Pomurski GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE MURSKA SOBOTA, 31. AVG. 1961 Leto XIII. — Štev. 34 Cena 15 din Ob problemih opekarn: KORISTEN PREPIH Že v začetnih razpravah o novem gospodarskem sistemu, ki ga letos uvajamo v poslovanje in tudi v gospodarjenju naših gospodarskih organizacij, je bilo. poudarjeno, da so možnosti, da se bo v nekaterih gospodarskih organizacijah občutno, zataknilo. In res: v prometu z gradbenim materialom se je nekaj zataknilo in opekarne je zajel preplah Ob tako visoki konjunkturi v prejšnjih letih, ki je, mimogrede, opekarniškim podjetjem omogočala nenehno dviganje cen, seveda nihče ni pričakoval, da bo naenkrat opeke dovolj. Toda na videz se je to zgodilo in v opekarnah so začeli mrzlično razmišljati. Medtem, ko so se nekako v začetku leta predstavniki vseh pomurskih opekarn s popolnim sporazumom enotno zmenili za podražitev opečnih izdelkov, pa je ob prvih pojavih stagnacije bilo konec enotnosti in vsak je skrivaj iskal kupce ter jim ponujal opeko ceneje. Sredi julija so sicer v vseh opekarnah zatrjevali, da ni govora o kakem znižanju, toda čez noč so začele cene skrivaj padati. Tako je cena zidakom od enotne cene 16 dinarjev padla ' celo na 11 v Križevskih opekarnah, v ljutomerski na 12 itd., tako da i-ma vsaka opekarna sedaj svojo ceno. Kljub takemu znižanju cen (ponekod tudi za 5 din) nihče ne bo na zgubi, kar seveda kaže, da so bile na račun visoke konjukture tudi visoke cene, hkrati pa še dogovorjene. Zato je bil tale preplah morda tudi koristen prepih. Pokazal je namreč, da je gradbeni material tudi lahko cenejši, in če se poceni, da je potem tudi možnost za večjo proizvodnjo, ker se bo lahko z razpoložljivimi sredstvi tudi več gradilo. Toda zadnje posvetovanje predstavnikov pomurskih ope-karviških podjetij je pokazalo, da je bila pravzaprav odveč bojazen oziroma mnenje, da naenkrat proizvajamo preveč opečnih izdelkov. Ker se investicijska izgradnja, zlasti še stanovanjskih blokov nadaljuje z nezmanjšanim tempom in da se v primerjavi s pretek- (Nadaljevanje na 2. strani) S seje Občinskega ljudskega odbora Lendava GOSPODARSTVO DOBRI POTI Horvat iz KZ Puconci (9. mesto). Izmed pionirjev je zasedel 5. mesto Ivan Korasa iz KZ Gornja Radgona, ki je dobil za nagrado ročno uro. Kot najmlajši na letošnjem festivalu kmetijskega strojništva v Poljčah je sodeloval tudi predšolski otrok Jože Horvat iz Rakičana, ki je med devetnajstimi mojstri traktorjev zasedel 9. mesto. Dobil je praktično nagrado in pobral največ priznanj številnih gledalcev. Da naši tekmovalci letos niso zasedli boljša mesta, je delno vplivala tudi iztrošenost strojev, ki so bili neprimerni za takšno tekmovanje, kakršen je festival kmetijskega strojništva. -rj» Na seji 23. avgusta je Občinski ljudski odbor Lendava razpravljal o izpolnjevanju letnega občinskega družbenega plana, o poročilu odborniške komisije, ki je analizirala poslovanje na Kmetijsko-gozdnem gospodarstvu Lendava ter o pravilniku izkoriščanja gozdov urba-rialnih skupnosti. Glede izpolnjevanja družbenega plana (poročilo je obravnavalo industrijska in obrtna podjetja) so odbornici ugotavljali, da je bilo uspešno in da bo plan do konca leta ižpolnjen. Na izpolnitev, je vplivalo predvsem zmanjšanje raziskovalnih in vrtalnih ■del Proizvodnje nafte, ki je pa ta izpad nadoknadila z u-služnostnimi vrtanji v tujini, kar pa v poročilu ni bilo zajeto. Ugotavljali so, da se je stanje v nekaterih podjetjih občutno popravilo, predvsem v lendavskem Mlinu, ki se je preusmeril tudi na proizvodnjo močnatih krmil. Podjetje je v prvem polletju dobro poslovalo in bo letos ustvarilo tudi znatnejše sklade. Težje stanje pa je v opekarniških podjetjih, ki so morala omejiti proizvodnjo in dati odpoved več delavcem, ki so se pa takoj zaposlili v drugih podjeti ih. Na tej seji je poročala tudi posebna odborniška komisija o svojih ugotovitvah glede poslovanja in gospodarjenja na Kmetijsko-gozdnem gospodarstvu Lendava. Poročilo je ugotavljalo več malomarnosti v poslovanju in tudi opozarjalo na nekatere primere slabega gospodarjenja. Odborniki v razpravi niso popolnoma soglašali z navedbami slabega gospodarjenja in so menili, da so take ocene preveč kritične. Ugotavljali so, da je podjetje sicer začasno zaradi nabave mehanizacije ter nekoliko neurejenih odnosov med zaposlenimi zašlo v težave, ki jih pa bo uspešno prebrodilo ter da bo moral k temu največ prispevati kolektiv gospodarstva. Na osnovi te razprave sta nato oba zbora sprejela poroštvene izjave za nadaljnjo nabavo strojev. __ Na skupni seji sta razpravljala oba zbora tudi o predloženem pravilniku o izkoriščanju gozdov urbarialnih skupnosti. Pravilnik prinaša nekatere spremembe v dosedanji način izkoriščanja teh gozdov. V njem je zlasti poudarjena zahteva po skrbnem gospodarjenju, hkrati pa določa prvenstveno pravico do izkoriščanja teh gozdov tistim, ki so brez gozdov. Z gozdovi urbarialne skupnosti pa bodo odslej gospodarili krajevni ljudski odbori. -nc Novi gasilski dom pri Vidmu Veliko slavje pri Vidmu OTVORITEV NOVEGA GASILSKEGA DOMA V nedeljo je prostovoljno gasilsko društvo Videm ob Ščavnici svečano proslavilo 75-letnico obstoja in 20-letnico ljudske revolucije. Obe pomembni obletnici so proslavili z otvoritvijo novega gasilskega doma, z odkritjem spominske plošče in s sprejemom gasilskega avtomobila. Svečanosti pri Vidmu ob stvovali tudi predsednik ObLO Ščavnici so poleg članov vi Gornja Radgona Branko Za- demskega gasilskega sektorja dravec, sekretar občinskega in številnih domačinov priso- odbora SZDL Milan Klemen- čič in predstavniki občinske in okrajne gasilske zveze. Svečanost so začeli že v dopoldanskih urah z ocenjevanjem gasilskih društev videmskega sektorja. Pri tekmovanju je pokazalo največ uspehov PGD Videm ob Ščavnici. Drugo mesto so dosegli gasilci s Stare gore, tretje iz Selišč itd. Popoldansko svečanost je otvo- ril dolgoletni član gasilskega društva pri Vidmu Franc Mauko, nakar je Drago Ferenc podal podrobno kroniko tamkajšnjega gasilstva in orisal dolgoletne želje gasilcev ter ostalih prebivalcev po novem domu. Novi dom, ki je lep okras Vidma in okolice, je bil zgrajen predvsem po zaslugi domačih gasilcev, saj so pri gradnji in ostalih delih opravili nad dva tisoč prostovoljnih ur. Pri tem jim je nudil veliko pomoč tudi ObLO Gornja Radgona. Enonadstropni gasilski dom ima dve garaži, garderobo, pisarne, sanitarne prostore s kopalnico, eno družinsko ter eno samsko stanovanje. K 75-letnici obstoja gasilskega društva pri Vidmu ob Ščavnici je poleg predstavnika OGZ Murska Sobota in predstavnika ObGZ G. Radgona in Ljutomer čestital tudi predsednik ObLO Gornja Radgona Branko Zadravec, ki je obenem tudi predal novi dom svojemu namenu. Spominsko ploščo, ki je posvečena 75-letnici obstoja gasilskega društva pri Vidmu in 20-letnici ljudske revolucije, pa je odkril sekretar občinskega odbora SZDL Milan Klemenčič. Nedeljska svečanost je bila za videmske gasilce pomembna tudi zaradi tega, ker so dobili gasilski avtomobil, ki jim ga je predal v stalno last za hitro in uspešno intervencijo pri gašenju požarov predsednik ObGZ Gornja Radgona Jože Štelcl. Gasilsko slavje so ob koncu popestrili z recitacijami in folklornim nastopom mladink-članic PGD Mele. -rj- Vladko Majhen med govorom ob otvoritvi šole v Bogojini NAJCENEJŠA V SLOVENIJI Prebivalci Bogojine in okoliških vasi so se tudi v nedeljo zgrnili okrog nove šole, vendar tokrat ne s krampi in lopatami. Tokrat so ropot orodja zamenjali zvoki godbe, znoj na licih pa nasmeh, nasmeh poln zadovoljstva. Pred njimi se je bohotila impozantna zgradba — najlepši spomenik 20. obletnici revolucije. Spomenik, v katerega so v nekaj manj kot dveh letih vkovali na tisoče prostovojnih ur ter mnogo prispevanega gradbenega materiala. Na svečanosti je v imenu pripravljalnega odbora prvi spregovoril podpredsednik OLO Franc Šebjanič ter organizatorjem in graditeljem toplo čestital. Za njim je na svečanosti govoril predsednik Sveta za šolstvo LRS Vladko Majhen, ki je v svojem govoru izrekel OLO Murska Sobota posebno priznanje za to, ker izbira gradnjo najbolj primernih in najcenješih šolskih objektov. Dejal je, da je to prvi primer v Sloveniji, da so gradbeni stroški na eno učilnico tako nizki. Pred novo šolo so za tem nastopili pionirski in mešani pevski zbor iz Bogojine ter recitatorji. Pester program pa je dopolnila s sporedom prekmurskih plesov še folklorna skupina iz Beltinec ob spremljavi domačih godcev. Množica se je za tem zgrnila ob vratih, kjer je predsednik ObLO Murska Sobota Karel Lutar po krajšem govoru odprl novo šolo, hkrati pa tudi tri bogate razstave, posvečene 20. obletnici ljudske revolucije. Razen razstave NOB v Pomurju in razstave izdelkov osmih filovskih lončarjev, so v eni izmed učilnic pripravili tudi razstavo o tem, kako je potekala gradnja novega šolskega objekta. SEJA ZBORA PROIZVAJALCEV ObLO GORNJA RADGONA V soboto je bila seja Zbora proizvajalcev ObLO Gornja Radgona, na kateri so razpravljali o vlogi zbora proizvajalcev v zvezi z novim gospodarskim sistemom in o izpolnitvi družbenega plana občine za prvo polletje 1961. Člani zbora proizvajalcev so se na omenjeni seji tudi zavzemali za čimprejšnjo sestavo pravilnikov o delitvi čistega dohodka in osebnega dohodka v vseh gospodarskih organizacijah, kakor to zahtevajo novi gospodarski instrumenti. Šesti festival kmetijskega strojništva Najmlajši pomurski traktorist V dneh od 26. do 27. avgusta je bil v Poljčah pri Radovljici šesti festival kmetijskega strojništva, ki ga je organiziral Glavni odbor Ljudske tehnike Slovenije s sodelovanjem Zbornice za kmetijstvo in gozdarstvo LRS ter kmetijskih organizacij. Iz Pomurja je nastopila ekipa starejših traktoristov, ekipa mlajših zadružnikov in ekipa pionirjev. Vsaka ekipa je štela 3 člane. Kljub precejšnjim pripravam za letošnje tekmovanje, naše ekipe na splošno niso pokazale lanskoletnih u-spehov, ko je ekipa starejših traktoristov zasedla 1, mesto na republiškem tekmovanju v Rakičanu. Letos so se boljše pokazali mladi traktoristi, ki so na šestem festivalu v Poljčah dosegli 2. mesto med ekipami. Za globoko oranje je bil med starejšimi traktoristi nagrajen lanskoletni republiki prvak Janez Kuzmič iz Rakičana. Med mlajšimi traktoristi sta se na boljša mesta plasirala Jože Križanič iz KZ Ljutomer (7. mesto) in Viktor Jožek Horvat ZA POMURSKA VINA 4 ZLATE IN 16 SREBRNIH MEDALJ Razstavljena vina, žgane pijače in sadni sokovi na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani kažejo izredno veliko zanimanje, saj dobiva ta mednarodna prireditev iz leta v leto večji sloves in vedno bolj trgovski značaj. Čedalje bolj so ugodnejše tudi možnosti za sklepanje večjih trgovinskih pogodb. Po številu razstavljenih vinskih vzorcev prekaša letošnji sejem vse dosedanje razstave. Razen tega letos razstavljamo še žgane pijače in sadne sokove. Otvoritvi VII. sejma vin, drugimi tudi predsednik Ljudžganih pijač in sadnih sokov ske skupščine LRS Miha Maso v soboto prisostvovali med rinko, diplomatski predstavni- ki dežela, ki razstavljajo svoja vina, predstavniki domačih in tujih proizvodnih podjetij in drugi. Na letošnjem vinskem sejmu sodeluje 18 dežel z 635 (Nadaljevanje na 2. strani) VREMENSKA NAPOVED za čas od 31. avg. do 10. sept. Približno od 3. do 8. septembra nestalno vreme s pogostimi padavinami in hladneje, ,v ostalem lepo vreme. Dr. V. M. Polletni občni zbori sindikalnih podružnic GOSPODARJENJE IN NAGRAJEVANJE V teh dneh se v pomurskih gospodarskih organizacijah pripravljajo na polletne občne zbore sindikalnih podružnic. Na teh bodo člani sindikata kritično pregledali realizacijo družbenih planov za prvo polletje 1961. Mnogo razprav pa bodo posvetili novemu sistemu nagrajevanja po ekonomskih enotah in sestavi novih pravilnikov o delitvi čistega dohodka in delitvi osebnega dohodka. V nekaterih podjetjih ljutomerske občine so polletne občne zbore že sklicali, udeležili pa so se jih tudi člani Zbora proizvajalcev ObLO Ljutomer in člani obč. sindikalnega sveta. Na vseh dosedanjih občnih zborih so razpravljali predvsem o letošnjem polletnem gospodarjenju, o novem sistemu nagrajevanja in o osnutkih pravilnikov o delitvi čistega dohodka in osebnega dohodka. V ljutomerskih trgovskih pod- jetjih so člani sindikata največ govorili o nagrajevanju po učinku. V teh podjetjih še do sedaj namreč niso uvedli novega načina nagrajevanja trgovskih delavcev. V Zavodu za zaposlovanje invalidov in drugih oseb so se člani sindikalne podružnice tega kolektiva močno zavzemali za odpravo nepravilnosti pri dosedanjem sistemu nagrajevanja. Dosedanji občni zbori že kažejo, da sindikati v podjetjih ne stojijo ob strani, ko se razpravlja o dosedanjih izkušnjah novega gospodarskega sistema. Plodne razprave na občnih zborih bodo prav gotovo pokazale v drugem polletju gospodarjenja vidne uspehe. Na Tišini so že pričeli: pomagajo prebivalci celotnega šolskega okoliša, Med najbolj delavnimi je seveda mladina, pomagajo pa tudi vojaki Doslej v treh občinah 1410 krvodajalcev Ekipa za odvzem krvi iz Ljubljane se je te dni ustavila v našem okraju. V torek so odvzemali kri pri Vidmu ob Ščavnici, kjer je bil odziv precej dober, saj so zabeležili blizu 150 krvodajalcev, med kateremi je večina rednih krvodajalcev. Precejšnje število pa so včeraj zabeležili tudi v Slatini Radencih. Ekipa se bo do 8. septembra za dva dni ustavila v G. Radgoni, v Ljutomeru, za tem pa še v Križevcih pri Ljutomeru in v Petrovcih. V vseh krajih je okrajni odbor Rde- čega križa preko občinskih odborov organiziral precej dobro akcijo, kar se občutno pozna po številu prijav. Doslej je v vseh krajih, ki jih ima v programu ljubljanska ekipa, prijavljenih nič manj kot 1410 krvodajalcev. Zlasti je potrebno poudariti, da občinski odbori pri zbiranju krvodajalcev niso imeli posebno velikih težav, saj imajo že lepo vrsto krvodajalcev, ki oddajajo kri že več let po vrsti in so za to dobili že več lepih priznanj. Število prijavljenih krvodajalcev pa se bo še nedvomno znatno povečalo, saj so doslej zabeležili tudi nekaj takih krvodajalcev, ki se poprej niti niso prijavili. Razen tega pa je treba računati še na to, da občinski odbori RK še prav v teh dneh organizirajo propagandne akcije. V ljutomerski občini imajo po nepopolnih podatkih prijavljenih že 478 krvodajalcev. Predvčerajšnjim pa se je v Ljutomeru sestala še komisija za propagandno dejavnost, ki bo v teh dneh začela s široko akcijo. Ob vsem tem pa lahko računajo, da se bo sedanje število prijavljenih v občini še znatno povečalo. Ostalih občin ljubljanska ekipa ne bo obiskala, saj tam krvodajalce zajema Transfuzijska postaja Murska Sobota. Na Transfuzijski postaji so nam povedali, da je oddala letos do. avgusta 630 krvodajalcev skupno 177 litrov krvi. Vsi ti podatki pa nas lahko več kot zadovoljujejo. _________________ -ko KONFERENCA PREDSEDNIKOV KO V LJUTOMERU Pred dnevi je ObLO Ljutomer sklical konferenco vseh predsednikov KO ljutomerske občine. Razpravljali so o izpolnjevanju programov komunalne dejavnosti posameznih krajevnih odborov in o osnutkih perspektivnih programov, ki so jih sestavili KO. Novi osnutki kažejo, da se skoraj vsi KO zavzemajo ne samo za popravila svojih cest, marveč v večji meri za gradnje vaških in kulturnih domov, za razsvetljavo, kanalizacijo itd. KO se močno zavzemajo tudi za obnovo šol, predvsem v Križevcih pri Ljutomeru in v Cezanjevcih ter za gradnjo stanovanj za prosvetne delavce. Skoraj v vseh osnutkih perspektivnih programov pa je zaslediti, da bodo KO za take gradnje prispevali 50 odst. in še več lastne udeležbe. Predsedniki KO so na omenjeni konferenci razpravljali tudi o novem finančnem poslovanju po KO. KO bodo namreč v bodoče poslovali popolnoma samostojno. LJUTOMER Včeraj je bila seja Sveta za komunalne in stanovanjske zadeve pri ObLO Ljutomer. Razpravo so posvetili urbanističnemu načrtu za Ljutomer in imenovali komisije, ki bodo sodelovale pri izdelavi tega načrta. Nasmejani brigadirji... V ponedeljek se je vrnila srednješolska MDB »Dane Su-menjak-Miranc, ki 'je delala na avtocesti v naselju Banija v Domanovcih pri Kumanovem v Makedoniji. Brigada je za svoje izredno požrtvovalno delo pri gradnji na novi cesti osvojila veliko priznanje — »Trak revolucijec. Mimo tega je bila pomurska brigada proglašena tudi za udarno brigado in posebej pohvaljena. Brigada je štela 105 mladink in mladincev, delala pa je od 27. julija do 27. avgusta. TO JE IZKORIŠČANJE Pred nekaj dnevi sem bil priča dogodku, o katerem sodim, da ga je potrebno javno grajati. V kuhinji gostilne »Pri grozdu« v Murski Soboti so zaposlena štiri dekleta. Delovni čas teh deklet traja skoraj ves teden od 5. ure zjutraj do 22. zvečer. Stanovanje imajo sicer v poslopju gostinskega obrata, vendar morata spati po dve in dve na eni postelji. Lahko si človek predstavlja, kako se potem odpočijejo. Same pravijo, da jim ne preostane niti toliko časa, da bi si prale perilo. Da pa bi bila mera zvrham, jim deli glavna kuharica celo klofute in jih vlači za lase. Sodim, da je to izkoriščanje ljudi v najslabšem pomenu besede. Čudno, da se za take primere ne zanimajo merodajne inšpekcije. Morda je podobnih primerov celo v Murski Soboti še več. V. S. Murska Sobota ZAKAJ PRI VIDMU DRUGAČE? Prebivalci iz okolice Vidma ob Ščavnici se pogosto sprašujemo, zakaj so pri odkupu kmetijskih pridelkov oziroma živine tolikšne razlike med Kmetijsko zadrugo Videm ob Ščavnici in Cerkvenjak. Pri Vidmu dobivamo za teleta od 170 do 200 dinarjev, v Cerkvenjaku pa nam plačajo 220 dinarjev. Toda v Cerkvenjak lahko prodajamo le skrivaj. Pri Vidmu dobiš navadno tudi samo blok oziroma potrdilo o odkupljeni živini, po denar pa moraš potem hoditi kasneje in to po večkrat. Če posekaš les, vzame zadruga samo hlode, za drva pa se sploh ne zanimajo. V. K. Kokolajnščak ZAKAJ TAKO? Ne dolgo tega smo bili v Gornjih Črncih na veselici. Sedeli smo v gostilni, kjer je bila tudi godba. Na veselico so prišli tudi štirje avstrijski državljani. Takoj' za tem je prišel v našo gostinsko sobo sam gostilničar J. B. in odredil, da so morali godci iz sobe in igrati zunaj pri avstrijskih gostih. Sodim, da je tak postopek ne samo za gostilničarja, marveč tudi za nas ponižujoč. M. B. Skakovci NERAZUMLJIV UKREP Že večkrat sem slišal, da so naše ceste na splošno slabo opremljene s prometnimi znaki, zato pa me je toliko bolj začudilo, da je pred nedavnim zginil tudi potokaz na cestnem križišču pri zadružnem domu v Veržeju, kjer se viliči močno prometna cesta iz smeri Murska Sobota — Ljutomer. Predvsem avtomobilisti se ustavljajo in morajo spraševati kod in kam. Cestna uprava bi morala ta ukrep na nekakšen način upravičiti, ali pa namestiti nov potokaz. D. Z. Veržej Potujoča knjigarna Avgust je običajno bolj suh mesec. Tako ugotavljajo v večini trgovin. Toda v knjigarnah je v nasprotju s prejšnjimi leti bilo opaziti toliko kupcev, da je bilo potrebno prestati precej časa, predno so bili postreženi. Pa to ne po krivdi prodajalcev, ki so se kar potili in zaradi utrujenosti mrzlično stregli kupcem. Običajno se je v prejšnjih letih tak naval začel s septembrom, toda letos je velika večina staršev spoznala, da je le boljše, če čimprej nakupijo svojim otrokom šolske potrebščine, vendar je še precej takih, ki čakajo neposredno na začetek šolskega leta in zato prodajalci v knjigarnah s prikritim strahom čakajo na ponedeljek, ko se bodo odprla šolska vrata in bo vsa učeča se mladina navalila na prodajalne. Ustreči tolikim povpraševalcem ter jim še ob tem tudi svetovati, pa ni lahko. V soboški knjigarni pa so se letos odločili tudi za svojevrstno novost, ki sicer ni taka, da je ne bi poznali drugod, toda pri nas bo letos to prvič. Za nedeljo bodo pripravili potujočo knjigarno. Zakaj bi naj starši preko 2.000 otrok iz oddaljenih krajev Goričkega, s Cankove, iz Rogašovec, Kuzme in od Grada hodili v Mursko Soboto in med dolgim čakanjem zamujali dragocen čas, če se mi lahko potrudimo k njim? Takole ugotavljajo v soboški knjigarni. In zato bodo v zgodnjih jutranjih urah v nedeljo s kamionom odpotovali na Cankovo, v Rogaševce, Kuzmo in Grad. Povsod se bosta v šolah ustavila dva prodajalca, oskrbita z vsemi šolskimi potrebščinami in sku- šala zadovoljiti želje številnih šolarjev. Kako pa je letos z učbeniki? O tem se sprašujejo številni starši, ki bi radi svojim otrokom priskrbeli vse potrebne učne pripomočke. Stanje je sicer boljše kot prejšnja leta, vendar pa še vedno manjkajo nekateri potrebni učbeniki. Založbe sicer obljubljajo, da bodo do začetka šolskega leta v prodaji vsi učbeniki, toda take obljube je bilo slišati vsako leto, a so ostale neizpolnjene. Tako trenutno manjkajo za I. razred osnovne šole Prvo berilo, za V. razred Peto berilo, Spoznavanje družbe, Spoznavanje narave, Računica in geometrija in Nemška vad- nica, za VI. razred Slovensko berilo, za VII. in VIII. razred pa Srbohrvatsko berilo. Vse ostale učbenike pa je dobiti v vseh naših knjigarnah. Š. B. Za pomurska vina 4 zlate in 16 srebrnih medalj (Nadaljevanje s 1. strani) vzorci vina. Mednarodna poskuševalna komisija je dodelila vinom 73 zlatih, 463 srebrnih in 64 bronastih medalj. Med tujimi deželami je dobila največ zlatih medalj Zvezna republika Nemčija (12), Romunija (9), Avstralija (7), Avstrija (7) itd. Jugoslovanskim proizvajalcem vin so prisodili 33 zlatih, 205 srebrnih in 47 bronastih medalj. Deset jugoslovanskih vin je dobilo tudi naziv »Šampion«. Med domačimi vini je dobilo priznanje. »Šampion« tudi Vinogradniš- ko gospodarstvo Jeruzalem-Ormož za »Sauvignon 1960«. To gospodarstvo je dobilo za svoja razstavljena vina tudi 5 zlatih in 11 srebrnih medalj. Med pomurskimi razstavljalci vin je dobilo največ priznanj Vinogradniško gospodarstvo Ljutomer in sicer 3 zlate: za sladki laški rizling (1990), sladki beli burgundec (1960) in sladki renski rizling (1959). V Ljutomer je šlo tudi 11 srebrnih medalj. Štiri zlate medalje je dobilo podjetje »Slovenija-vino« Liubljana od tega eno zlato medaljo za ljutomersko namizno belo vino (1990). Eno zlato medaljo za renski rizling (1959) in eno srebrno je dobilo tudi Vinogradniško gospodarstvo Kapela. Vinogradniško gospodarstvo Gornja Radgona je dobilo štiri srebrne medalje. Pogled v prodajalno knjigarne »Dobra knjiga« v M. Soboti KORISTEN PREPIH (Nadaljevanje s 1. strani) lim letom tudi povečuje ter da se bo v skladu s perspektivnim razvojem še povečevala, seveda niso utemeljena mnenja, da je potrebno proizvodnjo zmanj- Začetek pouka V novo šolsko leto, kot smo zvedeli, so na Osnovni šoli I v Murski Soboti vpisali sto, na Osnovni šoli II pa sedemdeset otrok. Vprašanje učnih prostorov so ugodno rešili. Tako je Osnovna šola I prepustila en razred Osnovni šoli II in s tem pridobila en učni prostor. Precej kritično stanje kadra je bilo ob koncu šolskega leta po vsej občini. Nekaj učnih moči, zlasti z osnovnih šol, je odšlo ali pa prešlo na druge šole. Z novim šolskim letom pa bodo dobili nekaj novih učnih moči in sicer Osnovna šola I v Murski Soboti štiri, Osnovna šola II pa šest učnih moči, namenjenih zlasti za poučevanje v nižjih razredih. Prav tako bo pričetek pouka v ponedeljek na drugih šolah kot na Kmetijski sred. šoli, Ekonomski srednji šoli, Učiteljišču. V Ekonomsko srednjo šolo v Murski Soboti je bilo vpisanih 82 dijakov iz vsega okraja Šola bo dobila z novim šolskim letom tudi novo učno moč za poučevanje nemškega jezika. Na Učiteljišču v M Soboti še sedaj nimajo dokončne slike o številu dijakov, ker bo šele v soboto zasedal šolski zbor, ki bo dokončno odločil o številu sprejetih kandidatov na učiteljišču. Vpisanih je 77 dijakov. -ml ševati. Dodamo naj še, da v Sloveniji industrija gradbenega materiala ne zadošča potrebam in da so v razpravah tudi gradnje novih modernih opekarn. Do zastoja pa je prišlo, ker se je z novimi instrumenti v našem gospodarstvu prelomila škodljiva praksa, da so si, namreč gradbena podjetja, ustvarjala izredne zaloge gradbenega materiala, ki so ga pa v sedanjem stanju z obratnimi sredstvi začela temeljito izkoriščati in seveda tudi računati o mrtvem kapitalu, ki je čestokrat neizkoriščen ležal v raznih zalogah, ker ga je kreditirala družba. Toda tako stanje razen Lendavskih opekam in Opekarne Dobrovnik ni resneje prizadelo nobene druge in tudi teh ne bi, če bi bile sposobne proizvodnjo preusmeriti na strišnike, kot so to storile ostale, Čeprav so prej zanemarjale proizvodnjo strešne opeke in zato je razumljivo, da je sedaj po njej veliko povpraševanje, ki ga ‘ni mogoče zadovoljiti. Za bodoče ostane odprto le vprašanje dobrovniške opekarne, ki pa lahko uspeva le ob visoko konjunkturnih pogojih. Opekarna je namreč 15 kilometrov oddaljena od najbližje železniške postaje, ima tudi zastarela proizvodna sredstva in zato bo tudi zelo težko uspevala ob drugih, ki so svojo proizvodnjo modernizirale. Tudi Lendavske opekarne predvidevajo zmanjšanje ra en obrat, ki je modernejši in omonoča cenejšo proizvodnjo. Ostale opekarne pa predvidevajo za prihodnje leto celo povečanje proizvodnje. Torej je vsaka bojazen o hiperprodukciji odveč! POMURSKI VESTNIK, 31. AVG. 1961 2 SPREGOVORIL BO GLAS MIRU V petek prične z delom velika konferenca šefov nevezanih držav v Beogradu. Prihaja v času, ko so se nasprotja med blokovsko opredeljenim Vzhodom in Zahodom znova močno zaostrila; v času, ko še močno tle žarišča napetosti v Aziji (problem Laosa, Južnega Vietnama, Zahodnega Iriana in Formoze), v Latinski Ameriki (pritisk na Kubo), na Bližnjem Vzhodu ( Kuvajt), v Afriki (kongoški vozel, nasilje v Angoli, kolonialna vojna v Al-žiru in pritisk na Tunis) in v Evropi (blokovski interesi v Berlinu); v času, ko je oboroževanje blokov doživelo nov polet. Četrtina človeštva bo spregovorila v jugoslovanski prestolnici o novi poti, po kateri bi moralo kreniti človeštvo, da bi se izognilo največji katastrofi — vojni in uničenju. Zato bodo prav razorožitev, boj proti kolonializmu in njegovim ostankom, mednarodno sodelovanje na načelih aktivnega miroljubnega sožitja, pomoč slabo razvitim deželam, ki naj bi jo nudile industrijsko razvite, in boj proti blokovsko opredeljenemu svetu, predstavljali poglavitna vprašanja, katerih se bodo najvišji predstavniki 24 dežel dotaknili. Kakor kaže gornja risba, bodo Azijo zastopali Afganistan, Burma, Cejlon, Ciper, Jemen, Kambodža, Indija Indonezija, Irak, Libanon, Nepal in Saudska Arabija, Evropo Jugoslavija, Afriko Alžir, Etiopija, Gana, Gvineja, Mali Maroko, Somalija, Sudan, Tunis in ZAR, Latinsko Ameriko pa Kuba, medtem ko bodo svoje opazovalce poslale Brazilija, Bolivija in Ekvador (Latinska Amerika). Beograjski zaključki bodo zaradi tega močno odjeknili po vsem svetu, prisluhniti mu bodo morali tudi voditelji blokovskih držav. NEVEZANI SVET Medtem ko se je po drugi svetovni vojni celotno mednarodno življenje gibalo v glavnem na relaciji Vzhod — Zahod, je dobilo pozneje z osvobajanjem Azije in Afrike in pospešenim procesom osamosvojitve majhnih in srednjevelikih dežel novo dimenzijo — Sever — Jug. Ta nova dimenzija predstavlja uspeh globokih zgodovinskih sprememb v svetil. Pred drugo svetovno vojno je obstajal sistem vladavine velikih in kolonialnih sil. V času, ko so nastajali Združeni narodi, so protagonisti tega sistema računali, da se bo ta sistem nadaljeval. Ta ugotovitev izhaja iz številnih določb, ki so jih vnesli v Ustanovno listino ter mehanizem svetovne organizacije. Toda zmagovita protikolonialna gibanja kakor tudi ostali procesi prebujanja, osamosvojitve in osvobajanja narodov na vseh celinah, so ustvarila nov položaj. Pojavile so se sile, s katerimi takoj po končani vojni niso računali. Na mednarodno prizorišče so stopile nove države, ki so pričele vse odločneje zahtevati zase enakopraven položaj. Nikdo seveda ne podcenjuje pomembnosti in resnosti, ki izhajata iz odnosov Vzhod—Zahod. Tu ne mislimo samo razorožitve, nemškega problema, Berlina in podobno. Blokovska nasprotja Vzhod —Zahod vplivajo na celotno mednarodno življenje in ga obremenjuje. Na svojstven način delujejo tudi na območje Sever—Jug ter s svojo navzočnostjo oziroma vmešavanjem pogostoma zamegljujejo bistvo perečih vprašanj. Prikazujejo jih v popačeni luči ter jim dajejo drugačno obeležje kot je v resnici. Če smo pred nekaj leti še lahko govorili o tem, da nasprotja med Vzhodom in Zahodom določajo naravo in smer mednarodnih dogodkov, moramo sedaj obvezno pristaviti, da na te dogodke vse bolj vplivajo tudi odnosi Sever— Jug. Ta vpliv se vse bolj krepi. S samim tem se vsiljuje vse večja obveznost, da je treba reševati tudi probleme s tega območja, saj ti segajo v neposredne interese večine človeštva. Nove dimenzije v mednarodnem življenju odražajo tudi druge globlje spremembe v svetu. Krepe se nove sile, ki se odločno upirajo blokovski razdelitvi. Prerasle so že v neblokovskl svet. ki se vse bolj uveljavlja kot materialna in politična sila. Današnji svet ni več svet, razdeljen na Vzhod in Zahod, kakršen je bil takoj po končani drugi svetovni vojni. To je tudi svet novih neodvisnih držav, ki po svojem samem objektivnem položaju, v njem zahtevajo nove, kakovostno drugačne odnose, v primerjavi s tistimi, ki so jih uvedli v časi, nadvlade kolonialnih in velikih sil. In prav skupni pogledi pripadnikov tega novega sveta bi mo- rali priti jasneje in učinkoviteje do izraza v vsakdanjem, konkretnem delu, posebno na področju, ki neposredno posegajo v pravice narodov in v interesu svetovnega miru. Nekateri krogi velesil se spotikajo, češ, čemu se male dežele zanimajo za svetovna vprašanja! Malim deželam priporočajo, naj se ukvarjajo s svojimi notranjimi problemi, vsa svetovna vprašanja pa naj prepuste velesilam. Takšni ugovori in »nasveti« so odraz starih nazorov, ko so velesile vladale po vsem svetu ter drugim krojile usodo. Prilike so se spremenile. Svetovni mir ni in ne more biti več prepuščen ozkemu krogu velikih držav. Svetovni problemi enako posegajo v interese velikih kakor tudi vseh ostalih držav. Zato ni samo pravica malih in srednjih držav, da se naj aktivneje in najposredneje ukvarjajo s perečimi mednarodnimi vprašanji ter vplivajo na njihovo reševanje, temveč tudi obveznost. Blokovsko nevezane države so po svojem objektivnem položaju, zaradi katerega niso obremenjene z različno škodljivo navlako iz preteklosti, sposobne, jasneje in vsestransko spoznati nevarnost, ki grozi miru ter potrebe svetovnega razvoja. Njihovo sodelovanje pri reševanju mednarodnih problemov je nujno, da bi tako krenili iz slepe ulice. O tem govori mnogo momentov: blokovska politika se je znašla na slepem tiru, ker ne more rešiti nobenega odprtih mednarodnih vprašanj; P blokovsko nevezane dežele so se že afirmirale, neblokovska usmeritev je že dobila svojo obliko; P spremenjeni objektivni položaj v sodobnem svetu, katerega najpozitivnejša karakteristika je prav v pojavu in utrditvi nevezanih držav, še ni prišel povsem do izraza, ker te dežele niso dovolj vsklajevale konkretna mednarodna vprašanja navzlic podobnim nazorom. Pomanjkanje sistematičnega vsklajevanja nevezanih dežel so o-bilo izkoriščale dobro organizirane blokovske sile. Z raznimi manevri so kolonialne, neokolonialne in druge nedemokratične sile v mnogih položajih (primer Konga) uspele izigrati sklepe Združenih narodov, pri čemer so uporabljale svoje blokovske mehanizme. Svetovno organizacijo so tako vključile v svoje protidemokratične načrte in namene. Izvajanje take zarote proti neodvisnosti in svobodi posameznih narodov je miroljubna svetovna javnost s protesti, vendar miroljubne dežele niso dovolj odločno vskladile svoje delo ter niso štopale na prste tistim, ki bi radi tudi naprej krojili usodo drugim. Vendar ne gre samo zato, da bi preprečiči te pojave v sodobnem mednarodnem življenju. Naloga je mnogo obširnejša, večja in odgovornejša. Večji skupen nastop vseh miroljubnih dežel posebno nevezanih, je nujen, da bi ustvarili osnovne pogoje za dejansko reševanje odprtih mednarodnih vprašanj in novo ozračje v svetovni politiki, ki bi omogočilo uspešna prizadevanja za utrditev svetovnega miru. Konferenca blokovsko nevezanih držav je nujna tudi po tem, ker svetovna vprašanja sama silijo tudi na področje njihovih interesov. Koordinacija blokovsko nevezanih dežel je nujna, da bi spet povrnili avtoriteto in ugled Združenih narodov. Le tako bodo spet lahko odigrali pozitivno vlogo v mednarodnem razvoju. Možnosti za to obstajajo, saj tvorijo večino v OZN protiimperialistične, protikolonialne in miroljubne sile. Neblokovske dežele morajo v svetovni politiki dobiti oni položaj, ki jim objektivno tudi pripada tako po številu, kakor tudi po načelih, za katera se zavzemajo. Predvidena konferenca šefov nevezanih držav bo imela v tem pogledu ogromen pomen. (Skrajšano po »Mednarodni politiki«) ALŽIR, SOMALIJA, CIPER Med nevezanimi deželami, ki sodelujejo na beograjski konferenci, so tudi predstavniki borečega se Alžira, Somalije, novorojene neodvisne afriške dežele ob jugovzhodni etiopski meji, in Cipra, ki obsega istoimenski otok v Sredozemskem morju. ALŽIR obsega 2,200.000 km2 in šteje 8 milijonov 682 tisoč prebivalcev. Gre za deželo, ki jo smatrajo v Parizu za sestavni del Francije, medtem ko se domačini, združeni v Alžirski fronti nacionalne osvoboditve, bore za njeno popolno neodvisnost. Alžir je v glavnem kmetijska in rudarska dežela. Industrija oz, obrt v glavnem predelujeta domače surovine. Najboljšo zemljo ob obali imajo francoski doseljenci, medtem ko vlada v notranjosti še primitvno kmetijstvo s fevdalnimi ostanki, na jugu pa nomadizem berberskih plemen. V obalnih predelih uspevajo poleg trte, oljk, limon in oranž pšenica, ječmen in oves, v notranjosti pa je razvita primitivna živinoreja. V saharskem predelu Alžira so Francozi odkrili naftne vrelce. Sicer pa je dežela znana po železni rudi, pa tudi po cinku, svincu, fosfatih, srebru in antimonu. Zgodovina Alžira je bila burna, vendar je za ocenitev sedanjega razvoja najpomembnejša najnovejša zgodovina. Francoske čete so se izkrcale na alžirskih tleh 5. julija 1. 1830. Arabci in Berberci so se z orožjem upirali vse tja do 1. 1847, ko je dežela postala fran- coska kolonija. Boj seveda s tem ni prenehal. Med drugo svetovno vojno so domače nacionalistične organizacije zahtevale od zaveznikov avtonomijo, vendar brez uspeha. Na velike manifestacije 1. 1945 so kolonialne čete odgovorile z ognjem in pobile kakih 45.000 Alžircev. Ker so tudi pozneje ostali vsi poizkusi, da bi na parlamentarcu način izbojevali avtonomijo, zaman, je prišlo 1. 1954 do upora na 40 različnih krajih v deželi. Avgusta so se na osvobojenem ozemlju v Sumanu sestali narodni predstavniki, ki so udarili temelje alžirski osvobodilni armadi. Tu so sprejeli tudi ustanovno listino Fronte nacionalne osvoboditve. Glavna naloga fronte, ki združuje ljudi različnih ideoloških nazorov in prepričanj, jo osvoboditev dežele in uresničenje boljših življenjskih pogojev za alžirsko ljudstvo. Osvobodilna armada predstavlja danes do 130.000 borcev, medtem ko več sto tisoč Alžircev sodeluje v njenih akcijah ne le v Alžiru, temveč tudi v vsej Franciji.. Francozi so, kot smo večkrat poročali, skušali z »ognjem in mečem« gibanje uničiti, toda brez uspeha. Najnovejša pogajanja o premirju in prihodnosti Al- žira, v katera je privolil de Gaulle, kažejo moč osvobodilnega gibanja, četudi doslej niso uspela. SOMALIJA meri 600.000 km3 in šteje približno 2 milijona prebivalcev. Glavno mesto je Mogadiš. Neodvisna republika je postala 1. julija leta 1960. Na čelu države je predsednik republike Aden Osman, vlado pa vodi dr. Abdiraš Šermak. Tudi somalsko ljudstvo ima pisano preteklost. Konec 19. in v začetku 20. stoletja so na njenem ozemlju nastale tri kolonije: britanska, francoska in italijanska Somalija. Posebno prvi dve desetletji tega stoletja se je somalsko ljudstvo borilo proti evropskim kolonizatorjem. Šele 1. 1950 so se somatskega problema lotili Združeni narodi, ki so deželo vzeli pod svoje skrbništvo in upravo za prehodno dobo izročili italijanski vladi. Italijanski in britanski del kolonije se je 1. julija lani združil, medtem ko je francoski del še dandanes pod francosko kolonialno upravo in čaka osvoboditve. Somalija je dežela slabo razvitega kmetijstva in živinoreje. Obdelovalna zemlja je le v rečnih dolinah in pustinjskih oazah, Najpomembnejši proizvodi so sladkorni trs, banane, bombaž, koruza, usnje, posušene ribe in sol. Banane s plantaž, ki jih posedujejo Italijani, so edini izvozni predmet. Po letu 1950 so se za somalski razvoj zavzele ZDA, predvsem za namakanje posamez- nih puščavskih krajev. Seveda se Američani zanimajo tudi za ležišča nafte. Somalija je kakor večina afriških dežel, ki so doživljale kolonialno izkoriščanje, zaostala v vsakem oziru. Navzlic temu se sedanje vodstvo zavzema za načela pozitivnega nevtralizma, za gospodarski in splošen napredek in za sodelovanje z vsem svetom. Odločno zavrača kolonializem in njegove nove oblike. CIPER meri samo 9.252 km2 in ima 500 tisoč prebivalcev (400.000 Grkov in 100.000 Turkov). Dežela je republika s predsednikom Makariosom na čelu. Otok je po 3000 letih bogate zgodovine postal neodvisen v noči od 15. na 16. avgusta leta 1960. Kot je znano, so se domačini-Grki morali zanjo hudo boriti z britanskimi kolonialnimi oblastmi in vojsko. Osvobodilno gibanje, ki ga je vodil nadškof Ma-karios, se je okrepilo posebno po drugi svetovni vojni. Angleži so slednjič privolili v razglasitev neodvisnosti, vendar so na otoku obdržali še dve oporišči. Ciper ima zelo ugodno sredozemsko podnebje, vendar gospodarsko ni bogat. Prideluje oljčno olje, pšenico, južno sadje in tudi grozdje. Ima tudi nekaj železa, bakra in kroma. Velik dohodek mu daje turizem. Industrija je nerazvita, zato se prebivalstvo ukvarja v glavnem s kmetijstvom. Vendar se predsednik Makarios zavzema za gospodarski načrt, ki bi zboljšal gospodarski položaj. POMURSKI VESTNIK, 31. AVG. 1961 3 OSAMLJENI KOPALCI NAJPOGOSTEJSE ŽRTVE VODE KATERE VODE ? Pri kopanju v jezeru utonil — Dekle utonilo v Muri — Se en utopljenec v tem tednu... Tako nekako so se zvrstili naslovi kratkih poročil v preteklih tednih. Pet smrtnih žrtev je od 5. do 12. avgusta letos terjala voda. Mar se ob tolikšnem številu utopljencev v enem tednu ni vredno malo zamisliti? V treh primerih lahko ugotavljamo, da so se kopalci utopili takrat, ko so se kopali sami, ali pa so bili od skupin kopalcev oddaljeni. Razen tega pa so bili nekateri še slabi plavalci. Tak način kopanja pa je lahko usoden še za tako veščega plavalca, kajti krčev ali kapi ni moč predvidevati. Na sploh bi lahko rekli, da se nekateri kopalci preveč zanesejo na svoje plavalne veščine. Ni še menda štirinajst dni, ko sem se pridružil skupini kopalcev, ki se je usidrala na vročem murskem produ. Sonce je močno pripekalo in ljudje so čofotali po vodi, plavali na hrbtu, na boku, se potapljali in delali najrazličnejše akrobacije. Nenadoma zaslišimo vpitje osamljenega kopalca: »Na pomoč! Utapljam..« Zavihtel je roke nad vodo ter se zopet ugreznil pod gladino. Zdrznil sem se, ko me je eden izmed kopalcev pomiril. »Tako nas je danes potegnil že dvakrat.« — Mar niso take potegavščine nekoliko neslane? Če bi recimo šlo tokrat zares, bi objestni kopalec utonil, ne da bi mu kdo skušal pomagati. Včasih smo le malce-preveč samozavestni in lahkomiselni! Pogosto pa lahko razen takih primerov vidimo kopalce, ki pridirjajo s kolesi in se brez oddiha poženejo v vodo... Ob vsem tem pa lahko v zadnjih letih ugotavljamo, da v našem okraju zahteva voda skoraj več žrtev kot promet. Kljub temu pa v prometu še nadalje težimo za zmanjšanjem smrtnih in ostalih nesreč. Ali ne bi bilo umestno razmisliti tudi o skrbi za varnost kopalcev? Letos lahko ugotavljamo, da so kopalci iztaknili vse mlake in potoke, ki so jim bile dobrodošle ob pasji vročini, čeprav za kopanje še zdaleka niso primerne. Če dodamo še to, da so mnogi kopalci bolj slabi plavalci, se nam vse bolj vsiljuje potreba po učenju plavanja že v osemletnih šolah in po splošni skrbi za varnost kopalcev. Brez dvoma pa bo najprej potrebno določiti vode, ki so primerne za kopanje! Janko S. OTVORITEV DOMA V GLOBOKI Gasilsko društvo v Globoki pri Ljutomeru je priredilo v nedeljo svečano otvoritev novega doma. Svečanosti, ki je bila posvečena tudi 20. obletnici revolucije, so med drugimi prisostvovali tudi predsednik Občinskega ljudskega odbora Ljutomer Tone Truden, sekretar Občinskega komiteja ZKS Stefan Tompa in predsednik OGZ Janez Blagovič. Udeležba je bila precejšnja. V nedeljo je bilo v Globoki tudi ocenjevanje gasilskih društev. -ko DOM V BREZOVICI ODPRT V Brezovici so minulo nedeljo odprli novi gasilski dom. Otvoritev so posvetili 20. obletnici ljudske revolucije. Med številnimi udeleženci in gosti so bili tudi predsednik Občinskega ljudskega odbora Lendava Ivan Horvat ter poveljnik OGZ Karel Flisar. Ob koncu so nastopile tudi recitatorke iz gasilskega društva Hotiza. -ko POMURSKI FILMSKI BAROMETER BERNARDINE - Ameriški barvni kinemasKopsKi film, po katerem segajo, — kot pri vseh ostalih filmih, — skoraj vsi naši Kinematografi. To je do neke mere razumljivo, saj je »Bernardine-« lahka in privlačna komedija, ki jo občinstvo rado gleda. Vendar pa je po drugi strani »Bernardine-« vešča propaganda za ameriški način življenja z avti, motornimi čolni, hladilniki in vsem drugim, kar se običajno dogaja okrog teh obveznih prilastkov mehaniziranega življenja onstran velike luže. Ker »počitniški« repertoar Se traja, je uvrstitev tega filma na repertoar nekoliko manjši spodrsljaj kot sicer, saj je film plehek, prazen in brez umetniških hotenj. Nastopa pa v njem prikupna igralska ekipa z znanim pevcem zabavnih melodij Pat Booneom na čelu, dalje ljubka Terry Moore, Janet Gaynor in drugi. Kdor filma ne bo videl, ne bo ničesar zamudil. TATOVI DRAGULJEV - Francoski film Mauricea Clochca, z znano italijansko karakterno igralko Eleonoro Rossi Drago in Jean Claude Pascalom v glavnih vlogah. Ni dvoma, da bodo strastni ljubitelji kriminalnih filmov ulivali pri gledanju tovrstnega dela. Vendar, glede na to, da ga ni naredil ne Hitchcock in ne Cluzot, kaj ostane v njem za ostale, malce zahtevnejše gledalce? Film ne zapusti v gledalcih globljega vtisa, zato ga lahko uvrstimo med standardne izdelke tekočega traku francoske filmske proizvodnje. Človek dobi vtis, da ustvarjalci tega filma niso imeli drugega hotenja, kot željo, da spremenijo v slike čtivo, kakršno običajno najdemo v kriminalnih feljtonih senzacionalističnih zahodnih listov. Tu ne pomaga mnogo niti dober in zanimiv igralski par, kakršnega predstavljata Elenora Rossi Drago in Jean Clauue Pascal. Nekoliko banalnih socialnih prizvokov spominja na to, da pri režiserju se ni povsem izhlapel spomin na tradicije »črnega realizma«. Oba filma bosta ob koncu tega in sredi prihodnjega tedna na sporedu kina V Murski Soboti. KOVINŠKA ZVEZDA — Ameriški vistavionski film režiserja Anthony . Film nam posreduje nezantevuo zgodbo o nekdanjem sercu, ki pride v majanj mestece na Zahodu, kjer ga prebivalci sprejmejo s prepirom. Vrh vsega stanuje ta bivši šerif pri problematični zenski, ta pa ima se sina, ki je napol Indijanec. Nadaljevanje filma teče po že znanih tirnicam napad na postno kočijo, umor mestnega zdravnika, itu. Pri hajki za roparji in morilci sodeluje tudi bivši šerif in pomaga, da pridejo zlikovci v roke pravice. Ob konca bivši šerif zapusti mesto z že omenjeno žensko in njenim sinom. Dogajanje filma je kajpak zanimivo in napeto, ne pomeni pa nič novega, razen tega, da srečamo v glavnih vlogah znane hollywoodske igralce: H. Fondo, A. Perkinsa, B. Pal-rrers in M. Raya. Film bo to nedeljo in ponedeljek na sporedu kina v Slatina Radencih. POSLEDNJI RAJ — Italijanskofrancoski film v barvah in ultraskopu režiserja Folca Quilicija. Več ali manj uspeli film dokumentarne zvrsti s Tahitija, otoka Južnega Pacifika. Film sestavlja- jo štiri posrečeno izbrane epizode o narodnih običajih, nevarnostih ribolova in iskanja bisernih školjk, o domačinu, ki odide živet med belce, a se razočaran vrne k zvesti ženi, o treh mladih dekletih s Tahitija in njihovih izkušnjah o življenju med belci ter o idili dveh domačinov z otoka Bora Bora, ki si vzajemno izkazujeta ljubezen med ribolovom. Scene je režiser obogatil tudi s slikami plesov, svečanosti, borbe proti morskim psom ter z mnogo folklore in ceremonialnih ritualnih običajev. Film bo občinstvo nedvomno zadovoljil. Film bo na sporedu kina v Šalovcih to soboto in nedeljo. -bjš- Eleonora Rossi Drago V KZ Cankova bodo omilili težave pri odkupu sadja na svojevrsten način: okrog 50 ton jabolk bodo spulpirali in shranili v sodih. Kasneje, ko se bo sezona za odkup jabolk nekoliko polegla, jih bodo spravili v promet. VESTI TIŠINA - Minuli teden so začeli na Tišini graniti stanovanjski blok za učitelje. Prav tako pa potekajo zadnjo priprave za gradnjo šoTe. TIŠINA - Pred kratkim je bila na Tišini razširjena seja krajevnega odbora Socialistične zveze. Razpravljali so o jesenski setvi v sklopu kmetijske zadruge. V zvezi s tem so se že pričeli sestanki po vaseh. Sestanke vodijo kmetijski tehniki kmetijskih zadrug in obenem sklepajo pogodbe. LJUTOMER - V ljutomerski občini so v teku polletne konference sindikalnih podružnic. Obravnavajo rezultato gospodarjenja in nagrajevanja ter nove pravilnike, delitev čistega dohodka in osebnih dohodkov. Te konference bodo končane do 5. septembra tega leta. Te dni so konference po trgovskih podjetjih, v Opekarni Boreči, v Opekarni Ljutomer, Zavodu za zaposlovanje invalidov, na VG Ljutomer, v Tovarni usnja in Gradbenem podjetju Remont v Ljutomeru. Na zadnji seji Zbora proizvajalcev Občinskega ljudskega odbora v Ljutomeru so sklenili, da bodo na konferencah sodelovali odborniki zbora proizvajalcev. Konkretno pomoč podružnicam pa nudijo člani občinskega sindikalne- ga sveta. Diskusije na konferencah so živahne zlasti okrog gospodarskih rezultatov in bodočih pravilnikov. POSVETOVANJE V G. RADGONI V petek je bilo v Gornji Radgoni posvetovanje sekretarjev osnovnih organizacij ZK in članov ObK ZKS. Posvetovanja se je udelezel tudi sekretar OK ZKS Murska Sobota Ivan Ros. Po poročilu o delu komunistov pri uveljavljanju novih gospodarskih predpisov so v razpravi ugotovili, da posamezna podjetja še prepočasi izvajajo nove ukrepe ali pa jih ocenjujejo preveč ozko. Ugotovili so tudi, da gospodarske organizacije, razen Zdravilišča Slatina Radenci, še niso uredile novih pravilnikov, ki jih zahtevajo novi gospodarski instrumenti. Jesenske konjske dirke v Ljutomeru SREBRNA PLAKETA ZA POLARJA DIRKE Sl JE OGLEDALO REKORDNO ŠTEVILO GLEDALCEV — NAD 4000 — TOKRAT PRVIČ DIRKE KASAČEV V SEDLU — KONJ POLAR MED 2-LETNIMI KASAČI PRVAK JUGOSLAVIJE V nedeljo so bile na ljutomerskem hipodromu pred okrog 4000 gledalci tradicionalne konjske dirke, ki jih je priredil domači Klub za konjski šport. V pestrem programu dirk je sodelovalo nad 25 najboljših jugoslovanskih kasaških in jahalnih konj. Prava novost je bila dirka, v kateri so še pomerili 4-letni in starejši kasaški konji v sedlu (jahanje ,v kasu). Najboljši čas je dosegla kobila Finejša z jahačem Ludvikom Slavičem ml. iz Grab 1:33,7. Druga je bila Tulipa Franca Žitka iz Bučečovec s časom 1:39,2. Izredno napeta je bila heat vožnja. Prvo mesto v tej dirki je pripadlo kobili Jerkiči z vozačem Jernejem Bolkovičem iz Ljutomera s časom 1:25,7, druga je bila kobila Leanka z vozačem Lojzetom Slavičem s časom 1:23,3. V enovprežni dirki »Okrajna zadružna zveza za Pomurje« je bil prvi Jože Sršen s kobilo Fidelo, ki je dosegla čas 1:32,0, pred Miričem s časom 1:32,5. V peti dirki si je ponovno priborila prvo mesto Jerkiča s časom 1:25,7. Posebno zanimiva je bila enovprežna dirka, v kateri so se pomerili 2-letni kasaški konji, rojeni v Jugoslaviji, na 1400 m dolgi progi za prvenstvo FLRJ. Zmagal je konj Polar z vozačem Joškom Slavičem iz Stare nove vasi (rejec in lastnik Franc Galunder iz Veržeja) s časom 1:36,8. Druga je bila Lunca s časom 1:37;5. Zmagovalcu te dirke je zastopnik Konjeniške zveze Slovenije dr. Franc Veble izročil v znak priznanja spominsko srebrno plaketo. V osmi galopski dirki je zmagal jahač Franc Modrinjak iz Konjeniškega kluba Maribor na Kontesi, ki je dosegla čas 1:06,8. V deveti, zaključni dvovprežni dirki »Konjeniška zveza Slovenije« za 3—12-let-ne kasaške konje je bil na progi 2400 m prvi par Puška— Leanka z vozačem Joškom Slavičem. Čas: 1:38,8. Za zmagovalcem je prispel kot drugi na cilj par Perna—Plemenita s časom 1:41,7. Po osrednji konjsko-športni prireditvi so bile na hipodromu v Ljutomeru še dirke mopedistov in vozačev motorjev različnih kategorij. XIV. grafične igre v Ljubljani Sobočanci: častno peti Letošnjih 14. grafičnih športnih iger, ki so bile od 24. do 27. t. m. v Ljubljani — tokrat jih je priredil Republiški odbor sindikata delavcev tiska in papirja — se je udeležilo tudi 40-člansko športno zastopstvo CZP »Pomurski tisk« iz Murske Sobote. V izredno ostri konkurenci, v katero je poseglo 12 grafičnih kolektivov iz vse Slovenije, so naši predstavniki v skupni razvrstitvi dosegli častno peto mesto;— pred nekaterimi večjimi kolektivi, kot je Mariborska tiskarna, ki je tudi letos veljala kot favorit za osvojitev enega pt-vih mest, vendar se je ob zaključku Grafičnih iger morala zadovoljiti s šestim mestom. Letošnja tekmovanja v okviru osrednje športne manifestacije slovenskih grafičar-jev so bila izredno zanimiva in tudi kakovostna. Nekatere tekme so bile zelo napete. Tako so se na pr. mnoga odbojkarska srečanja končala z najtesnejšimi rezultati, v nogometu pa je nekajkrat zmago določilo šele streljanje enajstmetrovk. Najbolj uspešni so bili letos ljubljanski grafičarji, med njimi so prednjačili zlasti tiskarji »Ljudske pravice«, ki so zasedli v skupni razvrstitvi prvo mesto pred kolektivom »Mladinske knjige. Tudi soboški tiskarji so zasedli nekaj vidnih mest. Tako je atlet Bela Pavlič v teku na 100 m dosegel odličen čas 11.4 in se v tej disciplini uvrstil na prvo mesto, v troskoku je bil drugi, v skoku v daljino tretji itd Med posamezniki so se v lahkoatletskih disciplinah odlikovali še 'Jože Lebar, Helena Žitek, Milica Sovec in Janez Borovič. V skupni razvrstitvi: moški šesto, ženske tretje mesto. Veliko presenečenje so pripravile tudi soboške strelke, ki so dosegle skupno 421 krogov in zasedle prvo mesto. Strelci so zasedli četrto mesto. Najboljši posameznik med vsemi strelci na Grafičnih igrah je bil predstavnik »Pomurskega tiska« Geza Cigüt s 132 krogi. V odbojki so člani zasedli četrto, članice pa tretje mesto. Nekoliko boljši kot lani so bili tudi šahisti, ki so premagali ekipo Gorenjskega tiska, kegljači s šestim mestom v konkurenci 10 moštev, medtem ko so se nogometaši in plavalci morali zadovoljiti z nekoliko slabšo razvrstitvijo v oceni posameznikov in tekmovalnih ekip. Končni vrstni red: Ljudska pravica 275, Mladinska knjiga 257, Delo 247, Kartonažna tovarna 244, Pomurski tisk 214, Mariborska tiskarna 144, Celjski tisk 125 točk itd. RADGONSKI NOGOMETAŠI V NEGOVI Enajstorica Radgone bo te dni, tik pred startom v Pomurski nogometni ligi. taborila pri Negovskem jezeru. Tridnevno taborenje ob znanem pomurskem turističnem objektu je radgonskim nogometašem omogočil matični klub. To priložnost bo izkoristil sedanji trener moštva Slavko Svatina za to. da bo svoje nogometaše pripravljal za bližnje tekmovanje. RADIJSKI PROGRAM RADIOTELEVIZIJA - LJUBLJANA Od 3. do 10. sept. 1961 NEDELJA 8.00 Mladinska radijska igra — Friedrich- Feld: Almazarski vodnjak; 8.53 Z orkestrom Andre Kostelanetz; 9.05 Z zabavno glasbo V novi teden; 9.45 Franci Sturm: Pet malih skladb za klavir; 10.00 Se pomnite, tovariši... Aleš Sedlar: Zmagali sta mladost in volja; 10.30 Partizanske pesmi; 10.50 Nedeljska matineja; 11.40 Nedeljska reportaža; 13.30 Za našo vas; 13.50 Koncert pri vas doma; 15.30 Majhen mozaik melodij; 16.00 Igramo za vas; 17.00 Športno popoldne; 20.00 Zabavni zvoki za vse; 21.00 Športna poročila; 21.10 Življenje velikih romantikov — 4. oddaja — Edvard Grieg; 22.15 Plesna glasba; 23.05 Nočni operni koncert. PONEDELJEK 8.05 Poje zbor RTV Beograd p. v. Borivoja Simiča; 8.30 Počitniško popotovanje od strani do strani: Julie Forsyth Batschtelor: Morska deklica: 8.45 Zagrebški jazz kvartet: 9.00 Od arije do arije; 10.15 Zvoki za vas: 11.00 Lučka Kuretova pri harfi; 11.10 Blaž Arnič: Tri pripovedke za klarinet in klavir: 11.30 Ljubiteljem popevk; 12.00 Nekaj skladbic Borisa Kovačiča; 12.15 Kmetijski nasveti — Inž. Tone Marolt: Mehanizirajmo spravilo koruze: 13.30 Med kvintotnm bratov Avsenik poje Go-renjski vokalni kvintet; 13.55 Gu- stav Charpentier vtisi iz Italije 14.30 Prireditve dneva; 14.35 Od Triglava do Ohrida; 15.40 Iz filmov in glasbenih revij; 16.00 Naši popotniki na tujem — Inž. Jože Sturm: Po Gvineji, Gani in Togu; 16.20 Modest Musorgski: Tri pesmi in Slike z razstave; 17.15 Šoferjem na pot! 18.00 Melodije iz oper Wolfanga Amadeusa Mozarta; 20.00 Ponedeljkova panorama zabavnih melodij; 21.00 Simfonični koncert orkestra Radia Leipzig 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Plesna glasba. TOREK 8.05 Orkestralni odlomki iz oper; 8.30 Oddaja za otroke; 9.40 Poje Gorenjski vokalni kvintet; 10.15 Matineja jugoslovanske orkestralne glasbe; 11.00 Ljubljanski jazz ansambel; 11.15 Branje za vroče dni — Meyar: Bojazljivi Mr. Jones — I. Bedncn Smetana: Furiant in drugi češki plesi; 12.00 Trio Rudija Bardorferja; 12.15 Kmetijski nasveti — Dr. Vilko Masten: Zakaj škropimo breskve v jeseni;. 13.30 Junakinje iz oper Giacoma Puccinija: 14.00 Vrtimo ploščo za ploščo; 14.30 Prireditve dneva; 15.40 Španske pesmi pojeta Juanito Varea in Rafael Romero; 15.00 Počitniška zgodba — E. Pardo-Bazan: Zaobljuba; 16.20 Popevke na teknem traku; 17.00 Lokalni dnevnik: 17.15 Peter I. Čajkovski: Simfonija št. 6 v b-molu: 18.00 Človek in zdravje — Doc. dr. Ivan Bonač; Srce. naš življenjski motor: 13.10 Od plesišča do plesi10006902 10004944 10137194 10109989 10110146 10137489 20084550 10175576 20103193 10086834 10086867 10024771 10024772 20089386 20080296 10194916 20060284 20060285 10143499 10142032 11006541 11001618 10206445 20071794 10076915 20056858 10018570 10025370 10023793 10023794 10025371 10018569 10047752 20062328 10282460 20066746 20073013 10235730 10102349 11005041 10127239 10103717 10104741 10004940 10021276 10000275 10035114 10041735 10202224 10030893 20030610 20071361 20071360 24023675 10095371 20055124 10081006 10073433 20046274 10132830 10074690 10202966 10101605 20067282 10087449 10123587 10144682 10171086 20100069 10156923 20016916 20085160 20068667 10106941 10106940 10080275 10104196 11002316 10182120 11002165 10010194 11001495 10028049 10038613 10037827 10066003 10065889 10218869 10000364 10099186 20056795 10082645 10082050 10080629 20051345 20051346 20098003 20098185 20099071 10119520 20101232 10087447 10288974 10288972 10288978 10023858 10193902 10228859 11002359 10140126 10149006 10211901 20098449 10192998 10209228 20096081 10129586 10185525 10232496 10266467 10281993 10057084 10130702 10201901 10152253 10094896 10274343 10118755 20098017 20102038 10124258 10025410 10057657 10057658 10057659 10238878 10168121 10203597 10203056 10140374 10140373 10218591 10236286 10230971 10221089 10268648 10269374 10239993 10239994 10240086 10098546 10098547 20075098 10215321 10100936 10116392 10110356 10151213 10237582 10017641 10158950 10217197 10154459 10231709 10159858 10119035 10118852 20097447 20030348 10120018 10117671 20093273 10116476 20093258 10282083 10114614 11006489 10175787 10196172 10111961 10190512 10212240 10163939 10151984 10208510 10159116 20067333 10080410 10090539 20079953 10161073 10108809 20101413 20086607 10230881 10092415 10032246 20094242 10103478 10104891 10106561 10087834 20073948 20088044 20092821 43000725 20035378 10060948 10015248 20056910 10070834 20082955 20041255 10069188 10028469 20049441 10076102 10135603 10005072 10140029 11005703 10146058 10141775 10078726 20065780 20065779 10230959 10230957 20100180 10115463 10234958 10211649 20094389 10122058 20017236 30051438 10004474 10004506 10216923 10043886 10153739 10103613 20094346 10114861 10114497 20094347 10050614 10007635 20019477 10044025 10077246 10089051 20014325 10011436 10113689 20105435 20076699 10106393 10036800 10065260 20063916 20086999 10073395 10089575 10082626 10082619 20057079 10061567 20036124 20036125 10187840 10187841 20036126 10061570 10187842 10003876 10003877 10003878 10003879 10038688 10133731 10019866 10020113 10019867 10019868 10020112 10019869 10125988 20099064 10140957 10147973 10276380 10148913 10139692 20097378 10118264 20040613 10092135 20068911 10080183 10238841 10008737 10087446 10104994 10156169 20012438 10090222 20012437 10063702 10008563 20018806 10039611 10104103 10162396 10160632 10104873 20099555 10082809 11006285 10159819 10108684 20086695 20075973 11001064 10165522 10140177 10157123 11001628 11005481 11004214 11004213 10152148 11001121 11001122 11000078 11000155 10069080 10067278 10068933 10211955 10211956 10084926 10244287 10069081 20045258 20045259 20045257 10072055 20045256 10071989 10007325 10204050 10253325 10151514 10148884 10255929 10068737 10189134 10059473 10220966 10129072 10248091 10237853 20071763 20071921 20065305 10083987 10084807 10021896 20016299 20020965 20013967 10171143 10204049 10095563 10114601 20085607 20065809 20050437 20050436 20043375 20045821 20045820 10063296 10056739 10056544 10176139 10142384 10168057 20091821 10164497 20100929 10234242 11005476 10073736 10073737 10103276 10116199 10175909 20083416 20099516 10229516 10077949 10079760 10075181 20048548 20055270 10195807 10112862 20091416 20091417 10113777 10114516 20017416 10030647 10098341 10119566 10119963 20098849 20032830 10050789 10062076 10181523 10096153 10076062 10076063 10076064 10107771 20084520 10209157 10113271 20091736 10141241 20100183 10176144 10051703 10052913 10143134 10020077 10020078 10020079 10189846 10189845 10212710 10206733 10206990 10193678 11000935 11001554 11000910 11001756 11000383 10144001 11005374 10140314 10246352 10246603 10227007 10247596 10246354 10162296 10110040 10110820 10112324 10007636 10199421 10091469 10025509 20091672 10223669 10225560 10084927 20037933 20098705 10157208 10097615 20067357 10090560 10145534 10026890 20095381 10031959 10072199 20057083 10083310 10188796 20056535 10107889 10246239 10108512 20087909 20088159 10070634 10070635 10102007 10027065 20056796 10082553 10133206 10067491 20062738 10076054 20062739 10075838 10060408 10143859 10055879 10185265 10201536 10081892 20103981 10081894 10081893 20103982 20057704 20057705 20057702 20057703 10122878 10077825 10076596 10085537 10085409 10231732 10083871 11004355 20090448 20076222 10118998 10027151 10029914 10018243 10018240 10119725 10231638 10076927 10076926 20094475 10095846 10093559 11003915 10080992 10098942 20086702 10281589 11001747 20078640 10187505 10181625 10079164 10188762 10118086 10106537 10241392 10045518 10243654 10200490 10189777 10179664 10164089 10176119 10176120 10178008 24018153 10186801 24016003 10178007 10082720 20092452 20092453 10113515 10231580 10122911 20100855 10122917 10122916 20100854 10122915 10122914 20081032 10154709 10181864 10164842 10184185 11000499 20103586 20021931 10033726 20095561 20094476 10041086 10189363 10156994 10107296 10208457 20070431 10113870 10113019 10158117 20082949 20082950 20082948 20082947 10185913 10144531 10184008 10134258 10269204 10198443 10201182 10198610 10110850 20089589 20089382 10133952 10142477 11003894 10129370 20060890 10240178 10072948 11004136 11004820 10137832 šča; 18.45 Ljudski parlament; 20.00 Zbor RTV Zagreb; 20.30 Radijska igra — Arthur Miller: Lov na čarovnice; 21.30 L. M. Škerjanc: Elegija; 21.35 Zvočni kaleidoskop; 22.15 Frank Martin: Osem preludijev za klavir; 23.05 Posnetki II. jugoslovanskega festivala jazza na Bledu. SREDA 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji; 8.30 Počitniško popotovanje od strani do strani — Julie Forsyth Batschelor: Morska deklica; 8.45 Ansambel Moj mira Sepeta; 9.00 Jussi Bjorling poje Beethovna, Schuberta in Richarda Straussa, vmes nekaj Mozartovih in Schubertovih orkestrskih stavkov; 9.44 Slavni skladatelji pri klavirju — 5. Edvard Grieg in Gustav Mahler; 10.15 Zabavni potpu-ri; 11.30 Deset minut iz naše beležnice; 11.40 Johannes Brahms: Madžarski plesi; 12.00 Siptarske narodne pesmi; 12.15 Kmetijski nasveti — inž. Nada Puppis: Elitni rodovnik za govedo; 13.30 V narodnem tonu . . .; 13.55 Tri skladbe za violino in klavir Slavka Mihelčiča; 14.05 Janko Ravnik: Moment in Groteskna koračnica za klavir; 14.15 Janko Ravnik: Se-guidille — ciklus, pesmi za tenor in klavir na besedilo Otona Zupančiča; 14.35 Glasbena medigra; 14.40 Belokranjske otroške pesmi Karla Pahorja poje Mariborski komorni zbor n. v. Rajka Sikoška: 15.40 Stanojlo Rajičič: Koncert za violino in orkester; 16.00 Radijska univerza — Pavla Matuš: O kaktejah; 16.15 Koncert po željah poslušalcev; 17.15 V sredo popoldne ob radijskem sprejemniku; 18.45 Šport in športniki; 20.00 Majhna prodajalna plošč s popevkami in zabavnimi zvoki; 21.00 Koncert opernih melodij iz slovanskih oper; 22.15 Zaplešite z nami! 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Nočni koncert. ČETRTEK 8.05 Dve slovenski skladbi; 8.17 Dve hrvatski skladbi; 8.30 Oddaja za cicibane; 9.00 Naš zvočni magazin; 10.15 Iz treh Verdijevih oper; 11.00 Zbor »Brajša Rasan« iz Pule; 11.15 Branje za vroče dni; 11.35 Sovjetska zabavna glasba; 12.00 Polke in valčki Borisa Franka; 12.15 Kmetijski nasveti — Inž. Jože Colnarič: Zeleno gnojenje vinogradniških nasadov; 13.30 Zvonimir Ciglič: Prva simfonija; 14.05 Pojo zabavni zbori; 15.40 Pesmi raznih narodov; 16.00 Majhni ansambli: 16.20 Štirideset minut z melodijami Julesa Masseneta: 17.00 Lokalni dnevnik; 17.15 Zabavni orkester Alfred Newmann; 17.30 Turistična oddaja; 18.00 Jazz na koncertnem odru; 18.15 Nekaj komorne glasbe: 18.30 S sporedov Britanskega radia. Serija: Solisti na orkestrske instrumente; 18.45 Poletni kultuni zapiski; 20 00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 20.45 Glasbena medigra; 20.50 Literarni večer — Glas sožitja — II; 21.30 Albert Roussel: Pajkova pojedina, baletna suita; 22.15 Plesna glasba; 22.45 Paul Hindemitfo: Mala komorna glasba; 23.05 Posnetki II. jugoslovanskega festivala jazza na Bledu. PETEK 8.05 Glasba ob delu; 8.30 Počitniško popotovanje od strani do strani — Julie Forsyth Batschelor: Morska deklica; 8.45 Anton Lajovic: Capriccio; 9.00 V svetu opernih melodij; 10.15 Ob obalah južnih morij; 11.00 Zvoki iz domačih logov; 11.40 Holywoodski promenadni orkester p. v. Carmena Dra-gona; 12.00 Slovenske narodne poje Ivica Mrak, spremlja Avgust Stanko; 12.15 Kmetijski nasveti — Amer Krivec: Traktorji — Fergu-soni pri izkoriščanju gozdov; 12.25 Klavir v ritmu; 12.40 Pisani zvoki z Dravskega polja; 13.30 Grupa Dalmatincev in ansambel Milana Stanteta; 13.55 Antonio Smareglia: Istrska svatba (odlomki iz opere); 14.35 Pevci zabavne glasbe in orkester Alfred Scholz; 15.40 Poje Slovenski oktet; 16.00 Športni tednik; 16.20 Ruleta z zabavno glasbo; 17.00 Lokalni dnevnik; 17.15 Koncert za vas: 18.00 Hammond orgle; 18.15 Ljudska glasba raznih narodov - Narodna glasba iz Indije in Indonezije: 18.45 Iz naših kolektivov; 20.00 Zabavni orkester Ranhaele; 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled; 20.30 Iz del An-tonina Dvoraka; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Godala v noči; 22.35 Moderna plesna glasba; 22.50 Literarni nokturno; 23.25 Leoš Janaček: Dnevnik pogrešanega. SOBOTA 8.o5 Naši glasbeni uspehi v preteklem šolskem letu; 8.30 Pionirski tednik; 8.50 Kvartet Jožeta Privška; 9.00 Med vzporedniki in poldnevniki; 10.15 Zabavna glasba za sobotno dopoldne; 12.00 Lovski kvintet nastopa; 12.15 Kmetijski nasveti — Inz. Viktor Repanšek: Semenski krompir kupimo v jeseni; 12.25 Pihalni orkester Ljudske milice p. v. Rudolfa Stariča; 12.45 Havajski zvoki; 13.30 Pet pesmi Josipa Prochazke zapoje Miro Brajnik, vmes zaigra pevčev spremljevalec Marijan Vodopivec sedem lastnih preludijev za klavir; 14.00 V vedrem tonu; 14.30 Prireditve dneva; 15.40 Emil Adamič: Otroška suita; 16.00 Humoreska tega tedna — S. Rozman; Stopnišče; 16.20 Od tod in ondod; 16.40 Moški komorni zbor iz Celja p. v. Egona Kuneja: 17.15 Pevca Joe Stafford in Frank Sinatra; 17.30 Po kinu se dobimo; 18.00 Tri arije iz Gounodjevega Fausta; 18.20 Pozdrav z gora; 18.45 Okno v svet; 20.00 Domač uvod v prileten sobotni večer; 20.20 Radijska komedija — Michael Brett: Georgeu se zmerom kaj primeri — II. — Dve enaki sliki; 21.00 Melodije za prijeten konec tedna; 23.05 Plesna glasba. POMURSKI VESTNIK, 31. AVG. 1961 i ŠPORT KLADIVAR (Celje) : SOBOTA 11:2 V nedeljo je prvo moštvo Sobote gostovalo v Celju in se pomerilo s tamkajšnjim Kladivarjem v tekmi za Jugoslovanski pokal. Proti pričakovanju je naše moštvo doživelo v Celju pravo katastrofo, čeprav je domače moštvo sicer veljalo za favorita v tem srečanju. Kot kažejo dogodki na igrišču, je prišel v nedeljo povsem na svoj račun »atomski napade Kladivarja, ki se je nekajkrat prav sprehodil med dokaj mlačno obrambo gostov in znal to prednost tudi krepko izkoristiti s serijo golov. Naše moštvo je sicer pokazalo za oko dopadljivo igro, vendar pa je bilo to premalo, kajti domačini so bili tokrat zelo 'zahtevni in so zlasti v drugem polčasu pravcato bombardirali vrata Sobote, ki jih je branil Vrdjuka —■ ne povsem zanesljivo. Pred okrog 2000 gledalci je igro vodil Jakše iz Ljubljane. Strelci golov: Lukač 6, Hribernik 3 in Vodeb 2 za domače barve, Maučec (vodeči gol) in Perić za Soboto. Šport v bakovcih Novo formirana nogometna enajstorica iz Bakovec, ki bo v tej sezoni nastopila v dragi pomurski nogometni ligi, se je srečala v prijateljski tekmi z enajstorico »Pušča-« iz Pušče in izgubila s pričakovanim rezultatom. Zadnjo nedeljo pa so imeli v gosteh enajstorico iz Tišine. Igra je bila enakovredna, živa in borbena. Premoč na igrišču so domačini pokazali zlasti v prvem polčasu, saj so vodili z štirimi goli razlike. V drugem polčasu so precej popustili, kar dokazuje, da kondicijsko še niso popolnoma dorasli. Srečanje si je ogledalo precej vaščanov. Tekmo so domačini odločili v svojo korist z rezultatom 6:3 (4:0). Mladina si je lepo uredila nogometno igrišče. Z malo več razumevanja bi lahko bilo še bolje. L. C. . RADGONA : ŠFK STRASS 2:0 V nedeljo je v Gornji Radgoni gostovala enajstorica SFK Strass iz sosednje Avstrije in se pomerila z domačim moštvom. Čeprav so bili gostje tehnično boljši, so naposled zmagali domačini — z večjo borbenostjo in delno tudi s tehnično dobrimi akcijami. pred' nasprotnikovimi vrati. Vsekakor se že pričenja kazati pri domačem moštvu tudi potrebna kolektivnost in tehnično znanje, ki pa ga bo potrebno še vztrajno dopolnjevati. Gole za domače barve sta prispevala Ilič in Todorovič. Predzadnjo sredo je moštvo Radgone gostovalo v Ptuju in iz srečanja s tamkajšnjo Dravo izvleklo neodločen rezultat 4:4. V predtekmi se je v nedeljo srečalo v Gornji Radgoni drugo domače moštvo z enajstorico iz Salovec in tekmo izgubilo ob koncu z rezultatom 1:3. Gostje so bili tokrat boljši in so za svoj kakovostni razred pokazali kar lep nogomet. Posebno so ugajali srednji napadalec, desno krilo in vratar. V Murski Soboti sta bili v nedeljo dve nogometni srečanji — prijateljski. Drugo moštvo Sobote je zasluženo in prepričljivo premagalo moštvo letošnjega pomurskega finalista za pokal FLRJ — Turnišče z rezultatom 5:1, zmago pa je slavilo tudi moštvo Pušče v srečanju z mladinsko enajstorico Sobote ob končnem rezultatu 6:2. OD 2. DO 8. SEPTEMBRA 1961 bodo vršili dežurno in nedeljsko službo naslednji zdravniki: 2. 9. 1961 dr. Gruškovnjak 3. 9. 1961 dr. Sedlaček Jan 4. 9. 1961 dr. Udovč Vladimir 5. 9. 1961 dr. Gruškovnjak 6. 9. 1961 dr. Sedlaček Jan 7. 9. 1961 dr. Udovč Vladimir 8. 9. 1961 dr. Gruškovnjak OBVESTILO Obiskovalce Studijske knjižnice obveščamo, da lahko dobe v čitalnici naslednje tuje časnike in časopise: Enektanitcis Bp., Jelenkor Bp., Kortars Bp., A Konyvtaros Bp., Magyar folyöiratok repertoriuma Bp., Magyar nemzeti bibliografia Bp., Nagy vilag Bp., Narodne novine Bp., Naš tednik Kronika Celovec, Neue Zeit Graz, Tagespost Graz, Tortenelemtanitas Bp., Vas nepe Szombathely. Novi obiskovalci lahko dvignejo izkaznice v čitalnici študijske knjižnice vsak delavnik: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 12. do 19. ure, v torek in četrtek od 7. do 14. ure, ob sobotah do 12. ure, ko je odprta knjižnica. UPRAVA Petek, 1. septembra — Mladen Sobota, 2. septembra — Maksim Nedelja, 3. septembra — Darja Ponedeljek, 4. septembra — Ida Torek, 5. septembra — Lovrenc Sreda, 6. septembra — Ljubka Četrtek, 7, septembra - Mirna MURSKA SOBOTA — od 1.-3. septembra ameriški barvni kinehiaskopski film: »Bernardine«; od 4.-5. septembra italijanski film: »Mladi možje«; od 6.-7. septembra francoski film: »Tatovi draguljev«. LJUTOMER — od 2.-3. septembra ameriški barvni film: »Naloga majorja Leksa«; od 6.-7. septembra domači film: »Nebo skozi veje«. SLATINA RADENCI - od 3.-4. septembra ameriški barvni film: »Metalna zvezda«; 7. septembra ameriški barvni kinemaskopski film: »El Magnifico (Tom in Jery)«. SALOVCI — od 2—3. septembra italijansko-francoski barvni kinemaskopski film: »Poslednji raj«. VIDEM OB ŠČAVNICI - od 2.-3. septembra jugoslovanski film: »Edini izhod«. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU od 2.-3. septembra sovjetski vohunski film: »Špijon«; 6. septembra sovjetski vojni film: »Noč in megla«. VČERAJ SMO ZABELEŽILI VELIK POŽAR V GRABŠINCIH V ponedeljek popoldne je začelo goreti pri posestniku Francu Kumpu v Grabšincih. Požar se je naglo razširil, tako da je kljub posredovanju zgorela večina gospodarskega poslopja. Nastalo škodo cenijo na poldrugi milijon dinarjev. NESREČA V M. SOBOTI Kolesarka Ida Šiftar iz Murske Sobote se je v soboto peljala po ulici Stefana Kovača proti Trgu zmage in v bližini prodajalne Tovarne mlečnega pranu zavila v levo, ne da bi nakazala smer. Proti njej pa se je pripeljal z motorjem Jože Zadravec iz Radenec, ki pa se trčenju zaradi prekratke razdalje in zato ker ga je preniteval neznani mopedist, ni mogel izogniti. Skoda znaša blizu dvajset tisoč dinarjev, kolesarka pa je dobila lažje poškodbe. ZOPET VINJEN ŠOFER ZA KRMILOM Prejšnji četrtek zvečer je šofer tovornjaka Slavko Kupljen peljal skozi Noršince pri Ljutomeru več ton cementa. Pri srečavanju pri gostilni Prelog ga je zaradi prevelike brzine zaneslo na rob ceste, nato pa se je avtomobil prevrnil, tako da je padlo nekaj vreč cementa v vodo. Vzrok je nedvomno neprevidnost in precejšnja vinjenost šoferja. NESREČA V LJUTOMERU Predvčeraj je prišlo na Ormoški cesti v Ljutomeru do večje nesreče, ko je z železnimi odpadki nepravilno natovorjenega tovornjaka zdrsnila nezavarovana železna plošča in močneje poškodovala G. M. iz Ljutomera, ki so ga za tem prepeljali v bolnišnico. NI NAKAZALA SMERI V soboto se je zgodila prometna nesreča v Ključarovcih pri Ljutomeru. Do nje je prišlo, ko je kolesarka Katarina S. iz Ključa-rovec brez nakazovanja spremembe smeri zavila na levo. Za njo pa je s traktorjem peljal P. Žibrat iz Podgradja, vendar ni mogel ustaviti tako hitro, da bi lahko preprečil trčenje. Kolesarka je dobila manjše poškodbe. V MURI JE UTONIL Iz Ljutomera so nam sporočili, da je predvčeraj utonil v Muri v bližini Smodišovega mlina Mirko Hanzel, šofer reševalne postaje v Ljutomeru. Tega dne se je odpeljal na ribolov v družbi nekaterih drugih ribičev, ki so se razvrstili po bregu. Nenadoma sta dva ribiča slisala klice in zagledala iz vode mahajoče roke. Čeprav sta se takoj pognala s čolnom na pomoč, nista uspela. Zakaj je šel v vodo, še ni znano, očitno pa se je hotel kopati, ker so našli na bregu oblako in vso opremo. Ob zaključku redakcije so nam sporočili, da so truplo našli v bližini Gibine. SEPTEMBRA KOLESARSKA DIRKA Kolesarski klub Beltinci bo 24. septembra priredil letošnjo tradicionalno dirko po Pomurju, na kateri bo sodelovalo blizu 50 kolesarjev iz Slovenije in sosednjih republik. Start bo v Murski Soboti, proga pa bo dolga okrog 110 kilometrov. PRIPRAVA TEMELJEV ZA NOVO TOVARNO Gradnja nove tovarne močnatih krmil v Ljutomeru precej nitro napreduje, čeprav je teren ob železniški postaji mehak in morajo zaradi tega nabijati opornike. Kljub temu bodo že v kratkem dograjeni temelji, za nadaljnjo gradnjo pa je že pripravljenega večina gradbenega materiala. POMURSKI GASILCI GREDO V MARIBOR Pomurski gasilci se bodo v nedeljo v precejšnjem številu udeležili proslave 90. obletnice gasilskega društva v Mariboru, kjer se bodo srečali z gasilci sosednjih okrajev. Gasilci iz soboške občine bodo odpotovali z večjim avtobusom, precej prijav pa imajo tudi v ljutomerski in radgonski občini. NESREČE IN NEZGODE B. B. iz Moravec si je pri varjenju močno opekel levo roko; C. A. iz Dolenec je padel s kolesa ter si poškodoval levo koleno; K. A. iz Bučečovec je na poti iz Murske Sobote podrla konjska vprega, ga podrla na tla in močno poškodovala; M. A. iz Šalamenec je padel z motornim kolesom in se poškodoval po obrazu; N. S. od Grada se je vsekal s sekiro v desno nogo; P. S. iz Melinec je skočil z voza in si pri tem zlomil podko-lenico; T. F. iz Gornjih Ivanjec se je zbodel z nožem v desno nogo; V. M. iz Bratonec je padel s kolesa in si poškodoval desno nogo; H. M. iz Nasove je mlatilnica poškodovala desno nogo tako močno, da so ji jo morali od- rezati; K. A iz. Bratonec je povozil voz pri čemer je dobila poškodbe na levi nogi; K. C. iz Janševega vrha si je s srpom poškodovala kazalec leve roke; L. B. iz Murske Sobote je podrl kolesar in ji zlomil levo podkolenico; S. 2. iz Polane se je vsekala s sekiro v levo podkolenico; S. S. iz Dolgovaških goric je padel in si poškodoval desno koleno; D. F. iz Precetinec se je nabodel na kol ter si s tem povzročil težjo poškodbo na prsih; V. F. iz Sela je padla ter si zlomila desno nogo v gležnju; K. V. iz Stročje vasi je padel in si zlomil levo roko. Vsi imenovani se zdravijo v soboški bolnišnici. AVTOREMONT — prevozništvo G. Radgona VOZNI RED ZA MEDKRAJEVNO AVTOBUSNO PROGO SLATINA RADENCI—RADGONA—MURSKA SOBOTA-ČRNCI 1234 5678 km Postaje 6.35 11.00 13.30 14.45 0 M. Sobota (Trg z.) 6.30 7.45 13.10 14.40 6.36 11.01 13.31 14.46 1 M. Sobota (Gim.) 6.29 7.44 13.09 14.39 6.42 11.07 13.38 14.52 4 Murski Črnci . 6.23 7.38 13.03 14.33 6.45 11.10 13.41 14.55 6 Tišina 6.20 7.35 13.00 14.30 6.49 11.14 13.46 14 59 7 Zg. Petanjci 6.16 7.31 12.56 14.26 6.53 11.18 13.50 15.03 9 Sp. Petanjci 6.12 7.27 12.52 14.22 6.56 11.21 13.53 15.06 11 Slatina Radenci 6.09 7.24 12.49 14.19 6.59 11.24 13.56 15.09 13 Šratovci 6.06 7.21 12.46 14.16 7.02 11.27 13 59 15.12 15 Mele 6.03 7.18 12.43 14.13 7.05 11.30 14.00 15.15 18 Gor. Radgona 6.00 7.15 12.40 14.10 11.35 18 Podgrad 12 35 11.40 21 Lutverci 12.30 11.45 24 Segovci ' 12 25 11.50 26 Apače 12.20 11.55 27 Črnci 12.15 Vozni red velja od 1. septembra 1961 do preklica. Avtobus vozi. samo ob delavnikih v času šolskega pouka od 4. septembra do 30. junija. HIŠO, stanovanjsko, z gospodarskim poslopjem in 3,70 arov zemlje v Skakovcih št. 46, prodam. M-1066 GOSPODINJSKO pomočnico sprejmem takoj k 3-članski družini. Šolski upravitelj Stefan Antolin, Krog. M-1068 POSESTVO, lepo, arondirano, 9 ha veliko, z vsemi kulturami, z dvostanovanjsko hišo, prodam. Voda in elektrika v hiši. Gospodarsko poslopje novo. Franc Tarča, Radoslavci 11. M-1072 POHIŠTVO za dnevno sobo prodam. Cinč, Štefana Kovača 19, M. Sobota. M-1074 STISKALNICO na vijak, veliko od 400 do 500 litrov, kupim. Naslov v upravi lista. M-1075 LES za pod 2 do 3 m kupim. Naslov: Mikloš Kuzmiča 3, M. Sobota. M-1076 SPALNICO iz trdega lesa prodam. Bela Požonec, šofer, Partizanska 5, Lendava. M-1078 VINOGRAD, petletni, krasen, cca 57 arov, ugodno prodam. Vprašati: Dervarič, Pomurski tisk, M. Sobota. M-1079 NATAKARICO in vajenko sprejme takoj Gostinsko podjetje v Gornji Radgoni. Ponudbe pošljite na upravo podjetja ali pa se osebno javite. KOTEL, novi, za žganjekuho, STISKALNICO z avtomatom, ČRPALKO električno, za gnojnico, DROBILEC »Čekičar«, VOZ, srednje težki, ELEKTROmotor 5, PS kombiniran, DVIGALO 10-tonsko, FLAŠENCUG« 2-tonski, TEHTNICE 500, 800 in 1000 kilogramske ter razno proda: Kuhar, Puconci, mlin. OPOZORILO! Opozarjam prebivalstvo, da nisem plačnik nobenih dolgov, ki bi jih kjerkoli naredil Karel Lenarčič, Dolič 18. Ernest Horvat Dolič 18 Dne 23. avgusta sem izgubil osebno izkaznico na poti iz Kocljeve ulice do Črnelavec. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne! Slobodan Lazič, Črnelavci 15. Starejši moški želi spoznati žensko, staro 35—40 let zaradi skupnega gospodinjstva. Zaželeno je, da ima tudi sama nekaj imovine. Naslov s sliko pošljite na upravo lista pod šifro »Jesensko zadovoljstvo«. Cenjeno občinstvo obveščamo, da se prične tečaj za voznike motornih vozil A in B kategorije dne 5. septembra 1961 ob 15. uri. Prijave sprejemamo vsak dan od 6. do 14. ure v pisarni Avto-moto društva M. Sobota, Noršinska 1. PREKLIC Podpisani preklicujeve neresnične govorice, ki sva jih govorili o Aleksandru Andrejcu iz Gradišča ter se mu zahvaljujeve, da je imenovani odstopil od tožbe. Marija Gujtman Agnes Ficko KOLO, žensko, dobro ohranjeno, prodam. Čopova 6 (za pokopališčem) Murska Sobota. M-1082 POSESTVO, majhno, zelo lep položaj, ugodno prodam ali dam v najem. Gornja Radgona, Delavska pot 4, Skerlec. M-1083 HIŠO z gospodarskim poslopjem in 4 ha zemlje, ugodno prodam. Ivan Erhatič, Žepovci št. 77, p. Apače. M-1080 PEČKO, sobno, kupim. Kuhar, mlin, Puconci. M-1081 SPALNICO iz mehkega lesa v dobrem stanju, ugodno prodam. Vprašati: Lendavska 23, Murska Sobota. M-1087 GOSPODINJSKO pomočnico (tudi začetnico) od 16 do 20 let, išče družina zdravnika. Ponudbe pošljite na naslov: Dr. Krušič, Levstikova 22, Ljubljana. M-1090 HIŠO ali stanovanje kupim ali dam visoko posojilo za dograditev, za stanovanje v Murski Soboti. Naslov v upravi lista. M-1086 Na obeh osnovnih šolah v Murski Soboti se prične pouk za vse učence v ponedeljek, dne 4. septembra ob 8. uri. Trgovsko podjetje »Goričankac Šalovci razpisuje mesto finančnega knjigovodje Plača po dogovoru. Nastop službe možen takoj. Prošnje, z navedbo dosedanje zaposlitve, poslati do 10. septembra 1981 na upravo podjetja. PODJETJE ZA PTT PROMET V M. SOBOTI proda na javni dražbi dne 4. septembra 1961 ob 8. uri 22 koles znamke »Rog« 2 kolesi znamke »Braudenbrug« 3 kolesa znamke »Partizan Extra« 2 kolesi znamke »Csepel« Prednost pri nakupu imajo gospodarske in družbene organizacije. Ogled koles dne 1. in 2. septembra 1961 od 8. do 9. ure v prostorih uprave podjetja, Stefana Kovača ulica 1. STEVE FRANZEE: MOJ BRAT TAM SPODAJ (Nadaljevanje) »Juha!« je potem rekel Jaynes, ko sta že sedela pod drevesom, s katerega je kapljalo na kadeči se ogenj. Kaygo je zadaj v gozdu in pije toplo kavo in je konserviranega piščanca.« Jaynes je imel neverjetno lastnost, da si se mu lahko smejal. Melvin se ni mogel zdržati in Jayhes ga je togotno pogledal. Ali je bil glas smeha kakor vonj ognja, ki je povzročil, da so pošasti pradavne džungle vzdignile glave v strahu? »Rekel sem, da bom lovil Kayga, četudi bo trajalo vse poletje. Vi pa lepo sedite tule in se še malo smejte, Melvin. DOBIL GA BOM.« Naslednji dan sta našla drugi zavitek. Bil je prazen in je visel z drevesa. »Nekam je spravil del hrane,« je rekel Jaynes. »Vsega ni mogel dati v en zavitek. Prebrisano! To je lepo delal v dežju, zdaj pa ga ne moreva slediti.« Vendar sta ga v sveži mokroti le lahko zasledila. To je ugotovil tudi Kaygo; zato je odšel daleč na jug travnikov, potem pa na skalnati svet, kjer se je pod slemenom zgubila vsaka sled. Sleme je imelo obliko velikanske ostroge, ki se je približevala s Suličaste gore in še na spodnjem koncu približala glavni cesti na kakih osem milj. »Mogoče jo misli ucvreti stran,« je rekel Jaynes. »Prebral je tisto Ruddovo sporočilo. Dobro ve, da jo bo skupil tule. Zato se je odpravil proti glavni cesti. Po vsem, kar smo storili, ga bo ujel nekdo drug namesto mene!« »Ganljivo, kaj?« Melvin je pogledal na Suličasto goro. »Mogoče' pa se je obrnil semkaj. Gore so mu pri srcu.« »Kaj mislite s tem?« »Nič takega, kar bi vi lahko razumeli. Odšel je proti Suličasti gori, Jaynes.« »Cesta! Jaz grem za njim, Melvin. Če na poti do bandboškega potoka ne naletim na njegovo sled, se vrnem. Ne splazite se ta čas nikamor in se utaborite. Ono noč bi lahko bili ob glavo, če bi prišel prej.« »Da, mislim, da bi me takrat res lahko ubil.« Jaynesove oči so se zožile. »Tisti sledovi pri ognju, hm, hm, naslednje jutro — eden od vaših je prekrival enega od njegovih, Melvin. Tam se je plazil, medtem ko ste spali, kajne? In bilo vas je preveč sram, da bi mi to omenili! Čudež, da ni vzel vaše puške in spalne vreče izpod vas. To bom omenil Ruddu, ko pride sem.« »Kar dajte, Jaynes.« Harlan Rudd si je bil njega dni delil hrano in ogenj s pregnanci in ni ga bilo sram to priznati zdaj, ko je bil šerif. »Spravite se mi spred oči, Jaynes, preden pozabim, da sem brat tudi vam!« »Brat?« Jaynes je Melvina zbegano pogledal, preden se je odpravil po slemenu navzdol. Bilo je nekaj, česar Kaygo ni mogel vedeti o tem slemenu: na videz je bilo naravna pot k Suličasti gori, toda više gori se je sprevrglo v razmetane čeri in prepade. Melvin je ostal tam, dokler ni odkril, kam se je odpravil Kaygo. Na mestu, kjer so se za nekaj časa nehale skale, se je videla sled, čeprav jo je begunec poskušal zabrisati. Potem je Melvin zapustil sleme in se odpravil po ovinku proti Suličasti gori, kolikor se je dalo naglo. Hodil je prehitro. Sredi popoldneva je opazil Kayga globoko pod seboj med dvema gorskima stebroma. Begunec se ni preveč gnal. Medtem ko je Melvin gledal skozi daljnogled, je Kaygo snel ukradeni zavoj in ga spustil na trato rož, ki so mu mehčale ležišče, ko se je zleknil na Melvinovo spalno vrečo. Veter je mrzlo vel na prepotenega Melvina, ko se je oprijemal skale na svojem opazovališču. Jaynes bi lahko imenitno zadel s tistega mesta. Poskusil bi, čeprav je bila razdalja za kakih 350 metrov večja kakor dan prej tam čez v Shewalterju. Melvin je vedel, da sam s svojo puško ne bi opravil nič drugega, kakor da bi prestrašil Kayga in ga nagnal po hrbtu navzdol. , Kaygo je ležal tam kako uro. Ni spal. Kdaj pa kdaj se je premaknil, a večidel je mirno preležal ter gledal v nebo in oblake. Kakor da bi lovil ovce, je pomislil Melvin. Čakati moraš in poskušati, da bi se ovca zaletela vate. Kaygo se je naslajal nad svobodo, to je bilo tisto. Da bi ga vrag! Ta ne bi delal, kar se vobče pričakuje od beguncev. Vztrajal je pri početju, ki je kazalo, kako uživa življenje. MOJ BRAT TAM SPODAJ, je mislil Melvin. Da, in ubil ga bom, ko pride dovolj blizu na gorsko sedlo. (Nadaljevanje na 6. strani) Vinogradniško gospodarstvo Kapela, pošta Slatina Radenci, išče oskrbovalca živine Plača ugodna, stanovanje zagotovljeno. LJUDSKA UNIVERZA LENDAVA RAZPISUJE v sezoni 1961/62 NATEČAJ za vpis v naslednje šole in tečaje: 1. Šola za starše I. in II. stopnje 2. Tečaj knjigovodstva 3. Tečaj daktilografije 4. Pripravljalni tečaj za polaganje izpitov V., VI., VII. in .VIII. razreda osemletne šole. Pravico do vpisa imajo predvsem osebe, ki so zaposlene v gospodarskih organizacijah ali ustanovah. Višina šolnine bo določena naknadno. Vse podrobne informacije dobite pri tajniku Ljudske univerze tov. Ivanu Horvatu. Komisija za sprejem in odpust delavcev pri Trgovskem podjetju na veliko »Potrošnik« v Murski Soboti razpisuje delovno mesto knjigovodje saldokontista(ke) Pogoji: popolna srednja šola ali nepopolna srednja šola s prakso. Prejemki po tarifnem pravilniku. Nastop službe s 1. oktobrom 1961. Prošnje nasloviti na komisijo do 20. septembra 1961. POMURSKI VESTNIK - List izdaja la tiska Časopisno In založniško podjetje -Pomurski tisk- v Murski Soboti - Direktor in glavni urednik JOŽE VILD - Odgovorni urednik JUS MAKOVEC — Urejuje uredniški odbor. — List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Uredništvo: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 — Telefon 138 Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota. Kocljeva ulica 7 — Naročnina celoletna 600 dinarjev, polletna 300 dinarjev, za Inozemstvo letna 1500 dinarjev — Tekoči račun pri Narodni banki v Murski Soboti št 505—11 POMURSKI VESTNIK, 31. AVG. 1961 5 DROBNE ZANIMIVOSTI DEŽNIK Z RADIOAPARATOM Radioaparate imamo že skoraj vse povsod: doma v hišah, avtomobilih, v žepu, na vlakih, v trgovinah in tudi v garderobah velikih restavracij v Združenih državah Amerike. Neka japonska tovarna tranzistorjev, ki že na veliko komercializira svoj novi izum v tujih državah, je izdelala radio-aparat tudi v dežnik. KAČA ZADAVILA OTROKA Osemletni učenec Frenk Martin si je skupno s svojim razredom ogledoval zoološki vrt v ameriškem mestu Pitzbergu. Malemu Frenku je uspelo priti v kletko, v kateri je bil veliki udav, dolg tri in pol metre. V začetku kača ni pokazala, da je opazila nepovabljenega obiskovalca. Nenadoma pa je zgrabila otroka in ga zadavila. Ko so zaslišali vzklik, so takoj prihiteli na kraj nesreče, toda bilo je že prepozno. Mali Frenk je bil mrtev. OTROCI ULOVILI KITA V eni izmed afriških držav se je ob morju kopala skupina 200 otrok, ko se je nenadoma razburkalo morje. Naenkrat se je pojavila pred otroci velika riba. Bil je kit, ki je zašel v te vode. Po prvem strahu so otroci obkrožili kita, ki je izgubil občutek za orientacijo. S klicanjem in vzkliki je otrokom uspelo privabiti kita bliže, nakar so navalili nanj s kamenjem in palicami in ga premagali. Kit je bil dolg 20 metrov in težak dve toni. POBESNELI KONJ ZAŽGAl SLAMO Do nenavadnega dogodka, ki bi se lahko končal s slabimi poslecami, je prišlo v makedonski vasi Črni Lug. Dva dečka sta zazgaia konju rep, ko se je pasel na travniku, Od strahu in bolecin je pobesnel konj zbežal proti dnevu, kjer se je hotel znebiti gorečega repa. Pri tem je zažgal to Kopic slame. S hitro intervencijo vaščanov so preprečili, da se požar ni razširil po vsej vasi. Zanimivo je, da je do podobne »igre« v tej vasi ze prišlo. V BLIŽINI POREČA ULOVILI DVA MORSKA PSA Okrog devete ure zvečer je pred dnevi ribiška posadka z ladjo »Zratoperao« izplovila na odprto morje lovit ribe. Ko so zjutraj okrog devete me izvlekli mreže na porabo, so zagledali z mreži dva morska psa. Prvi je bil dolg okrog dva metra m težak 30 Kilogramov, drugi pa dolg 80 centimetrov in težak 15 kilogramov. Po dveurni borbi z vesti so premagali razbesenka psa, ki sta se hotela rešiti iz mreže. Ulovili so ju v bližini Poreča. POLICIJSKI AVTOMOBIL ZAVOZIL V TRGOVINO V nekem italijanskem mestu je nekega jutra vozil po ulican z ve-liko hitrostjo policijski avtomobil. Na križišču je šofer izgubil oblast nad volanom in zavozil v izložbeno okno večje trgovine s prehranbenimi potrebščinami. Kot piše časopis, so bili makaroni in riž posuti vse naokrog. Toda to ni bilo vse. Na kraj nesreče je z veliko hitrostjo prihitel drugi policijski avtomobil, ki pa je udaril v sosednjo izložbeno okno z galanterijskim materialom. Policija pravi, da je to slučaj ... VROČI PLOČNIK V mestu Kuveit je te dni bilo zelo vroče. Eden izmed britanskih mornarjev je predlagal svojim tovarišem, da spečejo jajca brez ognja tako, da jih položijo na asfalt, obsijan s soncem. Jajca so se spekla, toda niso bila užitna, ker so imela okus po katranu. SONČNIK NA VODI V bazenu pred hotelom v nekem italijanskem turističnem mestu so postavili sončnik, ki se dviga kakšen meter visoko nad vodo. Tako lahko kopalci od časa do časa zaplavajo pod sončnik in se ohladijo v senci, ne da bi jim bilo potrebno iti iz bazena. JAJCE V POSTNEM NABIRALNIKU Ko je neki ameriški poštar praznil poštne predale, je na njegovo presenečenje našel v nabiralniku kuhano jajce. Na jajcu so bile nalepljene znamke in s črnilom napisan naslov prejemnika. Poštar je to nenavadno pismo odposlal na označeni naslov. Ostalo pa je nerešeno vprašanje, kako je jajce prišlo v poštni nabiralnik. 112 CVITKOVIČEV V bližini Novega Vinodola je najbolj čudna vas v Jugoslaviji. V 25 hišah stanuje 112 ljudi, ki se vsi pišejo Cvitkovič. Vsi so ribiči in vsi veliko zaslužijo. Inventar zadruge »Udarnik« v kateri so včlanjeni vsi Cvitkoviči, je vreden danes okrog 80 milijonov dinarjev. Pravijo, da so danes vsi Cvitkoviči milijonarji. ZAMENJANE VLOGE Z namenom, da bi pridobila čimveč gledalcev, je ameriška modna hiša zaprla svojo manekenko v opičjo kletko, opico pa postavila pred kletko kot gledalca. Ni znano, kako so si gledalci razlagali to domiselno potezo modne hiše. (Nadaljevanje s 5. strani) Kaygo se je nazadnje vzdignil, a ni šel naprej. Iztegnil je roke proti nebu, kakor da ga hoče objeti čimvečji kos. Potem je zložno sedel in si prižgal cigareto. Na Melvinu se je pot osušil in ohladil. Veter se je zalezel skozi obleko. Seveda ga bom moral ubiti, si je rekel. Našel je nekaj takega, kar tako ljubi, da se drugače ne bo dal oropati: našel je prostost. Kaygo se je nazadnje zopet zganil. Melvin je počakal, da je videl, kako se je odpravil, potem pa smuknil za greben in vztrajno plezal. Veter se je zdaj polegal. V zraku je bila neka kljubovalna teža. Nocoj bo zopet deževalo. Melvin je bil daleč spredaj, ko se je namestil na prostoru, ki je gledal na gorsko sedlo. Lahko je videl Kayga, ki se mu še zmerom ni mudilo, kako se približuje po težji, poti čez železni nasip. To je tvoje delo. Družba te plačuje, se je Melvin nenadoma spomnil. Plezaj hitreje, Marty Kaygo. Imel boš še priložnost, da se vrneš, kamor spadaš, in če to zavrneš, bo delo opravljeno naglo. Zrak je bil težak od tišine. Melvin je pomežiknil, ko je zaslišal rahel dlesk in zagledal modro iskro na cevi. Podrgnil si je roko ob volneno srajco. Dlan je prasketala od iskric in vlakna srajce so se poskušala prilepiti na dlan. Popravil si je lase in slišal pokljanje in čutil, da mu gredo lasje pokonci. Vse to ni bilo nič čudnega v tej višini poleti, ko se je pripravljala nevihta, a Melvin ni bil še nikoli tako občutil. V tem je čutil nekaj grozljivo usodnega. Kaygo je prišel na sedlo, ko je bil zrak do kraja nabit. Poskočil je, ko je modra iskra stekla po njegovi puški. Tedaj je bil slabih dve sto metrov od Melvina. Moral bi bil priti še dosti bliže. Kaygo je obstal in gledal svojo puško, potem pa svinčeno nebo. Vzdignil je lovski nož. Iskre so se igrale na konici. Kaygo se je zasmejal. Vzdignil je puško in nož in gledal elektriko, ki je prehajala vanju. Kmalu nato je odkril, da jeklo ni edino. Če je podržal prste daleč narazen, se je iskrilo. Zaplesal je okrog skal in dajal duška svojemu veselju. Čudne kroglice luči so tekale okrog železnega nasipa in zrak je bil napolnjen z nenavadnim vonjem. Melvin ni še nikdar slišal smeha tako čisto. Smeh z nastlanih votlin nad blatom; smeh z vseh strani; smeh, ki izziva... Ni trajalo dolgo. Po prvem žvižgu vetra se je ulil dež. Kaygo je lahkotno odskakljal proti zavetju. Glavo je pobesil pred točo. Približal se je naravnost k skalam, kjer je prežal Melvin. Nekje zraven Melvina se je zaslišalo rožljanje, a ni imel časa, da bi se vprašal, kaj je. »Kaygo!« je zavpil. »Vrzi jo stran! Mož je sunkoma pogledal kvišku, medtem ko je tekel, in vzdignil puško brez obotavljanja. MOJ BRAT, je mislil Melvin. Za drobec sekunde je mislil na to, s prstom na petelinu in muho na Kaygovih prsih. Druga puška je počila zraven njega. Kaygove noge so klecnile, ko je poskušal teči naprej. Sesedel se je in roke so se mu oprijele mokrih kamnov. To je bilo vse. Jaynes je prišepal med skalami. »Ranil sem si koleno, ampak zadel sem ga, kljub dežju!« Melvin se prvi hip ni mogel vzdigniti. Čutil je, kakor da bi priledenel na skalo. Nazadnje se je počasi, čisto počasi spravil na noge. »Prav ste imeli,« je rekel Jaynes. »Izbral si je tršo pot. Ko sem se ločil od vas, sem kmalu pomislil na to, da je moral storiti to.« Stopala sta proti Kaygu čez kamenje. Jaynes ga je obrnil. »Srce. Rečem vam, da ne zgrešim bežečih ciljev, ne pogostoma.« To je bilo vse zanimanje, kar ga je pokazal do Martyja Kaygoa; in zdaj je tudi to splahnelo. Jaynes je potegnil zavoj iz Kaygove spalne vreče. »Ukradel nama je hrano, kaj! Pobral vašo spalno vrečo in naju spravil vse do sem. Rudd in drugi zdaj lahko poskrbijo za malenkosti. Štiri za štiri, Melvin « »Štejete tudi Strothersa?« »Skoda, da gofljač ni poskusil pobegniti.« Dež je bil najhladnejši, kar jih je kdaj padalo na Melvina. Odvil je spalno vrečo in pokril Kayga z njo, tako da jo je ob straneh obložil s kamenjem. Jaynes je začel ugovarjati, a na koncu je pomogel še sam. »Mislim, da si celo Kaygo nekaj zasluži. Ni bil slab značaj pri tem, kajne?« Ves ta čas Melvin sploh ni pogledal Jaynesa. Zdaj je pobral njegovo puško. Preudarno jo je začel razbijati na skali. Zdrobil je kopito, potem pa še prednji del. Zvil jo je in razbil in mlatil je z njo po skali, dokler mu ni jeklo ranilo rok in mu je brnelo v zapestjih. Potem je spustil puško na tla in obstal; težko je dihal. Jaynes je najprej klel na ves glas, potem pa utihnil. Trdi lesk je zginil z njegovih oči. Zdaj je rekel z glasom moža, ki mu je duša razklana: »Za božjo voljo, kupili mi boste novo puško, Melvin. Kaj vas je le obšlo?« Melvin ni nič rekel. Potem sta se skupaj napotila dol po skalah, namočenih od dežja... KONEC Človeška ribica v vodnjaki Ta zelo redki predstavnik našega podzemlja ne prebiva samo v Postojnski jami in jamah bližnje okolice, kot to razlagajo vodiči v Postojnski jami in kot napačno pišejo nekateri šolski učbeniki, temveč živi tudi v nekaterih podzemeljskih vodah na področju Istre, Gorskega kotara in Hercegovine. Tako so na primer učenci v Trebnjem ujeli nekaj živih človeških ribic in sicer v jamah o- ziroma špiljah v okolici vasi Zgonjeva, Rasovca in Družin-Dola. Skozi te podzemeljske jame stalno teče voda, ki je v zvezi z reko Trebišnjico, našo najdaljšo ponikalnico. Dve človeški ribici so u-jeli celo v samem Trebinju in to v navadnem vodnjaku. Pozneje so ugotovili, da je ta vodnjak povezan s podzemeljskimi vodami ih tako je lahko razumeti, kako se je ta neobičajna živalca pojavila v njem. Vaščani v okolici Trebinja, ki so videli človeško ribico, so smatrali, da je to neke vrste bela kača, ki po dnevi plava v vodi, ponoči pa odide iz vode na obalo in lovi mušice. Lep primer človeških ribic najdemo tudi v Škocjanski jami pri Divači. Poedlne ribice so dolge do 30 centimetrov in so po vsej verjetnosti tudi najdaljše, ki so Jih doslej našli v našem podzemlju. Kaznoval sam sebe Franjo Stipič iz Subotice je kaznoval sam sebe z zaporom 16 let. Dne 11. julija tega leta zjutraj so prišli po njega organi oddelka za notranje zadeve, sedaj starega 42 let. Dne 11. januarja 1945. leta je pobegnil s fronte in preživel točno 16 let in pol zaprt v domači hiši. Vsi so smatrali, da je-mrtev. Staršem se je zdelo, da bodo ljudje o tem zvedeli in so se iz prejšnjega stanovanja v Bajskem Vinogradu preselili v mesto, kjer so kupili hišo z zaprtim dvoriščem. Živel je dobro, toda svoja najlepša leta je preživel med štirimi stenami. Ko je dezertiral, je bil star 26 let. V času svojega zapora je stalno zasledoval časopis »Subotičke novine«. Od časa do časa ga je zanimalo, kako izgleda mesto, v katerem se je, kot je pozneje rekel oče, dvakrat rodil... Ponoči se je sprehajal po mestu in hotel videti, kaj vse se gradi in kaj vse je že zgrajeno. Po odkritju se sedaj Franjo Stipič nahaja v zaporu. Ko ga je oče obiskal v zaporu, mu je sin rekel: »Hvala tistemu, ki me je odkril. Hvala mu, ker me je osvobodil!« Najbolje plačani slep jazzist Zelo redki so jazz festivali, na katerih ne bi prišlo do izpadov, ki imajo zelo malo veze z jazzom ali s kakršnokoli drugo glasbo. Festival v Saint Juan les Pins na francoski Rivieri se je končal mirno. Publika na festivalu je bila navdušena nad igranjem »genija duše«. Ta »genij duše« je popolnoma slepi črnec Rey Charles. Kljub svoji slepoti je danes eden najbolj iskanih in najbolj popularnih igralcev jazza. Nastopa kot pianist, komponira, igra in dirigira orkestrom. Njegovi honorarji so enaki honorarjem Armstronga, Ellingtona, Basie in Ele Fitzgerald. Rey Charles je začel kot otrok z igranjem na kitaro. Ko je hudo zbolel, mu je bila potrebna takojšnja pomoč v bolnišnici, kjer bi mu lahko ohranili vid le z operacijo. Kljub intervenciji zdravnika, ki je bil tudi črnec, ga niso sprejeli v nobeno ameriško bolnišnico. Otrok je oslepel. Po smrti staršev je prišel v dom, kjer je na srečo našel učitelja, ki ga je razumel in mu pomagal, da je postal igralec jazza. Njegove pesmi so žalostne. Zelo hitro je postal slaven, toda svojo slavo zna koristiti na svoj način. Nikakor ne dovoli, da bi se pozabilo, zakaj je postal slep. Danes naredi vse za tiste, ki bi zaradi barve kože morali imeti usodo, enako njegovi. Najljubši »Hobi« Vsak ima svoj »hobi«. Eni zbirajo znamke (takih je največ), drugi škatlice od šibic, deklice zbirajo servijete in podobno. Medtem pa največ ljudi privlači potovanje po svetu. Tako je Stane Tavčar, uslužbenec trgovskega podjetja »Oprema« iz Kranja s kolesom prepotoval sto in sto kilometrov v tujih državah. Najprej pa je seveda prepotoval vso Gorenjsko, nato pa še ostale kraje v Jugoslaviji. Leta 1953. se je prvikrat s potnim dovoljenjem, natovorjen s kolesom, odpeljal preko jugoslovan-sko-avstrijske meje. Naslednje leto ga je pot vodila vzdolž obale Črnega morja, skozi Bolgarijo v Grčijo in Turčijo. Leto kasneje: v Skandinavijo v Norveško, Švedsko in Dansko. Naslednje leto je zopet odšel s kolesom na pot. Tokrat Je prevozil Nemčijo, Belgijo, Nizozemsko, Švico. Italijo, nato pa še Anglijo in Francijo. Stane Tavčar se tudi letos odpravlja po svetu. Toda sedaj ne s kolesom (tega so mu namreč ukradli v Kranju), temveč z mopedom, ki ga je dobil od tovarne »Tomos« v Kopru. Z mopedom in vso ostalo opremo bo preko bolgarske meje potoval skozi Turčijo, Sirijo, Libanon, Jordan, Egipt, Libijo, Tunis in preko Italije do Trsta, kjer se bo zopet vrnil v domovino. Na svojih potovanjih se je sporazumeval angleški in nemški, razen v Švedski in Nizozemski, kjer je moral uporabljati esperanto. Prenočeval je pri dobrih ljudeh, najčešče pri kmetih na senikih. O svojem potovanju je pripovedoval ljudem na 476 javnih predavanjih, na delavskih vseučiliščih in turističnih društvih. Po povesti Prežihovega Voranca Stari grad Riše Branko Zinauer 1. Nad trgom je kraljeval stari grad, ki je bil štiri sto let razvalina. Iznad kupa starega zidovja, poraščenega z ostrogovino, srebotovino in drugim grmovjem, je molel edino še nekdanji grajski stolp kvišku, ki je ponosno kljuboval stoletnim viharjem in nevihtam. Južni del tega stolpa je štrlel mnogo više kakor severni del in zato se je njegovo črno žrelo videlo daleč po deželi. Ker so se v stoletjih udrla vsa nadstropja v stolpu, je to žrelo segalo do samega dna. Tik za starim stolpom je rasla velikanska bukev, katere vrh je segal stolpu do vrha. Do te bukve je vodil širok grajski zid, ki je bil ves obraščen z grmovjem. 2. Pod tem zidovjem, čisto na samem, je stala stara bajta, ki je bila še obljudena. Davne dni, ko je bil grad še poln gospode, je v tej bajti živel kak grajski hlapec. Sedaj je v njem živela majhna družina, ki je imela edinega sina štirinajstletnega Vestra, ki je imel nogo od mladosti pohabljeno. Zato so ga starši držali večinoma doma, sami pa so delali na vrtu. Vester je doma skrbel za edino kravo, za dvoje svinj in za kure. Nanosil je materi vodo v kuhinjo, pripravil drva, nakopal krompirja na bližnji njivici in, če je bilo treba, tudi pomolzel kravo. 3. Sosednja grajska razvalina je postala njegova druga domačija. Ker je bil sam pri hiši, je po cele ure preživel v razvalini in sčasoma je poznal vsak kotiček, vsako razpoklino in vsako kačo, ki se je grela na skalovju. Po bukvi je splezal na vrh stolpa in po cele ure občudoval raz njega lepi razgled. Tik pod drugim gradom je ležal domači trg, ki je bil prostoren in lep. Vsaka hiša v njem je bila odprta kakor knjiga in vse trško življenje se je dalo opazovati s tega stolpa. Mimo trga, tik pod njim, je tekla Drava, vsa široka in bleščeča tja proti vzhodu, kjer je izginjala v neznani soseski. POMURSKI VESTNIK, 31. AVG. 1961 6