vsekakor treba prilagoditi novim potrebam deželne stvarnosti. Na Nevejskem sedlu bo sistem žičnic za 1. maj obratoval TRBIŽ - Sistem žicnic na Nevejskem sedlu in pod Kaninom bo v soboto, 1., in nedeljo, 2. maja, redno obratoval. Na progah bodo sicer na sporedu nekatera tekmovanja: v soboto bo na sporedu slalom, ki ga prireja S.C. Sella Nevea, v nedeljo pa bodo tekmovali smučarski učitelji. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax 061-322468 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno narocninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 -535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: Studio Visla - Ljubljana tel. 061-153244 int. 38, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.200 LIT -45 SIT Naročnina za Italijo: letna 315.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.300 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 .»g. Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG IN NOVICE Gala večer SDGZ na ladji Dalmacija Slovensko deželno gospodarsko združenje prireja za vse elane, v Četrtek, 29. aprila, ob 20.30 Gala večer z večerjo in plesom, na krovu ladje Dalmacija, ki je včeraj pripluka v tržaški pristan (na sliki f. Ferrari). Člani lahko rezervirajo mize in dvignejo vabila na organizacijskem tajništvu SDGZ v Trstu (tel. 040-362949), vendar naj zaradi omejenega števila mest to opravijo čimprej. Pobuda Združenja skuša odgovoriti na večkrat izražene želje po družabnosti in na potrebo po boljšem medsebojnem poznavanju med slovenskimi gospodarstveniki v Italiji, zato so vsi interesenti res prisrčno vabljeni. Jurjevanje tržaških skavtov in skavtinj V nedeljo je v bližini Mačkovelj potekalo jurjevanje tržaških skavtov in skavtinj; to je vsakoletni praznik polaganja obljub in sprejemanja novih članov v organizacijo. Letos je pred načelnikoma Vero Ban in Teom Kraljem obljubilo zvestobo skavtskim načelom 24 volčičev in veveric ter 36 vodnic in izvidnikov. Obreda obljub in sv. mase se je udeležilo preko dvesto fantov in deklet, polovico teh pa je prispelo na prostor jurjevanja že v soboto popoldne; postavili so dva tabora, enega izvidniki in vodnice, drugega pa roverji in popotnice, tako da so tam tudi prespali. Nedeljski program je poleg obredov obsegal Se veliko orientacijsko igro in zaključni taborni ogenj, katerega so se udeležili tudi številni starši in prijatelji. Nov uspeh klavirskega dua Zuppin - Zonta Naš klavirski duo Vesna Zuppin-Beatrice Zonta se je te dni odlično odrezal na 8. državnem klavirskem tekmovanju »Citta di Roma« za nagrado »Premio AGORA 80«. V močni konkurenci je v kategoriji A - sekciji za klavir Stiriročno za nastopajoče do 30 let starosti s 95 točkami od sto možnih osvojil odlično 3. mesto. V konkurenci sta Vesna Zuppin in Beatrice Zonta izvajali Schubertove Variacije op. 35, Kogojevo Fugo v g-molu in Coralovo skladbo Mo-dulazione. Čestitamo! POLITIKA / KONGRES KD BOLJUNEC / KONEC OBNOVITVENIH DEL Magnelli pred zahtevno nalogo Danes izvolitev pokrajinskega vodstva Novi tajnik Magnelli med pavzo kongresa KD (f. KROMA) Izvolitev Silvana Ma-gnellija za novega pokrajinskega tajnika KD bo nedvomno marsikaj razčistila tudi v tej stranki. To se bo zgodilo že na junijskih pokrajinskih volitvah, ko se bo morala stranka, vsaj v balo-tažnem glasovanju, nujno opredeliti med desničarskim kandidatom Sardosom Albertinijem in njegovim nasprotnikom, ki bo - vsaj tako je upati - odraz odprtega dela Trsta. Desničarske struje, ki so z izvolitvijo Magnellija doživele pekoč poraz, so namreč že dale vedeti, da nameravajo podpreti nacionalističnega kandidata. Novoizvoljeni tajnik je v poročilu na pokrajinskem' kongresu, ki se bo končal danes z izvolitvijo novega vodstva, nakazal močan zasuk KD proti levemu in naprednemu taboru. Rekel je, da se je Lista za Trst s kandidaturo Sardosa Al-bertinija sama odpovedala sodelovanju s krščanskimi demokrati. Magnelli si zamišlja napredno KD, ki mora biti po njegovem vezana na civilno družbo, posebno tisto katoliško, ki odklanja oblastniške igre. V njegovem poročilu so mnogi (upravičeno) zaznali usmeritev škofa Bel-lomija in Škofijskega glasila ”Vita nuova“. Magnelli je rekel, da bo v skladu s stališči vsedržavnega tajnika Mina Martinazzolija razpustil notranje struje, ki so doslej tako močno pogojevale življenje in politično delo KD. Razprava, ki je sledila poročilu, pa je dokazala, da je to za sedaj le tajnikova "pobožna želja". Struje v stranki so vse prej kot mrtve in si po običajni lekarniški tehtnici se dalje delijo mesta in stolčke v novih vodstvenih telesih. Zanimivo je, da je Ma-gnellijevo "udarno" poročilo presenetilo tudi mnoge, ki so podprli iz- volitev novega sekretarja. Gre predvsem za nekatere morotejske veljake, ki so bili doslej vajeni na tihe kompromise in na kolikor toliko mirno politično življenje. Tudi v KD - podobno kot pri socialistih - je v teku ostra bitka med starim in novim. Zakulisne kongresne igre skrivajo boj za kandidature za deželne volitve. Med kandidati za Deželo bo morda tudi Magnelli, skoraj gotovo pa ne bo več Rinaldija, ki ima za sabo že tri zakonodajne dobe. Vrata Kulturnega doma spet odprta Sobotno odprtje spremljal bogat kulturni spored Kulturni večer, ki je prejšnjo soboto privabil pozornost predvsem breškega občinstva, je prav gotovo pomenil važen mejnik za občinsko in Širšo narodnostno skupnost: s kulturnim dogodkom, ki so ga pripravili pevci in godbeniki domačih društev, so namreč spet odprli vrata občinskega gledališča France Prešeren. Po več kot poldrugem letu dni je prenovljena dvorana spet usposobljena za javne prireditve, njeno ponovno odprtje pa predstavlja stvarno možnost rasti kulturnega življenja v Bregu in v Širši okolici. Dolinska občinska u-prava je s tem opravila »zapleteno in zamudno nalogo«, med drugim so prenovitvena dela bolj bremenila občinsko blagajno kot gradnja gledališča pred 17 leti; poleg teh ugotovitev je dolinski Zupan Marino Pečenik v priložnostnem govoru na sobotnem slovesnem srečanju v Boljuncu poudaril tudi politični pomen dogodka. »Nocojšnja prireditev naj bo odgovor na krivice, ki se še vedno godijo Slovencem v Italiji,« je rekel Pečenik in zahtevo po priznanju pravic podkrepil z zaključno mislijo, da bi bila meja med sosednjima državama »čim bolj odprta in čim manj meja«. Pomembnost sobotne prireditve je na- Damiana Ota glasil tudi dolinski odbornik za kulturo Aldo Stefančič: kultura je vraščena v izraz nekega naroda, zato moramo svojo kulturno stopnjo čim bolj dvigniti, pa čeprav živimo v tehnološkem času, ki zanjo večkrat nima ne časa ne denarja. Zato se bo občinska uprava z nezmanjšanim prepričanjem zavzemala za vrednotenje krajevne kulturne dejavnosti, ponovno odprto občinsko gledališče pa naj bi spet bilo »naš prije- ten kulturni dom,« je poudaril Stefančič, »v katerem bomo gojili nase petje, našo besedo, skratka naš kulturni izraz.« Najlepše praznično vzdušje pa so seveda ustvarili pevci, godbeniki in tamburaši, ki so s svojim nastopom prikazali bogatost kulturnega utripa v Bregu. Z besedami in po scenariju, ki ju je za priložnost sestavil Boris Pangerc, so na odru zapeli otroci zbora KD Venturini (uspešno jih vodi Suzana Žerjal, pri klavirju pa jih je spremljala Vihra Kodrič), pevci MePZ Sla-vec-Slovenec, ki so pod vodstvom Danijela Grbca zapeli tudi ob spremljavi tamburaškega ansambla KD Fr. Prešeren, pevci mačkoljanskega MePZ Primorsko (vodi jih Anton Baloh) in MoPZ Vodnik pod vodstvom Ignacija Ote. Svojevrsten glasbeni okvir pa sta ponudila trobilna skupina ric-manjske godbe na pihala, ki vadi pod mentorstvom Flavia Sgubina, in Pihalni orkester Breg, ki je prireditev uvedel in sklenil pod vodstvom Renza Mu-scovija. Med drugimi je nastopil tudi otroški pevski zbor Venturini od Domja (f. Magajna) m JtJBSB 4 §j| W n iliL [Hill t J21 lis* ____BRIDKA IZGUBA_ Umri je Maks Spetič ______BARKOVLJE / POBUDA KULTURNEGA DRUŠTVA_ Domači kiuh in vino utrjujeta vezi in sodelovanje med ljudmi Na tradicionalnem večeru predstavili kar 30 vzorcev vina NA SEDEŽU ERSA NA PROSEKU Drevi o statutu konzorcija vin doc »Kras« Jože Koren Leto in dva meseca sta potekla, ko je Maks Spetič s Katinare slavil osemdesetletnico rojstva 21. februarja 1912. Včeraj nas je presenetila žalostna vest, da je ta postavni in v našem zamejstvu na Široko poznani katinarski Slovenec, partizanski borec in v povojnih letih aktiven družabni delavec, predvsem na prosvetnem področju, u-mrl. Vedeli smo sicer, da v zadnjem obdobju ni bil pri dobrem zdravju in da je večkrat bil na zdravljenju v bolnišnici, toda ko človek, kakršen je bil tudi Maks Spetič, umre, je vedno tako, kot da se je odkrušil kamen iz našega narodnega mozaika in pustil praznino kot bolečo rano. Spetičev rod ima na Katinari stoletne korenine. Od dedovih časov so jim pravili »Pa-lirjevi«, ker je bil ded nadzornik za ceste. Maks je očeta izgubil Se kot otrok in skrb za družino je padla na mater-poStarico. Odraščal je v bridkih časih razraščajoče se fašistične prisile. Po domači osnovni Soli je obiskoval Ciril-Meto-dovo šolo pri Sv. Jakobu v razredu prof. Lava Čermelja, po maturi pa se je izselil k sorodnikom na Štajersko, kjer je pomagal na kmetijah in se obenem udejstvoval pri Sokolu in pomagal kot pomožni učitelj v otroških kolonijah na Pohorju. *Po nekaj letih se je vrnil v Italijo in se zaposlil v Milanu kot knjigovodja. Kmalu so ga vtaknili v vojaško suknjo, kot zavednega primorskega Slovenca seveda v posebne bataljone. Po kapitulaciji Italije je našel pot v partizane, sprva v istrsko Gortanovo brigado, nato pa v enote Komande mesta Trst. Po osvoboditvi je nekaj časa vodil kmetijski konzorcij pri PNOO in se politično udejstvoval v naprednih vrstah tako pri Slovensko-ita-lijanski protifašistični uniji kot pri komunistični partiji in zvezi partizanov, medtem ko je v domačem lonjer-sko-katinarskem prosvetnem društvu deloval kot amaterski igralec in kot pevec v do- mačem zboru. Sploh je bilo petje njegova velika ljubezen in gojil ga je, dokler je mogel, v vrstah Tržaškega partizanskega zbora, s katerim je obredel lep del Slovenije in bivše Jugoslavije, pa Italije in druge države. Maks Spetič je zavestno pa tudi boleče doživljal ta nas povojni čas v katerem se je bilo, in se je danes Se bolj, treba boriti za vsako Se tako naravno pravico naše skupnosti. Ni bil v ospredju, dal pa je vse kar je mogel in znal, da bi nam le bilo lepše v miru in slogi. Njegovi družini, ženi in sinovoma, posebej Se našemu stanovskemu časnikarskemu kolegu Stojanu, iskreno sožalje. Strokovna komisija je letos imela polne roke dela, saj je morala ocenjevati kar 30 vrst vina, 18 primerkov belega in 12 primerkov črnega. Pobuda kulturnega društva iz Barkovelj, ki vsako leto v društvenih prostorih prireja že tradicionalni večer, posvečen pokušnji domačega vina in kruha, je torej povsem uspela, kar je obenem najboljša potrditev, da je bila zamisel posrečena. S svojimi vini so se predstavili domači vinogradniki z vzorci od Judov-ca in Cjakov do svetilnika, torej iz vsega Brega. Vino sta ocenjevali dve komisiji, ločeno za belo in črno, prvič pa je bila v vsaki komisiji tudi ženska. Nagrade za belo vino so prejeli: 1. Emi-lio Martellani, 2. Libero Puzzer, 3. Mario Gregorič; za črno pa so si prva tri mesta razdelili takole: 1. Boris Kosovel, 2. Franko Starec, 3. Mario Gregorič. Ob domačem vinu pa ne more manjkati domač kruh in tako je Sabina Nibrant v pravi krušni peči spekla osemnajst vrst različnega kruha (belega, črnega, koruznega, oljkovega, ajdovega, kimlovega, makovega, itd.), postregla pa je tudi z raznimi sladkarijami. Ni-brantovim je za same pol točke ušlo tudi priznanje za 4. mesto med domačimi pridelovalci, in sicer za belo vino, medtem ko so bili lani med nagrajenci. Priznanja nagrajencem so razdelili že na sobotnem večeru, sinoči pa je tekla beseda o posameznih vinih, njihovih dobrih in slabih lastnostih. Na večeru so tudi obrazložili, kaj strokovna komisija jemlje v poštev pri ocenjevanju, kar bo domačim vinogradnikom koristilo pri njihovem delu. Na- potki, ki so jih dali v prejšnjih letih, pa so že obrodili sadove: poprečje predstavljenih vin je namreč dobro, če upoštevamo, da gre v glavnem za male vinogradnike, ki se s pridelovanjem ne ukvarjajo profesionalno, a tudi kleti, s katerimi razpolagajo, so majhne in nimajo vseh ustreznih pripomočkov (omeniti pa gre, da je poprečje rdečega vina boljše od belega). Pokušnjo domačega kruha in vina so začeli prirejati iz dveh razlogov: pri barkovljanskih vinogradnikih, zlasti mlajših, so hoteli zbuditi zanimanje za trte, obenem so jih želeli pritegniti k društvenemu življenju in udejstvovanju, kar je na tem narodnostno tako ogroženem področu izrednega pomena. Sabina Nibrant in njen kruh (foto KrižmanCič/KROMA) Drevi ob 20.30 se bo v Centru Deželne ustanove za razvoj kmetijstva ERSA na Proseku sestal pripravljalni odbor za ustanovitev Konzorcija za zaščito kontroliranega porekla vin »Kras«, ki zaobsega sorte teran, črno kraško vino in belo kraško vino oz. malvazijo. Na srečanju, na katerega so vabljeni vsi tisti vinogradniki, ki imajo svoje vinograde vpisane v seznam kontroliranega porekla pri tržaški Trgovinski zbornici, bodo pregledali, po potrebi dopolnili in izpopolnili osnutek statuta konzorcija, ki ga je pripravil pripravljalni odbor, pomenili pa se bodo tudi o drugih organizacij- TRST / PRORAČUN RASIZEM / GOETHE INSITUT Kako namerava Občina porazdeliti 11 milijard lir Tržaški občinski od- za vzdrževanje šolskih bor, ki mu je predsedoval struktur, cestnega om-župan Staffieri, je včeraj režja ter raznih stavb; z obravnaval spremembe k milijardo in 130 milijoni proračunu, ki se nanašajo lir pa bodo krili stroške na uporabo finančnih rednega upravljanja. Na-sredstev v letošnjem letu. daljnjih 500 milijonov Skupno gre za 10 milijard bodo imeli v rezervi za in 800 milijonov lir, ki jih upravljanje stadiona, 200 bodo takole porazdelili: milijonov za vzdrževanje 700 milijonov bodo na- grezničnega omrežja in menili skrbstvu; 5 mi- 170 milijonov za izredno lijard in 900 milijonov vzdrževanja Gradu sv. bodo uporabili za osebje Justa, kjer bodo postavili (novi natečaji, zlasti za nove strukture za han-mestne redarje, skrbstvo dikapirane in kjer bodo in rajonske izpostave, preuredili gledališki pokojnine); 600 milijo- oder. S temi ukrepi, je bi-nov bo slo za poletne lo rečeno, bodo izboljšali centre; milijardo in 600 funkcionalnost obstoje- milijonov bodo potrosili cih struktur. Težki odnosi med Nemci in Židi pod povečevalcem Nemški kulturni cen- vino Nemčije. Z zgodo-ter Goethe Institut v Tr- vinsko sociološkega vi-stu prireja jutri in poju- dika,bosta kolektivno trijšnjim zasedanje z na- tragedijo od VVeimarske slovom »Asimilacija - republike do Tretjega različnost - izločitev«, ki reicha obdelala Riirup in se je bodo udeležili zna- Corni, medtem ko bodo ni italijanski in nemški skušali Mattenklott, Fre-razumniki. S tem zase- schi, Malagoli in Schia-danjem si je Institut za- voni osvetliti židovsko dal nalogo, da v teh ča- stvarnost skozi dela ve-sih, ko se spet nevarno likih filozofov, sociolo-širijo rasizem, ksenofo- gov in književnikov, bija in razni nacionaliz- VViggershaus bo obrav-mi, prispeva k prouče- naval povojno zgodovi-vanju pojavov protiži- no židovsko nemških dovstva in njenih posle- odnosov ter poglede dic za evropsko kulturo frankfurtske Sole, Luigi ter prikaže težke odnose Reitani pa bo orisal kul-med Židi in Nemci, ki so turni položaj dunajskih vedno spremljali zgodo- Zidov po holokavstu. skih vprašanjih v zvezi z ustanovitvijo in delovanjem konzorcija. Ustanovitev konzorcija za zaščito kontroliranega porekla vin »Kras« je bila predvidena z dekretom predsednika republike iz leta 1986, zakon št. 164 z dne 10. februarja 1992 pa predvideva, da morajo za priznanje zaščitenih področij biti ustanovljeni konzorciji za zaščito znakov, v primeru pa, da prizadeti teh konzorcijev ne ustanovijo, zakon predvideva, da mora Trgovinska zbornica v ta namen ustanoviti poseben meddisciplinski odbor. Priprave za ustanovitev Konzorcija za zaščito kontroliranega porekla vin »Kras« so stekle pri nas že pred meseci in zanj so se poleg vseh kmečkih stanovskih organizacij izrekle tudi tržaška pokrajinska uprava, Kraška gorska skupnost in Trgovinska zbornica sama. Te ustanove so tudi sklenile, da morajo imeti svoje predstavnike v nadzornem odboru konzorcija, kar je mogoče razumeti kot njihovo pripravljenost spremljati in podpirati dejavnost konzorcija. Kot predvideva osnutek statuta, bo uradni sedež konzorcija pri tržaški Trgovinski zbornici, metdem ko bo tržaška pokrajinska u-prava dala konzorciju na razpolago za operativni sedež prostore v Kraškem muzeju v Re-pnu. (jk) ______REPENTABOR / S PETKOVEGA OBČNEGA ZBORA_ Bogati obeti v jubilejni sezoni zadruge Naš Kras Glavna pozornost je namenjeno jubilejni Kraški ohceti Z razstavo »karpuonov« se je začela jubilejna sezona zadruge Naš Kras (f. Magajna) Jože Koren Zadruga ”Naš Kras” vstopa po lanski "mirni” sezoni v novo - jubilejno z obsežnim programom dejavnosti, ki bo osredotočena na izvedbo 16. Kraške ohceti. Sicer pa praznuje zadruga ”Naš Kras” prav letos 25-letnico svojega nastanka in je seveda tudi priložnost za razgibano sezono. O vsem tem je tekla beseda na petkovem obenem zboru zadruge v Re-pnu. Iz poročila predsednika Egona Krausa moramo najprej povzeti ugotovitev, da je kronično pomanjkanje finančnih sredstev v minuli sezoni precej hromilo dejavnost zadruge. Tako je praktično "živela” le Kraška hiša, ki je bila odprta od Velike noči do začetka decembra. Pomebna je bila tudi njegova ugotovitev, da je Kraška hiša danes kot turistična zanimivost našla svoje takorekoC obvezno mesto v najrazličnejših publikacijah turističnega in muzejskega značaja. V trojni jubilejni sezoni (25-letnica zadruge, 25-letnica odprtja Kraške hiše in 25-letnica prve Kraške ohceti) bo seveda drugače, saj namerava zadruga v navezavi s 16. Kraško oh-cetjo izpeljati veC prireditev, začenši kar z odprtjem razstave "karpuonov”, v začetku julija bo razstava Celotno repentabrsko občestvo je v nedeljo v Repnu proslavilo dan osvoboditve na občuteni svečanosti pred spomenikom padlim v NOB, ob katerem so bili domači taborniki na Častni straži. Po lanski oskrunitvi so za to priložnost s spominskega obeležja odstranili sovražne napise in po restavratorskem posegu so se marmornate plošče ob romantičnem zavijanju slavčka bistro bleščale v sončnem odsevu. Številne krajane in goste, med katerimi je bila tudi delegacija iz pobratenega Logatca s predsednikom izvršnega sveta Pucem na čelu, je najprej nagovoril Zupan Aleksij Kri- olj domačina Evgena Guština, v drugi polovici avgusta pa se bodo zvrstile vzporedne prireditve s Kraško ohcetjo in še kaj. Ker bo vse to zahtevalo precejšnje stroške, je zadruga "Naš Kras” vložila prošnjo na KGS in na Ustanovo za turistično promocijo za prispevek za delno kritje stroškov za izvedbo Kraške ohceti, apel v tem smislu pa velja tudi elanom zadruge in drugi javnosti za pomoC bodisi v delu, bodisi v denarju.V krajši razpravi je bilo izraženo obžalovanje, da pristojno deželno odborništ-vo še ni odgovorilo na prošnjo za uradno priznanje statusa muzeja "Kraški hiši”. žman in izpričal hvaležen spomin na žrtve fašizma, ki so darovale svoja življenja na oltarju miru in svobode v imenu idealov, ki so še danes globoko zakoreninjeni v zavesti naših ljudi. Onesposobiti in osamiti moramo naraščajočo nacionalistično nevarnost, ki se je pred dobrimi 60 leti prebila na oblast prav ob razsulu ekonomskega in političnega sistema. Da se ta zgodovinski proces ne bi vnovič ponovil, moramo vsi prispevati k gradnji moderne demokratične ureditve države, ki naj slednjič prizna naše narodnostne pravice, s strpnostjo do bližnjega, soočanjem in spoznavanjem Po blagajniškem poročilu in po poročilu nadzornega odbora, ki ga je podal odv. Mitja Bitežnik, je upravni odbor zadruge vsa tri poročila odobril, takoj nato pa je bila na dvorišču Kraške hiše krajša otvoritvena slovesnost ob odprtju razstave "karpuonov”. Sledila je tradicionalna družabnost s "kraško večerjo” v gostišču Križman. Med gosti so bili ambasador R. Slovenije v Rimu dr. Marko Kosin, generalni konzul Slovenije v Trstu Jože Sušmelj, ravnatelj Etnografskega muzeja iz Ljubljane dr. Ivan Sedej, predsednik SKGZ Klavdij Palčic, župan repentabrske občine Aleksij Križman in številni drugi. sočloveka, pa lahko ustvarimo pogoje za trdno sožitje. Te pozitivne vrednote smo dolžni vcepljati v prvi vrsti mladi generaciji. Občinski svetovalec Slovenske skupnosti Ren-zo Milic je naglasil, da ideali NOB-ja ostajajo globoko začrtani in dramatično aktualni, kot sinonim svobode in spoštovanja človeka. Zato je pozval, naj združimo vse svoje sile, da se postavimo po robu tej nevarnosti. Župnik Ivan Florjane je razvil misel o spoštovanju dostojanstva slehernega človeka in razumevanju njegovih opredelitev, kar se lahko udejani le ob prepletanju ljubezni in svobode. Glede blago- Med nagovorom pri večerji je predsednik Zadruge ”Naš Kras” Egon Kraus dal še nekaj zanimivih podatkov o 25-letnem delovanju zadruge. V tem Casu je Kraško hišo obiskalo precej vec kot 100.000 obiskovalcev od blizu in daleč, iz drugih krajev Italije pa celo iz drugih evropskih in čezmorskih držav, zlasti številni so bili kolektivni obiski šol tudi iz notranjosti države, v Galeriji "Kraške hiše” se je zvrstilo na desetine razstav, prirejen je bil simpozij o Krasu z mednarodno udeležbo, izpeljanih je bilo 15 kraških ohceti, na katerih se je poročilo 16 parov, ki so slovensko zamejsko skupnost obogatili za slovitve spomenika pa je izjavil, da to dejanje pravzaprav ni potrebno, ker so ga ljudje s svojim notranjim imperativom in spoštovanjem že sami posvetili. V kulturnem programu so sodelovali lovski pevski zbor Doberdob, ki je pod vodstvom Janka Simonete zapel tri pesmi, mešani zbor župnijske skupnosti Repentabor je pod taktirko Ivana Flo-rjanca izvedel dve skladbi, učenci osnovne šole Alojz Gradnik so se predstavili z recitacijami, medtem ko sta Članici KD Kraški dom prebrali partizanski pismi Materi, oziroma Zaročencu, ki jo je napisala domačinka Stana Milic - Lazar. 25 novorojenčkov, eden pa je na poti. Predsednik Kraus je tudi izkoristil priložnost, da se je toplo zahvalil repen-tabrski občinski upravi, prejšnji in sedanji, za pomoC v. teh 25 letih in zlasti požrtvovalnima Cuvajka-ma Kraške hiše Anici in Idi, kakor tudi vsem občanom za sodelovanje, domačemu KD "Kraški dom” in njegovi predsednici Vesni Guštin, posebej pa še Etnografskemu muzeju v Ljubljani za dragoceno strokovno sodelovanje pri urejanju Kraške hiše, njegovemu prejšnjemu ravnatelju dr. Borisu Kuharju in sedanjemu dr. Ivanu Sedeju. Prav na koncu se je predsednik Kraus spomnil poimensko tudi vseh devetnajstih preminulih od tridesetih ustanovnih elanov zadruge. Besedo je povzel še re-pentabrski župan Aleksij Križman, ki se je zadrugi ”Naš Kras” zahvalil predvsem za to, ker je tako s "Kraško hišo” kot s "Kraško ohcetjo” dejansko ogromno naredila za poznavanje repentabrske občine doma in po svetu. Naj na koncu omenimo še, da je zadruga Naš Kras poskrbela za natis novega ličnega dvojezičnega prospekta repenske "Kraške hiše”. Oblikoval ga je arh. Paolo Magnani, natisnila pa tiskarna ERGON v Ronkah. VCERAJ-DANES Danes, TOREK, 27. aprila. 1993 DAN UPORA Sonce vzide ob 5.59 in zatone ob 20.06- Dolžina dneva 14.07 - Luna vzide ob 9.53 in zatone ob 1.00. Jutri, SREDA, 28. aprila 1993 VITO VREME VČERAJ: temperatura zraka 20 stopinj, zračni tlak 1016,4 mb raste, brezvetrje, vlaga 45-odstot-na, nebo rahlo pooblaCeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 13,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Assia Ca-racciolo, Emanuela Boni, Giulia Terranino, Francesca Talocchi, Leonardo Bres-san, Alan Axel Martin. UMRLI SO: 68-letni Antonio Sceusa, 61-letna Nella Sirotich, 81-letni Maks Spetič, 84-letna Stefania Mico-laucich, 51-letni Giorgio Tremul, 83-letna Stefania Vetti, 81-letna Norma Sauli, 97-letna Ida Bonavia, 63-letna Antonia Guzzi, 56-let-ni Bruno Sandrin, 55-letni Luciano Clarich, 71-letni Luigi Scoff, 87-letna Novel-la Degrassi, 85-letni Bruno Kuerasier, 82-letni Ubaldo Boschi, 95-letna Nella ,Vi-dulli, 5-letni Paolo Alexan-der Mulenex. __________REPEN / SVEČANOST OB 25. APRILU________ Poklon padlim za svobodo pred restavriranim spomenikom Govor župana Križmana ter pevski in recitatorski nastop Boris Simoneta KRIŽ / DAN OSVOBODITVE M LEKARNE Križani se spominjajo Josipa Verginelle Pred vaškim spomenikom so se v nedeljo poklonili padlim v narodnoosvobodilnem boju Proslava dneva osvoboditve je pri naših ljudeh še vedno zelo občutena. Ljudje se zberejo pred vaškimi spomeniki, ki so bili zgrajeni s prostovoljnim delom. Mnogo je družin, ki so izgubile svoje elane v narodnoosvobodilni vojni, ki nam je prinesla svobodo in vlila zaupanje v boljšo bodočnost. Tako je bilo tudi v Križu (na sliki ob odkritju spominske plošče na rojstni hiši kriškega partizana Josipa Verginelle), ki je veliko prispeval za zmago demokratičnega reda v državi. Od ponedeljka, 26., do petka, 30. aprila 1993 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. delVOrologio 6 (tel. 300605), Ul. Pasteur 4/1 (tel.911667), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124). PROSEK (tel. 225141 -225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 CVETLIČARSTVO VRTNARSTVO Orel - Blason enoletnice, sobne rastline, urejanje okrasnih vrtov DevinšCina 6 - Zgonik tel. 225149 A____________________r SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE KRSTNA UPRIZORITEV Milan Kleč VSEGA JE KRIVA MARJANA DERŽAJ Režija: Dušan Mlakar Jutri, 28. 4. ob 20.30 Abonma RED D V Četrtek, 29. 4. ob 20.30 Abonma RED E do 20.30 Ul. delVOrologio 6, Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Milje - Mazzinijev drevored 1. PROSEK (tel. 225141 -225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Drevored XX. septembra 6 (tel. 371377). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVI-TA Urad za informacije KZE-TJSL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »La scorta«, r. Ricky Tognazzi, i. Claudio Amendola, Enrico Lo Ver-so. EXCELSIOR - 17.45, 20.00, 22.15 »Notti selvag-ge«, r.-i. Cyril Collard, prepovedan mladini "pod 18. letom. EKCELSIOR AZZURRA - 18.00, 20.00, 22.00 »La mo-glie del soldato« r. Neil Jordan, i. Stephen Rea, Miranda Richardson. NAZIONALE 1 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Accer-chiato« i. J. C. Van Damme. NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Abuso di potere«, i. Kurt Russel, Madeleine Stovve. NAZIONALE 3 - 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 »Gli Aristogatti«, prod. VValt Disney. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Rico-mincio da capo«, i. Bill Murray. GRATTACIELO - 17.45, 19.50, 22.00 »Alive - I so-pravvissuti«, i. Ethan Havvke, Vincent Spano, Jo-sh Hamilton. MIGNON - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Sommersby«, i. Richard Gere in Jodie Poster. EDEN - 15.30, 22.10 »Časa d’appuntamento: puttana dalla testa ai piedi«, pom., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.30, 19.15, 20.00, 22.00 » Scent of a vvoman - Profumo di don-na«, i. Al Pacino. LUMIERE - 17.00, 19.30, 22.00 »Luna di fiele«, r. Roman Polanski. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Quando la ragione dorme«, film v francoščini. RADIO - 15.30, 21.30 »Desiderio bestiale«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. U PRIREDITVE VZPI-ANPI in BARKOV-LJANSKO DRUŠTVO prirejata danes, 27. t.m., ob 20.uri v dvorani v Ul. Cer-reto 12 okroglo mizo na temo BARKOVLJE PRED 50. LETI - ODPORNIŠTVO IN OSVOBODILNO GIBANJE. Uvodna misel prof. Teodoro Sala in Neva Lukeš. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE — KROŽEK KRAS prireja 30.4., 1. in 2.5. na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah PRVOMAJSKI PRAZNIK. V petek, 30.4., ob 20. uri otvoritev razstave ”1. maj”; v soboto, 1.5., ob 17. uri nastop godbe V. Parma iz Trebč, ob 19.00 ples z ansamblom Krt; v nedeljo, 2.5., ob 17. uri koncert TPPŽ P. Tomažič, ob 19.00 ples z ansamblom Krt. Vabljeni! KD LIPA, SZ SLOGA in SD ZARJA organizirajo v petek, 30. t. m. tradicionalni PRVOMAJSKI NOČNI POHOD NA KOKOS. Zbirališče v Bazovici pri Kalu ob 21.30, prižig kresa , odhod ob 22. uri. Vabljeni! Aljoši in Mateji se je pridružil Sandi Silviji in Davidu čestita SKD Vigred SKD GRAD in ODSEK ZA ZGODOVINO PRI NSK vabita na ogled razstave ONDILE CEZ STARI VRH. Razstava je odprta v Ovčarjevih hiši pri Banih do 23. maja ob ponedeljkih, petkih in sobotah od 18. do 21. ure ter ob nedeljah od 10. do 13. ure ter od 16. do 21. ure. S ____________IZLETI V SOBOTO, 15. MAJA bo izlet v Bassano del Grappa. Sodelujejo VESELI GODCI. Vpisovanje v Partizanskem klubu v Boljuncu vsak dan od 18. do 19.30 ali na tel. št. 228333 od 12. do 14. ure. POKRAJINSKA ZVEZA CGIL-SPI NABREŽINA priredi enodnevni izlet v petek, 14. maja na izliv reke Pad ter križarjenje s čolnom po delti. Rezervacije in vpisovanje pri Zvezi upokojencev SPI -CGIL, Trg sv. Roka 3 v Nabrežini, tel. št. 200036 ter Ida Bortolotti tel. št. 200007. H ČESTITKE Naša učiteljica Silva je povila krepkega SANDIJA. Z njo se veselijo otroci, starši, Ivanka, Darja in Tatjana iz otroškega vrtca Sempolaj. MALI OGLASI OSMICA je odprta pri/ Simčevih v Križu 202. OSMICO je odprl Mario Gruden v Nabrežini. Toči malvazijo in refošk. OSMICO je odprl Livio Pernarčič v Stivanu. OSMICO je odprl Miro Žigon v Zgoniku. OSMICO je odprl Slavko Švara - Trnovca 14. OSMICO sta v Logu št. 243 odprla Maks in Doriano Komar. Točita belo, črno, malvazijo in vitovsko. OSMICO je odprl v Dolini na št. 442 Oskar Slavec. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprla v Sliv-nem št. 25 družina Frando-li. OSMICO je odprl Jurij Stubelj v Sempolaju. AGRITURIZEM PRI CIRILI v Doberdobu je odprt vsak četrtek od 16. do 24. ure, petek, soboto in nedeljo pa od 10. do 24. ure. Priporočamo se za obisk! KOKOSJEREJA KRALJIC - Prebeneg 99 obvešča, da začenja s prodajo nove produkcije gob (pleurotus). Tel. št. 231846 ali 232577. PRODAM mladice z rodovnikom pasma kraški ovčar. Tel. 040/226207. NEMŠKE BOKSERJE, mladice, cepljene, vrhunsko leglo, prodam. Tel. 003864/325106. PRODAM klavir po ugodni ceni. Tel. št. 200620. PRODAM motorno kolo Suzuki mod DR 650 RSE, letnik ’91 v odličnem stanju. Tel. št. 214527 v popoldanskih urah. Y10 v odličnem stanju prodam. Tel. St. 823348 od 13.30 do 16. ure. PRODAM metaliziran opel corsa 1.2 GLS (z dodatki), december ’89. Tel. št. 421412. PODARIM dvomesečnega psička. Tel. št. 200169 ob urah obedov. MEDICINSKA SESTRA išče delo na domu ali varstvo in nego bolnika. Tel. št. 828251. NUDIM LEKCIJE iz matematike. Tel. 213837 ali 371019. NUDIM lekcije iz matematike in fizike. Tel. št. 225073. GOSPA nemškega materinega jezika nudi lekcije za vse stopnje znanja, po zmernih cenah. Tel. št. 772155. SUKANEC za kvačkanje in Se kaj nudim pridnim ženskim rokam. Tel. št. (0481) 533960. PRIZNANI ANSAMBEL nujno išče bas kitarista. Tel. 7796331 od 15.00 do 18.00. IŠČEMO izkušenega knjigovodjo z opravljenim vojaškim rokom. Tel. št. 632202 ob uradnih urah. ISCEM knjigo Antologia della lingua italiana, v rabi leta 1940/42. Tel. št. 815478 ob urah kosila. POHIŠTVO KORŠIČ obvešča cenjene stranke, da je uvedlo nov poletni urnik in sicer od torka do sobote: 8.30 - 12.30 ter 15.30 - 19.30. PRISPEVKI Namesto cvetja na grob Velimira Pauletiča daruje družina Marija Hrvatiča 100.000 lir za Godbo na pihala Mavrica-Arcobale-no. V spomin na padlega brata Mirkota Vales daruje sestra Marija 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim na Proseku. Namesto cvetja na grob Velimira Pauletiča darujejo Nadja Laharnar, Nadja Frandoli in Francka Man-zin 60.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo.! Ob plačanju članarine darujeta Marta Godina 14.000 lir in Svetka Mauri 4.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. Družba zbrana pri Alenki in Pinotu daruje 131.000 lir za SPDT. V spomin na Sveta Stoka darujeta žena in hči 270.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk. Namesto cvetja na grob Marije Kalc darujeta Laura in Gičko iz Gabrovca 20.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V spomin na Cveta Štoko darujejo Drago Cibic, Vincenc Cibic in Lucijan Štoka 60.000 lir za KD Prosek-Kontovel. V spomin na Velimira Pauletiča darujejo odborniki SDD 300.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo. Ob težki izgubi Maksa Spetiča izrekata ženi Meri, Marijanu in Stojanu z družinama iskreno sožalje Dana in Stojan Ob smrti Maksa Spetiča izrekajo globoko sožalje prizadetim družinam učenci ter skupina Glas harmonike - Domjo KD Lonjer - Katinara se pridružuje žalovanju ob smrti Maksa Spetiča in izreka družini iskreno sožalje. Ob izgubi Maksa Spetiča izreka iskreno sožalje prijateljici Alenki in družini sošolka Katja s starši Ob bridki izgubi Maksa Spetiča izrekajo najgloblje sožalje gospe Meri, Stojanu in Marijanu tovariši in tovarišice Slovenske komponente Demokratične stranke levice Ob težki izgubi Maksa Spetiča izreka gospe Meri, Stojanu in Marijanu globoko sožalje družina Race Ob težki izgubi moža in očeta Maksa izrekajo globoko sožalje ženi Meri, sinovoma Stojanu in Marijanu ter ostalim sorodnikom Berta, Marcelo, Margaret in Boris Ob izgubi dragega očeta Maksa izreka občuteno sožalje tov. Marijanu in Stojanu ter svojcem Krožek SKP občine Dolina t 25. t. m. nas je za vedno zapustila Štefanija Gulič roj. Miklaučič Pogreb bo jutri, 28. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v kontovelsko cerkev. Z veliko ljubeznijo se je spominjajo sinova Giulio in Luciano, snahi Mirella in VVanda, vnuka Lara in Danijel ter ostalo sorodstvo Bakovlje, Kantove! 27.41993 (Pogrebno podjetje Zimolo) Ob izgubi drage mame sočustvujejo z Giuliom ter ostalimi svojci prijatelji rekreacijske skupine PRIBOR t Mirno nas je zapustila Pierina Jercog vd. Corbatti Pogreb bo jutri, 28. t. m., od 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v ricmanjsko cerkev. Žalostno vest sporočajo sestra Dani ter ostalo sorodstvo Trst, 27. 4. 1993 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3) Ob izgubi dragega Maksa Spetiča izrekamo Marijanu in družini iskreno sožalje družine Manin in Pangerc Lepi spomini nas vežejo na dragega strica Maksa. Sočustvujeta s prizadeto družino Alex in Sergij z družinama Meri, Marijanu in Bruni ter vsem svojcem iskreno sožalje ob izgubi dragega Maksa Tatjana, Livio in Bruna Ob smrti Maksa Spetiča sočustvujeta s svojci družini Pilat Kolektiv Tržaškega partizanskega pevskega zbora P. Tomažič izreka globoko sožalje svojcem ob izgubi dragega Maksa, našega člana in dolgoletnega pevca partizanskega zbora. Ob izgubi dragega nonota Maksa izrekajo iskreno sožalje Katji Spetič sošolci in starši 3. razreda osnovne Sole M. Samsa - Domjo Ob izgubi očeta Maksa sočustvujeva s prijateljem Stojanom in z ostalimi svojci Miloš in Ani GOSPODARSTVO Torek, 27. aprila 1993 ____SDGZ/ PO OBČNEM ZBORU_ Na novo pot a vsi skupaj Vlasta Bernard Sredi obdobja občnih zborov in torej obračunov dela v lanskem ali preteklih letih, se velja še za trenutek pomuditi pri 18. občnem zboru Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, ki je bil na »referendumsko« nedeljo 18. aprila in ki mu zaradi takratnih težav pri izhajanju dnevnika nismo uspeli posvetiti vse pozornosti, ki si jo je nedvomno zaslužil. Na gospodarski strani izpred tedna smo sicer objavili sintezo poročil, pozdravov in posegov v razpravo, danes pa smo dolžni še okvirni zapis o zasedanju in izidu volitev za nove organe Združenja. Glede samega poteka skupščine v kongresni dvorani na Tržaškem razstavišču gre opozoriti na pozitivno noto velike udeležbe članov in gostov (italijanski predstavniki zaradi delovnega značaja občnega zbora niso bili vabljeni), kar dokazuje po eni strani visoko stopnjo identifikacije z organizacijo, po drugi pa nepog-rešljivost njene nosilne vloge v gospodarskem življenju naše skupnosti. V vsebinskem pogledu pa gre podčrtati, kako je občni zbor povsem upravičil geslo »S podjetnostjo iz krize v razvoj«. Iz poročil in razprave je namreč jasno izšla utemeljitev tega gesla, ki pomeni tudi strnjeno obliko programske usmeritve Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Znano je, da je gospodarska osnova manjšine nujna za njeno samo preživetje in čim trdnejša je, lažje in zanesljivejše bo to preživetje. Njene utrditve in razvoja pa seveda ne moremo pričakovati z neba, ampak si moramo zavihati rokave in poprijeti za delo, še bolj in drugače kot doslej. To sicer že počne lep del naše skupnosti, dolga vrsta prizadevnih in iznajdljivih ljudi, ki smo jih srečali tudi na občnem zboru SDGZ. Njihova skrb pa je bila poleg lastnim težavam - ki jih resnici na ljubo nikoli ne manjka, a so v tem trenutku še posebno velike - namenjena tudi usodi vse naše skupnosti, njeni prihodnosti, za katero bomo morali še veliko narediti, predvsem pa se prilagoditi času in pogojem. In prav v tem oziru je bil občni zbor SDGZ svetla točka v vrsti podobnih bolj ali manj spodbudnih obračunov dela. Nakazal je novo, pokazal na tisto, kar nas zavira in pogumno opozoril, da moramo kritično presoditi in preseči miselnost, ki teži k zapiranju in ohranjanju vse bolj krhkih podedovanih pozicij. Negovanje te nove miselnosti in podjetnosti je namreč dediščina, ki smo jo dolžni mladim, svojim otrokom. Občni zbor SDGZ je torej nakazal pot. Hoja po njej pa ni samo stvar gospodarstva in gospodarstvenikov, ampak nas vseh. SDGZ / VOLITVE Na občnem zboru obnovili vodilna telesa Čaka jih zahteven mandat Na nedavnem obenem zboru so udeleženci s tajnim glasovanjem izvolili nove elane vodstvenih teles organizacije. Njihova sestava je naslednja: GLAVNI ODBOR 1) Rado Andolšek 2) Franc. Buttolo 3) IgorCont 4) Danilo Cunja 5) Peter Doljak 6) Claudio Duriavig 7) Karlo Guštin 8) Darko Kobal 9) Minam KorsiC 10} Marino Košuta 11) Edi Kraus 12) Peter Malalan 13) Ervin Mezgec 14) Pavel Milic , 15) Vinko OzbiC 14) Dušan Pangerc 15) Rosana Pettirosso 16) Aleksander Rustja 17) Boris Siega 18) Joško Sirk 19) Renato Stokelj 19) Niko Tenze 20} Edi Vodopivec 21) Karlo Žerjal 22) Darij Zuppin NADZORNI ODBOR -Vito Svetina (preds.) Marino Pečenik RenzoRudi namestnika: VValterGrudina Borivoj Svagelj NAČELNIKI SEKCIJ (avtomatično elani glavnega odbora). Lino Doljak (predsednik gostinske sekcije) Drago Ota (predsednik obrtne sekcije) Egon Meden (predsednik sekcije za trgovino na drobno) Robert Vidoni (predsednik sekcije za zunanjo tigovino) Ksaverij Leban (predsednik deželne bančne sekcije) POKRAJINA VIDEM Fabio Bonini (predsednik pokrajinskega odbora) V Gorici jutri posvet o priložnostih za obmejna območja V avditoriju Fogar v Gorici (Korzo Verdi 4) bo jutri ob 16. uri posvet z naslovom »Odnosi med Italijo in Slovenijo: priložnosti za obmejna območja«, ki ga prirejata Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Slovensko deželno gospodarsko združenje v sodelovanju z ustanovo AEGEE. Poročali bodo namestnik slovenskega republiškega sekretarja za mednarodne odnose v času podpisa Osimskih sporazumov Tone Poljšak, univerzitetna docenta in izvedenca za mednarodno pravo Giorgio Conetti in Gian Luigi Cecchi-ni, profesor ekonomije na ljubljanski univerzi Jože Mencinger in Branko Jazbec iz odbora za gospodarstvo pri SKGZ, razpravo pa bo vodil sen. Darko Bratina. OPČINE / OBRAČUN HRANILNICE IN POSOJILNICE Uspehi, katerih korenine izhajajo iz preteklih izbir Po lanskem odprtju agencije v tržaškem središču Je sedaj glavni cilj pridobitev pooblastila za poslovanje s tujino »Vaši rezultati dokazujejo, da je z dobro voljo in požtvovalnostjo mogoče veliko doseči.« Tako priznanje je Hranilnici in posojilnici na Opčinah v pozdravnem nagovoru na nedeljskem 86. rednem obenem zboru izrekel zastopnik deželne federacije posojilnic v Furlanije-Julij-ske krajine in hkrati podpredsednik sovodenjske posojilnice g. Pelicon. Lansko poslovanje so v razpravi pohvalili tudi sami elani denarne zadruge, upravitelji in ravnatelj pa niso skrivali zadovoljstva, da so tudi v nelahkem lanskem letu tako uspešno poslovali. Openska posojilnica danes žanje uspehe, katerih semena segajo daleč v preteklost, v Cas, ko jo je preudarno vodil pokojni ravnatelj Drago Gantar. Iz male podeželske posojilnice je medtem zrasla v močan in sodoben kreditni zavod z utrjenim ugledom tudi v italijanskem krogu klientov. Po veliki pridobitvi novega sedeža, je posojilnica lani odprla agencijo v središču Trsta, sedaj pa šteje med svoje temeljne cilje popolno pooblastilo in nato razširitev mednarodnega poslovanja. Toda poglejmo, kakšen je bil uspeh openskega denarnega zavoda v številkah. Skupna vsota upravljanih sredstev je ob koncu lanskega leta znašala 342,8 milijarde lir, kar je za 13,5 odstotka več kot leta 1991. Hranilne vloge in pologi na tekočih računih so se povečali za 10 odstotkov in so znašali 190,6 milijarde, medtem ko so vlaganja v vrednotnice narasla za 18 odstotkov in desegla skupno vrednost 152,2 milijarde lir. Povečala se je tudi masa podeljenih posojil, ki je dosegla 86,8 milijarde lir in se glede na leto 1991 povečala za 10 odstotkov. Povečalo se je tudi poslovanje s tujino in z nerezidentnimi klienti, in to kljub le delnemu pooblastilu, ki ga ima openski zavod za mednarodni promet. Kot smo zapisali že v nedeljski številki, je Cisti presežek lanske poslovne dobe presegel 5,06 milijarde lir, kar se je seveda ugodno odrazilo na premožnje zavoda, ki sedaj znaša vec 30,6 milijarde lir. Občni zbor je v celoti osvojil predlog upravnega sveta, po katerem bo presežek takole uporabljen: polovica (2,53 milijarde) bo šla po zakonu v redni rezervni sklad, 1,848 milijarde bo namenjeno elanom za legalne obresti na njihove deleže pri glavnici zadruge, 37,9 milijona bo šlo v zakonsko določene vzajemnostne sklade, preostali znesek 2,49 mi- lijarde lir pa bo odmerjen izrednemu rezervnemu skladu. Po poročilu upravnega sveta, ki ga je prebral predsednik Pavel Milic, je ravnatelj Kavdij Braini podrobno pojasnil bilančni obračun, medtem ko je poročilo nadzornega odbora prebral njegov predsednik Stevo Kosmač. Sledila je še vrsta sklepov, o katerih morajo po statutu odločati elani zadruge in ki so zadevali višino zneska, ki ga morajo doplačati novi elani, določitev najvišjega zneska za osebna posojila, najvisjega zneska za dolgoročne blagajniške in podpisne kredite ter določitev zneska sejnine in honorara za elane upravnega sveta in nadzornega odbora. Zborovalci so še pred tem opravili krajšo razpravo, v kateri je bilo nekaj vprašanj, na katere so odgovorili upravitelji, nato pa je bila na vrsti še zadnja točka, volitve nekaterih elanov upravnega sveta in nadzornega odbora, ki jim je zapadel mandat, ter dveh elanov razsodišča. O izidu volitev smo že poročali v nedeljskem zapisu, v Za zaključek še beseda o pomembni, sicer dobro znani vlogi, ki jo openski denarni zavod igra na ozemlju, na katerem deluje. Tudi pri lanskem poslovanju - kot so Predsednik Pavel Milič zapisali upravitelji v svojem poročilu - Je upošteval potrebe po splošni gospodarski rasti svojega okolja, veliko pozornost pa je posvetil tudi moralni in kulturni rasti. Zato seveda ni spregledal številnih prošenj po pomoCi pri organizaciji raznih kulturnih, športnih in dobrodelnih prireditev. V ta okvir sodi tudi pomoč beguncem z vojnih območij bivše Jugoslavije, v okviru zadružnega denarnega gibanja pa še posebej za otroke iz Sarajeva in iz Somalije. NABREŽINA / Z OBČNEGA ZBORA POSOJILNICE GORICA / POZITIVEN OBRAČUN POSLOVANJA OBEH POSOJILNIC NA GORIŠKEM, V lanskem letu prevladovala slab za širitev poslovanja Tudi v najhujši monetarni krizi je zavod pomagal klientom Za Kmečko in obrtno hranilnico in posojilnico v Nabrežini je bilo lansko prehodno leto, kot ga je v poročilu upravnega sveta na petkovem obenem zboru označil njegov predsednik Guido Zidarič. Naznanilo je namreč novo stvarnost, ki se približuje in kateri je najveejo pozornost v pozdravnem nagovoru namenil predsednik deželne federacije posojilnic v Furlaniji-Julijski krajini Federico Verze-gnassi. Tudi kmečke posojilnice morajo v Evropo - je dejal - hkrati pa se morajo krepiti v krajevnem merilu, da bodo pomagale ošibelemu gospodarstvu na noge. Biti krepki pa za te zavode pomeni krepiti premoženje in združevati moči, da bodo lahko kljubovale zahtevam tržne ekonomije. Pritegnil mu je tudi požupan Martin Brecelj, ki je v pozdravu podčrtal, da smo v Času, ki zahteva racionalno združevanje energij. Svoje glavne strateške cilje je nabrežinska posojilnica vsekakor že uresničila, tako z naložbo v prenovitev sedeža kot z odprtjem agencije v Ses-ljanu, ki se je kljub propadu naCrta za Sesljanski zaliv izkazala za pametno potezo. Drugi del strateških ciljev pa je zadeval okrepitev bančnih storitev in proizvodov ter povečanje števila zaposlenih z njihovo strokovno izpopolnitvijo, kar je zavod prav tako uspešno izvedel. Lansko je bilo zato leto krepitve delovanja in širjenja kroga klientov, ki jih je mogoče pritegniti le z boljšo in večjo ponudbo, ta pa je posojilnici nujno odšCipnila kos Čistega do- KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA V NABREŽINI i d 9 3 Delovno omizje na občnem zboru nabrežinske posojilnice (Foto Križmančie/KROMA) bička. Toda pameten gospodar ve, da se mu dohodek, ki ga vloži v razvoj, prej ali slej povrne z obrestmi. Ko se je v drugi polvici lanskega leta monetarna kriza pojavila v vsem svojem obsegu z izredno visokimi obrestnimi merami - je dejal Zidarič - smo se prilagodili finančnemu trgu, zato da smo lahko zadovoljili svoje kliente. Pri tem nismo pretiravali, kot je to delal bančni sistem nasploh, temveč smo ravnali po nasvetih monetarnih oblasti in za večino gospodarskih dejavnosti svojih elanov uveljavili obresti »prime rate« med 13 in 14,5%, kar je seveda na koncu negativno vplivalo na poslovni uspeh zavoda. Kot smo že na kratko poročali, je nabrežinska posojilnica lani ustvarila poslovni dobiček v zne- sku, ki presega 113 milijonov lir, njeno premoženje pa se je po odobritvi razdelitve dobička dvignilo - vključno s skladi - na 4,058 milijarde lir (Cisto je zneslo 3,3 milijarde), kar je za 5,65% veC kot leto prej. Medtem ko so se hranilne vloge in pologi na tekočih računih skrčili, kar je sicer precej posplošen trend zadnjih let, so posredno zaupana sredstva lani presegla 25 milijard lir, kar pomeni, da se je okrepitev urada za vrednotnice in naložbe dobro obrestovala (samo hranilna pisma so doživela 81-odstotno povišanje). Po drugi strani je sicer povečanje zaupanih sredstev zahtevalo tudi povišanje (za pol milijarde) izdatkov za obresti, vendar se je pravilnost te politike pokazala v Času najhujše menjalne krize, ko posojilnica vseskozi ohranila lik- vidnost in ohranila tako kliente kot tudi obseg poslov. Zahvala gre tudi njeni zvestobi institucionalnim namenom, ki ji narekujejo pomoč krajevnim podjetjem in razumevanje za njihove potrebe. Nabrežinska posojilnica je bila tudi lani po svojih močeh udeležena pri raznih krajevnih kulturnih, razvedrilnih, športnih in vzgojnih pobudah in aktivno sodelovala v baCni sekciji SDGZ. Člani denarne zadruge so na občnem zboru soglasno sprejeli poslovni obračun, potrdili predlagano razdelitev dobička in na koncu izvolili nove elane organov na mesto tistih, ki jim je zapadel mandat. Potrjeni so bili dosedanji elani upravnega sveta, medtem ko je v nadzornem odboru dosedanjega namestnika Vinka Ščurka zamenjal Mitja Terčon. (V.B.) Vlaganje v prihodnost Sovodenjska in doberdobska denarna zavoda sta kljub lanskim težavam uspešno zaključila poslovno leto 7 992 - Prizadevanja za nova okenca Sovodenjska posojilnica Posojilnica Doberdob Poslovni uspeh, ki ga v letu 1992 - katerega lahko upravičeno označimo kot zelo nemirno in nestabilno, zlasti kar zadeva poslovanje na kreditno-mo-netamem področju - zabeležila posojilnica v So-vodnjah, je nedvomno zelo dober, boljši od povprečnega poslovanja posojilnic v Furlaniji-Julijski krajini. 27 posojilnic, ki skupaj premorejo 92 okenc, je lani zbralo za 2.600 milijard hranilnih vlog, investicije so znašale 1600 milijard, hranilne vloge so se povprečno zvišale za 9%, sovodenjska posojilnica pa je kljub številnim težavam zabeležila 11 -odstotno povišanje. Nekoliko bolj skromen je bil porast investicij, samo 8%. Zelo pozitiven je nadalje trend glede naraščanja vrednosti premoženja: po pripisu dela čistega dobička ima posojilnica na razpolago več kot 3 milijarde lir premoženja, kar pomeni sočasno zeleno luč za odpiranje novih okenc in širjenje dejavnosti zunaj dosedanjega prostora. Novo okence naj bi kmalu odprli v Standrežu in s tem uresničili dolgoletna prizadevanja. Gradnja novega sedeža, ki je bila še do lani prvenstveni cilj, ostaja nekoliko v ozadju, tudi spričo sprememb, ki že, še bolj pa bodo v prihodnjih dveh, treh letih pogojevale delovanje kreditnih zadrug. Ob upoštevanju priporočil lanskega občnega zbora je upravni svet namreč podrobno preučil naloge in se odločil, da je odprtje novega okenca trenutno pomembnejše za bodoči razvoj posojilnice. Novi predpisi, tako državni kot smernice EGS silijo v hitro in premišljeno prilagajanje poslovanja. Tudi v tem je bilo leto 1992 mejnik: zaključilo se je namreč obdobje (kljub pretresom, ki so lani označevali poslovanje na kre-ditno-finančnem področju) relativno varnega in zajamčenega poslovanja. Odslej, torej od letos, bo bistveno drugače, kar sili upravitelje v premišljene izbire in odločitve. Ce bo hotela posojilnica ohraniti dosedanje davčne in druge ugodnosti, bo morala pretežni del poslovanja opravljati s člani, kar v obdobju gospodarske recesije najbrž ne bo tako enostavno, tudi zaradi relativno slabo razvitega gospodarstva v okviru manjšinske oziroma sovodenjske skupnosti. Z drugo besedo, posojilnica potrebuje poleg varčevalcev - ki jih je kot kaže na Sovoden-sjekm dovolj - tudi posojilojemalce, za katere pa veljajo čisto drugačne ugotovitve. Obseg investicij se je namreč v letu 1992 povečal samo za 8%, medtem ko je leto prej znašal 13%, leta 1990 pa kar 20%, seveda v primerjavi z letom poprej. Kako do boljšega uspeha? Iz razmišljanj in poročil, ki smo jih slišali na občnem zboru, naj bi precejšen prispevek za doseganje tega cilja pomenilo prav odprtje podružnice oziroma okenca v Standrežu. Opravljeni so bili že prvi koraki v tej smeri in upati je na pozitiven in relativno hiter zaključek postopka. Bralcem smo že v nedeljskem krajšem zapisu o obenem zboru napovedali podrobnejšo analizo poslovanja posojilnice v lanskem letu, zato k številkam. Najprej podatek o zaupanih hranilnih vlogah, ki so ob koncu lanskega leta znašale 22,8 milijarde lir. Znižala se je vrednost navadnih hranilnih vlog (-1,3 milijarde), občutno pa so se povečale vloge na tekočih računih (+2,7 milijarde) in v obliki hranilnih pisem (+ 850 milijonov). Skupna vrednost naložb v korist klientov je ob koncu lanskega leta znašala 8,1 milijarde lir. 249 milijonov lir je bilo tim. meničnih posojil (- 527 milijonov), posojil na tekočih računih je bilo za 3,2 milijarde (+ 733 milijonov), osebnih posojil za 1,1 milijarde (-113 milijonov), hipotekarnih posojil za 3,5 milijarde (+ 510 milijonov). Ze v nedeljskem poročilu smo zabeležili podatek o čistem dobičku. Občni zbor je soglasno odobril predlog upravnega sveta, da se 631,8 milijona lir porazdeli takole: 550 milijonov v rezervni sklad, 71,8 milijona v izredni rezervni sklad, 10 milijonov lir pa za vzajemnostne namene. Po odločitvi občnega zbora se skupni znesek neposrednih oziroma posrednih posojil v letu 1993 ne bo spremenil. VLADO KLEMSE Iz natančnejše analize podatkov o poslovanju posojilnice v Doberdobu so razvidni občutni premiki v načinu razmišljanja in ukrepanja varčevalcev, ki se, posebej v obdobju nestabilnosti, kot je bilo prav lansko leto, zelo premišljeno odločajo o oblikah varčevanja, z namenom, da bi kar se da zaščitili vrednost prihrankov. Zmanjšala se je skupna vrednost navadnih hranilnih vlog (s 17,4 na 16,2 milijarde lir), zmanjšala vrednost vezanih hranilnih vlog (z 2,3 na 1,6 milijarde), za 195 milijonov lir je nižja vrednost hranilnih vlog na tekočih računih, za 4,7 milijarde lir pa je narasla vrednost vlog v obliki hranilnih pisem. Primerjava z letom 1991 ni mogoCa, ker gre za novo obliko varčevanja, ki so jo zaceli uvajati šele lani. Zaupanje varčevalcev pa pridobiva predvsem zaradi razmeroma visokih obresti. Kar zadeva investicije velja najprej ugotovitev, da se je razmerje med hranilnimi vlogami in naložbami izboljšalo. Medtem ko je v letu 1991 znašalao 55,42%, se je lani zvišalo za dva odstotka in znašalo 57,43%. NajveCji porast so zabeležili pri posojilih na tekočih računih, ki so ob koncu leta znašala 9, 8 milijarde lir ali 1,3 milijarde vec kot ob koncu leta 1991. Vrednost hipotekarnih posojil se je povečala na 8,9 milijarde oziroma za 434 milijo- nov lir, skoraj podvojila pa se je vrednost meničnih oziroma kratkoročnih posojil in je ob koncu leta znašala 372 milijonov lir (+ 84,7%)-Skoraj za tretjino se je znižal obseg osebnih posojil, s 175 na 122 milijonov lir. Med stroški v poslovanju posojilnice v letu 1992 so seveda na prvem mestu obresti, izplačane na hranilne vloge (2.661 milijonov), na drugem mestu so stroški za osebje (690 milijnov), približno toliko pa so znašali tudi splošni stroški poslovanja (664 milijonov). Na obenem zboru je bilo slišati tudi nekaj vprašanj v zvezi s čistim dobičkom, ki je letos nekoliko nižji kot leto prej. Tega ne gre pripisati manj uspešnemu poslovanju, marveč večjim stroškom, ki jih je posojilnica imela zaradi odprtja novega sedeža. Prepotrebna investicija se bo v kratkem roku obrestovala, veliko pa si pri posojilnici obetajo od odprtja (predvidoma še letos) okenca vRonkah. Občni zbor, ki je zasedal v soboto, je sprejel še nekaj odločitev, poleg izvolitve dveh elanov upravnega sveta in petih elanov nadzornega odbora. Med drugim je sprejel predlog o povišanju sejnine za elane upravnega sveta in o nagradi nadzornikom za triletje, medtem ko predlog o povišanju članarine ni dobil ustrezne podpore. V.K. Stranke začele akcijo za podpise Z bližanjem rokov za predložitev kandidatnih list za pokrajinske in deželne (v nekaterih občinah tudi občinske) volitve, naraščajo zmeda in težave. Največ težav imajo menda manjše stranke, vendar pa, kakor je slišati, tudi pri večjih ni lahko. V navzkrižje prihajajo krajevni, specifični in splošni interesi. Povezovanje je, kot kaže, sila zapletena zadeva, ki jo bo v Času pred volitvami, razen redkih izjem, težko uresničiti. Nekaj imen kandidatov za predsednika pokrajine sicer že kroži, Čeprav bodo kandidature uradno potrjene sredi tedna. DSL kandidira Maurizia Sa-lomonija, Severna liga Monico Marcelini, SSk Damjana Terpina. Poleg izbire kandidatov je aktivnost strank usmerjena zdaj v zbiranje podpisov. Vsaka stranka jih mora zbrati najmanj tisoč. Podpisati je mogoče na vseh manjših občinah, v dopoldanskem Času, v Gorici pa tudi od 16. do 18. ure. GOSPODARSTVO / DELOVNI OBISK G. BORGHINIJA Preverjanje prvih možnih posegov Poleg težav tudi ugodne perspektive DOBERDOB / OBČNI ZBOR POSOJILNICE Največji uspeh je odprtje sedeža Poslovanje 1992 izkazuje 644 milijonov lir dobička - Jeseni okence v Ronkah Predsednik Gergolet na občnem zboru posojilnice (foto Studio Reportage) Vlado Klemse Obisk vladnega kriznega štaba pred dvema mesecema v Gorici je bil •splošnega značaja. Na njem so se elani delegacije seznanili z utripom, težavami in perspektivami gospodarstva ter s pogledi, ki jih glede premostitve sedanjega stanja imajo tukajšnji upravitelji, gospodarstveniki in predstavniki drugih družbenih sil, ki so takrat nastopili z enotnim stališčem. Gianfranco Borghini, koordinator vladnega kriznega odbora za gospodarsko problematiko, se je vCeraj spet mudil na Goriškem, vendar je bil tokratni obisk osredotočen preverjanju stanja in možnosti specifičnih vprašanj. Tako so na srečanju (potekalo je na sedežu pokrajinske uprave) razpravljali predvsem o preureditvi finančne družbe Indusvi, ki naj bi s pristopom finančne družbe SPI (družba za promocijo industrijske dejavnosti) postala vzvod za oživljanje gospodarske, zlasti industrijske dejavnosti v pokrajini. V načrtu oživljanja gospodarstva naj bi imela pomembno mesto prav mednarodna vloga Gorice, zlasti pa še sodelovanje s najbližjimi sosedi. Gianfranco Borghini Mednarodna vloga Gorice in Goriške se že zdaj odraža tudi preko storitev na področju blagovne menjave, pri čemer ima pristanišče v Tržiču vse večji pomen. Trgovinska zbornica je v paketu ukrepov za premostitev gospodarske recesije uvrstila tudi načrt razvoja pristanišča Portorosega, ki naj bi ga finančno podprla EGS. Zato je bila precejšnja pozornost med včerajšnjim obiskom namenjena prav pristaniški dejavnosti in obisku, v popoldanskem Času, naprav v Tržiču. Delovnemu srečanju na Pokrajini, kjer so se z Borghinijem pogovarjali Predsednik Saccavini, Predsednik Trgovinske zbornice, predstavniki strokovnih združenj in upravitelji, je sledila krajša tiskovna konferenca, kjer so udeleženci pojasnili, za koliko se je obravnava problematike premaknila v smeri konkretnih predlogov, oziroma rešitev. Poslanec Borghini je prepričan, da je poleg zapletenosti in težav na Goriškem tudi mnogo možnosti in volje za izhod iz krize. Prvenstvena naloga je Cimprej sestaviti sklop konkretnih predlogov, izbrati najboljše in si nato prizadevati za njih uresničevanje. Senator Bratina je delovno srečanje ocenil kot zelo uspešno, predvsem v tistem delu, ki se nanaša na potencialne možnosti Gorice v mednarodnem kontekstu. ”To območje lahko postane primer za graditev novih mednarodnih odnosov”. Dr. Bevilacqua je vladnega predstavnika seznanil z najnovejšimi ugotovitvami na področju gospodarstva, pri Čemer je zaskrbljujoč predvsem podatek o naraščajoči brezposelnosti. Zacchigna, predsednik upravnega sveta družbe SPI, je potrdil pripravljenost za vstop v novo ustanovo - imenovala se bo SEG - ki naj bi pomagala na noge upehanemu goriškemu gospodarstvu. Kmečko obrtna hranilnica v Doberdobu je lani, po dolgoletnem prizadevanju, uresničila ambiciozen načrt: dogradila je sodoben sedež. Najpomembnejša pridobitev tekočega poslovanja (leta 1993) pa bo predvidoma odprtje prvega okenca posojilnice v Ronkah, da bi prišla bliže številnim elanom in klientom, prebivalcem kraških vasi, ki so se preselili v Laško. Prav na ta dva dosežka je posebej opozoril Predsednik upravnega sveta Posojilnice, Andrej Gergolet, na sobotnem obenem zboru, ki je potekal v župnijski dvorani. Kljub negativnemu vplivu zunanjih dejavnikov - nihanje vrednosti lire, neustrezni ukrepi vlade in postopnemu uvajanju novih predpisov - je bil gospodarski uspeh poslovanja dober. Cisti poslovni dobiček posojilnice je znašal 644 milijonov lir in je bil malenkost nižji kakor leto poprej. Ce ob tem upoštevamo, da je imela ustanova lani veliko stroškov prav v zvezi z odprtjem novega sedeža, lahko zaključimo, da se je nadaljeval že nekaj let prisoten ugoden trend razvoja. To med drugim dokazujejo številčni podatki o obsegu vlog in naložb. Vloge so znašale 34, 1 milijarde lir (leto poprej 31, 5), naložbe 19, 6 mi- lijarde lir ( 17, 5), premoženjsko stanje (vključno z rezervami) se je s 3, 8 milijarde zvišalo na 4, 5 milijarde lir. Podrobneje o poslovanju poročamo na gospodarski strani. Na obenem zboru so izvolili, oziroma potrdili dva elana uparavnega sveta in elane nadzornega odbora ter sprejeli nekaj drugih odločitev. Severina Peric in Andrej Gergolet bosta opravljala dolžnosti še en mandat. Za predsednika nadzornega odbora je bil izvoljen dr. Dario Peric, za efektivna člana Mario Vižintin in Marcelo Fran-dolic, za nadomestna elana pa Arnaldo Jarc in Gvido Devetak. NOVICE Nocoj v Verdijevi dvorani zadnja predstava sezone SSG Nocoj ob 20.30 bo v gledališču Verdi v Gorici sedma in zadnja letošnja gledališka predstava abonmaja SSG - sezona 1992/93 - delo Milana Kleca z naslovom “Vsega je kriva Marjana Deržaj”, v režiji Dušana Mlakarja. KleCevo delo je posebna komisija izbrala kot najboljše na natečaju SSG za novo slovensko gledališko igro. Predstava je žela ob krstni uprizoritvi nadvse laskave ocene, tako s strani publike, kot strokovne kritike. Pričakovati je, da tudi goriška publika ne bo razočarana... V predstavi nastopa ansambel SSG iz Trsta z naslednjim igralci: Lojze Svete, Lučka Počkaj, Vladimir Jurc, Maja Blagovič, Gojmir Lešnjak ter znana slovenska pevka Marjana Deržaj iz Ljubljane. Predstavo so pripravili poleg režiserja D. Mlakarja, še Marjan Kravos, Marija Vidau, Gojmir Lešnjak, Mojca Horvat in Jože Faganel. Nastop v teatru Verdi prireja SSG s sodelovanjem Kulturnega doma v Gorici. Za podrobnejše informacije se lahko interesenti obrnejo na urad Kulturnega doma v Gorici (ul. I. Brass 20 - tel. 33288). V Katoliški knjigarni predstavijo Vrabčeve in Jericijevo mašo Katoliška knjigarna prireja v sodelovanju z Združenjem cerkvenih pevskih zborov predstavitev publikacij maš skladateljev Ubalda Vrabca in Stanka Jericija, ki sta izšli v tem letu. Prof. Jericijo je objavil»Missa sin benedicam te«(soli, zbor in godalni orkester), ki jo bo predstavil prof. Ivan Florijane. SSO pa je januarja letos izdal pet Vrabcevih maš za mešani zbor, enoglasno petje in orgle. Delo bo predstavil dr. Zorko Harej. Predstavitev bo v galeriji Katoliške knjigarne danes ob 17.30. Seminar o Antarktiki V dvorani Trgovinske zbornice v Gorici se je včeraj začel štiridnevni mednarodni seminar o varstvu okolja na Antarktiki. Na seminarju, ki sledi znanstevnemu posvetu na isto temo v prejšnjih dneh na Goriški univerzi, sodeluje okrog trideset strokovnjakov z vsega sveta. Zasedanje prireja znenstveni odbor za Antarktiko pri Mednarodni zvezi za varstvo okolja (SCAR) v sodelovanju s fakulteto za politične vede ter CNR in ENEA. Obnovili Nadzorni odbor Tako kakor za druge pokrajine v FJK je deželni odbor pred kratkim imenoval elane deželnega nadzornega odbora za območje goriške pokrajine. Sedemčlanski odbor, ki ga sestavljajo Giovanni Catalano, Giovanni Mattei, Stefan Bukovec, Itali-co Chiarion, Enos Gerin, Silvio Cumpeta in Giovanni Vio so umestili v četrtek. Predsednik odbora je Giovanni Vio. Odbor bo izvajal nadzorstvo nad akti občin in drugih javnih ustanov. PREDSTAVITEV / KNJIGA IZŠLA PRI ZTT Pridige škofa Attemsa izraz večkulturne Gorice Prvi goriški nadškof je sredi 18. stoletja v svojih homilijah uporabljal vse takratna Goriškem govorjene jezike Predstavitvi je sledilo številno občinstvo (foto Studio Reportage) r ZDRAVSTVO / SREČANJE NA POKRAJINI V zdravstvu potrebna racionalnejša uprava Vloga županov in generalnega direktorja Marko Marinčič Predsednik Pokrajine Gino Saccavini je včeraj sklical (slabo obiskano) srečanje županov za razgovor o bodoči organizaciji zdravstva na Goriškem, v kateri bodo imeli pomembno vlogo prav Zupani. Na srečanju je izčrpno razlago o novostih podal izredni upravitelj KZE dr. Claudio Be-vilacqua. Konferenca županov (25 v pokrajini jih bo moralo v svoji sredi izbrati 7) bo imela vlogo dosedanjega odbora garantov: nadzorovala in usmerjala bo upravljanje zdravstva. Potrebno je, da se konferenca Cimprej organizira, je naglasil Bevilac-qua, saj bo imel generalni direktor, ki naj bi prihodnje leto prevzel vodenja zdravstva, veliko oblast in manevrski prostor. Prav je, da si župani zagotovijo možnost vpliva na njegovo izbiro in konkretne možnosti usmerjanja ter nadzorstva. Poleg tega je Bevilacqua posegel tudi v konkretne perspektive zdrav- stva na Goriškem in pri tem bil dokaj jasen. Treba bo krčiti stroške: lani je KZE za 3 milijarde presegla “budget” 246 milijard. Letos to ne bo mogoče, kar pomeni, da bo treba stroške močno omejiti. Nekaj se da prihraniti z boljšo organizacijo (na primer racionalnejša uporaba operacijskih sob, omejevanje nepotrebnih izvidov, omejevanje neupravičenega števila kosil glede na število pacientov v bolnišnici), kljub temu pa bo treba rezati določene storitve. Prve na vrsti naj bi bile strukture, ki sodelujejo s KZE na podlagi konvencij. Glede bolnišnic se je zavzel za čimprejšnjo dograditev one v San Polu v Tržiču. Za goriško pa kot tehnik ni prikrival pomislekov glede odločitve za novo bolnišnico. Izbira vsekakor je, treba pa bo preudarno določiti uporabo novega in starega objekta upoštevajoč ločitev med podjetjem-bolniš-nico in ostalimi deli današnje KZE. TRGOVINA / POTREBEN JE DOGOVOR S KOMPASOM Kako do Shopping centra? V petek so na gradu predstavili knjigo prof. Lojzke Bratuž Slovenske pridige Karla Mihaela Attemsa. To je prva objava teh pridig. Attems je bil prvi nadškof goriške škofije, ki je bila ustanovljena leta 1751. Škofija je imela obširno ozemlje. Segala je od Krasa do Drave, Save, Kolpe, Istre in do meje s Štajersko. Attems je govoril vec jezikov. Pridige je sam pisal tudi v slovenščini fn furlanšcini, kar je zelo pomembno za veejezikov-no in večkulturno mesto kot je bila in je Gorica. Večer so priredili Kulturni dom, ZTT in Katoliška knjigama, pod pokroviteljstvom Pokrajine. Uvedel je Marko Kravos in podčrtal pomen publikacije, ki je nadaljevanje serije študij zbirke Kulturna dediščina. Prof. Breda Pogorelec je jezikovno komentirala At- temsove homilije. Pridige lahko predstavljajo goriški jezik baročne dobe, ki je še malo raziskan, a nic manj pomemben od kranjseine. Prof. Luigi Ta-vano je delu in Attemsu postavil zgodovinski okvir. Podčrtal je modernost Attemsovega lika in njegovo skrb za vse jezike goriške škofije. Dejal je, da mora biti tudi danes Attemsovo poslanstvo zgled predvsem za italijanske konzervativne goriške sloje, ki trdovratno in brez vsake znanstvene podlage odvračajo večjezičnost, ki je bila na Goriškem naravna praksa vsaj dve stoletji. Igralec novogoriškega gledališča Iztok Mlakar je nato prebral homilijo v značilni slovenščini Attemsovega Časa. Na ■večeru je bil prisoten tudi nadškofov potomec grof Douglas Attems. (MJ) Odločitev novogoriške carinske uprave, da zapre začasni dohod do trgovskega centra Shopping center na mejnem prehodu Vrtojba-Standrež je seveda prizadela to veliko trgovino. Dosedanji cestni dohod je bil zaprt, ker se je do Shopping centra prihajalo direktno iz Slovenije. Pravila pa določajo, da je dostop do takih brezcarinskih trgovin možen le iz prostora med enim in drugim mejnim prehodom. Mešano italijansko-slo-vensko podjetje, ki upravlja to veletrgovino -sestavljajo ga Conad iz Bologne in Primex iz Nove Gorice (večinski delničar je italijanska firma) - je dobro vedelo, da je dostop začasnega značaja. Na novogoriški carini pravijo, da v vseh teh mesecih niso poskrbeli, da bi se domenili s Kompasom, da bi jim ta omogočil dostop na cestišče med italijanskimi in slovenskimi cariniki. Da najbrž še doglo ne bo sporazuma med Kompasom in Shopping centrom lahko sklepamo iz tega, da so vrtnarji v zadnjih dneh, potem ko je bil onemogočen avtomobilski dostop do Shop- ping centra, urejevali gredice na kraju, kjer naj bi bila speljana nova cesta. Kupci iz Italije in Slovenije pa kljub temu gredo v Shopping center. Svoje avtomobile puščajo na parkirišču in se napotijo peš na veC sto metrov dolgo pot. Ob povratku so nekateri klienti s seboj pripeljali z blagom napolnjene vozičke in jih pustili daleč od trgovine. Jasno pa je, da je takšnih klientov bolj malo. Se zlasti jih ne bo v deževnih dneh. Na slovensko-italijan-ski meji v zadnjih dneh prihaja do dodatnih za- stojev. Zaradi gradnje kanalizacije je bil docela zaprt del Ul. Vittorio Venelo, ki omogoča dostop do bolnišnice in do mejnega prehode Šempeter. Ves avtomobilski promet je preusmerjen. Zaradi tega je veliko vec prometa še zlasti na prehodih pri Rdeči hiši in Solkanu. Ob koncu tedna so italijanski finančni stražniki pazljiveje kot običajno pregledovali dokumente in tudi vsebino prtljažnikov v vozilih. Zaradi tega je bilo v teh dneh treba Čakati na obeh mejnih prehodih za vstop v Italijo tudi do pol ure. (MW) KINO GORICA VHTORIA Danes zaprto. Jutri: 20.10-22.00 »La moglie del soldato«. Rež. Neil Jordan. CORSO 18.00-20.00-22.00 »L’ armata delle te-nebre«. VERDI 20.30 »Vsega je kriva Marjana Deržaj«. Gled. predstava SSG. Jutri: 18.00-20.00-22.00 »Singles, 1’amore e un gioco«. I. Bridget Fonda. TRŽIČ EXCELSIOR 17.30-22.00 »Sotto la fessura... il bučo«. Prep. ml. pod 18. letom. \M PRIREDITVE FURLANSKO FILOLOŠKO DRUŠTVO vabi danes ob 18.30 na sedež v Ul. Bellini 3, kjer bo prof. Eraldo Sgubin predstavil pesnika Eddyja Bortolussija. Avtor, ki je tudi gledališki igral, bo recitiral svoje verze. SKRD JADRO IZ RONK vabi v četrtek, 29. aprila, ob 20.30 na sedež društva v Romjanu na zanimiv veCer z diapozitivi o lanski medicinsko-alpi-nisticni odpravi na Himalajo. Sodelovala bosta udeleženca odprave dr. Borut Spacal in dr. Rafko Dolhar. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE KRSTNA UPRIZORITEV Milan Kleč VSEGA JE KRIVA MARJANA DERŽAJ Režija: Dušan Mlakar Danes, 27. aprila, ob 20.30 v gledališču »G. Verdi« v Gorici Abonma RED A in RED B Avtobus vozi po običajnem voznem redu. [_] LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL MORO, Carduc-cijeva ulica tel. 530268 DEZU RNA LEKARNA V TRŽIČU AL REDENTORE, Ul. Rosselli 23, tel. 410340 Posebej obveščamo, da bomo pobirali podpise za nastop na volitvah tudi v Katoliškem domu v Gorici in sicer v četrtek, 29. aprila od 19.30 do 21.30. Pridite z osebnim dokumentom! Slovenska skupnost Gorica Slovenska kulturno - gospodarska zveza - Gorica v sodelovanju z AEGEE Gorizia - Gorica ODNOSI MED ITALIJO IN SLOVENIJO: PRILOŽNOSTI ZA OBMEJNA OBMOČJA POSEGI: Tone POLJŠAK, namestnik slovenskega republiškega sekretarja za mednarodne odnose ob podpisu osim- CONETTI, predavatelj mednarodnega prava in predstojnik Pravne fakultete na Univerzi v Trstu Prof. Gian Luigi CECCHINI, predavatelj mednarodnega prava na tržaški Fakulteti političnih ved in Fakulteti za ekonomijo v Pescari Dr. Jože MENCINGER, profesor ekonomije na Ljubljanski univerzi Dr. Branko JAZBEC, KORPEUROPA - Trst RAZPRAVA Srečanje bo vodil: sen. Darko BRATINA Jutri, 28. t. m., ob 16. uri v Avditoriju E. Fogar Karzo Verdi 4 - Gorica skih pogodb Prof. Giorgio VCERAJ-DANES Iz goriškega matičnega urada 18. do 24. t.m.: RODILI SO SE: Diana Piccolomini Clementini Adami, Edgardo Mauroner, Michela Trivellato, Aurora Princi. UMRLI SO: 66-letni Giuseppe Vidoz, 76-letni Mar-cello Baldas, 67-letni Roo-mano Marangon, 63-letni Nereo Businelli, 86-letni Luigi Moncaro, 68-letna U-bera Silvestri, 73-letna Ele-na Marchini, 97-letna Maria Massaro vd. Privileggio, 85-letni Giuseppe Visintin, 42-letni VValter Ressi, 53-letni Anton BlaškoviC, 28-letni Antonio Giordano, 86-letna Elda Lovisoni, vd. Sfiligoj, 88-letni Zino Troiano, 67-letni Salvatore Lo Presti, 77-letna Ferdinanda Jacob, 77-letna Maria Giova Va-lentinuz, 48-letni Boris Špindler, 69-letna Maria Ferluga por. CaUigaris, 85-letni Antonio Perotto, 71-letni Venceslav Terčon, 78-letni Giovanni Paoletti. OKLICI: uslužbenec Gianni Busechian in profesorica Cristina Palla, uslužbenec Stefano Piani in uslužbenka Maria Grazia Pellizzari, delavec Giordano Marchioro in računovodja Loredana Marega, fi-nancar Antonio Siddi in uslužbenka Stefania Ga-rofoli, uslužbenec Luca An-gelucci in uslužbenka Manica Cattafesta, mehanik Giampaolo Busatta in uslužbenka Luciana Ma-cuzzi, geometer Paolo Causser in uslužbenka Terasa Musto. POROKE: sirar Diego Zuch in brezposelna Laura Zorzenon, uslužbenec David Cassani in študentka Alessandra Barazza, mehanik Adriano Cosolo in delavka Mariuccia Trobiš, tiskar Roberto Širok in redarka Irma Belinger. POGREBI Danes: 10.20 Maria Pa-dovan iz splošne bolnišnice v Turjak, 11.30 Angelina Imbimbo iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče. SVET Torek, 27. aprila 1993 NOVICE RUSIJA / REFERENDUM OBLETNICA KATASTROFE Albanija priznala Makedonijo TIRANA - Albanska vlada je v ponedeljek s posebno izjavo priznala neodvisnost in suverenost nekdanje jugoslovanske republike Makedonije. V izjavi je poudarjeno, da albanska vlada spoštuje ozemeljsko celovitost Makedonije v obstoječih mejah. Obenem pa albanska vlada izraža zaupanje v rešitev problema v zvezi s položajem albanske manjšine v Makedoniji. Izjava navaja, da priznanje pomeni začetno spodbudo že začetemu dialogu na mednarodni konferenci o nekdanji Jugoslaviji za mirno rešitev problema, v katerega sodi tudi ustavni položaj Albancev. (Reuter) Novi val nasilja v Kolumbiji BOGOTA - V Kolumbiji je te dni v terorističnih akcijah izgubilo življenje najmanj 14 ljudi, so sporočile kolumbijske oblasti. Med žrtvami je pet članov tajne policije, dva policista, štirje politiki levičarsko usmerjenih strank ter trije pripadniki uporniške organizacije Vojskujoča se koordinacija Simona Bolivarja. Kolumbijski predsednik Cesar Gar-viria je napovedal, da bo pri odkrivanju storilcev posredovala vojska. (Reuter) Kevs o Gorskem Karabahu PRAGA - Odbor visokih uradnikov Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi se je sestal v Pragi na posebnem srečanju zaradi najnovejših bojev v Gorskem Karabahu. Sestanek organizacije 53. držav je zahteval Azerbajdžan, potekal pa naj bi za zaprtimi vrati. Izvedelo se je, da bo odbor visokih uradnikov razpravljal o poročilu komisije, ki se je v Erevanu in Bakuju pogovarjala s predstavniki sprtih strani. (Reuter, STA) Kazni za sodelavce Ceausescuja BUKAREŠTA - Romunsko vrhovno sodišče je v petek omililo kazen dosmrtne ječe štirim najtesnejšim sodelavcem nekdanjega diktatorja Nicolaea Ceausescuja, ki so bili obtoženi sodelovanja pri genocidu nad več kot tisoč demonstranti decembra 1989. Tako je nekdanji premier Ion Dinca obsojen na 15 let, nekdanji notranji minister Tudor Postel-nicu na 17 let, nekdanji Ceausescujev poslanec Emil Bobo in podpredsednik Manea Maescu pa na 10 let zaporne kazni. (Reuter) Boris Jelcin je in ni zmagal Boj za oblast se nadaljuje Predsednik ima premalo podpore za radikalnejše poteze Šest let Černobila Enajst odstotkov ukrajinskega proračuna gre za žrtve sevanja MOSKVA - Dokončni in uradni rezultati ruskega referenduma bodo znani šele čez nekaj dni. Ze zdaj pa je mogoče zatrditi, da je Boris Jelcin dobil zadostno podporo volilcev za nadaljevanje svojih prizadevanj. Toda zmaga ruskega predsednika je grenka. Kot kažejo doslej znani rezultati, bodo na svojih mestih ostali tudi poslanci, s katerimi se Jelcinu že doslej ni uspelo dogovoriti. To pa pomeni, da se bo boj za oblast med reformatorji in konservativci nadaljeval. Spor o pomenu rezultatov nedeljskega glasovanja to že nakazuje. Predsednik ruskega parlamenta in eden najbolj žolčnih Jelcinovih nasprotnikov Ru-slan Hasbulatov je že dejal, da izid referenduma kaže, da ima predsednik premajhno podporo. Na sestanku predstavnikov parlamenta, na katerem so razpravljali o izidih, je dejal: »Glasovanje ni prineslo ne zmagovalcev ne poražencev. Zato bi pozval obe strani, naj ju izid ne zapelje v napačno sklepanje.« »Nikakor ne moremo govoriti o splošni podpori predsedniku in njegovim reformam,« je dodal drugi Jelcinov tekmec, podpredsednik Aleksander Ruckoj in poudaril, da je za predsednika in njegov program gospodarskih reform glasovalo manj kot polovica vseh volilcev. Po njegovem mnenju bi le dvotre- tjinsko glasovanje vseh volilcev za predsednika pomenilo zares trdno podporo Jelcinu. Zahodni politiki in Jelcinovi zagovorniki seveda menijo drugače. Predstavniki Jelcinovega kabineta so izid glasovanja označili za »veliko podporo«. Njegovi sodelavci in tisti, ki ga podpirajo, seveda zdaj pričakujejo, da bo nadaljeval boj za novo ustavo, ki bi odpravila sedanji kongres ljudskih poslancev in ga nadomestila s sodobnim dvodomnim parlamentom. »Ze zdaj je jasno, da izid referenduma Jelcinu daje legitimno pravico, da potegne dve najnujnejši potezi za Rusijo v tem trenutku: predčasne volitve in novo ustavo,« je povedal Jelcinov svetovalec Ge-nadij Burbulis za rusko televizijo. Ameriški predsednik Bill Clinton je že pred objavo prvih delnih rezultatov domneval, da »gre Jelcinu dobro«, in napovedal, da ga bo poklical po telefonu takoj, ko bo za to primeren trenutek. Večina zahodnih politikov je Jelcinu že čestitala in izrazila pripravljenost, da bo nadaljevala s programom podpore. Tako je Jelcinu čestital tudi nemški kancler Kohl in dodal, da bodo podporo, za katero so se odločili na zadnjem zasedanju velike sedmerice v Tokiu, še potrdili na rednem zase- danju julija, ko bodo v japonsko prestolnico povabili tudi ruskega predsednika. Manj optimistični so bili predstavniki Evropske banke za obnovo in razvoj, ki so po koncu večdnevnega zasedanja izjavili, da sicer očitna podpora volilcev še ne ponuja dovolj zagotovil za uspešno nadaljevanje gospodarskih sprememb. Po njihovem mnenju ni jasno, ah namerava Jelcin nadaljevati z reformami v enakem obsegu in enako hitro kot doslej, prav tako pa predvidevajo, da bo inflacija tudi v prihodnje naraščala. »Ruska vlada je razdeljena na dve krili in prav zdaj konservativni del dobiva nov zagon, kot jasno kažejo zadnje kadrovske zamenjave,« trdi Aleksej Ulju-kajev, nekdanji gospodarski svetovalec ruske vlade. Pomembno je, s katerim delom vlade bo potegnil predsednik. Moram reči, da nisem več povsem prepričan, ali se bo Jelcin odločil za zagovornike reform.« Podobnega mnenja je tudi neimenovani zahodni diplomat, ki zelo dobro pozna ruske razmere: »Jelcin je sicer dobil politično podporo, ne pa tudi mandata, da s to podporo karkoli doseže. Boj za oblast se bo nadaljeval z nezmanjšano ostrino.« (Agencije) Jelcinovi nasprotniki so videti potri, vendar se že pripravljajo na nove bitke(Telefoto:AP) KIJEV - Ukrajinski predsednik Leonid Krav-čuk je v petek ljudstvo ponovno spomnil na strahotne posledice černobilske katastrofe pred sedmimi leti in ga pozval k pomoči nekaj sto ljudem, ki bodo posledice trpeli vse življenje. Po uradnih podatkih je v tej doslej najhujši jedrski katastrofi 26. aprila 1986 umrlo približno 8000 ljudi. Radioaktivnost, ki je sevala iz uničenega jedrskega reaktorja, je zajela večji del Evrope in kontaminirala približno dva milijona in pol ljudi, še posebno je bila prizadeta Ukrajina. Požar je pogasilo šele nekaj tisoč vojakov, ki so plamene zasuli z nekaj tonami peska. Katastrofo sta poleg Ukrajine precej čutili tudi Rusija in Belorusija, ki sta v petek žalovali za umrlimi. V Parizu je skupina tridesetih ekologov iz Stranke zelenih v znamenje spomina pred stavbo elektrogospodarskega podjetja postavila križe bele barve. Zborovanja so bila tudi v češkem mestu Te-melin, kjer so demonstranti zahtevali odpravo jedrskih elektrarn in protestirali proti nekaterim predlogom, da je treba sovjetske jedrske elektrarne izpopolniti. Kijevčanom pa je spregovoril tudi Vo-lodimir Javorivsky, ukrajinski ekolog in član parlamenta. »Za navzoče je pomembno, da so preživeli. Zrelost demokratizacije pa je treba izraziti tudi z reševanjem problema jedrskih elektrarn. Nihče nam ne bo pomagal, če si ne bomo znali pomagati sami,« je dejal član ukrajinskega parlamenta. Raziskave javnega tožilca so pokazale, da je tedanja komunistična oblast ob nesreči izkrivljala informacije, ki bi lahko rešile številna življenja. Vendar pa je težko verjeti, da bodo pristojni odgovarjali za svoja dejanja na sodišču. Ukrajinski predsednik Leonid Kravčuk je spomin na černobilske žrtve počastil tudi z obiskom novega tamkajšnjega muzeja. Zaradi žrtev jedrske katastrofe je ukrajinska vlada leta 1993 glasovala za zaprtje jedrske elektrarne Černobil, ekologi pa zahtevajo tudi zaprtje ostalih štirih, kar so naznanili s transparenti. Ukrajinska vlada porabi enajst odstotkov državnega proračuna za odpravo posledic eksplozije, čeprav niti tako velika vsota ne zadostuje za vse, ki potrebujejo pomoč. Vendar pa v ukrajinskem parlamentu deluje lobi, ki opozarja na pomanjkanje energije v državi in se zavzema za razvoj jedrskih elektrarn. Nekateri ministri so v parlamentu zahtevali celo ponovno odprtje elektrarne Černobil. (Reuter) OB BLIŽNJEVZHODNIH MIROVNIH POGAJANJIH ERITREJA / PO REFERENDUMU O SAMOSTOJNOSTI Palestinski izgnanci na pohodu proti izraelski vojski ob meji z Libanonom Mirovni pogovori med Izraelom in Sirijo kljub temu niso v nevarnosti Nasilje na izraelskih zasedenih ozemljih (felefoto: AP) Vojko Colja Izrael je včeraj praznoval svoj 45. rojstni dan, z enim očesom uperjenim v VVashington, kjer bodo danes obnovili bližnjevz-hodna mirovna pogajanja, z drugim v Marž el Zohurju, kjer je 396 palestinskih izgnancev začelo že tretji »pohod smrti« proti izraelskim položajem na severnem obrobju južnolibanonskega proi-zraelskega varnostnega območja. Oba dogodka sta tesno povezana, saj so Arabci lanskega oktobra pretrgali mirovna pogajanja, ker so izraelske okupacijske oblasti z zasedenih arabskih ozemelj izgnale štiristo pripadnikov skrajnega funda-mentalističnega gibanja Hamas. Po ameriških pritiskih in delnem izraelskem popuščanju bodo obnovili pogajanja, ne da bi se izgnanci vrnili na svoje domove. Pri tem je bila odločilna vloga Sirije, ki si zaradi izraelske pripravljenosti za umik z Golanskega višavja želi obnovitve pogajanj. Damask je v preteklosti že večkrat dokazal, da se zavzema za palestinsko stvar le takrat, kadar je v skladu s sirskimi interesi. To velja tudi za druge arabske prestolnice, ki so dolga desetletja v bistvu izrabljale trpljenje Palestincev za svoje interese. Nič čudnega torej, da se izgnanci v Marž el Zohurju počutijo opeharjene. Njihov glasnik Abdel Aziz Rantisi je pred začetkom »pohoda smrti« ocenil palestinsko ude- ležbo na mirovnih pogajanjih kot »nož v hrbet«. Ob pohodu palestinskih izgnancev izraelska vojska ni videti zaskrbljena, saj je prepričana, da se bo tudi ta izjalovil kot že prejšnja dva. Med krajšim postankom pohodnikov za opoldansko molitev je izraelska vojska nad glavami pohodnikov vendarle izstrelila nekaj rafalov in štiri tankovske granate. S svojimi žimnicami in šotori so se izgnanci na svojem pohodu kakih 350 metrov približali izraelskim položajem pri mejnem prehodu Zumraja. Tu so se utaborili in bodo prebili noč. Trenutno ni še jasno, ali bodo danes pot nadaljevali, to pa je malo verjetno, saj je izraelska vojska minirala celotno območje, verski skrajneži pa so doslej jasno izrazili, da so le z besedami pripravljeni na mučeni-ško smrt. Vseeno pa so Izraelci v pripravljenosti, saj je očitno, da bodo izgnanci poskušali z vsemi sredstvi preprečiti nadaljevanje mirovnih pogajanj. Zaradi včerajšnjega prazničnega dne so izraelske oblasti še poostrile blokado zasedenih arabskih ozemelj. Ta nepriljubljeni ukrep bodo bržkone preklicali, ko bodo v VVashingtonu dosegli kaj otipljivejšega. Ze samo dejstvo, da palestinsko delegacijo vodi ugledni Feisal Huseini, ki je doma iz vzhodnega Jeruzalema, dokazuje, da bo Izrael prej ali slej pristal na koncesije. Navdušenje nad lastno državo je že nadomestil realizem Sedemdeset odstotkov prebivalstva je odvisnih od človekoljubne pomoči -Kljub obljubam vlade o uvedbi tržnega gospodarstva še ni sprememb MASSAVVA - Eritreja, pokrajina na severu Etiopije, ki bo, kot vse kaže, postala najmlajša država na svetu, se bo morala spopasti s težko nalogo obnove države po treh desetletjih državljanske vojne. Osrednje pristanišče Massavva ob Rdečem morju je zelo porušeno, mošeje so brez minaretov in pravoslavne cerkve brez zvonikov - takšna značilna mestna panorama. »Do tal so porušene cele vasi tudi v notranjosti in večina ljudi je ostala brez vsega,« je povedal John Bovvis, predstavnik britanskega parlamenta, ki kot opazovalec mednarodne skupnosti nadzoruje referendum o samostojnosti Eritreje. O uspehu referenduma, ki se je končal včeraj, nihče ne dvomi, čeprav naj bi bili izidi znani Veselje po referendumu v Eritreji (felefoto: AP) šele danes. »Ljudje so optimistični, vendar obenem tudi realistični. Vedo, da se šele zdaj začenja trdo delo in da ne bo lahko,« pravi Trish Silkin, predstavnica britanske človekoljubne organizacije Oxfam. Okoli 70 odstotkov od 3, 5 milijona Eritrejcev je namreč popl-noma odvisnih od človekoljubne pomoči. Letni dohodek na prebivalca je eden najnižjih na svetu in znaša 115 ameriških dolarjev. Začasna eritrejska vlada je že napovedala uvedbo tržnega gospodarstva in liberalno zakonodajo za tuja vlaganja. V letu 1992 se je iz tujine v Eritrejo nateklo le 28 milijonov dolarjev. Vladni predstavniki upajo, da bodo vlaganja večja po 24. maju, ko bodo tudi uradno razglasili samostojnost Eritreje. (Reuter) JEMEN / PRVE VEČSTRANKARSKE VOLITVE V najrevnejši državi na arabskem polotoku bodo od skoraj 15 milijonov prebivalcev volili le trije milijoni SANAA - Okoli 2,7 milijona ljudi je danes odšlo na volišča na prve večstrankarske volitve v združenem Jemenu. V času hladne vojne je bila tudi ta država razdeljena na Južni Jemen, kjer je prevladoval totalitarni marksistični režim, medtem ko je bil Severni Jemen usmerjen k zahodnim državam. Diplomati in politični analitiki napovedujejo boj med tremi strankami. Prenovljena opozicijska stranka reformistov, ki jim očitajo nagnjenost k islamskemu fundamentalizmu, se je pripravljena enakovredno kosati z doslej vladajočima Socialistično stranko in Splošnim ljudskim kongresom. Kljub okrepljeni moči opozicije pa obe vladajoči stranki pričakujeta ugoden razplet na volitvah in verjameta, da bosta obdržali oblast. Predsednik socialistov meni, da reformisti zaradi osamljenosti nimajo nikakršne možnosti, da bi v 301-članskem parlamentu dobili večino. Volilnih upravičencev je samo 2,7 milijona, čeprav v državi živi okoli 14,7 milijona ljudi. Od tega je kar 70 odstotkov ljudi nepismenih. Volitve bo nadziralo 20 opazovalcev iz nekaterih arabskih in evropskih držav ter iz ZDA. (Reuter) Jemenci v narodni noši (felefoto: AP) SVET Torek, 27. aprila 1993 KOMENTAR Ves svet pričakuje »vihar« Tone Hočevar Samo najbolj vestni uradniki svetovne birokracije na newyorSki Vzhodni reki, znajo prešteti vse razprave, sklepe in resolucije, ki so bile izrečene ali zapisane ob moriji v Bosni, na »hribovitem Balkanu«. Navadni smrtniki si jih nismo zapomnili, ker smo po prvi, tretji ali dvajseti izjavi ali resoluciji nehali verjeti, da so veliki, ki odločajo, pripravljeni kaj storiti. Davi ob Šestih je začela veljati zadnja od resolucij, ki je vsaj na prvi pogled odlocnejsai. Kazen je namenjena Srbiji in Cmi gori, ki se ji skušata izogniti tako, da se v »pismih« srbskega predsednika Miloševiča, Črnogorskega BulatoviCa in skupnega CosiCa odrekata izvajalcem zgodovinske zamisli o Veliki Srbiji. Svetovni javnosti so na oder za linčanje namesto Miloševiča postavili drugega zločinca. Za vse, kar se utegne hudega zgoditi Srbom v Bosni, tudi vojakom, ki jih je tja poslal Miloševič, naj bo kriv psihiater KaradžiC, ki je rekel NE mirovnim načrtom, ker Se ni dosegel, kar so mu naložili v Beogradu, nemara tudi ne vsega, kar mu je morda v stokrat zaklenjenih strateških načrtih namenil zahod - uničenje muslimanov na evropski celini. Sankcije zdaj že veljajo. Po nobeni resoluciji OZN po svetu ni bilo toliko upanja v konec pokolov, toliko pričakovanj, da se bo novo jutro začelo s televizijskim prenosom zavezniških raket, ki vse svetlikajoče letijo proti srbskim položajem v Bosni. Raket in bomb so se, vsaj na papirju, ustrašili celo v Beogradu. Karadžičevi Srbi so se mirovnim načrtom, ki bi jih obvarovali zavezniških bomb, hladnokrvno in soglasno uprli. So hoteli povedati, da smo jim vsi, Id smo živeli v nekdanji Jugoslaviji, kupih dovolj topov in streliva za nove dolge mesece obstreljevanj, ah morda slutijo, da Clinton in njegovi ne bodo prestopih Rubikona in bo tudi tokrat ostalo pri nadzorovanju Jadrana in Donave, carinskih pregledih ladij, vlakov in tovornjakov, potem pa spet novih razpravah, sklepih in resolucijah? - - SRBIJA / PROZORNA POLITIKA SLOBODANA MILOŠEVIČA REPORTAŽA IZ SRBSKEGA GLAVNEGA MESTA Zakaj so Srbi spet zavrnili mirovni načrt? Izrabljanje neodločnosti mednarodnih organizacij 2arko Rajkovič / Beograd Beograd ni prestolnica v krizi Kljub ukrepom Svetovne organizacije živijo bolje kot na Hrvaškem ali v Makedoniji BEOGRAD - Miloševič je izlegel Se eno kukavičje jajce. Podtaknil ga je celotni svetovni skupnosti, ko je napisal pismo Skupščini bosanskih Srbov, v katerem sporoča (ukazuje), da morajo sprejeti Vance-Ownov mirovni načrt. S tem udarcem je ubil dve muhi, ki mu nenehno brenčita okrog glave. Zdaj bo pred svetom videti Cist, saj je storil vse, da bi bosanski Srbi podpisali mirovni načrt; ob tem so vsakršne nove sankcije proti Jugoslaviji brez kakršnekoli podlage. Po drugi strani pa je, kar je zanj nemara pomembnejše, pokopal srbsko opozicijo, ki je ostala brez argumentov, s katerimi bi se mu postavila po robu. Opozicija je zahtevala podpis zemljevidov, Miloševič pa je to naredil sam. Prav to je zahteval tudi od bosanskih Srbov, vendar ga ti - niso ubogali! Seveda je vsa Miloševi-čeva igra hudo prozorna. Gre za še eno prevaro, s katero je svetu dal klofuto in pri tem računal, da mu ta ne bo vrnil milo za drago. Nobenega pametnega razloga ni, da bosanski Srbi ne bi podpisali zemljevida razdelitve BiH. Koridor med Beogradom in Banja Luko bi varovale sile ZN (ruski vojaki), tu pa odpade sleherni srbski argument, da zemljevidov ne bi podpisali. To pa je bilo Karadžiču malo. Seveda ne samo njemu, am- pak tudi njegovemu šefu na Dedinju. Zato se je začela nova Miloševičeva diplomatska igra, v kateri je vroč kostanj s pogajanj samo prestavil v Karadžiče-ve roke. Zdaj je Miloševič pred svetom Cist. Naredil je to, kar je svet od njega zahteval. Zato računa, da bi bila sleherna nova akcija do Jugoslavije globoko krivična. Pred domačo javnostjo bo takšno stališče zlahka ubranil. Preprosto se bo pojavil kateri od njegovih televizijskih lakajev in izjavil, kako je Srbija pač storila vse, kar lahko sama naredi za uspeh mirovnega načrta, Čeprav jo svet nenehno kaznuje. To je tudi sicer floskula, ki so jo že pred mesecem dni spravili v javnost srbski politiki: s podpisanimi ah nepodpisanimi zemljevidi ostaja položaj za Srbe nespremenjen. Treba pa je vendarle upoštevati, da je svet spregledal Miloševičevo skrivno igro. Nemogoče je, da bi bosanska skupščina Srbov zavrnila Ownov predlog soglasno, ne da bi jim Karadzič za zaprtimi vrati (kamor novinarji niso imeli dostopa) povedal, kako naj glasujejo. Srbska Bosna brez pomoči Beograda ne more preživeti niti deset dni. Zdaj je na potezi svetovna skupnost. Ce bo sprejela še eno srbsko odlašanje vsega tistega, kar je neodložljivo, bo potrdila zgolj svojo dosedanjo nemoč. Ce pa bo le za las popustila Srbom, to ne bo pomenilo nie drugega, kot da bodo njihovi apetiti jutri še večji. Takšna srbska logika je videti sicer Čudna, ni pa skregana s pametjo. Ob vsem trpljenju namreč Srbi vojne še niso občutili na svoji koži, vsaj ne tako kot Hrvati in Muslimani. Ce bi eno samo srbsko mesto, na primer Banja Luka, doživelo usodo Sarajeva, bi tako Kara-dziču kot Miloševiču in vsem poslancem Skupščine v Bijeljini postalo jasno, da je vojna meč z dvema reziloma in da se zlahka znajde tudi pod lastnim grlom. Jih bodo o tem prepričala letala Nata? BEOGRAD - »Pa kakšne sankcije so to« se mi je prejšnji teden obupano potožil postarani Beograjčan, s katerim sva družno poskušala prečkati cesto pri tržnici Kalenič sredi srbske prestolnice. »Človek ne more Cez cesto, ker je promet pregost.« Vsi beograjski mediji so ozvanjali od nervoznih razprav o možnosti zaostritve ekonomskih sankcij prod Srbiji, Ce Karadič ne bo podpisal mirovnega sporazuma, vendar so meSCani brezbrižno skomigali z rameni, ker je prvi val sankcij po začetni paranoji potonil v pozabo. »Morda je deset odstotkov ekonomske krize Srbije produkt izolacije« pravi bivši minister za gospodarstvo v vladi Milana Paniča Ljubomir Madar. »Vse drugo so normalni procesi pre-strukturacije socialističnega gospodarstva v tržno ekonomijo in specifične težave, ki jih prinaša vojna«. Ekonomske sankcije Zahoda proti Srbiji niso nikoli zares nastopile in zato je lord Owen zvenel tako neprepričljivo, ko je v ponedeljek grozil Srbom, ker so se »enoglasno odločili za vojno in bodo zaradi tega nosili odgovornost za vsa nadaljna dejanja«. Owen je v izjavi za tisk še enkrat zaigral ogorčenost, ker bi bilo igranje presenečenja malo preveč komično. Radovan KaradiC ni podpisal mirovnega načrta zato, ker bi bilo od vojaškega in politi- Ervin Hladnik-Milharcic Cnega zmagovalca vojne v BiH brezumno pričakovati, da bo podpisal brezpogojno kapitulacijio pred poraženci. Srbi niso zgolj vojaško zasedli vseh položajev, ki so jih potrebovali za povezavo svojih ozemelj na Hrvaškem in v Bosni z jugoslovansko federacijo. Ta del posla je bil lahak. Srbska vojska se je v vsaki novi ofenzivi spopadla s kaotičnimi civilisti, ki so poskušati med umikanjem organizirati vojaške enote. Ze bežen pogled na mesta in vasi med Bosanskim Brodom in Banja Luko ati Zvomikom in Palami tudi kratkovidnemu opazovalcu jasno pove, da ima opravka z zmagovito vojsko na osvajalnem pohodu, ki si sama določa meje, do katerih bo šla, ker na njeni poti ni ničesar, kar bi jo lahko ustavilo, modre Čelade OZN pa ji pomagajo odpravljati socialne težave, ki jih povzroča njeno napredovanje in pred njo Čistijo teren. Toda Srbom je uspelo še nekaj veliko bolj neverjetnega. Poraziti so tudi diplomacijo vsaj dveh mednarodnih organizacij in ene vojaške zveze, iz Združenih narodov in Evropske skupnosti pa so naredili svoje smešne pajdaše. Prepoved prodaje orožja bosanskim Muslimanom, nenehno politično izsiljeva- nje podpisovanja sporazumov v njihovo škodo in vsiljevanje modelov sožitja, ki peljejo v njihovo izničenje so ZN in sorodne organizacije opravičevali s »pritiski«, ki da jih izvajajo na Srbe, predvsem na Beograd. Ti »pritiski« naj bi Srbe prepričali, da spremenijo formulo, ki se jim je pokazala kot uspešna in se odločijo za nekaj manj učinkovitega. Sele srbsko vztrajanje pri podrobnostih, ki se zdijo že prav ka-priciozni, je pokazalo, da pravih pritiskov na Srbijo nikoli ni bilo. Beograd danes sicer ne kaže podobe cvetočega mesta, toda niti najmanj ni prestolnica v krizi. Od daleč kaže podobo mesta na robu recesije, od blizu pa je bolje založena od Skopja in Zagreba, njeni prebivalci pa imajo višji standard kot prebivalci Hrvaške in Makedonije. Edino, Cesar je bila Srbija res deležna, je bila negativna propaganda statelitskih televizij, ki pa sta jo Owen in Vanče do konca poskušala umiriti. Ker je Srbija že na Kosovu pravilno ugotovila, da propaganda ne zadošCa, ampak da jo je treba podkrepiti s topovi, se nikogar ni zbala. ZN pa so pri svoji začetni točki - pri novih sankcijah »kakršnih še ni videl svet« in kupu trupel, ki jih je treba pripisati njihovi neodgovorni politiki iz prvega kroga izolacije Srbije. KNIN - Prve tukajšnje reakcije na zavrnitev parlamenta bosanskih Srbov, da bi podpisati Vance-Ownov načrt, lahko označimo večinoma kot podporo brez zadržkov in prepričanje, da je taksna odločitev edina možna, ne glede na vse posledice, ki bi utegnile slediti. Krajinski minister policije Milan Martič meni, da bi bil sprejem načrta v obliki, v kakršni je bil predlagan, poguben tako za bosanske Srbe kot tudi za Srbe v Krajini. »Nihče ne more vzeti nase odgovornosti, da z enim podpisom odvzame Srbom vse tisto, za kar je zgubilo življenje toliko ljudi. Zato je tudi odločitev o razpisu referenduma, ki naj da dokončen odgovor na vprašanje, ati lahko Srbi sprejmejo Vance-Ovmov načrt ati ne, edina pravilna rešitev.« Na vprašanje, kako to, da poslancem srbskega parlamenta niso zadostovala jamstva, M so jim jih ponuditi Bulatovič, Miloševič in Cosič, je Martič odgovoril, da so dati podobna jamstva Srbom v Krajini tudi ob podpisu Vanceovega načrta, pa je Hrvaška kljub temu napadla srbsko ozemlje, ne glede na navzočnost mirovnih sil. Malce realnejši je bil pri komentiranju odločitve iz Bijeljine novi predsednik vlade »Republike srbska Krajina« inženir Dorde Bjegovič. Po njegovi presoji bo prinesla Srbom velike nevšečnosti, vendar pa druge izbire sploh ni bilo. V Kninu so včeraj toCno opoldne v znamenje protesta proti »politiki sile, s katero skuša mednarodna skupnost Srbom vsiliti rešitev, ki je oni ne morejo sprejeti«, prekiniti delo v vseh podjetjih, protest pa so simbolično spremljale tudi sirene. PetarDamjanič NEW YORK / POGOVOR Z NAMESTNIKOM PREDSTAVNIKA BIH V OZN Svet najbrž sploh ne bo vojaško posegel v Bosni Jelcin se poigrava z Zahodom, meni Ivica Mišič Ivica Mišič Malo verjetno je, da bi lahko prišlo do vojaškega posega, ker sta srhska in svetovna propaganda že dosegli, da se je razširil strah pred vietnamizacijo bosanskega »živega peska«, iz katerega se Američani ne bi mogli umakniti kar veC let. Težko je reči, kaj bi bilo, ko bi bilo, res pa je, da ni BiH nikoli zahtevala, naj pripadniki zahodne mornarice plezajo po bosanskih hribih. Zahtevati smo - in mislimo, da je to upravičeno -, da uničijo srbska vojaška oporišča in prekinejo glavne komunikacije za logistiko sovražne vojske. Gledano iz Sarajeva, je vsa ta zbeganost in neučinkovitost sveta videti kot velika prevara in izdaja Bosne. Ljudje, ki trpijo v okupiranih mestih, ne morejo razumeti, da svet, ki je tako močan, ne zna zaustaviti diktatorjev z Balkana! Svetovna skupnost je dejansko izdala BiH. Najprej jo je priznala, nato sprejela v članstvo ZN, Kevsa, v Evropsko unijo itd., potem pa se je popolnoma nepripravljena zgražala nad pokoli v Sarajevu, Gradačcu, Mostarju, Brčkem, Prijedoru... Po mojem mnenju lahko govorimo o celi vrsti okoliščin, zakaj je temu tako. Časovna naravnanost mednarodnih dogajanj je bila za Bosno zelo neugodna. Bosna se je »zgodila« samo dve leti po Kuvajtu. Zalivska vojna je bila za Američane največja frustracija po Vietnamu. »Puščavski vihar»je bil hitra, učinkovita, donosna in politično profi-tabilna akcija. Pri tej akciji so ZDA in Bush osebno doživeti moCno Čustveno, politično in filozofsko praznjenje. Po tem Zahod ni bil veC pripravljen za še eno podobno avanturo, toliko bolj, ker v Bosni ni naftnih polj. Kar pa zadeva Evropo, se je ta pred začetkom vojne v Bosni ukvarjala s svojimi problemi združevanja. Tretja nesrečna okoliščina za BiH so bile predsedniške volitve v ZDA. Vsega pa vendarle nista kriva samo Miloševič in svetovna skupnost. Vse resnejše analize ugotavljajo, da sta bila zahteva za priznanje BiH in glasovanje za njeno neodvisnost prehitra. Koliko politične modrosti je bilo v tej potezi vodstva BiH, bo pokazal čas. Druga možna napaka bi utegnilo biti to, da je državni vrh v Sarajevu na začetku zago-vajal izključno vojaški poseg, ne pa odprave embarga na uvoz orožja. Nepričakovano je prišlo do ruskega referenduma, ki so ga Srbi v Bosni krepko izkoristili za Zekerijah Smajič nova osvajanja. Ali je tudi to naključje? Moskva javno in skrajno hinavsko manipulira z Zahodom. Ne zdi se mi verjetno, da bo Jelcin po zmagi na referendumu pripravljen podpreti ZDA in Zahodno Evropo pri radikalizaciji potez do agresorjev v BiH. Edino dejstvo, ki vliva upanje, je, da ima Zahod v svojih rokah ključe za rusko golo preživetje. Jelcin po zmagi vendarle utegne podpreti Zahod pri ustavitvi podivjanega Kara-džiča, zahodne države pa bi pomagale Rusiji, da si opomore od gospodarskega in političnega knock-downa. Pri vsej tej diplomatski akrobatiki bo poleg Bosne največ izgubila organizacija ZN. Kam vse to pelje? Pelje v nadaljnji kaos. To je ravno najbolj problematičen segment svetovnega reda. BiH je najbolj drastičen primer za takšno ugotovitev in za vprašanje: ali zdaj veljavni mehanizmi svetovne skupnosti sploh lahko preprečijo morebitne nove krize in izziv globalnih gibanj, ki grozijo s požarom katastrofalnih razsežnosti?! Številni zahodni analitiki in politiki trdijo, da stopa svet v nov kaos, ne pa v nov svetovni red. Pogosto se govori tudi o začetku globalnega razkola med pravoslavjem in katolištvom. Kako Amerika komentira takšna mnenja? Ni trdnih in utemeljenih dokazov o sporih na tem področju, razen znakov, da nacionalistične sile na Vzhodu potihem homogenizirajo pravoslavje. V tem konceptu je težišče srbske propagande, ki se ji je dejansko posrečilo pri svojih ljudeh zbuditi strah zaradi domnevne ogroženosti srbstva in pravoslavja. Šovinizem je vedno najbolje uspeval pri ortodoksnih primitivcih. Za KaradziCa velja v Ameriki uradno »poseben režim«. Kaj pa Izet-begoviC? Njega v Ameriki še vedno sprejemajo kot zmernega, realnega in kooperativnega politika. PaC pa mu pripisujejo politično neizkušenost in nenačelnost. Vendar nihče ne dvomi o njegovi pripravljenosti, da poišče izhod iz vojne po mirni poti. Kakšno je ameriško stališče do Hrvaške skupnosti Herceg-Bosne in do hrvaške politike v zvezo z neodvisno BiH? Uradna Amerika ima do vsake odcepitve enak odnos. To morda ni povsem jasno vidno v dnevni politiki Bele hiše. Delegacija bosansko-hercegov-skih Hrvatov je doslej v New Yorku vedno zastopala stališče o nedeljivi BiH. Resničnost na terenu pa je drugačna. Mate Boban mi je osebno dejal, da je za celovito BiH, ki se ne bo DELILA na deset provinc, ampak jo bo SESTAVLJALO deset provinc. Usoda Hrvaške se rešuje v BiH. Zdi se, da Tudman tega ne vidi ali pa je slab zgodovinar. BiH ni nikakršna umetna tvorba, kot se njemu, ki gleda iz Zagreba, včasih dozdeva. CERTIFICATI Dl CREDITO DEL TESORO ■ CCT so obveznice s koriščenjem 1. maja 1993 in zapadlostjo 1. maja 2000. ■ Obresti so izplačljive ob koncu vsakega polletja. Prvi obrok, 6,50% bruto, bo izplačan 1. novembra 1993. Vsota nadaljnjih obrokov se bo spreminjala na osnovi bruto donosa enoletnih obveznic BOT s poviškom premije 0,50 na semester. ■ Obveznice so dodeljene po proceduri, ki je namenjena bančnim ustanovam in drugim finančnim operaterjem, brez osnovne cene. ■ Prvi šestmesečni realni čisti donos znaša 11,70% letno v primeru, da se izklicna cena istoveti z nominalno. ■ Cena, ki bo iznešena na dražbi in efektivni donos bosta objavljena v časopisju. ■ Zasebni varčevalci lahko rezervirajo obveznice pri okencih zavoda Banca dTtalia in pri bančnih zavodih do 13.30 dne 28. aprila. ■ Obveznice CCT se koristijo s 1. majem: ob vplačilu (3. maja) bo treba doplačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do takrat dozorele obresti. Te bodo zasebniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku. ■ Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija. ■ Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir. i ■ Podrobnejše informacije nudijo banke. NOVICE DELOVNA PRAVILA PREISKOVALNE KOMISIJE Dr. Tancig na konferenci Unesca o begu možganov LJUBLJANA - Peter Tancig, predsednik parlamentarnega odbora za znanost, tetmologijo in razvoj ter predsednik slovenske nacionalne komisije za Unesco, se je udeležil mednarodnega seminarja o problematiki bega možganov v Evropi. Seminar poteka v Benetkah od 25. do 27. aprila, njegov namen pa je oceniti trenutni položaj in razpravljati o različnih scenarijih razvoja množične intelektualne migracije. Srečanje organizira evropski regionalni urad UNESCA za znanost in tehnologijo (ROSTE).Tanrig bo udeležencem predstavil slovenske izkušnje pri oblikovanju in udejanjanju raziskovalnih in tehnoloških politik kot osnove za preprečevanje bega možgan. Z direktorjem ROSTE se bo pogovarjal tudi o vzpostavitvi Unescovega centra za prenos tehnologij v Sloveniji. (T.V.) Slovensko ekološko gibanje poziva LJUBLJANA - Slovensko ekološko gibanje (SEG) poziva državni zbor, naj čimprej sprejme zakon o varstvu okolja, pristojni organi v Sloveniji pa naj nemudoma sprejmejo vse mednarodne dokumente s področja varstva okolja, piše SEG v sporočilu za javnost.SEG predlaga, naj Slovenija opredeli svoj odnos do nevladnih ekoloških organizacij in finančno omogoči njihovo delovanje. Sprejem zakona o varstvu okolja je nujen, za varstvo okolja pa si morajo prizadevati tudi državljani sami. (STA) Novo vodstvo mariborskih Liberalnih demokratov MARIBOR - Predsednik mariborskih liberalnih demokratov je postal Rudolf Moge, profesor ter poslanec državnega zbora, Peter Pogorelec pa njihov podpredsednik. Pretežen del aktivnosti stranke se bo v prihodnje odvijal v njeni Poslanski pisarni, večjo pozornost pa bodo posvetili tudi Klubu podjetnikov, ki združuje člane in simpatizerje stranke iz vrst mariborskih gospodarstvenikov. Kot je povedal Moge, demokrati še vedno ostajajo aktivna opozicijska stranka, ki si prizadeva za čimprejšnje lokalne volitve. V programskem smislu pa bodo veliko ukvarjali s projektom reorganizacije lokalnih skupnosti, z regionalizmom ter komunalno infrastrukturo.(T.V.) Slovenski znamki »Europa 1993« LJUBLJANA —Letos, ko je skupna tema znamk »Europa« sodobna umetnost, bo prvi tovrstni znamki izdala tudi slovenska pošta. Znamki v nominalni vrednosti 44 in 159 SIT bosta izšli v četrtek, 29. aprila, v nakladi 236.000 izvodov. Motiv na prvi znamki bo slika »Pompejansko omizje«, delo slovenskega slikarja Marija Preglja, na drugi pa slika »Deklica z igračami« Gabrijela Stupice. Znamki je oblikoval Zdravko Papič.Zig prvega dne bo na voljo na pošti 61106 Ljubljana. (S.L.) Pravila morajo biti jasna, sicer bo (politična) zmešnjava popolna Cilj komisije ne sme biti pravno razsojanje, ampak ugotavljanje in ovrednotenje dejstev Majda Vukelič Če je potrebno, tudi prisilna privedba? Največkrat zastavljeni vprašanji v dosedanjih razpravah o parlamentarni preiskavi sta bili predvsem, kaj storiti v primeru, če bi kdo pred komisijo dal lažno izjavo ali pa izjave sploh ne bi hotel dati. Zadeva je Se posebej občutljiva po celjskem primeru, na katerem so zoper nekoga, zaradi izjave, ki jo je dal pred komisijo za raziskavo povojnih množičnih pobojev, podali ovadbo. V vsakem primeru naj preiskovalna komisija sama ne bi izvajala nikakršnih sankcij proti posameznim osebam. Drugo vprašanje pa je, ali je mogoče nekoga prisilno privesti, če se ne odzove vabilu preiskovalne komisije. Glede tega so mnenja različna. Eni menijo, da je to zaradi učinkovitosti dela komisije nujno, drugi pa dvomijo o primernosti uporabe državne prisile. Se bolj sporno pa je, ali je mogoče zoper osebo, ki naj bi prišla pričat pred komisijo, uvesti pripor, če bi obstajal LJUBLJANA - Državnemu zbom je konec prejšnjega tedna po nekajkratnih usklajevanjih vendarle uspelo imenovati preiskovalno komisijo, ki se bo ukvarjala z zadevami Hit, Elan, Slovenske železarne, z bankami, ki so v sanacijskem postopku, in z dodelitvijo koncesij za uvoz sladkorja za potrebe državnih rezerv. S tem je bil storjen Sele prvi korak k udejanjenju parlamentarne preiskave, s tovrstnimi preiskavami pa doslej nismo imeli nikakršnih izkušenj. Za tiste, ki bi ob tem takoj pomislili na komisijo za celovito proučitev okoliščin in posledic sodnega procesa proti četverici ah pa na komisijo za raziskavo povojnih množičnih pobojev in pravno dvomljivih procesov, ki sta delovali Se pod okriljem prejšnje skupščine, je treba povedati, da ti nista imeli pravih preiskovalnih pooblastil, kar je bil po mnenju njunih predsednikov eden od glavnih vzrokov za to, da oprijemljivih rezultatov dela obeh komisij ni. Koliko bo uspešna prva preiskovalna komisija, seveda ni mogoče napovedo- vati. Že zaradi tega, ker se bo morala ukvarjati tako s Hitom kot s sladkorjem, je pred njo izjemno zahtevno delo. Najprej se bo morala odločiti za vozni red zadev, ki se jih bo lotila. Po napovedih predsednice komisije Polonce Dobrajc bo to seveda afera Hit. Pa tudi potem, ko se bo dogovorila o prioritetah, jo glavno delo Sele čaka: določiti bo morala pravila, po katerih bo ravnala. Poslanci so te naloge zaupali drugima dvema komisijama, ki morata pripraviti zakon o parlamentarni preiskavi - ta naj bi bil operacionalizacija ustave - in poslovnik preiskovalne komisije. Ta dva akta naj bi natančno določila pravila igre, saj ustavna rešitev, po kateri »ima komisija v zadevah poizvedovanja in preučevanja smiselno enaka pooblastila kakor pravosodni organi,« očitno ne zadošča. Res je, da so pisci ustave pri tem imeli v mislih predvsem pravila, ki jih določa zakon o kazenskem postopku, toda to očitno ni dovolj. Tudi zato ne, ker je vendarle treba postaviti ločnico med tem, kaj je parlamentarna preiskava, in kaj je delo pravosodnih organov. Posebej zato, ker nekateri že opozarjajo na nevarnost, da bi tovrstne preiskovalne komisije lahko postale četrta veja oblasti, kar za nikogar ne bi bilo dobro - tudi za same komisije ne. Razmišljanja o parlamentarni preiskavi sicer segajo vsaj dobro leto dni nazaj, ko so liberalni demokrati dah pobudo v zvezi z afero Slovin. Toda skupščina se je takrat soočila z vprašanji, na katere ni znala odgovoriti. Takrat se je dokopala samo do spoznanja, da nujno potrebuje predpis, ki bi odgovoril na nekatere dileme, na primer glede tega, kaj pomeni delovati s »smiselno enakimi pooblastili kot pravosodni organi«, kaj je namen preiskave, kakšna so razmerja med parlamentarno preiskavo in kazenskim postopkom in podobno. Tudi danes odgovori na zastavljena vprašanja niso bistveno nič bolj jasni, saj je vse še v fazi »evidentiranja odprtih vprašanj«. Z njihovim evidentiranjem se s strokovnega stališča v teh dneh ukvarja tudi svetovalec državnega zbora za ustavna vprašanja mag. Miro Cerar, ki predvsem pravi, da bo treba najti pameten pravno-političen kompromis, sicer bo parlamentarna preiskava vse kaj drugega kot to, kar naj bi bila. Preiskava ne bi smela biti pravno razsojanje o spornih zadevah, ampak bi morala zbirati in dobivati podatke in ugotavljati ter vrednotiti dejstva, seveda s političnega Stališča. Preiskava je v funkciji državnega zbora, kar pomeni, da je končna odločitev prepuščena poslancem, ki se bodo, potem ko bodo dobili poročila preiskovalne komisije, morah odločiti, kaj bodo z njimi štorih. Ge preiskovalna komisija ne bo ničesar ugotovila, potem tudi državni zbor ne bo imel težkega dela. Lahko pa bo tudi presodila, da mora zaradi posameznih dejstev, do katerih je prišla, sprejeti določene politične poteze, recimo razrešiti določenega funkcionarja. Nemški sistem, denimo, predvideva, da mora preiskovalna komisija ob- vestiti javnega tožilca, če sumi, da gre za kaznivo dejanje, pri čemer je posebej pomembno poudariti, da tožilec v nobenem primeru ni vezan na dejstva, ki jih je ugotovila komisija. Miro Cerar se pri delu preiskovalne komisije sicer zavzema, da bi ta, ko bi bilo to mogoče, neposredno uporabila zakon o kazenskem postopku.To utemeljuje s tem, da so pravice udeležencev postopka najbolj varovane prav po tem zakonu. Sicer pa Se predlaga, da bi preiskavo v celoti opredelili v poslovniku državnega zbora, ki ga je treba sprejeti z dvotretjinsko večino, kar seveda terja visoko stopnjo soglasja političnih subjektov. Ob tako občutljivih zadevah, kot so afere tipa Hit, pa je to zelo pomembno. Bo preiskovalna komisija našla prave odgovore tudi za Elan? (Foto: S. 2ivu!ovid/TRIO) MILAN KUČAN OB DNEVU UPORA MEDIJI / RTV SLOVENIJA Nismo družba brez pomanjkljivosti in ljudje brez napak Zakonite ustanove naj raziščejo nepravilnosti Resnica mora biti nad interesi kogarkoli GROSUPLJE - Slovenci smo eden redkih narodov, ki je svoj upor zaznamoval z državnim praznikom in katerega prav upor najbolje označuje. S temi besedami je predsednik Slovenije Milan Kučan spregovoril na osrednji slovesnosti ob praznovanju dneva upora proti okupatorju, ki je bila včeraj v osnovni šoli Luis Adamič v Grosupljem. Pred tem je predsednik obiskal grosupeljsko podjetje Kovinastroj in se zadržal na pogovoru z grosupeljskimi gospodarstveniki in člani izvršnega sveta. Ti so mu najprej predstavili grosupeljska podjetja, pa tudi svoje težave in uspehe. Opogumlja dejstvo, da je v občini že 230 uspešnih zasebnih podjetji in 500 obrtnikov. Manj Ivo FRBRE2AR obetaven je položaj v gradbeništvu, ki je bilo dolga leta poleg kovinarstva in trgovine eno od nosilcev razvoja v občini, danes pa je ob izgubi vzhodnih, severnih in južnih trgov v resnih težavah, iz katerih se rešuje z lastninskim preoblikovanjem in zmanjševanjem dejavnosti. Sogovorniki so predsednika Kučana spraševali predvsem o lastninjenju podjetij. Prevladovalo je mnenje, da to poteka prepočasi in da direktorji ne vedo, tudi zaradi različnih afer v javnosti, kako nadaljevati z že začetim delom. Milan Kučan je dejal, da se mu zdi, da nam zdaj, po velikem uspehu osamosvojitve, manjka pogu- ma za nadaljevanje in občutka za skupno povezanost in sodelovanje. Bistveno je, da se lotevamo pravih težav. Ge želimo graditi pravno državo, spreminjati sistem, navade, vpeljati zasebno lastnino in spreminjati gospodarsko strukturo, moramo najprej zagotoviti delovanje države. Tujina je do nas dobronamerno razpoložena, to je opazil na nedavnem obisku v ZDA, potrebuje tudi dokaz za svojo naravnanost in pravno varnost za svoje naložbe. Svet nam je pripravljen pomagati celo bolj, kot smo trenutno sposobni sprejeti. Po pogovoru z gospodarstveniki si je predsednik ogledal edini Se ohranjeni tinski tabor na Slovenskem, star 500 let star. Milan Kučan med grosupeljskimi gospodarstveniki (Foto: Aleš Pavletič/TRIO) Bo novi zakon o RTV preprečil zakulisne igre in omogočil avtonomno delo novinarjev? Zakonske teze predvidevajo izločitev sistema oddajnikov in zvez ter več vpliva civilne družbe Boštjan Lajovic LJUBLJANA - O Radioteleviziji Slovenija so pred in po decembrskih volitvah v javnosti veliko govorih, pričakovanja pa so bila različna. Predvsem je slo za ugibanja, čigava bo nacionalna RTV glede na novo razdelitev politične moči v Sloveniji, kar se je najprej pokazalo v odrekanju legitimnosti svetu RTV. Ob neprestanih očitkih, da je svet RTV s svojo, največkrat politično arbitražo pri nastavitvi vodilnih ljudi naredil več škode kot koristi, se je kot argument pojavilo Se dejstvo, da so v njem tudi predstavniki strank, ki na volitvah niso dobile vstopnice v državni zbor (liberalci, socialisti). Svet RTV, zlasti nekateri njegovi »sporni« člani, so pohiteli z dokazovanjem, da sedanji predpisi določajo 4-le-tni mandat in da bi predčasna razrešitev oziroma odpoklic bila napad na demokracijo ter pravno državo, RTV pa bi tako dokončno postala zgolj politična ustanova in trobilo oblasti. Edino pot do drugačnega, predvsem bolj učinkovitega sveta RTV in z njim bolj avtonomne nacionalne RTV so »borci za novo RTV« videli v sprejetju novega zakona o RTV Slovenija, ki ga je Mile Šetinc, direktor vladnega urada za informiranje, napovedal takoj po prevzemu funkcije, te dni pa med internimi strokovnimi krogi že krožijo teze o novem zakonu. Te radikalno posegajo v sedanjo strukturo RTV, saj predvidevajo izločitev oddajnikov in zvez iz sedanjega sistema. Oddajniki in zveze naj bi po novem bili organizirani kot javno podjetje, ustanovitelj pa naj bi bila slovenska vlada. Novo javno podjetje naj bi upravljal upravni odbor, v katerega bi 5 (torej polovico) članov imenovala vlada, 3 RTV Slovenija, po enega pa lokalne radijske in televizijske postaje. Se več sprememb je predvidenih glede sveta RTV. Tega naj bi po novem sestavljalo 24 članov (prej 25), ki bi bili predstavniki različnih interesov, predvsem civilne družbe, ne pa političnih strank, tako kot je bilo doslej. Državni zbor naj bi po novem imenoval le 7 članov, ki pa ne bi smeh biti poslanci, pri tem pa bi morali upoštevati proporcionalno strankarsko sestavo parlamenta. Obe narodni skupnosti v Sloveniji naj bi avtonomno imenovali svoja predstavnika v svetu, ne da bi ju poprej moral (kot doslej) potrditi državni zbor. Novost je tudi predstavnik verskih skupnosti v Sloveniji, ki bi ga te izvolile same. Predstavnike civilne družbe naj bi imenoval državni svet, in sicer delojemalce, delodajalce, kmete, obrtnike in samostojne poklice ter po tri predstavnike negospodarskih dejavnosti in lokalnih interesov. Pet članov (doslej 3) pa izvolijo zaposleni na RTV Slovenija na neposrednih volitvah, pri čemer so izvzeti vodstveni ljudje. Mandat članov sveta je 4 leta, za tiste člane, ki jih imenuje državni zbor, pa je predvidena varovalka: če se spremeni sestava državnega zbora, jim mandat preneha, če tako odločijo novi poslanci. V primerjavi s sedanjim stanjem bo svet RTV samostojnejši kot doslej: imenoval bo generalnega direktorja, direktorja radia in televizije, glavna urednika ter odgovorne urednike in za to ne bo potreboval soglasja državnega zbora. Pri naročnini pa naj bi bilo ravno nasprotno: doslej je svet samostojno odločal o višini RTV naročnine, po novem pa bo za to potrebno soglasje vlade. Novi zakon namerava izterjevati naročnino bolj odločno kot doslej, zato zahteva, da trgovci s sprejemniki vodijo evidenco, komu so prodali sprejemnik, RTV pa ima pravico pristopa do teh podatkov. Zanimivo je, da zakon ne govori več o radijskem sprejemniku, temveč o avtoradiu, kar je glede na njihovo razširjenost razumljivo, hkrati pa je avtoradio težje zamolčati. Na prvi pogled torej teze za novi zakon o RTV zagotavljajo večjo avtonomijo kot doslej, zato se med dobro poučenimi že pojavljajo ugibanja, ah bo vladajoča koalicija res sprejela zakon, ki resneje določa pravila igre in onemogoča »poljubno uredniško politiko«. Kot smo zvedeli, so ga vodilni ljudje in uredniki na RTV informativno že obravnavah in menda niso imeli resnejših pripomb. Obravnavah ga bodo tudi v novinarskem društvu in sindikatu, potem bo v maju na dnevnem redu ustreznega vladnega odbora, nato pa je na vrsti postopek v državnem zboru. Bodo »aprilske teze« prinesle red na RTV Slovenija? (Foto: Jože Suhadolnik/TRIO) PRIREDITEV OB DNEVU UPORA Od kmečkih uporov do vojne za osamosvojitev LJUBLJANA - Danes je Dan upora in ponavadi je bila Slovenija preplavljena s prireditvami. Kako pa je letos? Podpredsednik Zveze združenj borcev, Lado Pohar, mi je predstavil vse prireditve, ki so jih ali pa jih se bodo po Sloveniji priredili v čast temu prazniku. Vse pa se je vrtelo okoli osrednje prireditve, ki bo danes v Cankarjevem domu. Lado Pohar je povedal, da jo organizira ministrstvo za kulturo. Državni sekretar za kulturo, Jože Osterman, je rekel, da mini- strstvo res organizira osrednjo prireditev, da pa je to tudi vse, kar bodo organizirali ob tem prazniku. Povedal je tudi, da je ob tem prazniku med ljudmi še vedno občutiti nekakšno zadrego, upa pa, da se bo to spremenilo, saj gre vendarle za državni praznik. Poudaril pa je, da so pobudo za prireditev vendarle dali na ZZB, ministrstvo pa je njen glavni koordinator. O sami prireditvi je Osterman povedal, da so jo pripravili v sodobnem duhu, program pa bo povezoval vsa obdobja slovenske zgodovine, od kmečkih uporov do zadnje vojne. Slavnostni govornik bo minister za kulturo Sergij Pelhan, sodelovali pa bodo tudi komorni orkester RTV in godba policije pod vodstvom Milivoja Surbka. Gledališka igralca Milena Zupančič in Zvone Hribar bosta recitirala slovenske pesmi upora, sodelovali pa bodo tudi pevci in godci etnografskih skupin iz Luč, Sečovelj, Kostela in Veternika. (T. V.) AVSTRIJA Torek, 27. aprila 1993 _______KOROŠKA / SPOMINSKA SVEČANOST_ "Zadnje poglavje se je režiralo v Celovcu” Koroški Slovenci so se spomnili selskih žrtev nacizma Ivan Lukan AVSTRIJA / SVOBODNJAKI Bivši terorist med kandidati za deželni zbor Preteklost dohitela politika Igor Schellander SELE/CELOVEC - V gorski občini Sele v Karavankah, kjer se leta 1942 zaCel organiziran odpor proti nacističnem režimu na avstrijskem Koroškem, so v nedeljo slovenska kulturna društva iz občin Sele, Železna Kapla in Borovelj priredili spominsko svečanost ob 50. obletnici obglavljenja 13 koroških Slpvencev v dunajski Sivi Riši. Kot znano, je berlinsko Ljudsko sodiSCe (Volks-gerichtshof) pod vodstvom zloglasnega sodnika Rolanda Freislerja upornike 12. aprila leta 1943 v Celovcu obsodilo na smrt, ker so se uprli Hitlerjevi strahovladi in ker so bili - Slovenci. Tone Jelen iz Dunaja je v svojem govoru v zvezi s takratnimi dogodki dejal, da je “zadnja dejanja slovenskega bolcausta režiral prav Celovec". Spominska svečanost pod geslom “Za Časom razpada strah", se je pričela s Sveto mašo v farni cerkvi v Selah, pri kateri je Mešani pevski zbor Sele pel Haydnovo mašo “Missa brevis St. Joannis de Deo“ ob spremljavi elanov orkestra Slovenske filharmonije, sledila je molitev za obglavljenje in polaganje vencev na Selškem pokopališu. Kulturni spored v farni dvorani pa so sooblikovali Mešani pevski zbor Sele, Eda in Silvija Velik, Moški zbor SPD “Valentin Polenšek" z Obirs-kega, Mešani pevski zbor SPD “Zarja" iz Železne Kaple, Moški in Zenski zbor iz Borovelj, otroški zbor iz Sel ter recitatorji Branko Korotaj, Silvija Male, Nanti Olip, Monika Korotaj, Katja Roblek, Toni Štern in Herman Oraže. Slavnostni govornik odvetnik Tone Jelen, ki je dalj Časa pretrpel v gestapovskih zaporih, med drugim je bil v Celovcu zaprt tudi s kasneje na smrt obsojenimi selskimi žrtvami, je dejal, da je danes bolj kot kdaj koli prej prepričan, da je so bile smrtne kazni izrečene načrtno, da bi za vse Čase zlomili odpor med koroškimi Slovenci napram nacistinčni strahovladi. Poudaril pa je tudi, da se je slovenski holocaust pripravljal skoraj 100 let, zadnja dejanja pa je režiral prav Celovec s smrtno obsodbo 13 koroških Slovencev. Jelen je v svojem govoru nadalje iz- postavil, da so slovenske žrtve v Času fašizma v razmerju k velikosti naroda višje od marskaterih drugih narodov, ter da so s svojim uporom mnogo prispevali k nastanku demokratične Avstrije. Tudi selki župan En-gelbert VVassner je (v slovenščini) poudaril velik pomen selskih žrtev za nastanek demokratične Avstrije, hkrati pa opozoril na potrebo čuvanja kulture medčloveških odnosov. Dejal je, da tudi današnja Evropa ni zavarovana pred notranjim razkolom, “kot moramo to boleCe doživeti dan za dnem v naši neposrednji soseščini". Predsednik slovenskega kulturnega društva “Planina" Toni Olip je med Častnimi gosti med drugim pozdravil predsednika osrednjih političnih organizaciji koroških Slovencev Matevža Grilca in Marjana Sturma, predsednika Slovenske prosvetne zveze Gustava Brumnika ter generalnega konzula Slovenije v Celovcu Jožeta Jeraja. Avstrijskih zveznih in deželnih politikov na svečanosti ni bilo, ker jih organizatorji - z izjemo zveznega predsednika, ki pa je zaradi drugih obveznosti moral odpovedati -kratkomalo tudi niso povabili. Veliki posel za državni ■« VOEST Igor Schellander DUNAJ - Zvezni kancler Vranitzky je odpotoval v spremstvu 80-elanske delegacije avstrijskih gospodarstvenikov na uradni obisk Kazahstana. Kanclerja spremlja tudi minister za državno industrijo in promet Viktor Klima. Včeraj je v Alma Ati podpisal pogodbo o dostavi dveh jeklarn za navpično litje, ki jih bo zgradil avstrijski državni koncern VOEST v kazaškem jeklarskem kompleksu Kada-ganda. Pri poslu v višini 5, 6 milijard šilingov naj bi tudi moCno profitirala avstrijska mala in srednja podjetja. Plodni stiki med Avstrijo in Kazahstanom so se že pričeli v okviru vesoljskega projekta 'Av-stromir’, ko je z rusko posadko poletel v vesolje tudi avstrijski kozmonavt. Avstrijski gospodarstveniki so zelo optimistični glede razširitve poslov s Kazahstanom, saj je dežela v svojem razvoju še močno zaostala in želi mnogo nadoknaditi. DUNAJ- Polemika okoli spornih desničarskih kandidatov in funkcionarjev Haiderjeve FPO se nadaljuje. Pretekli teden je dunajsko Časopisje postalo pozorno na Rainerja Mauritza, ki je pred kratkim postal vodja FPO za okraj Korneuburg (Nižja Avstrija), saj je že v preteklih tednih bilo v mnogih poročilih razkrito, da so med vodilnimi kandidati svobodnjakov za nižjeavstrijske deželnozborske volitve vsaj štirje, ki imajo dokaj jasne kontakte do desno-ekstremisticnega organizacijskega spektra v Avstriji. Tudi preteklost Rainerja Mauritza je ponoven indic za - od FPO uradno vedno spet demantirane - pogoste povezave med svobodnjaško stranko in organizacijami skrajno desnega spektra. Ne samo, da je Mauritz v 60-ih letih bil aktivist desnoekstremisticne Na-cional-demokratiCne stranke (NDP) medtem že umrlega Norberta Burgerja in elan drugih, medtem prepovedanih organizacij, je bil leta 1961 tudi Član od Burgerja organizirane neonacisitene te- roristične skupine, ki je (v zvezi z eskalacijo narodnostnega konflikta na Južnem Tirolskem) izvesti atentat na glavni kolodvor v Rimu! Atentat se je izjalovil, ker so se molotovkle in razstrelivo vnele med avtomobilsko vožnjo po Rimu, ranjenih pa je (poleg nespretnih teroristov) bilo nekaj pasantov. Skupina je bila v februarju 1962 v Rimu obsojena zaradi zarote, požiga, materialne škode in ilegalnega posedovanja razstreliva. Mauritz je odsedel pet let in štiri mesecev v zaporu. Centalni sekretar SPO Josef Cap je zahteval Mauritzijev takojšnji odstop in umik iz politike, predstavniki Liberalnega foruma pa so poudarili, da se z imenovanjem bivšega desničarskega terorista za okrajnega vodjo stranke spet enkrat dokazuje neprestani premik FPO proti skrajni desnici . Generalni sekretar FPČ VValter Meischberger je zavrnil napade na spornega funkcionarja in na stranko in Mauritza vzel v zaščito z argumentom, da je za Časa spodletelega atentata bil star šele 20 let in da takratna 'borba za svobodo Južnega Tirola’ ni bila neonacistično osnovana. NOVICE 83 odstotkov za novega predsednika dunajske SPO DUNAJ - "Ne predajem ključev za trezorje oblasti, temveč idejo socialdemokracije, ustvariti svet brez zatiranja in zatiranjih, svet uspeha v harmonični družbi”, je dejal odhajajoči vodja dunajskih socialdemokratov Hans Mayer, ko je na njegovo mesto bil izvoljen 43-letni Michael Haupl. Biolog in dosedanji mestni svetnik za okolje je na sobotnem kongresu dunajske SPO dobil 83, 1 odstotkov glasov strankarskih delegatov. Kot glavni cilj je Haupl označil varovanje absolutne socialdemokratske večine na Dunaju, ker bi sicer glavnemu mestu Avstrije grozil kaos. Socialdemokrati morajo pri tem ostati stranka malega človeka. Na kongresu so obravnavali veliko število predlogov k vprašanjem prometne, stanovanjske ter integracijske politike. Ena okrajna organizacija je predlagala (v okviru privatizacije radija) celo lasten 'strankarski' radijski val. Glavni referat je imel predsednik SPO kancler Vranitzky, ki se je v svojem govoru lotil afere Noricum in pri tem postavil vprašanje, ali so “navadna" sodišča sploh pristojna za odmerjen) e politične odgovornosti. (I.S.) FPO je za švedske liberalce nesprejemljiva DUNAJ - ”FPO ni liberalna stranka. Kar Haider pravi o problematiki s tujci, je nasprotje liberalizma.” To je dejal Hadar Cars, poslanec Liberalne ljudske stranke v švedskem državnem zboru, ki se je koncec preteklega tedna (kot predstavnik švedskih koordinacijskih odborov za pristop k ES) mudil na delovnem obisku v Avstriji. To se je informiral o avstrijskih pripravah za vstop k ES. V zvezi s Haiderjevo FPO je pred avstrijskimi novinarji dejal, da se bo švedska Liberalna ljudska stranka v Liberalni internacionali zavzela za izključitev avstrijskih svobodnjakov in za sprejem Liberalnega foruma svobodnjaške disidentke Heide Schmidt. Nezadovoljstvo Avstrijcev z dohodki in privilegij politikov DUNAJ - Raziskovali javnega mnenja opozarjajo na večajoče se nezadovoljstvo Avstrijcev in na prepotrebno protiukrepanje s strani politike: 61 odstotkov Avstrijcev se na primer jezi na politike ter njihove nesorazmerno visoke plaCe in privilegije. Pri 1500 povprašanih je aktualna anketa poleg tega pokazala še nezadovoljstvo glede 'neupravičenega' izplačevanja brezposelne plače (57 %), (baje), stopnjujoče se kriminalnosti zaradi tujcev ( 40 %), nekontroliranim pritokom migrantov (36 %) ter stopnjevanjem brezposelnosti v kriznih regijah ( 34 %). r KOROŠKA / SLOVENCI n BELJAK / DOBRODELNI KONCERT AVSTRIJA / STAVKA Premik je znak za začetek napredovanja Zaključen kulturni teden v Spittalu Nad 100.000 šilingov za pomoč beguncem v Sloveniji in na Hrvaškem 600 obiskovalcev na gala-koncertu umetnikov iz treh držav Trafikanti proti duly*ee4hopom ob slovenski meji Pol milijarde šil. manj prometa? Alois Angerer SPITTAL OB DRAVI - S 1. kulturnim tednom koroških Slovencev se je skromno in neopazno delo biroja za slovensko narodno skupnost pri Uradu koroške deželne vlade premaknilo za znaten korak naprej in njegov vodja, dr. Pavle Apovnik, si je po lastnih besedah izpolnil dolgoletno željo, namreč zravnati poti zbliževanja obeh narodnih skupnosti na Koroškem”. Obe osrednji kulturni organizaciji koroških Slovencev sta bolj ali manj sodelovali, večinoma nemško govoreči obiskovalci pa so v zadovoljivem številu spoznali in videli utrinke slovenske kulture. Na sporedu je bilo veliko glasbe (Oktet Suha, glasbena šola, zbora “Valentin Polenšek" in “Gallus", “Vaščani pojo"), predstavili so se mladi in starejši umetniki - slikarji in pesniki -, na ogled je bila razstava o kmečki arhitekturi na južnem Koroškem, predstavljene pa so bile tudi publikacije o koroških Slovencev. Vse je gladko potekalo, in kljub temu so nekateri upravičeno pogrešali tudi kritično soočenje z aktualnimi problemi, s katerimi se dan za dnem srečujejo koroški Slovenci. Tako je manjkal vsaj namig na problematiko ohranjanja slovenstva, manjkale so diskusije na primer o dvojezičnem šolstvu, o modelih sožitja obeh narodov, pa tudi srečanja in pogovore o konkretnih projektih na določenih področjih. Klub temu je prvi kulturni teden koroških Slovencev izven dvojezičnega ozemlja uspel. K temu je osebno veliko doprinesel tudi namestnik direktorja deželnega urada Karl Andervvald, kateremu ju uspelo, da je sam zvezni predsednik Thomas Klestil o tvoril to prireditev in jo s svojimi jasnimi besedami dvignil na visoko kulturno kot tudi politično ravan.Veselilo pa ga je tudi, “da je, Čeprav v zadnjem trenutku, vendarle prišlo do nekaj konkretnih korakov: zastopniki 12 slovenskih in nemških društev so sklenili, da bodo v bodoče sodelovali in s tem prispevali k boljšemu medsebojnemu spoznavanju. Prvi pogovori dovoljujejo upanje, da je vsak premik v odnosih med obema narodoma znak za napredek v prizadevanju za ustvarjanje pozitivenega vzdušja za sožitje in osnova za boljše sodelovanje. Prvi odmevi na “nevtralnih tleh" v Spittalu so bili pozitivni, uspeh nadaljnjih korakov pa bo brez dvoma odvisen tudi od volje obeh strani, na novo ustvarjeni osnovi graditi naprej. Ivan Lukan Skupina "Hydra" z Dunaja je navdušila obiskovalce BELJAK - Dobrodelna prireditev za pomoC beguncem v Sloveniji in na Hrvaškem konec tedna v kongresni hiši v Beljaku je povsem uspela. Prireditve pod geslom “Zato so prijatelji", ki je potetakala pod Častnim pokroviteljstvom visokih osebnosti političnega, kulturnega in ostalega družbenega življenja iz Avstrije, Hrvaške in Slo-yenikje (avstrijski minister za pouk Rudolf Scholten, dunajski župan Helmut Zilk, slovenski minister za kulturo Sergej Pelhan, hrvaški kulturni minister Ivan Sarič in drugi) se je udeležilo nad 600 obiskovalcev, tako da je pričakovati Čistega dohodka v znesku nad 100.000 šilingi. Obiskovalce gala koncerta vrhunskih umetnikov in glasbenikov iz Avstrije, Slovenije in Hrvaške sta pozdravila koroški deželni glavar Chri-stof Zernatto in njegov namestnik Peter Am-brozy, ki sta oba poudarila, naj bi ta prireditev bila tudi signal proti nesmiselnemu nacionalizmu ter za novo prijatelstvo med narodi. Organizatorji uspelega koncertnega večera, Neta in Zoran Brajša iz Zagreba ter Narodni svet koroških Slovencev, bodo Cisti dobiček dobrodelne prirediteve razdelili v dogovoru s slovensko in hrvaško vlado na begunske centre v Sloveniji in na Hrvaškem. Pomoči deležni bodo najbolj potrebni begunci, hrana, obleke, medi- kamente in druge nujne potrebščine pa bodo organizatorji dobrodelnega koncerta kupili v Avstriji in potem pripreljali v begunske centre v Slovenijo in Hrvaško. V okviru gala-koncerta za begunce v Sloveniji in na Hrvaškem so med drugim nastopili Big band orkester Radia Slovenije, komorni orkester “Pro Arte“, dunajski Schubert Trio, dunajska showband “Hydra“, otroški balet avstrijskih zveznih gledališč, solisti Tanja Tetzlaff, Nena Vrhovec, Vojko Vidmar, Ditka Haberl, Zoran Brajša, Stefan Fu-rijan, Džani Maršan, Ar-sen Dedič, Branko BlaCe, Vesna Butorac BlaCe, folklorne skupine “France Marolt", “Ex Panonia" in Ferdo Livadič" “Grenzlandchor" iz Podkloštra na Koroškem in drugi izvrstini umetniki. Ivan Lukan/igor schellander DUNAJ/CELOVEC -Kadilci in bralci časopisov in revij so včeraj v Avstriji stali pred zaprtimi trafikami. Vzrok zato je bila stavka trafikantov, ki so v okviru “akcijskega dneva" protestirali proti najnovejšim načrtom ministra za zdravstvo Ausservvinklerja, ki hoče z novim tabaCnim zakonom prepovedati prodajo za zdravje posebej nevarnih tabakov er tudi omejiti možnosti za propagando. Trafikanti se zaradi napovedanih ukrepov bojijo izgub pri prometu in menijo, da so načrti ministra nesmiselni, ker vodijo samo v ile- galnost. Poleg tega trafikanti zahtevajo odločnejše ukrepe proti tihotapstvu ter ukinitev duty-free shopov ob meji, predvsem v Sloveniji. Tako so zastopniki tabaCne industrije v zvezi s duty-free-shopi ob slovensko-ko-• roški meji poudarili, da se je zaradi brezcarinskih prodajalnic zmanjšala prodaja cigaret na Koroškem do 30 odstotkov oz. za skoraj 450 milijonov šilingov letno. Višek vseavstrijske akcije trafikantov je bilo protestno zborovanje na Dunaju s 6000 udeleženci. CELOVEC-GRAPEC / DANES OTVORITEV RETROSPEKTIVE SLOVENSKE FILMSKE KULTURE 50 let slovenskega filmskega ustvarjanja CELOVEC/GRADEC -V glavnih mestih Koroške in Stajerskle se je vCeraj oz. se bo danes zaCela retrospektiva slovenskega filmskega ustvarjenja od zgodnih 50-ih letih dalje. Prvi poskus, prikazati slovensko filmsko ustvarjalnost na Koroškem, je jeseni leta 1972 spodletel, ko so nemškonacionalisticne sile do skrajnosti zastrupile vzdušje v deželi. Koroška je prav v Času, v katerem je bil načrtovan prikaz slovenske filmske ustvarjalnostih doživela tako imenovani “Ortstafel-sturm“, podiranje dvojezičnih krajevnih napisov po vsej južni Koroški. Takratni in tudi današnji organizator filmskega tedna, celovCan Horst-Dieter Siehler, se spominja: “Postali smo žrtev zaostritve političnih odnosov med Avstrijo in Jugoslavijo, filmski teden je bil na dan načrtovane otvoritve s strani Ljubljane odpovedan". 21 let po teh dogodkih bodo Korošci in Štajerci konCno imeli možnost, spoznati izbor slovenskih filmov, ki so jih slovenski filmski ustvarjalci ustvarili v zadnjih petdesetih letih. Referent za medije v graški škofiji Franz Grabner, zdaj glavni urednik "Karntner Kir-chenzeitutig” in dober poznavalec jugoslovanskega oz. slovenskega filma Horst-Dieter Siehler sta izbrala vse odtenke povojnega filmskega ustvarjanja v Sloveniji. Od 16 filmov, ki jih bodo prikazali v Celovcu - festival teCe istočasno v Gradcu, pozneje pa ga bosta de- loma prevzela še mesti Innsbruck in Linz - so zastopani najboljši režiserji Slovenije: Igor Pretnar, France Štiglic, Matjaž Klopčič, Vojko Duletic, Karpo Godina. Lok se vzpenja od nepozabljenega "Kekca” preko Cankarja (“Na klancu") in Prežihovega Voranca (“Samorastniki", “Ljubezen na odoru", “Koplji pod brezo") do nagrajenega filma iz leta 1980 “Splav Meduze" (žal edini s nemškimi podnaslovi). Za otvoritev festivala pa so izbrali “Umetni raj“, novejši film Karpa Godine, najbolj profiliranega slovenskega režiserja. Godina bo ob otvoritvi filmskega tedna osebno navzoč. 2e prvi, večinoma partizanski filmi, so bili v Sloveniji le drugačni od ostalih - jugoslovanskih. Slovenski filmski ustvarjalci (na primer klasik France Stigljic) so že v zgodnjih letih slovenskega filma vključevali lastno kulturo in literaturo. Čeprav so Čutili tudi ideološki pritisk, se je preteklost obravnavala s poetičnimi, satiričnimi in pozneje tudi s so-cialnokriticnimi sredstvi. Leta 1966 pa je pri slovenskih filmskih ustvarjalcih seznanti jasna prelomnica. Slovenski filmski ustvarjalci so se skoraj demonstrativno posvetili sedanjosti in bodočnosti, obravnavali so sodobne probleme, človek se je v filmih kritično prikazal kot žrtev družbenih in socialnih procesov. Iz travme prati-zanskega filma se je slovenski film umaknil v novo obliko (beg v estetiko je pripeljal Pret- narja in Duletica na evropsko raven) in v literaturo - skoraj polovica slovenskih filmov temelji na literarnih osnovah. Danes slišimo tudi kritična razmišljanja, na primer, da so romantiki in pesniki "lirsko ponaredili” resničnost; vsiljuje se pa tudi vprašanje, ali in kako tesno je "vizualno bogastvo” slovenskega filma povezano z visokim nivojem slovenske grafike? Otvoritev retrospektive slovenskega filma bo danes ob 19.30 uri. KULTURA Torek, 27. aprila 1993 Komar in Melamid: Kaj storiti?, 1988 1MF6 ■-.m- LIKOVNA UMETNOST / SOCREALIZEM KOT TREND (2) Nesocialistično realistična umetnost Ce se opremo na katalo- .. „ opisuje kot rusko različico gizacijo in razmišljanja o _MARINA GR2INIC_ poparta), v katerem je Le- fenomenu socarta, ob j a- nin zasedel mesto ameri- vljena v reviji Dekorativno izkustvo SSSR (št. 397, dec. 1990), ki je v celoti posvečena rekapitulaciji pojava, je bil prvi socartov-ski projekt razstava umetnikov Komarja in Melami-da leta 1967 v neki moskovski kavami. Sam fenomen pa so poimenovali Sele leta 1972; po petletnem premoru so se projekti oziroma razstave socarta zdržema vrstili vse do danes. Prva uradna predstavitev »nesocialistično realistične umetnosti poststalinisti-Cnega obdobja«, kot ta pojav imenuje kritičarka Mar-garita Tupitsinova v evropski umetniški reviji Flash Art, je bila leta 1975 v Moskvi (v letu, ko je Tupitsinova emigrirala na Zahod) v znamenitih prostorih VDNH, »raju komunističnih dosežkov«. Razstavo socarta v moskovskem Leninovem muzeju je organiziral Andrej Erofev, direktor Muzeja moderne umetnosti v ustanavljanju, ki je (kot navaja Gambrel-lova v Art in America) že odkupil približno 200 so-cartisticnih del (Kabakova, Komarja in Melamida, Orlova, Kosolapova itn.). Razstava, postavljena v Leninovem muzeju, je na hkrati poučen in paradigmatičen način lepo pokazala, da večino umetnikov socarta navdihujeta leninistična ikonografija in so- vjetski agitprop. »Ruski konceptualizem« je bil v Leninovem muzeju umeščen skorajda v svoje naravno okolje, saj je med slikami in kopijami)!) slik, ki dokumentirajo Leninovo življenje in njegove delovne zmage, med modeli Leninovih delovnih sob v Kremlju in drugod ter med originalnimi leninističnimi relikvijami učinkoval preveč dvoumno, kar je navadnega gledalca vseskozi begalo. Prenekatero sliko v maniri socrealizma bi lahko namreč hitro zamenjati za socartisticno umetnino! Bistvo socarta je temeljna inverzija, obrat detajlov socialističnega realizma. Prisvojitev in potem drugačna razporeditev (Baks-htein govori o mizansce-ni!) detajlov, pa tudi glavnih »igralcev« socrealizma (Lenin, Stalin...) in njihovo postavljanje v drugačen kontekst je prvi in nujni pogoj socartistiCne strategije. Drugače rečeno, socart je pri svojih poskusih spreminjanja vsakdanjega življenja v subjekt umetnosti uporabljal že izdelane vizualne podobe, in kot vemo, je imela pri tem prvenstvo prav ikonografija socialističnega realizma. Ta inverzija s svojo ironično držo v gledalcu, na primer pri branju upodobljene parole Komarja in Melamida Naša želja - ko- munizem, vzbudi prej zmedenost kot nasmeh. Dela, kot so Slava KPSZ Erika Bulatova iz leta 1975 ali Banka Dimitrija Prigova iz leta 1978 (počečkana škatlica za zbiranje miloščine je po Prigovu ironična kvintesenca ruske banke), sodijo med najbolj dosledno socartistiCne umetnine. Performance Železna zavesa skupine Gnezdo s konca 70. let ironično podstat socarta prižene do zloveščega absurda. Železna plošča, ki se dviguje kot zavesa, na njej pa je izpisana sintagma IRON CURTAIN, personificira bedo svetovnega političnega kreda 70. in delno 80. let. Za tiste, ki bodo iskati vzporednice z našim prostorom, naj omenim samo Triglav, živo skulpturo oziroma projekt skupine OHO iz leta 1968, ki je, kot je med drugim zapisano v preglednem katalogu, nedvomno imela ironični politični pomen: »Triglav kot eden od simbolov slovenstva, ob naslonitvi na lingvistiko pa: tri-glave = tri-glav.« V delih tistih socartisti-Cnih umetnikov, ki so emi-grirati na Zahod, predvsem v ZDA, so se invertirani socrealistični elementi zaceli umeščati v kontekst ameriškega poparta (mimogrede rečeno, dosti zahodnih razlagalcev socarta škega kavboja. Aleksander Kosolapov, ki živi v ZDA od leta 1975, se predstavlja z deti, kot so Malevic-Mar-lboro ati Gorbi (Gorbačov, naslikan v maniri VVarholove Marilyn Monroe) itd., Komar in Melamid pa finančni uspeh na ameriškem trgu kujeta z deti v klasični maniri qo-carta, na katerih uprizarjata Stalina ob vesoljčku E. T., Lenina z muzami itd. V nasprotju z zgodnjimi deti, racionalistično analizo sovjetske ideologije, post-so-cart neusmiljeno producira kic. Pri socartu, ki je proizvajal anekdotično branje sovjetskega vsakdana in njegove politike, je ironija pomenila kritično pozicijo, smeh pa sunek v rebra. Ce hoCemo dela Komarja in Melamida, predvsem pa starejših socartistov pravilno razumeti, je potrebno pri sleherni interpretaciji upoštevati tudi določeno količino strahu; »strahu, s katerim Smo živeti!«, poudarja J. Bakshtein. »O socartu ni mogoCe govoriti, Ce ob njem ne govorimo tudi o strahu ati pa vsaj ne aludiramo na strah pred komunističnim totalitarizmom!« Marina GrZinič je raziskovalna asistentka v Filozofskem institutu ZRC SAZU v Ljubljani. (Nadaljevanje v soboto) Novi uspehi Miladojke Vouneed Miladojka Vouneed je glasbena skupina iz Ljubljane, ki je začela delovati v začetku leta 1985. V letih 1985-1987 je izdala dve kaseti in imela koncerte v vseh večjih mestih Jugoslavije. V naslednjih dveh letih je skupina izdala dve LP plošči: »-GHASTLV BEVOND BEU-EF« (1988) in »BLOO-DVLON« (1990). Odziv na obe LP plošči je bil odličen. Leta 1988 in leta 1990 je bila skupina izbrana za najboljšo YU skupino. Glasbo je na koncertih v Avstriji, Belgiji, Grčiji, Italiji, Madžarski, Nemčiji in Švici predstavila tudi širši evropski množici. Rezultat je bil ponovna izdaja LP plošCe »-GHASTLV BEVOND BELI-EF« pri evropski družbi Amsterdam label N. L. Centrom. Skladba z drugega LP »Reel Love« pa je bila več- krat predvajana na MTV. KonCan je novi material. Kaseta je izšla konec aprila, CD pa bo na voljo sredi maja. Glasba bazira na erotiki, zvrst glasbe je sestavina HIP, POP in GORE glasbe, na izdelku prednjači hit Jungle. Najverjetneje bo izdelek odlično prodajan, ker ima skupina v glasbenih krogih visoko reputacijo in poslušalci že nestrpno pričakujejo nove skladbe. Konec maja bo skupina zaCela turnejo po Slovenji (cca 40 koncertov), kasneje pa bo večinoma nastopala po tujini. Posebno pozornost velja nameniti njihovim koncertom, ki šo bili vedno svojevrstna atrakcija, v veliko veselje obiskovalcev. V prihodnje bo koncertna zasedba skupine štela pet, na večjih koncertih pa osem elanov. (P.R.) Napoved programa Druge godbe ’93 Letos vstopa glasbena prireditev, mednarodni festival Druga godba, v svojo deveto ponovitev. Druga godba 1993 ohranja dosedanji programski koncept. Posegla bo na področje evropske in zu-najevropske etnične glasbe, predstavila bo najbolj aktualno ustvarjanje domačih izvajalcev na področju sodobne klasične in improvizirane glasbe, odkrivala bo neznane, a kvalitetne evropske transžanrske skupine in se v daljnji Sibiriji srečala z najbolj impozantno vokalistko današnjega Časa. Letošnja Druga godba ima isto prizorišče kot vsa leta doslej, to so ljubljanske Križanke, le en večer, ki zahteva klubsko vzdušje, bo v KUD France Prešeren. Organizatorja, tudi letos sta to Glasbena mladina Slovenije in Radio Študent, sta oblikovala naslednji program: Drugo godbo bo v soboto, 29. maja, odprla albanska skupina Famille Lela. Družina Lela je ansambel petih bratov in še dveh ožjih sorodnikov, ki goji predvsem pristno, v svetu zelo malo znano instrumentalno in vokalno polifonijo z jugovzhodnega dela Albanije. Koncert bo v preddverju Križank. V ponedeljek, 31. marca, bosta vokalistka Sa-inkho Namchylak in tolkalec Jim Meneses preizkusila akustičnost križe-vniške cerkve. Sainkho Namchylak prihaja iz ruske pokrajine Tuva, na meji z Mongolijo. Sainko združuje folk, pop in klasično petje, njena glavna odlika pa je ohranjanje tradicije pevk in pevcev s tistega področja - namreč dvoglasnega petja. Ame- riški tolkalec Jim Meneses bo s svojim znanjem in atraktivnostjo poskrbel za razburljivo srečanje dveh svetov. Prav tako v križevniški cerkvi bo naslednji dan, 1. junija, nastopil skladatelj in glasbenik iz Vojvodine Boris KovaC s komornim kvintetom. Boris KovaC bo na letošnji Drugi godbi premierno predstavil svoje novo delo Anamnesis - Ekumenski misterij, ki ga je moral zaradi srbske agresije končati v Sloveniji. Njegov ansambel sestavljajo akademski glasbeniki iz Slovenije, Hrvaške in Srbije. V sredo, 2. junija, bo v KUD France Prešeren večer z imenom Neznana Evropa. Predstavile se bodo tri skupine, ki negujejo različne glasbene stile in jih povezujejo v celoto. To so: Data pro-cessed corrupted iz Slovenije, Dull Schicksal iz Nizozemske in Franz Franz iz Avstrije. Vrhunec prireditve bo prav gotovo nastop Les musi-ciens du Nile, ki bo 3. junija v Preddverju Križank. Glasbeniki z Nila prihajajo iz Lrocorja v Egiptu. Sest glasbenikov in dva plesalca že več kot deset let navdušuje občinstvo po celem svetu z arabsko tradicionalno ljudsko glasbo. Drugo godbo bo v soboto, 5. junija, zaključila Parafina, ki se je v tem prostoru pred leti že predstavila. Skupino, ki prihaja iz Burkine Faso, poznajo tudi prijatelji Rolling Stones, na letošnji Drugi godbi pa bodo Parafina predstaviti svojo odlično glasbo z nove plošCe, ki je prav v tem mesecu izšla pri založbi Real VVorld. (P. R.) Ob desetletnici kaseta in CD Založba kaset in plošC RTV Slovenije nas je razveselila s še eno izdajo, ki oživlja pomemben del zgodovine slovenskega jazza; izšla je kaseta in CD Best of Ljubljanski jazz ansambel, ki jo je pripravil njihov trobentač in skladatelj dr. Urban Koder. Brez poslušanja te pomembne diskografske izdaje ni mogoče razumeti dela Greentown Jazz Banda, pri katerem stvari izhajajo druga iz droge, hkrati pa lahko vidimo tudi stilne in razlike v pristopu k delu med njimi. Prvi so bili bolj naklonjeni kompleksno aranžiranim izvedbam (te je v glavnem pisal pianist Mario Rijavec) z občasnimi izleti v zabavno glasbo, pogostim sodelovanjem s takrat popularnimi pevci, medtem ko se naši sodobniki gibljejo v okviru tradicionalnega jazza, happy muzike, razgibane polifonije, ob odličnih solistih v prvem planu in trdnem kolektivnem zvoku, ki izhaja tako iz znanja kakor profesionalnega dela. Ko smo spremljali trende, odkrivati nova imena in skupine na svetovnem glasbenem prizorišču, smo oCitno prevečkrat pozabljali, da je to umetniško področje sestavljeno iz vertikale, različnih oblik delovanja in ustvarjanja - od tradicionalnih prek klasičnih do ekstremno novih. Eno ne izključuje drugega, ampak se dopolnjuje, spodbuja in spopada ter zagotavlja ritem šele v dinamičnem odnosu celovite umetniške scene. Tako je tudi z jazzom. Be-bop ni uničil svringa, ampak je v spopadu z njim ustvaril novo estetiko. Swingerji iz Chicaga ati Cansas Cityja niso mogli izriniti pionirskega prispevka glasbenikov iz New Orleansa. V10 letih obstoja je Ljubljanski Green Town Jazz Band več naredil zunaj svojega okolja kot pa znotraj Slovenije, kar je paradoks, ki ga je težko pojasniti. Klarinetist Borut Bučar, po poklicu arhitekt (-kot številni slovenski jazz glasbeniki), je svojo skupino ustanovil z željo, da bi nadaljeval s tradicijo igranja dixielanda, ki ima v tem okolju svoje globoke korenine in visoke dosežke. Pri tem mislimo predvsem na Ljubljanski jazz ansambel, skupino, ki je v svojem delovanju na prehodu iz 50. v 60. leta v slovenski (in nekdaj jugoslovanski) jazz vnesla izjemno visoke, evropske standarde tradicionalne jazzovske izvedbe v razponu od New Orleansa vse do chi-caškega stila in se tako postavila ob bok Zag-rebške-mu jazz kvartetu in Vokalnemu ansamblu Predraga Ivanoviča iz Beograda -skupinama, ki sta dosegli visoko raven in izjemno izvirnost v teh letih. Borut Bučar je bil elan Ljubljanskega jazz ansambla 8 let, a so biti cilji pri ustanovitvi Greentovvn Jazz Banda nekoliko drugačni. Bolj v tradiciji dbdelanda, vesele, polifone muzike iz delte Mississipi-ja, brez zastranitev v chica-ški jazz in takrat tudi brez problemov pri izboru glasbenikov, ki jih je bilo dovolj. V Času začetkov Ljubljanskega jazz ansambla so se še srečevali z nekaterimi temeljnimi problemi igranja hot jazza, a 10 let potem je na slovenski sceni že obstajalo veliko Solanih glasbenikov, za katere ni bilo skrivnosti. To je bil tudi temelj, s katerega je izšel Greentovvn Jazz Band. Visoki standardi so bili sami po sebi umevni, treba je bilo najti nekoga, ki jih bo združil, organiziral, pripravil. To je bil veteran klarineta Borut Bučar. Ob pripravi številnih znanih skladb New Orleans jazza in kasneje tudi z repertoarjem svvinga je Greentovvn Jazz Band začel počasi, a zanesljivo, ter se v celoti zavedal, da je treba publiko osvojiti z odličnimi izvedbami in profesionalizmom. Temu je sledil znani festival jazza v Dresdnu (še v NDR) in veličasten uspeh, kasneje dokumentiran tudi na njihovi prvi kaseti. Sledila so povabila za gostovanja po Ameriki, Kanadi, Nemčiji, Švici in drugod, ki so se vselej dopolnjevala z novimi pogodbami in posnetki. Green-tovvn Jazz Band je gostoval in še gostuje prav v tistih državah, v katerih je tradicionalni jazz izjemno močan, kjer deluje veliko število podobnih ansamblov izjemne kakovosti, kar pa za naše tradicionaliste ni bila ovira pri nadaljnji uveljavitvi. Nastopi na ustreznih in znanih jazz festivalih, kot je tisti v Sa-cramentu, plošCe in koncerti pred uglednim občinstvom so izoblikovali Greentovvn Jazz Band v celoto izjemnih profesionalcev. V teh 10 letih je šlo skozi skupino veliko število znanih jazzovskih solistov, od Tomaža Grintala, Petra Ugrina, Dušana Kaj- zarja, Milana Ferleža do Merika Lešničarja in Marjana Loborca, ne da bi se kvaliteta bistveno spremenila. Prav nasprotno, ko znova poslušamo njihove diskografske izdaje, odkrivamo, da je bil napredek velik in nepretrgan: nenehno so širiti svoj repertoar in vanj vključevali tako znane standarde new-orleanskega jazza in tudi svvinga. Osnovni zvok dbdelanda se je oplemenitil s prihodom mladih, zlasti v sekciji ritma, ki so ga s seboj prineslil deloma tudi iz izkušnje fuzijskega jazza: predvsem kitarist Primož Grašič in bobnar Radko Divjak, ki s svojimi solističnimi parti večkrat vzpostavlja ravnotežje s pihalci v prvem planu. Čeprav trobila se zmeraj vodijo melodijo in zagotavljajo suverenost, od Tomaža Grintala, prek Petra Ugrina, vse do sedanjega Dominika Kranjčana, dokončno barvo oblikuje žamet-ni zvok klarineta Boruta Bučarja. Na proslavi svoje desetletnice v polni Gallusovi dvorani Cankarjevega doma je Greentovvn Jazz Band takoj našel stik z občinstvom, saj je bilo v hipu jasno, da gre za skupino, ki se predvsem zabava in nas razveseljuje, a ne na cenen način in na »prvo žogo«. Skrbno izbrani program s številnimi gosti (Boško Petrovič in B. P. Convention, vokalna skupina iz New Svving Quarteta ter Vocalart z Mihom Jazbinškom, starim elanom ansambla) je ustvaril odlično vzdušje. Temu se je pridružila tudi nova kaseta Ballin‘The Jack, ze peta po vrsti, ob treh ploščah in treh CD ter eni videokaseti. Manjkala je samo TV, da bi vse to ohranila za prihodnost. Ognjen Tvrtkovič KULTURA Torek, 27. aprila 1993 LITERATURA / POGOVOR Z GOSTUJOČO ZNANSTVENICO Jugoslavislika ■ predmet, ki izumira Celia Hawkesworth, profesorica na londonski SSEES - Šoli za južno in južnovzhodno Evropo, je pretekli teden na povabilo slovenskega Inštituta za humanistične študije predavala v Ljubljani o ženski književnosti Celia Havvkesvvorth izhaja iz cambridgske slavistične Sole. Je specialistka za srbsko in hrvaško književnost. Predava v Londonu in se v zadnjem Času ukvarja z žensko književnostjo. Kot Študentka in profesorica je bivala v nekdanji Jugoslaviji, v Sarajevu, Zagrebu in Beogradu. Se posebej je znana kot prevajalka in je za prevajanje v angleščino tudi prejela številna pomembna srbska in hrvaška priznanja. V zadnjem Času je prevajala Dubravko Ugre-SiC in izdala tri knjige -predvsem svojih prevodov - velikih AndriCevih del: Travniške kronike, Prekletega dvorišča, Razgovorov z Goyo, izbora zgodb in esejev. V Ljubljano je prišla na povabilo ISH in tu vodila kurz iz ženske književnosti, v katerem so na eni strani razpravljab o angleški literaturi na to temo, na drugi pa analizira-U besedila pisateljic Milke Zicine, Dubravke UgresiC, Slavenke DrakuliC, Irene Vrkljan in Svetlane Vel-mar Jankovič. Kurz, ki je bil zamišljen kot delavnica, je pritegnil živahno skupino predvsem Študentk in postdiplomantk ljubljanske univerze. Kakšen je raziskovalcev odnos do predmeta, ki pred njegovimi očmi izginja oz. se radikalno spreminja? Mislim seveda na predmet jugoslavistike, te arealne discipline, katere akademski svet mora danes na nov način reflekti-rati svoj položaj? Počutim se, kot da bi živela v neobičajnem času, v prehodni fazi. Moji londonski kolegi, s katerimi najtesneje sodelujem, in tudi jaz sama, si želimo ohraniti vse dragocene vezi, še naprej predavati srbske in hrvaške književne odnose in kulturi v zgodovinski perspektivi ohranjati vse stike. Ce se bo dalo tako delati tudi vnaprej, bomo nadaljevali. Hrvat-sko in srbsko kulturo smo vedno predavali ločeno, zdaj pa bomo morali vec pozornosti posvetiti bosanski kulturi: posamezne pisce iz te kulture smo vključevali ali v srbsko ali v hrvaško književnost; zdaj bomo morali revidirati kriterije razvrščanja in poiskati nove, saj to početje na star način ni vec umestno. Vseeno pa se zdi, da je zdaj še prezgodaj razmišljati o tem. Kot zgodovinske discipline vsi naši predmeti ostajajo. Nikoli nismo predavali slovenščine, vendar bi bilo potrebno to možnost cimprej odpreti. Za zdaj razmišljamo samo samo o jezikovnih tečajih. Vse bolj nam postaja jasno, da to pogrešamo. Pred kratkim smo imeli gosta iz Slovenije, Borisa A. Novaka in Aleša Debeljaka, in tedaj se je pokazalo, kolik- šno zanimanje obstaja za slovensko kulturo. Seveda na žalost ni pričakovati, da bomo zelo hitro lahko ustanovili katedro. To je na žalost, tako kot povsod, odvisno od denarja, ki ga ni. Ali obstajajo književni pojavi, ki ravno zdaj pridobivajo na svojem pomenu? Na žalost je ustna književnost postala spet aktualna v popolnoma novi luči in zdaj nanjo gledamo kot na neposredno nevarno, ne pa eksotično in oddaljeno čtivo. Zato se je treba izogibati taksnim aktualiziranim interpretacijam. Na drugi strani je nov pomen dobil Andric: zdaj ga je mogoče brati kot protiutež, kot temeljitega poznavalca, kot tistega, ki ve, kam vodi določen način razmišljanja. Opozarja nas, naj se ustavimo in se spomnimo. Literature, s katerimi se ukvarjam, imajo neizmerno vrednost - tudi v tem trenutku - tako skozi ustno tradicijo kot skozi Andrica. Sodobni svet bi se lahko Česa naučil, da bi se tako izognili tragičnim posledicam tudi v drugih delih Evrope. Kaj je zate ženska književnost in kaj želiš pokazati s tem dinamičnim in izzivalnim tečajem? Te književnosti imajo veliko pisateljic, ki so zane- marjene. Treba jih je vnesti v redne programe, v zgodovine književnosti, v kritiško razpravo. V najširši perspektivi je treba žensko - po krivem pozabljeno -vrniti zgodovini. V tem delu sveta je njena odsotnost še posebej očitna. Taksen položaj je prevladoval tudi drugod po Evropi: v Angliji so zadnje čase pri pisanju ženske zgodovine prišli dokaj daleč. Praktično na vseh univerzah obstajajo seminarji o ženski zgodovini, kulturi, književnosti, navzočnosti; dogaja se njihovo »vpisovanje« v zgodovino. Tudi tu bi si želela videti podoben akademski napor. Delikatno vprašanje je tisto o ženskem pisanju in s cim se ta odlikuje; nanj verjetno za zdaj še ni odgovora. Vendar s postavljanjem vprašanj vendarle odkrivamo nekatere odlike določenih piscev: Ce vprašanje ne bi bilo zastavljeno, teh odlik preprosto ne bi opazili. Morda še manj važen podatek, ampak večina študentov, tako pri nas kot tukaj, v ljubljanski delavnici, so ženske. Pomembno je, da berejo knjige in da o njih govorijo, da raziskujejo upravičenost pojma ženskega pisanja, saj se tako začno počutiti bolj gotove in tudi same začenjajo govoriti brez omejitev. Nekatere izmed teh tem so izzvale zanimive diskusije. Kako vidiš prihodnost te humanistične discipline? Celia Havvkesvvorth (Foto: Tomaž Prošek) Prihodnost discipline, ce jo gledamo iz perspektive vznemirljivih in bogatih zadnjih desetih let, je videti dobra. Pa vendar, v nekaterih kulturah vprašanje zgodovinske perspektive ostaja nerešeno - iskanje ženskih glasov, osnovno branje, utrjevanje imen, se pravi kanonski študij. To upočasnjuje tudi polet teoretične misli. V Angliji se je na primer zdaj pojavil zbornik (Cambridge University Press) o nemških ženskah pisateljicah, jaz pa za istega založnika pripravljam zbornik o ženskih književnostih Srednje Evrope, kamor sodita tako Slovenija kot Hrvaška; torej, Ce mi kdo želi posredovati podatek ali mnenje, naj se mi kar mimo oglasi. Kako vidiš prihodnost akademskega življenja v Času, ki se tako hitro in tragično spreminja? Ena izmed možnosti, in to prav v tem Času, je ravno naše tukajšnje početje: orientirati študente na module, jih usmerjati in voditi skoznje, ne le skozi eno fakulteto, eno univerzo ali eno državo, ampak skozi celotne sisteme akademskih ustanov po vsej Evropi in svetu. Študent bi kot nekakšen renesančni popotnik lahko izbiral module, ki bi najbolj ustrezali njegovi znanstveni usmeritvi, brez prostorskih omejitev in fiksiranja na eno okolje. To bi bilo lahko kmalu mogoče, Ce bodo za to sredstva. Ce se hočemo izogniti tragediji v Evropi, je neskončno pomembno, da se ljudje drug z drugim pogovarjajo. ZDAJ IN NIK O L I Trupla očetov Andrej Blatnik Nemara ste že velikokrat prebrali ali slišali arhetipsko zgodbo, ki bo tokrat zaradi aktualnosti postavljena v kontekst lastninske preobrazbe. Pripoveduje naj jo recimo delavec, razglašen za tehnološki presežek, ki naj pravi: »Sef našega obrata, ki je odločal, kdo je presežni delavec in kdo bo ostal v tovarni, je star sedemindvajset let. Toliko, kot imam jaz delovne dobe, pa mi je re-kel:‘Petinštirideset let ste imeli zagotovljeno vse. Danes pa je drugače.’ Kruha mi ne more rezati nekdo, ki je star toliko, kot imam jaz delovne dobe.« Priznam, prepisal sem iz dnevnega Časopisa, vendar boste nemara pritrdili, da ne gre za minljivi aktualizem, temveč za zgodovinsko resnico. Menjavo generacij. Pogled nanjo je nemara odvisen od tega, na kateri strani menjave se nahajaš, vendar kaže, da ni z nobene strani prijeten. (Priznavam, da me je k temu razmisleku pripravil kolumen o generacijskem razočaranju Zdenka Roterja v zadnjih Razgledih, ki ga -nemara zato, ker je njegova generacija najbolj oddaljena od moje in zato reci, o katerih piše, najmanj poznam - prebiram z najvecjim zanimanjem med razglednimi kolumnisti.) Bolj ko ljudje iz moje generacije (rojenih v šestdesetih? postmodernistična? brez karizmatičnih mentorjev? brez metafore? ali samo preprosto in minljivo 'mlada’?) v skladu z naravnim ritmom leteče menjave zasedajo odločujoče položaje, bolj se srečujem s tem čudnim pojmom, s pojmom generacije. Vendar mi, in taka je, zdi se, splošna skušnja, ne nudi utehe in zavetja, kot bi bilo pričakovati glede na to, da posamezno usodo širi v skupno, nasprotno. Morda poznate neprijetni subjektivni občutek izgube individualne identitete, ko te reducirajo na skupino. Že načeloma mučno in nepriljubljeno kulturokratsko vlogo, v katero brez lastne volje tonem (in z mano mnogi moji vrstniki) kot v živi pesek, mi še bolj spreminja v breme. Vendar je taka redukcija eden načinov za preprostejše razumevanje prezapletenega sveta. Človek, ki ima moe izbire, mora včasih tudi izbrati, in Ce koga ne izbere, ga ta, tako je naravni red stvari, glasno ali vsaj tiho obdolži zmote. Kadar se mi je to zgodilo na glasen način, o tihih paC ne morem poročati, se je zgodilo po Čudno podobnem vzorcu. Ce je šlo za Človeka, kolikor toliko starejšega od mene, me je brez izjeme obdolžil generacijske zarote. Nisem si še pridobil non-šalance, da bi ponovil za nadrealisti, kako trupla mrtvega očeta paC ne moreš nenehno vleci s seboj, in nisem si mogel kaj, dti me ne bi vedno znova fascinirala lahkotna premočrtnost percepcije, ki je izza vsega znala takoj prepoznati generacijski kom-plot. Morda gre za način zoperstavljanja prihajajoči generaciji (ki se zdi zoprna že zato, ker se obnaša, kot da vse ve) v skladu z geslom, da je treba sovražnika poraziti z njegovim orožjem. Na nonšalanco odgovoriti z zanašanjem na lastno recepcijo sveta. Seveda, mogoče se je tako odzvati, vendar obojestranski občutek ogroženosti (ki je celo upravičen in utemeljen, vendar je nemara v naravi medija, torej kulture) blokira vsake resnejše rezultate. Na eni strani tisti, ki imajo energijo, na drugi tisti, ki imajo formalno moC, in že pride do prostega teka -za dosežke je potrebno oboje. In upajmo, da gre obojim za dosežke. Kajti ko se človeku ves interes za kulturo strne v željo po moči odločanja o njej, je najbolje, da kljub vsemu zamenja pero z mečem; Ce ne najbolje zanj, pa vsaj za kulturo. V pričakovanju grafičnega bienala Žalostno finančno stanje, v katerem vegetira slovenska kultura, je postavilo pod vprašaj tudi tradicionalni Mednarodni grafični bienale. Organizatorji se zavedajo kakšnega pomena je prireditev, ki letos praznuje svoj dvajseti ljubilej. Zato so vsi dvomi, da bienala ne bi bilo, odveč, vprašanje je le, kakšne finančne podpore, ki je nujna za njegovo promocijo, bo deležen. Da bi širšo javnost kar najučinkoviteje seznanili s potekom priprav, ki jih narekuje prireditev takega formata, so se organizatorji odločili za sprotno informiranje novinarjev o svojem delu. V Mednarodnem grafičnem likovnem centru, ki ima svojo lokacijo v Gradu Tivoli, so organizatorji predstavili strokovno žirijo, ki izbira domače in tuje grafično gradivo. Ta prihaja v grafični center bodisi po izboru uradne žirije gostujočih držav ali pa posamezniki sami pošljejo svoja dela; zanimivo je, da ta pogosto presegajo kvaliteto uradno izbranih grafik. Slovensko žirijo sestavljajo Jure Mikuž, Ivan Sedej in Marjan Tršar. Slednji je spregovoril o izjemni kvaliteti grafike mlajših avtorjev, ki bodo letos predstavljali slovensko grafično produkcijo. Pou- daril je ponovno uveljavljanje črno-bele grafike globinskih tehnik. Po obdobju, ki je vpeljalo sestavljanje in lepljenje različnih grafičnih tehnik, spet prevladuje močna, skoncentrirana grafika, ki ekspresivno in zgoščeno podaja svoje likovno in konceptualno sporočilo. V mednarodni žiriji, ki bo izbrala najboljše grafične liste, so Tamon Miku (Japonska), Pierre Restanv (Francija), Pat Gilmour (Velika Britanija), Ryszard Stanislawsky (Poljska), You Won Lee (Koreja), VValter Koschatzky (Avstrija) in Zoran Krizi-šnik (Slovenija). Žirija je v zadnjem mesecu izbrala še 190 avtorjev, vsega skupaj pa bo sodelovalo 57 dežel s 350 grafikami. Razumljivo je, da se dežele nekdanje Jugoslavije predstavljajo z mnogo manj deli, kot je bilo v navadi doslej. Malo bolje je zastopana samo Hrvaška. Tudi iz vzhodnoevropskih držav ni pričakovati odziva, kar je po vsej verjetnosti odsev njihove finančne stiske. Spošni prerez pa je izredno visoka kvaliteta, ki ne zaostaja za sodobno slikarsko in kiparsko produkcijo. Posebna vprašanja se vrtijo okrog otvoritve in vzporednih razstav, ki bodo podprle ta likovni dogodek. Uradna otvo- ritev, ki bo 25. junija v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, bo dopolnjena s projektom režiserke in scenografke Mete Hočevar in glasbenika Alda Kumra, vendar bo ostal do zadnjega skrivnost. Bienale razstave - razstava dobitnikov velikih nagrad ljubljanskega bienala 1955-1991 bo v Cankarjevem domu, 20. mednarodni grafični bienale v Moderni galeriji, osebne razstave nagrajencev 19. bienala pa si bo mogoče ogledati v galeriji Mednarodnega grafičnega centra v Tivoliju - bo spremljala vrsta razstav v ljubljanskih galerijah. Omenim naj le razstavo v Jakopičevi galeriji, kjer se bodo predstavili najvidnejši slovenski predstavniki grafičnega oblikovanja s svojimi učenci, in razstavo Emila Schumacherja, priznanega umetnika in dobrega znanca ljubljanskega bienala, v galeriji Cankarjevega doma. V bienale se letos ponovno vključuje Društvo slovenskih likovnih umetnikov, ki prav tako pripravlja nagrado za domače ustvarjalce. Tej nagradi in tradicionalni zlati medalji se pridružuje še nagrada italijanske založbe, ki izdaja publikacije s področja evropske grafike, v višini 10 milijonov lir. (V. K.) Oervekova črnina Fondacija Rembrandt je letos prvič podelila Rembrandtove cekine slovenskim likovnim umetnikom. Eden dobitnikov, prekmurski slikar Sandi Cervek te dni razstavlja svoja novejša platna v Ce-kinovem gradu v Tivoliju. Akademski slikar Sandi Cervek je za svoje delo prejel že nekaj nagrad, ima že lepo število samostojnih razstav. V spremnem besedilu kataloga, ki ga je založila Družba Rembrandt, je Jure Mikuž opozoril na slikarjevo vztrajanje pri monokromih, najpogosteje črnih slikah, ki kot Črna ogledala s svojo kozmično strukturo odsli-kava naš dvoumni, zloslutni odsev. Slike so se izčistile do tiste stopnje, ko na platnu ni več prostora za konkretni svet. Vsa navzoc-nost zavednega in nezavednega doživljanja je zapisana v pastozni Črnini, v kateri se kot izrisane magnetne silnice srečujejo polja neslu-tenih prostorov. Črnina Cervekovih, večinoma kvadratnih platen priklice v spomin Cme kvadrate K. Maljevica, ki se je odrekel sleherni iluziji, da bi izpovedoval duhovno. V nadaljevanju svojega ustvarjalnega procesa se je Maljevie povrnil k barvnemu, celo figuralnemu slikarstvu, v katerem je navzoča etnološka nota, kot bi svoj celotni opus zaCAel, razgrnil in nato prizemljil tam, do koder lahko sežeta duh in telo. Cervek nasprotno hkrati razgrinja človeško duhovno in materialno vsebino. Slike zajemajo tkivo, ki prepleta naše sanje in tke večno vprašljivo substanco obstoja. Prav zato njegove slike niso namenjene reproduciranju. Prav one so namreč konec in ponovni začetek potovanja in sleherno razmnoževanje je le njihov prazen odblesk. (V. K.) Skulpture Draga Tršarja v Volejem Potoku Zrak, prepojen z vonjem razcvetelih magnolij, tulipanov in sadnega drevja, je v teh pomladnih dneh zagotovo prevladujoč element. Čeprav se vse rojeva iz zemlje, čeprav nas sprošča žuborenje voda in sonce že skoraj pripeka, je vse vendarle v zraku: neulovljiva radost in melanholija, želje in dejanja so pomešana v vonju toplega vetra. Materialnost skulpture je zato skoraj neulovljiva. Izpareva v ozračje duhovne izkušnje, ki jo v tem času še intenzivneje kot sicer navdihuje narava. Kiparska razstava na prostem, sredi parka, po katerem se je razlila slikarjeva barvna paleta (prispodoba je mogoča zaradi ohranjenega odnosa narava-kultura-civilizacija), je zato več kot samo domišljena poteza, ki zadovolji interese arboretuma in kiparja, je tako rekoč darilo slehernemu obiskovalcu. Kipi, raztreseni med potmi, potopljeni v krošnje grmovja, zagledani v svoj odsev na vodni gladini, pričakajo gledalca in ga presenetijo s svojo navzočnostjo, s svojo materialnostjo, ki so jo prinesli s seboj iz delovnega vzdušja zaprtega ateljeja. Kot deklica sem občudovala to nastajajočo materialnost v prenatrpanem kiparskem ateljeju, v katerega je bil vstop nekaj prav tako prepovedanega, kot je bil pogled na ženske akte, ki so krasili dnevno sobo in odlitke zenskih prsi na vrtu okoli bronastega psa, ki takrat še ni bil na verigi (tablica pred vhodom v arboretum opozarja, da moramo pse pripeti na vrvico). Vendar sta bila dnevna soba in vrt izkušnji igre in bronaste skulpture so bile odlične skrivalnice. Tam je bilo mogoče preseči skrivnostno avro, ki je v ateljeju porajala strah in občudova- nje. Se nekaj je bilo tam. Obilje rož, ki so polnile nenavadne vaze in bambusni pragozd. Razstava v Volčjem potoku zajema skulpture še iz časa bambusnih iger in sledi kiparjevi poti vse do Keramične skulpture s konca osemdesetih let. Med zelenimi kopicami se dvigajo vitke eno- in dvofiguralne plastike, ki so jim sledile kiparske rešitve v eno telo zlite množice. Te skulpture so Tršarjev ustvarjalni vrh, uresničen v številnih monumentalnih postavitvah, ki jim še dandanes ostaja zvest v svoji mali plastiki. Med cvetjem se rojeva ptica, iz krogle se je zgnetla organska struktura, ekspresivna podoba novega življe- nja, ki je z leti postajala vse bolj uglajena, abstrahirala je podobe iz okolja in se približevala samemu materialu. Kiparska govorica, izražena v glini in ohranjena v bakru ali z žganjem, štirideset let črpa iz narave, vendar se nikdar ne zliva z njo. Ohranja svojo samobitnost, svojo zaključeno zgodbo, ki jo je dosegla kiparjeva roka. Morsko valovanje je znotraj galerijskega prostora izdihnjena virtuoznost, ob žuborenju potoka pa zapeljiva estetska izkušnja, ki jo presega le kipar. A vendar znotraj procesa živi še ena zgodba: zgodba o ljubezni do lepega in do rož. Vesna Krmelj Marijan Tršar, dobitnik letošnje Jakopičeve nagrade Do retrospektivne razstave, ki je bila leta 1991 v Novem mestu, je bilo slikarstvo Marijana Tršarja širši javnosti bolj malo znano, ker umetnik redko razstavlja. Svojo veliko razgledanost slikar izraža predvsem s teoretskimi deli. Znan nam je predvsem kot kritik, plodovit pisec, esejist, pedagog, ilustrator, mladinski pisec in dramatik, znanstvenik, prevajalec, ilustrator. Srečamo ga lahko v številnih galerijah kot vodiča po razstavah ali pa voditelja številnih diskusij o razstavah in umetnikih. Letos je prejel Jakopičevo nagrado za slikarstvo za svoje življenjsko delo. (S. K.) Upor kot zavest im. Ciril Zlobec ■ ^anes že o čemer-\koli lahko reče-J__J mo: Nič ni več ta- ko, kot je bilo. Včasih nas ob tem preplavi nostalgija, včasih prevzame ponos, da smo premagali preteklost. Tako je tudi s 27. aprilom, ki je bil dolgo praznik OF, zdaj pa naj bi se ohranil v naši zavesti kot spomina vreden začetek našega, upora proti okupatorju. Med aprilom 1941 in aprilom 1993 je seveda lep zalogaj zgodovine. Slovenske Se posebej. Za nase dobro počutje pogosto Se neprebavljen zalogaj, saj smo sleherni trenutek pripravljeni, da marsikatero praznino našega časa, ki je nočemo videti, še manj pa priznati, polnimo z mi-tizacijo preteklosti. Prav tiste najbolj žalostne preteklosti, ko nas že spomin nanjo spet potisne za okope, da znova merimo drug drugega, če že ne kot sovražniki, pa zagotovo v razpoloženju, ki je Se najbolj podobno sovraštvu. Namreč: noben upor ni sam po sebi vrednota, biti mora zgodovinsko ali kako drugače utemeljen, vsaj v sorazmerju z žrtvami, ki jih terja. V tem smislu je bil slovenski nacionalni upor proti okupatorju leta 1941 upravičen. Ce ga podcenjujemo ali celo zanikamo, nošeni od današnjih strankarskih in drugih podobnih slepot, ni rušenje »nasprotnikovih« pozicij, ampak, milo rečeno, nespoštljiv odnos do naroda, ki se je uprl. In v mislih imam narod kot celoto, ne glede na Število tistih, ki so ta upor sprožili in v njem sodelovali, kajti upor je bil zgodovinsko dejanje, skupno zgodovino pa piše narod kot celota, stranke pa le svoje letopise, kroniko. In vendar: kot vsaka stvar se tudi zgodovina konzumira, izprazni se, Se zlasti, če jo hočemo živeti v času in razmerah povsem pragmatične vsakdanjosti, kot se nam to dogaja. Zato tudi spomin na upor proti okupatorju ne more biti nikakršen sinonim za karkoli, kar nas zdaj zaposluje. Prav je, da temu velikemu zgodovinskemu dejanju določimo ustrezno mesto v naši zavesti in da z njim ne krošnjarimo po trgih in tržnicah nase današnje nezadoSčenosti. Včasih imam občutek, da skušamo prav vse, kar diši po uporu, prikazovati kot pokončno, moralno držo, kot nekakšno kristalizacijo slovenstva: vsi se že upiramo, vsi smo vsak dan bolj proti vsem in vsemu. Upiramo se proti vsemu, kar nam ni po volji, kar ni v na-Sem interesu, vse pogosteje celo proti tistemu, kar nima nič opraviti z nami, če je le v korist koga drugega, ne v našo. Pluralnost pogledov z vrtoglavo naglico spreminjamo v nepo-mirljivost strasti. To sicer Se ni fizični upor in upajmo, da nikoli ne bo, je pa upor razpoloženja, ki onemogoča kakršnokoli plodno so- delovanje, kakršnokoli sintezo razpršenih energij: nobene ravni ni (več), na kateri bi se uveljavljala pozitivna narodova volja, celo v državnem zboru ne, vsaj ne v razvidni obliki, ki bi nas pomirjala. Toda ta zapis naj bi veljal prazniku, ki je kot vsi prazniki dobrodošel vsaj večini, če že ne vsem, v resnici pa, z mislijo na njegovo vsebino, ga najbrž nismo zmožni podoživljati kot praznik, kot trenutek optimalnega skupnega razpoloženja, ki naj bi utrjeval v nas občutek pripadnosti drug drugemu in skupnosti. Cas, ki smo stopili vanj, ni lahak in bo v prihodnje še težji, zato je nekaj prazničnega razpoloženja, nekakšnega občutka prijazne bližine, že kar eksistenčna potreba v teh naših Skorpijonskih odnosih, ko drug drugega prepričujemo, da smo kot družba in narod že vsi sami verolomniki, sleparji, tatovi, nasilniki vseh vrst, moderno rečeno: mafija. In vendar so prav prazniki ena trajnejših modrosti vseh civilizacij, poznajo jih vsa verstva in vse kulture, praznik opominja človeka, da se je sposoben dvigniti nad samega sebe, da se, preoblečen »v ta zakmašni gvant«, pravimo, tudi sam bolj spoštuje. In prav to nam je danes najbolj potrebno: dejavno spoštovanje samih sebe in naroda, ki mu pripadamo. Devet temeljnih točk OF slovenskega naroda Edvard Kocbek Dragi rojaki! Kadar stopa Slovenec, ki se je udeležil osvobodilne borbe slovenskega naroda na domači zemlji, pred Slovence, ki se te borbe niso mogli udeležiti, tedaj ga, verjemite mi, začneta obdajati zadrega in tesnoba. V njem se pojavi vprašanje, ali se mu bo posrečilo svojim rojakom razložiti borbo, ki se da doživeti le v neposredni udeležbi, ali bodo taki Slovenci kratko in malo doumeli obseg in smisel narodnega upora v njegovi neposredni stvarnosti. Toda moram vam reci, da ta strah skopni že takoj po prvem stiku, kajti pokaže se ne samo razumevanje, ampak tudi soglasno prepričanje o osvobodilni nujnosti slovenskega naroda. Kako je to mogoče? Samo zato, ker danes vsi pravi Slovenci, pa naj živijo kjer koli, Čutijo potrebo po človeškem čiščenju in narodnem reševanju, kar je za nas Slovence eno ter isto. Samo tako je mogoCe, da smo vsi živi Slovenci danes združeni v tem velikem naponu narodnega osvobojevanja. In res, že sledovi, ki jih opažam na vaših obrazih, govorijo o tem. Kjer koli smo bili, povsod se je izvršila v nas temeljita sprememba. Mi nismo več tisti, kakršni smo bili Se pred leti. Lahko rečemo, da so vsi živi udje slovenskega naroda danes spoznali uro obiskanja, da so se odločili za samega sebe in za svoj narod. Zato imam upravičen občutek, da ne govorim od sebe različnim ljudem in da ne govorim vam tujega jezika, ampak da govorim o znani vsebini našega dolgega narodnega boja, da govorim o najvišjih ciljih slovenskega narodnega življenja. Ali veste, Slovenci in Slovenke, katero besedo smo mi v svojem tiso-Cpetstoletnem obstoju najmanj poznali? Ali veste, katera stvarnost nam je bila najmanj domaCa in najbolj tuja? Vsi vemo, svoboda. Nesvoboda je bila delež, ki so nam ga sile tega sveta dodeljevale skozi vso našo zgodovino. Mislim, da se strinjate z menoj, Ce rečem, da smo pod to nesvobodo trpeli fizično in duševno. Zaradi narodne nesvobode se nismo nikoli mogli razviti v pravega in polnega človeka. Na nas vseh se je poznalo, da nismo bili docela svobodni. Vsi, ki smo v tihih urah svojega življenja delali obračun nad samim seboj, smo bili boj zoper nezdravo ponižnost in uslu-žnost, zoper žalost in zagrenjenost, zoper omahovanje, zadržanost in neodločnost. Bili smo boj zoper strah in skromnost, zoper nesprošCenost, pasivnost in nevero. Vsi veliki duhovi slovenskega naroda so hoteli preobraziti Slovence v aktivne in samozavestne ljudi, ki samobitno rastejo iz zemlje, ponovno živijo pod soncem, neomajni ostajajo v viharjih, ponosno zro tujcu v oci in zaupajo v samega sebe. Verovali so v slovensko vstajenje, ker so verovali v globoke in tajne sile slovenskega ljudstva. Danes lahko rečemo, da se je njihova vera uresniči- la. Na dnu našega naroda so se ves dolgi Cas brezi-, mnega življenja kopičile zadržane in potlačene energije, ki jih nismo poznali niti slutili. Skozi vsa stoletja so se v nas zbirale viharne sile, ki so se morale v določenem trenutku zgodovine dvigniti iz nas in se utrgati kot sproščujoč plaz, ki odnese s seboj vse nezdravo in odmrlo. Nesvoboda kljub vsemu ni mogla uničiti slovenskega Človeka in njegove stvariteljske moCi. Danes je izbruhnila na dan v svoji sveti strahoti, združila ves živi narod v očiščujočem trpljenju ter si prvič v zgodovini postavila cilje, ki jih razume in ljubi vse ljudstvo. Zgodilo se je nekaj edinstvenega v naši zgodovini, ves narod se je prebudil, vstal in si posta- vil zakone svojega življenja. V najtežji naši uri se je pojavila Osvobodilna fronta slovenskega naroda. In zdaj mi, dragi rojaki, dovolite še nekaj besed kot slovenskemu katoličanu, ki se je ves Cas udeleževal osvobodilnega boja. Zavedam se, da je slovenski narod po svoji tradiciji, zgodovini in moralnem občutju katoliški narod in da je ta dediščina neuničljiva, kakor je neuničljiv tisočleten duh krščanstva v Evropi sploh. Toda obenem se zavedam, da je osvobodilni boj proti fašizmu postal trda, zgodovinsko nujna preizkušnja vseh evropskih, posebej pa še slovenskih katoličanov. Dolžnosti narodne enotnosti in oboroženega odpora so se slovenski kato- ličani odzvali neenotno. Kot je bilo treba upreti se smrtnemu sovražniku narodnega in duhovnega življenja in pokazati celega človeka, se je tragično razodela slabotna in negotova človečnost družbeno, politično in celo duhovno vodilnih slovenskih kristjanov. V vrhnji katoliški plasti se je pokazala kriza, ki smo jo slutili že precej pred vojno. Kriza ne nastopa v verski obliki, Čeprav je v globini posledica verske slabosti, marveč v družbenopolitični obliki in v moralnem smislu. Vse to se je moralo tako zgoditi. V vsem katoliškem svetu je nastopil Cas velikega družbenega in moralnega čiščenja. Katoličani, ki od prve ure sodelujemo v OF, smo že pred vojno napovedali neizprosen bolj politični špekulaciji, ki je hotela vero izrabljati. Ce je kdo danes prepričan o tem, da je treba prenehati s klerikalizmom, smo to predvsem katoličani sami. Za nas je važno dejstvo, da se bo CišCenje katoliškega sveta moralo nadaljevati in da bo igralo važno vlogo v vseh prihodnjih procesih Evrope. Mi želimo katolicizem, ki se bo omejil na svoj pravi verski obseg in izgubil vse politične in družbene privilegije. To bo koristno zanj in za novi red, ki ga z osvoboditvijo ustvarjamo. Moja končna misel pa naj bo posvečena naši trpeči in zmagujoči skupnosti. Vse bomo dosegli, Ce bomo trdno povezani v osvobodilnem gibanju. Rešila nas bo le skupnost. Stvari so tako postavljene na ostrino, da moramo biti kot skupnost vztrajni, dosledni. Danes je Cas dolžnosti. Vse naše delo je zgodovinsko izredno, vzvišeno, sveto! Zaradi teh izrednih dolžnosti smo izredni ljudje. Stojimo na meji med preteklostjo in bodočnostjo. Na eni strani delamo obračun nad preteklostjo, na drugi strani dozivamo bodočnost. Na eni strani trpimo zaradi grehov, ki so jih v preteklosti delali naši predniki, na drugi strani trpimo porodne bolečine za stoletja bodočega napredka in sreče. Zato razumimo, da moramo prenašati veC kakor ljudje ostalih Časov. Delež trpljenja in naporov, ki nam je dodeljen, je brez dvoma večji, kakor ga more sicer človek prenesti, toda vse to delamo za bodoča pokolenja. Nismo še svobodni, mi se šele osvobajamo, zunanje in notranje. Toda pot do svobode je utrta. Po tej poti stopajmo naprej. Od koroških jezer do Kolpe, od Beneške Slovenije do1 Rabe se razvijajo slovenske vojaške enote. Ves slovenski narod stoji na fronti za svojo svobodo. Zato klicem v imenu vseh mrtvih junakov, živih borcev in prepričanih Slovencev: Naj živi Osvobodilna fronta slovenskega naroda! Odlomki iz govora Edvarda Kocbeka beograjskim Slovencem 19. 11.1944 o devetih temeljnih točkah OF slovenskega naroda. Besedilo iz knjige: Edvard Kocbek, Osvobodilni spisi II, ki izide v maju pri založbi Revije 2000. / Praznik naše upornosti y>i-lovek - kot bitje | samoutemljeva-V__Jnja - si je prazni- ke izmislil. Da se ne bi pozabil, da ne bi pozabil česa takega, kar je že doživel, prehodil, in da mu ne bi bilo treba vedno vsega znova, od začetka. Prazniki so markacije na poti, posameznikovi ali neke skupnosti ali človeka kot takega. Praznik je obujanje spominov na nevsakdanje, presežne dogodke. In je vedno znova Cas odločitve: Da, tako je (bilo)! Brez praznikov torej ne bi imeli kriterijev za jemanje mere za vsakdan. Praznik je dan, ko Človek zaustavi korak, se ozre nazaj, premeri Cas in daljo, si oddahne: Ja, to sem jaz, in gre potem - naprej. Dne 27. aprila 1941 je bila ustanovljena Antiim-perialistiCna fronta, zametek kasnejše Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Ne glede na to, da je bila OF kulisa Komunistični partiji za njeno igro - osvojitve absolutne oblasti - je primerneje to, da je bila OF organizacija upornih Slovencev zoper okupatorja. Upor zoper okupatorja je bilo najvecje ekstatično dejanje slovenskega človeka, je bilo izzivanje smrti za samoohranitev. Je bilo darovanje lastnega življenja (posameznika) za življenje skupnosti. Za življenje svojega naroda. Tukaj ni mogoče brez patetike: res je šlo za presežno »stvar«, res je šlo za obstoj slovenskega naroda! Danes, ko je govorjenje o narodu demo de, se nam izmika tudi razumevanje tega ekstatičnega dogodka v slovenskem Človeku: izstop iz samega sebe za drugega, za svoj narod. Stopiti smrti nasproti, da bi izmeril svojo mero, svojo moc, svoj življenjski napon! To je to, kar praznujemo 27. aprila. Ne samo upor zoper okupatorja, ampak samo upornost, to moC, ta prestop iz letargije v svobodo svobodne (samo) odločitve in samega dejanja. Ta upor nas je prerodil, po njem nismo (kot narod) več enaki kakor prej, ko smo dolga obdobja zgodovine čemeli in trpno prenašali svoje gorje - z izjemo kmečkih uporov. Tudi uporni kmetje so krvavo plačali svojo upornost, kakor smo krvavo plačali tudi to polpreteklo upornost. In tisti generali, ki zrastejo po vsaki bitki, ki gotovo rekli, da bi bilo tedaj za kmete bolje, Ce se sploh ne bi bili uprli, kakor zdaj pravijo, da bi bilo bolje, Ce narodnoosvobodilnega upora sploh ne bi bilo. Ce bi lepo mimo in potuhnjeno Čakali, da bi nas kdo osvobodil. Morda bi bilo res bolje -toda očitno ima zgodovina svojo »pamet«. Kakor da bi, v bistvu, lahko izbiral! Upornosti si ne moreš izmisliti! Upornost je spontano prevzela srca ljudi. Ko te prevzame sveta jeza nad neko krivico, nad tem, da ti pride okupator in hodi po tvoji zemlji kot gospodar, tepta tvoje delo in spomine. Upornost zoper okupatorja je zajela tako rekoč ves slovenski živelj, z majhnimi izjemami. V OF je bilo veliko, morda celo večina tistih, ki so se kasneje, zaradi sektaškega in krvavega nastopa komunizma, znašli na drugi, antikomuni-sticni strani. Mi med vojno nismo vodili le upora zoper okupatorja, ampak tudi zoper komunizem. Morda bi bilo bolje, da boja zoper komunizem med vojno ne bi bili vodili - toda zgodovine si ne moreš izmišljevati... KonCno se bomo morali osvoboditi! Osvoboditi more krivd in grehov in medsebojnega obtoževanja in pristati na to, da je med vojno potekala na našem ozemlju Črta ra-zdelilnica med nacifaši-zmom in komunizmom, da je potekala brez naše (posameznikov) volje. Da Spomenka Hribar sta na našem ozemlju trčili dve zgodovinski (samo) uničevalni sili, se »objektivizirali« v naših Ijiudeh kot njunih nosilcih, ki so se tako spopadli med seboj! Ta razpoka, ki je nastala med nami (nastala je pravzaprav že davno prej!) odmeva med nami še danes. In Ce tega medvojnega dogajanja ne objektiviramo na ta način, potem v akterjih med- in povojnih dogajanj res ne vidimo drugega kot zgolj zločince (na eni in/ali na drugi strani), ki naj bi bili absolutno odgovorni, krivi za svoja dejanja. Človek je res sam, sam dela zgodovino, toda razmer, v katere se rodi in v katerih se znajde, ne ustvarja sam. Vse socialistično obdobje je partija izrecno vztrajala na enačenju narodnoosvobodilnega boja in revolucije, saj je samo na tem enačenju (kot voditeljica narodnoosvobodilnega upora!) lahko do neke mere legitimizirala-svojo oblast. Vsakršno problematiziranje revolucije je zato razumela kot negiranje narodnoosvobodilnega boja. Zato je bilo tako težko razpreti znotra-jistovetnostno diferenco med narodnoosvobodilnih bojem in revolucijo. Danes pa, absurdno, »antikomunistiCni borci« enako vztrajajo pri enačenju narodnoosvobodilnega boja in revolucije, seveda zato, da bi hkrati z revolucijo zavrgli tudi narodnoosvobodilno bojevanje in samo upornost. Zakaj? Zato, da bi komunistom ne ostalo nic, da bi jih absolutno, tudi v Človeškem smislu, degradirali. Kakšno sovraštvo -ali pa predvsem politična igra lahkotnih, novopečenih postkomunističnih povzpetnikov, ki se brez slabe vesti igrajo tudi s Čustvi resnično prizadetih in ranjenih ljudi? V takšnem igranju - ki pa nam lahko zapravi vse, saj znova začenja naš še ne končani in preboleli državljanski spor - seveda ni tudi za trohico pripravljenosti na spravo. Saj v njej ni dopuščanja, ki ga je zmogel Edvard Kocbek, ko je zapisal: »Vsi smo vrženi v iskanje rešitev, ki jih slutimo le od daleč. Cim veC gradiva bi si hotel ohraniti iz teh dni, ko nas nosi zgodovinska ekstaza, kajti po vojni bomo kmalu padli v trezno in drobnjakarsko delo. Nihče (...) ne bo v vsem obsegu zaslutil spontanega, odkrivateljskega in stvariteljskega, grozljivega in bogatega značaja dogodkov in njihovega bistva. Naša strašna vera jim bo nepojmljiva, nihče ne bo mogel zapopasti našega brezpogojnega upanja in goreCe ljubezni. Kdo naj jim približa našo nepopisno strast po novem in boljšem? Kdo bo mogel zunaj ideoloških obrazcev in običajnih miselnih kategorij razumeti bitno bližino med nami, ki smo prihiteli od raznih strani in se na razne pretresljive načine mučimo, da iz svojih energij z bolečim in hkrati slastnim kratkim skokom ustvarimo sintezo slovenske dejavnosti? Kdo bo mogel spraviti pogonsko silo današnjih borbenih Slovencev na skupni imenovalec, ne da bi bil pri tem kakor koli krivičen? Kdo bo razumel, da smo resnično napravili križ nad preteklostjo in se vrgli prihodnosti v naročje, da smo zapustili vse in se posvetili eni sami stvari, skupni svobodi? Kdo bo razumel, da je bilo te dni za nas vse na kocki, prav vse in prav zares?« Kocbek je te besede napisal v Listini, ki jo je izdal leta 1967, potem torej, ko je bil že dodobra spoznal ši-kane svojih nekdanjih komunističnih tovarišev -vendar je zmogel priznati njihov »skupni imenovalec« in »bitno bližino« med njimi. Zmogel je namreč priznati, da jih je vse prežemala enaka zgodovinska ekstaza, ljubezen in upanje, ne le kristjane torej, ampak tudi komuniste. Vsi so pili iz enega izvira, kakor koli so že bili v konkretnih političnih opcijah različni in nasprotni. Ta doživetja, ki nam jih je z besedo pričaral Edvard Kocbek, so tisto, čemu pravim upornost in danes se spominjamo te ekstaze, ki nas je človeško in kot narod zaznamovala tako, da lahko rečemo, da smo z narodnoosvobodilnim bojevanjem postali subjekt lastne zgodovine. Ta upornost je takšna »markacija« na naši poti v zgodovino in Čeprav nam je občutje, ki ga je opisoval Kocbek, v vsej globini nedosegljivo, je današnji praznik priložnost, da verjamemo njegovim, iz izkustva napisanim besedam in da se spomnimo vseh tistih, ki so se žrtvovali, vseh, ki jih je ta ogenj pokopal. Da, današnji dan je priložnost za pomisel tudi na to dimenzijo naše upornosti: na samounice-valnost. Ce naj sprava ne bo le alibi za molk, bodo nekateri vendarle morali spregovoriti, povedati, kar vedo, da bi izginile bele lise iz našega zgodovinopisja. Zrelost nekega naroda se kaže v njegovem odno- su do zgodovine, do preteklosti. Kdor svojo preteklost skriva, preobrača, falsificira, se iz nje norčuje ali jo negira, ne kaže nacionalne zrelosti. Kdor negira ali manjša lastne dosežke, spravlja svojo skupnost v nevarnost, da napake, storjene v preteklosti, ponovi. Lahko marsikaj obžalujemo, vendar negirati ni mogoče ničesar - ne da bi za to plačali ceno. Nekaj takega se nam morda že dogaja, ko smo v svojem notranjem državljanskem sporu ze-naCili narodnoosvobodilno bojevanje z državljansko vojno do te mere, da je »ostala« samo še državljanska vojna, in Ce hitro ne bomo vzpostavili dejanskega ravnotežja med obema, nam bodo Italijani prav kmalu zaračunali našo norost in nespoštovanje naše dejanske upornosti zoper (njih kot) okupatorje. Kdor ne ceni lastne nacionalne zgodovine, ji ni dorasel, morda je niti ni vreden. Našo upornost, to ekstazo, ki nas je utemeljila, velja danes misliti zunaj nekdanjih ideoloških obrazcev, s spoštovanjem, obžalovanjem žrtev in vsega hudega -pa tudi z mirnim in modrim ponosom. SLOVENIJA-OB DNEVU UPORA Torek, 27. aprila 1993 is Po čem svet prepona Slovenijo? ■■■■■■■■■■■■ Janko Pleterski »Obstoj narodnega življenja je prvi naravni in nujni pogoj za vsakršno vzgojno in versko dejavnost,« je 3. februarja 1947 zapisalo 52 slovenskih koroških duhovnikov v spomenici zmagovitim velikim državam. S tem razlogom so terjali združitev s slovensko matično deželo v Jugoslaviji, saj bo le »državna meja zares zaustavila ponemčevalni pritisk na koroške Slovence.« Sklicevali so se na boj koroških in jugoslovanskih partizanov, »okrepljeni s krvjo naših padlih in umorjenih bratov in sester«. Prvi usmrčeni ljubljanski talec Ernest Eypper, napol Francoz, igralec, človek, ki je v katoliškem Domu in svetu leto poprej napisal članek o katoliških razmerah v zasedeni Franciji, je 1. maja 1942 eksekucijskemu vodu okupatorjevih strelcev zaklical Dantejeve besede: »Svoboda... tako je draga, kot ve le ta, ki zanjo da življenje.« »Kdo umre za domovino, je živel dovolj!« Besede slovenskega pesnika Ivana Roba, rojenega Tržačana, ujetega partizana svojim zasli-ševalcem so odmevale v poročilih okupantov gor do najvišjega vrha v Rimu. Ustreljen je bil 12. februarja 1943 v Ligojni pri Vrhniki. Znani holandski poznavalec odporništva v Evropi Louis de Jong odgovarja dvomljivcem: »Menim, da je bil elementarni občutek za človeško dostojanstvo tisto, kar je pomenilo glavno gibalo volje za odpor proti diaboličnemu hitlerjevskemu sistemu.« Povsod je obstajalo sorazmerje med odporom in kolaboracijo. Tragika okupiranega naroda je izsiljena kolaboracija, ne prostovoljna. Kje je meja med njima? Z vidika zgodovine, meni de Jong, je bila najpomembnejša storitev organiziranega odpora v tem, da je to črto ločitve omogočal in vzdrževal. Zatem pride šele njegova storitev v obliki vojaškega prispevka k zmagi nad fašizmom. Na ta prispevek pa so računali vsi zavezniki, tudi zahodni. »Državljanska vojna se ne poda nemškemu značaju,« ugotavlja nemški zgodovinar Golo Mann. Se celo komunisti so v Nemčiji zahtevali policijo, kadar so jih napadli. Toda nedvomno obstoječi posamezni pojavi nemškega odpora bi, kolikor že brezupni, sami zadoščali, »da rešijo nekaj časti človeka, ki govori nemški jezik.« Slovenci niso bili le okupiran narod. Bili so tudi obsojen narod. Aprilski dan 1941. leta, ko je organ samodeja-vnega slovenskega državljanskega zbiranja sklenil, da bo oboroženi odpor napadalcem temeljna drža Slovencev pod okupacijo, naj bo to drža vseh, ne glede na nazorske in politične razlike, pa tudi vseh, ki Žive v mejah sosednjih držav napadalk, pa ni bil samo dan nujne obrambe naroda v sili. Bil je tudi dan časti človeka, ki govori slovenski jezik. Se včeraj se je ponovno izkazalo, da je to bil tudi dan časti Slovenije kot njegove države. Republiko Slovenijo in njen prispevek k zmagi nad tistim, s čimer se nemška nrav ni bila voljna državljansko spoprijeti, uničevalo pa je Evropo in svet, je ob odkritju pomnika žrtvam holokavsta v VVashingotnu simbolično predstavljala zastava našega partizanskega Devetega korpusa. Zakaj to v naših časopisih ni bilo poudarjeno v naslovih poročil na prvih straneh? Ali je kaj narobe z dejstvom ali pa je kaj narobe z našo ja- vnostjo? To je vprašanje, ki mu vsak med nami na tihem dobro pozna odgovor. Nočejo ga priznati le tisti, ki ne znajo ali pa ne zmorejo ločevati med narodom in ideologijo, med interesom naroda in politiko, stranko, med častjo naroda in državljana in svojo slabo vestjo... Mnogim se danes zdi, da je v slovenski zgodovini 1941-1945 najpomembnejše dejstvo to, da so se v protiokupa-torskem narodnoosvobodilnem boju uveljavili kot vodilna in na koncu kot vladajoča politična moč slovenski komunisti. Vse drugo, čast naroda, izkazana v odporu, uspehi naroda v osvobodilni dejavnosti, ki je postopoma pripeljala do konstituiranja federalne slovenske države v popravljenih zahodnih, znova potrjenih severnih in prvič sporazumno določenih jugovzhodnih mejah, vse to se jim zdi moteče v njihovi črno-beli podobi te zgodovine. Zato je vse to treba kar najbolj pozabljati. Pozabljati ne zato, ker vse to ne bi imelo pomena za nastanek in uveljavitev samostojne slovenske državnosti v letu 1991. Tega pač noben priseben človek ne more zanikati. Posebno ne, ker je priznano v meddržavnih odnosih. »Pozabljati« pač zato, ker je to zanje edini način, kako čim globlje pokopati dejstvo svoje lastne zgodovinske neustreznosti, nezadostnosti, nespameti, bistvene soodgovornosti za politični uspeh ravno tistih, ki so jih oni sami hoteli za vsako ceno, tudi za ceno najbolj drastične prostovoljne kolaboracije, izgnati iz naroda. Cim globlje pokopati dejstvo, da so vendarle tudi oni sami prvinsko soodgovorni za nastanek možnosti, da se dogodi tisti strašni povojni pomor, da so soodgovorni za okoliščine, ki so omogočile spočetje in trajanje tistih zdaj že pregovornih 45 povojnih let, prav taksnih, kakršna so bila. In seveda, zatreti priložnost, ko bi kdo lahko pomislil, da je možna analogija, notranja vzročna povezanost - moralna, racionalna, politična . Med zvestobo narodu tistih re- sničnih ali dozdevnih komunistov v letu 1941 in tistih njihovih nasle-dnikoiv, ki so v letu 1991 - na temelju tudi lastne refleksije svoje zgodovinske vloge in odgovornosti - prispevali k sporazumnemu prehodu v pluralno demokracijo in k nujni osamosvojitvi Slovenije. Aprila 1941 je z napadom držav osi in z zase- dbo legla noč še na zadnjega Slovenca. Slovenska noč je naslov eni Kocbekovih pesmi. To ni noč kot čas, ki ga je treba le prebiti, da pride jutranji svit. To je srečanje s smrtjo. In srečanje z lastno odgovornostjo za svojo usodo. Takšno srečanje je povzročilo, da je to bila noč, ko je, z besedami Kocbeka, Pegaz postal bojni konj. Slovenci zdaj niso več le narod kmetov, trgovcev, uradnikov, intelektualcev, delavcev. Prvič v zgodovini so postali narod vojščakov. »Kocbek je bil v 1940. letu v težkem sporu s partijo,« je opozoril Taras Kermanuner v svoji kritiki stališča Spomenke Hribar. »Gotovo bi se bil leta 1941 raje pridružil civilni revoluciji, če bi takšna obstajala. Osvobodilni fronti se ni pridružil takoj, na začetku, temveč šele potem, ko je videl, kako partija spreminja Slovence v bojne konje. Res, dajala jim je svoje ljudi za poveljnike in psevdofe-vdalce, toda ti poveljniki so padali skupaj s svojimi konji v vojni, ki so se ji zavezali. Niso posedali po kavarnah kot anglosaško usmerjeni ‘civilni1 revolucionarji, med kakršnimi mnogi niso izkusili niti italijanskih taborišč. Partija ni bila (samo) manipulator zgodovine in slovenskega naroda. Prav tedaj, 1941. leta, je bila njegov zgodovinsko najbolj izvirni izraz: vpeljala je vojaški duh v slovenstvo. Ta vojaški duh kot neizogibno potrebna prvina emancipacije in suverenosti Slovencev ni prihajal iz ‘skrivnostne moči plemena1, iz ‘velike navzočnosti1, iz svete biti, temveč iz zavestne, organizirane volje politične stranke, ki je bila sicer totalitarna, necivilna in manipulatorska, toda hkrati bistveno slovenska. Ge ne bi bila takšna, Kocbek ne bi bil sodeloval z njo: danes (1986) bi bila Slovenija podobna Češkoslovaški. Ne rečem, da takšna ne bi mogla postati, vendar še ni. Da takšna ne postane, preprečuje ravno slovenska partija. Zato se Kocbek nikdar ni odrekel ne revolucije ne partije. Jaz nisem za to, da se odrečemo svojim očetom, da jih simbolično ubijamo na tej to- čki... Drugače mislim: moramo jih priznati /ne le kot pripadnike plemena, kot dele naroda, temveč/tudi kot revolucionarje, kot komuniste, kot vojake (borce). Njihova človečnost se je pokazala v njihovi bojni revoluciji, v njihovi revolucionarni politiki, ki je bila tudi slovenska.« (Besede med poševnimi oklepaji dodal J. P.) »Vojna, ki so se ji zavezali?« Kakšna pa, ali res osvobodilna, in ne prekucijska? Tudi okupatorji so špekulirali s tem vprašanjem in poskusili so manipulirati z njim. Sredi decembra 1943, potem ko se je že izdivjala njihova ofenziva, a brez pravega uspeha, so nemški poveljniki ponudili Glavnemu štabu Slovenije premirje do konca vojne na temelju vojaške razmejitve ozemlja v partizansko in nemško cono. Ponudili pa niso le varnosti in živeža, temveč tudi politično vabo: svojo pomožno vojsko, slovenske domobrance, bi umaknili s slovenskega ozemlja in jih poslali na vzhodno fronto v Rusijo in »preusmerili« bi svojo politiko v Ljubljanski provinci. Ge jim je predvsem do revolucijske zmage, bodo partizani ponudbo zagrabili, ali ne? Na svojo ponudbo so nemški poveljniki dobili jasen odgovor. Glavni štab Slovenije je vojskovanje nadaljeval. Poročilo britanskega delegata pri Glavnem štabu Slovenije podpolkovnika P. A. VVilkinsona celo poudarja: »Ponudba je bila zavrnjena z ogorčenjem.« - Motivi so lahko večplastni, vojaško dejanje je neizogibno enovito. Ob poprej navedenem argumentu T. Kermaunerja je treba seveda opozoriti, da so bile tudi druge ustanovne skupine v Osvobodilni fronti iniciativne in bojno, narodnorevolucio- narno, celo socialnore-volucionamo usmerjene in da so tudi one vsaj toliko, če ne še bolj pridobile za odpor množice Slovencev. Vsa stoletna narodna zgodovina je to omogočila. Se nekaj drugega je treba na tem mestu ugotoviti. Ne gre kar preprosto za neko pošteno mero zgodovinske pravičnosti do »partije«, o kateri je govora. Gre za veliko več. Nereflektira-ni antikomunizem, ki je 1941-1945 zavračal ne le komuniste, temveč tudi celotno Osvobodilno fronto in vse njene dosežke, ki je na najskrajnejši način, z oboroženo in politično-po-licijsko kolaboracijo, zavračal kar slovenski osvobodilni boj sam po sebi, je danes še vedno in vnovič priročen argument za aktualno zanikanje pomena zgodovinskega upora proti okupantom. Aktualno zanikanje je več kot zgolj revanša. Zanikanje pomena tega upora ne more rabiti ničemur drugemu kot novemu izganjanju idejno in politično nezaželenih državljanov iz naroda in civilnega življenja. Ne gre torej za slavo ali neslavo teh ali onih. Takole si lahko vsakdo reče: Ge se spominjam dneva OF, dneva upora slovenskega naroda proti okupatorjem, ne priznavam s tem le nekega velikega in zgodovinskega odločilnega dejanja v življenju naroda in države. S taksnim praznikom izražam tudi namero, pomembno za današnji in jutrišnji dan. Izražam namero, shajati odslej brez vsakega izključevanja in pola-ščanja posameznika, še celo ne v imenu kakšnih višjih interesov ali resnic. Pa Republiko Slovenijo bo sodobni svet zanesljiveje prepoznaval. Na momentu slovenske zgodovine, ki je pomembna za vse. Sedemindvajseti april ■■■■■■■■M Ljubo Širc v -w- -t-Sloveniji zdaj 27. \ / aprila praznuje-V mo dan upora. Ze 25. marca je slovenski narod z demonstracijami pokazal, da ne sprejema povezave z nacistično Nemčijo in fašistično Italijo, ki jo je sklenila prestrašena Cvetko-vičeva vlada. Samo dva dni pozneje so bili Slovenci na ulicah, da pozdravijo novo vsenarodno vlado, v kateri so sicer sodelovali nekateri prejšnji ministri, ki pa je vendarle bila jasen znak, da Jugoslavija ne bo Hitlerjev privesek. Sledil je nemško-ita-lijanski vpad in kapitulacija kraljevske vojske, skratka, veliko razočaranje, ki pa se je kmalu spremenilo v odločnost, da se boj nadaljuje, saj se je kmalu pokazalo, kakšne so nakane nacizma in fašizma. Nemci so se pripravljali na etnično čiščenje severne Slovenije, Italijani pa, da nas naredijo za manjvredne državljane, kot so Ze naredili s tisti- mi Slovenci, ki so bili pod fašistično Italijo med obema vojnama. Sedemindvajsetega aprila je dan organiziranja Protiimperialistične fronte, komunistične partije, krščanskih socialistov in levih sokolov. Ze samo ime fronte, ki je šele kakšna dva meseca pozneje postala Osvobodilna, kaže, da so se komunisti ozirali na Stalina, ki je aprila 1941 še sodeloval s Hitlerjem v upanju, da bo ta do konca premagal imperialiste Angleže in Američane, medtem ko so bili Francozi že na tleh. Namesto tega se je Hitler obrnil proti Moskvi junija 1941, tako da se je protimperialistična fronta lahko brez Stalinove zamere obrnila proti njemu. Toda tudi s tem odpor proti nacizmu in fašizmu ni postal enoten za dlje kot nekaj mesecev. V pozni jeseni so Rusi ob prvem snegu vrgli Nemce pred Moskvo za nekaj sto kilome- trov nazaj. Vodstvo KPJ je imelo to za začetek konca in je naročilo podrejenim partijam, naj začno »klasično vojno«, se pravi vojno proti domačim resničnim in izmišljenim nasprotnikom komunizma. Tako piše Petranovič in tako vemo tisti, ki smo dovolj stari, iz lastnih izkušenj. Proti koncu pomladi je KPJ spremenila smer in spet začela vabiti k sodelovanju, toda škoda je bila že storjena. Odtlej smo imeli spopade na več strani, mogoče celo predvsem proti nacizmu in fašizmu, toda upor ni imel več prejšnje enovalence. Vojna se je končala z Združeno Slovenijo, saj je bil večji del Slovencev pod Italijo. Toda vodstvo KPJ je oblast, ki si jo je priborila na tak način, uporabilo najprej za uvedbo spvjetskega sistema, ki ga je leta 1952 zamenjalo z drugim, katerega posledica je sedanje gospodarsko stanje PARADIGMA i '.^■ymi!nraMH i Pom lad IvJ leruzal lemu ran 'HBB&e' ■ Ui Ue Urifth Milan Meden X~j godnje popoldne v / Jeruzalemu. Slo-A—lvenske gorice. Utvara miru in spomladanskega hrepenenja, ki ima razmerje samo s prihodnostjo. Simfonija rastlinja. Ozek pas gozda se zresni Sele pri potoku. Po polju brezskrbno raca Cisto majhen deček. Hripave srake, glasne in nore kukavice. Nenadoma sem spoznal, da bi bilo Se dosti lepSe, če bi se lahko vse te lepe stvari, ki so vsepovsod, naselile v ljudeh. A v tej smeri ni Se nič narejenega. Slovenija se je nekoč poročila z Balkanom, čeprav se svoje poroke ni docela zavedala. Mislila je, da je prišla iz avstro-ogrske uklenjenosti: Bože pravde, ti Sto spase... Toda zgodovina se je izčrpala. Zdaj bo kmalu tisti čas, da napišem spomina na spomladanski razgovor z belim menihom (1991). Cista dilema: individualnost/zasebnost ali kolektivnost/na-rodnjaStvo? Kdor je kolektiven, ne more bit individualen. Vprašanje duSe. DuSa naroda je duša človeka. Posameznika. Markiranje vprašanj, ki so nad - trans. Transcendenca. Zaradi te skrivnosti so zvezde tako lepe. Duša je kakor knjiga. Kolikor jih spišemo, toliko glasnikov resnice pošiljamo v svet. Verjel sem mu. Očitno je imel pmv, da bo sovmš-tvo zamrlo, kadar nastane vsesplošna pavza, kajti ta blaznost bo minila in vsa vrata se odpro nenadni pomladi. Trans-nacional-ni prostor Evrope. Medtem državljani Slovenije Se ne morejo zvedeti, da je David Owen v nedeljo v Zagrebu napovedal rekonstrukcijo prostorov nekdanje Jugoslavije. Samo skozi prizmo vojne in miru v Bosni in Hercegovini se ne vidi prihodnosti. Visoki obiskovalec iz Liec-henteina je bil tedaj že v Ljubljani. Kneževina je samostojna država, ki je vrgla čez hrbet nemško in avstrijsko zvezo. Nekaj skupnega ima s Švico. V kneževini so sedeži velikih poslovnih družb. Tu- di v Ljubljani raste svetovno poslovno srediSče. Otipljiva fiziognomija moderne strategije in na drugi strani globoko vsajeno nezaupanje, ki je neločljivo povezano s pritiski, grabezem - in rekonstrukcijo. Samo ljubezen moti disciplino, ki naj nas naredi učinkovito in bojevito orodje nove demokracije. Vsako vlado razumejo ljudje kot pritisk. Disciplina politike in interesov. Stara paradigma. Kolonialna. Imperialna. Smetišče zgodovine. Neznosna mora linearnega razmišljanja. Ljubezen je problem, ki ga je treba razložiti in organizirati kakor vse druge. Nekaterih besed ne morem več slišati: nevljudnih, Škodljivih, brez smisla. Patološka zastrupljenost informacijskih kanalov. Pilotirana javnost. Producirane kampanje. Prisluškovanje in nadlegovanje ljudi. Motivi, nameni, dejstva in domišljija so neločljivo povezani z javnim smetiščem, po katerem brskajo komisarji. Njihove duše so motne od neugodja. Kampanje so grda reč. Sčasoma bodo postale Se slabše. Slovenija ni edino okno demokracije! Natrpana je in natlačena: z bogastvom in revščino, izobiljem in bedo, grehom in čistostjo, korupci- jo in zakonitostjo, monopoli in novimi podjetji, dobrodelnostjo in zasebno lastnino, lepoto in grozo. Pribežališče beguncev in političnih izgnancev. Odstavljenih vojakov. Konec in začetek poti za toliko nasprotnikov novega sveta in privržencev starega plesnivega reda. Nacionalisti in komunisti. Prišla je pomlad. Sloveniji je treba vrniti dušo. DuSa ima preteklost, ki je bogato volilo spominov, in sedanjost, ki je živa sporazumna Zelja za življenje in volja za nadaljnje uveljavljanje dediščine, ki smo jo ljudje nedeljivo sprejeli. Rodoljubje je plesalo eno sam poletje. Krščanski demokrati oklepajo narodne demokrate. Demokrati se pogrezajo v spomin. Zgodba o feniksu je legenda. Socialisti in socialni demokrati bodo spoštovali načela internacionale. Krhko uravnoteženje. Po virusu list ni več listi. Se nikoli ni bilo nič tako izgubljeno... Liechtenstein je pred-straža Švice. Nekje daleč, za Slovenskimi goricami, leži grob, nekultiviran, neotesan svet, vklenjen v strah. Ruske tanke in puške imajo, ne? Bes in strašna zmeda. Toda z menoj so tudi sanje o življenju in ljubezni in smrti, o solzah in smehu, o dobrem in zlu in o vseh rečeh, ki so enake pod soncem, ki vse izenači. Močnemu prepričanju se lahko upre samo ravno tako močno prepričanje. Mogoče smo zdaj samo Se malo raztreseni, da ne vidimo Šestih tednov pomladi. Ni me strah prepiha. Toda če že pisem o predprazničnih impresijah, moram pripomniti, da jih ni treba jemati popolnoma dobesedno. Politiki pa sploh ne. Toda vse te oblike so bile ves čas tu. Najprej preproste in naravne. Sele potem so postale čudne in pošastne. Bil sem na smrt pobit, ko sem se poslavljal od te neverjetne jeruzalemske lepote. Deček bo vselej prira-cal živ do konca njive... TEČAJI Torek, 27. aprila 1993 l i MENJALNIŠKI TEČAJI 26. aprila 1993 Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100 ITL) menjalnica nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A Banka 67,80 68,65 9,55 9,72 6,98 7,22 AMTK Plus — — — — — — Atelje 92 Idrija 68,00 68,50 9,50 9,75 7,10 7,30 Avtohiša 68,00 68,40 9,50 9,70 6,85 7,10 Ažur Grosuplje 67,80 68,60 9,55 9,75 6,88 7,20 Banka Vipa, Nova Gorica 67,98 68,65 9,57 9,66 7,17 7,25 Bela vrtnica 68,00 69,00 9,60 9,75 7,20 7,40 Bobr Trzin in Fužine 67,90 68,40 9,60 9,70 /, IU 7,20 BTC Terminal Sežana 67,95 68,70 9,55 9,70 7,02 7,18 BTC d.d. Ljubljana* 67,65 68,40 9,50 9,70 6,85 7,10 Burin Moste — — — — — — Burin Center — — — — — — Come 2 us — — — — — — Dom na trgu 68,35 69,20 9,65 9,77 7,13 7,33 Emona Globtour* 67,95 68,60 9,58 9,79 7,07 7,28 Eros Ljubljana* — — — — — — Eros Kranj* — — — — — Feniks Koper* 67,82 68,60 9,51 9,80 7,05 7,25 Feniks Markovec Koper* 67,82 68,60 9,51 9,80 7,05 7,25 Feniks Portorož* 67,80 68,60 9,50 9,80 7,05 7,25 Fiba Koper 67,80 68,34 9,40 9,60 7,05 7,13 Firadas 68,00 69,00 9,45 9,68 7,10 7,30 Galileo Kozina — — — — — ! Golfturist Domžale — — — — — — Golfturist Ljubljana 67,60 68,38 9,55 9,70 6,95 7,15 Hida* 68,60 68,75 9,67 9,73 7,20 7,25 Hipotekarna banka Koper 67,80 68,40 9,45 9,70 7,03 7,40 Hram Rožice Mengeš — — — — — — Hranilno kreditna služba 68,15 69,15 9,57 9,76 7,00 7,34 Idila Sečovlje — — — — — — llirika Ilirska Bistrica 67,80 68,55 9,50 9,71 7,00 7,28 Ulrika Slovenj Gradec 68,10 68,70 9,61 9,72 7,00 7,30 llirika Postojna 67,90 68,55 9,58 9,68 7,10 7,21 llirika Sežana 68,40 68,55 9,59 9,72 7,20 7,30 Italdesign Nova Gorica* 68,00 68,90 9,60 9,75 7,11 7,250 Klub Slovenijales — — — — — — Komercialna banka Triglav d.d — — — — — — Kompas Hertz Celje* — — — — — — Kompas Hertz Velenje* — — — — — — Kompas Hertz Idrija* — — — — — — Kompas Hertz Tolmin* — — — — — — Kompas Hertz Novo Mesto* — — — — — — Kompas Hertz Krško* — — — — — — Kompas Hertz Bled* — — — — — — Kompas Holidays 68,30 68,70 9,65 9,75 7,05 7,20 Libertas Koper* — — — — Ljubljanska banka d.d. LB Banka Zasavje d.d. Trbovlje LB Dolenjska banka NM 67,50 67,00 67,70 69,00 68,70 68,70 9,54 9,52 9,50 9,80 9,76 9,76 7,07 6,60 7,00 7,33 7,30 7,30 LB Komercialna banka NG* 66,60 68,60 9,28 9,70 6,65 7,24 LB Kreditna banka MB d.d.* 67,50 68,90 9,50 9,79 6,80 7,26 LB Splošna banka Celje 67,20 68,70 9,36 9,76 7,00 7,30 LB Splošna banka Koper* 67,48 68,56 9,24 9,61 6,79 /,26 MA-Vir — — — — — — Madai Nova Gorica* 68,00 68,60 9,60 9,70 7,12 7,25 Madai Šempeter* 68,00 ■ 68,60 9,60 9,70 7,12 7,25 Medla* — — — — — Niprom 1* 68,20 68,80 9,60 9,80 7,20 7,40 Niprom II* 68,20 68,80 9,60 9,80 7,20 7,40 Otok Bled 68,00 68,45 9,62 9,71 6,90 7,12 Optimizem Lož* 67,80 68,80 9,56 9,75 7,08 7,30 Petrol* 68,60 68,80 9,60 9,73 7,10 7,20 Pigal Solkan* 68,05 68,75 9,58 9,75 7,10 7,30 Pigal Kobarid* 68,05 68,75 9,58 9,75 7,10 7,30 Pigal Obutek* 68,05 68,75 9,58 9,75 7,10 7,30 Pigal Diskont* 68,05 68,75 9,58 9,75 7,10 7,30 Poštna banka Slovenije 67,30 68,49 9,36 9,66 6,60 7,09 Probanka Maribor 67,80 68,70 9,55 9,75 6,95 7,25 Publikum Ljubljana 68,50 68,94 9,61 9,79 7,15 7,25 Publikum Celje 68,10 68,59 9,61 9,72 6,90 7,10 Publikum Dobova 68,20 68,80 9,34 9,56 6,40 7,00 Publikum Kostanjevica 68,20 68,80 9,34 9,56 6,40 7,00 Publikum Krško 68,20 68,80 9,34 9,56 6,40 7,00 Publikum Maribor 68,10 68,75 9,64 9,74 6,75 7,05 Publikum Metlika 67,90 68,80 9,40 9,60 6,8U 7,00 Publikum Mozirje 67,85 68,54 9,62 9,74 6,85 7,20 Publikum Novo Mesto 67,90 68,80 9,40 9,60 6,80 7,00 Publikum Piran 68,00 68,40 9,50 9,58 7,00 . 7,15 Publikum Tolmin 68,05 68,50 9,61 9,70 7,00 7,23 Publikum Sevnica 68,10 68,70 9,65 9,75 6,65 6,95 Publikum Šentilj 68,10 68,75 9,65 9,75 6,75 7,05 Publikum Šentjur pri Celju 68,22 68,74 9,61 9,71 6,90 7,10 Publikum Trebnje 67,60 68,40 9,50 9,59 6,70 6,95 Publikum Zagorje 68,00 68,65 9,60 9,72 6,85 7,08 Publikum Žalec 68,15 68,79 9,60 9,72 7,00 7,19 Roja — — — — — Shalaby 67,80 68,40 9,52 9,75 7,07 7,19 Sit - on — — — — — — SKB d.d. Ljubljana* ** 68,00 68,60 9,66 9,74 7,05 7,35 Slovenijaturist Ljubljana — — — — — Slovenijaturist Jesenice 67,85 68,55 9,57 9,70 7,00 7,20 Slovenijaturist žel. p. Ljubljana* 68,30 69,20 9,60 9,70 6,80 7,30 Slovenijaturist žel. p. Maribor* — — — — — — Slovenska hran. in pos. Kranj Slovenska investicijska banka* 68,10 68,80 9,60 9,75 6,70 7,25 Sonce — — — — — — SZKB d.d. Ljubljana 67,65 68,25 9,48 9,67 6,90 7,20 Tartarus Postojna 67,52 68,27 9,41 9,61 6,81 7,11 Tentours Domžale 68,20 69,00 9,65 9,85 7,10 7,40 Tori* 68,40 69,00 9,40 9,80 6,75 7,20 Upimo 68,50 68,80 9,68 9,74 7,20 7,30 Tečaj velja danes: * Zaračunava o provizijo : ** Men] alnice nisc poslale p odatkov: MENJALNICA HIDA Pokrita tržnica Ljubljana MENJAMO TUDI LIRE, DOLARJE, FRANKE, KRONE, FUNTE IN GULDNE VEDNO NA ZALOGI TUDI HRVAŠKI DINARJI Delovni eas: 7.00 do 19.00 Tel.: 061/126-111, 127-273 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 80 z dne 26. aprila 1993 — Tečaji veljajo od 27.4.1993 od 00.00 ure dalje država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija 036 avstr, dolar 1 74,2509 74,4743 74,6977 Avstrija 040 šiling 100 937,6179 940,4392 943,2605 Belgija 056 frank 100 320,4984 321,4628 322,4272 Kanada 124 dolar 1 82,2518 82,4993 82,7468 Danska 208 krona 100 1715,6131 1720,7754 1725,9377 Finska 246 marka 100 1928,0035 1933,8049 1939,6063 Francija 250 frank 100 1953,7278 1959,6066 1965,4854 Nemčija 280 marka 100 6595,9750 6615,8225 6635,6700 Grčija 300 drahma 100 — 48,7851 48,9315 Irska 372 funt 1 — 161,4261 161,9104 Italija 380 lira 100 7,0642 7,0855 7,1068 Rep. Hrvaška 385 hrv. dinar 100 — 5,9000 — Japonska 392 jen 100 93,8278 94,1101 94,3924 Nizozemska 528 gulden 100 5870,0879 5887,7512 5905,4145 Norveška 578 krona 100 1559,9481 1564,6420 1569,3359 Portugalska 620 escudo 100 70,9727 71,1863 71,3999 švedska 752 krona 100 1442,8696 1447,2112 1451,5528 Švica 756 frank 100 7295,8080 7317,7613 7339,7146 Velika Britanija 826 funt šterling 1 164,9653 165,4617 165,9581 ZDA 840 dolar 1 103,5964 103,9081 104,2198 Evropska Skupnost 955 ECU 1 128,8788 129,2666 129,6544 Španija 995 peseta 100 89,2430 89,5121 89,7800 ZA DEVIZE Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 28. APRILA 1993 št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)______________ (A) tolarski del (B) devizni skupaj del tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 10, JUNIJA 1993: 1,000,000 636,748 655,611 1,292,359 127,3496% 131,1222% 129,2359% 100,000 63,675 65,561 129,236 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 5. OKTOBRA 1993: 1,300,000 631,146 642,249 1,273,395 160 97,0994% 98,8075% 97,9535% 130,000 63,115 64,225 127,340 MENJALNI TEČAJ ZA HRD 26. APRIL 1993 v SLT za 100 HRD menjalnica nakupni prodajni A banka 5,00 7,00 Bela vrtnica 4,00 7,00 Fiba 5,00 7,00 Hida* 5,80 7,00 llirika Postojna 5,47 6,90 Niprom 1 in II* 6,00 7,00 Otok Bled 3,96 8,48 Shalaby Slovenijaturist žel. p. Lj.* 5,00 7,50 5,55 8,00 Tentours Domžale 5,00 9,00 Tori Tečaj velja danes: 5,00 8,00 26. APRIL 1993 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1460,00 1505,00 nemška marka 934,00 954,00 francoski frank 274,00 283,50 holandski gulden 826,00 852,50 belgijski frank 45,00 46,50 funt šterling 2316,00 2390,00 irski šterling 2265,00 2340,00 danska krona 242,00 250,00 grška drahma 6,70 7,50 kanadski dolar 1158,00 1196,00 japonski jen 13,20 13,70 švicarski frank 1028,00 1052,00 avstrijski šiling 132,00 136,00 norveška krona 218,00 226,00 švedska krona 202,00 209,00 portugalski escudo 9,70 10,70 španska pezeta 12,40 13,50 avstralski dolar 1045,00 1080,00 madžarski florint 10,00 15,00 slovenski tolar 13,60 14,60 hrvaški dinar 0,60 0,80 23. APRIL 1993 v ŠILINGIH valuta nakupni prodajni! ameriški dolar 11,0000 11,5000 kanadski dolar 8,7000 9,1000 funt šterling 17,1500 17,9500 švicarski frank 759,5000 789,5000 belgijski frank 33,6500 34,9500 francoski frank 204,5000 212,5000 holandski gulden 613,5000 637,5000 nemška marka 689,6000 715,6000 italijanska lira 0,7300 0,7700 danska krona 179,0000 186,0000 norveška krona 162,0000 169,0000 švedska krona 148,0000 155,0000 finska marka 198,0000 208,0000 portugalski escudo 7,4500 7,8500 španska peseta 9,4000 9,9000 japonski jen 9,8000 10,2000 slovenski tolar 9,8000 10,6000 hrvaški dinar Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu 0,0400 pa za 1 enoto v 0,0700 alute. 26. APRIL 1993 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1455,00 1500,00 nemška marka 930,00 955,00 francoski frank 274,00 286,00 holandski gulden 820,00 845,00 belgijski frank 45,00 46,30 funt šterling 2300,00 2355,00 irski šterling 2250,00 2300,00 danska krona 240,00 250,00 grška drahma 6,50 7,50 kanadski dolar 1150,00 1190,00 švicarski frank 1023,00 1043,00 avstrijski šiling 131,00 135,00 slovenski tolar 13,80 14,50 1 Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 27. aprila 1993 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država valuta enota nakupni prodajni Avstrija šiling 100 973,1589 976,7127 Francija frank 100 2027,7852 2035,1902 Nemčija marka 100 6846,0000 6871,0000 Italija lira 100 7,3321 7,3588 V.Britanija funt 1 171,2185 171,8437 ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne dolar i okvirni. Pri tečaje na 1 ikonkre trgu de 107,5233 stnih poslih je mo: :viz oz. poseben c 107,9159 ?no odstopanje jogovor. banka valuta nakupni prodajni Probanka Maribor DEM 68,25 68,55 SKB Banka d.d. DEM 68,55 68,80 Tečaii so okvirni. Pri konkretnih poslih le možno odstooanie. Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 21. aprila 1993 od 00.00 do 24. ure banka valuta nakupni prodajni Creditanstalt- Nova banka DEM 68,40 68,70 Bank Austria DEM 68,30 68,65 UBK banka DEM — — SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, LIT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slove za 0,25-odstotne točke. Tečaji ve deviz do ECU = 30.000 na dan. P določi v sporazumu. • Banke, ki objavljamo tečaje, se tujo valuto po objavljenem teč polnjuje pogoje nakupa ali proda DEM HF so dolo niči Banke lije poveč ‘Ijajo za o ri večjih pr zavezujen aju in v s e. 68,45 čeni na pod Slovenije, p ano oziroma jkup prilivov livih in naku no kupovati račun čari 1 "i in staregc 1746,8429 deviznega varče 1752,0992 vanja. 1757,3555 8. FEBRUAR 1993 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 10774,69 1108,02 1142,34 Kanada dolar 1 1024,21 1027,32 1030,40 Francija frank 100 23099,54 23169,14 23238,65 Nemčija marka 100 78144,93 78380,07 78515,20 Italija lira 100 84,63 84,88 85,14 Švica frank 100 84591,88 84846,42 85100,96 R. Hrvaška dinar 100 — 197,03 — Jugoslavija dinar 100 — 25,00 — R. Slovenija tolar 100 — 1231,45 — ZDA dolar 1 1291,73 1295,62 1299,50 GOSPODARSTVO Torek, 27. aprila 1993 VELIKA BRITANIJA / OBETAVNI GOPODARSKI KAZALCI EBRD / DRUGA LETNA SKUPŠČINA Recesije je konec, zdaj se začenja obdobje rasli Inštitut direktorjev in delodajalcev je objavil podatke, ki kažejo, da je med poslovneži veliko optimizma Attali je obljubil, da bo banka bolj skrbno nalagala denar Ameriški predstavnik RogerAltman se je zavzel za natančnejši pregled izdatkov in ostrejši nadzor nad poslovanjem banke - Koristne kritike LONDON - Uradni podatki, objavljeni v ponedeljek, kažejo, da je britanske recesije, ki se je vlekla kar dve leti in pol, končno konec. Centralni statistični urad pravi, da se je BDP v prvem Četrtletju v primerjavi z lanskim zadnjim četrtletjem povečal za 0, 2 odstotka. Po obdobju oktober - december je sledila 0.3 odstotna rast. Ce ne upoštevamo dobička od pridobivanja nafte in plina, merjenje industrijske rasti je po mnenju mnogih tako bolj natančno, je proizvodnja narasla za 0, 6 odstotka v primerjavi s stagnacijo v zadnjem Četrtletju lanskega leta. Novica je bila veliko olajšanje za vladajočo konservativno stranko, ki že skoraj dve leti napoveduje okrevanje. »Današnje številke so doslej najboljši dokaz za to, da gospodarstvo okreva tako rekoč na vseh ravneh«, je dejal minister za finance Norman Lamont v izjavi, ki jo je objavilo ministrstvo. Lamont je dodal, da poslovna aktivnost »Britanijo pelje iz recesije«. Te številke se prepletajo s celo vrsto ekonomskih podatkov, ki so jih objavlili zadnje tedne, od podatkov o brezposelnosti do drobnoprodajnih cen, vsi pa kažejo, da se je recesija dokončno umirila. V ponedeljek je inšti- John Speck/Reuter Robert Woodward/Reuter tut direktorjev in delodajalcev objavil izjavo, da je poslovni optimizem največji v zadnjih petih letih. Ugotovili so, da je v tem trenutku kar 65 odstotkov direktorjev raznih družb bolj optimističnih glede gospodarstva, kot pa so bili v februarju, ko jih je bilo optimističnih le 51 odstotkov, oktobra lani pa celo samo 10 odstotkov. Četrtletna 0, 6-odstotna gospodarska rast (brez nafte in plina) je najveCja po prvem Četrtletju leta 1990, ko je rast proizvodnje znašala 0.8 odstotka. »Številke dejansko potrjujejo, da se recesija končuje in da se začenja obdobje rasti«, je dejal Jeremy Havvkins, ekonomist londonskega predstavništva Bank of America. Ker pa je Britanija zelo dolgo čakala na okrevanje, bodo potrebna leta, da bi se zacelile rane tega najdaljšega recesijskega obdobja po veliki krizi v tridesetih letih. Desetina britanskih delavcev je brez dela, na desettisoce podjetij je bankrotiralo, tako da mora gospodarstvo zelo pohiteti, da bi spet doseglo tisto stopnjo, kjer je bilo pred tremi leti. Čeprav je bila tole najdaljša recesija po tridesetih letih, pa vendarle ni bila najgloblja. Domače gospodarstvo je padlo za 3, 8 odstotka z vrha, ki ga je bilo doseglo v drugem četrtletju leta 1990, do dna, ki ga je doseglo v prvem četrtletju leta 1992. Za primerjavo navajajo 6, 2-odstoten padec z vrha do najnizje točke v obdobju 1979-81. Številni ekonomisti ironično menijo, da si je gospodarstvo opomoglo zato, ker je odpovedala stara in priljubljena vladina ekonomska strategija - vezati funt na evropski mehanizem me-dvalutnih razmerij - saj je funt lani septembra moral zapustiti evropski me-dvalutni mehanizem. Pravijo, da se je ob tako nenadnem in krepkem gospodarskem stimulansu ekonomiji moralo obrniti na bolje. LONDON - Nekateri udeleženci druge redne skupščine EBRD, ki poteka v Londonu so sicer ošteli Jacquesa Attalija, »eminenco« Evropske banke za obnovo in razvoj, ker je dal preveč razkošno in predrago opremiti njen sedež v Londonu, vendar je nemški finančni minister Theo VVaigel včeraj ocenil, da je vihar, ki je nastal okrog tega, zdaj že minil. Attali je na rednem letnem zasedanju priznal, da so bile nedavne kritike zanj koristen nauk. Visoki predstavnik zakladnice ZDA je zahteval še nadaljnje spremembe, vendar ni veC zahteval Attalijeve zamenjave. Tako VVaigel kot britanski premier John Major, sta pohvali- la delovanje banke, ki jo sestavlja 56 delničarskih držav in agencij, zaradi njene pomoči pri gospodarskih reformah od leta 1991 naprej. »Nujno je, da banka s sredstvi, ki so ji zaupana, ravna skrajno skrbno«, je izjavil VVaigel na zasedanju. »Opazil sem, da je banka na podlagi kritik v minulih dneh že sprejela ustrezne sklepe«. EBRD je porabila 85 milijonov dolarjev za opremo svojega londonskega sedeža, njeni direktorji so poostrili nadzor in 49-letni Attali je priznal napake, ki jih je storil. Britanski predstavniki so izrazili svojo zaskrbljenost, ker je banka porabila kar precej več kot 63 milijonov dolarjev, kolikor so znašale subvencije tujih vlad, ki so bile namenjene za gradnjo in opremljanje njenega sedeža. Vseeno pa je Major samo previdno izjavil, da bi morala banka ceniti denar in ga porabljati predvsem v skladu s svojo prvotno nalogo- za pospeševanje prehoda na tržno gospodarstvo v vzhodni Evropi. »Zdaj se mora banka predvsem posvetiti svoji poglavitni nalogi, in to na kar najbolj učinkovit naCin, zagotoviti mora, da bo denar kar najbolje naložen«, je povedal Major v svojem uvodnem govoru, s katerim se je začelo dvodnevno zasedanje. Attali je v svojem odgovoru, pri tem se očitno ni najbolje počutil, delegatom priznal, da se v celoti zaveda kritik o razsipnosti banke. »Banka bo izvedla svoje naloge in se pri tem skrbno ravnala v skladu s proračunom«, je zagotovil. »V minulih 14 dneh smo dobili koristen nauk, ta velja tako zame kot za banko, dogovorjene sklepe bomo morali zelo natančno uresničevati«. Med 3000 bančniki in finančniki nekateri Se vedno kuhajo jezo. Banka je porabila dvakrat več za opremo svojega sedeža in za tekoče stroške, kot pa je posodila denarja državam z Vzhoda in nekdanje Sovjetske zveze. »Rad bi izrazil svojo globoko zaskrbljenost zaradi poročil o skrajni razsipnosti EBRD«, je izjavil Roger Alltman, namestnik zakladnika ZDA. »Pričakujemo, da bodo tiste ustanove, ki smo jim zaupali javna sredstva, ta denar uporabljale modro. Zato se pridružujem tistim, ki zahtevajo natančen pregled izdatkov in ostrejši nadzor nad delom banke. Pričakujemo, da bo prišlo do sprememb«, je izjavil Altman. Francija je zahtevala od EBRD, naj pokaže veC fleksibilnosti in naj 60 odstotkov svojih sredstev nameni zasebnemu sektorju v Evropi. Minister za gospodarstvo, Edmond Alphandery je menil, da se zaradi počasnega razvoja v državah, ki reformirajo svoje gospodarstvo, zelo težko odločajo za delovanje v zasebnem sektorju. »To pomeni, da velja razmisliti o uvedbi večje fleksibilnosti pri naših ocenah, kateremu bomo pomagali«, je izjavil. Po njegovih besedah je prav zasebni sektor najbolj pomemben element procesa vzhodnoevropskega prehajanja iz centralno-planske-ga sistema v tržno gospodarstvo, zaradi česar bi ga morala banka dolgoročno Se bolj podpreti. »Gre za pravo usmeritev in pri tem bi morali iti še dlje«, je izjavil Alphandery. Podprl je Attalijevo odločitev, da bo razmerje pomoči EBRD 60 : 40 v korist zasebnega sektorja, kar bo tudi dolgoročna usmeritev te banke. »Seveda je splošni razvoj na tem področju počasnejši, kot smo pričakovali, kar pomeni, da bo cilj težje dosegljiv, kot smo menili v začetku«, je še dodal. Varčevanje: Marsikomu se kraljevi konji zdijo nepotrebno razkošje (Foto: Zvezdana Dolenc - Stražar/TRIO) ITALIJA / TR2A3KA TURISTIČNA BORZA ROMUNIJA / KMETIJSTVO VZHODNE DRŽAVE / OCENA MDS Namesto vodičev so prišli predvsem politiki Optimistične in spodbudne politične izjave res ne pomenijo veliko, če jim ne sledijo oprijemljivi prijemi Upokojeni ameriški farmarji svetujejo romunskim kmetom Zasebne zadruge imajo že skoraj dva milijona članov Svet jim mora odpreti svoj trg Na Poljskem, Madžarskem in Češkem so obrzdali inflacijo TRST - Kakšen naj bi pravzaprav bil pomen katerekoli poslovne borze? Kdor se na to razume, bo brez omahovanja odgovoril, da je glavna naloga borze sklepanje poslov. Te naloge pa žal ni opravila turistična borza srednje- in vzhodnoevropskih držav, ki so jo priredili v Trstu. V svetu poznamo pomembne in uveljavljene turistične borze. Takšna je na primer tudi tista v Milanu, znana kot BIT (Borsa internazionale del turismo), ki jo prirejajo na milanskem razstavišču. Letos se je tam zbralo nekaj tisoč podjetnikov iz domala vsega sveta, od največje države pa do najmanjšega otočka sredi Pacifika. Bilo je tudi veliko stojnic, na katerih so svoje storitve ponujali zastopniki vlad, turističnih združenj, hotelske družbe in drugi zasebni podjetniki. V posebnem prostoru pa je bila prava borza, na kateri si je na stotine tour operatorjev med seboj izmenjevalo ponudbe za storitve ter prodajalo in kupovalo počitniške pakete. Posel je torej cvetel. Na enem izmed številnih sestankov ministrov in visokih funkcionarjev držav Srednjeevropske iniciative se je lani porodila zamisel, da bi lahko taksno borzo priredili v Trstu. To mesto naj bi bilo najbolj poklicano za organizacijo borze, ki naj bi omogočila sklepanje poslov med Italijo in državami Srednje oziroma Marko Waltritsch Vzhodne Evrope. Rečeno, storjeno. Na tržaški Pomorski postaji se je tako dva dni mudilo nekaj več kot 200 ljudi iz Italije, Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Češke, Slovaške, Poljske, Madžarske in Romunije. Iz devetih držav torej. Prišli so v glavnem državni funkcionarji in predstavniki turističnih združenj. Pravih tour operatorjev, tako kot jih mi pojmujemo, torej tistih, ki prodajajo in kupujejo počitnice, pa je bilo bolj malo. V velikem foyerju pa je vsaka izmed omenjenih devetih držav lepo uredila svojo stojnico, na kateri so obiskovalcem ponujali prelepe kataloge in druge reklamne publikacije, največkrat napisane v italijanskem jeziku. Uradnice za pulti so seveda prijazno odgovarjale na vprašanja obiskovalcev. V pritličju so si stojnice uredile nekatere vzhodnoevropske, najbrž še vedno državne turistične agencije.in nekatere italijanske deželne oziroma pokrajinske turistične ustanove, tudi te so bolj državne kot ne. Zapisali smo, da se je v Trstu nekaj dni mudilo več kot 200 udeležencev, pa vendar je bilo videti, da je marsikateri izmed njih prišel v Trst predvsem po nakupih. Iz Bratislave je tako pripeljal cel avtobus. Pač po stari navadi. Po programu naj bi prvega dne srečanja priredili okroglo mizo o možnostih medsebojne turi- stične izmenjave. Dvorana je bila dopoldne polna, tudi zato, ker so pričakovali italijansko ministrico za turizem Margherito Boniver, ki je sicer prišla, a z zamudo. Popoldne pa so se disku-tanti znašli pred prazno dvorano. Udeleženci so se namreč porazgubili po tržaških trgovinah, tako da so na Pomorski postaji ostali le stojnica-rji. Da tržaška turistična borza ni kdo ve kako uspela, so se zavedeli tudi udeleženci. Zastopniki turističnega konzorcija iz Vicenze so se nekaj dni kasneje oglasili v svojem lokalnem časopisju in ugotovili, da na taksnih prireditvah sploh ni smotrno sodelovati, saj ti to ne prinese nobene koristi. Cisto jasno je, da je vsaka od devetih držav udeleženk ponujala predvsem svoje kapacitete. Ce bodo takšno turistično borzo še kdaj priredili, se bodo morali prireditelji nanjo strokovno bolj pripraviti. Konec koncev bi morala borza imeti predvsem poslovni pomen, ne pa izrazito političnega. Navzočnost nekaterih turističnih ministrov prav nic ne pomeni, tako kot ničesar ne pomenijo zelo optimistične in spodbudne politične izjave, ki jih le-ti delijo novinarjem, Ce tem besedam ne sledijo tudi konkretna dejanja. To pa so predvsem obojestranski posli, ki bi morali obema stranema seveda prinašati tudi zaslužek. GIURGIU - Združene države Amerike Romuniji pomagajo pri razvoju zasebnega kmetijstva, da bi ta država lahko znova postala žitnica Evrope. Romunija je bila velik izvoznik kmetijskih pridelkov, dokler niso po drugi svetovni vojni prišli na oblast komunisti, ki so med 45-letno vladavino žitnico spremenili v prazno kašCo. »Kmetijstvo bo poglaviten motor romunskega prehoda v tržno ekonomijo, ob trdni odločenosti, da bo ta država lahko znova žitnica«, je izjavil Jonathan Rickert iz veleposlaništva ZDA v Bukarešti. Rickert je govoril ob otvoritvi kmetijskega sejma v tem obdonavskem pristanišču, ki leži 64 kilometrov južno od Bukarešte. Sejem je organizirala ameriška Agencija za mednarodni razvoj, in sicer s pomočjo krajevnih oblasti, da bi spodbudila zasebno kmetijstvo v tej balkanski državi. Po zlomu komunistične vladavine leta 1989 je VVashington zasnoval dolgoročen projekt pomoči zasebnemu kmetijstvu, in sicer kot del tr-žnogospodarskih reform. S projektom, v katerem so udeležene ameriške organizacije, kot so Vo-lunteers in Overseas Coo-peerative Assistance (V.O.C.A.) in ameriške kmetijske družbe, kot sta Pioneer Hi-Bred Seeds in Land 0‘Lakes, skušajo zagotoviti tehnično pomoč romunskim kmetij-cem. »Mesec dni sem preživel na farmi za proizvodnjo mleka v tej državi in jim govoril, da morajo za krmo posejati al- Roxana Dascalu/Reuter falfo«, pripoveduje 67-le-tni kmet Donald Forner, ki je prišel iz Minnesso-te. Forner je eden od prostovoljcev, upokojenih ameriških farmerjev, ki jih je pripeljala V.O.C.A., na novih romunskih zasebnih posestvih pa bodo približno tri mesece svetovalci za posamezne projekte. V okviru kmetijske reforme iz leta 1990 je Romunija doslej razdelila zasebnim kmetovalcem približno 8, 2 milijona hektarjev zemlje od skupno 14, 8 milijona hektarjev, milijon hektarjev pa bo Se prešlo v zasebne roke. Preostala zemlja bo ostala v okviru državnih posestev. Od 4, 9 milijona nekdanjih zemljiških lastnikov jih je doslej prejelo potrdila o lastništvu šele 180.000. »Zdaj, ko imamo zemljo, potrebujemo tudi opremo, da bi jo lahko pravilno obdelovali«, je povedal 60-letni kmet Paul Constantin, medtem ko si je utiral pot skozi množico na osrednjem trgu, da bi si lahko bolje ogledal razstavljene primerke. Nekaj majhnih kitajskih traktorjev in doma narejenih bran, ki so se bleščale v pomladnem soncu, je bila glavna atrakcija te predstavitve. V bogati ravninski južni Romuniji je pogosteje videti pluge in vozove s konjsko ali volovsko vprego kot pa v drugih delih dežele. Vsekakor jih je več kot traktorjev in kombajnov. Številni romunski kmetje se pritožujejo, da si ne morejo privoščiti kmetijske me- hanizacije, hkrati pa oklevajo, ali bi se združili v zasebne kmetijske zadruge ali ne. Komunizem je namreč le-tem pridelal slab sloves, saj so celo generacijo romunskih kmetov opeharili za njihovo lastno zemljo, oni sami pa so se spremenili v mezdne delavce v državnih zadrugah. V poročilu, ki so ga pred kratkim objavili v tedenskem gospodarskem Časopisu Adevarul, piše, da imajo nove zasebne zadruge z 1, 6 milijona člani samo 43 odstotkov doslej razdeljene zemlje. Ameriški farmerji, na primer Forner, pa vseeno oznanjajo svoj evangelij zasebnega zadružništva z mislijo, da je »veliko« tudi »lepo«. »Zelo sem vesel, da so prišli ameriški farmerji k nam. Z njihovim znanjem, našo pametjo in pridnimi rokami lahko naredimo Čudeže«, je izjavil nasmejani Constantin. VVASHINGTON - Gospodarski pogoji v nekdanji ZSSR se še naprej poslabšujejo, čeprav se zdi, da se v tistih državah, ki so z reformami pohitele, položaj izboljšuje, navajajo v svojih šestmesečni napovedi svetovnih gospodarskih gibanj pri Mednarodnem denarnem skladu (MDS). V Rusiji je leta 1992 BDP padel za 19 odstotkov, leta 1991 pa za 9 odstotkov. Do zmanjšanja bmto domačega proizvoda (BDP) je prišlo tudi v drugih državah nekdanje ZSSR, le da je bil v teh »še bolj izrazit«, navaja MDS. Ta padec »je izraz težav v prvih fazah prehoda na tržno gospodarstvo«, zanj je značilna zelo močna inflacija, ta je v Rusiji predvsem posledica med-podjetniških dolgov, zmanjšanja uvoza in politične nestabilnosti, menijo v MDS. »Velike državne subvencije upočasnjujejo prestrukturiranje in poglabljajo proračunsko krizo«, nadaljuje poročilo MDS, katerega avtorji ne pričakujejo, da bi se te tendence v »krajšem Času« obrnile v nasprotno smer, napovedujejo pa tudi nadaljnje zmanjšanje BDP. Romunija in Bolgarija sta v podobnem položaju, ki je še težji zaradi vojne v nekdanji Jugoslaviji, pomembnem trgovinskem partnerju obeh držav. »Ce jim bo uspelo stabilizirati makroekonomske reforme in Ce bodo šle še naprej po tej poti, se utegne inflacija v večini držav nekdanje ZSSR v letu 1993 hitro zmanjšati, prav tako utegne priti tudi do oživitve gospodarstva sredi 90-tih let, piše v poročilu MDS. V nasprotju s temi gibanji so na Poljskem, Madžarskem in Češkem upadanje proizvodnje že zaustavili, prav tako tudi inflacijo. Privatizacija poteka ohrabrujoče gladko in brezposelnost se je, vsaj zaenkrat, povečala za manj, kot so napovedovali pri MDS. »Mednarodna skupnost mora še naprej odločno podpirati stabilizacijo in reforme v nekdanji ZSSR«, za katero je »življenjsko pomembno«, da ji svet odpre svoja tržišča, ugotavlja MDS. Vendar pa bo učinkovitost »te pomoči resno ogrožena, Ce bodo makroekonomski pogoji gospodarjenja še naprej tako nestabilni«. (Reuter) Torek, 27. aprila 1993 NAJAVE PRIREDITEV GLEDALIŠČA SLOVENIJA LJUBLJANA. DRAMA SNG (tel. 061/221-511) B. Friel: PLES V AVGUSTU (sreda, 28. 4., ob 19.30. uri). Za abonma Sreda in izven. B. Friel: PLES V AVGUSTU (Četrtek, 29. 4., ob 19.30. uri). Za abonma Četrtek in izven. Režiser predstave Ples v avgustu Dušan Jovanovič MALA DRAMA Woody Alton: ZAIGRAJ SE ENKRAT, SAM (sreda, 28. 4., Četrtek, 29. 4. in v petek, 30. 4. ob 20. uri). Za izven. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO (061/210-852) G. Tabori: GOLBERGOVE VARIACIJE (sreda, 28. 4., ob 15.30. uri). Za abonma Sreda popoldanski in izven. J. B. P. Moliere: AMFITRION (Četrtek, 29. 4., ob 19.30. uri). Za izven in konto. E. Flisar: KAJ PA LEONARDO? (petek, 30. 4., ob 19.30. uri). Za izven in konto. G. Tabori: GOLDBERGOVE VARIACIJE (torek, 4. 5., ob 19.30. uri). Za abonma Red U in izven. L. Jagodic, M. Pokorn, B. Tadel: KLINIKA TIVOLI d.o.o. (torek, 4. 5., ob 22. uri). Za izven in konto. Ples v avgustu (foto: Aleš P./TRIO) Vstopnice so v prodaji v PIC MGL vsak dan od 10. do 12. ure in uro pred predstavo. MALA SCENA MGL 2. Petan: DON JUAN IN LEPORELLA (petek, 30. 4., ob 19.30. uri). Gostovanje na Dunaju v Akzent Teatru. MARIBOR DRAMA SNG Dante Alighieri: LA DIVINA COMMEDIA-PURGATORIO (sreda, 28. 4., ob 19.30. uri). Za red Premierski. Dante Alighieri: LA DIVINA COMMEDIA-PURGATORIO (Četrtek, 29. 4., ob 19.30. uri). Za red Drama in izven. Dante Alighieri: LA DIVINA COMMEDIA-PURGATORIO (pete, 30. 4., ob 19.30. uri). Za red Repriza. OPERA G. Verdi: LA TRAVLATA (danes, 27. aprila ob 19.30 mri). Režiser: Wazlaw Orlikowsky. Dirigent Stane Jurgec. Predstava je odkupljena. G. Verdi: RIGOLETTO (torek, 4. 5., ob 19,30. uri). Za izven. Leta 1850 napisana Verdijeva opera Rigoletto pomeni prelomnico v skladateljevem ustvarjanju. Tragični lik zlobnega dvornega norca in obenem ljubečega očeta Rigoletta, ki ga je Verdi povzel po dramski uspešnici Viktorja Hugoja, je skladatelja navdihnil k prvi sodobni italijskani operi, ki je s tem delom prenehala biti zgolj umetnost lepega petja, marveč postaja poglobljeno psihološko glasbeno gledališče. MALIODER V okviru KABARETA XX. STOLETJA bo v maju nastopila s svojimi šansoni pod naslovom NAMESTO ROZ Svetlana Makarovič. Spremljal jo bo trio Popcorn. Premiera bo 14. maja, reprize pa 15., 16., 20., 21., 22. in 26. maja. Predstava ne bo v okviru abonmaja. Vstopnice si lahko rezervirate pri gledališki blagajni. KRANJ PREŠERNOVO GLEDALIŠČE (064/222-681) Henrik Ibsen: NORA (drama) (sreda, 28. 4., ob 19. 30. uri). Za izven in konto. Miro Gavran: MOZ MOJE ŽENE (komedija) (Četrtek, 29. 4., ob 19.30. uri). Za abonma Četrtek, konto in izven. Gostovanje Španskih borcev iz Ljubljane. NOVA GORICA PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE (065/25-328) R. Vitrac: VOLKODLAK (petek, 30. 4., ob 10. uri). Gostovanje v Ajdovščini. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST KULTURNI DOM JUTRI: ob 20.30 (red D) - Milan KleC: Vsega je kriva Marjana Deržaj v izvedbi Slovenskega stalnega gledališča. Krstna uprizoritev. Režija D. Mlakar. Igrajo A. Svete, L. Počkaj, V. Jurc, M. BlagoviC, G. Lešnjak. Ponovitev v nedeljo, 29. t. m., ob 20.30 (red E). DVORANA TRIPCOVICH Operna sezona in Baleti 1992/93 DANES: ob 20. uri šesta predstava (red E) -A. Bibalos »La signorina Julie«. Režija F. Gi-raldi. Direktor F. Cramer. Ponovitev v Četrtek, 29. t.m., ob 20. uri (red F) Prodaja vstopnic pri blagajni Dvorane Trip-covich: 9-12, 16-19, ob predstavah 9-12, 18-21 (zaprto ob ponedeljkih). GLEDALIŠČE ROSSETTI V PRIHODNJIH DNEH: v Četrtek, 6. maja, ob 21. uri baletna predstava »Amleto/Ofelia« v izvedbi gledališke skupine Virgilio Sieni. Predprodaja vstopnic in rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti (tel. 630063) in v gledališču Rossetti (tel. 54331). GLEDALIŠČE CRISTALLO LA CONTRADA DANES: ob 11. uri baletna predstava La bot-tega fantastica. Glasba: Respighi in Rossini. Predstave so namenjene šolam in bodo trajale do 30. t. m. Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi (tel. 366636). V PRIHODNJIH DNEH: v soboto, 1. maja, ob 20.30 gostovanje gledališke skupine Pro.Sa Produzioni iz Rima - Maria Pacome »Et moi... et moi«. Režija E. Coltorti. Nastopajo V. Valeri, E. Bisetti, M. Bolognesi. GLEDALIŠČE MLELA V PRIHODNJIH DNEH: v torek, 4. maja, ob 21. uri predstava Paola Hendela »Alla deri-va«. MILJE GLEDALIŠČE VERDI V PRIHODNJIH DNEH: v petek, 14. maja, ob 21. uri niz komičnega teatra - »Risate selvag-ge«. Nastopata G. Cederna in R. Citran. M. Blagovič KOROŠKA CELOVEC DANES: ob 19.30 »Otvoritev retrospektive MESTNO GLEDALIŠČE 45 let slovenskega filma« - »Umetni raj«. DANES: ob 19.30 rockopera A.L. VVebberja Jutri, ob 19. uri »Tri zgodbe«, »Dolina »Jesus Christ Superstar«. miru«. V Četrtek, ob 19. uri »Samorastniki«, KAMMERLICHTSPIELE »Po isti poti se ne vračaj«. SEKS, FILM IN NEVROZE »Play It Again, Sam« (Zaigraj Se enkrat, Samjje druga gledališka igra Woodyja Allena, nastala leta 1969. Igrad sodi med tista zgodnja dela, v katerih avtor - predvsem po svoji podobi - oblikuje lik junaka ali bolje anti-ju-naka, plašnega in zmeraj nekoliko zmedenega mladeniča, ki negotovo stopa skozi življenje, ki se mu stvari v glavnem ponesrečijo, ki je kronični »loser«, a kljub temu ali prav zato vzbuja smeh in simpatije. (Darja DominkuS, Gledališki list Drame SNG) Režiser predstave: Roris Cavazza, igrajo: Gregor Bakovič, AleS ValiC, Vojko Zidar, Marijana Brecelj, Petra Govc. GLASBA SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM (061/222-815) KOMORNI KONCERT (ponedeljek, 3. 5., ob 20. uri, Gallusova dvorana). Ciril Škerjanec, violončelo; Andrej Jarc, orgle; Igor Škerjanec, violončelo. Program: Buxtehude, De Fe-sch, Gubaidulina, Ramovš, Golob, Handel. KLUBK4 (061/113-282) Koncert ene izmed najboljših evropskih blues zasedb BLUES WIRE (danes, 27. 4., ob 21. uri). PESMI EDITH PIAF (nedelja, 2. 5., ob 22. uri). Promocijski koncert Alenke Vidrih ob spremljavi kitare in harmonike. KAMNIK FRANČIŠKANSKA CERKEV V petek, 30. aprila ob 20. uri bo koncert ob 150-letnici rojstva tuhinjskega rojaka, organista, zborovodje in skladatelja p. ANGELIKA HRIBARJA in 500-letnici Frančiškanskega samostana v Kamniku. Nastopal bo MEŠANI PEVSKI ZBOR »MAVRICA«, Srednja vas, zborovodja: Lojze Kolar, organistka : Marija Holcar. Slavnostni govornik bo dr. Edo Škulj, povezovalca pa: Manja Zebaljec, Tone FtiCar. P. Angelik Hribar je bil kot glasbenik zelo izobražen. V glasbi so mu bili učitelji: Kami-lo Mašek, Anton Nedved, Zohner in drugi; dober glasbeni mentor pa mu je bil tudi Anton Foerster, s katerim sta 27 let in pol skupaj poučevala na orglarski šoli. Hribar je poučeval klavir ter koralno in umetno petje. Deloval je tudi kot škofijski kolavdator orgel. Organist je bil do smrti. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA Giorgio Gaber GLEDALIŠČE. ROSSETTI V PRIHODNJIH DNEH: v Četrtek, 29. ob 21. uri recital Giorgia Gaberja. Ponovitev v petek, 30. t. m. Izven abonmaja. Za abonente popust. TRŽIČ OBČINSKO GLEDALIŠČE JUTRI: ob 20.30 prvi koncert niza Danubio, Una civilta musicale. Na sporedu bo koncert simfoničnega orkestra RTV Slovenije pod vodstvom Antona Nanuta. Na sporedu Roman Haubenstock- Ramati, Bela Bartok in Arnold Schoenberg. V petek, 30. t. m., ob 20.30 - drugi koncert: nastopil bo pianist France Clidat. Izvajal bo Lisztove skladbe. TRŽIČ TRST GLEDALIŠČE MIELA V PRIHODNJIH DNEH: v petek, 14. maja, ob 21. uri niz koncertov »Zattere alla deriva«. Nastopil bo Jin Hi Kirn. HIPPODROME DANES: ob 21. uri koncert Edoarda Bennata. MAIANO JUTRI: na štadionu bo na sporedu koncert glasbene skupine Iron Maiden RAZSTAVE SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM NAPOVEDUJEMO: svečano otvoritev razstave OSKORJA KOKOSCHKE (ponedeljek, 3. 5., ob 18. uri, Galerija CD). Razstavo bosta predstavila prof. dr. Sigrun Loos, višja kustosinja deželnega muzeja Rupertinum iz Salzburga in prof. Zoran Kržišnik, direktor MGLC iz Ljubljane. V glasbenem programu bosta sodelovala Jurka Zoroja- flavta in Jerko Novak- kitara. NARODNA GALERIJA (061/219-740) EVROPSKI SLIKARJI IZ SLOVENSKIH ZBIRK (od 14. aprila do 4. julija), avtorja razstave in kataloga: prof. Federico Zeri, Rim in dr. Ksenija Rozman, kustos NG v Ljubljani. CEKINOV GRAD (Muzej novejše zgodovine, 061/323-968) Na ogled je razstava MENJAVE DENARJA V 20. STOLETJU V SLOVENIJI. GALERIJA ILIRIJA Na ogled je razstava skulptur DRAGICE ČADEŽ Drugačnost podobe. Razstava bo na ogled do 3.maja. KNJIŽNICA ZALOG Na ogled je razstava umetniških fotografij DUŠANA JEZA. Razstava bo odprta do 15. maja. V knjižnici si do 15. maja lahko ogledate tudi razstavo domače in tuje strokovne literature o železnici iz zasebne zbirke slikarja FRANCIJA LESJAKA. GALERIJA KOMPAS Na ogled je razstava slik akademskega slikarja TOMANA VELJAKA, ciklus slik z naslovom Praznovanje pomladi. GALERIJA EQURNA Razstava slik IZTOKA OSOJNIKA in fotografij DUŠANA PIRIHA-HUPA. VODNIKOVA DOMAČIJA Vabimo Vas na otvoritev razstave BOGDANA POTNIKA (Četrtek, 29. 4., ob 19. uri). Razstavo bo odprl prof. dr. Mirko JuterSek. KUD FRANCE PREŠEREN (061/332-288) Vabimo Vas na otvoritev razstave slik MARIJA VRENKA (torek, 4. 5., ob 21. uri). KOČEVJE MUZEJ KOČEVJE 30. aprila bo otvoritev razstave IDEJNO ARHITEKTURNE REŠITVE NOVE CERKVE V KOČEVSKI REKI. Razstava bo na ogled do 28. junija 1993 POSTOJNA GALERIJA MODRIJANOV MLIN Na ogled je razstava fotografa LUCIANA KLEVE. Razstavo si boste lahko ogledali do 15. maja. MARIBOR RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ Na ogled je razstava Društva likovnih umetnikov Maribor. Sodeluje 36 elanov s skupno 78 likovnimi deli v različnih tehnikah. BLED HOTEL ASTORIA Do 7. maja je na ogled razstava slik akademskega grafika in slikarja KLAVDIJA TUTTE. NOVA GORICA GALERIJA GO Do 19. maja si lahko ogledate razstavo slik STANETA JAGODICA, iz ciklusa Cosmos Gloria. NOVO MESTO S. Jagodič: Kombinacija, 1980 DOLENJSKI MUZEJ Na ogled je razstava DRAGOTINE KAPITELJSKE CERKVE V NOVEM MESTU. ŠKOFJA LOKA LOŠKI MUZEJ Na ogled je slikarska razstava arhitekta Fe-dorja Žigona. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST TK GALERIJA Na ogled je razstava olj G. Roccaglija. GALERIJA CARTESIUS Do 6. maja je na ogled razstava Luise Marie Sguazzi z naslovom »Mi sembra ieri«. Urnik: 11-12.30, 16.30-19.30, ob praznikih 11-13. Zaprto ob ponedeljkih. GALERIJA BASSANESE Do 20. maja je na ogled razstava Paola Patel-lija. Urnik: samo ob delavnikih od 17. do 20. ure. MUZEJ ŽIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA VVAGNER Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme židovske liturgije. Umik ogledov: ob nedeljah od 17. do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob Četrtkih od 10. do 13. ure. MIRAMARSKI GRAD Zgodovinski muzej Stalna razstava »Načrti za Miramar«. MUZEJ REVOLTELLA Na ogled je stalna razstava »Da Canova a Burri«. V organizaciji Tržaške letoviSCar-ske ustanove se vsako soboto ob 10.30 vršijo vodeni brezplačni ogledi Muzeja Revoltella, ene najlepsih neoklasičnih tržaških poslopij ter najvažnejše galerije sodobne umetnosti. STUDIO TOMMASEO Do 6. maja razstavlja svoja dela Lorenzo Mattotti. RAZSTAVNA DVORANA BIVŠE PIVOVARNE DREHER TRGOVSKI CENTER GIULIA Na ogled je razstava o Morski biologiji v Trstu od leta 1800 do danes, ki so jo pripravili elani vodstva Miramarskega morskega parka, ki spada pod sklad WWF in Deželna služba za okolje Furlanije-Julijske krajine. Razstavo si lahko ogledate vsak dan (razen ob nedeljah) od 9. do 19. ure. Za vodene obiske lahko pokličete na tel. št. 040/224147. JULIET Do 25. maja razstavlja Enrico De Par. Na ogled samo ob torkih od 18. do 21. ure. GLEDALIŠČE MIELA Na ogled je razstava grafik Gianfranca Pa-gliara. GALERIJA MALCANTON Do 29. t. m. je na ogled antološka razstava 1970-1992 slikarke Silve Fonda. Urnik: ob delavnikih od 17.00 do 19.30 in od MILJE OBČINSKA GALERIJA Do 4. maja razstavljata svoja dela Alberto. Allegri in Marco Grassi Grama. Urnik: 10-12, 17-19, ob praznikih 10-12. RONKE ART GALLERV - (Kavama Trieste) Odprta je fotografska razstava Martina Rau-chenvvalda, Maurizia Frullanija in Rajka Bizjaka. Na ogled vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 9. do 22. ure. GORICA GORIŠKI GRAD Do 16. maja bo na ogled razstava »Beneški odtenki« goriškega slikarja Vanja Franka. VIDEM PALAČA SAVORGNAN Do oktobra je na ogled razstava o arheoloških najdbah v Vidmu z naslovom »Zgodovina pod mestom«. KOROŠKA ZA NAJMLAJŽE SLOVENIJA MARIBOR LUTKOVNO GLEDALIŠČE (062/26-748) Jana Synkova: MALA ČAROVNICA (premiera) (petek, 30. 4., ob 19. uri). Predstava je za goste in povabljene. LJUBLJANA LUTKOVNO GLEDALIŠČE (061/314-962) Miha Mazzini: SLONČEK LEOPOLD (sobota, 1. 5., ob 17. uri). Režija Matija Milčinski. Gostovanje lutkovne skupine pri GM iz Jesenic. RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM (061/222-815) Svečanost v počastitev Dneva upora proti okupatorju (danes, 27. 4., ob 20. uri, Gallusova dvorana). Film Roberta Altma-na:IGRALEC/ THE PLA-YER (od 3. do 9. 5., ob 20. uri, Kosovelova dvorana). Slovenski podnapisi. (Na sliki: Woopy Gold-berg) CELOVEC HIŠA UMETNIKOV (Goethepark 1) Do 30. t.m. je na ogled razstava Giinterja Bmsa. KAVARNA UMETNIKOV Goethepark 1 Do 2. maja 1993 razstavlja Franz Brandl »Soli u. Haben-Zeichnungen». GALERIJA CARINTHIA Alter Pl. 30 Do 30. avgusta 1993 je na ogled razstava Hansa Staudacherja. ARS TEMPORIS Herreng 14 Do 4. maja je na ogled razstava »4ever glass« - Pala, Opršal, Balgary, Palova in Chmelova. CAFE LENDHAFEN Villacher str. 18 Do 5. maja 1993 razstavlja Božin Kuzman. BELJAK GALERIJA HOLZER VVidmanng. 7 Do 30. t.m. je na ogled razstava Johanna Ju-liana Taupeja. TINJE GALERIJA TINJE Na ogled je razstava del Staneta Jarema. SLOVENSKI PROGRAMI IT SLOVENIJA 1 Tedenski izbor Pravljice iz mavrice: Zvocnek z rožnega grička Kroki, veliki krokodil, lutkovna igrica Skrivnostni otok, 2/6 del angleške nadaljevanke Svet odkritij, ponovitev 4/11 dela ameriške poljudnoznanstvene serije Zelena ura, ponovitev, VPS 1200 Poročila Mednarodna obzorja: Paket Osimo znova odprt, ponovitev Filmsko popoldne, ponovitve Samci in samke, ponovitev 2/7 dela angleške nanizanke, VPS 1525 Tassilo, primer zase, 4/6 del nemške nanizanke, VPS 1550 TV dnevnik 1 - slovenska kronika Mož, ki je sadil drevesa, kanadski mladinski film Oscar Junior Regionalni studio Koper Pari, tv-igrica TV dnevnik 2, vreme, šport Dan upora proti okupatorju, prenos iz Cankarjevega doma Glasba, show in cirkus: Neverjetne zgodbe, 11, oddaja TV dnevnik 3, vreme, VPS 2210; šport Poslovna borza Omizje Video strani ® RAI 1 7.30 9.00 10.00 10.30 12.25 14.00 14.30 14.45 16.20 16.50 18.00 18.15 19.25 19.50 20.40 23.00 23.05 24.00 0.30 0.35 Film: Clarence, il leo-ne strabico (kom., ’65) Aktualno: La penisola del tesoro (3. odd.) Videl boš Film: Nata di maržo (kom., It. ’57) Vreme in dnevnik Rubrika: Chedk-up Izžrebanje lota Dnevnik in Tri minute Aktualno: Prizma Oddaja za avtomobiliste TG 1 Avto Sobotni šport 7 dni v Parlamentu Variete: Disney Club Dnevnik 1 in loto Rubrika: Zdravi in lepi (R. Lambertucci) Nedeljski evangelij Vreme,dnevnik,šport Variete: Luna di miele Nočni dnevnik TG 1 - Posebnosti Dnevnik in vreme Filmske novosti Film: La nona confi-gurazione (dram., ’80) p RAI 2 IT SLOVENIJA 2 10.15 10.45 11.05 12.00 13.00 16.30 18.50 19.30 20.05 20.55 21.45 21.55 22.35 Tedenski izbor TV avtomagazin Sedma steza Črna orhideja, ponovitev slovenskega barvnega filma, 1990. Po noveli Edvarda Kocbeka Bobenček, ponovitev Poročila Sobotna noč, ponovitev Iz življenja za življenje: Prisluhnimo tišini TV dnevnik 2, vreme, šport Clarissa, 1/4 del angleške nadaljevanke Osmi dan Novosti založb: Od obzorja do obzorja Svet poroča Sova V avtobusu, 13. epizoda angleške humoristične nanizanke Tassilo, primer zase, 5/6 del nemške nanizanke 00.00 Video strani Jk KANALA Aktualno: Mattina 2, vmes (8.00, 9.00, , 10.00) kratke vesti) Evropski dnevi Nan.: Doogie Howser Rubrika o lepoti Tua Aktualno: Scrupoli Dnevnik, rubrika Drib-bling in vreme Segreti p er voi Nad.: Quando si ama, 14.35 Santa Barbara Videl boš Izžrebanje lota TGS Parquet, vmes IP v odbojki in košarki Nan.: L’ispettore Tibbs Vreme in dnevnik Športne vesti Variete: Ventieventi Aktualno: Tangento-poli, 23.00 Skesanec pripoveduje Nočni dnevnik Aktualno: Senza scrupoli (vodi E. Sampd) Nočni šport 09.00 09.45 09.55 10.10 10.40 11.00 18.45 20.00 20.15 20.30 21.20 23.00 23.45 00.25 00.35 MCM RIS, risanke in spoti Kako nastaja risanka, ponovitev Jazzbina, ponovitev 12. oddaje o jazzu Teden na borzi, ponovitev Drugačen svet, ponovitev 146. dela Kulinarični kotiček, ponovitev 12. oddaje Risanka Dnevnoinformativni program in vreme Drugačen svet, 147. del ameriške nadaljevanke Ciklus slovenskega filma: Milena Zupančič - Iskanja Maribora Musič Show Poročila v angleščini: Deutsche VVelle Astrološka napoved MCM 01.00 Video strani šg KOPER 18.00 Studio 2 magazin A RAI 3 Rubrika o kmetijstvu Neonews in Videl boš Koncert RAI 3 Alpe - Jadran Dnevnik ob 12-ih Dok.: Pred 20 leti Avtomobilizem F1 Deželne vesti Popoldanski dnevnik Okolje Italija Športna oddaja Športni tednik Vreme in dnevnik Deželne vesti Aktualno: Insieme, 20.15 Lo dico al TG 3 Ultimo minuto Dnevnik ob 22.30 Aktualno: Harem Variete: Magazine 3 Dnevnik in vreme Variete: Fuori orario TV SLOVENIJA 2 / NOCOJ OB 20.05 Ljubezen in spletke v Angliji 18. stoletja Clarissa se noče poročiti z bogatim Soimesom, soj je zaljubljeno v čednega zapeljivca Lovelaca Clarissa velja za najbolj-| ši roman v pismih angleškega književnika Samuela Richardsona. Delo je nastajalo dve leti (1747-1748) in je hkrati tudi najdaljši roman v angleški literaturi, saj obsega dvanajst knjig. Po tej literarni predlogi sta David Nokes in Janet Barron napisala scenarij za istoimensko nadaljevanko, ki se dogaja v georgijanski Angliji. Lepa in kreposna Clarissa je najmlajši otrok premožnega Harlovva. Nepričakovano postane bogata dedinja, kar zbudi v družini zavist. Na zeljo staršev naj bi se poročila s posestniškim, a bogatim Soimesom, vendar ga ona ne mara. Zaljubljena je v čednega zapeljiv- Samuel Richardson (1689-1761) je začetnik angleškega psihološkega romana in prvi predstavnik sentimentalizma v evropski književnosti. ca - aristokrata Lovelaca. Ker starši še naprej vztrajajo pri svoji izbiri ženina, Clarissa sprejme Lovelacov predlog in z njim pobegne. Mladenič ji najde primerno stanovanje v St. Albami in jo zasnubi. Vendar Clarissa dvomi o njegovem poštenju, zato zahteva neodvisnost. Lovelace uporabi ves svoj šarm in jo vendarle pregovori, da odpotuje z njim v London. Tam jo nastani v navidez častitljivi hiši, ki pa je v resnici bordel ... Razkošno nadaljevanko, ki nekoliko spominja na Nevarna razmerja, je režiral Robert Bierman. V glavnih vlogah bodo nastopili: Saki a VVickham (Clarissa), Se-an Bean (Lovelace), Lynsey Baxter, Jonathan Phillips, Cathryn Harrison, Diana Quick in drugi. ©' RETE 4 6.25 8.10 11.35 12.35 13.30 13.55 14.00 17.00 19.00 20.30 22.30 23.20 Nanizanke Nad.: General Hospi-tal, Marilena, 9.55 Ines, 10.50 Amanda, vmes (9.30) vesti II pranzo e servito Nad.: Celeste TG 4 vesti Buon pomeriggio Nad.: Sentieri, 16.05 Anche i ricchi pian-gono, vmes (15.05) rubrika o lepoti Kvizi: Io, tu e mamma, 17.35 Tra moglie e marito, 18.15 II nuovo gioco delle coppie TG4 vesti, nato nad.: La signora in rosa Nam: II ritorno di Co-lombo Parlamente in, vesti Koncert v Scali CANALE5 Na prvi strani Nanizanka Aktualno: Sabato 5, 10.30 Nonsolomoda, 11.00 Anteprima Variete: ore 12 ■uF! Dnevnik TG 5 Sgrabi quotidiani Aktualno: Forum gio-vani, 14.30 Amici Otroški variete TG 5 Flash - vesti Kviz: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5 Striscia la notizia Variete: La corrida (vodi Corrado) Film: I cammelli (kom., It. ’88, i. P. Rossi), vmes (24.00) TG 5 ITALIA1 m Otroški variete Nanizanke Odprti studio Otroški variete Nan.: Dieti sono pochi Varieteja: Non e la RAI, 16.00 UnoMania I Glasba: TopVenti A tutto volume Variete: Mitico Nan.: Tarzan Variete: Ma mi faccia il piacere, nato Šport Varieteja: Rock & Roli, 20.00 Karaoke Film: Karate Kid 3 (ZDA ’89, i. Ralph Macchio) Film: Jack Taylor -Bersaglio mobile (dram., ZDA ’89, r. J. Stevvart, i. M. 0’Keefe) Odprti studio, šport # TELE 4 Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi B Koper y^j Hrvaška 1 Mannix, ameriška tv Dobro jutro, Hrvaška nanizanka Poročila Življenje se začne pri Zgodbe iz Monticella, štiridesetih, angleška 114. del humoristična nad. Poročila Pustite jih živeti, dok. TV šola serija Ameriška angleščina, Nočni sodnik, am. tv 15. lekcija nanizanka Mali svet Ponedeljkov športni Poročila pregled, ponovitev Ko se svet vrti, 112. Čarobna svetilka del ameriške nadaljev. Heidi, av./nemška Monofon otroška nadaljevanka Poročila Pustite jih živeti, dok. Goli pod južnim son- oddaja cem, ponovitev 1/4 Vohuna, ameriška na- dela avstralsko/am. nizanka nad. Studio 2 magazin Poročila Primorska kronika Učimo Hrvaško: Kruh TV dnevnik s tisoč skorjami Mannix, ameriška tv Malavizija nanizanka Hrvaška država in lju- Nočni sodnik, ameri- dje ška nanizanka Poročila Rajski slapovi, ame- Hrvaška kulturna de- riški film diščina TV dnevnik Santa Barbara, 388. N.Y.P.D„ serija del Dnevnik 1 Terorizem, 3., zadnji del dokumentarne se- rije Avstrija 1 V velikem planu Slika na sliko Poročila v nemščini Cas v sliki Nevarnost v savani, italijanski tv film Glasbena skrinja DjD Hrvaška 2 Sinha Moča, 142. del Magnum: Napad na princa TV koledar Mojstri jutrišnjega dne SP v hokeju na ledu, Sanjski kamen: Nevi- prenos iz Munchna dni sovražniki, 4/13 Dnevnik 1 del risane serije Dragi John, 22., zadnji Cas v sliki del ameriške humori- Kopališki mojstri iz stične nanizanke Malibuja: Smrt v obal- Vi in vaš video nem hotelu Goli pod južnim son- Šimpanzi - ljudje iz cem, 2/4 del avstral- gozda sko/am. nad. Naredi si sam Ob 100. obletnici roj- Drugi rodni kraj: Lju- stva Miroslava Krleže: bosumnost in ponos, Pojemo in pripovedu- 3. del jemo balade Dvojna identiteta, Radar ameriška kriminalka Horoskop Poročila Tisoč mojstrovin @ Madžarska Avstrija 2 Alternativna medicina Cez dan Tisoč mojstrovin Peklenski raj, brazil- The Queen’s Comrade: ska serija Dnevnik lady Chur- Friderikus, nepolitični chill talkšov Harry in Hendersono- Igra vi: Namišljeni bolnik Poročila Tista stvar je, kviz SP v hokeju na ledu Regionalna poročila Svet denarja Cas v sliki Cez dan Kultura Večerna pravljica Kdor se najbolj smeji, Kolo sreče, kviz zmaga, igra Vzori Naredi si sam Dnevnik Reportaže iz tujine Klinika, 9. del nemške Klub 2 serije SP v hokeju, četrtfinal, Aktualno iz Munchna Car športa Poročila/Tisoč moj- Razgovor - od evrop- strovin ske šole do Amerike Dnevnik Dnevnik BBC 1 I TV SLOVENIJA 1 20.05 DAN UPORA PROTI OKUPATORJU, prenos RAI 1 SENZA Pl ETA’, italijanski film 10.15 Ministrstvo za kulturo in Zveza združenj borcev sta pod pokroviteljstvom predsednika republike, v počastitev dneva upora proti okupatorju, pripravila bogat kul-turno-umetniški program. Nocoj bodo v Cankarjevem domu nastopilie štiri etnografske skupine. Predstavila se bosta Komorni orkester RTV Slovenija in Pihalna godba policije, slišali bomo slavnostni nagovor pisatelja Vladimirja Kavčiča, pesmi bo recitiral Zvone Hribar, celotno prireditev pa bo povezovala igralka Milena Zupančič. Angelo napodijo iz hiše, ker je zanosila. Z vlakom se napoti v Livorno k bratu, a ker nima vozovnice, jo zaprejo. Poleg tega ugotovi, da je brat medtem umrl. Angela se v vrtincu dogodkov znajde med dvema moškima. Spozna ameriškega črnskega podoficirja, ki se vanjo zaljubi, in Piera Luigija, vodjo mestnih zločincev, ki jo prisili k prostituciji. Alberto Lattuada je v film (1948) vpletel več elementov: neoreaiizem, populizem in protira-sizem. Glavno vlogo je igrala njegova tedanja žena Carla Del Poggio, s katero je pozneje posnel še dva filma. RA SLOVENIJA 1 21.05 RADIJSKA IGRA: Zgodbe s panjskih končnic PREMIERE DOC HOLLYWOOD, ameriški film 23.45 Prav te dni bo na zaključni slovestnosti mednarodnega festivala radijskih iger v Tokiu slovenski pisatelj Lojze Kovačič, za svojo radijsko igro Zgodbe s panjskih končnic, prejel nagrado za najboljši tekst Prix Morishiga. Gre za humorno groteskno igro, ki zajema motiviko, besedišče in slog iz arhaičnega ljudskega pripovedništva. Njeno dogajanje sestavljajo tri ljudske zgodbe, ki se dogajajo na vasi v mitskem času. Junaki zgodb so nenavadni ljudje, ki živijo med ozkosrčnimi in vraževernimi prebivalci vaške srenje. V njihovem življenju pa poosebljata princip dobrega in zla Angel in Satan, kisi poskušata pridobiti njihove duše... Mladi uspešni kirurg (Michael J. Fox) potuje v Hollywood, kjer ga čaka dobro plačano delo s filmskimi zvezdniki. Med potjo v neki vasici z avtomobilom podre ograjo in sodnik odloči, da mora za kazen deset dni brezplačno zdraviti vaščane. Stone je sprva seveda nejevoljen, kmalu pa mu stik z ljudmi ponovno razkrije smisel njegovega dela... Režiser Michael Caton Jones je po filmih Scandal in Memphis Belle leta 1991 posnel komedijo Doc Hollywood, v kateri se je zgledoval pri Franku Capri. Glavni igralec Michael J. Fox je znan predvsem po ciklusu filmov Vrnitev v prihodnost. RADIO Slovenija 1 (UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4 ; MHz, od 16.00 SV 918 kHz) 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Sobotna roglja; 9.30 Jezik naš vsakdanji; 10.05 Kulturna panorama; 11.30 S knjižnega trga; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Naši poslušalci čestitajo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Obvestila; 14.05 Poslušalci čestitajo; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Radio na obisku; 22.30 Radijska igra; 22.40 Veliki zabavni orkestri; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program - Glasba. Slovenija 2 (UKV 87,8; 92,4; 93,5;95,3; 96,9:97,7: 98,9; 99,9; MHz) 6.30.7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Servisne informacije; 8.30 Sobotni val; 8.40 Koledar prireditev; 9.45 Sobotna akcija; 11.00 Moped Show; 12.10 Šport; 13.00 Tematsko popoldne, vmes glasbene želje; 13.50 Ocene; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.30 Obvestila; 17.40 Šport; 19.00 Večer na 2.; 19.30 PRŠ (pop-rock-šoder); 21.30 Azzurro; 22.20 Ameriški rock na smetišču. Slovenija 3 (UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz) 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Zgodnja dela; 11.05 Jazz, blues, dixieland; 13.05 Izbrali smo; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 zborovske skladbe; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Sobotni feljton; 17.00 Glasbeni arhiv; 18.05 Radijski roman; 18.25 Hector Berlioz; 19.35 Intermezzo; 20.00 Opera: Marta; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 - 100,3 - 100,6 - 104,3 - 107,6 MHz) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30 Dnevnik; 6.00 Otvoritev, napoved programa, koledar; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; \^8A5 Servisne informacije; 9.00 Pesem tedna; 9.35 Bla bla radio; 11.30 Turistična poročila; 14.00 Okno v svet; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 16.20 Zamejska reportaža; 16.30 Int. mušic news; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Osmrtnice; 18.00 Dajmo naši; 18.30 V znamenju športa. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6,00 Pozdrav, almanah; 6.20 Drobci; 7.45 Prireditve; 8.00 Ura je 8; 8.05 Horoskop, slovarček; 8.35 Popevka tedna; 9.00 Ulica velikih vrtov; 9.35 Ugibajmo skupaj; 9.50 Glasba po izbiri; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Tema dneva; 11.00 Narečna oddaja; 11.30 Kulturna srečanja; 12.00 Glasbeni desert; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Mladinska redakcija; 16.00 Mixage; 17.00 Hot hits; 18.45 II sogno andalu-so; 20.00 Nočni program. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Slov. lahka glasba; 9.00 Bučanje himalajskih hudournikov (piše R. Dolhar); 9.20 Revival; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert: Godalni kvartet Glasbene matice; 11.30 Odprta knjiga: Podobe iz sanj (I. Cankar, pripoveduje Mira Sardoč); 11.45 New Age; 12,00 Krajevne stvarnosti: Ta rozajanski glas, nato orkestri; 12.45 Glasnik Kanalske doline; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti; 15.00 C. Zlobec: Italijanska srečanja slovenskega pesnika; 15.20 Glasba za vse okuse; 16.00 Šaljivo - resno; 16.20 Glasba za vse okuse; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Letošnja srečanja glasbenih šol Primorske, 1. del; 18.00 Janez Povše: Srečanja z Marjanom Rožancem (r. B. Kobal, 11, oddaja); 18.35 Vabilo na ples; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Foyer; 15.00 Glasba po željah. Radio Koroška 18.10-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. r^\ IZBOR IZ SATELITOV MUSIČ TELEVISION 8.00 Awake on the Wild Side: 10.00 Video, vodi Paul King; 13.00 Video, vodi Simone En-gelen; 16.00 Greatest Hits, vodi Paul King; 17.00 Cola Cola Report, vodi Kristiane Backer; 17.15 MTV v kinu, vodi Pip Dann; 20.00 Dial MTV; 22.00 Greatest Hits: 23.15 MTV v kinu, vodi Ray Cokes; 0.00 Hit List UK; 3.00 Nočni video SKY ONE 7.00 The DJ Kat Show; 9.55 Risanke; 12.00 Drzni in lepi; 12.30 Sokolov greben; 13.30 E Street; 14.00 Drugačen svet; 14.45 Santa Barbara; 18.00 Zvezdne steze; 19.30 E Street; 20.30 Družinske vezi; 21,00 Murphy Brown; 21.30 Vse razen ljubezni; 20.30 Družinske vezi; 23.00 Designing VVomen; 0.30 Studs MOVIE CHANNEL 7.30 Dot and Keeto; 8.50 Dot and the-Smuggler; 11.30 Big Ideas; 19.00 September 30th 1955; 21,00 The Antagonists, premiera; 23.00 Silhouete; 0.35 Rainbovv drive; 4.05 Stea-ling Heaven PRO 7 4.50 Serije; 9.20 Molčeči gozd, nemški film; 13.20 Satan nikoli ne spe, angl. film; 16.19 Risanke; 18,05 Naš glasen dom, 1/166 del am. humoristične serije; 18.35 Show Billa Cosbyja, 140. del; 19.05 Ulice San Francisca, 125. del; 20.15 V Vrnitev Eliota Nessa, am. tv kriminalka, 0.05 Chicaški pokol, am. kriminalka PREMIERE 8.00 Divji in svobodni, am. film; 15.15 Poljub pred smrtjo, am. psih. kriminalka; 17.00 Jean Florette, fr. film; 22.10 Bronx War, am, akcijski film; 23.45 Doc Hollywood, am. film; 1.25 Angel poželenja, am. er. film EUROSPORT 8.30 Aerobika; 9.00 Golf; 13.00 Evrogoli; 14.00 EP v nogometu; 19.00 Eurofun; 19.30 Športne novice; 1.00 Športne novice 3SAT 20.00 Krik živeljnja, 1/3 del nadaljevanke SAT 1 10.15 Ponoči je zazvonil telefon, nem. film; 11.35 Ponovitve serij; 13.30 Sence strasti; 14.20 Sosedi; 14.50 Pod kalifornijskim soncem SKY MOVIES 7.00 Pregled programa; 11,00 Survive the savage sea; 13.00 Hello down there; 16.45 On a clear day you can see fore-ver; 21.00 Dangerous passion; 23.00 Die Hard 2; 1.05 Dillln-ger; 2.40 Dva bedaka v Hollywoodu, zadnjič; 4.00 Cry in the wild, zadnjič RTL 9.00 Serije; 12.30 Springfieldo-va zgodba, 1694. del; 13.20 Kalifornijski klan, 1017. del; Highlander: Manjkajoči mrtvec __________________________J NOVICE NOGOMET .Deželno mladinsko prvenstvo IZIDI: Ronchi - Itala San Marco 3:2, Juventina -San Giovanni 1:2, Lucinico - Trivignano 2:2, Costalunga - Fortitudo 1:0, Monfalcone - San Luigi 2:3, San Canzian - Pro Gorizia 0:2, Primorje - San Sergio 0:1, Cormonese - Union 2:0. KONČNI VRSTNI RED: San Sergio 48, Ronchi 46, Pro Gorizia 44, San Luigi 42, San Giovanni 40, Costalunga 39, Cormonese 34, Itala 31, Trivignano 28, Monfalcone 23, Union 91 19, Lucinico in Juventina 18, Primorje 17, San Canzian 15, Fortitudo 14. San Sergio se je uvrstil v deželni finale, kjer se bo pomeril z zmagovalci ostalih skupin. Pokrajinsko mladinsko prvenstvo IZIDI: Chiarbola -Campanelle 3:0, Zaule - Zarja Adriaimpex 3:4, Olimpia - Opicina 3:1, Domio -Ponziana 0:1, Muggesana - Don Bosco 1:0, Por-tuale - Sant’Andrea 5:0, Edile Adriatica prosta. VRSTNI RED: Olimpia 41, Edile 34, Ponziana 33, Portuale 30, Zarja Adriaimpex 28, Domio in Chiarbola 24, Opicina 23, Muggesana 20, Don Bosco 13, SanFAndrea 12, Zaule 10, Campanelle 6. PRIHODNJE KOLO (zaostale tekme 21. kola): Ponziana - Don Bosco, Opicina - SanFAndrea, Zarja Adriaimpex - Edile, Campanelle - Portuale, Chiarbola - Muggesana, Zaule - Domio, Olimpia prosta. Naraščajniki IZIDI: Zaule - Chiarbola 3:4, Olimpia - Monte-bello 1:1, San Giovanni - San Sergio 1:2, Esperia - Don Bosco 4:5, CCS - SanFAndrea 0:1, Campanelle - Ponziana 1:4, Portuale - Primorje 4:0, Zaule proste. VRSTNI RED: SanFAndrea 42, Olimpia in San Sergio 39, Portuale 38, San Giovanni 36, Ponziana 35, Fortitudo 30, Primorje 24, Chiarbola 22, Campanelle 19, CCS 18, Esperia 17, Don Bosco 14, Zaule 10, Montebello 8. PRIHODNJE KOLO: Chiarbola - Montebello, Zaule - San Sergio, Olimpia - Don Bosco, San Giovanni - SanFAndrea, Esperia - Ponziana, CCS - Primorje, Campanelle - Fortitudo, Portuale prost. Najmlajši IZIDI: Primorje A - Altura Muggesana 3:0, Trie-stina - Costalunga 6:2, Domio - San Canzian 1:1, CCS - Fani Olimpia 2:1, Montebello - Primorje B 5:0, Fortitudo - Portuale 2:1. VRSTNI RED: Primorje A in Fortitudo 44 (Primorje A ima tekmo manj), Montebello 42, Trie-stina 35, Portuale 32, Altura Muggesana 29, Primorje B 23, San Canzian 19, Fani Olimpia 17, CCS 15, Costalunga 12, Domio 11, Chiarbola 7, Esperia 6. PRIHODNJE KOLO: Altura Muggesana - Costalunga, Primorje A - San Canzian, Triestina -Esperia, Domio - Fani Olimpia, CCS - Primorje B, Montebello - Portuale. Začetniki SKUPINA A IZIDI: Zarja Adriaimpex A - Roianese 2:2, Esperia - Ponziana 0:0, Triestina A - Portuale 7:0, Chiarbola - Don Bosco 3:1, Altura Muggesana -San Giovanni A 0:3, Montebello - Fortitudo 2:5. VRSTNI RED: Triestina A 39, San Giovanni A 37, Ponziana 29, Portuale 25, Zarja Adriaimpex A 24, Roianese 20, Altura Muggesana 17, Chiarbola 15, Don Bosco 12, Fortitudo in Montebello 8, Esperia 6. PRIHODNJE KOLO: Montebello - Altura Muggesana, San Giovanni A - Chiarbola, Don Bosco -Triestina A, Portuale - Esperia, Ponziana - Zarja Adriaimpex A, Fortitudo - Roianese. SKUPINA B IZIDI: Fani Olimpia - Domio 12:0, Fulgor - Opicina 4:0, CCS - San Luigi 2:2, Zarja Adriaimpex B - Triestina B 4:2, SanFAndrea - San Giovanni B 0:1, Costalunga prosta. VRSTNI RED: Fani Olimpia 36, Fulgor in San Luigi 27, Triestina B in Zarja Adriaimpex B 24, CCS 22, Opicina 14, San Giovanni B 10, SanFAndrea 7, Costalunga 6, Domio 1. PRIHODNJE KOLO: Costalunga - SanFAndrea, San Giovanni B - Zarja Adriaimpex B, Triestina B - CCS, San Luigi - Fulgor, Opicina - Fani Olimpia, Domio prost. Cicibani IZIDI: Fortitudo - Fani Olimpia 3:2, San Luigi -San Giovanni A 6:0, Esperia - Primorje 1:2. KONČNI VRSTNI RED: Primorje 12, San Luigi 11, Triestina A 10, Fortitudo 7, Campanelle Pri-sco 6, Fani Olimpia 5, Esperia 4, Bor Farco in San Giovanni A 0. Prvenstvo cicibanov je končano, Primorje in Bor Farco morata odigrati Se zaostalo srečanje, ki bo v Četrtek, 29. t.m. ob 17. uri na Proseku. KOŠARKA Naraščajniki IZIDI: Inter 1904 - Ferroviario B 76:62, Don Bosco B - Lega Nazionale 113:30, Libertas - Santos 0:2, Ferroviario A - Don Bosco A 121:31, Servo-lana - Stella Azzurra jutri, Sokol - Stefanel 55:111, Ricreatori - Bor 42:142, VRSTNI RED: Stefanel 48, Ferroviario A 44, Don Bosco B 42, Bor 38, Santos 28, Inter in Ferroviario B 26, Servolana 24, Sokol 18, Libertas in Ricreatori 12, Stella Azzurra 8, Don Bosco 6, Lega Nazionale 2. PRIHODNJE KOLO: Stella Azzurra - Ricreatori, Ferroviario B - Sokol, Ferroviario A - Santos, Libertas - Inter 1904, Stefanel - Don Bosco B, Don Bosco A - Bor, Lega Nazionale - Servolana. KOTALKANJE / DEŽELNO PRVENSTVO KOŠARKA / PRVENSTVO NARAŠČAJNIKOV Slavje Kokorovca in Tretjakove Tekmovanje je priredilo 5D Polet Poletovka Chantal Tretjak. (Foto Križmančič KROMA) Konec tedna je bilo v organizaciji SD Polet na Opčinah deželno ko-talkarsko prvenstvo amaterske B kategorije, mladincev in elanov iz vse dežele. Prvenstva se je udeležilo okoli 50 tekmovalcev. V soboto so bili na sporedu ovezni liki in kratki programi, v nedeljo pa dolgi programi. Nastopila sta tudi pole-tovca Chantal Tretjak med mladinkami in Samo Kokorovec v Članski kategoriji. Tretjakova je bila v zadnjem Času poškodovana in zato je tekmovala samo v obveznih likih, kjer je tudi suvereno zmagala ter se s tem uvrstila na državno prvenstvo, ki bo v mesecu juliju v Spineii pri Benetkah. Samo Kokorovec je tako kot vedno tekmoval v kombinaciji, to je v obveznih likih in v prostem programu. Po-letovec je v obveznih likih osvojil drugo mesto za Jollyjevem tekmovalcem Cerisolo. V delno opravičilo za našega tekmovalca naj pudarimo, da Samo že šest mesecev odslužuje vojaški rok v Rimu, kjer ima s treniranjem, predvsem obveznih likov, precejšnje težave. Ze v kratkem programu je Poletov kotalkar prepričljivo povedel, z do- bro izvedbo tudi dolgega programa pa si je zagotovil deželni naslov tako v prostem programu kot v kombinaciji. Podeljevanju odličij sta poleg predstavnikov deželne in pokrajinske kotalkarske zveze prisostvovala še elan državnega odbora Italijanske kotalkarske zveze Gra-ziano Bergamini in odo-brnik za šport pri Tržaški občini Roberto De Gioia. REZULTATI MLADINKE Obvezni liki: 1. Chantal Tretjak (Polet), 2. Ljuba Bob (Pordenone), 3. Giuliana Decane-va (Pattinaggio Triesti-no). ČLANI Obvezni liki: 1. Francesco Cerisola (Jolly), 2. Samo Kokorovec (Polet), 3. David Vitta (Jolly). Prosti program: 1. Kokorovec, 2. Vitta, 3. Cerisola. Kombinacija 1. Kokorovec, 2. Cerisola, 3. Vitta. Borovci zlahka zmagali Sokolove! praznih rok V prvenstvu dečkov Stefanel premočan za poletovce V zanimivem derbiju minikošarkarjev slavje borovcev NARAŠČAJNIKI Ricreatori - Bor Radenska 42:142 (24:62) BOR: Oberdan 28 (5:9), Požar 27 (6:9), Jogan 14 (0:2), Velinski 18 (4:5), Sancin 19 (3:4), Uršič 22 (2:2), KovaC 10, Stokelj 4; trener Krečič. PM: 20:31. SON: 28 3T: Oberdan in Požar 1. V 24. kolu prvenstva naraščajnikov so borovci ponovno imeli opravka z nedoraslim nasprotnikom in ga suvereno premagali. Naši so spet zaigrali v okrnjeni postavi, saj je ob Jagodicu, ki je zaradi poškodbe neaktiven že ves drugi del prvenstva, tokrat izostal tudi Lapelj, zaradi zvina gležnja. Belo-zeleni so torej morali zaigrati drugo Četrtino le s štirimi igralci, a to jim ni onemogočilo, da je razlika narasla sl7 na 38 točk. Tudi v ostalih dveh Četrtinah je bila tekma povsem enosmerna. KreCiCe-ve fante Čakata v zadnjih dveh kolih spet skromnejša nasprotnika, Don Bosco A in Servolana. Borovci pa še upajo na tretje mesto, saj ima Don Bosco B v preostalem sporedu težak spored proti obema vodilnima na lestvici. (M. Jogan) Sokol - Stefanel 55:111 (24:59) SOKOL: M. Starc, Vi-doni, Spacal 11 (5:8), Ru-stja 13 (5:9), Umek, Stoka 11 (1:3), B. Starc 6 (0:5), Tavčar 8, Jori 2, Franco 4; trener Vatovec. PM: 11:25. PON: Jori, Spacal. Proti prvouvršCenemu Stefanelu, ki je bil boljši v vseh elementih igre, so sokolovci visoko izgubili. Tržaška ekipa je bila stalno v vodstvu, prednost pa se je neprestano večala. Naši so najbolje igrali v tretji Četrtini, ko so se skoraj enakovredno borili z višjimi nasprotniki. Od posameznikov sta tokrat dobro igrala Rustja in Spacal. Skoda, da Sokol igra v tem prvenstvu precej spremenljivo, to pa je odvisno od skromne prisotnosti igralcev na treningih. (B.S.) DEČKI Polet Zidarič - Stefanel 49:127 (22:65) POLET: Petaros, Senica 16 (2:8), Sosič 10 (0:2), Slavec 21 (7:10), Slama, Lakovič, Žerjal, Genardi 2 (0:2); trener Vremec. PON: Genardi (39). Openci so visoko izgubili proti daleč najboljši ekipi tega prvenstva. Kljub dobremu začetku (v 8. min. je bil rezultat 11:8 v korist Poleta) Openci nikoli niso bili kos fizično in tehnično boljšemu nasprotniku. V naslednjem kolu se bodo »oranžni« spoprijeli z ekipo Don Bosca B. (A. V.) PROPAGANDA Bor - Servolana 30:145 (5:89) BOR: Aloisio 14 (2:4), Borovec Tom Oberdan Piovesana, Smilovich 10 (0:5), Zeriali, Tuliš, Costa, Flori dan 2, SikiC 4 (0:2), Zobec (0:2), trener Corbat-ti. Borovci so v prvih dveh Četrtinah igrali precej slabo (v tem delu so dali le pet točk), medtem ko so v preostalih dveh pokazali boljšo igro tako v obrambi kot v napadu. V tem delu srečanja so dosegli kar 25 točk. MINIBASKET TROFEJA ZINI Polet-Bor59:74 (23:38) POLET: Grilanc 8, Špa- capan 7 (1:2), Guštin 6, Mi. Suhadolc 1 (1:2), Ma. Suhadolc, BeliCiC, Kocjancie 18, Milojevič, Piccini 2, Bogateč 4, Gre-gori 13 (1:2), Žagar, Vida-li, Ferluga 2; trener Vremec. BOR: Verri 2, Smilovich 15 (3:4), Stokelj H (1:2), Viler, Lombardo 6, Valassi 4, Lovriha 4, Pi-tacco 8, Gaburro 13 (1:2), Corbatti 4, Miralen 7 (1:2); trener Corbatti. Ob prisotnosti številnega občinstva so mi-nikošarkarji obeh ekip poskrbeli za lepo in živahno košarkarsko predstavo. Borovci so zasluženo zmagali, predvsem zaradi boljšega odstotka meta izpod koša. Tekma je bila dokaj razbuljiva zaradi velike želje obeh ekip, da bi osvojili zmago. Za zvrhano mero borbenosti si zaslužijo igralce obeh ekip pohvalo. (A.V.) TROFEJA NISTRI Polet - Stefanel B 14:51 (8:25) POLET: Ferfolja 6, D. Milic, Malalan, Daneu 2, Schillani, Starec 2, Guštin, Cunja 2, Paulin, L. Milic 2, Dolenc, Jugovič; trener Vremec. V 1. kolu »Tofeje Ni-stri« za najmlajše mi-nikošarkarje (do lani še »Primi canestri«) so se po-letovci srCno in požrtvovalno upirali Stefanelu, ki pa je bil stalno v vodstvu in tudi zasluženo zmagal. (A.V.) Dijaki Prešerna danes z goriškim Galilejem Košarkarji »Prešerna« bodo v okviru deželepega dijaškega prvenstva igrali drugo tekmo v svoji skupini proti goriški šoli Gali-lei. Tekma bo danes ob 11. uri v tržaški športni palači. Naši košarkarji so prejšnji teden v Vidmu izgubili proti videmski šoli Co-pernico, ki je premagala tudi Goričane in se tako uvrstila v nadaljnji del tega tekmovanja. Čeprav so »prešerno vci« odrezani od boja za prvo mesto, pa so resno namenjeni, da osvojijo drugo mesto v skupini. NOGOMET / V MLADINSKIH KATEGORIJAH Primorje A tik pred ciljem Združena ekipa najmlajših v vodstvu dve koli pred koncem prvenstva - Uspešni tudi cicibani Primorja - Obe ekipi začetnikov Zarje Adriaimpex zaigrali precej solidno NARAŠČAJNIKI Portuale - Primorje 3:0 (1:0) PRIMORJE: Husu, Turk, Lukša, Nadlišek, Švara, SardoC, Emili, Zangari, Balbi, Kuk, Ban, (Ferfoljaf Lovrečič). Primorjašem ni uspelo znova pokazati take igre kot pred tednom dni, ko so zasluženo premagali Fortitudo. Tokrat so igrali slabo in poraz je bil neizbežen. V prvem delu so se naši v obrambi sicer dobro branili, toda domaCjubemu dosegli zadetek. V nadaljevanju se proseška igra ni poboljšala in domači so takoj podvojili iz prostega strela. RdeCe-rumeni so nato napadali, a brez uspeha. Nekaj minut pred koncem je Portuale tretjič zatresel mrežo. (Gorazd) Obvestila SK BRDINA sklicuje 29. t. m. II. redni občni zbor, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Domu Brdina na Opčinah. Dnevni red: otvoritev občnega zbora, izvolitev delovnega predsedstva, izvolitev volilne komisije, poročila predsednika, blagajnika in tehničnega vodje, poročilo nadzornega odbora in raz-rešnica staremu odboru, pozdravi gostov, razno ter volitve novega odbora. SK KRAS ODSEK ZA REKREACIJO prireja začetniške in nadaljevalne tečaje tenisa. Vpisovanje in informacije do 30. t. m. v tajništvu športno-kulturnega centra. Umik ponedeljek od 18. do 20. ure , sreda od 14. do 17. ure ter petek od 8.30 do 12.30. Tel. št. 229477. KD LIPA, SZ SLOGA in SD ZARJA organizirajo v petek, 30. t. m. tradicionalni PRVOMAJSKI NOČNI POHOD NA KOKOS. Zbirališče v Bazovici pri Kalu ob 21.30, prižig kresa , odhod ob 22. uri. Vabljeni! NAJMLAJSI Primorje A - Altura Muggesana 3:0 (1:0) Strelci: Lorenci v 6. minuti, Curman v 51. in Pertot v 60. minuti. PRIMORJE A: Berga-gna (D. Gregorij, Blažina (Tence), Bukavec, Milia-ni, Sancin, Lorenci, Zor-nada (Pertot), Šušteršič, Kariš, šemec, Curman. Mladi nogometaši združene ekipe so dosegli še eno zmago in so dve koli pred koncem prvenstva najresnejši kandidati za konCno zmago. Toda trener Stefan Pertot z nedeljskim nastopom ni bil zadovoljen, predvsem pa ne z odnosom, ki so ga njegovi varovanci pokazali na večjem delu srečanja z Alturo Mugge-sano. »S tako igro in takim odnosom ne bomo prišli daleč,« je bil njegov kratek komentar. Za kroniko povejmo, da so primorjaši zaceli odlično in prvih 10 minut prikazali lepo igro. Toda po golu so nerazumljivo popustili, prebudili pa so se šele v zadnjih desetih minutah, ko so dosegli tudi drugi in tretji gol, ki ga je dosegel Curman z lepim strelom iz volleya od daleC. Montebello - Primorje B 5:0(30) PRIMORJE B: Gruden, Iozza, KrižmanCiC, Jan Gregori, Martini, Ota, Ostrouška, manzin, Base-lice, Milic, Škerlj (Budin, Damjan Gregori). Po pričakovanju je druga ekipa Primorja z odličnim Montebellom doživela prepričljiv poraz. ProseCani niso imeli nobenih možnosti za ugodnejši rezultat, povedati pa je še treba, da je bil v vr- stah Primorja najboljši vratar Gruden, ki je z izvrstnimi posegi rešil svojo ekipo še hujšega poraza. ZAČETNIKI NA TRŽAŠKEM Zarja Adriaimpex B -Triestina B 4:2 (1:2) STRELCI ZA ZARJO: Strain 2, Kapun 1, Longo 1. ZARJA ADRIAIMPEK B: Hrovatin, Guštin (Tul), Škabar, Cernjava, Batti, Gabrovec, Longo, Pahor, Strain, Primosi (Martini), Kapun. Po zelo lepi in privlačni tekmi so zarjani povsem zasluženo zmagali, Čeprav so imeli v prvem delu tekme kar nekaj težav. Nogometaši Trie-stine B so namreč že vodili z dvema goloma razlike in gostitelje spravili v težave. Na sreCo je Strain proti koncu polčasa znižal zaostanek na 1:2. V drugem polčasu pa so naši predstavniki igrali kot prerojeni. Takoj so prejeli pobudo v svoje roke, stanje izenačili in nato povedli s krasnim zadetkom, ki ga je dosegel Strain. Le-ta je namreč preigral branilca in nato še vratarja ter žogo poslal v prazna vrata. Naša ekipa je nadaljevala ■ z napadi in terensko premoč »kronala« še s Četrtim zadetkom. Za zanesljivo zmago in lepo igro je treba pohvaliti vse naše nogometaše. Roianese - Zarja Adriaimpex A 2:2 (0:0) STRELCA ZA ZARJO: Batti 1, Primosi 1. ZARJA ADRIAIMPEK A: Gregori, Tolentino, Umari (Gabrovec), Carli (Zucca), Batti, Berce, Stokelj, Grgič, Zornada, Primosi, Longo. V prvem polčasu se je igra odvjala v glavnem na sredini igrišča, tako da sta bili obrambi obeh ekip skoraj nezaposleni. Domačini so na sredini drugega polčasa povedli po napaki naše obrambe. Zarjani so nato reagirali in tudi zasluženo izenačili. Za naše pa je bila spet usodna napaka obrambe, tako da so domačini povedli. Sledila je takojšnja reakcija zarjanov, Primosi je lepo podal do Battija, ki je z glavo potisnil žogo v mrežo. Naši nogometaši bi lahko imeli proti koncu srečanja edinstveno priložnost za zmago, toda mladi sodnik je v kazenskem prostoru spregledal očiten prekršek nad Zarji-nim napadalcem. NA GORIŠKEM- Natisone - Sovodnje 2:0 (1:0) SOVODNJE: Gergolet, Mauri, Cotič, D. Tomšič, Figelj, Pavšič, Bagon, Pi-ras, Zanier. S. Tomšič, R. Tomšič (Perna). Sovodenjci so po zelo slabi igri povsem zasluženo izgubili v gosteh proti Natisoneju, Čeprav so naši nogometaši v jesenk-sem delu tega nasprotnika tudi premagali. Tokrat pa so Sovodenjci igrali skrajno nezbrano. Naši nogometaši so zlasti slabo »pokrivali« domače napadalce, ki so z lahkoto prišli do gola. V prihodnjem kolu bodo Sovodnje igrale v gosteh proti Sanroccheseju, v nedeljo, 2. maja ob 10.30 v Gorici, na igrišču Ul. Baiamonti. (A.P.) CICIBANI Esperia - Primorje 1:2 (1:1) Strelci za Primorje: Puzzer, Tomizza. PRIMORJE: Furlan, Antonini, Milic, Pilat, Tomizza, Puzzer, Švara, Pavletič, Suc. t Cicibani Primorja so dosegli novi točki. Tokrat so premagali tržaško Esperio, Čeprav s težavo. Po nekaj minutah tekme so se Tržačani prešli v vodstvo po lepi akciji. ProseCani pa so nato uspešno reagirali in kmalu tudi izenačili s strelom Puzzerja. Nato pa je igra postala precej slabša. »Krivdo« je treba pripisati manjhnemu igrišču, na katerem »rdeCe-rumeni« težko igrajo. Got j e so imeli nekaj priložnosti in zadeli tudi prečko. Ko pa je vse zgledalo, da se bo tekma končala neodločeno, je Tomizza v zadnji minuti preigral štiri igralce ter vratarja in dosegel gol in prinesel zmago soigralcem. Primorje Čaka še zaostalo srečanje z Borom farco, v četrtek ob 17. mi na Proseku. (Gorazd) Cicibani Primorja so prvenstvo končali na prvem mestu (foto Ferrari/KROMA) ŠPORT Torek, 27. aprila 1993 TENIS / ATP Bruguera v finalu se je potil levi. setu Francoz Pioline brez moči MONTE CARLO -Spanec Sergi Bruguera je v finalu mednarodnega teniškega ATP turnirja v Monte Carlu (nagradni sklad je znašal 1.650.000 lir) premagal Francoza Ce-drica Piolinea s 7:6 (7:2), 6:0. Bruguera, St. 16 na svetovni teniski lestvici in 11. nosilec v Monte Carlu je na tem turnirju že zmagal pred dvema letoma. Dvoboj je bil zanimiv samo v prvem setu, v katerem je bilo potrebno odigrati ti e break, v drugem pa je francoski tenisaC popolnoma popustil. Finale so odigrali vCeraj, ker je v v Monte Carlu v nedeljo deževalo. HOKEJ / SP SKUPINE A Danes četrtfinale Tekmece Kanadčanom treba iskati v B skupini DORTMUND, MUN-CHEN - Na SP v hokeju na ledu skupine A so vsa mesta, ki vodijo v četrtfinale, zasedena, razen Četrtega mesta v skupini A. Za tega se v Miinchnu potegujeta Italija in Švica. Slednji na razplet ne morejo veC vplivati, saj je vse v rokah Avstrijcev, ki igrajo zadnjo tekmo predtekmovanja z Italijani in bi jih v primeru zmage spravili ob nastop v Četrtfinalu. Avstrijci se bodo ne glede na izzid »zamerili« enemu od obeh sosedov. V predtekmovanju so le Kanadčani z lahkoto opravili s svojimi nasprotniki. Prava moc njihove reprezentance pa bo znana šele v četrtfinalu ali pa Se kasneje, ce bodo seveda premagali trdožive Fince, saj sta Švedska in Rusija doslej igrali medlo ter sta zato slabo merilo za ocenjevanje kanadske reprezentance. Pravega nasprotnika Kanadčanom pa velja iskati med moštvi v sku- višja mesta. Njihova igra je napadalna in v kombinacijah pri prodorih prek nasprotnikove modre Črte neverjetno domiselna. Pri taksni igri, kot so jo Nemci prikazali proti ZDA, jih bodo Rusi, njihovi nasprotniki v Četrtfinalu, le s težavo ustavili. Na pogled se ekipe ne razlikujejo močno, razen Kanadčanov, ki veljajo za prve favorite, statistike pa nakazujejo na zelo različno pojmovanje hokejske igre., Razplet v 5. kolu: Kanada - Rusija 3:1 (2:0,1:1, 0:0). Strelci: Di-neen, Kariya in Lindros za Kanado ter Karpov za Rusijo. Kazni: Kanada 10 minut, Rusija 9 minut. Nemčija - ZDA 6:3 (5:0, 0:0, 1:3) Strelci Hi 1-ger, Truntschka, Kopf, Rumrich, Doucet in He-gen za Nemčijo, ter Plan-te, Johnson in Gudreau za ZDA. Kazni: Nemčija 12 minut, ZDA 22 minut. Skupina A (Miin- pini B, ki lahko Lindro- r~ chen): Kanada 10, Sved-su in njegovim pre- ska 6, Rusija 5, Švica 4, prečijo pot do osvojitve naslova , na katerega Čakajo že vse od leta 1961. Reprezentanca Češke je Čvrsta ekipa, ki v Četrtfinalu proti Italiji ali morda Švici ne bi smela imeti težav z uvrstitvijo v. polfinale. Nemčija je po doslej prikazani igri eden resnih kandidatov za naj- Italija 3, Avstrija 0; skupina B (Dortmund); Češka 9, Nemčija 8, ZDA 6, Finska 5, Norveška 0, Francija 0. Četrtfinalni pari: (danes 15.30) Švedska -ZDA, (20.00) Nemčija -Rusija, (jutri 15.30) Kanada - Finska, (20.00) Češka - Italija/Svica. (M. J.) ___________SNL / PO 26. KOLU____ Ni važno, kdo bo prvak važno je, kako kdo igra Maribor Branik še naprej igra slabo LJUBLJANA - Seveda, trener Maribora Branika Marin Bloudek, ki je s 34 točkami na tretjem mestu, ima še kako prav. Mimogrede je namreč dejal, da še naprej ostajajo v boju za vrh, vendar morajo za to popraviti svojo igro. Najverjetneje je mislil, da morajo igrati precej bolje kot v zadnjih tekmah, ko niti najmanj niso pokazali, kaj pravzaprav hočejo in Se manj, kaj sploh zmorejo. Bloudek pa je najlepši primer enega izmed številnih slovenskih trenerjev, ki veliko »frazira«, neprestano išCe alibije in smešne izgovore za slabe igre ter rezultate ekipe. In samovšečno misli, da je »top« trener. Resnica pa je malce drugačna, saj ravno Bloudek, zanimivo, nikoli ne govorici o tem, kako dolgo je že v Mariboru in kako je naredil zelo malo. Ali nic v primerjavi s tem, kar bi se v nekaj letih pravzaprav spodobilo. Maribor Branik je danes navadna povprečna prvoligaška ekipa brez vidnejših posameznikov, ki pa presenetljivo mislijo, da so »pro capita« vredni nekaj deset tisoč nemških mark. Skoda denarja in časa. Tudi v nedeljo so v Ljudskem vrtu komaj premagali nogometaše Živil iz Naklega, ki so za-streljali številne priložnosti, zadetek pa dobili z bele točke. Trener gorenjskih nogometašev Brane Oblak zato ne more biti zadovoljen, Čeprav imajo Živila 31 točk in si delijo Četrto mesto. Potrošnik se je na presenečenje vseh razigral prav proti Belvedurju Izoli, ki nerazumljivo izpušča priložnost za priložnostjo. Izolčani imajo tako kot Gorica 20 točk in namesto da bi bili zdaj že mirno na sredini lestvice, se bodo borili celo za obstanek v prvi ligi. BeltinCani pa imajo, brez poškodovanega Vlada Miloševiča, nove razloge za optimizem in jekleno voljo, kar lahko pomeni tudi - obstanek. Koper je zmagal le z 1:0, Čeprav bi moral slabim Zagorjanom nasuti kar nekaj zadetkov. Sicer pa Koprčani v drugem delu skoraj niso razočarali. Studio D vztrajno »pada«, odhod trenerja Gu-golja še ni prinesel pričakovanih sprememb, zato bi bilo najbolje, Ce bi NovomešCani stavili vse na uspeh v pokalnem temovanju. Kompas Holidays, ki bo v nedeljo na Vicu gostil vodilno SCT Olimpijo, je z gostovanja ponovno prinesel točko. Tone Hrovatič ima tako vse razloge za zadovoljstvo, zlasti še, ker je bil Marko Gruškovnjak spet med najboljšimi na igrišču. Kdo pa naj bi drugače bil? AM Cosmos Ljubljana -ISS Železničar: bleda igra in novi točki za Siškarje ter neuspešen Start za novega trenerja taborske enajsterice Vojislava Simeunoviča. Imeti le 18 točk trenutno ni prav razveseljivo. Niti v Velenju pa se ni ustavila Mura, ki jo je naravnost »očistil« zelo uspešni trener Miloš SoškiC. Nekdanji ugledni prvoligaški »coach« vseskozi dokazuje, da je veliki »šmeker« in še večji strateg, zato je nogometna Murska Sobota že na nogah. Le pričakovanja so morda malo prevelika. Kaj pravzaprav mislijo v Gorici? Proti vse boljšemu Publikumu so izgubili še eno »domaCo« točko in dokazali, da nimajo pravega recepta za obstanek. Zal. Na Kodeljevem je razočaral predvsem prvi strelec lige, Sašo Udovič, ki se proti Steklarju nepričakovano ni vpisal med strelce. Mavrica pa je povrhu izgubila še točko in igrala »proti« Potrošniku. Lendava: Nafta bo izpadla, SCT Olimpija pa bo prvak, bi lahko malce agresivno zapisali po porazu gostiteljev. Bojan Prašnikar je lahko »cool«, saj igralci igrajo vse bolj odgovorno in tako rekoč nimajo resnejše konkurence v boju za prvo mesto. In še tole: nikoli se nis(m) o vprašali, kdo bo prvak, temveč kdo igra boljši nogomet. (J. Z.) Rezultati 26. kola: Maribor Branik - Živila Naklo 1:0 (1:0), Potrošnik - Belvedur Izola 5:2 (4:1), Koper - ETI Elektroele-ment 1:0 (0:0), Studio D - Kompas Holidays 0:0, AM Cosmos Ljubljana - ISS Železničar 2:1 (2:0), Rudar - Mura 0:1 (0:0), Gorica - Publikum 0:0, Mavrica -Steklar 1:1 (0:0), Nafta - SCT Olimpija 1:2 (0:2). Vrstni red: SCT Olimpija 37 točk, Mura 36, Maribor Branik 34, Kompas Holidays, AM Cosmos Ljubljana in Živila Naklo po 31, Koper 28, Studio D 27, Mavrica, Rudar, ETI Elektroele-ment in Publikum po 25, Steklar 21, Belvedur Izola in Gorica po 20, Potrošnik 19, ISS Železničar 18 in Nafta 15 točk. Pari prihodnjega kola (nedelja, 2. maj): Rudar - Nafta, Mura - Mavrica, Steklar - AM Cosmos Ljubljana, ISS Železničar -Koper, ETI Elektroelement - Maribor Branik, Živila Naklo - Gorica, Publikum - Potrošnik, Belvedur Izola - Studio D, Kompas Holidays - SCT Olimpija. NOVICE Jan Žilavec osmi CASSINO (FROSINONE) - Estonec Andrus Aug je včeraj osvojil prolog 18. mednarodne etapne amaterske dirke dežel po Italiji. Včerajšnji prolog je bil dokaj razgiban (bilo je kar deset poskusov bega). V sprintu pa je zanesljivo zmagal Aug. Na odlično 8. mesto se je uvrstil Slovenec Jan Žilo-vec. VRSTNI RED PROLOGA (32 km): 1. Andrus Aug (Eston) v 42', povprečna hitrost 46,154 km na uro, 2. O’ Grady (Avstral), 3. Eklund (Sve), 4. Domingos (Sp), 5. Colonna (It), 6. Michaelsen (Dan), 7. Patry (Bel), 8. Zilovec (Slo), 9. Guller (Svi), 10. SedlaCek (Ceš) vsi v zmagovalčevem času. Sacchijeva postava za tekmo proti Švici COVERCIANO - Zvezni selektor italijanske nogometne reprezentance Arrigo Sacchi je vCeraj v Co-vercianu objavil postavo, s katero bo Italija igrala na kvalifikacijskem srečanju v soboto proti Švici, ki je: Pagliuca, Mannini, Maldini, D. Baggio, Vier-chovvod, Baresi, Fuser, Albertini, Casiraghi, R. Baggio, Signori. Austria Salzburg še naprej vodi DUNAJ - Vi. avstrijski zvezni figi Austria Salzburg, ekipa trenerja Ota Bariča, še naprej vodi na lestvici s tremi tokami prednostjo. Solnogradžani so v 29. kolu v gosteh premagali dunajski Sportclub s 3:0, najhujši zasledovalec, Austria Dunaj, pa je le z velikimi težavami premagala Vorvvarts iz Steyra z 1:0. Derbi 29. kola pa je dobil VVacker Innsbruck, ki je doma premagal dunajski Rapid z 2:0. (I.L.) Vrstni red po 29. kolu: 1. Austria Salzburg 27, 2. Austria Dunaj 24, 3. VVacker Innsbruck 22 4. Admi-ra-Wacker 22, 5. Rapid Dunaj 20,6. St. Polten 17, 7. VViener Sportclub 16, 8. Vorvvarst Steyr 13. Šahisti SŠZ niso uspeli CELOVEC - Prvi šahovski ekipi Slovenske športne zveze/Carimpex kljub visoki zmagi v zadnjem kolu proti Obervellachu (6, 5:1, 5) ni uspel podvig v novo organizirano koroško spodnjo figa. Sahisti SSZ so zgrešili za podvig potrebno peto mesto za točko in pol, tako da bodo v prihodnji sezoni morali tekmovati v 1. razredu. Za SSZ so zmagali “legionar" Silvij KovaC, Arnold Hattenberger, Franc Rulitz in mladinska igralca brata Boris in Marko Gallob, remizirali pa so Alojz Gallob, Ivko Ferm in Joži Am-rusch. Prvak je postalo moštvo Raiffeisen Beljak s 65 točkami pred Šmohorjem (57), Spittalom (54), Bleibergom (54), Kotschach-Mauthenom (50, 5), NuBdorf-Debantom (50, 5), SSZ Celovec (49) itd. Druga ekipa SSZ je proti Grabštanju igrala 2, 5:5, 5 in prvenstvo v 1. razredu-vzhod končala na 10. mestu, medtem ko je tretja ekipa Slovenske športne zveze v 3. razredu-sredina prvenstvo končala na odličnem 3. mestu. (I.L.) ZAKULISJE / PO VN SAN MARINA V IMOLI NBA / KONEC PRVEGA DELA PRVENSTVA Senna se je dolgo zadiževal v boksu da bi se izognil oboževalcem... Zaradi slabih rezultatov Ferrarija je bilo letos bistveno manj gledalcev IMOLA - Ko ljudje govorijo o Imoli, imajo v mislih dirko formule 1 in veliko nagrado San Marina. Takrat se rado pokaže vse, kar leze in gre, in tako je bilo tudi prejšnji konec tedna. Prišle so lepotice vseh vrst, stare in mlade, v »paddockih«, kjer lahko navdušenci od blizu vidijo svoje ljubljence, pa ni manjkalo niti duhovnikov in nun. Res je, da so se najbolj vneti navijači Ferrarija naselili na obronku ob ovinku Rivazza že v četrtek, vendar je ze bežen opazovalec začutil, da je bilo ob dirkališču Enzo in Dino Ferrari v prejšnjih letih veliko bolj živahno. Današnjih 50 tisoč gledalcev je bistveno manj od časov, ko se jih je zbralo tudi čez 200 tisoč. Zamirajoče zanimanje Italijanov gre pripisati slabim rezultatom moštva iz Maranella, ki je nazadnje zmagalo pred veC kot dvema letoma (30. septembra je na VN Španije v Jerezu zmagal Alain Prost), medtem ko sta letos njihova voznika na treh dirkah osvojila samo eno točko, Gerhard Berger je zasedel šesto mesto na prvi VN v Južni Afriki, v nedeljo pa sta Avstrijec in Francoz Jean Aleši spet ostala brez uvrstitve. V navadi je, da samo vodilna moštva skrivajo, kaj se dogaja v njihovih boksih, številni radovedneži pa še povohati niso mogli k Ferrariju. Wil-liams Renault je resda ob svojih tovornjakih in pred vhodom v delavnico napel elastiko, vendar so bili Angleži bistveno Jasna Milinkovic bolj prijazni in potrpežljivi od Italijanov, medtem ko se pri McLar-nu niso preveč razburjali, ko so se lovci na avtograme in fotografije kar naprej gnetli ob vhodu. Pri celotnem cirkusu Človek hitro dojame, da se mora odločiti, koga in kaj bi rad videl, si narediti načrt in nato potrpežljivo Čakati pred določenimi vrati, vhodom, tovornjakom ... Najbolj oblegani voznik je bil tudi tokrat Ayrton Senna. Nekatere je že zajela panika, ker naj bi po prvih vesteh splob ne prišel v Imolo. Kljub temu so dekleta, ki prisegajo na Brazilca, Čeprav jih veliko priznava, da se na avtomobile sploh ne spoznajo, pozno v noc čakala pred hotelom Ca-stello v mestecu Castel San Pietro Terme, devet kilometrov oddaljenem od Imole. Trikratni svetovni prvak se je v boksu zadrževal, kar se da dolgo, da bi se »oblegoval-ci« naveličali in ga pustili pri miru, vendar se mu ni uspelo izmuzniti. V petek so ga pri priči obkolili in pritisnili ob smetnjak, v soboto se je smel preobleci, novinarji pa so se od vrat McLar-novega tovornjaka odmaknili šele, ko jim je tako zapovedala Beatriz, Sennova predstavnica za stike z javnostjo. Tokrat je dal prednost brazilskim poročevalcem, nato je odgovarjal v angleščini in nazadnje še v italijanščini. Po napornem treningu in vprašanjih radovednih novinarjev Tako je Alain Prost privozil čez cilj (AP) se sploh ni hotel zmeniti za znanega modnega fotografa Črnogorca Ceda Komnenoviča in njegove dolgonoge manekenke. V istem vrstnem redu je govoril tudi v nedeljo, ko se je po odstopu vrnil v »paddock«, vendar sploh ni mogel priti do svojega bivalnika. Ustavil se je kar pri Ferrariju in niti italijanski pazniki ga niso mogli ubraniti pred navalom radovednežev, ki so hoteli iz prve roke slišati, kaj se je pripetilo brazilskemu šampionu. Veliko manj gneče je bilo pol ure pozneje na tiskovni konferenci, ko so se novinarji zadovoljili z običajnimi odgovori treh najhitrejsih, Alaina Prosta, Michaela Schumacherja in Martina Brund-la, nihče izmed predstavnikov sedme sile pa se ni potrudil, da bi postavil dodatno vprašanje, Cesar se gotovo ne da popolnoma opravičiti s tem, da se je vsem novinarjem mudilo oddati svoja poročila. New Jersey bo spet igral s Clevelandom VZHODNA KONFERENCA Četrtfinale Polfinale Finale (na 3 zmage) (na 4 zmage) (na 4 zmage) 1. New York 8. Indiana 4. Boston 5. Charlotte 2. Chicago 7. Atlanta 3. Cleveland 6. New Jersey > > 511993 MNBA PIAYOFFS Finale NBA (na 4 zmage) €/Ke 1993 NBA d3Tna£i) ZAHODNA KONFERENCA Finale Polfinale Četrtfinale (na 4 zmage) (na 4 zmage) (na 3 zmage) 1. Phoenix { 8. LA Lakers 4. Portland 5. San Antonio 2. Houston | 7. LA Clippers 3. Seattle 6. Utah Vanja Jogan "NEVV YORK - Z nedeljskimi tekmami se je iztekel prvi, kvalifikacijski del ameriškega košarkarskega prvenstva NBA, sedaj pa se bo šestnajst finalistov merilo za državni in po kvaliteti tudi svetovni klubski naslov. Izidi zadnjih tekem so bili po pričakovanju dokaj presenetljivi, v nekaterih primerih pa so tudi bistveno spremenili konCno lestvico v obeh skupinah. VZHODNA KONFERENCA: Prvo mesto je presenetljivo, Čeprav povsem zasluženo, pripadlo moštvu New Yorka, ki je z zmago v zadnji tekmi na račun Chicaga še povečal prednost pred prvaki zadnjih dveh sezon. Ponovno se je na tretje mesto uvrstil Cleveland, Četrti pa je Boston. Z desetim porazom v zadnjih enajstih tekmah si je New Jersey zapravil še peto pozicijo, saj ga je prehitela tudi ekipa Charlotte, kar pomeni, da se bodo Petrovič in ostali morali pomeriti z ekipo Clevelanda, ki jih je že lani izločila v prvem kolu s 3:1. Netsi so si v zadnjih dveh tekmah obakrat zapravili že skoraj gotovo zmago, zlasti z Orlandom, ko so zgubili po podaljšku s tremi točkami razlike. V nedeljo zvečer pa so potegnili krajši konec še z že izločenim Detroitom in sedaj so možnosti za uvrstitev v polfinale Vzhodne skupine minimalne, saj so Cleveland Cavaliers res soliden nasprotnik. Z istim številom zmag in porazov, toda s slabšim obračunom v medsebojnih tekmah, so se na sedmo mesto uvrstili igralci Atlante, zadnje razpoložljivo mesto pa je pripadlo Indiani, ki je bila le za odtenek boljša od moštva Orlando Magic, kjer nova zvezda Sha-quille 0’Neal ni uresničila napovedi o visoki uvr-stitivi. Skorajda neverjetno je, da so med izločenimi ekipami tudi Detroit Pistons, kar na predzadnjem mestu pa je obtičala Philadelphia. ZAHODNA KONFERENCA: Phoenbc je kljub številnim porazom ob koncu sezone, zanesljivo prvi, boj za drugo mesto pa je pripadel Houstonu, ki je kljub porazu ohranil prednost, saj so neverjetno zgubili tudi košarkarji Seattla z že izločenim Golden State. Četrti je Portland, pred San Antoniom in Utahom, zadnji dve mesti pa sta pripadli ekipam iz Los Angelesa. Med izločenimi peterkami preseneča slaba uvrstitev ekipe Golden State. IZIDI ZADNJIH TEKEM: New York - Chi- cago 89:84; Cleveland -Philadelphia 107:103; Detroit - New Jersey 116:110; Miami - Utah 113:111; San Antonio -Houston 119:117; Denver - Phoenbc 120:118; Clippers - Portland 123:112; Golden State - Seattle 119:109; VVashington -Boston 94:106. KONČNI LESTVICI Vzhod - Nevv York 60 zmag - 22 porazov; Chicago 57-25; Cleveland 54-28; Boston 48-34; Charlotte 44-38; New Jersey 43-39; Atlanta 43-39; Indiana 41-41; Orlando 41-41; Detroit 40-42; Miami 36-46; Milvvaukee 38-54; Philadelphia 26-56; VVashington 22-60. Zahod - Phoenbc 62-20; Houston 55-27; Seattle 55-27; Portland 51-31; San Antonio 49-33; Utah 47-35; Clippers 39-43; Lakers 39-43; Denver 36-46; Golden State 34-48; Sacramento 25-57; Minnesota 19-63; Dallas 11-71. ŠPORT Torek, 27. aprila 1993 ____ODBOJKA / DEŽELNA FINALA »DEČKOV« IN »DEKLIC«_ Pri fantih naslov že »slovenski« Za končno 1. mesto tudi borovke Aljoša Kralj in Danjel Radetfi protagonista v Sovodnjah, favorit VBU je že out Borovke so v 2. kolu zlahka zmagale (KROMA) Moški finale 2e po drugem dnevu deželnega finala v kategoriji dečkov, je jasno, da je slovenska odbojka na pragu novega uspeha, saj bo deželni naslov šel ali SoCi Valprapor ali Slogi. Goriški fantje so namreC v nedeljo s 3:1 odpravili prvaka videmske pokrajine, tržaški pa s 3:0 pordenon-ske. Videmski VBU, ki je bil pred prvenstvom glavni favorit, je tako že izločen iz boja za naslov, saj mu zaradi količnika v setih' tudi morebitna gladka zmaga v zadnjem kolu ni dovolj. V nedeljo sta se kot prva pomerila Sloga in Copat Pordenon. Pred tekmo je vladala v Sloginem taboru dokajšnja zaskrbljenost, saj sta bila odsotna Fabio Germ Emi in Marko Metlika, vendar so fantje z veliko mero borbenosti in volje po zmagi nadoknadili vse težave. Glavni protagonist srečanja je bil neustavljivi Aljoša Kralj, vendar so tudi vsi ostali njegovi soigralci dobro zaigrali. V prvih dveh setih je Sloga brez težav zmagala, zataknilo pa se je v tretjem. Copat je prevzel pobudo v svoje roke in povedel že z 11:5, vendar se slogaši niso predali. Z bolj organizirano igro v obrambi in ostrimi napadi so nadoknadili zamujeno, izenačili pri trinajsti točki in set osvojili. Veliko bolj izenačeno je bilo drugo srečanje. Soča Valprapor je v prvem setu takoj visoko povedla, a so nasprotniki reagirali, vendar rezultata niso veC mogli obrniti v svojo korist. To jim je sicer uspelo v drugem in vse je že kazalo, da je Soča Valprapor zašla v manjšo krizo. V tretjem nizu je VBU ze vodil s 14:9, ko je Danjel Radetti s sedmimi uspešnimi servisi v skoku priboril Soči Valprapor sedem zaporednih točk. Tak razplet je vlil Goričanom novega elana, da so nato v odločilnem nizu nadigrali Videmcane. Odločitev o deželnem prvaku bo tako padla v nedeljo. Glavni favorit je SoCa valprapor, ki nastopa v domači telovadnici in razpolaga z najbolj homogeno ekipo. Naloga Sloge je vsekakor težja, saj mora zmagati vsaj s 3:1. V primeru njene zmage s 3:2 pa bi o naslovu odločal količnik v točkah. Kakorkoli že, obetamo si lahko privlačno in napeto srečanje. Nedeljska izida Sloga - Copat Pordenon 3:0 (15:5, 15:7, 15:11); SoCa Valprapor - VBU Videm 3:1 (15:13, 11:15, 16:14, 15:8)). Postavi naših ekip: SLOGA BesiC, DrasiC, Kralj, Marc, Micalessi, Plesničar, Ritossa, Voleic. SOCA VALPRAPOR POSOJILNICA SO- VODNJE: Makuc, Bonan, Radetti, MužiC, Gravnar, Devetak, S. Cemic. Zenski finale O naslovu deželnega prvaka med dekleti pa bo odločala prva tekma zadnjega dne med bo-rovkami in tržiškim Fin-cantierijem. Obe tile ekipi sta namreC v prvih dveh kolih razmeroma brez težav obračunali z ostalima dvema pokrajinskima prvakoma. V nedeljo so plave brez težav premagale - glede na tradicijo - presenetljivo skromnega pordenonske-ga prvaka San Vita. O sami tekmi pravzaprav ni kaj povedati, saj so bili vsi trije seti popolnoma enosmerni. San Vito je najveC točk zbral v prvem nizu, a borovke so že vodile s 13:2, o tem kakšno je bilo razmerje sil v ostalih dveh setih pa kažejo že delni izidi. Pred pričakovano težjo nalogo je bil Fincantieri, saj je videmski Gonars zelo živahna ekipa, njen najvecji hendikep pa je skromna višina igralk. Vi- demCanke so bile v drugem setu že zelo blizu delnega uspeha, sajo so vodile z 11:0, 13:8, na koncu pa so imele tudi tri set žoge, vendar so bolj izkušene in bolj spretne nasprotnice ves zaostanek nadoknadile. Odbojkarskemu društvu Bor se torej v nedeljo ponuja priložnost, da seže že po drugem letošnjem deželnem naslovu. Ekipa »deklic«, ki jo sestavljata Članici prve ekipe C-l lige Pitacco in Flego ter mladinke ekipe D lige, je doslej na deželnem finalu povsem izpolnila pričakovanja, saj je v bistvu pokazala toliko, kolikor Fincantieri, ki je štartal kot favorit št. 1. »Pokazalo se je, da lahko konkuriramo za prvo mesto. Igra Fin-cantierija sloni na podaj aCu in njegovi diagonali. Lahko ju zaustavimo v bloku, vse pa je odvisno od tega, ali smo sami prepričani, da zmoremo ta podvig«, meni trener bo-rovk Igor Gombač pred nedeljsko odločilno tekmo. Nedeljska izida Bor Friulexport - San Vito 3:0 (15:7, 15:0, 15:2); Fincantieri - Gonars 3:0 (15:8, 16:14, 15:6). BOR FRIULEKPORT: Gruden (5+0), Pitacco (4+1), Bezenšek (5 + 1), Zadnik (0+1), Flego (9+4), Vidali (4+1), Pernarcich (0+1), Stemad, Tomaselli, Severi. Tako v Sovodnjah (fantje) SoCa Valprapor "2 2 0 6:2 4 Sloga 2 1 1 5:3 4 VBU Videm 2 1 1 4:5 2 Copat Pordenone 2 0 2 1:6 0 PRIHODNJE KOLO (2.5.) SoCa Valprapor Posojilnica Sovodnje - Sloga; VBU Videm - Copat Pordenon. Tako v Pocenii (dekleta) Fincantieri Tržič 2 2 0 6:0 4 Bor Friulexport TS 2 2 0 6:1 4 Gonars UD 2 0 2 1:6 0 San Vito PN 2 0 2 0:6 0 PRIHODNJE KOLO (2,5) Fincantieri Tržič - Bor Friulexport; Gonars - San Vito. ODBOJKA / 1. MD V GORICI, Especjovcem prvi derbi končnice Gladka zmaga deklet Doma Imsa Dom Imsa - Pro Romans 3:0 (15:6, 15:12,15:9) DOM IMSA: Pavio, Kovic, Humar, Visentin, Tomšič, Uršič, Musina. V prvi polfinalni tekmi odbojkarskega prvenstva »narašCaj-nic« na Goriškem so domovke včeraj prepričljivo premagale šesterko Pro Roman-sa in si pred povratnim srečanjem s tem nasprotnikom, ki bo že v Četrtem v Ro-mansu, pripravila odlično izhodišče za uvrstitev v finale za naslov pokrajinskega prvaka. Da dosežejo ta cilj, morajo domovke v Četrtek izbojevati niz, oz. zadostuje jun je osvojitev 28 točk, se pravi točke veC od tistih, ki jih je včeraj dosegel Pro Romans. Zmaga domovk bi lahko bila še bolj izdatna, Ce ne bi v tretjem setu pri vodstvu 11:2 nekoliko popustile. Sicer pa so Prinčičeve varovanke proti telesno močnejšim nasprotnicam zaigrale dobro (zlasti v obrambi), preudarno in z zelo majhnim odstotkom napak, tako da lahko z optimizmom gledajo na povratno srečanje. Naš prapor - Valprapor Espego 1:3 (8:15, 8:15,15:9,10:15) NAS PRAPOR: BevCar, Gulin, Mikluš, KorsiC, Paulin, Boškin. VALPRAPOR ESPEGO: Uršič, Brisco, Gravnar, Kovic, Maraž, Po-pulin, Ferfolja, Korecic. Prvi derbi končnice za napredovanje, v kateri pa sta obe naši še-sterki praktično že brez možnosti, se je končal z zasluženo zmago gostov. V prvih dveh nizih je Valprapor prepričljivo vodil (v prvem 4:7, v drugem pa tudi 4:10), tik pred iztekom drugega pa si je zvil gleženj Populin, eden njegovih najboljših napadalcev, kar je v nadaljevanju nekoliko zmedlo Jakopičeve varovance, to pa so igralci Našega pra-porja spretno izkoristili, da so dobili tretji niz. Četrti set je bil na začetku izenačen (6:6), nato pa so gostitelji povsem popustili, zajela jih je precejšnja živčnost in valpraporovci so zanesljivo dobili set in tekmo. Naš prapor je tako prvi del play offa končal brez zmage (v zadnjem kolu bo namreC prost), Valprapor Espega pa se bo jutri (ob 20.30 v Kulturnem domu) pomeril še z glavnim favoritom za napredovanje v D ligo San Luigijem. Na sliki (f. Studio Re-portage): posnetek z derbija med Našim pra-porjem in Valpraporjem Espegom. lestvice JADRANJE / V RAZREDU EVROPA ODBOJKA / POKRAJINSKA PRVENSVA NA TRŽAŠKEM Odbojkarji Zoisa/Cankarja danes v Trstu proti Oberdanu Dijaki združene odbojkarske ekipe slovenskih višjih srednjih Sol iz Gorice Zois in Cankar bodo danes pred odločilno preizkušnjo v deželni fazi turnirja v okviru Dijaškega prvenstva. V Trstu se bodo namreč (ob 10. uri v telovadnici Sole Rossetti v Ul. Zandonai) pomerili z ekipo tržaškega liceja Oberdan. Tako Oberdan (2:1.) kot Zois/Cankar (2:0) sta že premagala tretjega konkurenta v tej fazi, videmsko Solo Mali-gnani, tako da je drevisnja tekma pravi finale za 1. mesto oziroma za napredovanje v naslednjo fazo. Ekipo Oberdana sestavljajo v glavnem mladinci ekipe Pallavolo Trieste. 1. MOŠKA DIVIZIJA IZIDI 13. KOLA: Club Altura - Sloga 3:0, SanFAndrea - Volley club 3:0, Le Volpi - San Sergio 1:3, Prevenire - Nuova Pallavolo 1:3. IZID 14. KOLA: Pallavolo Trieste - Prevenire 3:2. VRSTNI RED: Club Altura 22, San Sergio 18, Nuova Pallavolo 16, SanFAndrea 12, Pallavolo Trieste 12, Le Volpi in Sloga 10, Volley Club in Prevenire 2. (Volley club in Le Volpi imata tekmo manj, Pallavolo in Prevenire imata tekmo veC) PRIHODNJE KOLO: Nuova Pallavolo Le Volpi, San Sergio - SanFAndrea, Volley club - Club Altura. 1. ŽENSKA DIVIZIJA IZIDI 15. KOLA: Altura - Cus 3:2, Prevenire -Virtus 2:3, Breg Union Beton - Sgt 1:3, Killjoy -Kontovel 3:2, zaule - Oma 2:3, Club Altura -SanFAndrea 3:0. VRSTNI RED: Altura 26, Club Altura 24, Sgt 22, Killjoy 20, Oma 18, Breg Union Beton 16, Cus 14, Kontovel 12, SanFAndrea 8, Zaule Ra-buiese 6, Prevenire 4, Virtus 2. PRIHODNJE KOLO: Club Altura - zaule, Oma -Killjoy, Kontovel - Breg Union beton (četrtek, 29.4. ob 20.30), Sgt - Prevenire, Virtus - Altura, SanFAndrea - Cus. 2. ŽENSKA DIVIZIJA IZIDI 11. KOLA: Sokol - Julia 3:0, Oma - Koim-pex 3:0, Cus - Ricreatori, SanFAndrea - Sgt 2:3. Zaostala tekma : Koimpex - Cus 2:3. VRSTNI RED: Julia in Sokol 18, Cus 14, Ricreatori 12, S. Andrea 10, Koimpex in Sgt 6, Oma 2. PRIHODNJE KOLO: SanFAndrea - Cus, Ricreatori - Oma, Koimpex - Sokol, Sgt - Julia. NARAŠČAJNICE IZIDI 22. KOLA: Altura - Kontovel 2:1, Sokol -Ricreatori 0:3, Sgt - Bor Friulexport 0:3, Virtus - Oma 0:3, Koimpex - Cus 2:1. KONČNI VRSTNI RED: Bor Friulexport 49, Ricreatori 42, Cus Prevenire 39, Oma 32, Koim-pex in Altura 29, Kontovel 24, Virtus 9, Sokol 5, Sgt 4. (Oma in Cus imata tekmo manj) V Livornu Bogotčeva na odličnem 3. mestu Regata je štela tudi kot selekcija za SP V Livornu je bila konec minulega tedna že 10. izvedba mednarodne trofeje »Accademia navale e citta di Livorno« v jadralnem razredu Evropa, na njej pa je Sirenina jadralka Arianna Bogateč vnovič potrdila, da je letos resnično v izredni formi oziroma da lanski nastop na olimpijskih igrah v Barceloni še zdaleč ni potešil njenih velikih tekmovalnih ambicij. V konkurenci 95 tekmovalcev iz Italije, Nemčije, Francije, Slovenije in Hrvaške je osvojila absolutno tretje mesto z majhnim zaostankom za zmagovalcem TržiCanom Martinom Bollettijem od društva SVOC in drugouvrščenim Rimljanom Dia-schijem, v zadnji od petih regat pa je tudi zmagala. Štiridnevna regata v Livornu je štela tudi kot Četrta državna selekcijska preizkušnja za nastop na letošnjem svetovnem prvenstvu, ki bo v avgusta na Danskem. Na prejšnjih treh selekcijah je bila BogatCeva četrta v Rapallu, peta v Formii in šesta v Bariju. Skoraj odveC je zapisati, da je na skupnem vrstnem redu za dekleta daleč na prvem mestu, saj so njeni t>pravi« nasprotniki zdaj v bistvu samo fantje. Njena prednost na ženski lestvici je takšna, da se ji pravzaprav sploh ni treba udeležiti zadnje selekcijske regate, ki bo prihodnji mesec v Riminiju. O tem, kakšna je njena premoč, menda pove tudi podatek, da je v Livornu tekmovala kljub nevšečni angini in stalni zdravniški negi očeta Bruna. Prve štiri regate so se odvijale v znamenju slabega in spremenljivega vetra (najveC 3 m) ali tudi brezvetrja, povrhu z moCnim tokom, šele v peti pa je zapihalo, tako kot je treba (5 do 7 metrov), znano pa je, da moCan veter naši tekmovalki najbolj ustreza, zato tudi ni Čudno, da je prav v sklepni regati povedla že od samega začetka in vodstva ni veC izpustila iz rok, zmagala pa je s prednostjo kakih 100 metrov. »Potrudila se je tudi zato, ker je bila jezna, da je v Četrti regati malce zaspala na startu in zasedla šele 32. mesto«, je pikro pripomnil njen oCe Bruno, pri Čemer je treba pripomniti, da je vsak tekmovalec lahko najslabši rezultat odbil iz skupnega seštevka. Na absolutno 4. mesto in 2. med dekleti se je uvrstila 17-letna Ales-sandra Croce, ki pa je svoje točke odbitka nizala predvsem takrat, ko zaradi pomanjkanja vetra razlika v spretnosti ne pride toliko do izraza, vse bolj pa pada zvezda nekdanje svetovne prvakinje TržiCanke Calli-garisove, ki je bila v Livornu šele 27. Slovenski tekmovalec iz Izole Branko Brcin, ki je v Livornu nastopil že večkrat, se je uvrstil na končno peto mesto. Velja omeniti, da je tekmovanje tudi ta tekmovalce iz Slovenije in s Hrvaške veljalo kot selekcijska preizkušnja za SP. 5. Od elanov TPK Sirena sta nastopila tudi Miran Guštin Katja Omari, ki sta pristala na 26. oziroma 59. mestom, (ak) Tako v Livornu Tekmovalec Država Uvrstitve Točke 1. Martino Bolletti Ita 3-7-25-2-3 27,4 2. Fabrizio Diaschi Ita 1-4-22-1-14 28,0 3. Arianna Bogateč Ita 6-3-8-32-1 31,4 4. Alessandra Croce Ita 4-6-1-12-35 37,7 5. Branko BrCin Slo 7-S-9-7-2 43,0 7. Sabrina Landi Ita 0-5-2-4-32 59,0 26. Miran Guštin Ita 0-20-32-27-22 125,0 59. Katja Omari Ita 52-49-46-48-73 219,0 Opomba: za točkovanje štejejo 4 najboljše uvrstitve Mlade sokolovke v 2. diviziji so vse bližje napredovanju Noše šesterke v 7. divizijah so vse po vrsti ostale proznih rok Noroščojnice Bora Friulexport se pripravljajo no deželni finale 1. MOŠKA DIVIZIJA Club Altura - Sloga 0:3 (15:7,15:5,15:11) SLOGA: Maver, Jercog, Miot, Pertot, VolCiC, Veljak, Glavina. Proti vodilnemu na lestvici slogašem ni uspelo pripraviti presenečenja. V precej okrnjeni postavi so igrali podobno kot v prejšnjih kolih. Naredili so precej napak v sprejemu servisa in igrali so premalo prepričani v lastne sposobnosti. Izkušeni domačini so vse te napake izkoristili in protinapade so uspeSno izvajali. Tekma je bila nekoliko bolj izenačena le v zadnjem setu, toda na koncu je bila Altura le boljša. 1. ZENSKA DIVIZIJA Killjoy - Kontovel 3:2 (15:6, 15:8, 11:15, 12:15, 15:10) KONTOVEL: Černe, Su-perina, D., E. in K. Boagtec, Milic, Blazina, Stoka. Kontovelke so začele zelo slabo. V napadu so bile neučinkovite, gostiteljice pa so nizale točke z organizirano in preudarno igro. Povsem drugačna je bila tekma od tretjega niza dalje. Kontovelke so se dobesedno prebudile iz spanja, zaigrale so učinkovito, pri mreži pa so bile naravnost nezadržne. Vodile so tudi v začetku tie breaka (3:1), dve zaporedni napaki na servisu pa so zaustavile njihov pohod proti zmagi, nekaj je k porazu pristavil še sodnik, Kontovelke niso veC prišle k sebi in Čeprav je bil set izenačen do 10. točke se jim je zmaga izmuznila. Zdi se, da je dobra igra v tretjem in 4. setu omamila naše igralke, ki so bile preveč prepričane v lastno zmago in niso znale reagirati na težave v tie breaku. Breg Unione Beton - Sgt 1:3 (15:12, 10:15, 13:15, 12; 15) BREG: KocjanCie, Glavina, Sancin, Zeriali, Canzia-ni, Bandi, Ota, Giorgi, Mal-menval, Pettirosso, Slavec. Breg je gostil odlično šesterko in bi lahko z drobcem Športne sreče iztržil tudi kaj veC kot en set. Dolinska ekipa je zaigrala dobro, predvsem v napadu in na servisu ter zasluženo osvojila prvi set. V drugem delu tekme so nasprotnice reagirale, istočasno pa izkoristile neprodornost našega napada. Pri stanju 1:1 v setih so nase zopet zaigrale solidneje in so tokrat dobremu servisu dodale še požrtvovalno igro v polju. Bregu, ki je tekmo odigral zadovoljivo, so bile usodne nepotrebne napake v končnicah tretjega in četrtega seta, saj je bila tekma izenačena vse do konca. (Sain) 2. ZENSKA DIVIZIJA Sokol - Julia 3:0 (15:6, 15:3,15:6) SOKOL: Švara, Semec, Kobal, Golemac, Vižintin, Radetic, Legiša, Peric, BrišCek, Antonie. Mlade Nabrežinke so v tem kolu poskrbele za pravi podvig zaradi doseženega rezultata, predvsem pa zaradi prikazane igre. Pred seboj so imele prvouvrSCe-no šesterko Julie, za katero igrajo izkušene igralke, ki so v prvem delu prvenstva premagale našo postavo, Čeprav Sele v »tie-breaku«. Sokolovke so se tokrat dobesedno požvižgale nad razliko v letih in nad stopnjo izkušenosti in so docela nadigrale gostje, kot da bi šlo za ekipo iz spodnjega dela lestvice. Julia je tekmo začela precej dobro in povedla že s 6:3. Tedaj so Nabrežinke ujele svoj odličen servis in izredno odporno obrambo ter zaustavile začetni elan nasprotnic. V teku prvega seta sta začela odlično delovati Se blok in napad. Od tega trenutka dalje je Julia zaman iskala izhod iz zagate. O predaji pa ni bilo niti govora. Nase so držale vrtoglavi ritem igre tudi v drugem in tretjem setu, ko so delo odločilno dopoldnile nekatere rezervne igralke. Na tej ravni so Sokolova dekleta doslej odgirala tu in tam kak set, zato je še toliko bolj razveseljivo dejstvo, da so v nedeljo predvajale svojo najboljšo igro od prve do zadnje točke. (Sain) Oma - Koimpex 3:0 (15:10,16:14,15:8) KOIMPEK: Dapretto, Criti, KocjaneiC, Meriani. Novakovič, Stigliani, Živec. Po zelo dobrem nastopu iz prejšnjega kola, ko jim le za las jim ni uspel podvig, da bi premagale takrat drugouvrščeni Cus (ki je slavil s 3:2), so slogasie tokrat povsem zatajile. Oma je bila na zadnjem mestu na lestvici brez osvojene zmage, vendar je tokrat naletela na nasprotnika, ki mu slo Cisto nic od rok. Koimpexove igralke so nastopile daleč pod svojimi sposobnostmi in niti okrnjena postava, v kateti so nastopile, ne more biti opravičilo za nepričakovani poraz. (Inka) NARASCAJNICE Koimpex - Cus 2:1 (12:15,15:11,15:3) KOIMPEK: Criti, Ferlu-ga, Franco, KocjanCie, Ma-rucelli, Milic, Sosič. V svoji zadnji tekmi so najmlajše slogasice premagale bolje uvrščene nasprotnice in s to svojo zmago osvojile končno 4. mesto. Ob tem gre poudariti, da sta za Koimpex letos na- stopali praktično dve ekipi, ki sta se izmenjavali v igranju in sicer ena sestavljena iz igralk letnika ’79 in druga leto mlajša, ki bo torej tudi v prihodnji sezoni lahko igrala v isti konkurenci. Trener Mario CaC je bil z nastopi svojih varovank v prvem delu prvenstvu zadovoljen, v drugem pa nekliko manj. »Včasih sem pri dekletih opazil premalo borbenosti, saj so, ko so ugotovila, da se ne morejo boriti za prvo mesto, prehitro vrgla puško v koruzo in zaradi tega smo tudi izgubili povsem po nepotrebnem nekaj tekem. Nesporno pa je, da so v tem dolgen prvenstvu prav vse napredovale, kar se jim bo obrestovalo v bodočih sezonah.« (Inka) Altura - Kontovel 2:1 (10:15,15:9,15:11) KONTOVEL: Sossa, Starec, ferluga, Kobau, Škrk, Bezin, BrišCak, Bogateč, Rebula, Brezovec, Košuta. Kontovelke so sklenile prvenstvo s porazom, vendar pa z dobro igro. Obe ekipi sta se zelo potrudili, igfra pa je bila vseskozi izenačena. Poraz je treba v bistvu pripisati nezadostni nedlocnosti v napadu. Sgt - Bor Friulexport 0:3 (6:15, 0:15, 3:15) BOR FRIULEKPORT: Orel, Sternad, Flego, Mezgec, Rogelja, Sadlovvski, Macho. Borovke so si že pred nekaj koli zagotovile naslov prvakinj, od prvenstva pa se poslavljajo brez poraza. ZadnjeuvršCeni Sgt jim ni mogel nuditi nikakega odpora. Borovke čaka zdaj nastop na deželnem finalu. Tekme proti prvakom ostalih pokrajin bodo 16., 23. in 30. maja. LJUDJE IN DOGODKI Torek, 27. aprila 1993 CAPE CANAVERAL / PO ŠTEVILNIH ODLOŽITVAH LONDON / PO ATENTATU NA CITY Columbia s Spacelabom končno v zemeljski orbiti Misijo je skoraj v celoti financirala Nemčija, v njej pa sodelujejo tudi druge evropske države vključno z Italijo NEW YORK - Včeraj niki z Zemlje nemoteno ob 16.50 po srednjeevro- nadzorovali celotne pro-pskem poletnem Času so cese. z vesoljskega izstrelisca Na Spacelabu bodo iz-Kennedy na Rtu Canave- vedli kar 92 znanstvenih ral izstrelili vesoljski poizkusov s področja fi-trajekt Columbia z evro- zike, biologije, astrono-pskim laboratoriem Spa- mije, opazovanja Zemlje celab. Po večmesečnih in robotike. Poleg težavah in odložitvah, ki izključno akademskih so jim botrovale okvare poizkusov bodo tudi bolj na ventilih glavnega mo- utilitaristični poizkusi, ki torja, se je končno začela bodo služili v industrij-misija Columbie, ki so jo ske namene, tako da je skoraj v celoti financirali razumljivo, zakaj so bili Nemci. Na krovu vesolj- Nemci besni, da je NASA skega trajekta sta poleg dala po prvi prekinitvi petih Američanov tudi nemške misije prednost dva nemška znanstve- svoji, ki je morala preve-nika. Bonn pa je svoji že riti stanje ozonske plasti drugi misiji dal splosnoe- v stratosferi. Nekaj teden-vropski znaCaj, saj bo v ska odložitev je namreC poizkusih soudeležena Nemčijo stala težke de-Evropska vesoljska agen- narje. cija, z njo pa tudi Italijan- Kljub temu da je ska vesoljska agencija. Nemčija skoraj v celoti fi-Enega od poizkusov (pre- nancirala ta projekt, pa je verjanje pretakanja kar 33 poizkusov prepu- tekocin v cilindrih razlic- stila Evropski vesoljski nega premera) bodo »vo- agenciji, ki jih izvaja v dili« iz Fuorigrotte pri sodelovanju s posamez-Neaplju s pomočjo nimi državnimi agencija-nemskega nadzornega mi. Italijanom so prepu-centra v bavarskem stili še en poizkus, in si-Oberpfaffenhofnu. Center cer bodo preverjali, kako v Fuorigrotti bo tako v vplivajo vesoljski poleti neposrednem stiku z la- na hipofizo, na spolne in boratorijem Spacelab nadledvične žleze. Ta vseh 9 dni te »nemško- poizkus je v okviru dru-evropske misije«.To bo gih 19, s katerimi bodo izredno zapletena televi- preverjali, kako se ob-zijska povezava s po- naša človeški organizem močjo štirih satelitov in v breztežnostnem stanju, petih postaj na Zemlji. Poleg Nemčije in Evrope Ta in druge poizkuse bo- bodo nekaj poizkusov iz-do torej nadzorovali v vedli tudi za Japonsko in skoraj realnem času, tako za ameriško vesoljsko da bodo lahko znanstve- agencijo NASA. Teroristi Ire so »oskrunili« poslovno srce Londona Z napadom naj bi prestrašili predvsem tuje poslovneže Barbara Kramžar Zaradi bombnega atentata je blago v prizadetih trgovinah kar 75% cenejše (AP) LONDON - V londonski City, poslovno središče Velike Britanije in eno od finančnih središč vsega sveta, lahko celo britanska kraljica vstopi samo s posebnim dovoljenjem. Komandosi Irske republikanske armade (Ira) pa so z navadnim tovornjakom, polnim razstreliva, ubili stoletni vtis, da je gospodarstvo v domovini kapitalizma neodvisno od politike. Prave žrtve sobotnih bomb, ki jih je Ira podtaknila sredi Cityja in v bližini vladnih palaC ob ulici Dovvning Street, niso bili ubiti fotograf Časopisa News of the VVorld in 44 ranjencev eksplozij ali padajočega stekla s poškodovanih poslovnih nebotičnikov, ampak gospodarsko in finančno življenje britanske prestolnice. Teroristi so udarih v trenutku, ko so novinarji iz vsega sveta v Londonu spremljali konferenco Evropske banke za obnovo in razvoj. Škodo bombnih eksplozij že ocenjujejo na milijardo britanskih funtov. Tisoči poslovnežev, ki so v ponedeljek kot ponavadi odhiteli na podzemno železnico, so se samo pretvarjali, da bo v nepoškodovanih zgradbah londonskega Cityja običajen delovni dan, potem ko so Čistilci pometli kilograme razbitega stekla in ogradili najbolj poškodovani stolpnici družbe Nat West ter hongkonške in šanghajske banke. Zaradi dveh otrok, ki sta pred mesecem dni umrla v zadnjem napadu severnoirske teroristične organizacije v VVarringto-nu, so jokali ljudje v vsej Veliki Britaniji. Sobotni napad na londonski City pa naj bi zaradi uničene cerkve St. Ethelburga prizadel boga in - še huje - svetišča Mamona. Drugi teroristični udarec mednarodnemu finančnemu središču v nekaj vec kot letu dni naj bi prestrašil predvsem tuje poslovneže. Podobno kot napadalci newyorškega Trgovinskega centra so komandosi Ire s Cityjem izbrali napade na poslovne in finančne ustanove za uresničenje svojih sanj o neodvisnosti severne Irske. Za te sanje jim ni bilo nikoli žal krvi. Irsko republikansko armado je za boj proti Britancem januarja 1919 ustanovil Michael Collins. Ze junija 1921 je Združeno kraljestvo izkusilo prvi politični atentat po skoraj sto letih, ko so ubili poveljnika oboroženih sil imperija sira Henryja Wil-sona. Ira se je v dvajsetih letih obrnila celo proti svojemu ustanovitelju, potem ko je Collins pristal na ustanovitev irske države brez severnega dela, ki so ga Britanci obdržali zaradi svoje protestantske manjšine. V tridesetih letih je teroristična organizacija s svojimi akcijami zamajala celo irsko stabilnost. Vlada v Dublinu je izgnala vrsto vodilnih elanov, zato si. je Ira izbrala drugačno taktiko in začela s terorizmom v Veliki Britaniji. V petdesetih letih je Irska republikanska armada mirovala, v sedemdesetih pa se je spet organizirala in odgovorila na akcije britanske policije, ki je leta 1972 samo v Derryju ubila trinajst neoboroženih demon- strantov. Po vrsti bombnih atentatov so si teroristi Ire v 80. letih z gladovnimi stavkami v zaporih pridobili celo simpatije mednarodne javnosti, toda zaradi svojih povezav z libijskim polkovnikom Gadafijem in nemškimi terorističnimi organizacijami so jih kmalu izgubili. Britanska policija je že napovedala nove varnostne ukrepe in še odločnejši boj proti postavljalcem bomb v Veliki Britaniji, ki so naredili celo iz preprostega potovanja v podzem- ski železnici pravo avanturo, iz prebivalcev Londona pa amaterske detektive, ki prežijo na osamljene torbe in sumljive avtomobile na parkiriščih. Toda Ira z bombnimi eksplozijami še naprej zastavlja starodavno vprašanje, kaj storiti z etničnimi težnjami majhnih narodov, hi kako se zavarovati pred na vse pripravljenimi morilci, ki so si za narodnostne cilje izbrali razstrelivo in smrt - v novem obdobju terorizma predvsem v finančnih središčih najvecjih prestolnic sveta. INDIJA / KMALU PO VZLETU Z LETALIŠČA AURANGABAD BAVARSKA / JELCIN SE PRELEVI V CLINTONA Strmoglavilo indijsko letalo Najmanj 60 potnikov mrtvih NEW DELHI - Letalo družbe Indian Airlines s 112 potniki in šestimi elani posadke je včeraj kmalu po vzletu strmoglavilo v bližini zahodnoindijskega mesta Aurangabad. Rešilo se je kakih 50 ljudi, ostali pa so ostali vklenjeni v razbitinah. Boeing 737, ki je letel na zelo priljubljeni turistični progi proti Bom-bayu, je dosegel višino približno 200 metrov, nato pa nenadoma padel, se razbil na tri dele in se vnel. Gasilci so se morali buditi kar nekaj ur, da so pogasili požar. Najmanj 16 preživelih se sedaj zdravi v bolnišnici zaradi hudih opeklin. Pri letalski družbi so še dodali, da se je baje rešilo vseh Sest elanov posadke, med katerimi je tudi zenska, drugi pilot Manisha Mohan. Med preživelimi je tudi neki Japonec in neki zahodnjak, ni pa znana usoda vsaj osmih drugih zahodnjakov, ki so hib med potniki. Vsi ostali potniki so bili Indijci. Edini italijanski potnik, menedžer podjetja SNAM Pro-getti, je v nesreči umrl. Po mnenju letalske kon- trole v Aurangabadu kaže, da se je vnel eden od motorjev letala. Reševalne ekipe, vljuCno z gasilci, so prišle na kraj nesreče, približno sedem kilometrov od auran-gabadskega letališča, v nekaj minutah. Indija nima ravno naj- boljšega slovesa kar zadeva varnost letanja. Piloti državne družbe Indian Airlines so decembra in januarja stavkali, delno tudi zaradi problema varnosti. Letalo TU-154 uzbekistanske letalske družbe, ki so ga najeli, da bi omogočalo polete med stavko, je 9.januarja na letališču v Delhiju treščilo zaradi goste megle. Ponedeljkova nesreča je že peta indijska velika smrtna letalska nesreča v manj kot petih letih. Avgusta 1991 je bilo 69 ubitih, ko je boeing 737 družbe Indian Airlines treščil v džunglo v sevemovzhodni državi Ma-nipur pri meji z Burmo. Februarja 1990 je neki airbus A-320 treščil v bližini pristajalne steze v južnoindij-skem mestu Bangalore; v nesreči je bilo ubitih 93 od 135 potnikov. Prvo nesreCo tega visoko razvitega letala med trgovskim poletom so pripisali napaki pilota. Do najhujše nesreče te družbe pa je prišlo oktobra 1988, ko je boeing 737 strmoglavil ob pristanku v zahodnem mestu Ahmedabad. Takrat je bilo ubitih 130 ljudi. Transfoimizem Tako gleda na spremembe Suddeutsche Zeitung Suddeutsche Zeitung je s plakati ponazoril transforrmizem v Rusiji, kjer naj bi Jelcin postal podoben Clintonu (AP) Pripravlja: Silvo Kovač 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 • 12 13 • 14 15 16 • 17 18 19 20 21 22 23 • 24 25 26 27 28 29 • 30 31 • 32 33 34 35 36 Vodoravno: 1. hinduistična boginja sreCe, Lakšmi, 4. kamen za brušenje kose, 8. kip ženske kot nosilni steber, 11. glavno pristanišče države na jugu Arabskega polotoka, 12. kralj bogov v starem Egiptu, 13. nemški dvigovalec uteži (Rudolf), 14. pripadnik staroveškega evropskega naroda, Venet, 15. jus, 17. tračnica, 18. mesto na meji med ameriško zvezno državo Teksas in Mehiko, 20. izloček moških spolnih žlez, seme, 23. kitajska utežna mera, 24. ime literarnega junaka Benderja, 28. vodna rastlina, 30. pred leti kruto umorjena ameriška filmska igralka (Sharon), 31. kruti rimski cesar (latinska pisava), 32. kijevski veliki knez, ki je ustanovil Kijevsko državo, 33. plačilo za stanovanje, 35. ime pred let ubitega libanonskega predsednika Džemajela, 36. ego. Navpično: 1. morski rak, 2. naprava za odkrivanje letal ali ladij, 3. ime slovenske flavtistke Grafenauer, 4. različna samoglasnika, 5. položaj, lega, 6. sladka limona, 7. lep mladenič v grški mitologiji, ljubljenec boginje ljubezni Afrodite, 9. azijska zelika, ki se rabi kot začimba za pivo in slaščice, 10. ime nekdanjega hrvaškega košarkarja Knega, 16. del Kopra, 19. dušni pastir, 20. mestece v Viervvaldstaettskih Alpah v Švici, 21. standrardizirana plošča za nakladanje tovora z dvigalom ali viličarjem, 22. domnevne sledi, ki jih v organizmu puščajo vtisi; osnova spomina, 25. svincu podobna redka kovina z oznako Tl, 26. grška boginja, zašCitnica boja, mest, znanosti in umetnosti, 27. krilati konj v grški mitologiji, ki velja za pesniškega konja, 29. antični Beotijec, 34. kemijski znak za aktinon. •zel 'uiuiv ‘emieuejs ‘8a[Q ‘oiejN ‘ajej, ‘b8jb ‘dejSQ ‘uej ‘eui -rads ‘osej [g ‘jp ‘OAerd ‘puaA ‘Suern ‘uomy ‘uapy ‘eppeue^ ‘ejso ‘ug muABiopoA Aansaa 4 Naloga 125 Naiogal26| Šahovska naloga št.125 Marcinjak - Doboš / Zabuže 1973 Na črni diagonali al - h8 je beli zagrozil Črnemu kralju z matom na polju g7. Črni, ki je na potezi, pa svojo priložnost išče v napadu na slabo zavarovanega belega kralja. Reševalci morajo ugotoviti, kako je potekala kombinacija Črnega, ki je prisilila belega k predaji. Šahovska naloga št. 126 Lasker - Capablanka / Peterburg 1914 Pogosto se končnice trdnjave proti skakaču končajo z remijem. Tokrat gre za izjemo, saj beli zmaga. Črni kralj na robu šahovnice je v pravi kletki in beli, ki je na potezi, je črnemu nastavil vabo, na katero se je le-ta hitro ujel. Ob majhnem številu figur naloga reševalcem ne bo delala sivih las! Rešitev naloge St. 123 Plaz črnih figur se je usmeril na belega kralja. Toda najprej Žrtev za kvaliteto: l...Td2+! 2. Ld2: Dd2:+ 3. Kb3 Na 3.Kbl ? Sc3+ z zmago Črnega. Beli Se upa na rešitev, toda s 3...Sd4+ se začenja ples črnih skakačev. 4. Ka4 Ddl+ 5. Ka5 Ta6+ 6. Da6: Črni ne vzame dame, temveč igra 6...Da4+H 7. Ka4: Sc3+8. Ka5 Sb3 mat! Enkratna matna slika s problemskim zaključkom! Rešitev naloge St. 124 Obroč belih kmetov, ki varujejo kralja; črni najprej razbije s potezo l...Sc4+! Beli mora vzeti skakača 2.bc4, nakar sledi še presenetljiva žrtev črne trdnjave 2...Ta4:+ 3. Ka4: Da2+ 4. Kb4 Db2+ Kralj se znajde v neprijetnem položaju, na 5.Ka5 sledi 5...Da3 mat, na 5. Kc5 pa 5...Df2+ in beli izgubi damo, obenem pa tudi partijo! VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE Torek, 27. aprila 1993 EVROPA /VZHODNO OD ALP SONČNO ALPE JADRAN / SONČNO S PLOHAM Nad vzhodno Evropo je območje visokega zračnega pritiska. Frontalni val se zadržuje nad zahodnim Sredozemljem. Z južnimi vetrovi doteka nad nase kraje topel in nekoliko bolj vlažen zrak. C A srediSCe srediSCe ciklona anticiklona OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan * * pod 10% pod 5 A4 ** 10-30% 5-10 444 *** 30-50% 10-30 4444**** 30-60 50-80% 444 *** 444 *** nad 60 nad 10 m/s TEMPERATURE ALPE JADRAN TEMPERATURE PO EVROPI včeraj ob 8. in ob 14. uri včeraj ob 8. in ob 14. uri LJUBLJANA..... 11/23 TRST....... 15/21 CELOVEC....... 9/22 BRNIK...... 10/23 MARIBOR....... 14/23 CELJE...... 10/25 NOVO MESTO.... 11/23 NOVA GORICA.. 13/22 MUR. SOBOTA... 13/23 PORTOROŽ...... 13/20 POSTOJNA...... 6/20 ILIRSKA BISTRICA. 7/22 KOČEVJE....... 9/23 CRNOMEU.......- 12/25 SLOV. GRADEC.. 9/22 BOVEC...... 11/20 RATEČE........ 7/18 VOGEL.........- 7/11 KREDARICA..... -1/2 VIDEM...... 14/24 GRADEC........ 11/23 MONOŠTER...... 12/21 ZAGREB........ 15/23 REKA....... 16/21 HELSINKI 2/19 STOCKHOLM 7/22 K0BENHAVN 9/20 MOSKVA 8/- BERLIN 15/26 VARŠAVA 10/26 LONDON 9/16 AMSTERDAM 8/20 BRUSELJ 9/18 PARIZ 9/18 DUNAJ 12/25 mOnchen 7/23 /Crick 8/22 ŽENEVA 8/19 RIM 11/20 MILAN 11/13 BEOGRAD 7/23 BARCELONA 11/16 BUKAREŠTA 6/19 ISTAMBUL 7/15 MADRID 4/12 LIZBONA 9/14 ATENE 10/22 TUNIS 14/23 MALTA 15/20 KAIRO 15/25 SLOVENIJA Kope........... -/- Vrhe........... -/- Lontovž........ -/- Stari vrh...... -/- Rogla........-/- Kanin.......... -/- Cerkno......... -/- Soriška planina.. -/- Vogel.......... -/- Kohla.......... -/- Mariborsko Pohorje...... -/- Kranjska gora.. -/- Pokljuka....... -/- Rog - črmošnjice -/- Prvine......... -/- Jezersko....... -/- Ulovka......... -/- Krvavec........ -/- Črni vrh....... -/- SNEŽNE RAZMERE FURLANUA-JK Cimolais...... -/- Claut......... -/- Piancavallo... -/- Žabnice/Ovčjav. -/- Raibl......... -/- Fomi Avoltri.. -/- FomidiSopra... -/- Paluzza-Tmau.... -/- Paularo....... -/- Pontebba...... -/- Pradibosco.... -/- PratoCamico.... -/- Zoncdan........ -/- Sauris......... -/- S.la Chianzutan. -/- Nevejskosedlo.. 0/150 Višaje......35/60 VENETO Sappada........ -/- KOROŠKA Podklošter..... -/35 BadKleinkirch.... 20/50 Pliberk/Peca... -/30 Sloveniji Plojberk -/50 Dobrač......... -/30 Nassfeld/Mokrine 60/80 Spittal/Goldeck. 5/55 Heiligenblut... 20/140 Katschberg..... 60/80 Koralpe/Gcfca. 730 Kotsch./Mauth.. 20/30 Mallnitz....... 10/150 AVSTRIJA Arlberg........ 35/330 Seefeld........ 20/70 Kitzbuhel...... 10/75 Obertauem...... 120/220 ZellamSee...... 20/100 Schladming/PI... 10/100 CESTE PO SLOVENIJI so suhe in normalno prevozne. Promet je tekoč in brez zastojev, le na mejnem prehodu Dolga vas Čakajo vozniki tovornih vozil za izstop iz države 15 ur. O SALZBURG MURSKA SOBOT BELJAK o CELOVEC TRB12 O o KRANJSKA GORA O CELJE O PORDENONE \ v_ O POSTOJNA y O NOVO MESTO O ZAGREB Slovenija: Rahlo oblačno Sosednje pokrajine: bo. Popoldne bodo plo- Prevladovalo bo sončno he ali nevihte. Najnižje vreme, le popoldne bodo jutranje temperature bo- plohe ali nevihte, do od 6 do 11, najvišje dnevne od 19 do 25°C. V Sloveniji V sredo bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Popoldne bodo plohe oziroma nevihte. Se bo toplo. Obeti V Četrtek še ne bo spremembe vremena. Popoldne bodo še krajevne plohe. _____V VEDNOST____ Širjenje onesnaženosti zraka Tone Planinšek DOLŽINA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 05.55 in zašlo ob 20.04. Dan bo dolg 14 ur in 09 minut. Luna bo vzšla ob 09.49 in zašla 00.36. SETVENI KOLEDAR Luna je v znamenju Raka,element voda,-Dan je primeren za setev, presajanje in nego listnate zelenjave, na primer solate, špinače, blitve in motovilca. STANJE VODA Višina vode v cm ob 7. uri: Mura, G.Radgona: 151, Drava HE Dravograd: — Sava Radovljica: 56, Sava RadeCe: 120, Sava HE MavCiCe: —, Sora Suha: 108, Ljubljanica Moste: 77,Savinja Laško: 96; SoCa, HE Do-blar: —; Krka Podbočje: 86; Kolpa Radenci: 90; Soča Solkan: 179. PRETOK REK Pretok rek v cm"* ob 7. uri Mura, G.Radgona: 184; Drava HE Dravograd: 100, Sava Radovljica: 19, Sava RadeCe: 95, Sava HE Mavčiče: 14; Sora Suha:— ; Ljubljanica Moste: 30, Savinja Laško: 11; Soča Solkan: 23; Krka Podbočje: 24; Kolpa Radenci: 20. PLIMOVANJE Danes: ob 7.32 najnižje -41 cm, ob 14.47 najvišje 18 cm, ob 19.44 najnižje 2 cm. Jutri: ob 1.02 najvišje 21 cm, ob 8.38 najnižje -34 cm, ob 16.30 najvišje 21 cm, ob 22.25 najnižje 2 cm. Onesnaženje se prenaša od vira v okolico na dva načina, z difuzijo in z advekci-jo. LoCimo molekularno in vrtinčno difuzijo. Molekularna difuzija pomeni širjenje zaradi gibanja molekul v plinu. Ta proces je v primerjavi z vrtinCno difuzijo, se pravi širjenju zaradi vrtincev v toku zraka, v naravi za velikostni red manj učinkovita in zato pri opisu Sirjenja onesnaženja zraka ta proces lahko zanemarimo. Ta mehanizem je odvisen od turbulen-tnosti v toku zraka. Močnejši vetrovi so praviloma bolj turbulentni kot Šibki, pri tem pa igra pomembno vlogo tudi jakost sončnega obsevanja. S turbulentnostjo povezujemo tudi pojem stabilnosti atmosfere.Bolj kot je atmosfera stabilna, v manjši prostorski kot se širi onesnaženje iz vira, s tem pa so povezane višje koncentracije. Turbulenca je praviloma različna v vertikalni in horizontalni smeri. Advekcija je proces sirjenja snovi z vetrom. To je najpomembnejši mehanizem prenosa onesnaženja, zato je pomembno poznati prostorsko polje vetra na celem prostoru, ki ga obravnavamo. Najpogosteje poznamo veter le v eni točki in iz tega podatka sklepamo na polje vetra na obravnavanem področju. Pogosto nimamo niti tega podatka, zato moramo pri reševanju določenega problema izvesti dalj Časa trajajoče meritve vetra. V naslednjih prispevkih bodo podrobneje opisani zgoraj omenjeni dejavniki, ki vplivajo na Sirjenje onesnaženosti zraka. Na koncu pa bo opisana problematika tega področja za slovenske kraje, ki spadajo v Četrto območje onesnaženosti zraka. Horoskop piše Aleksandra Zorc Berce M C wl>c M " * V- - . , ■■ 4 -.fvt:. "■ ft -• t>, rej ^ $ /. 7yA<''Xv VA '-'•Tv 'V'";-;, iVv.i .:,ir i **;**$, t<\ mmM4l‘44.v; " Takšen je bil pogled na vvashingtonski Mali med zborovanjem homoseksualcev (AP)