knjižnica sevnica Trg svobode 10 8290 SEVNICA TS' Ml, feg-' RADIO/BREŽICE na 88,7 in 9S,9 MHz t h/UVT Številka 65 Leto 3 Cena 220 SIT 16. oktober 2002 Občankam in občanom Iskreno čestitamo ob občinskem prazniku občine Brežice. Uredništva Radia Brežice, Radia Sevnica in časopisa SavaGlas Metropolit Rode na Impoljci Arto - V nizu dogodkov, s katerim želi vodstvo Doma upokojencev in oskrbovancev Impoljca spomniti javnost, da zavod šteje 50 let delovanja, je bil tudi obisk ljubljanskega nadškofa in metropolita dr.Franca Rodeta. Pozdrav kolektiva Impoljce S pomočjo duhovnikov iz dekanij Leskovec, Trebnje in Videm pri Krškem, od koder je večina stanovalcev doma, je daroval mašo in blagoslovil dom. Direktorica doma Impoljca Milka Cizelj je že pred leti uvidela, da vernim oskrbovancem veliko pomeni duhovna verska oskrba, zato so v dvorcu ob temeljiti prenovi za potrebe restavracije uredili tudi kapelo. Pred dvema letoma je bilo odprtje, svečano mašo je takrat daroval pomožni škof Kvas. Za oskrbovance poteka božja služba dvakrat mesečno ter ob vseh večjih praznikih. Kapela je nekaj posebnega zato, ker je oprema stvaritev iz domskih delavnic, od križa do slik Križevega pota, ki so delo domskega terapevta Marjana Podlogarja. V kapelici je bilo že kar nekaj porok, od zlatoporočencev do mladih parov, ki so si za svoje slavje izbrali Dvorec Impoljca prav zaradi te dodatne ponudbe. B.D. Trg za dušo mesta Sevnica - 50 zapriseženih Sevničanov se je takoj ob ustanovitvi vključilo v društvo Trg, katerega namen je ohranitev duše mesta Sev-nica. Nekoč je bil Glavni trg središče dogajanj v Sevnici, danes je 2lvljenje v njem skorajda izumrlo. Društvo Trg, katerega predsednica Je Mojca Jazbec, bo skušal mestu ponovno vdihniti življenje in dušo; Predvsem s prireditvami - prva bo Miklavžev sejem - ter z vrnitvijo starih obrti v mesto. N.Č.C. Kraj s svojo himno Dobova - Krajevna skupnost Dobova je na južni meji zadnja krajevna skupnost v občini Brežice, saj se pot naprej nadaljuje na sosednjo Hrvaško. A v marsičem je prva. Po prizadevnih posameznikih, bogatem kulturnem in društvenem življenju, po razvitih turističnih dejavnostih. Kraj je sicer znan po lepi ravninski legi v trikotniku med rekama Savo in Sotlo, zaščitenimi Jovsi, močno razviti konjereji. Po osamosvojitveni vojni za Slovenijo je njihov vsakdan močno omajal promet na mednarodnem cestnem in železniškem prehodu, a za nekoč znane izdelovalce železniških pragov danes ni več dela. Na zgodovino spominjajo tudi množična grobišča iz časov Ilirov in Keltov ter slovansko grobišče v Selah. ...na strani 11 Dobova s farno cerkvijo na mestu, kjer so 1864. leta porušili pr\’otno - 200 let staro leseno cerkev. Na njenem mestu pa so takoj začeli graditi sedanjo cerkev Imena Marijinega. “V zakulisnih ložah metropole nastajajo scenariji za nuklearko...” Trije predsedniki ob cvičku Kostanjevica na Krki - Osrednja slovesnost ob 750-letnici prve omembe mesta Kostanjevice na Krki v pisnih virih je kljub dopoldanskim padavinam privabila številne obiskovalce. Trije predsedniki nazdravljajo s cvičkom. Predsednik KS Kostanjevica Milan Herakovič, predsednik države Milan Kučan in predsednik uprave družbe Krka Miloš Kovačič. Tega dne se je mestece prebudilo v srednjem veku, obiskovalci pa so v mesto lahko vstopili le mimo mitnic. Tudi predsednik častnega odbora praznovanja mesta, predsednik republike Milan Kučan, si je z zanimanjem ogledal dogajanja v mestu in se sprehodil po srednjeveški tržnici. Da ga nič ne preseneti, je dokazal hidi ob naključnem srečanju s srednjeveškim beračem. ...na strani 9 Ob 28. oktobru, prazniku občine Brežice, vam spoštovane občanke in občani, iskreno čestitamo. Želimo vam obilo osebnih in delovnih uspehov, medsebojnega razumevanja in sreče, predvsem pa, da si ob prazničnih dogodkih vzamete trenutek zase in za prijatelje ter obogatite praznično vzdušje. Župan Vladislav Deržič in občinski svet Krško - V teh dneh po Sloveniji kroži pismo Zlatka Gomilška iz Krškega, ki namiguje na domnevne nepravilnosti v poslovanju Nuklearne elektrarne Krško in nosi naslov: Organiziran kriminal v NEK. Predvsem namiguje na domnevno oddajo naročil mimo javnih razpisov in na to, da so vodstveni kadri nuklearke z izvajalskimi firmami, kot so NU-MIP, SIAP, SIPRO in še nekaterimi, povezani bolj kot le emocionalno. Avtor pisma, nekoč zaposlen v NEK, zadnja leta pa zastopnik ameriške firme, preko katere je Krško nabavljalo in montiralo protipotresne blažilce, je po mnenju generalnega direktorja NEK Staneta Rožmana človek s klavrno osebno izkaznico. Sicer pa 400 novih brezposelnih? Krško - Po mnenju državnega sekretarja na ministrstvu za okolje Radovana Tavzesa je Vipap eno zglednejših podjetij glede izvajanja programa ekološke sanacije. Ta program, usklajen in podpisan z vlado, pa pomeni zaprtje obrata celuloze konec leta 2003 in 400 novih brezposelnih v regiji. Ali je možno v Krškem obdržati proizvodnjo celuloze po sodobni tehnologiji? ... na strani 2 Gradbišče čistilne naprave OBČINA Brežice je Rožman prepričan, da deklari- ljani in katerega cilj je “obvladati” rani avtor ni pomemben, saj je v NEK z vseh vidikov. ozadju scenarij, ki je nastal v Ljub- ... na strani 3 Štirje za HE Boštanj Ljubljana - Minuli ponedeljek se je iztekel rok za oddajo ponudb za izvedbo pripravljalnih del za HE Boštanj, ene od petih bodočih hidroelektrarn na spodnji Savi, za katerih izgradnjo je, skladno z julija letos podpisano koncesijsko pogodbo, zadolžen Holding slovenske elektrarne. Ponudbe so oddali CM Celje d.d, Cestno podjetje d.d. Ljubljana, SCT d.d. Ljubljana in Gradis nizke gradnje d.d. Maribor. Izvajalec 950 milijonov SIT vrednih pripravljalnih del - ta zajemajo izkop gradbene jame, utrjevanje nasipov in ureditev ustrezne infrastrukture za začetek gradnje HE Boštanj - bo predvidoma izbran do 8. novembra letos. ' > NASLEDNJA ŠTEVILKA BO IZŠLA 28. OKTOBRA 2002. v______________________________________________y ...če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250 POSAVSKE nVŠICE In zdaj se začenja zares! Skoraj vse tisto, kar so ljudje šušljali po ulici in smo namigovali v Posavskih mušicah, se uresničuje. Na piano prihajajo kandidati za bodoče župane in po vzoru kandidatov za predsednika države obljubljajo vse mogoče, vabijo potencialne volivce v restavracije, vinske hrame, uglajene lokale in gostišča -kmečkega turizma. Začele so se konvencije strank, na dan prihajajo imena njihovih kandidatov za občinske svetnike in na lokalne volitve so se začele zadnji hip pripravljati tudi krajevne skupnosti. Tako v posavsko deželo prihaja vesela volilna jesen! V Brežicah je sicer še nekaj skritih kandidatov, toda vse kaže, da se bo aktualnemu županu Vladislavu Deržiču, podžupanji Mileni Jesenko ter že predstavljenemu Andreju Vizjaku pridružilo še nekaj bolj ali manj znanih imen. Ob Stanislavu Ra-danoviču, Antonu Cerjaku in Roku Kržanu naj bi to bil tudi neodvisni Jože Avguštinčič. Morda se v naslednjih dneh pojavi še kakšno novo ime. Danimo iz šolskih vrst, kajti ravnatelj velikodolinške osnovne šole Florijan Bergant je povabil kolege, naj se tudi kateri od njih poteguje za bodočega'brežiškega župana. Tako kot Jože Tomc, ki ni bil zadovoljen z uvrstitvijo na listo svetnikov združene liste, pa je na občinski svet ubral samosvojo pot. Ob vnovični kandidaturi Vladislava Deržiča, ki se je novinarjem predstavil v svojem Čateškem dvorcu - pred slikovitim poslopjem ni nikoli več toliko vozil, kakor ob.odprtju - kaže ponoviti, da ga vendarle kandidirajo demokrati s predsedni- Z odprtja Čateškega dvorca kom Andrejem Pavlinom na čelu in ob podpori liberalne demokracije. In dodajmo, da se že omenjeni Bergant, nekdanji demokrat, Deržiču očitno odrčka, saj je na nedavni okrogli mizi o usodi Brežic javno povedal, da bo glasoval za Vizjaka. Ta pa, je pripomnil, naj za predvolilno propagando vendarle ne izrabi slehernega javnega nastopa. Manj napeto je pred volitvami v obeh sosednjih občinah. V Krškem sta se predstavila sedanji župan Franci Bogovič in Vojko Sotošek, že prej pa Martin Kodrič. Združena lista očitno ni našla kakovostnega kandidata, z neuglednim pa se ne želi izpostavljati? Zato v nekaterih strankah že razmišljajo, da sta tihi pakt o delitvi prihodnje oblasti sklenila Silvo Gorenc in Franci Bogovič. Verjemi, če moreš. In dodati kaže, da morebiti tudi zaradi tega za svetnike ne upajo kandidirati občinski uradniki. V Sevnici teh strahov naj ne bi bilo in na pomolu tudi ni večjih presenečenj; županu Kristijanu Jancu in podžupanu Andreju Štriclju se je v boju za župana pridružila še Breda Dre-nek - Sotošek iz združene liste, pričakovati pa je tudi kandidaturo Branka Kelemine. In to naj bi v Sevnici bilo vse. Spet je na očeh energetika! Drago Fabijan, direktor Holdinga savskih elektrarn, nima lepih časov. Vpeljati je moral daleč najmogočnejše elektroenergetsko podjetje v državi, ki mu je naložila še gradnjo verige spodnjesav-skih elektrarn. Datum za začetek del pri HE Boštanj je postavljen, obvozna cesta v ta namen odprta, a se zatika še naprej. Potem ko so se okrog načina gradnje zapletali posavski poslanci in še marsikdo, Drago Fabijan in Štefan Marjetič zdaj meša štrene holdingu avstrijska firma Verbund. Ta grozi celo s tožbo, ker ni dobila že pred leti obljubljenih del, kar lahko privede k odmiku gradnje HE Boštanj. Medtem seje kar naenkrat zapletlo še okrog nuklearke, ker njen nekdanji delavec Zlatko Gomilšek med drugim obtožuje vodstvo NEK, da je dodeljevalo draga dela brez javnih naročil. Medtem je slišati, da država plete mrežo okrog direktoija Rožmana tudi zato, ker se ministru Kopaču ni uklonil pri slovensko-hrvaški po- godbi. Od nje oziroma odvajanja polovice energije iz NEK pa naj bi bila odvisna tudi konkurenčnost holdinga. Posavski rojak Drago Fabijan res preživlja težke ure, zato pa njegov nekdanji sodelavec iz brestaniške elektrarne Štefan Marjetič uživa zasluženi pokoj. Kakorkoli že, bodo pa državni projekti, ki se obetajo Posavju, med njimi tudi gradnja elektrarn, območju le prinesli nekaj razvojnih priložnosti. Če ne bi bilo vlaganj, kot so gradnja avtoceste, elektrarn in novih objektov za potrebe schengenske meje, bi regiji trda predla. Predvsem bi zaradi visoke stopnje brezposelnosti Posavje postalo pravcata socialna bomba. Dobro poučeni vendarle razmišljajo, da jug države od vseh vlaganj le ne bo imel pravih koristi. Medtem je odšla še zadnja gradbena firma, kajti podjetje IGM-SAVA Krško seje vključilo v ljubljansko Vizijo in s tem posredno pridobiva novomeško cestno podjetje. Vedno več dela na obetavnih investicijah prevzema tudi Primorje iz Ajdovščine. Kaj torej še ostaja majhnim? Posavje prizadevajo hudi problemi tekstilcev in kovinske industrije, obema se zdaj pridružuje še trgovina. Lokali v Brežicah in ob meji so vse bolj prazni, velepodjetju Begros v Slovenski vasi pa že preti stečaj. Delavci so več mesecev brez osebnih prejemkov in regresa, zaradi dolgov pa lahko pade v stečaj še kakšna firma. Sicer tudi sindikati ugotavljajo, da so zaposleni pri zasebnikih vse preveč potrpežljivi. Agroservisovi delavci že peto leto čakajo na izplačilo, zaradi nedokončanega stečajnega postopka se jezijo nekdanji delavci Agrarie, nezadovoljni so tudi šoferji Prevoza in mnogi za počasne postopke krivijo tudi krško sodišče. Med delavci naštetih brežiških firm vlada revolt in menda pripravljajo celo pohod pred parlament! Oglato ob okrogli mizi Nepotrpežljivi pa so lahko tudi vsi tisti, ki se lotevajo vlaganj v starih mestnih jedrih. To je potrdila tudi nedavna okrogla miza. Odlično je k njeni izvedbi prispeval Mladinski center, a bodo podobna srečanja uspešnejša le, če ne bodo preveč splošna in se bodo razpravljavci posvetili posamičnim problemom. Nekaj poslastic je bilo slišati tudi tokrat; župan naj bi denar vlagal predvsem v vinske ceste, nič pa v mesto, objekte posodabljajo in gradijo predvsem gostinci, ki naj bi imeli več denarja. Kako cenijo svoje okolje, so pokazali meščani, saj si nihče ni ogledal razgrnjenih načrtov za čistilno napravo in ob okrogli mizi tudi ni bilo vidnejših predstavnikov Krajevne skupnosti Brežice. Na svoj “križev pot” in jamo sredi mesta pa je opozoril optik Rime ter povedal, da bo njegov primer ustavil še preneka-terega vlagatelja. Pomembneje je, da lahko praznujemo; v Brežicah bomo v pri- hodnjih dneh, v Kostanjevici pa so v soboto. Za to sta se posebej trudili Lea Marija Colarič in Anica Žugič, ki pa nista mogli odgnati slabega vremena in tudi novo fontano so postavili zadnji trenutek ter jo v dežju oskrbeli z vodo. Celo domači župnik je menda zatajil in razočaral verne in neverne, ker na praznični večer ni prižgal luči na prelepi sli-novški cerkvi. Zato pa so te dni dobili novo kapelo v domu upo- kojencev Krško in direktorica podobnega zavoda na Impoljci Milka Cizelj je poskrbela za Milka Cizelj mašo in blagoslovitev njihovega bogoslužnega prostora. V Brežicah se z zemeljskimi problemi ukvaija Franci Kene, ki ne skrbi le za ljubiteljske kulturne de- Franci Kene javnosti, marveč kot zborovodja ostaja tudi soustvarjalec kulturnih dohodkov. Postal je celo zdomec in povezovalec lovskih in pobratenih zborov iz Dobove, Globokega, Zagreba, Splita in Reke. Pravzaprav bi lahko še največ prispeval k boljšim slo-vensko-hrvaškim odnosom. - Vlado Podgoršek Anica Žugič in Lea Marija Colarič Sindikat Pergam: “Obrat celuloze je nacionalni interes” Krško - Zaradi ekoloških standardov je proizvodnja celuloze f sedanjem Vipapovem obratu limitirana in konec prihodnjega leta bo ustavljena. Tako predvideva sanacijski program, ki ga je Vipap podpisal z vlado. Sindikat podjetja in konfederacij papirniških sindikatov Pergam pa sta prepričana, da bi Slove* nija potrebovala obrat za predelavo vlaknin iz nekakovostne* ga lesa. Stališče podpira tudi Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) in direktor Vipapa Kettner. Občinski svet Krško je11 tem razpravljal na izredni seji, na katero je bilo vabljenih pe1 ministrov - Rop za finance, Petrinova za gospodarstvo, Dimoy' ski za delo, But za kmetijstvo in Kopač za okolje. Prišla sta državni sekretar Ministrstva za okolje Radovan Tavzes svetovalec vlade iz gospodarskega ministrstva Sašo Jevšnik Predstavniki vlade so bili v Krško povabljeni, da bi prisluhnili varianti o postavitvi novega sodobnega obrata celuloze in če bi država podprla zamisel, bi bilo po mnenju sindikata smiselno podaljšati obratovanje sedanjega obrata do leta 2006. Krajevna skupnost mesta Krško se s podaljšanjem obratovanja strinja, prav tako z rezervacijo prostora za nadaljevanje 70-letne tradicije proizvodnje celuloze. Toda o podaljšanju obratovanja celuloze bi se sindikat lahko pogajal z lastnikom le, če bi bil ta oproščen visokih taks za obremenjevanje okolja, ki stopijo v veljavo po zaključenem sanacijskem programu v Vipapu. V nasprotnem bi dodatni visoki stroški (več 10 milijonov evrov letnih taks) uničili ne le poslovanje celuloze, ampak Vipapa v celoti. Državni sekretar na Ministrstvu za okolje Radovan Tavzes je povedal, daje to nemogoče, saj bi bila oprostitev plačila ekoloških taks po 1. j anuarju 2004 velika kršitev domače zakonodaje in smernic Evropske unije. Vipap ni vložil vloge za podaljšanje obratovanja. Prav tako ne bi sodeloval s kapitalom v novem obratu za predelavo vlaknin, je nadaljeval Tavzes in dodal: “Nov celu- sko upravičenost. Po oceni JanC r Vi za Hočevarja iz Gospodars* zbornice stane študija 50 tis^ evrov. Občina poziva državo, “ naroči in plača študijo. Predsednik Pergama Duša11 Rebolj ne razume, kako se vl^ obotavlja opredeliti nacionalj gospodarski interes, kar proizvod nja celuloze vsekakor je. Dfr®' tor Vipapa Kettner je postrege‘ podatki, da je v slovenskih g°z dovih letno na razpolago naj m3® Direktor Vipapa Kettner milijon kubikov lesne mase. ko 3000 malih gozdnih posesa kov preko gozdnih gospodar® sodeluje z Vipapom. Če se zapre trg za celulozni les, ga mo v določenem odstotku ffl°f lozni obrat mora biti podjetniški in ne državni projekt. Nihče se še izvažali, večina pa ga bo trot la po gozdovih, je opozoril Fra(*. ci Furlan iz Združenja za & Direktor Vipapa v štirih letih, kar je v podjetju, še ni uspel izve' :deti stališča vlade o varovanju gozdov skozi predelavo biomase. Ko J hotel o projektu postavitve novega obrata celuloze govoriti s pre stavniki vlade, ki imajo pristojnost odločanja, je dosegel le pozdra ni stisk roke s Petrinovo, ki ni imela časa. Švedski poslovnež pa je poslušal 4 ure in ideja se mu zdi zanimiva, saj bližnja Italija let porabi skoraj 3 milijone kubičnih metrov celuloze. . : Predelavo vlaknin v Krškem predvideva tudi regionalni razvP) program in direktor Območne gospodarske zbornice Marjan Su** apelira na vlado, naj ga upošteva. ni pojavil kot podjetnik, ki bi bil v tem primeru partner za pogajanja.” Sašo Jevšnik, svetovalec vlade z Ministrstva za gospodarstvo je dejal, da bi bilo to ministrstvo pripravljeno prevzeti koordinacijo pri ustanavljanju konzorcija, ki bi vodil naložbo. Seveda pa je potrebno imeti študijo o izrabi biomase, ki bo pokazala ekonom- darstvo pri GZS. Občinski svet Krško da se bo vlada do konca oktcLv odločila, ali podpira postaj "rŠK6 , novega obrata celuloze v Krs - avlfj. v katerega je občina pripri vložiti razpoložljivo zemlji^L zagotoviti prostorsko plansk goje za izgradnjo obrata. Branka Dem0' Pred izgradnjo MMP Obrežje Ljubljana - Servis skupnih služb vlade in Družba za avtoceste kot investitoija sta s podjetji SCT, Primorje in CGP kot izvajalci podp pogodbo za izgradnjo mednarodnega mejnega prehoda Obrežje. na dela v skupni vrednosti 2,9 milijarde SIT naj bi bila po pogodb6 roku končana do sredine leta 2003. K gradnji lahko pristopijo takoj- [gf Pogodba zajema dela za izgradnjo ploščadi za pretok P0®^6^ ploščadi za blagovni promet, izvedeno bo odvodnavanje in zaščita v podtalnico, urejeni pa bodo tudi komunalni vodi vključno z javn° ^0 svetljavo in vodom za klic v sili. V pogodbi je zajeta še izgradn) ^ metrov dolgega odseka avtoceste, ki bo kot del dolenjskega kraka ^ ceste sever - jug povezovala mednarodna mejna prehoda Karava^ ^ Obrežje. Tina Teržan iz Servisa skupnih služb je še pojasnila-železniški prehod v Dobovi v fazi pn.pr3.ve 1 okiicijske^3 n3crt3. So ^ kih izbora projektanta za idejne projekte za celoten paket gradbene ^ mentacije. Čas za izgradnjo vseh prehodov na bodoči schengens je do konca leta 2003. S.V. L f J !' 1 I I 1 i I I >^Grand v § ♦ ■ Casino Lido AflRt i f\ Bodo zdravi samo bogati? Posavje - Slovensko zdravstvo, predvsem glede na zadnje dogodke, ki smo jim priča skoraj vsakodnevno, zahteva nujne spremembe. Tudi stroka je mnenja, da se morajo nemudoma doseči boljše razmere. Potrebno je zmanjšati čakalne dobe, v zdravstvu nadomestiti do skrajnosti izrabljeno opremo, za katero bi potrebovali 40 milijard SIT. V tokratni anketi nas je zato zanimalo, kaj o trenutnih razmerah in prihodnosti slovenskega zdravstva menijo nekateri Posavci? Berta Logar, upokojenka iz Krmelja: Zdi se mi, da bi se morali v zdravstvu zavzemati za to, da bi imeli vsi uporabniki enake pravice in da ne bi bilo privilegijev. Zadnji dogodki kažejo, da se to še ne bo tako kmalu spremenilo. Nekateri posamezniki v zdravstvu so zelo uspešni, a tudi ostali bi morali delati tako, da bi lahko več ljudi za isti denar dobilo kakovostne storitve. Jožef Zupančič, podjetnik z Rake: Preko medijev spremljam razprtije v zdravstvu od Ljubljane, Maribora, Izole do celjske bolnišnice. V celjskem primem sem razočaran nad načinom reševanja zadev, ki so se jih lotih, kot da so mehaniki in ne visoko šolani ljudje z etiko. Dokler je denaija dovolj, ni nič narobe, ko ga na enem koncu zmanjka, se pa pokaže, daje vse narobe. Koga kriviti, je vprašanje, toda nekdo mora biti odgovoren. s Uroš Škof, profesor iz Pisec: Z moje strani zaupanje v zdravstvo ostaja. Razlog za ponavljajoče afere v zdravstvu pa vidim v prevelikem vpletanju osebnih interesov ter slabi državni strategiji razvoja zdravstva. Zgledovati bi se morah po državah severne Evrope, ki jih lahko postavljamo za zgled. Zdravstveno socialna skrb v dobro prebivalcev v teh državah funkcionira že več kot 100 let. Jože Maurer, upokojenec iz Sevnice: Imam slabo izkušnjo iz zdravstva; sestra je bila sprejeta na nevrološki oddelek. To je sramota za medicino, da v Ljubljani obstajajo taki oddelki kot v času Avstro-ogrske, saj je v eno sobo stlačenih po osem ljudi. To tudi minister Keber prikriva. Dolge čakalne dobe pa so posledica pomanjkanja denaija, saj obseg storitev z denarjem regulirajo prav zdravstvene zavarovalnice. Kot samoplačnik si takoj na vrsti. Tatjana Vučajnk, pomočnica vzgojiteljice iz Gaberja: Ker ne spremljam dogajanj, ne morem soditi. Po vsem tem pa je res nekoliko težje zaupati. Sama nimam slabih izkušenj s svojimi izbranimi zdravniki, tako ne z otroškim kot ne s svojo izbrano zdravnico. Oba delata v Zdravstvenem domu Brežice in z obema sem zelo zadovoljna. Posvečata se pacientu, vzameta si dovolj časa, zato mi tudi ni odveč, če pri katerem od njiju nekoliko dlje čakam. TERME ČATEŽ OKTOBER Varierij Program 200i Sobota 19, oktober Kvoti c Cocktail Part v Sobota 26. oktober Sladki večer z muškatom Sobota 31. oktober \oč čarovnic plesna skupina zimsko zmago HjfT* -- mv _ Z ^ermasradI SUzuR r® I Jfl m a!i€ 11.500,00 Od 16. oktobra 2002 do 6.januarja 2003 Vstopi v Grand Casino Lido in sodeluj v nagradni igri. Žrebanjebov ponedeljek, 6. januarja 2003 ob polnoči. Grand Casino Lido TopSištiatessajS 8251 Čatež oi» Savi tel.. 0? 4994 900 ■ Faz; 0? 4994 810 e- rrvžKE (jkism.6 porforož : S socialnimi stanovanji ■ ■ ■ v je kriz Brežice - Na listi prosilcev za socialna stanovanja je letos \ 25 upravičencev, a stanovanjski problem je na ta način rešila le prva na listi. Oddali so še stanovanje v OŠ Mrzlava vas, vendar kot neprofitno, zanj so prejeli le eno vlogo. Občina nima stanovanjskega fonda, je poudaril vodja Oddelka za gospodarske javne službe in gospodarske zadeve na Občini Brežice Bojan Tičar. Letno sicer v povprečju odkupijo dve stanovanje. Letos naj bi eno še kupili, ob tem so realizirali nakup stanovanja na Milavčevi 17, tako daje zgradba v celoti v občinski lasti. Od proračuna občine za leto 2003 je odvisno, če jo bodo začeli adaptirati. Centralnega ogrevanja namreč nima, potreben je še poseg v kleti. Z ureditvijo podstrešja pa bi lahko pridobili dve manjši stanovanji. Stanovanjski sektor vodi Dragica Lazanski, ki ima v arhivu 27 socialnih stanovanj in eno zavetišče. Ta so vsa polna, novih stanovanj ni. Več praznih, pretežno v “stari koloniji”, je v lasti Ministrstva za obrambo. Še vedno so rezervirana za njihove potrebe, le dve stanovanji ima Občina Brežice v najemu za visoko najemnino, za tretje v danem roku niso našli interesenta. Letno pa je do 30 prosilcev na socialni listi, ki jo objavljajo zato, da zadostijo zakonu in ne stanovanjski stiski prosilcev. Tičar še poudarja, daje z novim pravilnikom neprofitna najemnina za nove stanovalce skoraj 50 odstotkov višja, tako da za ta stanovanja ni velikega interesa. Suzana Vahtarič Odgovor JEK na pismo Metropola želi “obvladati” nuklearko Krško - “Pojav pisma, ki želi diskreditirati, je znan iz zgodovine obratovanja Nuklearne elektrarne Krško(NEK). Zame ni dileme; v ozadju obstaja scena; ker se vse velike stvari dogajajo v naši metropoli, mi izkušnje govorijo, da je tudi ta scenarij nastal v metropoli - v zakulisnih ložah, ki imajo svoje specifične interese. Če ne bo uspel ta scenarij, se bo zgodil nek drug. Končni cilj pa je jasen - obvladovanje NEK z vseh vidikov,” je svoja stališča povedal generalni direktor NEK Stane Rožman. NEK se je namreč z novinarsko konferenco odzvala na pisanje nekaterih medijev o domnevnih nepravilnostih v poslovanju NEK. Kost za glodanje je v javnost vrgel Krčan Zlatko Gomilšek, ki v svojem pismu medijem, ministrstvom ter institucijam navaja, kako so nekatera podjetja kot so NUMIP, SIPRO, SIAP in druga skoraj izključno vezana na Poslovanje NEK in kako pridobivajo posle mimo Zakona o javnih naročilih. Po navedbah iz pisma gre za podjetja, ki so kmalu po Ustanovitvi oz. registraciji že dobila zahtevne posle za NEK, vsa ta podjetja pa naj bi imela “botre” Prav v nuklearki. Direktor NEK Stane Rožman je ovrgel vse poskuse diskredita-cije poslovanja NEK in njenega Vodstva in poudaril, da svoje delo °Pravljajo v skladu z zakoni in Predpisi ter pod ustreznim upravam nadzorom. Sam tehnološki proces jedrnega objekta zahteva širok spek-ter inšpekcij opreme, vzdrževalcih aktivnosti, varnostnih analiz Projektantskih storitev. Te sto-btve opravljajo stalni partnerji iz tujine in iz slovensko-hrvaškega Prostora. V preteklosti je bila industrijska podpora vezana pred-Vsem na Hidromontažo, Metalno, Litostroj, Rade Končar, znanstvena na inštitute, kot so Jožef Stefan, Milan Vidmar in Ruder Boš-kovič, projektiva pa na Elektro-projekt Ljubljana in Zagreb. Po osamosvojitvi so velika podjetja propadla, ostali pa so strokovnjaki, ki so se organizirali v nova podjetja. NEK danes posluje na osnovi dolgoročnih pogodb z dvajsetimi podjetji iz Slovenije in Hrvaške. Direktor Rožman zavrača tudi očitek, da NEK posluje mimo zakona o javnih naročilih. Kot pravi, pri tem ločijo tri kategorije storitev: - enkratne storitve, ki so vezane na večje projekte in kjer je možnih več dobaviteljev, naro- čajo na osnovi javnih razpisov oz. na osnovi pozivanja vseh ponudnikov na trgu; - kontinuirane storitve, ki se izvajajo trajno oz. ponavljajoče v okviru remontov, se naročajo pri znanih partnerjih in sicer na osnovi dolgoročnih pogodb z njimi; gre za zahtevnejše storitve, kjer zahtevajo dolgoročnejše izkušnje in tudi preverjene kadre; - tretja kategorija dobaviteljev pa so primeri, kjer zaradi speci- * lične opreme obstaja samo en dobavitelj; v teh primerih nimajo možnosti izbire. Podjetja, ki so omenjena v pismu, so visoko strokovna in konkurenčna, pravi Rožman in dodaja, da dosedanje revizije niso odkrile nobenih nepravilnosti v poslovanju ali kršenja zakona o javnih naročilih. NEK je trenutno pred kompleksno obnovo dolgoročnih pogodb, saj se petletne pogodbe iztekajo. Mogoče tudi na tak način nekdo skuša doseči, da se pogodbe s posameznimi podjetji ne bi obnovile. Sicer pa je direktoiju Stanetu Rožmanu cilj scenarija, v katerem deklarirani avtor sploh ni pomemben, jasen - Ljubljana želi “obvladati”NEK. To pa je - po njegovem mnenju - možno doseči po poti kompromitiranja njenega dela in njenega vodstva. In to ga žalosti, saj to pomeni notranjo dezintegracijo kolektiva, poruše-nje odnosa, ki ga je v zadnjih desetih letih NEK vzpostavila z okoljem, in porušenje razumnega odnosa z javnostjo. Nada Černič Cvetanovski Direktor NEK Stane Rožman (na sredini) s sodelavci na novinarski konferenci Brežičani v prazničnem oktobru Brežice - 28. oktober je občinski praznik občine Brežice. To je priložnost, ko se na slavnostni seji Občinskega sveta Brežice podelijo priznanja, v ta mesec pa so umeščene nekatere tradicionalne prireditve, zgoščena odprtja cest ter kulturnih in športnih prireditev. Na slavnostni seji 28. oktobra bodo v Viteški dvorani brežiškega gradu podeljena občinska priznanja. Dobitniki so znani, saj so bili potrjeni na 37. redni seji v začetku mesece. Letos bo podeljen tudi naziv častni občan akademiku profesorju doktorju Jožetu Toporišiču. Domačinu z Mosteca je vse življenje prepleteno z jezikoslovjem, znanstvenim delom in univerzo. Bibliografija njegovih objavljenih del obsega preko 1000 naslovov, v zavesti vseh pa je Slovar slovenskega knjižnega jezika iz leta 2001. Občinske nagrade so letos dodeljene kulturniku Branku Bogoviču iz Dobove in arhitektu Karlu Filipčiču iz Kapel, priznanja občine pa Gimnaziji Brežice, Planinskemu društvu Brežice ter podjetju TPV Brežice. Suzana Vahtarič Brežice in Dobova uskladili lokacijo čistilne naprave Brežice - Občinski svet Brežice, občinske službe in Krajevna skupnost (KS) Dobova so uspele uskladiti lokacijo za čistilno napravo za mesto Brežice, vendar ob pogoju KS, da se nanjo priključijo tudi Moščani in Dobovčani. Lokacija bodoče čistilne naprave za mesto Brežice je v zadnjih mesecih burila duhove tako med svetniki kot v javnosti. Čeprav naj bi jo gradili z evropskimi sredstvi ISPA programa, so svetniki lokacije vztrajno zavračali. Najprej jim ni bila pogodu lokacija za čistilno pred naseljem Mostec in pred pragom Term Čatež. Prepričala jih nista ne predstavnica Ministrstva za okolje in prostor in ne ljubljanski projektant. Službe so ponudile predlog štirih novih lokacij, kjer so sprejeli ob omenjeni zavrnjeni še rezervno lokacijo, nekaj nižje pod obstoječo čistilno napravo mesta Brežice. KS Dobova je že pred tem zahtevala priključitev na omenjeno čistilno napravo, kar je stroka zaradi dražje variante zavračala. nost izgradnje kanalizacijskega omrežja za vas Mostec zajame v investicijo za izgradnjo čistilne naprave. Branko Blaževič Vodja Oddelka za prostor na Občini Brežice Branko Blaževič Zdaj so kot še edino primerno lokacijo po prostorskem planu izglasovali tisto južno od naselja Mostec. Taje sprejemljiva za Terme Čatež, ki so strokovno ovrgle lokacijo nekaj 100 metrov višje pred naseljem. Sprejema pa jo tudi krajevna skupnost, vendar ob omenjenem pogoju, da se priključi kanalizacijsko omrežje KS Dobova in da se investicijska vred- opozarja, da morajo zdaj v najkrajšem roku preveriti uresničljivost pogojev KS Dobova. Zato bodo z javnim razpisom pridobili študijo izvedljivosti kanalizacijskega sistema in finančne obremenitve. Sledil bo idejni projekt in ostali postopki pridobitve lokacijskega načrta, rok ISPA programa, do katerega mora biti vse pripravljeno, pa je november prihodnje leto. Suzana Vahtarič Ustavno sodišče zavrnilo nove občine Ljubljana - Ustavno sodišče je zavrnilo pobude krajevnih skupnosti Dobova, Planina pri Sevnici in Martjanci ter občine Šentjur pri Celju za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti sklepa državnega zbora (DZ), s katerim ta ugotavlja, da predlogi ne izpolnjujejo z ustavo in z zakonom določenih pogojev za ustanovitev občine oziroma za izločitev iz občine. Ustavno sodišče tako ocenjuje, da z izpodbijano odločitvijo DZ niso kršena načela pravne države in ' načelo enakosti pred zakonom. Kot je znano, je DZ pri ponovnem odločanju na podlagi odločbe ustavnega sodišča zavrnil predloge za ustanovitev občin Dobova in Plani- na pri Sevnici ter predlog za izločitev krajevne skupnosti Martjanci. Zaradi te odločitve so omenjene občine ustavnemu sodišču predlagale oceno ustavnosti in zakonitosti omenjenega sklepa. STA Romi da, Romi ne... Ljubljana - Vladaje sklenila, da začne postopek pred ustavnim sodiščem za oceno skladnosti statutov občin Beltinci, Grosuplje, Krško, Semič, Šentjernej in Trebnje z ustavo in zakonom o lokalni samoupravi, ker ne določajo, da ima romska skupnost, kije avtohtono naseljena na območju posamezne občine, svojega predstavnika v občinskem svetu. Hkrati tudi ne omogočajo romski skupnosti volitev predstavnika v občinski svet že na jesenskih lokalnih volitvah. (Ne)uspešno pridobivanje sredstev Sevnica - Posavske občine bodo v letih 2001-2003 na podlagi javnega razpisa za sofinanciranje projektov regionalne infrastrukture na območjih s posebnimi razvojnimi potrebami, za kar je projekte pripravil Regijski pospeševalni center, prejele 281 milijonov SIT; od tega občina Krško 40 odstotkov, Brežice 38, Sevnica pa le 21 odstotkov sredstev. Sevnica mora zato poiskati druge vire - tudi državne, če hoče slediti razvoju in zlasti potrebam kraja. Kot pravi župan Janc, je bila sevniška občina letos pri tem zelo uspešna. Iz različnih republiških virov je na njen račun priteklo okrog 650 milijonov SIT. 110 jih bo šlo za gradnjo oz. dozidavo OŠ Blanca, za gradnjo doma TVD Partizan 8, za preplastitev starega mestnega jedra 30, 350 za ceste, za razvoj podeželja 60 milijonov SIT itd. Poleg gradnje OŠ Blanca, prenovljenega igrišča in nove kuhinje sevniškega vrtca, je v pripravi tudi dokumentacija za razširitev sevniške knjižnice. Potem ko so se invalidske delavnice čani do februarja prihodnje leto. Vrednost investicije je 100 milijonov SIT, polovico bo prispevala država. Konec tega meseca bo stekla akcija preplastitve ceste na relaciji Brezovo - Blanca v dolžini dveh kilometrov, julija prihodnje leto pa naj bi bil dokončan tudi dvokilometrski odsek regionalne ceste Zavratec - Brezovo - Bučka. preselile na novo lokacijo, bodo nekdanji prostori preurejeni v stanovanja. Končno se bo začela gradnja pločnikov na Logu v dolžini 1600 m, ki naj bi bili dokon- V skladu s prometno študijo, ki je bila izdelana, so začeti s projektiranjem krožišča v Šmaiju, zraven načrtujejo še nov železniški nadvoz in pločnike proti Planinski cesti. Po načrtih gredo tudi priprave na začetek gradnje HE Boštanj. Občina je preko razpisov pridobila tudi 60 milijonov SIT sredstev za razvoj podeželja oziroma za obnovo cest in dograditev kul- turnega doma Razbor ter obnove kulturnega doma Loka. Pred občino je še en velik projekt, težak kar 2 milijardi SIT; za kanalizacijski sistem in izgradnjo čistilne naprave na Logu naj bi občina prispevala 50 odstotkov sredstev, računajo pa tudi na sredstva ISPA. Občini Sevnica se tudi v prihodnjih letih obeta nekaj državnih sredstev, ki so bila že odobrena: sredstva za že prej omenjeno gradnjo OŠ Blanca in doma Partizan, za obnovo gradu ter za ureditev prizidka Zdravstvenega doma Sevnica, kjer naj bi uredili ordinacije. Skupna vrednost omenjenih investicij je 840 milijonov SIT, od tega naj bi država pokrila 23 odstotkov vrednosti investicij. Nada Černič Cvetanovski mnenja, odgovori, popravki... Sporočilo bralcem! Bralce vabimo, da s svojimi mnenji, stališči in komentarji sodelujejo v rubriki Mnenja, odgovori in popravki. Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Na podlagi Zakona o medijih (Ur.l.35/2001) si uredništvo pridružuje pravico do objave ali neobjave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki, ki po zakonu ne smejo biti spremenjeni in dopolnjeni. Slike, ki so bile obešene zraven in so opozarjale na problematiko odlagališč, smo žal zaradi slabega vremena odstranili in jih razstavili v prostorih Mladinskega centra Brežice. Navajate tudi, da je potekala očiščevalna akcija, ki so jo drugi občani pospravljali. Želimo navesti to, da smo oglaševali in vabili k očiščevalni akciji 14 dni pred projektom “NAJ ... ZACVETI” 20.9.2002, vendar se prebivalci Brežic niso odzvali. V ta namen so se za- Rekla ”kazala” SavaGlas, št. 64 Spoštovani, v zadnji številki SavaGlasa z dne 2.10.2002 smo zasledile pozitivne utrinke projekta "NAJ... ZACVETI” na dan brez avtomobila v Brežicah, 20.9.2002. Hkrati bi želele tudi opozoriti na nekatere nepravilnosti, ki so se pojavile v isti številki omenjenega časo- pisa v rubriki Rekla “kazala ”. Najprej bi omenile, da fotografija, ki ste jo objavili, ne spada v kontekst napisanega, saj je ta del razstave, ki smo jo pripravili. S to razstavo smo opozarjali na to, kako smeti kazijo naravo, s tem pa kažejo tudi na ekološko osveščenost, saj se divja odlagališča nahajajo na vsakem koraku. V članku navajate tudi, da je razstava dolgo ostala nepospravljena. Ali razstave trajajo samo en dan? radi premajhnega števila udeležencev čistilne akcije udeležili nekaj prostovoljk in organizatorji projekta. Kljub nesoglasjem smo se odločili, da se bomo s tovrstno problematiko še naprej ukvarjali in pripravljali podobne projekte, kajti temu je v našem okolju posvečene premalo pozornosti. Organizatorke projekta “NAJ... ZACVETI" Judita Francekovič Djurdja Maršič Daniela Homik Po pošti smo prejeli vprašanje Branka z Okljukove Gore, ki ga jezi dopis Energetskega servisa Brežice z opozorilom glede onemogočanja izvajanja dimnikarskih storitev. Pravi, da z dimnikarskimi uslugami že pred leti ni bil zadovoljen, ker so bile nekakovostne in tudi predrage. Dimnik in vse drugo čisti sam, ker doma kurijo skozi celo leto. Obvestilo omenjene službe je zanj izsiljevanje in grožnja in zanima ga, kdo ga lahko prisil, da mora dovoliti opraviti storitev, če to noče in povrhu vsega to delo opravi sam. V imenu Energetskega servisa d.o.o. Brežice je direktor Mirko Planinc v obširnem odgovoru pojasnil, da ocenjuje, da je podjetje stranko ustno in pisno seznanilo s predpisi in možnimi sankcijami, če preprečuje izvajanje obveznih dimnikarskih storitev, Lokalna javna služba se izvaja na osnovi državnih in lokalnih predpisov; Zakona o dimnikarski službi, Zakona o varstvu okolja. Zakona o lokalni samoupravi in Zakona o gospodarskih javnih službah. Zakon o varstvu okolja in Zakon o dimnikarski službi imata, tako kot ostali zakoni, določene sankcije, če pride do kršitve. Na primer Zakon o dimnikarski službi v 14. čl. določa kazni za prekrške tudi zaradi onemogočanja prostega dostopa do kurilne naprave, ki jih je dimnikar dolžan pregledati ali očistiti. Za navedene prekrške iz Zakona o dimnikarski službi je na osnovi Zakona o prekrških zagrožena kazen za posameznika od 1000 do 150.000 SIT, za pravne osebe od 10.000 do 10 milijonov SIT, za odgovorno osebo pravne osebe od 10.000 do 500.000 SIT. Podobno velja tudi za prekrške iz Zakona o varstvu okolja. Kazni lahko izreče tudi lokalna skupnost na osnovi lokalnih predpisov o izvajanju lokalnih javnih služb. Marjana iz Sevnice je opozorila na parkirno zmedo pred tamkajšnjim zdravstvenim domom. Pločnik je vedno zaparkiran in tako je onemogočen prehod mater z vozički, parkirni prostor pred zdravstvenim domom pa ni zapolnjen. Sprašuje, zakaj policija ne ukrepa. Komandir Policijske postaje Sevnica Sandi Hervol je pojasnil, da poznajo problem nepravilnega parkiranja okoli Zdravstvenega doma Sevnica, zato na tem odseku opravljajo večkratno kontrolo mirujočega prometa. Tako so v zadnjem letu in pol voznikom, ki so motoma vozila parkirali v nasprotju z zakonom, izdali 114 obvestil o nepravilnem parkiranju skupaj s plačilnimi nalogi. Skoraj vse izrečene kazni so bile izdane voznikom, ki so vozila parkirali nepravilno prav v okolici omenjene ustanove, kazen za tovrstne prekrške pa je 5 oziroma 10.000 SIT. Poudarjajo, da opažajo nekoliko manj tovrstnih kršitev po izgradnji parkirnega prostora. Obvešča še, da bo policija vzporedno z izvajanjem drugih primarnih nalog izvajala tudi nadzor nad tovrstnimi kršitvami. Ob policiji pa je za stanje mirujočega prometa zadolžen in odgovoren občinski redar. Milana iz Gornjega Lenarta moti način košnje ob obcestnih jarkih. V petek, 13. septembra, je velik stroj z novomeškimi registrskimi označbami kosil bankine na obeh straneh obcestnega jarka in ob tem tudi po njegovem zasebnem zemljišču. Vodja sektorja Brežice pri Cestnem podjetju Novo mesto Robert Salmič je pojasnil, da se bodo v tem tednu osebno oglasili pri gospodu Milanu v Gornjem Lenartu in na terenu preverili sporno lokacijo. Milka iz Mrzlave vasi je opozorila na isto dimnikarsko službo, ki zaračuna 900 SIT kot pavšal za prevoz in še dodatnih 3110 SIT za storitev. Direktor Energetskega servisa d.o.o. Brežice Mirko Planinc je pojasnil, da storitve dimnikarske službe obračunavajo v skladu z uradnim cenikom, odobrenim s strani Občine Brežice. V drugem delu cenika je navedeno, da pavšal za prevoz od izvajalca do uporabnika znaša 750 SIT + DDV-(-koncesijska dajatev. Obračuna se v primeru posebnega naročila in v primeru, ko uporabnik na predviden termin ne dovoli opraviti vseh obveznih dimnikarskih storitev. Če uporabnik ne dovoli izvajanja obveznih dimnikarskih storitev na predvideni ali dogovorjeni termin, je dolžan podpisati opozorilni blok, ki ga izda izvajalec in plačati nastale stroške izvajalca in sicer pavšalni znesek prevoza in porabljenega časa(pol ure), kar znaša 750 SIT+755 SIT, skupaj 1505 SIT+ DDV+ koncesijsko dajatev. Ocenjuje, daje primer gospe Milke eden izmed tistih, ki ji je bil pavšal za prevoz obračunan iz navedenih vzrokov, za konkretnejše pojasnilo pa prizadeto prosijo, da vprašanje naslovi na omenjeno pod-jetje. Vida iz Sevnice je že pred časom podala svojevrsten apel inšpektorjem in okoljevarstvenikom glede kurjenja v naravi na področju občine Sevnica. Moti jo dim z malih dvorišč, lastniki pa kurjenje trave in ostalega materiala opravljajo zgodaj zjutraj, ko inšpekcijskih služb ni na terenu. Obrnili smo se kar na nekaj služb. Na krškem inšpektoratu so nas usmerili na okoljsko inšpekcijo v Novem mestu, tam pa na Inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami pri Upravi za obrambo Krško. Vodja izpostave Alojz Fon je pojasnil, da Uredba o varstvu pred požarom v naravi prepoveduje kurjenje v naravi le v času, ki ga določi Uprava za zaščito in reševanje RS kot čas velike požarne ogroženosti. V tem času po omenjeni uredbi nadzor izvajajo kmetijska in gozdarska inšpekcija, inšpekcija za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami pa tudi policija. Zunaj časa razglasitve velike požarne ogroženosti okolja se v naravi lahko kuri, omenjene inšpekcija za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami je pristojna le v primeru nevarnosti razširitve požara na objekte, sicer pa pravi Fon, bi v takšnih primerih morala ukrepati okoljska inšpekcija. Franc s Senovega je opozoril na problem neurejenega robnika pred stanovanjskim blokom Cesta kozjanskega odreda 9 na Senovem, saj ob deževju nalivi prinesejo “vso svinjarijo” pred stanovanjski blok. S Cestnega podjetja Novo mesto je vodja sektorja Krško Robert Salmič v odgovor pojasnil, da si je z nadzornim organom Družbe za državne ceste ogledal omenjeno cesto. Zaradi razpadanja podpornega zidu je hitra rešitev nemogoča. V plan dela v leto 2003 pa je uvrščena obnova kompletnega zidu in vseh elementov odvodnjavanja. Marjana iz okolice Boštan-ja je vprašala, kdaj bo dokončan kilometrski odsek ceste na Jablance. Franc Povše iz podjetja Gradnje Boštanj je kot izvajalec del v odgovor pojasnil, da je občina Sevnica kot investitor posredovala naročilo, da se cesta Boštanj - Krmelj na omenjenem odseku asfaltira v mesecu oktobru. Jože iz Gornjega Brezovega je prav tako opozoril na ureditev ceste v svojem naselju. Referent za ceste in komunalo na Občini Sevnica Robert Kaše je pojasnil, da je cesta Sevnica - Blanca republiška cesta, ki jo upravlja Direkcija RS za ceste. Kljub temu je pojasnil, daje v septembru upravljavec za to cesto objavil dva javna razpisa za pridobitev izvajalcev del. Odpiranje ponudb bo sredi tega meseca. V prvem razpisu gre za preplastitev starega dela Sevnice, kjer je rok izvedbe 30 dni od podpisa pogodbe, torej še v tem letu, enako upa, da bo še v tem letu pre-plaščen tudi 2,4 km dolg odsek na omenjeni cesti med Gornjim in Dolenjim Brezovim, kjer ima izvajalec rok za izvedbo preplastitve 8 mesecev po podpisu pogodbe. Ivana s Hrastja moti pista Mobikrog, ki je s križanjem ceste Hrastje - Črešnjice prednostna. Komunalni nadzornik na Občini Brežice Mladen Arnšek je pojasnil, da so prometne znake postavili na podlagi ogleda upravnega org3' na občine Brežice in takratne' ga upravljavca ceste. Postavitev temelji na tem, da gre za cesto, ki se križa s stezo Ministrstva za obrambo in je nekategorizi' rana kot cesta in ni vrisana v katastru, v naravi pa je izred-nih dimenzij, širine 11 metrov-Na tej stezi je zato nemogoče postaviti prometni znak; postavitev je izvedena tako, da je mogoče za posameznike res nelogična, a se drugače v tem tre-nutku ne da urediti. Angela iz Podbočja je xl' postavila reklamacijo za sen>e kolerabe. Iz Strokovne službe Agranje d.d., kjer je prizadeta nabavn3 seme, so pojasnili, da so pregled3' li posevke kolerabe “Hofmanov® rumene”, zasejane s semenom originalnega pakiranja na 9 1°' kacijah Dolenjske, Podravja m Pomuija. Ugotovili so, da so p11 delki kolerabe oz. večine kor® novk slabši in nenormalno raz' ■vi- ti le na lokacijah na Dolenjskem-Priporočajo, da strokovne kme^ tijske službe na Dolenjskem ug°^ tovijo, katere neprimerne rastn razmere ali agrotehnika je vpl ,lival3 na slabše stanje posevkov oz, P11 delkov kolerabe in drugih. Za d datne informacije je na voljo nj hova številka 02-55-98-007- Sava Glas, 16.10.2002 V dveh letih avtocesta Obrežje - Kronovo Posavje - Avtocesta od Krenovega do Obrežja bo skupaj dolga 35,2 km. Po njej naj bi se peljali že leta 2004. Avtocesta je na tej relaciji razdeljena na tri odseke. V gradnji sta 9,2-km odsek Kronovo -Smednik, in 12,3 km odsek Krška vas -Obrežje. Za 13,7 km dolg avtocestni odsek Smednik - Krška vas je potrebno sprejeti še uredbo o lokacijskem načrtu. Postopek umeščanja trase v prostor vodi Urad za prostorsko planiranje Ministrstva za okolje in prostor. Za izgradnjo avtocestnega odseka Krška vas-Obrežje so bila oddana vsa gradbena dela. Podpisane so bile pogodbe; za izgradnjo 11,5 km dolge trase, ki jo v skupnem nastopu gradijo podjetja SCT, d.d., Cestno podjetje Novo mesto, d.d. in Primorje, d.d.; pogodbena vrednost znaša 12,6 milijarde SIT. Za izgradnjo 14 premostitvenih objektov (viadukt, dva mostova, tri nad-yoze, pet podhodov, tri podvoze) In ploščate prepuste, kijih v skupnem nastopu gradijo podjetja GIZ Gradis, Cestno podjetje Maribor in SGP Kraški zidar; pogodbena yrednost za izgradnjo teh objektov znaša 2,1 milijarde SIT; ter za izgradnjo treh premostitvenih objektov (most, viadukt in nad-voz), ki jih gradi podjetje GIZ Gradis, d.d. iz Ljubljane; pogodbena vrednost pa znaša 862 milijonov SIT. Avtocestni odsek Kronovo -^mednik je razdeljen na dve eta-Pi> in sicer Kronovo - Dobruška Vas ter Dobruška vas - Smed- nik. Za izgradnjo odseka so bila oddana že vsa gradbena dela. Podpisana je bila 1,511 milijarde SIT vredna pogodba za izgradnjo trase od Dobruške vasi do Smednika, ki jo v skupnem nastopu gradita podjetji SCT, d.d. in Cestno podjetje Novo mesto, d.d.. Enako sta bili podpisani pogodba za izgradnjo 11 objektov (5 mostov, 4 prepuste ter podvoz in nadvoz) na avtocesti od Dobruške vasi do Smednika; objekte gradi podjetje Gradi, nizke gradnje, d.d.; pogodbena vrednost znaša 654 milijonov SIT; in pogodba za izgradnjo trase ter 14 objektov (most, 8 prepustov, 2 podvoza in 3 nadvoze) na avtocesti od Krenovega do Dobruške vasi; traso in objekte v skupnem nastopu gradijo podjetja SCT, d.di, Primorje, d.d., Gradis, nizke gradnje, d.d. in Cestno podjetje Novo mesto, d.d.; pogodbena vrednost za izvedbo navedenih del znaša 8,7 milijarde SIT. Vodja službe za poslovno komuniciranje DARS, d.d. Andrej Osterman je še pojasnil, da bosta oba avtocestna odseka dokončana in predana prometu predvidoma v letu 2004. Suzana Vahtarič Vse za razvoj malega gospodarstva Sevnica - Občina Sevnica je objavila razpis za dodelitev sredstev za subvencioniranje realne obrestne mere iz občinskega proračuna za pospeševanje razvoja malega gospodarstva. Sredstva za posojilo znašajo 110 milijonov SIT in se namenjajo za nakup, urejanje to opremljanje zemljišča za Sradnjo poslovnih prostorov, ?a nakup, gradnjo in adaptacijo prostorov, namenjenih za Poslovno dejavnost, za uvajan-je sodobnih tehnologij in podobno. Prednostni kriteriji za Pridobitev subvencij so nova delovna mesta, proizvodna dejavnost, nad 50 odstotkov tovoza proizvodnje in ekološki ypliv na okolje. Za sredstva tahko do 15. novembra zaprosijo samostojni podjetniki, mata podjetja, občani, ki so vložili vtogo za priglasitev statusa sa-toostojnega podjetnika in podaja, ki so na pristojnem so-dtšču vložila zahtevo za vpis v register. Višina subvencionirane obrestne mere bo znašala d° 2 odstotni točki, doba subvencioniranja je do tri leta. Posojila in subvencijo lahko Pridobijo prosilci, ki imajo med tri financiranja zagotovljenih Najmanj 30 odstotkov lastnih Sfedstev. Maksimalni znesek P°sojila pa je milijon SIT. Poleg tega pa občina Sevnica 'tojavlja še razpis za dodelitev Sfed.stev za promocijo izdelkov toalih in srednjih podjetij. Na to^Polago je milijon 200 tisoč tT, predmet razpisa, ki je odprt 11015. novembra, pa je sofinan-jtoije nastopov sevniških podanikov in obrtnikov na sejmih domovini in tujini. Občina bo ^financirala stroške najetja in izstavitve stojnice. N.Č.C. Evropski pomenki Krško - Območna Gospodarska zbornica Posavje pričenja v sodelovanju z Oddelkom za evropske zadeve pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) s tako imenovanimi “Evropskimi pomenki”. Gre za mesečne dvourne specializirane seminarje o evropski zakonodaji in praksi na posameznih področjih, ki se odvijajo v hotelu Sremič. Prvi v nizu napovedanih pomenkov je bil o okoljski politiki in zakonodaji evropske unije (EU) ter procesu približevanja Slovenije k uniji. “Evropski pomenki” so namenjeni širši javnosti, ne le članstvu gospodarske zbornice, je povedal direktor območne zbornice Marjan Šunta. Organizirani so z namenom, da se tako podjetniki kot predstavniki lokalnih skupnosti, ki se bodo morali v prihodnje ravnati po pravilih EU, čim bolj seznanijo z vsebinami pridru-žitvenega sporazuma. Obravnavane teme so pravno in ekonomsko obarvane. Tokrat sta Janja Leban, vodja službe za varstvo okolja, in Peter Ješovnik, vodja Oddelka za evropske zadeve pri GZS, predstavila direktive unije s področja okolja s poudarkom na omejevan- ju industrijskega onesnaževanja in obvladovanja tveganj ter ravnanju z odpadki. Gre za sklop direktiv, ki so po slovenski oceni investicijsko najbolj zahtevne. Večina tehnologije v slovenski industriji je še iz časov pred uveljavitvijo tovrstnega sistema nadzora nad vplivi na okolje. V ta namen bo potrebno celovito prilagoditi ureditev v vseh industrijskih panogah. Območna gospodarska zbornica ima rokovnik še za šest evropskih pomenkov; v novembru bo seminar o štirih osnovnih svoboščinah, v decembru o davkih, po novem letu pa o carinski uniji, kmetij stvu in pravu gospodarskih družb. B.D. Več papirnih vrečk Krško - Hčerinska družba celjskega podjetja Aero, Aero Pa-piroti iz Krškega, je z odprtjem nove linije pridobila nove zmogljivosti za izdelavo papirnih vrečk. Krško podjetje je že s sedanjo proizvodnjo nosilnih vrečk, ta je znašala 40 milijonov kosov letno, pomemben proizvajalec; nova linija, vrednost njene naložbe je znašala 300 milijonov SIT, pa bo povečala proizvodnjo za 21 milijonov kosov. Družba Aero Papiroti proizvaja poleg nosilnih vrečk še kartonske cevi in ovojne papirje, poleg tega pa izdeluje tudi vrečke za potrebe mlinske industrije. Obseg prodaje družbe se je v minulih petih letih povečal za več kot 60 odstotkov, družba pa s svojo proizvodnjo uspešno konkurira tudi na evropskem trgu, kamor trenutno izvozi prek 90 odstotkov izdelanih nosilnih vrečk oz. 70 odstotkov celotne prodaje. Izvoz pod- jetja se je v zadnjih petih letih povečal za 148 odstotkov. Celotna linija za izdelavo nosilnih papirnih vrečk z zvitimi ročaji vključuje stroj za tiskanje papirja, stroje za izdelavo ročajev ter opremo za formiranje cevi in dokončno oblikovanje vrečke. V podjetju so prepričani, da bo nova proizvodna linija omogočila še bolj kakovosten nastop na evropskih trgih, zadovoljila pa bo tudi domači trg. L.K. RTP Krško obratuje Krško - Dvajsetletne negotovosti z električnim napajanjem Dolenjske, Posavja in Bele Krajine ni več. S poskusnim obratovanjem je pričela razdelilna transformatorska postaja (RTP) Krško. Podjetja na Dolenjskem, v Beli Krajini in v Posavju so imela v preteklosti nemalo težav zaradi nihanja napetosti električne energije, do katerih je prihajalo zaradi prešibke RTP. Novo s 300 mega volt-amperskim transformatorjem je po večletnih prizadevanjih območne Gospodarske zbornice Posavja Eles kot investitor pričel graditi novembra 2000, vrednost naložbe pa znaša dobre 4 milijarde SIT. Transformatorje bil pod napetost priključen zadnje dni septembra, soglasje za poskusno obratovanje je Eles dobil tudi od nuklearke, saj sta oba objekta povezana na 400 in 110 kilovoltnem omrežju. V RTP so postopno vključevali še vse preostale 110-ki-lovoltne daljnovode, zelo zahteven pa je bil preklop napajanja lastne rabe za nukle.arko iz sedanjega 110- kilovoltnega daljnovoda Elektrarna Brestanica - NEK na kablovod preko RTP v polje lastne rabe Nuklearne elektrarne Krško (NEK). Preklop je moral biti zaključen v 60 urah, Elesovim strokovnjakom je uspelo delo kakovostno opraviti v 59 urah, je razložil direktor inženiringa v NEK Martin Novšak. Nova transformatorska postaja pomeni zmanjšanje izgub v elektroenergetskem sistemu in s tem izboljšane napetostne razmere ter povečane možnosti poti za prenos v nuklearki proizvedene električne energije preko 400 in 110-kilovolt-nih daljnovodov. Slavnostno odprtje objekta je načrtovana za 22.oktober, vrvico pa bo prerezal predsednik vlade Janez Drnovšek. Branka Demovšek Begros po letu dni Slovenska vas - Delavci Be-rexa Intmational zaposleni v trgovini Begros v Slovenski vasi so dva meseca brez osebnih dohodkov, tudi brez regresa. S 14. oktobrom je večini, ki so bili zaposleni za določen čas, potekla pogodba, ki je podjetje ni podaljšalo. Svobodni sindikat zastopa 90 zaposlenih, večina bo na borzi iskala nadomestilo za brezposelnost, poudarja sekretar območnega sindikata Lado Rožič. Njihova usoda je odvisna od nadaljnjih postopkov Berexa; če bo v prisilni poravnavi oziroma stečaju, je potrebno peljati postopke prijave terjatev v prisilni poravnavi oziroma stečajni masi. Ce bo podjetje delovalo naprej, pa bo sindikat terjal terjatve z namenom, da se izplačajo delavci. Rožič ob škodi, da gre leto dni po veliki investiciji podjetju tako slabo, poudarja: “Trenutno informacije o dogajanju v Berexu ni, ker se odgovorni ne oglašajo, enako je na Občini Brežice. Vsi se skrivajo za zidom molka, ko je bilo odprtje, pa so se vsi veselo nastavljali fotografom in to je prava slika strategije Slovenske vasi.” S. V. S kmetijskimi vložki v novo leto Slovenija, Posavje - Stalna mešana komisija po Sporazumu o obmejnem prometu in sodelovanju med Slovenijo in Hrvaško (SOPS) je podaljšala rok za izdajanje kmetijskih vložkov iz že dogovorjenega 1. oktobra letos na 1. januar 2003. S kmetijskimi vložki je omogočila najkrajšo pot do nepremičnin na drugi strani državne meje. Dvolastniki lahko od 18. marca letos poleg obmejnih prepustnic pridobijo tudi kmetijski vložek, v katerem so podatki o nepremičninah lastnika na drugi Vida Omerzel strani meje. Brez njega po sklepu SOPS-a od 1. oktobra letos ne bi bilo mogoče prehajati meje na dogovorjenih mestih zunaj vzpostavljenih mejnih prehodov. Zdaj je ta rok podaljšan še za tri mese- ce. Urad za upravne notranje zadeve Ministrstva za notranje zadeve je sklep komisije o podaljšanju izdal zadnjega septembra, sprejet pa je bil že dva meseca prej na pobudo hrvaške strani. Ta ima v proceduri nov zakon o upravnih taksah, njegov sprejem pa bo omogočal oprostitev plačila upravne takse za izdajo kmetijskih vložkov in s tem znižanje cene obmejnih dokumentov na hrvaški strani, kjer so občutno dražji. V posavskem prostoru za obmejne prepustnice še ni velikega interesa, še manjši je za kmetijske vložke. Vodja Oddelka za upravne notranje zadeve Ivanka Medvešček je poj asnila, da je na področj u Upravne enote Brežice do prepustnice upravičenih okoli 21.500 državljanov, na področju krške pa okoli 3800, je povedala vodja krškega oddelka Vida Omerzel. V Brežicah so do oktobra izdali okoli 660 prepustnic in 2 kmetijska vložka, v krški pa samo 68 prepustnic. Suzana Vahtarič Komisiji sta se še dogovorili, da se nosilcem kmetijskih vložkov, ki želijo prehajati državno mejo do svojih nepremičnin po najkrajši poti. v kmetijski vložek lahko takoj vpišejo točke 27 bodočih mejnih prehodov za obmejni promet, določenih v SOPS-u. Čeprav vsi ti mejni prehodi še niso uradno odprti za imetnike obmejnih prepustnic, pa jih lahko prehajajo brez predmetov, drugega blaga ali živali, ki so podrejeni carinskemu nadzoru. investiranje “Denar je vreden toliko, kolikor z njim zaslužite” Kaj je vzajemni sklad? - Premoženje vlagateljev, vloženo v veliko število različnih vrednostnih papirjev - delnice, obveznice, zakladne menice, blagajniške zapise in druge, z zakonom dovoljene naložbe. - Celotno premoženje je razdeljeno na enake dele - točke (enote premoženja). Vsaka točka vsebuje sorazmerni delež vseh naložb vzajemnega sklada. - Lastniki vzajemnega sklada so vlagatelji, ki vanj vlagajo denar in s tem kupujejo točke vzajemnega sklada. - Vrednost točke (VEP) se spreminja v odvisnosti od spremembe tečajev vrednostnih papirjev, ki so v portfelju vzajemnega sklada. - Merilo uspešnosti vzajemnega sklada je rast vrednosti točke -donos. - S premoženjem vzajemnega sklada upravlja družba za upravljanje. - Cilj upravljanja je povečevanje premoženja vzajemnega sklada in s tem rast premoženja vlagateljev. - Informacijo o vrednosti točke lahko vlagatelj vsak dan dobi iz sredstev javnega obveščanja (tečajnica vzajemnih skladov - VEP). Zakaj je vzajemni sklad primerna oblika varčevanja? - Ker vlagatelju ni potrebno spremljati podatkov o 'podjetjih in dogajanju na borzi, da bi lahko v pravem trenutku kupil ali prodal pravi vrednostni papir, ampak za to skrbijo strokovnjaki družbe za upravljanje. - Ker je najmanjša možna vloga vrednost ene točke, vlagatelj varčuje po svojih zmožnostih in željah - ni obvezujočih pogodb oziroma obveznih obrokov. - Ker lahko vlagatelj svoja sredstva kadarkoli dvigne - sredstva niso vezana. - Ker lahko vlagatelj v vsakem trenutku natančno ve, kolikšna so njegova sredstva. - Ker je z zakonodajo in z nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, neodvisnih revizorjev in vlagateljev dobro poskrbljeno za varnost premoženja. - Ker lahko vzajemni sklad zaradi velikosti dosega nižje stroške trgovanja kot individualni investitorji. Opomba: Pri nas lahko kupite vzajemne sklade GALILEO, RASTKO in BOND. Mojca Špiler, borzna posrednica M&D Špiler k.d. Pogodbena enota GBD d.d. Pogodbeni partner KD Investments d.d. Tel: 07/49-05-678, http://www.web-klik.com/ rojstva v porodnišnici brežice Od 29.9. do 14.10.2002 Dečke so rodile: Alenka Gorjan iz Krškega, Suzana Zajc z Rake, Suzana Pinterič iz Brežine, Anica Kramer iz Polja pri Bistrici in Lidija Veble iz Jereslavca. Deklice so rodile: Polona Žerjav-Škobeme iz Krškega, Virginia Pava Kelher iz Brežic, Petra Brečko iz Krškega, Marija Cirnski s Cimika, Barbara Radej iz Brestanice, Marjanca Župane s Stranj, Mojca Aj ster iz Brezovice v Podbočj u, Klaudij a Pšeničnik iz Brežic, Andreja Šink iz Trbovelj in Nataša Cener iz Leskovca pri Krškem. SOLSTVO, ZDRAVSTVO Vedno znova nad sanitarije Brežice - V javnem zavodu Zdravstveni dom Brežice se že nekaj let ubadajo s ponavljajočimi težavami. Vedno znova so uničene, poškodovane in umazane. Tatvine in uničevanja sanitarij so stalnica, na katero so opozarjali tako pacienti kot zaposleni. V- d. direktorice zdravstvenega doma dr.Marjetka Bla-ževič je povedala, da je takoj po prevzemu “vedejevstva” s septembrom pristopila k ureditvi sanitarij. Da bi omogočili prijetnejše sobivanje, so sanitarije opremili z dokupljeno manjkajočo opremo, nabavili so obstojnejšo leseno, nadomestili milnike, držala, redno zagotavljajo papir in papirne brisače ter vse drugo. V minulem tednu pa so ostali brez lesenih straniščnih pokrovov v ženskih sanitarijah v pritličju in prvem nadstropju. Ob tem je v straniščih večni nered, papir po tleh, cele role v školjkah, uničen je tudi del okenskega krila, dva dni kasneje so ostali še brez kljuke v moškem stranišču v pritličju. Blaževičeva se sprašuje in poudarja: “Ne vem, kaj je temu vzrok, vendar se bomo še enkrat potrudili, opremili stranišča in namenili eno osebo za ves delovni čas samo za kontrolo stanja v straniščih. Če bodo tudi v prihodnje nastajale težave, se sprašujem, ali je še realno trošiti sredstva v ta namen.” Lesen pokrov je bil dobesedno izpuljen, nad njim poškodovano okno, na tleh nesnaga. Ne gre samo za finančne težave, pač pa tudi slabo voljo med zaposlenimi in še slabšo med pacienti, ki bi želeli uporabiti sanitarije. Močno upa, da jim bo uspelo in apelira na tiste, ki prihajajo v zdravstveni dom, da ne uničujejo njihove lastnine. In dodaja: “Urejene sanitarije so ugled vsake hiše in enako zdravstvenega doma”. Suzana Vahtarič Kongres slovenskih pediatrov Čatež ob Savi - Na 3. slovenskem pediatričnem kongresu z mednarodno udeležbo so slovenski pediatri svojim kolego®1 predstavili sodobna medicinska spoznanja, ki jih že udejaU' jajo v slovenskem prostoru. Pod pokroviteljstvom ministrstev za zdravje ter za šolstvo, znanost in šport je kongres pediatrov organiziralo Slovensko zdravniško društvo - Združenje za pediatrijo. Predsednica združenja Majda Benedik Dolničar je izpostavila visoko raven slovenske pediatrije, ko za domače kongrese veljajo enaka pravila kot za mednarodne, s podajanjem visoko stro- kovnih predavanj. Na kongres s° poleg domačih strokovnjakov p°' vabili tudi predavatelje iz Zagre' ba, Philadelphije in Genove. 0 zdravem otroku v zdravi družini Visok jubilej sevniške šole Sevnica - Minilo je 60 let od tragične smrti Sava Kladnika, po katerem nosi ime sevniška osnovna šola. Prvo šolo je takratni trg dobil pred 220 leti. Oba jubileja je šola počastila z izdajo zbornika in proslavo. Savo Kladnik je bil kot dvajsetletni sin učiteljskega para uslužbenec železnice, takratni sev-niški postajenačelnik Milost pa aktivist protifašistične skupine, kamor se je vključil tudi Savo. Nemci so odkrili njegovo delovanje, ga odpeljali v mariborske zapore in s 143 talci 2. oktobra 1942 ustrelili, je na proslavili obudila še vedno boleč spomin na bratovo smrt sestra Inka Kladnik Go-rečan. Ravnateljica šole Jelka sebnega priznanja in zahvale za dobro sodelovanje ter za uspehe svojih učiteljev podeljuje Kladni-kove medalje. Tokratna svečanost je bila priložnost, da se s srebrnimi, bronastimi in zlatimi medaljami Sava Kladnika zahvalijo zunanjim sodelavcem in v lastnih učiteljskih vrstah nagradijo tiste, ki so pri delu z učenci še posebej prizadevni. Podeljenih je bilo 7 srebrnih, 4 bronaste in 4 zlate medalje. Zlata so vredni Planin- Učenje za življenje Posavje - Sedmo leto zapored poteka v Sloveniji Teden vseživljenjskega učenja, katerega namen je promovirati različne oblike učenja, dosežke tega učenja in pomen znanja v osebnem, skupnostnem in gospodarskem napredku. V akcijo se vključuje tudi Posavje, le da se bo teden vseživljenjskega učenja v Posavju prevesil v cel mesec. Leta 1996, ko je bil v Sloveniji prvič organiziran Teden vseživljenjskega učenja, seje vanj v Posavju vključil en izvajalec z dvema prireditvama, letos se jih vključuje 18 z 51 prireditvami. To pravzaprav ni čudno, saj je po opravljeni anketi v Posavju kar 130 organizacij, zavodov in društev, ki so v lanskem letu organizirale kar 510 različnih oblik učenja. Koordinator prireditev Tedna vseživljenjskega učenjaje tudi letos Ljudska univerza Krško, ki se vključuje tudi s svojimi prireditvami; s tremi študijskimi krožki, s predstavitvijo Univerze za tretje življenjsko obdobje, s slovesnim zaključkom osnovnošolskega izobraževanja odraslih Romov in s testno predstavitvijo interaktivne- ga spletnega portala. Sevniška srednja šola se v vseživljenjsko učenje vključuje s tečajem tujega jezika za odrasle, lotili so se slovenskega ljudskega izročila, predstavitve prostovoljnega dela in podobno. Zavod za zaposlovanje želi te dneve izko- ristiti za izobraževanje o javnih delih; pripravili bodo delavnice za izvajalce in naročnike javnih del, podrobneje so predstavili ČIPS -Center za informiranje in poklicno svetovanje, katerega sedež je na Uradu za delo v Brežicah, srečali pa so se tudi s Zoisovimi štipendisti. V aktivnosti seje vključil tudi Podjetniški center Krško in številne druge ustanove in organizacije - Razvojni center Brežice, Srednji šoli Krško in Brežice, osnovne šole, sevniška Lisca s predstavitvijo središča za samostojno učenje in med drugimi tudi Kulturno društvo ljudskih pevcev Roženkravt, ki se je rodilo iz študijskega krožka, ki je deloval pod okriljem Ljudske univerze Krško. Teden vseživjenjskega učenja v Posavju se bo zaključil 30. oktobra z multimedijsko predstavitvijo čarovništva in čarovniških procesov. Z razstavo Čarovnice - prvo poglavje, ki jo organizira Vrbov Log, ki skrbi za ohranjanje podeželja, želijo razrešiti dve osnovni dilemi: so bili sodni procesi proti čarovnicam izraz pravo-verja ali vraže-veija in ali so čarovnice res obstajale ali pa so bile zgolj napredne ljudske zdravilke? Nada Černič Cvetanovski Bernardka Zorko, direktorica Ljudske univerze Krško, in Zlatko Križan, avtor interaktivnega spletnega portala za učenje na daljavo Za kakovost življenja Brežice - Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja je pisarna za informiranje in svetovanje Ozara Brežice, ki deluje v okviru Ozare Slovenije kot nevladnega, neprofitnega, socialno humanitarnega društva, na stežaj odprla vrata. Ob kulturnem programu Literarnega društva Žarek je strokovna sodelavka Katarina Vodeb zbranim predstavnikom občine Brežice, socialno zdravstvenih ustanov Posavja, centrov za socialno delo Brežice in Krško, skupine za samopomoč iz krškega centra ter uporabnikom in prostovoljcem predstavila pisarno Ozare Brežice. V skoraj letu in pol delovanja v prostorih nekdanjega doma JLA v Brežicah vključujejo 75 uporabnikov iz celega Posavja, 40 oseb redno koristi usluge informiranja in svetovanja. Posameznike ali njihove svojce seznanjajo s težavami duševnega zdravja, pomoč nudijo tudi na domu ali dogovorjenih mestih, nudijo spremljanje v institucije, tedensko organizirajo skupine za samopomoč in vodijo dve skupini v domovih za ostarele v Brežicah in Sevnici. Vode-bova poudarja, da so si prostovoljke in študentka, ki pomaga, pridobile zaupanje uporabnikov. Ti se lahko oglasijo ali osebno ali po telefonu, ali pa jih same obiščejo. Vse zainteresirane tudi vabi k prostovoljnemu delu in podpori pomoči potrebnim. S.V. Zbranim so spregovorile tako prostovoljke kot uporabniki. Na proslavi se je zbralo veliko ljudi. Slukan se ji je iskreno zahvalila za obisk, Kladnikova pa šoli za ohranjanje spomina na učiteljsko družino, ki je plačala tako visoko ceno svobode. Doprsni kip Sava Kladnika, ki gaje šola dobila leta 1969, je delo znanega kiparja in medaljerja Vladimirja Štovička. Od leta 1980 šola v znak po- sko društvo Lisca za svoje dolgoletno delovanje s podmladkom, Rafko Povhe kot mentor v atletiki, profesorica Romana Ivačič za posebne oblike dela z učenci ter pomočnica ravnateljice Marjana Kralj. Branka Demovšek Za aktivno izbiro zdravja Brežice - V Zdravstvenem domu Brežice od lani izvajajo preventivno zdravstveno varstvo odrasle populacije na primarni ravni. Namen preventivnega pregleda je aktivni nadzor nad zdravjem ljudi, odkrivanje zdravstvene problematike in svetovanje. Gre za populacijo odraslih, moških od 35. do 65. in žensk od 45. do 70. leta. Po vprašalnikih ogroženosti so najbolj ogrožene že povabili na pregled. Za tiste, za katere so ugotovili, da obstaja v prihodnjih 10 letih več kot 20-odstotno tveganje pojava srčno-žilne bolezni so pripravili zdravstveno vzgojo. To ogroženo skupino so povabili na učenje o aktivni skrbi za svoje zdravje. Po vsebini in metodologiji CINDI programa bodo 17. oktobra ob 17. uri v prostorih zdravstvenega doma izvedli prvo učno delavnico, v kateri naj bi pridobili znanje o zdravi prehrani, o telesni aktivnosti, zdravem hujšanju, opuščanju kajenja in spreminjanju življenjskega sloga. S.V. Majda Benedik Dolničar Teme tridnevnega pediatrične^ ga kongresa so razdelili v več skt pov; zdrav otrok, rak pri otroka mladostniku, okužbe v pediatrij11 proste teme (perspektive slovens pediatrije in spremembe za nodaje). S.V. Krško - Zveza prijateljev mladine (ZPM) Krško je v okviru programa Tedna otroka izvedla okroglo mizo na temo “Zdrav otrok v zdravi družini”. Povabili so vse strokovnjake za zdravstveno in socialno varstvo iz regije, vodstva javnih zavodov, občinske uprave in še nekatere druge. Vendar udeležba ni bila dobra, je izpostavila koordinatorka ZPM Krško Vida Ban. Odzvali so se le predstavniki krške občine, brežiške in sevniške ne. Pa bi slišali marsikaj koristnega ob tem, ko je družinski zdravnik Anton Gradišek iz Ljubljane opozoril na družino kot poseben element obravnave v zdravstvenem varstvu ter predstavil učbenik Družinska medicina, ki ga je izdalo Združenje zdravnikov družinske medicine. Ob tem je predstavil poglavje spolne zlorabe otrok, kjer je sporočilo učbenika, da se zdravnik odloča po svoji vesti, v prvi vrsti pa se mora zavedati, da je otrokov advokat. Ob tem je kot predstavnik Rotary kluba Ljubljana poudaril pomen donatorstva in opozoril na nujnost spremembe davčne politike, ki bi spodbudila donatorstvo. Diplomirani sociolog in psihoterapevt Bojan Pucelj je predaval o pomenu vloge otroka v družini in skoraj spregledani vlogi vrst- niške skupine. Poudaril je, da otrokova osebnost v družini ni enaka njegovi osebnosti v vrstniški skupini. Marjana Volarič Domača zdravnica Marjana Volarič je z veseljem pozdravila odprtje dveh pediatričnih ambulant v Zdravstvenem domu Kostanjevica in Senovo in ob tem pri pregledu statistike ugotovila, da ne odstopamo od slovenskih statističnih številk. Teži pa jo togost zakonodaje, zlasti pri hospitalizaciji otrok, kjer starši morajo doplačati bivanje z otrokom v bolnišnici in za ta čas ne dobijo bolniške. Drugi problem, na katerega opozarja, pa je spodbujanje dojenja pri dojenčkih po prvem letu, ko mati nastopi službo in ni rešitve, da bi lahko še dojila. V strokovnem delu okrogle mize je nastopil še specialist za medicino dela Franci Pogačar z referatom o analizi obolelih otrok, vključenih v programe zdravstvenih letovanj v ZPM Krško. Letovanja v njihovem letovišču v Nerezinah je vprašljivo, je izpostavila Banova, saj je letos potekla koncesija Zavoda za zdravstveno varstvo. Če je ne bodo obnovili, pa letovanj v Nerezinah v tolikšni meri ne bo več, saj je cena letovanja v drugi državi veliko večja, vendar je klima za otroke z zdravstveno indikacijo tam neprimerno ugodnejša kot drugje. Suzana Vahtarič KMETIJSTVO, PODEŽELJE Ali končno lepa jabolka obetajo manj težav Sadjarski zadrugi Posavja? Arnovo selo - Sadjarska zadruga Posavja je od julija v prisilni poravnavi. Od njene uspešnosti je odvisna nadaljnja usoda prve specializirane sadjarske zadruge v državi. Direktor Anton Koršič ob podpori bank, zadrug in kmetov-kooperantov verjame v ugoden izid. Po sklepu dokapitalizacije s strani kooperantov v petih letih upa na pomoč Občine Brežice. Ta naj bi Po pridobitvi mnenja Ministrstva za finance potrdila ali zavrnila konverzijo terjatev z naslova plačila poroštev ribniškemu skladu v nepovratna sredstva. Odgovora finančnega ministrstva še ni, blagoslov taki pridobitvi soupravljalskega deleža v Zadrugi pa mora potrditi Občinski svet občine Brežice, o čemer naj bi odločal predvidoma na seji že ta ponedeljek. Stanje v zadrugi je brezupno samo na prvi pogled. Res pa je, da če občina ne potrdi konverzije ^4,6 milijona SIT, na katere je Porok do Sklada za regionalni razvoj in demografsko ogrožena območja iz Ribnice izpred štirih let Za dogradnjo hladilnice, je možen tudi najbolj črni scenarij - stečaj, Poudarja Koršič. Sklad je letos Vnovčil poroštvo občine, ki je že Plačala 4 milijone od sicer 7,5 Unlijona SIT letne obveznosti. Vendar Koršič upa na podporo sadjarstvu kot osnovni panogi v °bčini. Zadruga ima v izdelavi Uačrt finančne reorganizacije, ki §a mora potrditi še upniški odbor, Poudarja direktor, ki verjame v Uspešno sanacijo. Vsi člani zadruge, ki so tudi Ustanovitelji - 57 kooperantov 'uta okoli 110 ha nasadov-je septembra privolilo v dokapitalizacija V petih letih bodo prispevali P? 75.000 SIT od ha sadovnjaka. tVoršič poudarja, da so tovrstni Uačini dokapitalizacij zadrug v Pomoč kmetijstvu Sevnica - Občina Sevnica objavlja razpis za dodelitev sredstev za subvencioniranje realne obrestne mere iz občinskega proračuna za pospeševanje razvoja kmetijstva v občini za letošnje leto. Sredstva za posojilo znašajo do 40 milijonov SIT, v tej vsoti pa so zajeta tudi posojila, ki so bila že odobrena v letošnjem letu; sredstva se za isti program do-deljujejo le enkrat in sicer za Uaslednje namene: investicijska vlaganja v posodobitev, intenziviranje, koncentracijo in Preusmeritev kmetijske dejavnosti ter za uvajanje in razširi-ev dopolnilnih dejavnosti na krrietiji. Za sredstva lahko do ^k oktobra zaprosijo prosilci, ki Jun kmetijstvo predstavlja edini ?u pomemben vir dohodka, frednost pri odobritvi vlog bodo J?eli kmečki zavarovanci. Vi-s*ua subvencioniranja realne °brestne mere bo znašala do 5 °dstotnih točk, doba subvenci-?oiranja za odobreno posojilo pa Je do tri leta. N.Č.C. tujini še bolj trdi, lahko pa jo tudi prekinejo, če bo zadruga že prej uspešno poslovala. Anton Koršič Veseli ga, da so člani zadruge, med katerimi je nekaj novih, podpisali pogodbe o nadaljnjem sodelovanju. Letošnji - po treh letih - spet kakovosten in bogat pridelek jabolk so že oddali v hla- dilnico in samo člani so pogodbene kapacitete že presegli, ob končanem obiranju jih bodo presegli za okoli 35 odstotkov. Tako bo od članov zapolnjenih tričetr-tine zmogljivosti hladilnice v Šentlenartu, manjkajoče količine sadja za zapolnitev kapacitet bodo dosegli z več partnerji. S partnerji naj bi ustanovili organizacijo proizvajalcev, kot to zahtevajo novi tržni redi za sveže sadje in zelenjavo, prav vrtnine pa naj bi zapolnile preostale kapacitete hladilnice. Eden večjih partnerjev je Kmetijska zadruga Novo mesto, ki že ima svojo proizvodnjo na posavskem področju. Odločitve partnerjev in izid prisilne poravnave ter seveda tudi stanje zadruge naj bi bili znani do konca leta. Enako je ribniški sklad omenjene obveznosti ob uspešni prisilni poravnavi pripravljen spremeniti v dolgoročne. Do težav, ki so privedle zadrugo na 9 zaposlenih z 32 pred letom dni, Koršič izpostavlja pred- vsem slabe letine zaradi naravnih ujm v zadnjih treh letih. Tako so v dveh letih izgubili okoli 80 odstotkov prihodkov, gre za več kot 400 milijoftov SIT. Sadjarsko zadruga je naročila revizijo z Zadružne zveze Slovenije in tudi z ribniškega sklada; prva je končana in ne ugotavlja posebnosti ali kršitev, tudi druga ne. Direktor Anton Koršič verjame v Sadjarsko zadrugo in tudi upravičenost domače podpore. Meni, da je sadjarstvo v občini ključnega pomena, z reševanjem zadruge se sočasno rešuje problematika celotnega zadružništva v občini. Zadruga je kot prva in edina doslej pričela s tržno naravnano pridelavo ekoloških jabolk, ki naj bi jo ob znanju tujih strokovnjakov še širili. S strokovnjaki iz Bruslja pripravljajo velik projekt “bio sadjarstva”, sicer pa ima zadruga edina licenco za pridelavo eko-jabolk “topaz”. Suzana Vahtarič Vsak na svojem bregu Bizeljsko, Brežice - Ne samo togi vinski zakon, tudi boj za premoženje pesti bizeljske vinogradnike. Na Vinogradniško vinarski zadrugi opozarjajo, da so v poskusu lastninjenja dobili le 0,8 odstotka premoženja, po zakonu o zadrugah pa bi morali dobiti kot edini upravičenec 45 odstotkov, trdi predsednik upravnega odbora Janez Šekoranja. Najprej s politično pripojitvijo k Slovenijavinu in kasneje z nasilno združitvijo z Vinom Brežice leta 1970 so ostali brez vinske kleti, za katero so že imeli načrte, zgradila pa se je klet v Šentlenartu, daleč od vinogradov, poudarja Šekoranja. Vrednost odvzetih vinogradov, polnilnice, celotne kletarske opreme in mehanizacije ocenjujejo na 5 milijonov evrov. Po Zakonu o lastninjenju zadrug pa so edini v državi “zviseli”. Nazaj so dobili podrtije na Bizeljskem, v Pišecah in v Brežini, ki so le knjižno vredne. Poleg tega so kooperanti iz kg grozdja prispevali za gradnjo šentlenar-skega kompleksa. Novi direktor Vina Brežice Matjaž Pegam trdi, da so vse premoženje vrnili, tako zadrugi kot denacionalizacijkim upravičencem. Pegam poudarja: “V obdobju, ki gaje upošteval zakon o lastninjenju, je zadružna proiz- vodnja sodelovala v skupnem prometu samo v deležu 0,87 odstotka, zato ni bilo nikakršne os- Matjaž Pegam nove za lastninjenje Vina. Na dan sprejemanja zakona je bila na osnovi političnih pritiskov na spisek za zadružno lastninjenje uvrščena tudi predelovalna klet Šentlenart, od katere naj bi dobili 45 odstot- kov. Bizeljska zadruga pa je v nasprotnem posredovala zahtevek za 45-odstotni delež celotnega Vina Brežice. Po novem dvostopenjskem postopku je parlament sprejel tolmačenje zakona in eksplicitno določil, da je predmet zadružnega lastninjenja v Vinu izključno ena od kleti na lokaciji Šentlenart. Vzporedno je Vino sprožilo ustavni spor, ki ni bil zaključen, ker je državni zbor dilemo rešil s tolmačenjem zakona. "Pegam še dodaja, daje Vino Brežice v pogajanjih z bizeljsko zadrugo ponudilo kompromisne rešitve in celo 18 odstotkov premoženja, ki jih je zadruga odklonila. Poudaril je še, da je po končanem lastninjenju zadruga dobila 0,93 odstotka, ki pa še vedno ni preknižen na zadrugo. Na Bizeljskem trdijo, da so dobili vse sodne spore, direktor Vina zanje ne ve. Kaj je torej res? Suzana Vahtarič Divji prašiči na Šmarsko-Kompoljskem polju evnica - Zavod za gozdove sprejema letne in desetletne lovskogojitvene načrte, ki so lovskim družinam vodilo za planirani ^strei divjadi. Kmetje se jezijo, da so se preveč namnožili divji prašiči in so v zvezi s tem lani v fazi sprejemanja lovskogojitvene-jj? Načrta v Sevnici organizirali regijsko okroglo mizo, na kateri so z lovci izmenjali stališča o sobivanju ljudi in prostoživeče *vjadi v posavskem prostoru, največ kritik pa je letelo na prenizki odstrel divjih prašičev. To jesen so prilomastili na polja Savi, kar je bil razlog za ponovno srečanje predstavnikov kmetov in lovcev. Sestanek je na pobudo člana t Zavoda za gozdove Jožeta » ^ka in predsednika občinske-0„ . bora za kmetijstvo Srečka l '*rka sklicala Mojca Sešlar q ddelka za gospodarstvo na fj Clni Sevnica. Razlog je škoda, t^J^v Boštanju, na Smarčni in l)r Kornpolju povzročajo divji Pj *či. Kot je dejal Ocvirk, je iikori6rn v spremembi žarišča b0 . ’ ki so se sedaj preselile s hri-p *h njivskih in travniških ;;vitih ^'0 v nižino ob Savi. Ta del r^ij k® doline pa bi vendarle mo-w v korist kmetijske pridelave PrecJ divjadjo, meni Sek, ki vztrajno ponavlja, da je načrtovani odstrel divjih svinj prenizek, zato so se v zadnjih petnajstih letih prašiči prekomerno razmnožili. Po podatkih Hrvoja Oršaniča z Zavoda za gozdove je za letos v Posavju predviden odstrel 350 prašičev, med njimi 20 vodečih svinj, kar je več od preteklih let. V preteklosti je bilo vodeče svinje prepovedano streljati in pri marsikaterem lovcu je to še v zavesti, je z Oršaničem polemiziral Kunšek. Če pa se ne zmanjša število tistih, ki skrbijo za razplod, se bo število prašičev višalo. Oboji - kmetje in lovci - se strinjajo, da v zimah brez snega ni možno doseči niti spodnje meje načrtovanega odstrela, kaj šele povečanje. Ker je lov organiziran kot prostovoljna dejavnost, stroške si vsak lovec krije sam in prav tako sam odreja, koliko časa lahko posveti lovu, lovska družina ne more z neko prisilo zahtevati, da se poveča izplen določene divjadi. Tudi inšpektor nima zakonske osnove, da bi ukrepal zoper lovce, če ni realiziran planirani odstrel, je razložil Mojmir Pustoslem-šek, posavski gozdni in lovski inšpektor. Oršanič vidi rešitev v subvenciji, ki bi jo občine iz proračunov namenile po vsakem odstreljenem prašiču in bi bila morda to neka stimulacija za lovce. Prav tako je potrebno javno delovati za spreminjanje mnenja tako v lovskih vrstah glede dovoljenega odstrela vodečih svinj kot pri kmetih glede tolerance do divjadi in škode, ki jo je na posameznih območjih treba vzeti v zakup. Slavko Zakšek iz boštanjske lovske družine je dodal, da na svojem terenu skrbijo za korektno poplačilo škod, lani so presegli načrtovani odstrel, tudi turistični lov bodo organizirali, da bodo napolnili blagajno. Zakon o lovstvu namreč odreja, da mora imeti vsaka lovska organizacija zagotovljena sredstva za škodo po divjadi. Branka Dernovšek kmetijski nasveti Za poljedelce Bliža se čas setve ozimnih žit. Strokovne službe opozaijajo na najpomembnejše dejavnike, ki vplivajo na uspešno pridelavo žit. Pozorni bodite predvsem na njivski kolobar, na pravočasno pripravo njive za setev in pravočasno setev, ki je odvisna od izbrane sorte. Optimalni čas za pšenice je od 1. do 25. oktobra, od 25.septembra do lO.oktobra pa za ostala ozimna žita. Izbor primerne sorte, je odločitev, ki v največji meri vpliva na uspešno in donosno pridelavo. Pri sortah upoštevajte predvsem njeno ranost, obliko klasa, dolžino slame, občutljivost na bolezni in primernost za intenzivnost pridelave. Letos je priporočen sorti-ment opremljen tudi s podatki o doseženih kakovostih zrnja v poskusih. Za setev so priporočene naslednje nosilne sorte pšenice: Marija, Žitarka, Srpanjka, Soissons, Justus, Profit in Renan. Priporočene sorte pšenice v uvajanju so: Lenta, Lara, Mihel-ca, Brutus, Toronto, Peggasos, Ludwig, Omicar in Tina. Priporočene sorte ozimnega ječmena so: Plaisant, Rex, Gotic, Helga, Astrid, Virgo, Favorit in Omella. Priporočene sorte rži so: Warko, Eho-kurz in Marder Priporočene sorte tri tikale so: Clercal, Almo in Binova Za vinogradnike Z dnem 8.10.2002 je bilo izdano dovoljenje za začetek trgatve Žametne črnine v celotni vinorodni deželi Posavje. S tem je spremljanje dozorevanja grozdja za letošnji letnik zaključeno, razen za kontrolo kakovosti grozdja, namenjenega za pridelavo vrhunskega vina in vin posebne kakovosti. Za sorte Žametovka , Rumeni plaveč in Šipon je dovoljeno do-sladkanje in sicer pri Žametovki do 70 eksleja, Rumeni plaveč in Šipon do 75 eksleja za vinorodno deželo Posavje. Mošt oziroma vino določenih sort je že povrel, ali je proti koncu alkoholnega vrenja, zato strokovne službe opozarjajo vinogradnike, da je potrebno vino ob koncu alkoholnega vrenja, ko CO, ne izhaja več in se vino iz vrha prične čistiti oziroma bistriti, primerno zažveplati z 1 del 5 do 6-odstotne žveplaste kisline na 100 litrov vina in opraviti prvi pretok. Po pretoku je potrebno kontrolirati količino prostega žvepla. Če nastane bekser, je potrebno opraviti močan zračni pretok z razprševanjem in po pretoku žveplanje ter kontrolo prostega žvepla. Bodite pozorni in redno pokušajte mošt oziroma mlado vino, predvsem iz spodnjega dela vinskih posod. Upoštevajte zlato pravilo, da mora biti posoda po pretoku polna, dolita. Za vse informacije in pojasnila so vam na voljo na telefonskih številkah 07/373- 05-77 ali 07/373-05-92 ali na naslovu Šmihel-ska cesta 14, Novo mesto. Vinski laboratorij je odprt vsak delovni dan od 7 do 15 ure. Za sadjarje Obiranje jabolk Hladno vreme je malo zadržalo dozorevanje, vendar pa so vse sorte že zrele in jih je potrebno čim prej obrati. Jabolka, ki ste jih obrali, morajo čim prej v hladilnico. Obrana namreč zorijo hitreje kot na drevesu. Marsikje se že v nasadih pojavlja grenka pegavost, zlasti je to problem pri sorti Jonagold, ponekod tudi pri sorti Braebum. Grenka pegavost se pogosteje pojavlja na plodovih, kjer so drevesa bolj prazna. Kjer je pridelek manjši, se pojavlja grenka pegavost tudi na sortah, ki so ponavadi manj občutljive. Debele plodove (nad 90 mm) skladiščite posebej. Takšni plodovi so bolj podvrženi fiziološkim boleznim, predvsem grenki pega-vosti, zato niso primerni za daljše skladiščenje. Plodove z grenko pegavostjo izločite, primerni so le za predelavo. Po obiranju poškropite jablane z ureo in sicer 25 do 30 kg na ha za boljšo diferenciacijo cvetnih brstov za prihodnje leto. Priporočljivo je tudi škropljenje z borovimi pripravki. Kmetice - povezane - močnejše Slovenija, Posavje - Slovenske kmetice so od leta 1995 povezane v Zvezo kmetic Slovenije, ki je prostovoljna, stanovska, nepolitična in nevladna organizacija. Vanjo je vključenih 70 društev, ki združujejo preko 10.000 kmetic. Zveza prestavlja in zastopa interese in hotenja kmetic in žensk s podeželja v institucijah, ki odločajo, soodločajo ali pripravljajo zakone in programe, ki vplivajo na delo in življenje na podeželju. Združeni narodi pa so izbrali tudi dan, ki je namenjen samo kmeticam - to je 15.oktober in je tesno povezan s 16.okto-brom - Svetovnim dnevom hrane. Doslej so 15.oktober v Posavju posebej obeležile le krške kmetice, ki so na “ta malem plač” v Kostanjevici postavile stojnice s svojimi dobrotami. Letos so bile aktivne na sobotni osrednji prireditvi ob 750-letnici prve omembe Kostanjevice v pisnih virih in so s predstavitvijo svojega dela in dobrot počastile tudi “svoj dan”. Tudi kmetice iz sevniške občine 15. oktobra niso posebej obeležile, ampak se bodo - podobno kot krške - vključile v prireditev “Pozdrav jeseni” in tako z nekajdnevno zamudo v soboto, 19.oktobra, opozorile nase. Prvič pa so Svetovni dan kmetic javno obeležile brežiške kmetice, ki so v torek popoldne pred občinsko stavbo postavile stojnico s kmečkimi dobrotami, ki so jih delile mimoidočim, delile pa so tudi zloženke Zveze kmetic Slovenije in opozarjale na težave, s katerimi se vsakodnevno srečujejo. Sicer pa si je ob letošnjem dnevu kmetic vzel nekaj časa zanje tudi kmetijski minister Franci But, kijih je povabil na razgovor, in po besedah članice upravnega odbora pri Zvezi kmetic Slovenije za Posavje, Dolenj -sko in Belo Krajino Veronike Fabinc je prisluhnil njihovim težavam in obljubil pomoč pri uresničevanju njihovih ciljev. Jelica Koršič 7/syuHi77S “Da se sliši tvoj glas” Brežice - Pod tem sloganom je Območni odbor Združene liste socialnih demokratov (00 ZLSD) Brežice pripravil volilno konvencijo, na kateri so delegatke in delegati določali kandidata oziroma kandidatko za župana oziroma županjo in kandidatne liste za Občinski svet občine Brežice. Vodja volilnega štaba Miha Škrlec je povedal, da so z volilnimi pripravami začeli že zelo zgodaj iz razloga, ker je lista kandidatov najzahtevnejše delo, ter podal predlog predsedstva, ki je sklenilo, da za županjo občine Brežice podpre kandidaturo Milene Jesenko. Delegati so predlog 100-odstotno potrdili, Jesenkova pa je utemeljila svojo kandidaturo. Med ostalim je dejala, da je v času svojega podžupanstva občino in njeno problematiko dobro spoznala, ljudje’pa so tudi njo spoznali. Med prioritetami bi se zavzemala za večplastno urejanje prostora, za razvoj gospodarstva od turizma, v občini bi izpeljala investicije, kijih podpira država. Vse to z ustrezno kadrovsko strukturo, kar naj bi občinska uprava tudi bila. Delegati so tudi 100-odstotno potrdili vrstni red kandidatnih list za občinski svet v vseh štirih volilnih enotah (VE) in sicer je v prvi VE 9 kandidatov, v drugi 8, v tretji 6 in v četrti 7 kandidatov. Posredovana je bila še informacija, da se ustanavlja Klub Mladega Foruma ZLSD, kjer je ustvarjena baza 45 mladih, ki so že sodelovali pri nekaterih aktivnostih ZLSD in si v občini želijo delovati v skladu z načeli in vrednotami demokratičnega socializma. N.J.S. Mladi forum Sevnica - Pod vodstvom Roka Petančiča je bil v Sevnici ustanovljen klub Mladi forum Združene liste. Klub je odprt tudi za nestrankarske mlade ljudi, je pa pogoj, da ne smejo biti že člani kakšne podobne mladinske organizacije, ki deluje v okviru stranke. Pisarno za prve delovne začetke jim je ponudila kandidatka Združene liste za županjo Breda Drenek Sotošek in sicer v svoji poslovni stavbi na Glavnem trgu nad Gajenjo Ana. Kandidat Mladega foruma se bo v Mimski dolini potegoval za sedež v Občinskem svetu Sevnica, saj je po besedah pred- sednice OO ZLSD Berte Logar dolžnost mladih, da v politiki sami zastopajo svoje ideje in ne da so prepuščeni zgolj odločitvam starejših. B.D. Kandidatka za županjo Sevnica - Na volilni konvenciji Občinskega odbora Združene liste Sevnica so delegati stranke glasovali o listi kandidatk in kandidatov za občinski svet, za kandidatko stranke na županskih volitvah pa je bila potrjena Breda Drenek Sotošek, magistra farmacije, danes podjetnica z razvejano dejavnostjo in z zasebno lekarno s koncesijo. Ce bo izvoljena, bo funkcijo opravljala kot na občini zaposlena županja, svojo funkcijo v podjetju bo predala drugemu. Del sredstev za kampanjo namenja za ultrazvok ginekološke ambulante v sevniškem zdravstvenem domu. Možnosti za nova delovna mesta vidi skozi realizacijo projektov “zeleno polje” in če bo izvoljena, bo poskrbela, da bodo zainteresirani lahko hitro zbrali potrebno dokumentacijo za pridobivanje sredstev pomoči. Podprla bo program zadružne organiziranosti kmetov za pridelavo in trženje bio hrane. Pri proučevanju podatkov z različnih področij je ugotovila, da se iz občine v vsaki generaciji zadnjega desetletja za dva razreda otrok vozi v brežiško ali celjsko gimnazijo. Zdi seji smiselno usmeriti prizadevanje, da bi na Srednji šoli Sevnica odprli tudi oddelek gimnazije. Za mlade bi poiskala prostor in omogočila ponudbo programov za kakovostno izbiro prostega časa. B.D. “Liberalni” županski kandidat Krško - V Kulturnem domu se je predstavil kandidat Občinskega odbora LDS za župana občine Krško Vojko Sotošek, iz vodstva stranke pa mu je prišel izrazit podporo vodja poslanske skupine v državnem zboru Tone Anderlič. Sotoškov program poudarja vključevanje zunanjih strokovnjakov za pripravo dobrega razvojnega načrta občine s poudarkom na pripravi podlag za razvoj gospodarstva. Podjetnikom, ki vlagajo v širitev dejavnosti, bi omogočil odlog plačila občinskih dajatev, za kmetijstvo vidi priložnost v pridelovanju zelenjave, v šolstvu podpira razvoj visokošolskega izobraževanja v Krškem. Pomembna se mu zdi skrb za sočloveka, zato je potrebno morda še kaj dodati v socialnih programih. Ker se bo regija z gradnjo elektrarn trajno spremenila, je potrebno imeti za občino primerne prostorske projekte, ki bodo celostno reševali infrastrukturni razvoj. Ker je zaposlen v občinski upravi in je bil pred tem posavski inšpektor za okolje, je prepričan, da bi mu bile te izkušnje dragoceno vodilo pri konceptu vodenja občine. Podžupanu bi zaupal koordinacijo dela na katerem od pomembnih resorjev. B.D. S podporo LDS presenetil Deržič Brežice - Sedanji župan Vladislav Deržič seje odločil za ponovno kandidaturo na listi matične Demokratske stranke ob presenetljivi podpori občinskega odbora LDS. Deržič je poudaril, da so njihove skupne aktivnosti vidne v vseh sferah, ki so v domeni občine (in občinskega proračuna) in te spremembe vodijo k bolj kakovostnemu življenju občanov. Med bistvene naloge na področju razvoja človeških virov poudarja izgradnjo osnovnih šol, osrednje knjižnice, večnamenske dvorane v Brežicah ter težnjo po zagonu visoke šole. Izpostavlja stanovanjsko gradnjo za mlade, ne pozablja reševanja vprašanja aktivnosti žensk v družbi in tudi romske problematike. Posebno pozornost namenja vplivom na gospodarski razvoj z državnimi projekti, ki prihajajo v Brežice. Na področju kmetijske proizvodnje bo spodbujal razvoj dopolnilnih dejavnosti, vinskih cest, programe CRPOV ter projekte čezmejnega sodelovanja. Zaveda se nujnosti reševanja prostorske problematike z upoštevanjem javnega interesa na področju gospodarstva, komunalne infrastrukture, stanovanjske politike in družbenih dejavnosti. Pogreša oblikovanje celovite podobe Posavja in promocije občine. S.V. Sevniški župan objavil ponovno kandidaturo Sevnica - Župan Kristijan Janc je s podporo Ljudske stran- ke objavil ponovno kandiaturo za to funkcijo. Zato se je odločil, ker raziskava mnenja volilcev kaže, da ima v občini še vedno široko podporo. To potrjuje, da je bilo njegovo dosedanje županovanje uspešno. Dokončati želi projekte, ki so v začetni fazi, kot so šola Blanca, sevniška devetletka, gradnja športnega doma in prvenstveno gradnja boštanjske elektrarne. Ker je bil močno vključen v delo skupine, ki je pripravljala koncesijsko pogodbo in se pogajala z vlado, želi osebno spremljati realizacijo v Boštanju, da bo kraj ob elektrarni dobil tisto, kar je obljubljeno. Janc bo v času kampanje občanom poklonil tri predstave Matjaža Javšnika z monodramo Od Boga poslan. 22.10. bo predstava v Sevnici, 24.10. v Krmelju, 30. 10. pa na Blanci. Vstop bo prost, v vsakem kraju pa bodo ob tej priložnosti zbirali prostovoljne prispevke za krajevno investicijo; za šolo na Blanci, za športni dom v Sevnici in za najštevilčnejšo družino v Krmelju. B.D. Kandidat Franci Bogovič Krško - Franci Bogovič se je odločil, da ponovno kandidira, ker ocenjuje, daje bil njegov prvi mandat župana uspešen in da ni razpihoval strankarskih delitev, ampak je bil župan vseh ljudi. “Stojim za svojim delom” je njegov slogan. Občinski odbor Ljudske stranke, ki trdno podpira njegovo kandidaturo, je mnenja, da lahko ponovijo uspeh izpred štirih let, ko so poleg župana dobili najmočnejšo poslansko skupino v občinskem svetu. Delo na več začetih občinskih projektih pa je potrebno še dokončati; zaključek novega zdravstvenega doma, obnove senovške šole, izgradnja industrijske cone v Vrbini, komunalne deponije, kanalizacijskega sistema v Krškem... Če bo ponovno izvoljen, se bo prednostno posvetil reševanju vprašanj, povezanih z nuklearko in sporazumom, možnostim za širitev Valvasorjeve knjižnice, Senovčani morajo dobiti dobro vodo, Bohorci pa cesto. Volivce bo nagovarjal predvsem osebno, organizirane bodo kulturne in štiri večje družabne prireditve z Martinovanjem. B.D. Lahko so ponosni, da so bili pripadniki 24. 0KMB Cerklje ob Krki - V Vojašnici Cerklje ob Krki so pripravili slovesnost ob 10. obletnici ustanovitve 24. Oklepnega mobiliziranega bataljona (OKMB) in hkrati tudi ukinjanja te enote. Zbrali so se nekdanji in /do/sedanji pripadniki enote, spregovorili pa so jim poveljujoči major Mojmir Lipar, podpolkovnik Mirko Ognjenovič, prvi in dolgoletni poveljnik 24. OKMB, poveljnik 3. operativnega poveljstva Alojz Završnik ter poveljnik 32. vojaškega teritorialnega poveljstva polkovnik Mitja Teropšič. Pripadniki, ki so ustvaijali enoto že pred njeno uradno ustanovitvijo in je imela za državo svojo neprecenljivo vrednost, so v trenutkih nenavadne slovesnosti izražali obžalovanje ob njeni ukinitvi, a se tudi sprijaznili z zahtevami spreminjanja, ki ga, kot dolžnost, nalaga sodoben čas. Sicer pa so tudi govorniki ob okrogli obletnici razmišljali o minulem skupnem času in dobrem medsebojnem sodelovanju v enoti. Z ukinjanjem enote odhaja tudi velik del vseh tistih, ki so enoto Zgodovinski fotografski zapis življenja in dela pripadnikov gradili, a so lahko ponosni, da so jo gradili in so bili njen močan člen. Delujoči v njej so danes razporejeni v druge enote, kar pomeni, da gre za prilagajanje zahtevam vključevanja v mednarodne tokove. Prilagojene morajo biti standardom NATA ter reorganizaciji in posodobitvi s ciljem sodobne in učinkovite slovenske vojske. Za uspešno delo, požrtvovalnost in prizadevnost v 24. OKMB so bronasto medaljo SV prejeli pripadnik stalne sestave Brane Spiler ter pripadnika rezervne sestave VE Franc Živič in Jože Nad, ob 10. obletnici in ukinitvi enote pa so vseh 110 pripadnikov STAS, člani poveljstva ter poveljniki čet rezervne sestave VE prejeli spominski znak 24. OKMB. Z ukinitvijo seje enota 24. OKMB poslovila od bojnega prapora, ki so ga poveljujoči major Mojmir Lipar, poveljnik72. BR SV ppk Jože Murko ter poveljnik vojašnice ppk Borut Angeli, ki mu je bilo zaupano poslednje dejanje, predali v hrambo v spominsko sobo vojašnice Cerklje ob Krki. N.J.S. Zahtevajo izbris deponije Brežice - Šest članov Občinskega sveta občine Brežice - Andrej Vizjak, Milko Veršec, Ivan Molan, Jernej Zorko, Andrej Ošterbenk in Adolf Korber - zahteva sklic izredne seje občinskega sveta. Zahtevajo namreč obravnavo odloka o razveljavitvi Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Brežice za obdobje 1986 do leta 2000. Dejansko zahtevajo razveljavitev prostorskega plana v delu, ki umešča deponijo komunalnih odpadkov v dobravski gozd. V obrazložitvi razlogov za sklic izredne seje pobudniki pojasnjujejo, da so društva Krajevne skupnosti (KS) Kapele in arhitekt Karl Filipčič zaradi nestrinjanja in protestov zaradi umestitve deponije v gozd Dobrava in z namenom odprave vseh nepravilnosti in nezakonitosti ustanovili inicia- tivni odbor za pridobitev mnenja krajanov Kapel. Iniciativni odbor zastopa več kot 1500 podpisanih občanov, od tega tudi 800 krajanov Kapel, ki so odločno proti izgradnji deponije v Dobravi in zahtevajo, da se Dobrava razglasi za naravni spomenik. Iniciativni odbor je ravno tako kljub pomanjkljivi dokumentaciji ugotovil, daje postavitev Centra za ravnanje z odpadki v gozdovih Dobrave politična odločitev po meri posameznikov in v nasprotju s slovensko naravovarstveno zakonodajo, z evropskimi konvencijami in smernicami ter v nasprotju s pričakovanji, interesi in željami krajanov Kapel in okolice. S.V. Uradništvo ostaja v mestnem jedru Krško - Če je iz starega mestnega jedra pobegnila trgovina, si bo vodstvo občine prizadevalo, da ostanejo na tej lokaciji vsaj državne službe, je ob odprtju prenovljenega vhoda v občinsko stavbo povedal župan Franci Bogovič. Vhod z dvigalom za invalide in bankomatom je rezultat skupnega investiranja občine, Servisa skupnih služb vlade RS in Ministrstva za pravosodje, ki so finančno sodelovale tudi pri zunanji obnovi občinske stavbe s parkiriščem in obnovi drugih stavb v mestnem jedru; v stavbo stare policije, kjer so politične stranke, v stavbo, kjer je Podjetniški cen- v kleti in so imeli poleti zaradi nemogočih razmer kar sedem zdravniških intervencij, dobil3 primernejše prostore v pritličju stavbe. Upravi za obrambo, ki im3 sedaj te prostore v najemu, so ponudili pet možnih novih lokacij - vse so v starem Krškem - iu vodstvo iz Ljubljane je obljubil0 ogled, nato pa dokončni odgovor-Tudi o tem, ali ostaja uprava v' ‘Gasilska ” za spomin na otvoritev vhoda ter, v dvorano v parku ter v stavbo Krškem ali je ob reorganizacij* občine je bilo skupno vloženih dobrih 100 milijonov SIT. S tem pa sanacija Krškega še zdaleč ni končana in občina ima v načrtu prihodnje leto nadaljevati z odkupom in obnavljanjem starih zgradb v skladu s finančnimi možnostmi. Podpirajo pa tudi prizadevanja načelnika Antona Podgorška, da bi upravna enota, ki danes “šalterske” usluge izvaja službe v tej regiji več ne bo. Kot je povedal načelnik up ravne enote Podgoršek, ima govor s Servisom skupnih sluz vlade, da ob pridobitvi prostor0 v pritličju v naslednjih dveh letl. uredijo poslovanje s stranka!*3;’ informacijsko pisarno ter oprem* jo prostore s prezračevalnimi nap ravami, v kleti pa uredijo arh* B.D. S kulturo proti smetem Kapele - Iniciativni odbor proti izgradnji centra za ravnanje z odpadki v Dobravi nadgrajuje akcijo zbiranja podpisov s kulturnim manifestom. V nedeljo, 20. oktobra, bodo v Dobravo namesto smeti pripelj ali kulturo iz vseh treh posavskih občin. Oiganiza-toiji opozaijajo: “Naravi vračamo z ljubeznijo, ne kaznujmo njene dobrote z odpadki”. Na manifestu bodo sodelovali Blanški vinogradniki iz sevniške občine, Posavski oktet iz krške ter Moški pevski zbor Kapele in tamkajšnji pihalni orkester iz brežiške občine. Prireditev bo ob 13. uri pri lovski koči Kapele. S.V. Programi EU za mlade Krško - Društvo zavezo*' ... _____ml- MP) Krško je predstavilo p3 grame EU za mlade. Zaintere sirane so seznanili z obstoj^ čimi programi in podali osn°v^ na znanja, potrebna za pripra^ vo projekta in prijavo na r3Ž lične obstoječe razpise in y glede na naravo projekta-programu so prikazali *3 teoretično delo kot praktic® pregled obstoječih virov in 0 razcev za pripravo predlog projektov. Lotili so se tu*3 L Preselili so se 750 let nazaj Kostanjevica na Krki - Dolenjske Benetke, kakor radi rečemo najmanjšemu mestecu, ki stoji na otoku in ga obkroža reka Krka, je z osrednjo slovesnostjo obeležilo 750 let prve omembe v pisnih virih. Dogajanja si je ogledal tudi predsednik države Milan Kučan. Mesto je praznično zaživelo že v zgodnjih dopoldanskih urah, dogajanja pa so se potem vrstila skozi ves dan, vse tja do polnočnega ognjemeta in seveda še naprej v noč. Kljub temu da vreme slavljencem ni bilo naklonjeno se je program nemoteno odvijal po Prvotnem scenariju, dogajanja pa so si ogledali tudi gostje iz političnega in gospodarskega vrha. Osrednji gost tega dne pa je bil Predsednik republike Milan Kučan, sicer predsednik častnega odbora za praznovanje mesta, ki se je v spremstvu predsednika Krajevne skupnosti Kostanjevica 11 a Krki Milana Herakoviča in ostalih pomembnih mož občine Krško sprehodil po mestni ulici in si z zanimanjem ogledal srednjeveško tržnico. Poskusil je dobrote kostanjeviških žena in cviček, si ogledal predstavo srednje-veških plesalcev ter druga dogajanja, potem pa je sledilo kosilo v Kmečkem hramu. Tudi po odhodu predsednika Kučana seje slavje v Kostanjevi-Cl nadaljevalo, čez dan pa se je hiralo vse več obiskovalcev, ki s° se mimo mitnic podajali v Praznično mestece. K.M. Tiskarski mojster, ki je prišel iz daljnega srednjega veka, je z veliko mero potrpežljivosti razkazoval in podučeval, kako se je tej °brti streglo nekoč. Če bi se v srednjem veku gospodje večkrat sprehodili skozi mesto, berač, ki je zaprosil vbogajme, ne bil več dolgo beračil. Predsednik Milan Kučan in njegovi spremljevalci so namreč velikodušno razprli denarnice. Po mestnih ulicah so se sprehodili in ši ogledovali razkošne stojnice srednjeveškega sejma. Gospoda pa je rada tudi zaplesala. Tako so se na “velikem plač ” zasukali ob zvokih srednjeveške glasbe. Modemi časi so pahnili v pozabo te nekdanje običaje in navade, zato so si obiskovalci radi ogledali ples in plesne korake starih dni. Danes se ne pleše več tako “počasi ” in elegantno, je zavzdihnil nekdo iz množice. I Kostanjevico je v soboto dopoldne neusmiljeno pral dež-Ta se nastopajoči niso dali kar tako pregnati. Domača godba na pihala se je varno stisnila pod razpete šotore in veselo igrala koračnice in druge Nabavne melodije. Mimoidoči, ki Pm tudi dež ni prišel do živega, Pa so se radi ustavili in s plosknem spodbujali glasbenike. A to je bil šele začetek Prazničnega dne. Dan je bil zelo dolg, nastopov veliko, dobre volje pa sploh ni zmanjkalo. Eurexova tržnica na Kocjanskem p Podsreda - Zaključ ■ raznik kozjanskega jal je Po treh letih že dobil živalskega dogajanja. Č Prireditev je privabila °ntačine ter goste; od d; a i az,iAij\. ivuzjai 'ka je namreč medna’ ^ (ntev, v katero so vklji r-Ž' iz mreže evrops «*EX 21, sam prazn . stirih t.i. eurexovih ž°halnih produktov, ki Finskem, v Neme 0>.Praznik sodi v sklop v I^Janja travniških sad Kozjanskem parku ij ^esek celoletnega dela ^Predavanja, razstava i sf °r°dja in starih sort in v anje jabolk in okuš s^Sanja je le del ponu žulja bogata obseje javnost. Gre za predstavitev kraji- prodajo in kulturo, med prodajalci ne in ljudi, projektov in izdelkov, in kupci, med informacijami in Eurex 21 tržnice so kontrastov in polemikami, med globalizacijo in doživetij polni dogodki med regionalizacijo... N.C.C. Sredi podsreškega trga so postavili zanimiv zaščitni znak Kozjanskega parka ozjabolka. ootursčiKi Martina Žugič-Novosel “Naše mesto je naj lepše in najbolj slikovito, morali bi mu biti naklonjeni99 Martina zasvoji svoje okolje z nasmejanostjo, prijaznostjo. Do ljudi, živali, do narave, ki so izziv za njeno dušo z barvami in čopiči. Ob vsakem času in vremenu. Iskrena, ima rada iskrene besede iskrenih ljudi. Vesela je, da je bila rojena v razkošni jeseni, in ponosna, da je bil ta dan 28. oktober, ko praznuje praznik njena občina in ko je rojen Radio Brežice. Že tovarišici Packova in de Costova sta njen dar risanja na šestih slikicah v 3. in 4.razredu osnovne šole obesili na šolski pano kot samostojne in najboljše. Tako se je začelo in potem nadaljevalo na višji stopnji pri g.Cedilniku, ki ji je dal še večji navdih. “Dal mi je vedenje in smernice, da je nekaj v meni. Ob nekem obrambnem dnevu, meje, ko so drugi odšli na delo, zadolžil, naj narišem svoj pogled na obrambni dan za šolsko glasilo Utrinki, kateremu je bila številka namenjena.” Hotela sem biti neodvisna in sem z lahkoto čistila, ker sem mnenja, da je vsako delo častno, če ga častno opravljaš. Po osnovni šoli si je želela postati učiteljica likovnega pouka in delati z otroki, a ji je življenje pripravilo drugo zgodbo. “Želela sem delati z ljudmi, zanje in med ljudmi in sem s srcem izbrala poklic prodajalke, ker je prodajalna, če hočeš, imaš voljo in željo, nadvse ustvarjalen ambient in kreativno delo. Trgovina ni samo prodaja, je tudi svetovanje in smiselna izbira. Najbolj sem bila vesela, če so bile stranke zadovoljne, in ponosna, ko so se vedno znova vračale k meni.” Za življenje sije služila tudi kot čistilka. “Hotela sem biti neodvisna in sem z lahkoto čistila, ker sem mnenja, daje vsako delo častno, če ga častno opravljaš.” V življenjski preiz- kušnji je hvaležna Mileni Jesenko, da jo je prepoznala tudi v tem delu in jo zaposlila na mestu čistilke v osnovni šoli. V trgovskem podjetju Posavje pa je delala v Postrežbi, Železnini, Salonu pohištva, v Dobovi, Modi in Mercatorjevem Hipermarketu. Tam so jo videli kot delavko s širšim razponom razmišljanja in jo poslali na usposabljanje za deko-riranje živil. Ker si življenja v trgovini do upokojitve vseeno ni mogla zamišljati, je sprejela ponudbo Studia Rožman. ”Tu so moji novi izzivi in okolje, kjer lahko spet ustvarjam in se radostim naslednjih let. Prihodnost je bolj moja in ustvarjalna. Stranke, ki pravijo, da niso fotogenične, jih dvignem s pogovorom in nasmehom in je takoj druga slika. Ljudje, ki delajo z ljudmi, morajo poleg svojega osnovnega dela ponuditi ljudem pozitivno energijo.” ki je ročno ustvarjena. Riše ponoči, ko se prepusti svoji domišljiji ob nežni glasbi, ker se ji zdi škoda časa pred nasilno televizijo. Ob njej je še sinko Tadej z nalogami in čas, ko skupaj fotografirata motive naj lepšega kraja in okolja za olja in pastele. “Če bomo tu Če bomo tu vedri ljudje, bo tudi naše mesto veselo in bomo ljudem, ki prihajajo k nam, pustili lepo sliko našega kraja in se bodo radi vračali k nam. Martinina izpoved so olja na platnih in pasteh na voščilnicah za praznike. Prijateljem, ker jim tako pokloni svojo dušo, in ker vrednoti še tako neznatno stvar, vedri ljudje, bo tudi naše mesto veselo in bomo ljudem, ki prihajajo k nam, pustih lepo shko našega kraja in se bodo radi vračali k nam.” Ne izpusti, da ima najboljšo sestro in mamo, s katero živi v Bukošku. In doda še hvalnico naravi in vrtnici: “Narava je lahko brez človeka, človek brez nje ne. Ko se rodimo, nas sprejme, in ko odidemo, nas spet sprejme narava. Vrtnica pa je kot življenje, z njo se da vse pokazati.” Ob živahnem pripovedovanju ji je sosed Vanja pri mizi v kavarnici poklonil vrtnico prelepe barve, ki jo bo narisala in posušila. Škoda, da na njej ne bo Martinine osuplosti, prepletene z ganjenostjo. In smehom. Natja Jenko Sunčič Naj bo 2003 leto mesta Brežice Brežice - Mladinski center Brežice je ob podpori občine izvedel okroglo mizo o oživitvi mesta. Prireditev ob 680-letnici mesta je pokazala kruto dejstvo, da so Brežice pozabljeno mesto. Z izgradnjo nakupovalnih centrov na mestnem obrobju je trgovsko središče začelo izumirati. Nov pristop je uvodoma strnila peščica mladih, kije tako ah drugače vezana na mesto in mestno jedro; predstavljali so stroko, arhitekte, urbaniste, etnologe, podjetnike in prebivalce mestnega jedra ter bhžnje okolice. Mladi so opozorili, da je v mestu vsaj 20 praznih objektov, še 9 delno praznih. V omizju med 170 vabljenimi in okoh 35 odzvanimi je načelnik Upravne enote Brežice Darko Bukovinski pojasnil, daje 99 odstotkov denacionalizacijskih postopkov rešenih. Zdaj nastaja drug problem; zasebni lastniki niso pripravljeni ah ne morejo vlagati, najemnine pa so previsoke, opozarjajo podjetniki in prebivalci. Prostorsko ureditveni plani so neprilagojeni trenutnim potrebam. Ti se postopno dopolnjujejo, je pojasnil vodja Oddelka za prostorsko načrtovanje in razvoj na Občini Brežice Branko Blaževič. Očitki so namreč leteli na Občino Brežice, ki nima strategije razvoja. Okrogle mize se je odzvala petina vabljenih. Prebudila se je ljudska iniciativa. Arhitekt Karel Filipčič iz Društva za oživitev mesta je poudaril nepovezanost pristojnih, ki bi morah pognati kolesje prenove. . Dogovorih so se za več podob- nih javnih razprav, leto 2003 pa sklenili imenovati za leto mesta Brežice in predlagali vključitev v skupnost starih slovenskih mest. Suzana Vahtarič Nova kuhinja - da bo iz malega zraslo veliko Sevnica - Vrtec je otrokov drugi dom, saj v njem preživi večino dnevnega časa.V vrtcu pa dobi otrok tudi večino dnevnih obrokov hrane. Za otrokov zdrav psihofizični razvoj pa ni vseeno, kakšno in kako pripravljeno hrano dobi. V sevniškem vrtcu Ciciban se že od leta 1996 načrtno ukvarjajo z vprašanji prehrane, ki jo odslej pripravljajo v novi sodobni kuhinji. Nova kuhinja je tako navdušila vrtčevske male šolarje, da so sklenili, da bodo vsi po vrsti kuharji. Montažna kuhinja sevniškega vrtca Ciciban v Naselju heroja Maroka je bila zgrajena pred 25 leti. Kapacitete kuhinje so bile skromne, poleg tega pa so začele odpadati ploščice in spodaj so se pokazale trhle stene. Najprej so v vrtcu razmišljali o pozidavi sten, za kar bi potrebovali 10 milijonov SIT. Arhitektka Mirjana Fink iz podjetja Elite je 70-član-ski kolektiv sevniškega vrtca postavila na realna tla; obnova in adaptacija kuhinje mora biti obsežnejša in temeljitejša, kot je bilo sprva predvideno.Glede na to, da je postala investicija finančno obsežnejša, so lahko začeli z delom šele v letošnjem letu. V slabih dveh mesecih je podjetje SGP Posavje Sevnica adaptiralo obstoječo kuhinjo in dogradilo še skoraj 40 kvadratnih metrov površin. Izvedba del je bila vezana na čas poletnih počitnic, saj je bilo potrebno zaradi varnosti izprazniti štiri oddelke vrtca, poleg tega pa je bilo edino v času počitnic moogoče, daje vrtec kot nadomestno kuhinjo uporabljal kuhinjo v OŠ Sevnica. V slavnostnem nagovoru ob odprtju kuhinje seje ravnateljica vrtca Danica Božič zahvalila vsem, ki so bili tako ali drugače vključeni v izgradnjo 55 milijonov SIT vredne investicije, ki jo je financirala občina Sevnica, zahvalila pa seje tudi sodelavcem, ki so delali v oteženih okoliščinah, malčkom, ki so poletne dneve preživljali v drugi enoti, in seveda staršem, ki so vse to sprejeli z razumevanjem. V novi kuhinji bodo imeli pogoje za bolj kakovostno in neoporečno pripravo hrane, kateri v sev- niškem vrtcu posvečajo veliko pozornost; še zlasti od takrat, ko je ob vodji kuhinje postala vodja prehrane medicinska sestra Alenka Jazbinšek, ki pa žal ni doživela slavnostnega odprtja in tako ni videla, kako so 400 dunajskih zrezkov v novem konvek-tomatu scvrli na pičlih dveh litrih olja. Ravnateljica vrtca Ciciban Sevnica, ki ga obiskuje kar 410 malih korenjakov, je izrazila upanje, daje obnova kuhinje le uvod v postopno obnovo celotnega vrtca. Sevniški vrtec namreč deluje na štirih lokacijah v petih hišah. Temeljite prenove je potreben vrtec Pika Nogavička, nove strehe montažni vrtec, obnove pa je potrebno tudi igrišče.Vrtec Kekec, ki se nahaja pri sevniški OŠ, pa se bo moral zaradi potreb devetletke preseliti v Naselje heroja Maroka. Idejni projekt novega vrtca, ki bo povezan s centralnim vrtcem, je že narejen. Nada Černič Cvetanovski fr Ravnateljica Danica Božič med svojimi kuharji Končno na isti valovni dolžini Brežice - Lastniki prodajaln na tržnici - Mesariji Ribič in Krošelj, Pekama Sluga, Cvetličarna Colarič, Sadje in zelenjava ter Ham - Ham Hovič, Ribarnica M9 in Bife Predanič - so po treh sestankih z Občino Brežice kot lastnikom zemljišča, in KOP Brežice kot izvajalcem, uspeli zase in svoje kupce sanirati nekatere boleče točke na tržnici. Lastniki kot posamezniki in vsi skupaj so ustrezne občinske strukture že kar dolgo časa opozarjali na nevzdržno in neurejeno stanje na sami tržnici in v njeni okolici; na oddaljeno lokacijo zabojnikov za smeti, na koše, kijih ni bilo in so bili ljudje prisiljeni prosto odlagati smeti, na neurejenost sanitarij za javnost in lastnike ter na streho, ki je neizprosno puščala ob vsakem deževju (problemi so sanirani -zabojnik so postavili sporazumno s stanovalci v bližini tržnice), pereč problem pa še dalje ostajajo parkirišča ob tržnici, ki so v planu reševanja na Oddelku za gospodarsko javne službe in javne zadeve prihodnje leto. Jesensko srečanje v Tržišču Tržišče - Jesenska srečanja v Tržišču imajo dolgoletno tradicijo obilo privržencev, saj gre za izvirno prireditev, dobro organizacijo i® gostoljubnost, kakršno premorejo le Dolenjci. Vrvež na sevniški železniški postaji in - kljub dežju - vedro razpoloZe,lie udeležencev Tudi na tokratni seje zbralo kakšnih 500 obiskovalcev iz vse Sl0^ nije. Muzejski vlak je pripeljal iz Ljubljane preko Zidanega Mosta Sevnice, nato pa pot nadaljeval mimo Boštanja in Jelovca, kjer so P' pravili prikaz starih običajev, prav tako na osrednji prireditvi v Tržiš Najbolj zanimiv del prireditve je bil obisk zidanic s pokušino, ml®®e® vina in domačih dobrot ob spremstvu harmonike seveda. N.C.C. Pozdrav jeseni Sevnica -19. oktobra ob 15. uri bo na Savski cesti pred Kmetij oskrbovalnim centrom KOC jesen razprla svoja krila. Kuhali se v° županski golaži, ličkala koruza, tehtali in merili “naj” pridelki. h®^ se bodo prikazale v svojih najbolj strašljivih podobah, kuhalo se žganje in ponujale domače dobrote, seveda pa ne bo šlo brez kost in mošta. Če želite sodelovati s svojimi rekordnimi pridelki, jih prinesete na voz pred trgovino KOC na Savski cesti v Sevnici. N.Č-C' Trgatve na Komenskem pri Milanu Jamšku se je udeležil tudi predsednik uprave in glavni direktor družbe za proizvodnjo pnevmatik Sava Tires Richard A. Johnson (na fotografiji s šparonom). Verjetno mu je ob pogledu na številne trse in vinske hrame postalo jasno, zakaj - za spremembo od povprečnega Amerikanca -Slovenec ne potrebuje psihiatra. O psihiatru še nihče ni napisal: “ki utopi vse skrbi, v potrtih srcih up budi”... Raste drevo prijateljstva Krško - Ob dvajsetletnici podpisa Listine o prijateljstvu in sodelovanju med občino Krško in občino Obrigheim se je nemška delegacija z županom Rolandom Lauerjem udeležila svečanosti, ki so jo v počastitev dogodka pripravili v Krškem. Gostje so se na vabilo župana Francija Bogoviča v Krškem mudili štiri dni in spoznavali tako etnološke kot zgodovinske posebnosti regije. Franci Bogovič in Roland Lauer V znak nadaljevanja tradicije prijateljskih vezi med obema občinama pa sta krški župan in župan Obrigheima pri občinski stavbi zasadila drevo, ki so ga s seboj prinesli gostje. B.D. Sožitje različnosti Pišece - Na Osnovni šoli Maksa Pleteršnika v Pišecah so se po uspehu iz pred leta dni, ko so pripravili prvo likovno delavnico, letos odločili še za drugo, ki sojo naslovili Sožitje različnosti - Pišece 2002. Ob tem so se odločili za nekatere spremembe in prva med njimi je, da so delavnico prestavili v jesenski čas, druga sprememba prinaša razpon ustvaijanja, saj se udeleženci ne bodo osredotočali le na grad in grajske zidove, ampak na Pišece v celoti, tretja sprememba pa je prehod iz dveh dimenzij v prostor in možnost postavitve lastne inštalacije. K.M. Parkiranje okoli tržnice Sicer pa brežiški “tržničarji” svoje interese in interese občanov zagovarjajo v en glas, kar je dokaz, da se med sabo dobro razumejo in da so z enotnim nastopom dosegli vsaj nujno rekoč: “Tržnica je matica kraja, ki ji je potrebno dati urejen videz, še posebej zato, ker je tako mesto zelo frekventnega značaja z vedno širšo ponudbo. Tu delamo in živimo vsi, ki si to želimo še naprej, nekateri načrtujejo tudi širitev dejavnosti. Ko smo sklepali pogodbe, je bilo rečeno, žal samo ustno, da bodo tu funkcionalni lokali za različne potrebe, ker taka tržnica to potrebuje, a so se stvari izjalovile, pa tudi za predvideno novo tržnico še kar nekaj let ni realnih pričakovanj. Po začetnem arogantnem nastopu nekaterih in njihovi ignoranci smo enotni, vztrajni in zakonsko upravičeni dosegli kakovosten premik. Če naše - z zakonom upravičene - zahteve ne bodo upoštevane, bomo širšo javnost na nered na brežiški tržnici obvestili preko vseh medijev.” N. Jenko S■ Še en kmečki praznik v Kapelah Slogonsko - Društvo za razvoj podeželja Kapele je v sodelovanju z domačim moškim pevskim zborom uprizorilo še eno liipatvo, to je ličkanje koruze. Letos so ta kmečki praznik razširili v prve kmečke igre. Na kmečke igre je nekaj več kot 20 članicam društva uspelo privabiti štiri ekipe, s Senovega, Aktiv kmečkih žena iz Brežic ter dve domači ekip, mlade in Kojote. Na domačiji Krošljevih v Slo-gonskem jih ni čakalo lahko delo, saj so, kot je igre pojasnila predsednica Društva za razvoj podeželja Kapele Milica Hotko, morali ročno potrgati svoje “žlake” koruze, nasprotne ekipe pa so imele “paprkvaje” spregledanih klasov, ki so prinašali minus točke. Sledilo je sekanje koruznice, povezovanje v snope in postavljanje v “rastave”, nato pa so koruzo še pobrali v pletene košare in jo zmetali na voz. Vse je bilo seveda odvisno še od porabljenega Ekipa Kojoti Kapele je sicer res najhitreje koruzo pospravila na voz in časa. Na koncu so se za najbolj se tako postavila pred svojo “rastavo”, ekipno pa so bili na 4. mestu. ume izkazali Senovčani, pred mladimi iz Kapel in Aktivom kmečkih žena iz Brežic. Zadnji so bili prav tako domačini, Kojoti. Tako so se kmečke igre krepko potegnile v prvo oktobrsko sobotno popoldne, ko so s konjskimi vpregami natrgano koruzo potegnili do “staja”, kjer jih je čakalo še ličkanje na že 4. liipatvi. Suzana Vahtarič V dveh dneh pred omenjeno prireditvijo so izvedli še “Otroško jesen v Kapelah nekoč in danes”. Na prireditvi so gostili druge razrede OŠ Brežice. Najmlajši so v delavnicah spoznavali vse na temo koruze; iz ličkanja so izdelovali punčke, pletli kite in iz njih delali izdelke, izdelovali izdelke iz poljskih pridelkov, “ružili” so koruzo in fižol, spoznavali koruzne jedi in ob tem malo vihali nos nad polento, veliko raje pa sami izdelovali krušne izdelke. Pekli so koruzo, krompir in kostanj ter preživeli jesensko dopoldne v naravi ob spoznavanju življenja na kmetiji. KS Dobova Dobova - Pesem v Dobovi, lahko rečemo kar zadnji slovenski Krajevni skupnosti (KS) v občini Brežice, ki jo predstavljamo tokrat, že od nekdaj odmeva skozi vasi. Zakaj zadnji? Preprosto zato, ker je Dobova mejna krajevna skupnost s sosednjo Hrvaško. KS Dobova in tamkajšnji krajani so v času osamosvojitvene vojne leta 1991 odigrali pomembno in vidno vlogo v boju za našo skupno samostojnost. Uidi prva smrtna žrtev agresije na Slovenijo je padla v Rigoncah. Jernej Molan je za svobodo Slovenije žrtvoval svoje dragoceno življenje, v Rigoncah so mu leta 1993 postavili spomenik. Danes je ta krajevna skupnost razvita in uspešna, krajani pa ljubezen do svojega kraja izkazujejo tudi preko številnih društev, ki delujejo in se uspešno predstavljajo tako v domovini kot v tujini. Lepoto kraja, pa tudi kakšno črno piko, tokrat predstavljamo tudi vam. KS Dobova na 2580 ha površine zajema devet zaselkov in vasi; Dobovo, Gabrje, Loče, Mihalovec, Mostec, Rigonce, Sela ter Veliki in Mali Obrež. V 850 gospodinjstvih živi okoli 3000 ljudi. Praznovanje dneva KS 7. junija je vsako leto v drugem kraju in tako tudi urejajo naselja. Območje je bilo v preteklosti zaradi obmejne lege na JV države zapostavljeno glede skrbi za celovit razvoj kraja, posledica pa je bila demografska ogroženost in slabša razvitost kraja z izjemo same Dobove. Že 30 let se borijo za zunaj nivojsko križanje ceste z železniško progo, ki kraj deli na dvoje. Bojijo se vzpostavitve železniškega prehoda po schengen-skih kriterijih, ki bo dodatno zarezal v prostor. Omejeni so z zaprto obrtno cono, ogorčeni nad neurejenimi zemljiškimi odnosi pri melioraciji potoka Ga-bemica, neizvedenimi nasipi za reki Sotlo in Savo ter prizadeti zaradi deponije smeti, ki je več ne želijo v svoji KS. Bogato društveno življenje Hram kulture je obnovljen prosvetni dom. Kulturno društvo (KD) Franc Bogovič združuje sekcije mešani pevski zbor, likovno družino, rogiste in mladinski pevski zbor Allegro. Kulturno društvo Zvezda pa deluje od leta 1998. Tudi gasilstvo je številno, ob- Nekoč Marija na Polju je kasneje po hrastu dobu dobila zdajšnje ime, pojasnjuje predsednik sveta KS Mihael Skvarč. Ob koncu 19. stoletja so bila zdajšnja naselja na območju Dobove samostojne občine. Po zakonu o banovini je bila leta 1929 ustanovljena občina Dobova. Sedem let kasneje sta odpadla dva zaselka, po 2. svetovni vojni pa je bila Dobova ponovno občina, ki je zajemala še Kapele, vse do leta 1955, ko je bila priključena občini Brežice. Pobudo za lastno občino so izpostavili že trikrat, a je bilo vse zaman. pozabiti na Rokometni klub in Športno društvo Dobova, malo-nogometni klub, Klub upokojencev in aktiven Rdeči križ. Novi brod na Mostecu zdaj za turiste Branka Strgar Turistično društvo deluje že od leta 1973 in združuje okoli 100 članov. Danes ga uspešno vodi Branka Strgar, člani sodelujejo v številnih projektih, na šoli pa sado, tamkajšnji dolgoletni župnik, ki v Dobovi službuje že vse od leta 1986, frančiškan Damjan Vračko pa upa, da bodo dela končana še v letošnjem letu. Prihodnje leto bodo nadaljevali z novili so dom, devet društev deluje v dveh sektorjih. Od leta 1946 je aktivna Lovska družina, že leta 1920 je bila ustanovljena Gasilska godba na pihala Loče. Aktivna so tudi športna društva Rigonce, Sela in letos ustanovljeno vrvaško društvo Zlatorog boys. Ne smemo Danes za turiste Več kot sto let je tega, kar so na Mostec pripeljali prvi brod, ročno po Savi navzgor iz Zagreba. Potrebovali so ga vaščani, ki so imeli na drugem bregu njive in travnike in so morali preko Save prepeljati tudi živino. Sami so ga tudi plačali. Večkrat so imeli s prvim 'brodom težave, ko se je utrgal iz vrvi, zadnji “pobeg” pa je bil za brod usoden, saj ni bil več uporaben. Prisiljeni so ga bili odpeljati za staro železo na odpad, a Mostec je čez nekaj let dobil nov brod, ki danes služi za prevoz turistov. Znani krajani Na Mostecu seje 11. oktobra 1926 rodil dr. Jože Toporišič, slavist, ki je pred letom dni izdal Slovenski pravopis, diplomirani politolog Franc Šetinc (na fotografiji), pionir knjižničarstva in dolgoletni učitelj Franc Vandal. Pesem je zapisana v srcih krajanov, med njimi izpostavljamo pesnice Rezo Toporišič, Jožefo Curhalek, Ano Deržič in Zofijo Sečen. Po pesniku Francu Bogoviču, avtorju himne kraju “Oj Dobova”, je poimenovano tudi kulturno društvo. * - Vsestranski in nepogrešljiv ob številnih prireditvah je Branko Bogovič, humorist, slikar, fotograf in še kaj, ki rad pove, da živi v Ločah na starem “fašenjškem” pokopališču. Na gričku stoji in se smeji Zanimiva pisana zgradba, ki pritegne pogled naključnega obiskovalca, je tamkajšnji hram učenosti - Osnovna šola Dobova. Gradili sojo v dveh fazah, prvi del ima polnih 18 let, drugi del, ki je danes namenjen razredni stopnji, in športna dvorana pa jih šteje komaj osem. Preden se odpravimo v šolo, nas pozdravi najstarejša stavba tega kompleksa, vrtec Najdihojca, ki ga obiskuje 74 malčkov. Bivajo v štirih igralnicah, zunanjost pa jim nudi urejeno travnato igrišče. OŠ Dobova V šolski kroniki je zapisano, da se je v Dobovi šolstvo razvijalo že od leta 1823, ko je bila šola del župnišča in cerkve. Potem so zgradili prvo šolo, ki je danes zapuščena, stoji ob glavni cesti Proti Hrvaški v samem središču Dobove. Leta 1968 so stavbi dogradili pet učilnic, že dobro leto kasneje pa je tam zaživel tudi vrtec, ki je bil med prvimi v občini. Današnja šolska zgradba stoji na gričku ob cesti proti vasi Mali Obrež, ima 17 učilnic in veliko knjižnico, šolo pa obiskuje 241 učencev, ki prihajajo iz okoliških vasi. V Kapelah deluje tudi Podružnična šola za učence od prvega do četrtega razreda, nato Šolanje nadaljujejo v matični šoli. Danes šolo vodi ravnateljica biserka Čančer, letošnje šolsko leto pa so zakorakali v devetletko. Veliko je načrtov, ki jih želijo v prihodnjih letih uresničiti in odločeni so, da jim bo uspelo! Sme v rezervatu družine Polovič dopolnjujejo zanimiv muzej trofej živali iz vsega sveta. Družina želi urediti širši kompleks, namenjen športno rekreativnim dejavnostim. Družina Cetinovih in njihovi lepotci Kamen Molan, Suzana Vahtarič Svet KS je sklenil, da po 31. oktobru ne dovoli več odlaganja smeti na neurejeni občinski deponiji. Po kraju odmeva njihov korak Lahko bi rekli, da ni hiše v kraju, kjer se ne bi vsaj kdo v družini posvečal konjem. Dobova je kraj, kjer so konjiči doma. Zato se ne gre čuditi ustanovitvi Konjeniškega društva leta 1997, ki združuje okoli 80 ljubiteljev teh plemenitih živalih. Ponašajo se tako rejci hladnokrvnih kot športnih konj, zelo uspešni pa so tudi lastniki tekmovalnih konj, predvsem kasačev. Če se ozremo še po nekaterih uspešnih tekmovalcih oziroma lastnikih tekmovalnih konj, so to družina Cetin, Anton Tomše, Mirko in Darko Kovačič, oče in sin Humek, Martin Frank... Letos so pokopali Bin Hladna. deluje tudi turistični podmladek. Zagnana je sekcija Fašjenk, ki je aktivna skozi vse leto, še posebej pa v pustnem času. Večdnevne prireditve zaokrožijo s tradicionalnim mednarodnim karnevalom. Cerkev imena Marijinega Farna cerkev Imena Marijinega je bila zgrajena leta 1865. Od leta 2000 zaradi potreb cerkev obnavljajo; tako so morali obnoviti streho, obnovili bodo tudi fa- manj zahtevnimi popravili in obnovo. Obnovo farne cerkve sofinancira tudi krajevna skupnost, ki je do sedaj prispevala skupno 1.800.000 SIT. Župnik Vračko je v Dobovo prišel iz Svete Trojice v Slovenskih Goricah in pravi, da z vaščani živijo v prijetnem sožitju, sam se ob svojih pastoralnih obveznostih rad udeleži tudi drugih društvenih aktivnosti, seveda kolikor mu dopušča čas. Letos so v fari začeli z devetletnim veroukom, sicer pa je zgovoren podatek, da verouk obiskuje kar 95 odstotkov otrok. KULTURA Od naive do skulpture Brežice - Likovna družina KD “Franc Bogovič” Dobova je v avli Mladinskega centra Brežice odprla likovno razstavo v počastitev občinskega praznika občine Brežice in v spomin na preminulega slikarja sekcije Vlada Kopinča (naivca). Motivi štirinajstih avtorjev, sicer dosti številčnejše sekcije, so raznoliki v pokrajinah, tihožitjih, zanimanje spodbudijo lesene skulpture, ob vstopu v avlo pa gledalca najprej sprejme topla in iskrena naiva pokojnega Vlada Kopinča, ki je bil izpovedno naklonjen. Za pozdrav je bila zadolžena Milena Jesenko, ki je svoja občutja strnila v lastno radost do likovnega izraza, rekoč, da za likovno govorico sicer nima znanja, a ve, kaj ji je pri srcu in posebej blizu. Prisotnim ustvarjalcem in predsednici sekcije Ruži Prahin je izrazila čestitke in pohvale, da svoj čut in danost za ustvarjalnost razvijajo in je prav, da vso lepoto, ki jo doživljajo v sebi, delijo tudi z drugimi. Hkrati je izpostavila prizadevnost celotnega dobovskega kulturnega društva, ki z ustvarjalno energijo na različne načine zaznamuje ves in jo s srcem podajajo, stoji pred-občinski prostor, ki sega še daleč sednik društva Branko Bogovič, preko domačih okvirov. Za vsemi ki bo v letu 2002 upravičen dobit-uspehi pa gotovo poleg vseh, ki nik oktobrske nagrade, se s kulturo ljubiteljsko ukvarjajo N. Jenko S. Dragica Kopinč z vnukom Viktorjem, ki je podedoval dedovo nadarjenost in je tudi udeleženec razstave. Svoboda ustvarjanja Sevnica - V galeriji Ana je na ogled razstava dela varovancev doma upokojencev Impoljca. Slike in kipi so nastali v okviru delovnih terapij, a se v ničemer ne razlikujejo od del, ki nastajajo na številnih slikarskih kolonijah. Vanje so vpleteni sanje in znanje, hrepenenje in ujetost v usodo. S prodajno razstavo, ki jo je odprla direktorica doma upokojencev Milka Cizelj, so obeležili 50-letnico doma Impoljca. Odprtje razstave je z igranjem na citre popestrila Petra Žnideršič. N.C.C. Odprtja razstave so se udeležili umetniki Jože Uršič, Franc Pellaschier, Riko Čelhar, Marjan Ratkajec z delovnim terapevtom Marjanom Podlogarjem, manjkala sta Peter Stanko in Zdravko Herodež■ Mladi že v Evropi Brežice - Mladinski center Brežice se je v obdobju triletnega delovanja posvečal sodelovanju na mednarodnem področju. Številni mednarodni projekti in sodelovanja so vrhunec dosegli letošnje poletje. Mladi iz Brežic so obredli velik del Evrope - Švedsko, Sicilijo, Madžarsko, Belgijo - in mlade iz 11 evropskih držav gostili tudi v Brežicah, je povedala direktorica centra Patri-cia Cular. Tako so na predstavitvi mednarodne dejavnosti predstavili projekt The Art of Tolerance v brošuri in pripravili popotovanje po 15 evropskih državah ter za en večer postali del Evrope v malem. S. V. slovenski dom - naš drugi dom “Mislimo na lepo slovensko besedo” Brežice - Kulturno društvo (KD) Žarek Brežice je gostilo KD Mežiške doline, obe društvi pa sta za ljubitelje poezije in proze pripravili skupni literarni večer ob nadvse prijetni glasbeni spremljavi kitaristov Ester in Berislava Cerinski. Ljubiteljev poezije in proze je bilo tudi tokrat le za okus in tisti, ki to so, pa jih ni bilo, so zamudili izpovedno zanimiv in razgiban večer v družbi Korošcev in spodnje Posavcev. Predsednik Žarka Drago Pirman je ob tej priložnosti povedal, da Žarek deluje pet let, od pomladi pa je samostojno kulturno društvo s pisci, ki so se že širše uveljavili kot na primer Rudi Stopar, Dragica Dani, Rudi Mlinar in Ivanka Vatovec, nekateri se lahko pohvalijo celo z izdajo zbirk. Člani Žarka so se uspešno predstavljali po domovini in zunaj meja, največkrat pri slovenskih društvih na Hrvaškem. Literati iz Mežiške doline so pred obeležitvijo pete obletnice obstoja, tudi pri njih se lahko nekateri pohvalijo z izdajo lastnih zbirk, ob obletnici nameravajo izdati svoj prvi zbornik in so k sodelovanju povabili tudi brežiške literate. Vsi skupaj so z lepo slovensko besedo priredili duhovno bogat večer, tako resen kot šaljiv, s piko na “i” gostje v koroškem narečju. Podžupanja Milena Jesenko, kije spremljala tkanje misli v besede, je literatom obeh društev izrazila pohvalo in hkrati nejevero, da so za nezanimanje takšnih večerov lahko krivi ali pretemna noč, ali previsoko sonce, ali premočno deževje, ali kdo ve kaj. Vendar je vredno slediti zaključnim besedam Draga Pirmana:” Naj živijo takšna srečanja in mislimo vsi skupaj na Šlovenijo!” N.J.S. V drugo polletje z novimi programi V skladu z določili statuta Zveze slovenskih društev na Hrvaškem je predsednik Darko Šonc v zagrebškem Slovenskem domu konec septembra sklical sejo sveta zveze (SZ), ki je izvršno telo skupščine Zveze slovenskih društev na Hrvaškem in ga sestavljajo delegacije društev. Društva do 500 članov imajo 1 delegata, nad 500 članov pa 2 delegata v SZ, pristojnosti in obveznosti SZ so določene s statutom. Obravnavali so realizacijo načrtovanih dejavnosti v prvem polletju, razpravljali o programih v drugem polletju ter sprejeli v članstvo zveze šesto članico, novoosnovano KPD “Istra” iz Pulja. Prof. Marja Crnkovič izraža veliko zadovoljstvo, da je zanimanja za tečaj slovenskega jezika v SD Zagreb vedno več, v splitskem “Triglavu” razstavlja Marjan Miklavec. Podpredsednik Zveze SD na Hrvaškem in Slovenskega doma Zagreb Franc Strašek: ”V prijetnem ozračju je svet zveze ugotovil, da smo načrtovane kulturne in prosvetne dejavnosti uresničili. Od preostalih načrtovanih dejavnosti do konca leta je najpomembnejša prireditev, ki jo novembra organizira in financira vlada Republike Hrvaške (RH) za vse narodnostne manjšine v RH. Slovenska društva na Hrvaškem tudi letos načrtujejo nastop na tej manifestaciji, ki je vsako leto v dvorani Vatroslav Lisinski. Na SZ smo sklenili, da bodo letos nastopili z enotnim programom pevski zbori iz Zagreba, Reke, Splita in Šibenika in da bo temu enotnemu zboru na nastopu dirigiral Franc Ke-ne. V tem letuje v načrtu še ena velika manifestacija - srečanje vseh slovenskih društev na Hrvaškem. Sklenili smo, da bo srečanje konec marca ah v začetku aprila 2003, ker nam bo priprava novembrske manifestacije v Žagrebu vzela veliko časa Za kraj srečanja slovenskih društev se še nismo odločili, društva pa se bodo odločila s kakšnim programom bodo sodelovala Neizmerno veseli smo sprejema nove članice v Zvezo SD na Hrvaškem. KPD “Istra” Pulj je izpolnila vse pogoje za sprejem. Slovenci na Hrvaškem smo tega še posebej veseli, zlasti ob dejstvu, da slovenstvo od popisa do popisa prebivalstva pada Popis leta 1991 je pokazal evidentiranih 23.700 Slovencev na Hrvaškem, leta 2001 pa 13.000, v samem Zagrebu pa je v teh letih slovenstvo iz 7464 padlo na malo čez 3000. Ti podatki so alarmantni in potrebni razmisleka” Upravičeno smo lahko ponosni Da je za znanjem slovenskega jezika vedno več zanimanja je na letošnji prvi uri tečaja povedala prof. Marja Crnkovič (na fotografiji), ki slovenski jezik v Slovenskem domu Zagreb poučuje 8. leto, prijavljenih pa ima 36 tečajnikov in pravi: "Vodim začetni in nadaljevalni tečaj, oba tečaja pa sem tudi sama osmislila in ju še prilagodila na osnovi obvladovanja znanja slušateljev. In sicer na tiste, ki snov lažje ah težje obvlada- jo. Slovenski jezik je zahteven, slušateljem največ težav povzročajo dvojina, oziralni zaimki in sintaksa. Učenje sloni na slovnici, na književnosti ne, ker so besedila težka, zato se spoprijemamo z besedili v revijah in časopisih. Ker je povpraševanje po znanju slovenskega jezika vedno večje, bi moralo biti še več tečajev na Hrvaškem.” Ganjen Marjan Miklavec V SD ‘Triglav” Spht na 30. samostojni slikarski razstavi razstavlja slikar Marjan Miklavec iz Sežane s priljubljeno temo “Krasa” v akvare- lih in z drugimi motivi Slovenije. Prvič seje samostojno predstavil leta 1984 in sodeloval na 300 skupinskih razstavah, za svoje delo pa prejel 12 državnih nagrad. Vodi slikarske kolonije in ko je vodil delavnico za Slovence, živeče po svetu v organizaciji SIM, sta ga v Spht povabila udeleženca Zoran Karmenič in Ivan Kozmus. Je svetovni popotnik, kije razstavljal že v Avstraliji in Argentini, zelo znana pa mu je tudi Evropa. Slikanje je začutil v srcu že v šolskih letih, a je delal kot komercialist, ki zna danes svoja dela tudi tržiti. Odprtje je spremljal mičen kulturni program, ki ga je vodila prof. slovenskega jezika Vera Hrga. Nastopila je splitska pesnica, po materini strani Slovenka, s koreninami iz Šentjurja, Sonja Senjanovič. Navdušila je z lastno recitacijo v slovenščini “Nisem jabolko’ ’, kjer opisuje moč svojih korenin - od vonja borovnic, hmelja, domače zemlje do dalmatinske narave. Senjanovičeva piše tudi prozo in je zelo priznana kot pisateljica v čakavščini. Z dalmatinskim melosom so program lepo popestrile še Fortice, pevke s Klisa. N.J.S. Večer bogat s pesmijo in prijateljstvom Brežice - Ženski pevski zbor (ŽPZ) KUD Brežice je gostil Ženski pevski zbor (ŽPZ) NKB Maribor, druženje pa so pevke sklenile s koncertnim večerom v Rokovi cerkvi Brežice. To je bilo tretje prijateljsko srečanje pevk obeh zborov, ki so ga sklenile s koncertnim večerom, razkošnim kot je barvita jesen. Z vsebino in globino vseh pesmi različnih pokrajin od Medžimurja, Bele Krajine, Prekmurja, Madžarske do rusin-ske pesmi, pa preko Mozartove in Hand-love skladbe do črnske duhovne so pevke s petjem pričarale skoraj 120 čudovitih minut, tudi s pomočjo skupine artiških tamburašev ter ob klavirski spremljavi gostujočega Otmarja Plavčaka in domačinke Natalije Mustar. Pevke so zapele pod vodstvom zborovodkinj Irene Jošt in Elizabete Križanič, ki sta s sovoditeljico programa Ido Avšič izrazili upanje na nova prihodnja srečanja v obeh krajih, kajti, kot sta dejali, je vredno poiskati srečo v drobnih rečeh in jo darovati drugim z nasmehom. Tokrat so srečo podelile s pesmimi, v dnevu, ki je bil zanje praznik in so ga čutile kot dan ljubezni in miru; ljubezen, mir in pesem pa lahko poklanjamo, če jih najprej začutimo v sebi. N.J.S. Elizabeta Križanič in Irena Jošt V spomin mestecu Kostanjevica na Krki - Skupina petih mladih entuzijastov je oživela Gmajno z igro Mostovi. Uprizorili so odlomek iz Kloštrskega Žolnirja, kjer je Josip Jurčič zgodbo posvetil njihovemu Otoku. Brali so korespodenco med znano lekamarico Emilijo Fon in arhitektom Jožetom Plečnikom. Recitatorji na čolnih so izvedli recitale domačih velikih imen Jožeta Cvelbarja, Mile Kačič, Lada Smrekarja in drugih. Večerje popestril Trobilni kvintet in Plesna skupina Harlekin s t.i. čestitkami, gre za zgodbo čarovnic. Mladi se kulturno udejstvujejo, da bi počastili jubilej Kostanjevice na Krki in bi zbiranjem sredstev pridobili prostore, J kjer bi se lahko zbirali -■in ustvarjali. Zaradi ~ velike podpore mla- dih in presenetljivo "i5 dobrega odziva do-§ mačinov nove uprizoritve napovedujejo že ob koncu leta. S.V. Pred novo abonmajsko sezono Krško, Brežice - Kulturni dom (KD) Krško bo še nekaj dni vpisoval nove abonente za jubilejno sezono 2002/2003 za večemi-modri in rume-ni-sončkov abonma Uradni rok je sicer potekel, sezono pa imajo dobro zasedeno, so zatrdili v Kulturnem domu Krško. Abonenti lahko izkoristijo možnost popusta pri opereti Opere in baleta SNG Ljubljana Vesela vdova, ki bo ta petek, 18. oktobra, ob srebrnem jubileju KD Krško. Sicer pa bo prva abonmajska predstava že novembra Tako modri kot rumeni abonma prinašata po 6 vrhunskih predstav. Odraslim to sezono ponujajo kriminalko Mišolovka (Špas Teater Ljubljana), plesni spektakel Transilvanija (SNG Opera in balet Maribor), komedijo Caj za dve (SNG Maribor), veseloigro Zupanova Micka (Prešernovo gledališče Kranj), komedijo Tartuffe (Slovensko ljudsko gledališče Celje) in koncertni večer AkapeFca (Vokalna skupina Ljubljana). Prav tako nove abonente v 7. sezono v Brežicah vpisuje območna izpostava Javnega sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti, in sicer do 25. oktobra. Predstave so novejšega datuma; oktobra premierno uprizorjena predstava Večerja sjprijatelji (Mestno gledališče Ljubljansko), komedija Sex, laži &štrudl (Špas Teater), noviteta žm te ubu (Primorsko dramsko gledališče), Čaj za dve (SNG Maribor), tragikomedija Ana Marija Braj' nik (Šentjakobsko gledališče Ljubljana), popust pa nudijo izven abonmaja za že omenjeno uspešnico Agathe Cristie Mišolovka. S.V. napovedi 17. oktober Krško - literarno glasbeni večer “Pod dežnikom”, ob 20. uri, Klub za mlade Zvezda 23. oktober Krško - “Marjetica in zmaj”, Lutkovno gledališče Ljubljansko-ob 17. uri, Kulturni dom 25. oktober Brežice - klubski maraton, skupina Cancel, Valterap & DJ Ninj3, ob 21. uri, Mladinski center Brežice Sevnica - odprtje razstave fotografij, ob 18. uri, srednja šola Leskovec - “Pet let prepevanja”, KD Roženkravt, ob 19- url' Jožefova dvorana župnišča 26. oktober Brežice - gledališka predstava “Ljubezen na razprodaji”, Teater Gaudeamus, ob 20. uri, Mladinski center Brežice JA avtomobilizem za lepši videz AJURVEDA - popolno zdravje Danes je človekov videz še kako pomemben. V tem hitrem tempu življenja je zelo pomemben prvi vtis. Zato se ljudje zatekamo k proizvodom kozmetične industrije, ki nam do neke mere pomagajo do lepšega videza. A vendar nekateri med nami izžarevajo življenjsko moč in radost z naravnim videzom, drugi pa preživijo kar nekaj časa pred ogledalom. Zakaj? Odgovor lahko najdemo v AJURVEDI. Ajurveda je v Indiji znana kot celoviti sistem zdravljenja. Korenine tega znanja pa segajo daleč nazaj v obdobje pred vec kot5000 leti. Definicija popolnega zdravja označuje človeka kot zadovoljno, srečno bitje, polno energije, z bleskom v laseh, bistrih oči, sijočo poltjo in prijetnim vonjem celega telesa. Ali sploh še poznamo takšne ljudi? Otroci so takšni! Nepokvarjena bitja, polna življenja Zakaj le zatremo otroka v sebi? Kako lahko dosežemo takšno zdravje, če ga sploh lahko ob hitrem in stresnem tempu življenja? Danes bom samo na splošno opisala Ajurvedo. Ajurveda trdi, da je naše popolno zdravje, naše naravno stanje, ki smo ga izgubili, ogroženo zaradi porušenega notranjega ravnotežja. S ponovno vzpostavitvijo tega ravnotežja si omogočimo svojo ozdravitev in s tem normalen pretok življenjske energije. Jedro vedenja Ajurvede predstavljajo doše. Te tri doše so vata, pita in kapha. Vata je v našem telesu odgovorna za vse, kar se giblje, peristaltika, pretok krvi, kisika... in omogoča izražanje čustev, misli.... Lastnosti Pite so lahko vroče, mastno, ostro, tekoče, kislo...V telesu omogoča prebavo, sij oči in kože, ohranjanje telesne temperature, intelektualno razumevanje...Lastnosti Kaphe pa so težko, mrzlo, počasno, stabilno, gosto, sladko...V našem telesu je odgovorna za čvrsto strukturo telesa, moč, stabilnost duha, maščobne celice in sluznico... To so vitalne energije, ki sestavljajo telesni ustroj vsakega človeka. Različna razmerja v došah povzročajo, daje konstitucija ljudi zelo različna Če se to razmerje poruši, človek ne more več popolno delovati. Razmerje med došami se nenehno spreminja glede na to, kaj počnemo. To bi bil splošen opis popolnega življenja in upam, da ste ga razumeli. Razmerje doš lahko odkrijete skupaj s svojim svetovalcem za Ajurvedo. Obstajapakarnekaj literature, v katerih si lahko bolj podrobno preberete o sami vedi. Naprimer knjige Deepaka Chopre, potem Judith h. Morrison: Knjiga o Ajurvedi, Vodnik za dobro počutje... Povzeto iz literature : Dermanova - revija za kozmetiko Le še nekaj tednov nas frizerje loči od velikega Salona-Intema-tional v Londonu, velikega sejma, kjer frizerji črpamo modne smernice frizur. Po povratku iz Londona pa nekaj več o modnih zapovedih za jesen-zimo 2002/2003. Do prihodnjič lep pozdrav. Alenka Dimbek ftel.št. 07/49-61-775) e-mail: alenka @ alenkinstudio. com http: www. alenkinstudio. com Sevnica 96.7.105.4 REPORTAŽE, NASVETI... Nataša je fotomodel Ledina, Ljubljana -18-letna Nataša Pinoza z Ledine pri Sevnici je bila v osnovni šoli neopazno dekle. Zablestela je v Srednji šoli Sevnica, kjer je bila odličnjakinja in kjer je njena postava padla v oči njenim učiteljicam, ki so jo postavile na modno brv. Sprva je Nataša nastopala na šolskih modnih revijah, danes je manekenka kluba Avdicija.com. Nataša je na izboru za fotomodel Slovenije, kamor jo je prijavil Sevničan Miran Juršič, med 688 lepoticami osvojila laskavi naslov prve spremljevalke. Njene ambicije so prodreti v svet manekenstva. Prvo ponudbo iz Milana je že dobila, a se zaveda, da mora najprej končati kozmetično šolo. Potem pa se bo z veseljem prepustila modnim brvem, še najraje v tujini. N.Č.C. AVTOTRGOVINA PRODAJA IN MONTAŽA GUM HITRI SERVIS IZPUŠNI SISTEMI AKCIJSKE CENE ZIMSKIH PNEVMATIK REZERVNI PELI ZA VSE VRSTE OSEBNIM VOZIL Smart city cabrio & pulse Ko sem v Ljubljani prevzel testno vozilo in se zapeljal na 100 km dolgo pot proti slovenski obali, mi je še pred Postojno začelo odmevati vprašanje: “Se res želim voziti s tako malim avtomobilom? Le zakaj mi je bilo to potrebno?” Takrat bi najraje rekel “ne”, a sem danes popolnoma drugačnega mnenja. letnih mesecih še zanimivejši. Smart sicer ni več nov. Od svojega rojstva je doživel tudi nekaj sprememb ter tako ohranil bistvo svojega nastanka. Vozniku in njegovemu sopotniku danes, in prepričan sem da bo še dolgo, ponuja hitro ter učinkovito mestno premikanje, ki zajema tudi enostavno parkiranje. Smart pretikanjem prestav lahko izredno hitro peljemo, pospešujemo pa veliko hitreje od ostalih. Na avtocesti pa je lahko moči zlahka tudi preveč. V tem primeru nastopi elektronika, ki končno hitrost nastavi na 135 km/h, ko je vožnja s Smartom še vama. Vožnja s Smartom je kljub majhnosti izredno vama. Varnostni testi, ki so bili opravljeni, so pokazali, da se dobro izkaže tudi v primem trkov. Zasluga pri tem gre predvsem tridion varnostni celici. Ta je bila v našem primem mas. Glede varnosti je Smart ponujal še TRUST-PLUS elektronsko stabilizacijsko kontrolo, ABS z EBV, obe zračni blazini in meglenke. Ker je Smart namenjen nekoliko zahtevnejšim kupcem, si ga brez klimatske naprave in radiokasetofona skorajda ne zamišljam, na testiranem pa smo lahko videli še lahka platišča, električni pomik strehe, usnjen volanski obroč in prestavno ročico, daljinsko centralno zaklepanje, merilec zunanje temperature ter električni moda Kot je bilo že večkrat omenjeno, je modni svet poln zanimivosti. Torej ni pomembno samo, kaj se bo nosilo, kateri slogi, barve, kaj lahko kdo obleče in podobno. Pomembne so tudi osebnosti. Zato se ponovno vrnimo v svet modnih osebnosti. Tokrat bo na “tapeti" CHRISTY THURLINGTON. Sicer več pove njen prelep klasično brezčasen obraz kot njeno ime. Christy bi lahko živela v kateremkoli času in bi bila lepa. Zdaj je 35 let stara manekenka s tipično ameriško zgodbo o uspehu. Za njeno popolno lepoto se lahko zahvali svoji materi, ki prihaja iz Salvadorja. Ko je bila stara 14 let, jo je odkril fotograf iz Miamija in takoj zatem je agencija “Ford” z njo podpisala pogodbo. Ampak Christy se ni želela odreči šoli in je vzorno končala t.i. “ Highschool”. Šele po končani šoli se je preselila v New York, da bi se posvetila manekenstvu. Sklenila je pogodbo s kozmetično hišo “May-belline”. Baje je zaslužila 3 milijone dolarjev za 12 dni dela v letu. Lep znesek! 1988. leta je sklenila pogodbo z modno hišo Calvin Klein, med ostalim predvsem za reklamo njihovega parfuma “Etemity “. Baje je nekoč priznala, daje “nočna ptica“, saj se rada zabava. Glede na to, da je nasprotno od velikega števila vrhunskih manekenk, zelo pametna, poslovna in vzorna, tega skoraj ne bi verjeli. In zakaj ne, saj v tem ni nič slabega, tudi ona je samo človek. Tako pravi in mnogi se bodo z njo najbrž strinjali. Leta 1997 seje pustila manekenstvo ob strani, da bi končala študij. Po končanem študiju leta 1999 pa se je spet pojavila in predstavila svojo kozmetično linijo “Ayurveda - Sundari“. V Ameriki je zelo popularno, da imajo zvezde svoje restavracije. Tudi Christy se je odločila za podobno investicijo, vendar ona vlaga denar v restavracijo svoje sestre. In skupaj s svojimi starimi prijateljicami Claudijo Schiffer, Naomi Campell in Elle McF. stoji za znanim “Fashion Cafe" Vsaka pametna in predvsem iznajdljiva manekenka mora imeti denarne naložbe, sicer prej ali slej ostane brez službe. Christy je ena izmed njih. V letu 2000 je sklenila pogodbo še z znanim podjetjem “PUMA" za športne izdelke. Je ena od zavzetih osebnosti, ki se bori proti zlorabi živali, vztrajno in že vrsto let. Christy je o sebi razkrila veliko, a v bistvu zelo malo. Lea Šinko Štraus Smart je bil narejen predvsem za mestni vrvež in prav tam je pravi zmagovalec. “Leader” med večjimi, ki jih njihova velikost in okornost onemogočata. Model, ki sem ga vozil, se imenuje Smart city cabrio&pulse. Poleg značilne oblike ponuja tudi možnost odpiranja strehe, zaradi česar je v po- Zmogljivosti: - naj višja hitrost 135 km/h - pospešek 0-100 km/h: 16,8 s - poraba po podatkih proizvajalca: 4,3/4,9/6,1 100 km - testno povprečje: 7,11/100 km je namreč tako majhen, da lahko na običajen parkirni prostor parkiramo kar dva. V zadnjem delu, pod dnom prtljažnega prostora, je nameščen tako imenovani suprex motor, ki mu pomaga turbinski polnilnik. To je bencinski motor prostornine 599 cm3, ki razvije kar 61 konjskih moči. Te s pomočjo sek-venčnega 6-stopenjskega menjalnika prenaša na zadnja kolesa. Ob pogledu na Smarta in informaciji o konjskih močeh se kar samo ponudi vprašanje: “Je moči dovolj ali celo preveč?” Po mestu moči nikoli ne zmanjka. S pravilnim dobro vidna, saj je v primerjavi s karoserijo “aqua vanilla” barve, v črni barvi delovala skorajda svarilno. Streha je narejena iz črnega platna, zadnje okno pa iz umetnih Motor: - linijski trivaljnik - prostornina: 599 cm5 - največja moč: 61 KM (45 kW) - navor: 88 Nm pri 2250/min. pomik stekel. Popolna oprema za vsakogar, ki si kljub majhnosti želi udobje in varnost. Prav takim je Smart tudi namenjen. Smartu v primerjavi z večjimi manjka le kak meter dolžine. Za osnovno verzijo lahko odštejete le nekaj več kot dva milijona SIT, če pa si želite všečen cabrio s popolno opremo, boste morali seči globlje v žep. Aleksander Krebelj ŠPORT ju-jitsu jr nogomet Smetana za Katano Dobova - V organizaciji Društva borilnih veščin Katana Globoko se je v športni dvorani Dobova odvijal mednarodni turnir v ju-jitsu športnih borbah in duo sistemu Slovenija open. Tekmovanje je bilo namenjeno vsem kategorijam, udeležilo pa se ga je 137 tekmovalcev iz 5 držav in 13 klubov. Ekipni zmagovalec in pokal mes- Na tekmovanju je sodilo 17 sod- ta Brežice je osvojilo domače Druš- nikov iz Romunije, BiH in Slovenije, tvo borilnih veščin Katana Globoko vodja tekmovanja je bil Slavko Pul- (DB V Globoko), 2. mesto je zasedla jič, dolgoletni trener, sodnik in šport-ekipa reprezentance Ju-jitsu zveze ni delavec vju-jitsu in drugih borilnih Finalna borba je bila za Zlatka Rizviča zelo kratka, zmaga in zlata medalja pa sladki. republike Srpske iz BiH, 3. mesto pa veščinah, delegat JJZS pa mag. je pripadlo ekipi reprezentance Ju- Srečko Krope, predsednik Ju-Jitsu jitsu zveze Romunije. Najboljša tek- zveze Slovenije. Glavni sodnik tekmovalka tumiija je bila tekmovalka movanja je bil Martin Jazbec, sve-Patrugan Clara iz JJZ Romunije, tovni sodnik z A licenco in inštruktor najboljši tekmovalec pa Dragan sodniške komisije pri mednarodni ju-Milutinovič iz Policijskega kluba jitsu zvezi, borilnih veščin Celje. In kako so se po kategorijah od- karate Mabuni cup Polzela - V počastitev praznika občine Polzela je potekalo karate tekmovanje v športnih borbah in katah posamezno za pokal Mabuni cup - Polzela 2002. Tekmovanja so se udeležili tudi tekmovalci karate kluba Brežice, ki so osvojili številne odlične uvrstitve. Tako sta v konkurenci članov v katah Christian Kajtna in Darko Cicvarič osvojila 2. oziroma 3. mesto. V članskih borbah nad 75 kg je zmagal Matjaž Gregorevčič, Christian Kajtna je bil drugi, Damir Pleteš je osvojil 3. mesto, članica Andrejka Dvornik pa je bila v kategoriji nad 50 kg prav tako tretja. rezali domači tekmovalci DBV Katana Globoko ter Ippon Rucanorja iz Sevnice? V duo sistemu sta v moških parih do 15 let slavila Matjaž Sušin in Matic Derenda, 2. mesto sta osvojila Damjan Žerjav in Matej Gorišek, na 3. mestu pa sta bila še Matej Žerjav in Marko Kovačič, (vsi Katana). Pri ženskih parih te starostne kategorije sta zmagali Tjaša Gorišek in Barbara Sušin (Katana), 2. mesto pa sta osvojili Alenka Baša in Nastja Prijatelj (Rucanor). Pri mešanih parih do 15 let sta slavila Matic Derenda in Andreja Ferenčak (Katana), 2. mesto sta osvojila Sine Baša in Nastja Prijatelj (Rucanor), 3. pa Toni Hotko in Tjaša Zidanič (Katana). V kategoriji nad 15 let sta v moških parih zmagala Dejan Kink in Gorazd Kostevc, pri ženskih parih Vanja Preskar in Vita Preskar, pri mešanih parih pa Roman Predanič in Andreja Šetinc, (vsi Katana). V borbah je pri kadetih do 48 kg Peter Pšeničnik (Katana) osvojil 2. mesto, kategorija do 55 kg, 1. mesto Alajž Rak (Rucanor). 2. mesto Matjaž Sušin in 3. Jure Barbič (oba Katana). Andrej Cešek (Rucanor) je bil tretji v kategoriji do 63 kg. V kategoriji mladincev do 55 kg je zmagal Dejvid Simunič (Rucanor), v kategoriji do 76 kg je Uroš Novak (Katana) osvojil 3. mesto, nad 85 kg pa sta bila Aleš Oštir drugi, Tomaž Ferenčak (oba Katana) pa tretji. V konkurenci članov je bil v kategoriji do 69 kg Žvonko Ivačič (Rucanor) drugi, Danijel Lipar je zmagal v kategoriji do 85 kg, Zlatko Rizvič (oba Katana) pa je zmagal v kategoriji do 94 kg. Karmen Molan Igrali s pol moči Brežice - Znano je, da se nogometna reprezentanca Hrvaške pred velikimi tekmovanji pripravlja na svoje nastope v Brežicah. Tako je bilo tudi pred kvalifikacijsko tekmo za uvrstitev na evropsko prvenstvo leta 2004, ko se je reprezentanca Hrvaške pomerila z Bolgarijo. Gostje pa vedno radi odigrajo tudi prijateljska srečanja in tako seje tokrat reprezentanca Hrvaške pomerila v prijateljskem srečanju z nogometaši Posavja. Ekipa Posavja je tokrat zaigrala združena, saj so zaigrali tako krški drugoligaši kot Brežičani, ki nastopajo v 3. SNL. Nekdanji nogometaš Brežic, danes uspešen trener v Novem mestu Nebih Zeneli, v družbi pomočnika selektorja hrvaške nogometne reprezentance Dražena Ladiča Da je srečanje resnično prijateljsko in le dodatna priprava na kvalifikacijski nastop, je potrdila tudi sama igra, ki je bila umirjena, pa kljub temu je v prvem delu reprezentanca Hrvaške povedla. V 16. minuti je bil strelec prvega zadetka Boksič, drugi zadetek za goste pa je prispeval Stanič v 40. minuti, tako da sta se moštvi ob polčasu razšli z vodstvom Hrvaške 2:0. Drugi polčas je bil nekoliko bolj razigran, pa vendarle še vedno dovolj umirjen, saj so gostje igrali z zmanjšano močjo, kajti nepotrebne poškodbe bi lahko bile usodne za kvalifikacijsko tekmo, ki jih je čakala v naslednjih dneh. Pa kljub temu je v 61. minuti padel tretji gol, katerega “krivec” je bil Vugrinec, ta igralec pa je mrežo zatresel še enkrat v 84. minuti srečanja. Le tri minute kasneje je Oljič prispeval zadnji hrvaški zadetek, a Posavje je vendarle doseglo tudi svoj častni gol, ko je v 89. minuti srečanja gostujočo mrežo zatresel Krčan Preskar. Končni izid prijateljskega srečanja je bil tako 5:1 za goste, vendar so si domači igralci kljub porazu prislužili pohvalni aplavz mnogo številne publike, ki si je srečanje kljub slabemu vremenu ogledala in zapolnila tribuno brežiškega stadiona. In kako se je nekaj dni kasneje iztekla tekma proti Bolgariji? Pravzaprav si tako hrvaški nogometaši kot tudi izbrana vrsta Slovenije tokratne kvalifikacije veijetno želijo čim prej pozabiti. Oboji so bili namreč poraženi. Bolgari so Hrvate premagali z 2:0, Slovenija pa je z Bojanom Prašnikarjem doživela najvišji poraz v enajstih letih, ko jih je Francija premagala kar z 0:5. Brežiški karateisti Tudi mlajši so se veselili odličnih rezultatov; v katah pri malčkih so bili uspeha veseli Gordan Lazarov, ki je zmagal, Krešimir Bla-ževič in Rem Vojvoda pa sta bila tretja. Sandi Peteline je zasedel 2. mesto v borbah mlajših dečkov do 55 kg, Erik Žerjav in Vid Zevnik pa sta zmagala v disciplini borbe malčki do 35 kg ter borbe malčki do 45 kg. Aljaž Petančič je bil v borbah malčkov nad 45 kg tretji. Sicer pa naj poudarimo, da Karate klub Brežice v tem šolskem letu prireja tudi “Moderno karate šolo z elementi samoobrambe”, ki je namenjena učencem osnovnih šol. Katare šolo vodi trener karateja mojster Peter Dimbek, 2. dan. Karate šola je razdeljena v tri semestre s po devetimi treningi. Pristranski sodniki? Novi Sad - V športni dvorani Spens je potekal 3.svetovni mladinski pokal v karateju W.K.C, ki si gaje ogledalo preko 2500 gledalcev. Spremljali so lahko nastope 1237 mladih športnikov iz vsega sveta. Tekmovanja so potekala tako v katah posamezno in ekipno, kot tudi v športnih borbah posamezno in ekipno. Najuspešnejši so bili italijanski predstavniki, nekateri udeleženci domnevajo, da zaradi pristranskih sodniških odločitev, kajti v večini so bili na tekmovanju prav sodniki iz Italije, ki so bili deležni številnih pritožb zaradi sojenja, kot drugi najuspešnejši pa so bili domačini Jugoslovani. Sicer pa se je odlično odrezala tudi slovenska mladinska karate reprezentanca Karate unije Slovenije, ki je osvojila dve medalji; srebrno v ekipni konkurenci v katah, v športnih borbah posamezno pa je 16-letni tekmovalec Idrijskega Kolektorja Miha Troha osvojil bronasto. Več v rubriki “Rezultati”. K.M. atletika Ne dajo se! Brežice - Atletski klub FIT Brežice je pripravil še eno iz niza prireditev na atletskem stadionu v Brežicah. Tokrat je potekal Adetski pokal Slovenije v mnogobojih in Državno prvenstvi v štafetnih tekih. Organizatoiji so se še enkrat potrdili in izkazali pri pripravi prireditve, sicer pa je v najbolj zahtevni adetski disciplini nastopilo kar 96 tekmovalcev iz 13 slovenskih adetskih klubov, prišli pa so tudi iz sosednje Hrvaške. V mnogobojih so bdi postavljeni kar trije novi državni rekordi, dva med njimi sta v lasti Brežičanov, in sicer je pri mlajših mladinkah v sedmeroboju Maja Pletan postavila nov rekord s 4682 točkami, Rok Deržanič pa je v osmeroboju pri pionirjih postavil nov državni rekord s 5292 točkami, tretji državni rekord je postavil Jure Ozimic iz Slovenske Bistrice pri mlajših mladincih. Ekipno so pri ženskah zmagale Brežičanke, ki so skupno zbrale 30.586 točk, pri moških pa so Brežičani zasedli 5. mesto. Tudi štafetni teki so biti zanimivi; pri moških 4 krat 800 m so se izkazati tekači AK Sevnica, Gregor Vodenik, Borut Veber, Bojan Bedrač in Robert Lendaro, ki so s časom 8:18,31 osvojili in hkrati tudi ubraniti lansko 3. mesto. Sevniške tekače je uspešno vodil Rafko Povhe. Sicer pa si lahko ostale uvrstitve tega tekmovanja preberete v rubriki “Rezultati”. K.M. Sezone še ni konec Tržišče, Velenje - Adeti AK Sevnica so se pred začetkom zimskega dela sezone udeležili 9. prvenstva osnovnih šol Slovenije v cestnem štafetnem teku. V kategoriji deklice letnik ’88 in mlajše je v teku 3 krat 600 m ekipa OŠ Sevnica v postavi Teraž, Sladič, Resnik prepričljivo zmagala, dečki OŠ Sevnica v postavi Mehič, Sinkovič, Vizlar pa so v teku 3 krat 1200 m osvojiti 4. mesto. Uspešen je bil tudi nastop v posamični konkurenci ekipnega državnega prvenstva za osnovne šole. Maja Bregarje dosegla nov klubski rekord s časom 8,39 v teku deklic letnika ’88 in mlajše na 60 m, osvojila je 2. mesto, na 1000 m v tej kategoriji pa je bila druga tudi Barbara Resnik. Sevniški atleti so biti uspešni tudi na 37. krosu občinskih reprezentanc, kjer je ekipa deklic letnika ’89 na 1300 m osvojila 2. mesto, posamezno pa je bil član Borut Veber na 12 km drugi, Alija Mehič je bil tretji pri dečkih letnika ’89 na 1300 m, tretji pa je bil tudi Lucijan Sinkovič v teku dečkov letnika 990 na 1300 m. Tega tekmovanja so se udeležili tudi atleti AK FIT Brežice, ki so ekipno osvojiti 8. mesto, starejše pionirke Gimnazije Brežice pa so znotraj kategorij osvojile 3. mesto. Brežičani pa so se udeležili tudi Finala atletskega ekipnega prvenstva srednjih šol, kjer so v posamični konkurenci izstopali Janja Budna, kije zmagala v skoku v višino, Maja Petan z 2. mestom v teku na 400 m in Klemen Božič s 3. mestom v skoku v višino. K.M. mali nogomet Se ena poslastica Dobova - Klub Malega nogometa Brežice se bo v športni dvorani v Dobovi v nedeljo, 27.oktobra, ob 16. uri na prijateljski tekmi pomeril z reprezentanco Slovenije. tek Slovenija bo še tekla Bušeča vas - V organizaciji Športnega društva Dolenja Pirošiča se bo v nedeljo, 20. oktobra, od 14. ure dalje odvijal 7. tek po vinski cesti in finale dolenjskega pokala v tekih. Organizatoiji bodo prijave sprejemali na štartno-cilj-nem prostoru v Bušeči vasi od 12.30 dalje. Pripravili so tri dolžine proge, in sicer najdaljša meri 9800 m, sledi proga dolžine 1760 m in proga za najmlajše v dolžini 460 m. Trasa proge bo vodila iz Bušeče vasi skozi Vrhovsko vas, Vinji Vrh, Gadovo peč, Grublje, Stojanski Vrh, Brvi, Piroški vrh proti Dol. Pirošici in na cilj v Bušečo vas. Tokrat pa so organizatorji poskrbeli še za drugačno obliko rekreacije, in sicer se bodo tisti, ki jim je ljubša hoja, podali na enourni pohod, ki se bo začel ob 13.30. Za vse podrobnejše informacije je na voljo Marjan Lopatič na tel. številkah 040/ 870-514 ali 07/ 49-69-404. rezultati Atletski pokal Slovenije in državno prvenstvo v štafetnih tekih, organizator AK FIT Brežice: starejše mladinke - sedme-roboj: 2. Janja Budna, 3880 točk, mlajše mladinke: 1. Maja Petan, nov državni rekord, 4682 točk, 3. Mateja Drobnič, 3592 točk, 6. Tamara Rožman, 3151 točk, 9. Suzana Stmišnik, 1856 točk. Starejši mladinci - deseteroboj: 4. Džoko Majkič, 4922 točk, pionirji - osmeroboj: 1. Rok Deržanič, nov državni rekord, 5292 točk, 2. Denis Butara, 4786 točk, 3. Rožle Bučalo, 4760 točk, (vsi AK FIT Brežice). Ekipno-žen-ske: 1. FIT Brežice 30.586 točk, moški: 5. AK FIT Brežice 19.760 točk. Štafeta 4x800 m -moški: 3. , AK Sevnica, 8:18,52. Jesenski kros - Predšolski otroci - dečki: 1. Primož Orešar, 2. Jan Cukdar, 3. Luka Hudopisk, (vsi Brežice); deklice: 1. Klara Zevnik, 2. Nina Predanič, 3. Hana Molan (vse Brežice). 1. in 2. razred - dečki: 1. David Bratanič, 2. Domen Zevnik, 3. Miran Ger-movšek, (vsi Brežice), deklice: 1. Tjaša Veble (Brežice), 2. Janja Jagrič (Pišece), 3. Lana Beznik (Vel. Dolina). 3. in 4. razred -dečki: 1. Matej Lovrinovič, 2. Alen Roguljič, 3. Mitja Lovrinovič (vsi Brežice), deklice: 1. Anja Hasičič (Brežice), 2. Melani Juhart (Vel. Dolina), 3. Alja Račič (Cerklje). Mlajši dečki A -letnik 1990 in mlajši: 1. Vid Zevnik (Brežice), 2. David Živič (Globoko), 3. Peter Ferlan (Dobova); mlajše deklice A-letnik 1990 in mlajše: 1. Teja Hotko, 2. Kaja Zupančič, 3. Manca Podpečan (vse Globoko). Mlajši dečki B-letnik 1989: 1. Gregor Smukovič (Cerklje), 2. Mitja Vodopivec, 3. Mitja Petaci (oba Globoko); mlajše deklice B-Ietnik 1989: L Tadeja Romih, 2. Damjana Žmavc (obe Globoko), 3. Majda Lončariček (Dobova). Starejši dečki A-letnik 1988: 1. Tadej Cvrle, 2. Matej Majcen (oba Dobova), 3. Mitja Ogorevc (Pišece); starejše deklice A-letnik 1988: Sonja Petrišič (Bizeljsko), 2. Urška Videnič (Brežice), 3-Tjaša Smrečnik (Vel. Dolina). 3. Svetovni mladinski pokal v karateju W.K.C, Novi Sad: kata ekipno- mladinci: 1. Italija, 2. Slovenija (Danilo Lisec, Denis Orač, Rok Črepinšek), 3-Jugoslavija. Športne borbe ekip' no-mladinci: 5.Slovenija (Danilo Lisec, Darijan Tabak, Rok Črepinšek, Denis Orač). Posamezno - športne borbe-mladind do 78 kg: 5.Rok Črepinšek, Slovenija (KK Hypo Sevnica), kadeh nad 73 kg: 3.Miha Troha, Slovenija (KK Kolektor Idrija). motokros nce in Ocvirk peta lolina pod Kalom - Na zadnji i za pokal Motomat sta nasto-tudi motokrosista Fun šport o-i Bence MX teama. Iztok :e je med veterani osvojil to in tako za dve mesti izbori' in Ocvirk v razredu 85 ccn); sta sodelovala v kategorij1 to dirko je letošnji P°ka nat zaključen. Na njem s° io nastopiti še štirje “famA vsi v članskem razredu d m. Tako je bil v skupnenl ku Boštjan Ocvirk Petl . ie 105 točk, Tomaž Salobn ta koncu sedmi, Domen deseti, Nik Rovan pa je n ‘ki zbral 26 točk, tako da s toncu uvrstil na 15. mesto- KRONIKA SavaGte, 16.10.2002 Zaključno ocenjevanje mednarodnih mejnih prehodov Slovenija - Turistična zveza Slovenije z Radiem Maribor in Koper že 16 let zapored ocenjuje mednarodne cestne mejne prehode. Zadnja leta v akciji sodelujeta tudi predstavnika Generalne policijske uprave in Carinske uprave RS. Na vrhu lestvice ponovno ni posavskih mejnih prehodov. Letošnje ocenjevanje so izvedli v konici turistične sezone, prve dni avgusta, člani komisije pa so na približno 2000 kilometrov dolgi poti pregledali in ocenili 45 niednarodnih cestnih mejnih prehodov. Tudi letos so opazili, da na Vseh mejnih prehodih zgledno skrbijo za čistočo, okolica je urejena v skladu s finačnimi zmožnostmi posameznih mejnih prehodov, tudi urejenost in prijaznost mejnih organov je na zadovoljivi favni. Pri ocenjevanju je komisija dobila vtis, da se vsaj večina mejnih prehodov, tudi na podlagi lastnega dela in ne le za to določenih služb, skuša tujim in našim potnikov prikazati v čim lepši luči. Do odstopanj na posameznih mejnih prehodih prihaja zaradi različnih kategorij mejnih prehodov. Znova izpostavljajo mejne prehode na naši južni meji, ki že zaradi svojega “kontejnerskega” tipa ne dajejo najbolj prijaznega videza, zaradi strahu pred ilegalnimi prehodi meje pa so tudi policisti in cariniki znani po strožjem pregledovanju potnikov in blaga. Pri mednarodnih prehodih na meji s Hrvaško so najbolj urejeni in prijazni MMP Metlika, Dragonja, Sečovlje in Jelšane. Posavski MMP Obrežje je na 8. mestu in Bistrica ob Sotli takoj za njim. Najbolj urejeni, okrašeni in lahko rečemo “domači” so vendarle mali mejni prehodi, kot so Bistrica ob Sotli, Metlika, in Vič. Posavskih ni niti v kategoriji, manjših mejnih prehodov, kjer vodijo Gornja Radgona, Vič in Predel. Med večjimi mednarodnimi mejnimi prehodi, tako po zunanjem videzu, dostopu do servisov, delu mejnih organov, ažurnosti in splošnem vtisu vodijo Škofije, pred Šentiljem, Karavankami, Vrtojbo in Fernetiči. Splošna ocena urejenosti obmejnih organov je zadovoljiva, seveda pa so - tudi po ocenah sodeč - prisotna dokaj visoka nihanja. Večino “negativnih” točk so podelili zaradi manjkajočih predpisanih pokrival, pomanjkljivo urejene uniforme oziroma zaradi neskladnosti opravljanja postopkov s točno opredeljenim pravilnikom obeh obmejnih služb. Suzana Vahtarič Tudi za vozila zimska “obuvala” Posavje, Slovenija - Prvi sneg ponavadi povzroči številne preglavice tudi voznikom. Lani je zapadel že v prvem tednu novembra, ko v veljavo še ni stopila uredba o obvezni zimski opremi. Od 15. novembra pa do 15. marca prihodnje leto je pa zimska oprema na vozilih obvezna. V skladu z določbo 100. člena Zakona o varnosti cestnega Prometa morajo biti motoma vozila v cestnem prometu pozimi in v zimskih razmerah oziroma v času od 15. novembra do 15. marca opremljena s predpisano zimsko opremo. V skladu z določbami Pravilnika o napravah in opremi vozil v cestnem prometu štejejo za zimsko opremo motornih vozil: - zimske pnevmatike na vseh kolesih z globino žlebov najmanj 4 mm ali - poletne pnevmatike na vseh kolesih z globino žlebov najmanj 4 mm in v priboru ustrezne snežne verige. Pri štirikolesnem pogonu morajo ob zimskih razmerah na cesti, t()rej v snegu in poledici, biti verige na stalno vklopljeni osi ali pri stalnem štirikolesnem pogonu na zadnji osi. Težjim motornim vozilom oziroma tistim, ki presegajo največjo dovoljeno maso 3500 kg in njihovim priklopnikom, pravilnik do-voljuje zimske pnevmatike samo na pogonskih kolesih, sicer veljajo °stala določila, zanje pa je obvezna še lopata. Zimska oprema za tujce ni obvezna, vendar samo, dokler ne tastopijo zimske razmere. Posavski policisti so bili leta doslej prve dni nastopa uredbe ob ePem vremenu še uvidevni in so voznike le opozarjali na potrebno Rimsko opremo, saj to možnost predvideva tudi Zakon o prekrških, omogoča uradni osebi izrek opozorila. S.V. Na slovensko-hrvaški meji zaplenili 19 kg heroina Zagreb - Hrvaška policija je minulo sredo na slovensko-hr-vaškem mejnem prehodu Brega-na/Obrežje v avtomobilu hrvaškega državljana odkrila 19 kg heroina. Na črnem trgu je mamilo vredno okoli pol milijona evrov. Kot je sporočila hrvaška policija, naj bi bila z najnovejšo akcijo prekinjena ena od pomembnejših kriminalnih poti droge z vzhoda na zahod. V akciji, ki so jo pripravljali že več mesecev, je bilo aretiranih pet hrvaških državljanov, še en osumljenec, in sicer makedonski državljan albanske narodnosti, pa je še vedno na begu. Po podatkih Združenih narodov naj bi najmanj štiri petine heroina, pretihotapljenega v države Evropske unije, prišla po t. i. balkanski poti, katere en krak naj bi vodil preko Hrvaške in Slovenije. V Evropi so leta 2000 zaplenili skupno 17 ton heroina, od katerega naj bi jih najmanj 14 ton prispelo z Balkana. STA Po krških šolah se rola brez drog in alkohola Krško - Mladinski center Krško v 8. razredih osnovnih šol v sodelovanju s Policijsko postajo Krško izvaja preventivni projekt “Nam se rola brez drog in alkohola”. Tematika preventivnega projekta se nanaša na droge, alkohol in nasilje v družini. Da bi lahko ponudili kakovosten in strokovno podprt program, so k sodelovanju povabili še Center za socialno delo Krško, Zdravstveni dom Brežice in strokovno usposobljene prostovoljce, ki skupaj izvajajo predavanja in delavnice, pojasnjuje direktor centra Robert Ostrelič. Obiskali so že šolo na Raki, v Koprivnici in Kostanjevici na Krki, skupaj bodo obiskali 7 šol. Delavnice na OŠ Koprivnica Celoten projekt bodo zaokrožili z okroglo mizo na temo odvisnosti od dovoljenih in nedovoljenih drog, poimenovali sojo “Moj otrok pa ne! Kako zaustaviti drogo?”. Namenjena je predvsem staršem in širši javnosti in bo potekala 25. oktobra od 18. do 20. ure v Kulturnem domu Krško. Na okrogli mizi bodo sodelovali predstavniki vseh prej omenjenih institucij, ki sodelujejo pri sami izvedbi projekta, k okrogli mizi pa so povabili tudi predstavnike Društva za pomoč zasvojencem in njihovim svojcem Slovenije UP, ki bodo večer popestrili s pripovedjo o lastnih izkušnjah. S.V. Pripni se! Slovenija, Posavje - Po vsej Sloveniji je med 7. in 11. oktobrom potekala akcija “Slovenija, pripni se!” Policisti so tako že drugič letos opozorili na velik pomen dosledne uporabe varnostnih pasov. Izbrisan tudi Cerkljan Ljubljana - Ustavno sodišče je sprejelo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji (RS). Pobudo so na sodišče naslovili Društvo izbrisanih prebivalcev Slovenije s Ptuja, Aleksander Todorovič iz Zgornjega Leskovca, Staniša Mile-novič iz Cerkelj ob Krki in Ilija Rančič iz Vipave, ki jih zastopa nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic. Zakon o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v RS so pobudniki izpodbijali, ker po njihovem mnenju krši deset členov ustave in tudi 8. člen konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Tako je zakon po mnenju pobudnikov za odpravo sedem let trajajočega, od države povzročenega nezakonitega stanja, prizadetim določil prekratek, le trimesečni rok za vložitev vloge, določil je vrnitev nezakonito odvzetega statusa le za naprej, ne pa tudi za nazaj od izbrisa dalje, kar naj bi izhajalo iz odločbe ustavnega sodišča iz leta 1999. Poleg tega je zakon izvzel iz vračanja nezakonito odvzetega statusa vse tiste prizadete, ki so bili zaradi nezakonitega ravnanja države prisiljeni Slovenijo zapustiti. Iz vračanja nezakonito odvzetega statusa je izvzel celo tiste, ki so bili nezakonito izgnani iz države (primer pobudnika Milenoviča). Kot še navajajo pobudniki, so tako mnogi od prizadetih zadnjih deset let zaradi nezakonitega ravnanja države preživeli v hudi eksistenčni stiski. L.K. Na območju PU Krško so policisti izvajali naloge v okviru rednega dela, izveden paje bil tudi 6-umi poostren nadzor. Kar 192 voznikov in potnikov med vožnjo ni uporabljalo varnostnega pasu, med njimi 11 na zadnjem sedežu. Vse so denarno kaznovali. Na cestah na območju PU Krško statistični podatki kažejo, da se z varnostnim pasom pripenja 78 odstotkov voznikov in potnikov. Na zadnjih sedežih pa je uporaba varnostnega pasu bolj izjema kot pravilo, saj so potniki pripeti le v približno 20 odstotkih, poudarja inšpektor za promet Savo Stojanovič. Najslabše stanje je v naseljih. Na PU Krško ugotavljajo, da je pri voznikih in potnikih prisoten trend zmanjševanja pripenjanja z varnostnim pasom. V letu 2002 v prometnih nesrečah 28 povzro- čiteljev ni uporabljajo varnostnega pasu, za 29 primerov ni znano. V teh nesrečah je en povzročitelj umrl, 2 sta zadobila hude telesne poškodbe in 7 lahke. Policisti so dosledno izvajali nadzor nad uporabo varnostnega pasu. Vodje policijskih okolišev so opozarjali na obveznost uporabe varnostnega pasu pred vrtci in osnovnimi šolami. Statistika kaže, da bi bilo v primeru, če bi bili vsi vozniki pripeti, na ravni države kar 40 odstotkov manj smrtnih žrtev. S.V. Piše: univ. dipl. prav. Marta Jelačin osnutek sodne poravnave. Ko stranke izjavijo, da soglašajo z osnutkom sodne poravnave, se sestavi zapisnik o sodni poravnavi, ki se predloži v podpis sodniku, ki bi zadevo obravnaval, če ne bi prišlo do sporazumne rešitve spora. .>,• Stroški posredovanja ‘taljevanje iz prejšnje številke H'sne navedbe v ''/saka pravdna stranka lahko .Postopku posredovanja pri . Sevanju sporov predloži pisne d vedbe vloge najkasneje osem ^ Ned dnevom, kije bil določen p^n poravnave. Če je postopek V| Nvnanja neuspešen, se pisne Se strankam vrnejo, predenje ks Predložen v reševanje sodni-0 ’ Pred katerim se vodi zadeva. J**topku poravnanja se ne vodi a?i zapisnik. f^e pa stranke dosežejo po-Nvo. sodni posrednik sestavi Stroškov posredovanja sodišče ne zaračunava. V tem postopku vsaka stranka nosi svoje stroške, razen če se dogovorita drugače. Pristojno sodišče za sporazumno oz. alternativno reševanje sporov Za sporazumno reševanje sporov s posredovanjem je pristojno Okrožno sodišče - pravdni oddelek glede na kraj prebivališča ali sedeža tožene stranke. pravni nasveti Ponovna prodaja iste nepremičnine Vprašanje: Navajate, da ste od osebe, ki je sedaj že pokojna, kupili njivo in tedaj niste uredili prepisa v zemljiško knjigo. Tako se je zgodilo, da je kupljena njiva prešla v zapuščinsko maso po pokojnici in nato z dednim sklepom na novega lastnika-dediča. Nov lastnik paje njivo prodal in tako je ta sedaj v lasti tretje osebe. Navajate, da sedaj nihče noče videti vaše pogodbe, čeprav iz nje izhaja, da ta njiva sploh ne bi smela biti vključena v zapuščinsko maso, saj ni bila več v lasti pokojnice v času njene smrti. Zgražate se, ker novi lastnik noče videti vaše pogodbe, po kateri ste vi lastnik in razmišljate, da bi stvar predali sodišču, ker le v tem vidite rešitev, da bi dobili v last njivo, ki ste jo pošteno plačali. Torej kaj storiti? Odgovor: Po določilu 20. člena Zakona o lastninskih razmerjih se lastnin- ska pravica pridobi po samem zakonu na podlagi pravnega posla z dedovanjem in z odločbo državnega organa. Čeprav ste vi prvi pridobili lastninsko pravico do njive s tem, ko ste jo še za časa življenja kupili od sedaj že pokojne osebe, pot do uveljavitve tega dejstva ne bo tako enostavna niti lahka, kot si to predstavljate. Napako ste napravili vi, ker po nakupu njive niste uredili tudi vpisa v zemljiško knjigo. Tega, kar ni vpisano, pa uradno ni. Razumljivo je, da sodišče pri ugotavljanju obsega zapuščine po pokojni osebi upošteva podatke iz zemljiške knjige, kjer pa se seveda ni videlo, daje bila njiva, ki ste jo kupili, že prodana. Kolesje se je po zapuščinski obravnavi sprožilo in premoženje je prešlo na dediče, tako kot določa zakon. Pravite, da je pokojnica umrla že pred desetimi leti in da sedaj vaša njiva ni več v lasti dediča,- temveč da jo je ta prodal naprej, tako daje sedaj v lasti kupca, ki je ponovno zanjo plačal kupnino. Če mislite, da sedaj lahko tožite dediča in sedanjega lastnika in da boste na ta način dokazali, da ste vi prvi in pravi lastnik sporne njive, in da boste proti sedanjemu lastniku uveljavili nalog za izdajo zemljiškoknjižne listine za vpis lastninske pravice sporne njive na vaše ime, se motite. Tako zastavljeni spor se prav gotovo ne bi končal uspešno. Dejstvo je, da dediču njive ne morete nič očitati, saj je to njivo pridobil v skladu z zakonom in sicer z zapuščinskim sklepom. Prav tako ne morete ničesar očitati novemu kupcu, ki se je zanesel na podatke v zemljiški knjigi, kjer je bil dedič vpisan kot lastnik te njive, in jo je zato kupil in plačal kupnino. Tudi sam se je nato vpisal v zemljiško knjigo in postal tako stvamopravni lastnik sporne nepremičnine. Ne vem pa, zakaj ste, ko ste izvedeli za smrt zapust-nice, vso stvar pustili na miru in se niste “zganili” že prej, še predenje bil dedič vpisan v zemljiško knjigo kot lastnik omenjene njive. Ce bi to storili, bi že zapuščinskemu sodišču dali vedeti, da obstoja vaša pogodba in če je dediči ne bi hoteli priznati, bi sodišče izdalo sklep, da se postopek prekine do rešitve spora o lastninski pravici na sporni njivi, hkrati pa bi tudi predlagalo zaznambo spora v zemljiški knjigi. Tako bi se vprašanje lastninske pravice razčistilo še preden je prešla lastninska pravica na dediča. V se te korake pa ste že zamudili. Novemu lastniku njive, ki jo je, tako kot vi kupil in plačal, v dobri veri, da ni nobenih ovir za sklenitev kupne pogodbe, pa nimate kaj očitati. Že po starih zemljiškopravnih pravilih je veljalo načelo zaupanja v zemljiško knjigo, ki je varovalo tiste, ki so se zanesli na njene podatke in je določalo, da dobroverni kupci ne morejo trpeti škodljivih posledic. Lahko sicer vložite tožbo proti dediču kot prodajalcu njive in proti tretji osebi kot kupcu te njive z zahtevkom, da sodišče prizna veljavnost vaše pogodbe, na tej podlagi šele zahtevate vračilo svoje kupnine, nikakor pa ne vračila njive v naravi. Vedno ima močnejšo pravico lastnik, ki je vpisan v zemljiško knjigo pred tistim, ki to ni. RAZVEDRILO stran 16 Sava Glas, 16.10.2002 II HOROSkOi OVEM V prihodnjih dneh se boste težko ognili uspehu, predvsem ovni, rojeni po 15.aprilu. Čeprav ste navajeni biti v središču pozornosti, boste nad svojo popularnostjo presenečeni tudi sami. Nekateri poslovni odnosi zahtevajo nekaj tehtnega premisleka BIK Ste tik pred veliko odločitvijo, ki bo spremenila vaše življenje. Preden naredite veliki korak, si vzemite čas, da naredite vse tisto, kar ste si vedno želeli, pa nikoli niste imeli časa Lahko se zgodi, da boste storili kaj takega, kar boste kasneje obžalovali. DVO JČKPt Padli ste v zanko. Vaši poskusi, da bi ustregli čim več ljudem, so se končali klavrno. Namesto, da bi poslušal svoje instinkte, ste vse preveč razmišljali o tem, kaj si misijo drugi. Ne iščite tolažbe pri prijateljih. Na delovnem mestu vas čakajo hudi dnevi. RAK Prišel je čas, da razmislte o svojem življenju. Vzemite si dopust in spremeniti stvari, ki vas najbolj težijo. Predolgo ste odlašal in pričakoval, da bo za vaše življenje prevzel odgovornost nekdo tretji. Finančne težave lahko pričakujete konec meseca. LEV Čeprav vam prijatelji zavidajo, sami niste zadovoljni z razvojem dogodkov. Žel se vam, da bi se lahko odrezal precej bolje. Nikar si ne postavljajte previsokih ciljev, saj s tem onesrečujete predvsem sami sebe. Domači so naveli-čani vašega negodovanja. DEVICA Niste zadovoljni, če vas ne izzivajo. Po 20. oktobru vas čaka težko pričakovana priložnost za soočenje z nasprotnikom. Zmagal boste in do konca meseca boste plaval nad oblaki. Finančne težave, ki vas pestijo že dalj časa, se bodo nepričakovano rešile same od sebe. TEHTM1CA Čaka vas nekaj presenečenj, žal ne samo prijetnih. Najprej se lotite problemov v službi, saj ne morejo več čakati. Spremembe, M bi jih radi uvedi že nekaj časa, bodo morale še nekoliko počakati. Ugodnejši trenutki za pogovore s sodelavci bodo nastopil konec meseca. ŠKORPI JON Zamudil ste enkratno priložnost, vendar je sreča tokiht na vaši strani. Po 20. oktobra se vam bo ponudila še enkrat. Tokrat bodite hitrejši in odločnejši. Prijatelji vam sicer stojijo ob strani, kljub temu pa ne bodite naivni in ne zaupajte vsakomur vsega ' STRELEC Če želte doseči uspeh na kateremkol področju, se morate posvetiti pomembnim stvarem in pustiti ob strani tiste, ki motijo vašo koncentracijo. Ne pozabite, kdo so vaši prijatelji, konec oktobra vas namreč čaka obilca preizkušenj. K0Z0R0S Razpeti ste v bitki med svojimi načel in resničnimi željami. Preden naredite odločilen korak, morate vedeti, da je pravilen - predvsem v moralnem pogledu. Na žalost kar naprej oklevate z odločitvijo in ostajate na mrtvi točki. VODMfiR Vrsta sprememb, ki ste jih pričel v tem letu, se končno obrestujejo. Ko ste reki, da bi radi spremenil življenje, ste to v resnici mislil, niste pa se zavedal, da boste to tudi dobil. Energija, ki ste jo izgubil, se vam bo vrnila šele naslednji mesec. RIBI Tako službeni kot tudi osebni odnosi bodo ta mesec dosegi točko, ko se bo potrebno odločiti. Ne pustite, da se dragi odločajo namesto vas, tako kot počnete običajno. Čeprav je neiskrenost privlačna rešitev, vam bo na dolge proge prišla resnica precej bolj prav. %\ ... na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju Nagrade Nagrade, ki jih poklanja časopis SavaGlas za pravilno rešitev, prejmejo: 1. nagrada -knjižna nagrada Helena Kozina, Pot na Brod 1, 1433 Radeče 2. nagrada -knjižna nagrada Marija Pleterski, Bučerca 15, 8270 Krško 3. nagrada -knjižna nagrada Ivan Roguljič, Maistrova 8, 8250 Brežice Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi: PROSO, REPIČ, OPERA, SUK, KITARA, FRIKADELA, AZ, ROGONOSEC, MI, IBA-DAN, CIKA, DILA, AV, JOPA, ENO, SCENARIJ, RI, IDILA, ITA, IJAR, JENISEJ, KAŠA, AŽ, OTKA. Rešitev nagradne križanke pošljite do petka, 25.10.2002, na naslov: Uredništvo časopisa SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”. Za pravilno rešitev bomo upoštevali rešitev cele križanke, ne le gesla! Fotokopij ne upoštevamo! P10ENO OBLAČILO DEBE- LEJŠI KONEC HLODA PAS PRI KIMONU SOBNA RASTLINA HITRO HLAPLJIVA TEKOČINA OZNAKA ZA TOLAR MOŠKI,KI SE SAMOZADOVOLJUJEJO REDKOSI, "OSEBNOSI DOMAČINI UROŠ RUTAR 9. IN 16 ČRKA NIKELJ NAJ- BOLJŠA POPEVKA PLAST. SNOV, IZOLATOR ZENSKO IME NADLEŽNE ŽUŽELKE ZNIŽAN TON D 8 SLIKAR Alojzi! TOMAŽ TERČEK GRŠKI OTOK V SPOPADIH A SARAJEVO SVETIŠČE SERAPISA PRITOK VISLE ROČNI VOZ LONGYKA VODNI VRTINEC VRSTA VRBE MIK 1 1 Kino Brežice Četrtek, 17.10., ob 18.30 Ali G Indahouse, komedija, ob 20.30 Glasniki vetra, vojni; petek, 18.10., ob 18.30 Ali G Indahouse, ob 20.30 Glasniki vetra; sobota, 19.10., ob 18.30 Ali G Indahouse, ob 20.30 Glasniki vetra; nedelja, 20.10., ob 18.30 Ali G Indahouse, ob 20.30 Glasniki vetra; ponedeljek, 21.10., ob 18.30 Ali G Indahouse, ob 20.30 Glasniki vetra; sreda, 23.10., ob 18.30 Špirit: Divji žrebec, ob 20.30 Dovolj mi je, triler; četrtek,24.10., ob 17. uri Špirit: Divji žrebec, ob 18.30 Nevidno zlo, akcijski, ob 20.30 Dovolj mi je, triler; petek, 25.10., ob 17. uri Špirit: Divji žrebec, ob 18.30 Nevidno zlo, ob 20.30 Dovolj mi je; sobota, 26.10., ob 17. uri Špirit: Divji žrebec, ob 18.30 Nevidno zlo, ob 20.30 Dovolj mi je; nedelja, 27.10., ob 17. uri Špirit: Divji žrebec, ob 18.30 in 20.30 Zmajev poljub, akcijski; ponedeljek, 28.10., ob 18.30 in 20.30 Zmajev poljub; sreda, 30.10., ob 18.30 Pot v pogubo, kriminalka, ob 20.30 Kdo je Boume?, akcijski; četrtek, 31.10., ob 18.30 Pot v pogubo, ob 20.30 Kdo je Boume?. Kulturni dom Krško Četrtek, 17.10., ob 18. uri Mulca, drama, ob 20. uri Nezvesta, triler drama; sobota, 19.10., ob 18. uri Scooby-Doo, avanturistična komedija, ob 20. uri Austin Powers v zlatotiču; nedelja, 20.10., ob 18. uri Scooby-Doo, ob 20. uri Nezvesta; četrtek, 24.10., ob 18. uri Emil in detektivi, družinski; petek, 25.10., ob 18. uri Emil in detektivi, ob 20. uri Trojni X, akcijski triler; sobota, 26.10., ob 18. uri Velike težave, komedija, ob 20. uri Trojni X; nedelja, 27.10., ob 18. uri Velike težave, ob 20.uri Trojni X; četrtek, 31.10., ob 18. uri Vrnitev Petra Pana, animirani, ob 20. uri V slabi družbi, akcijska kriminalka. Ko zbereš dovolj spoznanj, si prestar, da bi jih lahko uporabil. MAUGHAU Sužnji zakona smo zato, da smo lahko svobodni. CICERO Pred vojno ne opevaj zmage! Latinski pregovor Kadar se ti zdi značaj kakega človeka nerazumljiv, si oglej njegove prijatelje. Japonski pregovor Človek, ki ni trpel, tudi ne zna oproščati. TOMMASEO Moderna smrt ne kosi, ampak strelja. Vladimir JERMAN Ena izmed največjih nesreč civilizacije je učen bedak. čapeR Nasvete sprejemaj ob vinu, uporabljaj pa jih ob vodi. Benjamin FRANKLIN S prvim kozarcem človek pije vino, z drugim vino pije sebe, i s tretjim vino pije človeka. Japonski pregovor Človek mora biti sam, da bi spoznal druge. Ivan CANKAR Za ženo je večje ponižanje, če je več ne ljubimo, kot pa če je nismo nikoli ljubili. Maurice DONNAi Umazanija z rok se lahko umije, z duše pa nikdar. . N. S. HRUŠČOV Ženiti se mlad - je prezgodaj, star je pa prepozno. „ s KARADZN Ljubimec ima vse vrline in vse napake, ki jih mož nima. Obleka je ovitek, ki je večkrat vrednejši od knjige. VERO1* Visoke pete si je izmislila žena, ki so jo poljubljali na čelo. Ch. MORl£X Vse misli, ki imajo velike posledice, so vedno enostavne, Govor mora biti vaja možganov, ne pa jezika. Veliki ljudje začno živeti, ko umro. Narodi, ki so srečni, nimajo zgodovine. pišeta: Škrat Smrčobrad in Karmen Molan stran 17 SavaGte, 16.10.2002 Teden otroka Komna - naša si! Zdrav otrok v zdravi družini V petek 26. in soboto 27. septembra smo se dijaki 3. letnikov gimnazije Brežice prostovoljno (v okviru obveznih izbirnih vsebin) odpravili na nepozabni pohod na Komno. Posavje - Pozdravljeni prijatelji! Glede na to, da se je v preteklih dneh dogajalo marsikaj zanimivega za radožive otroške glavice, v tokratni številki predstavljamo aktivnosti, ki so se odvijale v tem tednu. Stran tokrat posvečamo tudi fotografijam, ki zgovorno pričajo o vseh dogajanjih in zabavnih trenutkih ob Tednu otroka. Otroci vrtca Mavrica so svoje oktobrske aktivnosti, ki so jih uvrstili v Teden otroka, začeli s kolesarskim izletom, ki so se ga udeležili tudi njihovi starši. Izlet na Cirnik jim zaradi dežja ni uspel, zato pa so se spoznavali z delom gasilcev in akcijo, kaj storiti, ko zagori. Male Žabice iz sevniškega vrtca Ciciban se niso ustrašile fotoaparata in niso pobegnile v lužo, ampak so se še naprej ukvarjale z jesenskimi listki. Malce prestrašena je bila le “žabja ” tovarišica Alenka Motore, pa je zato za kazen skorajda ni na fotografiji. Prvi dan nas je naš vodič (prof. Kuzmin) popeljal čez zahtevno, vendar nadvse prelepo Komaičo, mimo treh triglavskih jezer. Do planinske koče na Komni smo hodih Višamo1/! 7 ur. Kot pravi planinci smo imeli še zabavni večer v diskoteki. Dragi dan pa smo v dolini Vrat dočakali sneg. Snega smo se vsi razveselili in kepanje se je pričelo. Noto so se najbolj pogumni in vztrajni dijaki odpravili še na Sedlo, preostali pa smo se odpravili nazaj v planinsko kočo. Na koncu nas je čakal samo še spust v dolino, kjer smo si ogledali slap Savica. Sledila je zaspana vožnja nazaj v Posavje. Ta pohod nam bo ostal v spominu, in če bi se morah še enkrat odločiti, bi se odločiti enako - na Komno! Dijaki 3.f, Gimnazija Brežice Na OŠ Krmelj so ves teden potekale najrazličnejše aktivnosti, med drugim so malčki svoje želje in pričakovanja ob Tednu otroka zapisali in zarisali na asfalt pred šolo. Ta dan so otroci uživali ob obisku znanih gostov, med njimi je bila Brigita Bukovec, a posebno veselje je bilo peti, plesati in rajati z Nušo Derenda, ki je nekoč obiskovala prav OŠ Brežice. Obljubila ie> da se bo na šolo vedno rada vračala, in besedo drži. . red šolo v Leskovcu pa je dišalo po kostanju. Kostanj in palačinke tudi dobra kombinacija. Na levi strani je dišalo po kostanju, na l OpCIJIlc šenaftestm^ vozjnjoc enim izmed Rertaultbvih ^izel^otdrjev.\nprffircipitC a y A y < x\ A. TPV AVTO «J.o.©.. K«ndlj»ka 30, »OOO Nevo Mesto PC TPV AVTO Brežice Cesta bratov Cerjakov 11, 8250 Brežice Tel.: 07 49 91 903, 49 91 901 ! j ČERNELČEVA 9,8250 BREŽICE TEL: 07/49-61-090,07/49-93-240 FAX: 07/49-93-241 GSM: 041/619-455 O • CVETLIČNI ARANŽMAJI POGREBNE STORITVE m Delovni čas: 7.00 -19.00 ob sobotah: 8.00 -13.00 m iteri I P 'J c1 !■> 'USL muz 19. oktober ODPRTJE CESTE BUKOVJE - BIZELJSKO - ob 15.uri, organizator Vaška skupnost Bukovje 20. oktober ODPRTJE CESTE BREZOVICA - BIZELJSKO - ob 11. uri, organizator KS Bizeljsko 21. oktober ODPRTJE ENOTE VARSTVENO DELOVNEGA CENTRA BREŽICE na Trgu izgnancev 12 a ob 11. uri, organizator VDC KRŠKO - LESKOVEC 24. in 25. oktober POSVET ETNOLOGIJA IN REGIONALNI RAZVOJ: BREŽICE PO BREŽICAH, organizatoija Slovensko etnološko društvo in Posavski muzej Brežice KRVODAJALSKA AKCIJA v Gubčevi 10 a, organizator OO RK Brežice 25. oktober 24. CESTNI TEK “BREŽIŠKI OKTOBER” ob 15.30, organizator Atletski klub FIT Brežice SLAVNOSTNA SEJA OB 25. OBLETNICI OBMOČNE OBRTNE ZBORNICE BREŽICE v Viteški dvorani Posavskega muzeja ob 17. uri, organizator Območna obrtna zbornica Brežice 3. SREČANJE SENIORJEV POSAVJA na motelu Petrol ob 18. uri, organizator Združenje seniorje'' Slovenije, Območno združenje za Posavje OBMOČNO SREČANJE LJUDSKIH PEVCEV POSAVJA v Prosvetnem domu Artiče ob 19. uri, organizator JSKD OI BREŽICE 25., 26. in 27. oktober RAZSTAVA MALIH ŽIVALI v telovadnici gimnazije BREŽICE, organizator Društvo gojiteljev pasemskih malih živali Brežice 26. oktober 26. POHOD “PO POTEH BREŽIŠKE ČETE” na Sromljah ob 9. uri, organizatorji ZB NOV, Občin3 Brežice, Športna zveza Brežice in KS Sromlje ODPRTJE NOVE OSNOVNE ŠOLE PIŠECE ob D’ uri, organizatorji KS Pišece, OŠ Pišece in Občina Brežice 27. oktober ODPRTJE “SROMELJSKE PEŠPOTI” na Sromljah ob 9.30, organizator Turistično društvo Sromlj3 KONCERT UČENCEV POBRATENE GLASBENE ŠOLE IZ DOBRANYJA v dvorani Glasben3 šole Brežice ob 17.uri, organizator GŠ Brežice 28. oktober SREČANJE ŠPORTNIKOV BREŽIC IN SAMOBORA ob 16. uri v športni dvorani pri OŠ Brežic3’ organizator Športna zveza Brežice SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA ob 17. uri v Viteški dvorani Posavskega muzeja 29. oktober PRIREDITEV V POČASTITEV DNEVA REFORMACIJE ob 18. uri v Knjižnici Brežice, organizator Knjižnica Brežice 3. november ODPRTJE CESTE STANKOVO, organizator KS Mrzlava vas 5. november KVIZ “MLADI IN GIBANJE RDEČEGA KRIŽA”, organizator OŠ Cerklje . novosti knjižnice brežice Pri izbiri knjig, revij in časopisov ter drugega neknjižnega gradiva upoštevamo tudi vaše želje - zato s predlogi na dan! Ob vstopu v knjižnico izpolnite obrazec “Predlogi za nabavo gradiva”, ga vrzite v skrinjico in poskušali bomo uresničiti vaše želje. Tokrat pa smo za vas izbirali mi! Knjiga Stari Rim in rimsko cesarstvo pripoveduje vznemirljivo zgodbo o tem, kako je nepomembna naselbina postala veličastna prestolnica in kako je ljudstvo obubožanih pastirjev zavladalo svetu. Knjiga Stari Egipt in njegova kraljestva sledi vzponom in padcem na poti velikih civilizacij v Egiptu. Monumentalne zgradbe, čudovite grobne poslikave, artefakti, dokumenti in pisave sestavljajo podobo bogate, kompleksne in visoko razvite družbe. Za varno delo pred požari vam ponujamo nov strokovni priročnik za usposabljanje in izobraževanje oseb za varno delo pred požari v industriji, šolstvu, zdravstvu ter drugih institucijah. Priročnik iz požarne varnosti je po svoji vsebini primeren tudi za strokovne izpite ter usposabljanje oseb s področja civilne zaščite. Knjiga Zemlja, pogled z neba na barvnih fotografijah, posnetih iz zraka, ponuja nov pogled na naš planet. Znani francoski fotograf je v petih letih preletel vse celine sveta z namenom, da podobo planeta, ki zaradi onesnaževanja, prenaseljenosti in uničevanja neizogibno izginja, za vedno zapiše na fotografski papir. Delovni zvezek Življenjske strategije ponuja vaje in teste, ki vam bodo pomagali spremeniti življenje. Carlos Fuentes v romanu Diana ali samotna boginja lova razmišlja o življenju in smrti ameriške igralke Jean Seberg. Skozi avtobiografsko ljubezensko zgodbo poskuša razvozlati, katere so tiste strasti ali tisti ideali, ki človeka ženejo naprej in ga hkrati vlečejo proti lastni smrti. Igralka je vse svoje življenje iskala srečo v bežnih trenutkih ljubezni in v stalnem begu pred majhnimi provincialnimi kraji. V torek, 29. oktobra 2002, vas ob 18. uri vabimo na prireditev ob počastitvi Dneva reformacije. O pomenu Primoža Trubarja in njegovega dela bo spregovoril vodič pedagog s Trubarjeve domačije. Nato boste pokukali v knjigoveško delavnico 16. stoletja, spoznali, kako je nastajala prva slovenska knjiga ter opazovali Prikaz ročne izdelave knjige. Zaradi prireditve POMEN PRIMOŽA TRUBARJA IN PRVE SLOVENSKE KNJIGE bo Knjižnica Brežice v torek, 29. oktobra 2002, odprta do 17. ure. OTROCI! Če vam je doma že malce dolgočasno in če ne veste kod in kam, pridite k nam! Za vas pripravljamo URE PRAVLJIC, da bi z veseljem brali, se kaj zanimivega naučili, predvsem pa se veliko družili in zabavali. V knjižne sanje vas bomo popeljali vsak četrtek °h 17. uri v prostorih Knjižnice Brežice. Novosti najdete na domači strani Knjižnice Brežice http:// wvvw.bre.sik.si/ in v rubriki Novosti Knjižnice Brežice, ki bo v Programu Radia Brežice 18. oktobra ob 9.30. Sabina Strmecki NAROČILNICA SAVA GLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254, 07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253 Elektronska pošta: komerciala@radio-brezice.si Naročam/o časopis SANAGLAS I in priimek ________________________________________ | Podjetjefnaziv in naslov)__________________________ I 'davčna številka podjetja _________________________ i Zavezanec za DDV___________________________________ Kraj Poštna št. ^lica Telefon ^atum Podpis ^,eyilo izvodov Nočnina skupaj s PTT stroški znaša 180,00 SIT na izvod. aročniško razmerje je sklenjeno za najmanj eno leto. Preklic V^očnine je možen samo pred novim obračunskim obdobjem. y mali oglasi Kupim vrstno garažo v Brežicah, v bližini marketa ali vrtca. Pokličite 031-444-563 popoldne. Prodam jabolka prve kakovosti za ozimnico sort jonagold, aidared in melrosse, cena za kg je 80 SIT, obstaja možnost dostave na dom. Prodam tudi jabolčne krhlje po 1.500 SIT kg. Pokličite 45-22-093. Prodam odojke, težke od 15 do 30 kg, odvažam pa gnojnico. Pokličite 49-56-009. Na Brezovici na Bizeljskem po ugodni ceni prodam mešano belo grozdje ter modro frankinjo in kavčino. Pokličite 07/49-51-246. Prodam telico simentalko, brejo 8 mesecev, težko 600 kg. Pokličite 49-78-086. Prodam race, velike, bele, za zakol ali za nadaljnjo rejo. Pokličite 031-408-647, v večernih urah. Prodam 900 komadov betonske strešne opeke ter etažno peč za centralno ogrevanje. Pokličite 07/49-67-856 med 19. in 20. uro. Prodam eno in pol sobno stanovanje na Gubčevi ulici v Krškem v izmeri 47 m2. Številka stanovanja 21, cena po dogovoru. Pokličite 07/49-27-256. Javni zdravstveni zavod Splošna bolnišnica Brežice ima v načrtu nakup več kadrovskih stanovanj. Med temi do aprila 2003 potrebuje eno trisobno stanovanje. Ponudbe sprejema na naslovu: Javni zdravstveni zavod Splošna bolnišnica Brežice, Čemelčeva cesta 15, 8250 Brežice. Informacije dobite na telefonski številki 07/46-68-103. Pri izbiri bodo imeli prednost ponudniki, ki bodo ponujali stanovanja v neposredni bližini bolnišnice. ZAHVALA Ob mnogo prezgodnji izgubi našega JOŽETA TRŠELIČA iz Krškega se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem, nekdanjim sodelavcem iz pekarne Žito Krško, članom Združenja šofeijev in avtomehanikov Krško, članom Združenja slovenskih častnikov Krško, članom PGD Veliki Podlog, Društvu upokojencev Krško, g.kaplanu iz Leskovca, Posavskemu oktetu, sostanovalcem iz Gubčeve 8, kolektivu Radia Brežice, Radia Sevnica in SavaGlasa, kolektivoma OŠ Veliki Podlog in Leskovec, dr.Meliti Planinc iz Zdravstvenega doma Krško, osebju Onkološkega inštituta Ljubljana, posebej dr. Zvezdani Hlebanja, Internemu oddelku Bolnišnice Brežice, nekdanjim sokrajanom iz Velikega Podloga, družinama Koretič in Sintič, g. Žičkarju za pogrebne storitve ter vsem, ki so se poslednjič poslovili od njega. Žalujoči: Jelka, Aleš in Igor z družino ZAHVALA Zahvaljujem se vsem, ki ste v spomin na mojega moža, našega očeta, dedka in tasta dr. SLAVKA SUŠINA prispevali za okrasno ureditev okolice OŠ Pišece: Avto Krka d.o.o„ Borut Mokrovič, Cvetka in Dejan Avsec, Bedič-Plevnik, Antonija Bračun, Karmen Bukovinski, Cvetka in Karl Cerjak, Franc Derenda, Andrej Dokler, Dušič in Rajterič, EtrS šola Brežice, Floijaničevi, Gimnazija Brežice, Hermina Gregl, H KS Vino Brežice, Martina Hribar, Franc Hruševar, Martin Jeršič, Silvester Jeršič, Slavko Jeršič, Milena Jesenko, Miroslav Kambič, Franc Kene, Ivan Kene, Zdenka Kemulc in Jani Godler, družina Kitemaš, Danica Kocjan, Alojz Kodrič, Jože Kodrič, Ankica Koprivc-Bračun, Pavica Kos, Ivan Kostanjšek, Roza Kostevc, Jožica Kostevc-Podgoršek, Štefka Kostrevc, Franc Kovačič, Rezika Kramer, Toni Kranjec, KS Zakot-Bukošek, Marija Kukoviča, Lekarna Brežice, Lesnina Inženiring d.d., Dušan in Nataša Lipej, Dušanka Lipej, mag.Tomaž Teropšič, Olga Matičič, Matjažev 4.b.razred, Franc Medved, Erika Metelko, dr.Branka Mežnar-Mikl, Občina Krško, Stanislava Ogorevc, Franc Omerzel, Miran Omerzel, Alojz Omerzu, Tatjana Per, Jurij Pestotnik, Terezija Pipic, Jožefa Pisan-ski, KD Orlica Pišece, KS Pišece, OŠ Maks Pleteršnik Pišece, TD Pišece, Štefanija Plevnik, Miroslava Podgoršek, Jože in Ljudmila Poldan, Peter Pungerčič, Stane Pungerčič, Zinka Rime, Vida Rozman, Anton Rožman, Sanolabor d.d., Alojzija Sever, Ludvig Sotošek, Vera Stadina Vadnal, Jožica Stajič-Butara, dr. Milena Strašek, Sumrak, Marjan Sumrak, Ivan Sušin z družino, Milka Sušin, Barbara Šatej, Stanislava Šebrek, Darinka Šulc, dr. Žarko Topalovič, MarijaTravnikar, Janez Trebušak, Mihaela Unetič, Marija Vegelj, Slavko Verstovšek, Veterani Posavskega študkluba (Ludvik Sotošek, Jožko Lenart, Lojze Metelko, Zdenka Poljane, Ida in Franc Avšič, Silvo Klemenčič, Stane Preskar, Mira in Ivan Pinterič in Mira in Dušan Čuček, Sunčič dr. Dragoslava in dr. Stane, Martin Habinc) Rudolf Volčanjšek, ZD Brežice, ZD Brežice, ZD Brežice-patronaža, ZD Brežice - sejnina - žalna seja, ZD Brežice - kolektiv zobne ambulante, ZD Sevnica, Zobotehnični laboratorij Toni Kranjec, dr.PeterZorčič, Meri Zupančič, Irena in Lovro Žnideršič. Žalujoči in hvaležni: žena Jožica, hčerka Mojca s sinom Janom, hčerka Mateja z možem Sandijem in sin Matjaž V SPOMIN V najinem domu je praznina, v srcih grenka bolečina, srce še vedno krvavi, oko se solzi, ker tebe, drago dete, več med nami ni. 9. oktobra sta minili dve žalostni leti, odkar nama je kruta usoda iztrgala najino drago MARIJO ŠTRASER iz Kapel Iskreno se zahvaljujeva vsem, ki postojite ob njenem mnogo preranem grobu, ji prižigate sveče, prinašate cvetje, obiskujete svete maše in molite zanjo. Ohranite to nesrečno dete v lepem spominu. V neizmerni žalosti: njena ati in mami v imenu vseh, ki so jo imeli radi ZAHVALA Ob izgubi mame, stare mame, prababice, sestre in tete MARIJE HOTKO iz Župelevca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče, svete maše ter za izrečeno pisno in ustno sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni sosedama Anki in Faniki Stanič za nesebično pomoč, sodelavcem in sodelavkam iz Vina Brežice, sodelavkam s tekstilnega oddelka Blagovnice Brežice, kolektivu OŠ Globoko, Pihalnemu orkestru Kapele za zaigrane žalostinke, g.Ivanu Ureku za govor, g.kaplanu iz Brežic, Društvu upokojencev Dobova-Kapele, sestri Marini za obiske na domu, Zvezi šoferjev in avtomehanikov Brežice, g.Žičkaiju ter Restavraciji Štefanič za gostinske storitve. Še enkrat hvala vsem, tudi tistim,kijih v zahvali nismo imenovali, a so nam kakorkoli pomagali. Žalujoči: vsi njeni V SPOMIN Odšel si brez besed, odšel si tja, kjer ni solza, ne trpljenja, ne gorja. V našem domu ostala je praznina, a v srcih bolečina. 13.oktobra je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in tast ANTON POTOKAR s Čerine Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob in mu prižigate sveče. Njegovi: žena Tončka, sin Stanko in hčerka Ivanka z družino. Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Direktor: Damijan Korošec Odgovorna urednica: Lidija Kostevc . Izhaja vsako drugo sredo. Cena izvoda je 220 tolarjev. Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07 / 4991 250, telefax : 07 / 4991 253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Vodja komerciale: Simona Geijevič; telefon: 07 / 4991 250 - Elektronska pošta: simona.geijevic@radio-brezice.si Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: Medijski centar Glas Slavonije d.d., Osijek, Hrvatske Republike 20 Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Število tiskanih izvodov: 5.000 Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. L DVAJSETA špranje in okenca posavcev Martina Merslavič: “Vsaj enako (če ne celo več) kot strokovne nagrade, mi pomeni zadovoljstvo naročnika” Ko oživijo spomini, najbolj oživi slika ambiciozne plavolase deklice, ki ji je jasno, kaj hoče ustvariti iz svojega življenja - Martine Merslavič, ki živahno pripoveduje: “Od rojstva, 4. septembra 1972, sem prva leta preživela v Kopru, kjer sem se rodila, v malo šolo pa sem že začela hoditi v Brežicah. Že kot predšolski otrok sem zelo rada brala, za knjige in redne obiske v knjižnici me je navdušila predvsem mama in sem bila pravi knjižni molj. Kot otrok pa sem bila menda pridna, tiha in nezahtevna.” Sledi brežiška osnovna šola, kjer je bila aktivna v različnih dejavnostih; pri pripravi šolskega glasila Utrinki, učenju klavirja v Glasbeni šoli do udeležb na planinskih taborih, od 5. razreda dalje pa seje soočila z oboževanjem angleščine, priljubili so se ji slovenščina in družboslovni predmeti. “V Gimnaziji Brežice sem se odločila za naravoslovno-matematično smer, ker se mi je izbira zdela najbolj univerzalna. A še nisem natančno vedela, kaj si želim početi v življenju. Vznemirjal me je poklic novinarke, privlačili so me tuji kraji in prizadevala sem si, da bi počitnice preživela v Angliji kot “baby sitter”. Velika prelomnica se mi je zgodila nekega popoldneva, ko sta se starša vrnila z obiska pri prijateljih v Zagrebu, kjer so bili tudi ljudje, katerih hčerka je 4.1et-nik srednje šole preživela v ZDA. Z navdušenjem sem sprejela predlog mame Alenke in očija Slavka, da bi šla v ZDA. Leto dni sem tako preživela v mestu Knoxville v Tennesseeju pri družini z dvema majhnima otrokoma. To leto je bilo pestro in predvsem izkušnj a, ki mi je odprla mnoga obzorja Domov sem se vrnila zrelejša, bolj komunikativna in samostojna, z odličnim znanjem angleškega jezika in predvsem z jasnejšimi poklicnimi cilji. V ZDA je lepo le pod določenimi pogoji, moraš biti vsaj v zgornjem srednjem razredu, življenja pri njih si ne bi izbrala.” Počitnice ob vpisu na FDV Ljubljana smer novinarstvo, je Martini zaznamovala 10-dnevna vojna za Slovenijo. Med napadi je naletela na novinarje neke angleške televizije, posneli so njeno izjavo, nato pa je bila za tisti dan po okolici še njihova “vodička”. Na grozo svojih staršev in na svoje veliko veselje. Fotografirala je in se videla, kako bo čez nekaj let poročala s svetovnih kriznih žarišč. “Že med študijem sem delala kot novinarka na STA, po koncu 3. letnika pa sem opazila plakat, v katerem je agencija za odnose z javnostmi ‘ ‘Pristop” iskala nove mlade sodelavce. Takoj sem se odpravila na razgovor, ostala pri njih honorarno, po končani fakulteti 1996 pa sem sprejela Pristopovo ponudbo redne zaposlitve. Ugotovila sem, da mi je dinamično okolje z izzivi pisano na kožo, kjer se srečujem z različnimi ljudmi in spoznavam nove projekte, pritegnili pa so me zlasti nadrejeni z izredno pozitivnimi lastnostmi. Danes tu opravljam funkcijo direktorice projektov. Moja naloga je, da skrbim za celovito komunikacijsko podporo delovanju različnih naročnikov, med njimi so Mobitel, SiOL, DARS in še nekateri. Pri delu opažam, da so uspešni tisti, ki znajo dobro povezati strokovno znanje s samoiniciativnostjo in sposobnostjo empatije, ki so dobro organizirani, iznajdljivi, predvsem pa komunikativni.” Martina je dobitnica kar nekaj strokovnih priznanj. Letos je Zlato ogledalo prejela kot vodja projekta pri pripravi oglaševalske akcije za DARS-ov sistem avtomatskega brezgotovinskega cestninjenja. Nagrado je podelila GZS kot najboljši tiskani oglas poletja. In pravi: ’ Pri tem bi rada poudarila, da to ni izključno moje delo, pač pa delo skupine, ki jo sestavljajo kreativci, medijski strokovnjaki, oblikovalci, pisci in še kdo. Jaz sem samo vodila projekt. Bila sem tista, kije znala povezati želje in pričakovanja naročnika s strokovnim znanjem Pristopovih sodelavcev.” Poleg Zlatega ogledala je lani prejela nagrado Prizma za najboljši primer na področju odnosov z javnostmi, nekaj mednarodnih nagrad Zlato pero in nekaj priznanj na domačih oglaševalskih festivalih. Prostega časa ima Martina zelo malo, ker so pogosti dnevi, ko je v službi deset ur ah več. Dejstva ne sprejema kot prisilo, ker ji je všeč njen poklic. Prosti čas namenja potovanjem, rolanju, poskusila je z jahanjem, zadnja letajo navdušuje jadranje, ima izpit za voditelja čolna in upa, da bo samostojno vozila jadrnico, rada pohaja po mestu, obiskuje prijateljice, nakupuje, kuha jedi, ki ne zahtevajo veliko priprav, med deževnimi dnevi lenari s knjigo ali televizijo. Njena ljubezen ostaja knjiga in bere zelo različne avtorje. Zadnja knjiga, ki jo je prebrala, je zbirka tekstov, ki se nanašajo na zelo različne teme, Douglasa Adamsa, ki je sicer njej ljubi avtor, in še vedno rada vzame v roke povesti Bobri. Prekrižarila je Evropo, vsaj enkrat letno je v Londonu, ZDA in v Kanadi, kjer se udeležuje kongresov in podelitev strokovnih nagrad. Letošnje nepozabne počitnice je preživela v Keniji in se ne odreče Dalmaciji. “Živim čisto navadno življenje zelo zaposlene tridesetletnice, ki ima tudi kdaj slab dan, je razočarana, jezna in brez energije in se ji zdi, da se vsem drugim godi boljše kot njej. Načeloma pa sem s svojim življenjem kar zadovoljna.” Natja Jenko Sunčič Kapela Marije pomagaj Leskovec pri Krškem - V domu starejših občanov Krško je potekala sveta maša in blagoslov domske kapele Marije pomagaj. Ob številnih zbranih gostih je blagoslov kapele opravil ljubljanski pomožni škof msgr. Alojz Uran, kije vodil tudi sveto mašo. Ob otvotitvi je spregovorila tudi direktorica Jožica Mikulanc. K.M. Volksvvagen Polo Polo basis in Polo comfbrtllne: prihranite do 190.000 tolarjev! 'Cena v SIT je informativna in odvisna od valutnih razmerij. Radanovič Brežice d.o.o. Černelčeva ulica 5, Telefon (07) 49 92 150 8250 Brežice Telefax (07) 49 92 172 Tkanje prijateljskih niti Brežice - Občina Brežice se odpira k povezovanju. Že nekaj časa sodelovanje krepijo mladi glasbeniki s češkim in gimnazijci s francoskim mestecem. 29 gimnazijcev iz Brežic je odpotovalo na enotedenski obisk v francoski Loches. Gre za dijake 3. in 4. letnikov, ki se francoščine učijo kot drugi ali kot tretji tuj jezik, je poudarila ravnateljica gimnazije Stanislava Molan. Spremljata jih profesorica francoščine Zdenka Vižintin in prof. Uroš Škof. L* . Tokrat se je na obisk k vrstnikom odpravila samo šola, dijaki se bodo srečali že četrtič. Lani so bili v Lochesu na ekskurziji profesoiji in občinska delegacija. Spomladi pa v Brežicah na povratnem srečanju ponovno pričakujejo francoske dijake. Sodelovanje z mestom Loches v Franciji je oktobra potrdil občinski svet, enako tudi sodelovanje s češkim Dobranyim. Pri slednjih seje minuli teden mudila brežiška delegacija z županom Vladislavom Držičem, saj naj bi z Dobranyem še ta mesec - ob brežiškem občinskem prazniku - podpisali listino o sodelovanju. S.V. Zavod RFC Foeavje, CKŽ 23,0270 Krško, Tel.: 07/48-81-040, E-mail: center@rpcp.net Regijski pospeševalni center Posavje je prevzel naloge ŠTIPENDIJSKE FUNDACIJE ADAMA BOHORIČA KRŠKO in vas obvešča, daje v Ur.l. RS št.: 66/02 objavljen JAVNI POZIV K ODDAJI VLOG ZA IZBOR GOSPODARSKIH IN NEGOSPODARSKIH SUBJEKTOV V SISTEM SUBVENCIONIRANEGA ŠTIPENDIRANJA TER JAVNI POZIV K ODDAJI VLOG ZA NADARJENE ŠTUDENTE S PODROČJA KULTURE, KI SE IZOBRAŽUJEJO V TUJINI Dodatne informacije glede javnega poziva posreduje Nataša šterban Bezjak, tel.: 07/ 48-81-040, ali na spletnih straneh na naslovu www.rpcp.net. Kakšna je podobnost med Kristijanom Jancem in Anico Demač? Oba sta šefa - on občine, ona Rdečega križa; o obeh krožijo anonimna pisma; družno obiskujeta jubilante; ob tem si ona skuša oprati vest, on pa nabrati kakšno točko za bližajoče se volitve... Posavje skuša postati regija, a štrene v enotnem nastopu mešajo Krčani. Sevniški župan Janc je hotelir, saj je direktor Gostinskega podjetja Sevnica; brežiški Deržič je postal hotelir, saj je odprl svoj Cateški dvorec; le krški Bogovič se upira; pa so mu lepo rekli iz Mercatorja, naj kupi hotel Sremič... Kje je tu posavski enoten nastop!? Pogovor sevniških občinskih svetnikov... Bojan: V Sevnici moramo zamenjati azbestne vodovodne cevi.... Rudi: Tudi v Krmelju moramo zamenjati azbestne vodovodne cevi... Kristijan (nejevoljno): Nekateri bi tudi radi zamenjavali cevi, pa še vodovoda nimajo ... Rudi: Zgradijo naj si ga! Če bi si ga mi ne zgradili, tudi ne bi imeli sedaj kaj zamenjavati.... Mediji že kar lep čas čutimo različne vplive in pritiske volilne kampanje. Nekateti se skušajo elegantno skriti za apolitične vsebine in skozi te posredovati svoje samooklicane “kvalitete”, drugi pa so veliko bolj neposredni in konkretni. Pred dnevi je namreč v našo hišo prišla ustna ponudba za odkup celotne številke SavaGlasa in sicer naslednje 66.številke, ki bo izšla 28.oktobra. To bo namreč druga in hkrati zadnja številka, ki bo izšla v času uradne volilne kampanje. Ponudnik odkupa je ponudil celo dve varianti; da ta številka sploh ne izide, ali pa da izide prazna, brez vseh vsebin. Do pogajanj seveda sploh ni prišlo, saj je ponudnik pozabil (seveda, če je sploh vedel), da pravica javnosti do objektivne, nepristranske in korektne informiranosti pač ni plačljiva ali kakorkoli nadomestljiva. Polnih 90 minut smeha je odmevalo na brežiškem nogometnem stadionu oh prijateljskem srečanju med reprezentanco Hrvaške ir ekipo Posavja. Povsem nehote smo namreč z nedolžno prošnjo močno užalili nogometni “prestol” oziroma del prestola. Kadar namreč želimo fotografirati skupino ljudi, v tem primeru del posavskih nogometaše\\ tako kot jih vidimo na fotografiji, pravimo, da bomo naredili “gasilsko” fotografijo. In taka se je začel dialog: “Oprostite, ali bi bilo možno narediti eno “gasilsko fotko” z igralci pred začetkom tekme?” Možak je pogledal z nadvse užaljenim in razjarjenim pogledom in zabrusil: “Mi nismo nikak\’i gasilci, ovdje smo nogometaši!” Za trenutek je nastala smrtna tišina, prisotni so se med seboj začeli spogledovati, misleč, da je šlo za šalo sogovornika, ker pa njegov pogled ni kazal nič šaljivega, je bilo kaj hitro kristalno jasno, da se je možak čutil globoko ponižanega in užaljenega. Poznavalci tega športa so mu sicer skušali pojasniti, da gre preprosto za besedo, kij0 na splošno uporabljamo ob fotografiranju več udeležencev, a ni kaj dosti zaleglo. Skratka, gospodiči nafotografiji, člani prve postave Posavja prid začetkom nogometnega srečanja med Posavjem in reprezentanco Hrvaške’ so ovekovečeni na “gasilski”, “opla” oprostite, na “NOGOMETNI fotografiji! Odslej uporabljamo le še ta izraz Dušan Klenovšek je profesor biologije na OS' novni šoli Savo Kladnik Sevnica, ki je prid dnevi praznovala 220 let. Na svečanosti je bil profesor, ki dela magisterij, odlikovan s srebrno medaljo Sava Kladnika. Na eri strani priznanje, na drugi pa grenko spozpdd' je, da znanje v resnici nima tolikšne veljave-Ob zaključku preteklega šolskega leta je iri* namreč komisijsko preverjanje s samega ministrstva, ko je enega učenca predlagal N ________________,, popravni izpit iz kemije. Šolsko ministrstvd sicer profesorjevo ravnanje ni presodila & no, ampak po konvenciji o otrokovih pravicah je treba zadeve reševdd okovo dobro in učenec je “zmagal” brez “poprovca". Nekateri,f barantijo” spremljali, so se spraševali, ali bo nemara KlenovSe j sprejel katerega od mest, kamor ga že dlje časa vari] gimnazija). Zagotovil je, da zaenkrat ostaja v Sevnici. Sejmišče v Brežicah je pod vprašajem, in sicer zato, ker je ne malo bolj “levi” voznik kamiona že drugič podrl hišico, v kateJ domujeta veterinar in inkasant. Ker v občinskem proračunu ni J1*’ kaj šele denarja, se lahko zgodi, da Brežice ostanejo brez sejnusC' Če se vendarle ne najde kakšna rezervna luknja za nekaj s “jurčkov”. Bizeljsko - brežiške zdrahe okoli odkupa grozdja se nadaljnfr jo pri moštu. In sicer tako, da občinski gostilničar pri blagovnic1 Brežicah ne toči bizeljskega mošta, temveč z veseljem oglns J vipavskega.