138
O uravnavi gmotnega davka.
Z (Jorenskega 28. aprila.
Y svojem predzadnjem listu so nam „Noviceu prinesle važno novico, da namreč se ima postava od 24. maja 1869. leta o zadevi voenitve zemljišč nekoliko predrugačiti, in sicer zato, da se s tem zmanjšajo stroški vcenitve, vcenitev pa hitrejše izvrši.
Ker smo imeli priložnost s premembami predložene postave nekoliko se soznaniti, naj nam bode tedaj dovoljeno, o njej tu nekoliko spregovoriti.
Tudi mi smo za to — in kdo bi ne bil — da se država stroškov varuje karkoli je le mogoče, ker vsa državna plačila zadenejo naposled davkoplačevalce, vsaj oni imajo dolžnost, polniti dotiČne blagajnice s svojimi doneski. Tudi to nam je všeč, da se vcenitev zemljišč hitro izvrši in s tem zlasti tistim poljedelcem pretežka bremena polajšajo, ki so z gruntnim davkom preobloženi.
Dasiravno nam pa nova postava z manjšimi stroški hitrejšo izvršbo vcenitve obeta, se vendar-le nikakor ne moremo sprijazniti ž njo, kajti v njej se nahajajo naredbe, katere nam prav nič niso po volji, in se vsled tega zelo bojimo, da ne pridemo iz dežja pod kap.
Ne dopada nam to, da se od vcenitve odrinejo po ljudstvu izvoljeni vcenilci, in se vcenitev prepusti samovolji poročevalčevi (referentovi). Kdo neki nam je porok, da bo poročevalec vcenitev na enak način nadaljeval, kakor so jo izvoljeni vcenilci dosedaj izvrševali, in kdo ga bode izmed poljedelcev pri tem kontroliral, če župan ali pa tisti zaupni možje, ki jih župan v poročevalčevo spremstvo odloči, nimajo odločilnega glasa. Ali se po tem takem ni bati, da refe-rentova vcenitev utegne dosti drugačna biti, kakor so vcenitve vcenilcev? in ali ne bode že to dosti zmešnjave včinilo?
Mi poljedelci, ki plačujemo davek, mislimo, da imamo prav tako pravico do kontrole pri vcenitvi zemljišč, kakor jo ima vlada. Dosedaj je ta nasprotna kontrola obstala v tem, da sta izvoljena vcenilca vsako parcelo posebej vcenila, referent je imel pa pravico, temu ugovarjati, kar se mu ni zdelo prav. O takih raz-likah je potem okrajna cenitvena komisija ko-nečno razsojevala, čegavo je pravo; ona je imela pa tudi oblast, če je za potrebno spoznala, dotične kose po svojih poslancih še enkrat pregledati. Kako se pa hoče okrajna vcenitvena komisija vprihodnje o tem prepričati, ali je poročevalec (referent) zemljišča prav vcenil ali ne, ker ne bo imela pri vcenitvi nobenega zastopnika, ima pa vendar dolžnost, poročevalčevo delo pri zeleni mizi pregledati in ga odobriti, pravice pa nima o kakem pomisliku dotično zemljišče po svojih poslancih pregledati. Kako jej bo tedaj mogoče, z dobro vestjo poročevalčevo delo odobriti?!
Ravno tako se nam napačno zdi razpust deželne cenitvene komisije po dovršeni vcenitvi zemljišč in pa vmestenje posebne reklamacij ske komisije. Udje deželne cenitvene komisije so namreč po deželi o cenilnih zadevah že nekoliko popotovali, s svojo pričujočnostjo se tu in tam vcenitve vdeležili, tudi
na meji dežele naše s komisijami sosednih dežela tu in tam zemljišča pregledovali, in se tedaj prepričati mogli, kakošen svet je tu, kakošen tam, ali so si nasprotne vrstilne tarife v pravi primeri, pa tudi oglodanim zemljiščem primerne, in ali se vcenitev posa-mesnih zemljišč tudi prav izvršuje itd.; oni so tedaj več ali manj v vsem že informirani, in mogoče jim je ob svojem času, kedar pridejo kaki ugovori zoper vcenitev deželni cenitveni komisiji v razsodbo, z dobro vestjo določiti, kaj je prav in kaj ne. In ti o poglavitnih rečeh že dobro podučeni možje naj po dovršeni vcenitvi odstopijo in drugim prostor narede, izmed katerih morebiti nobeden dosedaj s vcenitvijo zemljišč prav nič opraviti ni imel, pa bi vendar razsojeval vgo-vore (reklamacije)! — Ali se v viših krogih res misli, da udji okrajnih in deželnih cenitvenih komisij svojo deželo res tako natanko poznajo, da je vsakemu mogoče, o vsaki parceli, če tudi je ni videl, izreči, ali je v pravi dobrotni razred postavljena ali ne, in glede na vrstilno tarifo prav vcenjena ali ne. Brez strahu smemo trditi, da tacega moža ni še mati rodila, in da ga ni pod solncem; kajti imeti bo moral Božjo lažnost vsega-vedečnosti! Mi pa tudi jako dvomimo, da bi se v deželi naši našli možje, kateri bi se brez poznanja dotične stvari postopili razsodbe o tako važni zadevi, ki tako globoko v življenje naša sega.
Ker so okrajne cenitvene komisije pri vcenitvi po-samesnih zemljišč po izvoljenih cenilcih zastopane, vlada pa po svojem poročevalcu, in ker so ti dotična zemljišča od kosa do kosa natanko pregledali in vcenili, tedaj oni najbolje zemljišča poznajo, kakošna da so, more tedaj tudi le okrajna cenitvena komisija iz lastnega prepričanja prevdariti in določiti, ali je v njenem okrogu tudi vse prav vcenjeno; zato naj se tudi njej pravica o razsodbi pritožeb zoper vcenitev v prvi stopinji pridrži, o katerih pritožbah naj konečno deželna cenitvena komisija odločuje takrat, kedar stranke z razsodbo okrajne cenitvene komisije niso zadovoljne, kakor to določuje postava od 24. maja 1869. leta.
(Konec prihodnjič.)
O uravnavi gnmtnega davka.
(Konec.)
Edino samo predrugačenje §. 37. postave od 24. maja 1869. leta se nam potrebno zdi, in tudi le samo to spremembo po novi postavi moremo za dobro spoznati. Ta §. se ima namreč spremeniti tako, da po dovršeni vcenitvi župani prejmejo tudi mape in parcelne protokole, posestniki pa vsak svojo polo od svojega posestva. Iz teh aktov se bo vsak lahko prepričal, ali ima a) vse svoje parcele na svoje ime tudi vpisane; b) v kateri dobrotni razred je vsak kos vcenjen in koliko da meri, pa tudi c) kako so zemljišča druži h soseščaoov vcenjena; pritožba mu je potem o pravem času mogoča, če to ali uno ni prav. — To smo v dosedanji postavi pogrešali.
Mi tedaj mislimo, naj , ker se je že toliko in toliko milijonov za izvršbo nove vcenitve potrosilo, privoli se se to, kar je za njeno popolno dovršenje potrebno, da morejo naši vcenilci svojo vcenitev po dosedanjem načinu do konca dognati. Varovati se je skrpanega dela; delo naj je enakomerno in popolno; popravljanje utegnilo bi več stati, kakor pa vcenitev po   dosedanji   obliki,   in   vendar bi bilo malo prida.
Vgiba se tudi, zakaj da deželnih tarif mini-sterstvo že ni potrdilo ali za vse dežele koneČno določilo.    Ko bi se bilo to že od začetka zgodilo,   bilo
146
bi to jako pospešilo vcenitev; vsak vcenilec imel bi po takem že kaj stalnega pred očmi in bi se pri svojem delovanji lahko na kaj stalnega opiral; tako pa z nekako bojazljivostjo še zmirom v prihodnost zre, kaj da nam prinese. Zakaj se s tem še zmirom odlaša, ne moremo uganiti.
Nepotrebnih stroškov je pa dosedaj zares dosti bilo, a tudi v prihodnje bo jih še dokaj, kakor je stvar sedaj nastavljena.
Potrosilo se je namreč za pregledovanje zemljišč o tej zadevi zedinjenja o vcenitvi na meji dežela in pa oddelkov v domači deželi. Posebno so se nam pa tiste komisije celo nepotrebne zdele, ki so ob mejah dežele zemljišča pregledovale, na dan po 150 do 200 gl. stale, a prav nič konečnega določile, marveč razsodbo centralni cenilni komisiji prepustile o zemljiščih, za katerih vcenitev se niso zedinile.
Nepotrebna se nam je zdela tudi posebno vcenitev gozdov po poročevalcih samih, katero ao potem vcenilci poslanci ponavljali. Dosti čas* se potrati tudi z napravo posebnih cenitvenih tabel, sedaj maku-laturnih tabel, kajti iz njih se mora kasneje vse v parcelne protokole prenašati lahko bi se brez vsacega pomisleka vcenitev koj v parcelni protokol vpisevala. Tudi se izvršuje vcenitev na podlagi oralov; dasi-ravno imamo postavo od 23. julija 1871. leta za metrično mero, treba bo zato z veliko potrato časa in z velikimi stroški konečno vse preračunati v metrično mero, ker ta ima z ietom 1876. začenši izključljivo veljavo. Nasproti se pa nepotrebno v parcelnih protokolih stalnega katastra stara mera na metrično mero predeluje; ti protokoli bodo po dovršeni novi vcenitvi Čisto za nič. Za to prerajtbo se je v treh letih veliko tisoč goldi-dinarjev potrosilo brez vse koristi, in se še zmirom trosijo, ker delo še ni dogoano. No, tu, tu bila bi varčnost na pravem mestu, ne pa pri izvrševanji vcenitve.
Konečno naj omenimo še to, da so pri izvrševanji vcenitve za stalni kataster ob času absolutne vlade poljedelce dotioni župan in pa zaupni možje iz soseske z določiinim glasom zastopali; se li nam kon-štitucijalizem bode skazal slabejše, in pri vcenitvi nam naših izvoljenih cenilcev ne bode pustil?!
Najbolje pa najhitreje bi se bil gruntni davek vrav-nal, če bi se bil stalni kataster revidiral, se ve da s sodelovanjem županov in zaupnih mož in dotične soseske. Možje iz vsake soseske poznajo dobro 3Voja zemljišča, pa tudi sosednih sosesk. Soseska bi se lože soseski primerjala, kakor pa sedaj, ko je v enem ce-nilnem oddelku po 20, 40 in se več občin; poprej je bila vsaka soseska za-se cenilen oddelek in je imela svojo vrstilno tarifo. In še sedaj , Če se tudi vse delo, kar ga je že na novi način dovršenega, popusti, bi ae stari kataster poprej revidiral, kakor bo pa nova vcenitev dognana, se ve da ie s pogojem, ako vsaka soseska sama delo   pod vladnim vodstvom v roke vzame.
To se nam je treba zdelo omeniti z nujno željo, da se na dotičnem mestu vse dobro in vestno prevdari, predno se kaj novega določi, da ne bode novo slabeje memo starega. Zato še enkrat: „videant consules", da se krivica ne zgodi kmetijstvu in ne trosijo novci nemarno !