Popis priprav in poskusov pri obravnavi beril iz prirodoslovja. (Dalje.) mazana deževnica se zgubi v zemljo. Tu se preceja skozi razne  luknjičaste tvarine: prst, pesek, gramoz, premoči tudi najtrjo skalo, ker je luknjičasta, če se luknjice tudi s prostim očesom ne vidijo, (o luknjičavosti teles govorim pozneje,) pride do težko prodirne plasti n. pr. gline, skale ter predere kot čista studenčnica na dan. Na potu se navzame necega plinastega telesa, ogljenčeve kisline, ki ji daje neko okrepčevalno moč. 5. Ker prihajajo izvirki in studenci iz globočine, ne zmrznejo, kajti v globočini je topleje, kakor v kleti. Globokejša ko je klet, toplejša je. Nekateri vrelci pridejo iz prav velike globočine, zato imajo prav gorko vodo. Taki se iraenujejo toplice, katere rabijo bolnikiNa Kranjskem so take toplice pri Novem Mestu, na Stajerskem Laške in Rimske toplice, na Koroškem pa pri Beljaku. V Kamniku je pa le kopališče z rnrzlo vodo. Tu sem se pridejo ljudje po Kneipovem načinu zdravit. 6. Ako denem v kozarec vode nekoliko sladkorja, se ta v vodi ,,razide", pravimo da se razstopi. Voda.ima okus po sladkorji. V vodi se razstope mnoga telesa, ki jim pravimo soli n. pr. solitar, galun, bakrena galica itd. (Se pokaže in rastopi). Smola in pečatni vosek se topita v vinskem cvetu, s čemur tudi take madeže na obleki odpravimo. (Se pokaže.) Kapljevina, v kateri se topi kako telo, je t opilo. (Voda, vinski cvet.) Topilo dobi okus in barvo stopljenega telesa. (Več o tem na drugem raestu.) Ako postavim v kozarec čiste vode jajce, pade na dno. Ako pa pridenem nekoliko soli in pomešam, se bo začelo vzdigovati in to tembolj, čim več bom soli pridjal. Slana voda je gostejša, kakor neslana. — V slani morski vodi človek ložje plava, nego v jezeru ali reki. Morje nosi težje ladije, kakor reka, zato mora morska ladija nekaj breraena odložiti, ko pride v reko, ako je bila zelo obložena. [Podal sem tu dovolj gradiva za obravnavo berilnega spisa ,,Voda". Popisana je bila voda kot prirodnina (nahajanje, uporaba, korist, lastnosti). Kolikor je bilo primerno za starostno stopnjo učencev, ki rabijo »Drugo berilo", pojasnili so se nekateri fizikalični pojmi in prikazi (trdna, kapljiva in plinasta telesa, posebno z ozirom na vodo, precejanje (Filtriren) in razstop (Auflosung).] (Dalje prih.) Fr. Trošt. TtoVTQ*c>p