<2 a & tfjf g i & rt ' ^ / u. nu*' Vf C'i ' I (} ) m^rtMP ho*'^ ^ na a / s -ti # '/ i'4rrr / ). Kar fofebniga od Jesufa vemo, preden je sazhel uzhiti, je to : 1. Janes kerdnik je prizhal, de je Jesuf jagnje boshje, ktero grehe 1’veta odjemlje c). 2. Jesuf fe je dal od Janesa kerftiti v’ reki Jordanu. 3. Sveti Duh je prifhel nanj v’ podobi goloba. y) laik. 2, 21. z) Mat. 2,11. — a) Mat. 2, 13 b) Luk. i, 42—52. c) S. Jari. 86. 29 4. Bog' Ozhe je oglafil s’ befedami: Ta je moj ljubi lin, ki imam dopadajenje nad njim d). 5. Jesuf je bil od Duha v’ pufhavo peljan in ko fe je lhtirdefet dni in nozhi poltil; je bil od hudizha fkufhan, in po tem fo mu angeli ftregli e). Jesuf je sazhel uzhiti v’ tridefetim l6tu fvoje ftarosti f). Kar fofebniga od Jesufa vemo, ko je sazhel uzhiti, je to : 1. Jesuf je po fvbji domazhi desheli hodil od kraja od kraja g). 2. Si je uzhenzov ali jogrov sbral, in smod njih isvolil dvanajft apolteljnov h). 3. Je pridigval in osnanoval poltavo mi- lofti, je rasodeval relnize, ki nam jih gre vero¬ vati, in je uzhil zhednofti, ki nam jih gre v’ tljanji dopolnili. 4. Je fvaril nejevero in pregrehe, je ras- deval pomote Judov , pifmoiikov in farisejev. 5. Je poterdeval fvoj uk s’ befedami fvč- tiga pifma, s’ zhudeshi in laftnimi isgl6di. 6. Je prihodne rezhi prerokoval. 7. Je povfod dobrote fkasoval i). Veliko jih je verovalo v’ Jesufa. Veliki duhovni pa, pifmoiiki in fariseji fo ga fovra- shili savolj njegbviga uka, in fo ga ifkali umoriti. d) Mat. 8. 13,-17. e) 4, 1—II. O Luk- 3, 23. —gj Jan. 3, 22. h) Luk. 6, 13. ij Apoft. djan. 10, 38. — k) Moja duflia je sha- Joftna do fmerti, Mat, 26» 28, 30 g. 4. Od zlieter fig a zhlena vere. Zheterti zhlen vere ie tako g-la/i: Terpel pod Ponzjam Pilatusharn, kri- shan bil . umeri in v' grob poloshen. Jesuf je samogel kakor zhlovek ne pa ka¬ kor Bog- terpeti. liefnizhno je terpel na duflii in na telelu. Na fvoji dufhi je terpel veliko britkolt in shaloft k), in na lvojirn lelefu veliko rev in teshav, veliko tepenjain ran; gajshlan je bil in s’ ternjem kronan Ij. Terpel je veliko sanizhovanja , saframo- vanja, preklinovanja in drugih krivi* m'). JesufKriltufjebil krishan na gori kalvarii blis inefta Jerulalema, in je na krishu umeri n) §. 5. Od petiga zhlena vere. Peti zhl6n verefe tako glali: Doli je fhel pred pekel tretji dan od merlvih vftal. Le dufha Jasufova je fhla pred pekel o). Beleda pekel pomeni tifte fkrite kraje, kterih fo dufhe mertvili, ktere nebefhkiga svelizhanja nifo dofegle. Vezh takih fkritrb krajev je, ki le jim pekel pravi; tako fe imenuje. 1) m) n) Glej: Mat. 26 in 27 pogl. o) Od dufhe Jesufa Kriftufa prizhuje. Pfal. 15. 10. Moje duflie ne bofh puftil v’ peklu. Apoft. djan. 2, 31. Tako je previdil in govoril od vltajenja Kriftufoviga, ker ni bilpufhenv’ peklu, in Ne¬ govo in e fo ni v/dilo trohljivofti. , 31 1. In fzer navadno kraj, kjer fo poljub¬ ljeni vezimo martrani p). 2. Kraj kj er dufhe zhafne flitrafenge lerpe sa grehe, sa ktere fe nifo v’ shivljenji sadofti pokorile i/j: temu kraju fe pravi vize. 3. Poslednjizh kraj, v’ kterimlo bili hra¬ njene dufhe bogabojezhih, kteri fo umerli, in lo ondi v’ svelizhanfhkim upanji fvojiga odre- lhenja mirno in bres bolezhin zhakali, dokler ni bilo Jesufa k’ njim; temu kraju fe pravi predpekel r). Jesufje tretji dan, in to is laftne mozhi s) neumerjozh in zhaftitljiv, kakor premagavez finerti in hudizha od mertvih vftal tj. Jesuf Kriftuf je od mertvih vltal: 1. De je fveto pifmo uj, in fvdje laflno prerokovanje Ipofnil v). p) Umeri je bogatin in je bil pokopan v’ peklu. Luk. 16. 22. q) Zerkev moli per mafhi samertve: Gofpod Jtsu Krilte, kralj velizhaftva, refhi od flitrafenge pekla • dufhe vfih fvojih mertvih vernih. r) Tako je previdil in govoril od vflajenja Kriftu- foviga, ker ni bil puflien v’ peklu, in njegovo rnefo ni vidilo trohljivofti. Ap. dj. 2, 31. s) Sa tega voljo me Ozhe ljubi, ker jeli fvdje shivljenje dam, de ga fpet vsamem. Nihzlie mi ga ne svame, ampak jeli ga lain odfebe dam, in ga imam oblaft dati, in ga imam oblati fpet vsoti. Jan. 10, 17, 18. t) Hebr. 2, 14. — Ose. 13, 64. — Math. 18, 6. uj Moje dufhe ne bofh puftil v’ peklu, in tudi ne bofh perpuftil, de bi tvoj fvetnik trohljivolt \ idil. Pfal. 15. 10. v) Jesuf jim je rekel: Poderite ta tempelj, in 32 2. De je fvetu neovershljivo fkasal, de je njegov uk relnizhen, iu de je ref od Bogapoflan bil w). 3. De je nalhe upanje poterdil, in nam prihodno vftajenje sagotovil x). §. 6. Od fheftiga zhlend vere. Shefti zhlen vere fe tako glafi: Gori je f/iel v' nebefa, fedi na defnizi Boga Ozheta vfigamogozhniga. Jesuf je fhtirdefeU dan po fvojim vlta- jenji g), vprizho Tvojih uzhenzov z) na oljfki gori is laftne mozhž v* nebela fhel. V’ nebefih fedi na defnizi Boga, fvojiga vfigamogozh¬ niga Ozheta a}. Jesuf fedi na delnizi boshji je toliko kakor: Jtisuf je v’ vednim pofeftvu nar vifhi oblafti in nar vilhign velizhaftva zhes vfe v’ nebelih in na semlji h). v’ treh dneh ga bom poltavil. On je pa govoril od tčmpeljna fvojiga telefa. Jan, 2, 19, 21. \v) Ako pa Kriltuf ni vltal, je prašno nafhe osna- novanje, prašna je tudi vafha vera. 1. Kor. 15,14, x) Sdaj pa je Kriltuf od mertvih vltal, pervenz fpijozhih; ker po zhloveku je prifhla fmert, po zhloveku vftajfinje od mertvih. 1. Kor. 15, 20.21. y) Luk. 21, 50. 51. — z) Apost. d jan. 1, 9. a J Ako fte tedej s’ Kriltufam vftali, ifhite, kar je v’ nebefih, kjer Kriltuf fedi na defnizi boshji, Kol. 3 , 1. h) Glej Rim. kat. 6. zhlen apolt. vere, §. 8. — Dana mi je vfa oblalt v’ nebelih in na semlji. Mat. 28, 18. 33 §♦7. 0(1 fedmiga zhlena Vere, Sedmi zhlen vere fe tako glafi: Od ondod bo prifhel (odit shive in merlve. Jesuffe ho perkasal fodni dan v’ oblakih neba, in bo prifhel fpetis nebels’ veliko mozhjo in velizhaftvam c). Prifhel bo fpet fodni dan fodit vfe ljudi, shive in mertve d). Jesul bo fodil ljudi po tem, kar lo dobriga ali hudima ftorili e); pravizhne bo plazhal s’ vezhnim shivljenjem v’ nebelih, grefhnike bo pa vezhno v’ peklu fhtrafoval f). §. 8. Od 6 f mig a z hi en a ver e. Ofmi zhlen vere fe tako glafi: Verujem v ’ ('vetij/a Duha. Sveti Duh je tretja boshja perfhona gj; on je pravi Bog h). e) Vidili bodo Sinu zhlovekoviga priti v’ oblakih neba s’ veliko mozhjo in velizhaftvam. Mat. 24, 30. d) Sapovedal nam je ljudftvu osaanovati in prizhati, deje on (Kriftuf) poftavljen od Boga fodnik shi- vih in mertvih. Ap. djan. 10, 42. e) Vli mdramo rasodeti biti pred fodnim ftolam Kriftufovim, de fledenj prejme po tem, kar je Moril v’ fvojim telefu, ali dobro ali hudo. 2. Kor. 5, 10. f) Hudobni pojdejo v’ vdzhno terplenje, pravizhni pa vezhno shivljenje. Mat, 25, 46. g) 1. Jan. 5, 7- h j Mat. 3, 16. 17. — 1 Pet. 1, 2. — 2 Kor. 13,18, Kerfhanfki Nauk. , C ^2 Popoezkuje na/: 1. Per fvetim kerftu i). 2. V’ sakramentu f. pokore. 3. Kolikorkrat druge sakramente vredno prejmemo. Pofvezhuje naf, ker v’ naf vlije pofvezhu- jozho gnado in naf ftori otroke boshje : ali pa pofvezhujozho gnado v’ naf pomnoshi Q)ogme- ra). Rasfvitli nafh um; naf uzhi k) in giba po volji boshji ravnati l); dodeli nam tvoje darove m). Darčvi pvetiga Duha fo ti: 1. Dar modrOpti. 2. Dar umnopti. 3. Dar poeta. 4. Dar mozhi. 5. Dar uzlteno/ti. 6. Dar pobdshnopti (brumnoiti). 7. Dar ptrahu ho- shjiga n). §. 9. Od d e v e tig a zlil en a v er e. Deveti zhlen vere fe tako glafi: Sveto kalčlphko zerkev , gmajno po el- nikov. i) Ne is del pravize, ktere fmo florili, temozh po fvojim ufmiljenji naf je svelizhal v’ kerftuprero- jenja in ponovljenja fvetiga Duha. Tit. 8, 8. k) Trofhtar f. Duh pa, ki ga bo Ozhe poflal v’ mo- jim imčnu, vaf bo vfe uzhil. Jan, 14, 26. l) Bog je, ki dela v’ vaf hoteti in ftorfti po fvoji dobri volji. Filip. 2, 18. m) Darovi fo fzer mnogi, pa je le en Duh; mnoge fo tudi dela, pa je le en Gofpod, kteri dela vfe v’ vfih;-vfe to pa dčla en in ravno tifti Duh kteri del/ vfakimu, kakor hozhe. 1 . Kor. 12 , 4. 6. 11. n j Jesa, 11, 2, 3. 35 a. Od zerkve. Sveta, katulfhka, kerfhdnfka zerkev je vidin sbbrviih pravovernih kriftjanov, pod vid¬ nim poglavarjem Rimikim papesham, kteri va¬ rujejo ene nauke in prejemajo ene sakramente. Zerkev ima tudi nevidniga poglavarja, in ta je Jesuf Kriftuf o). Le ena prava zerkev je, sunej nje ni upati svelizhanja. Prava zčrkev fe fposna po fhtirih snamnjih. Tefo; 1, Je edina p); — 2. fveta q); — 3. vefdlnja ali katolfhka r); — 4. apo- ftolfka s). Prave zerkev fe imenuje tudi Rim/ka, ker je Rimfka zerkev glava vlih drugih zerkva in freda edinolti. ( h. Od g m ajne fv e tu ik o v. Pravoverni kriftjani imajo med feboj gmajno ali sv&so, kakor udje telefa t). o) Mdsh je glava shene, kakor je Kriftuf glava zerkve. Efesh. 5, 28. p} En Gofpod je, ena vera, en kerft. Ef. 4, 5. q) De bi fi napravil zhaftitljivo zerkev, ktdra nima ne madesha ne gerbe, ali kaj drugiga takiga, te- iniizh de je fveta in bres madesha. Efesh, 5, 27. r) Pdjditi po vlim fvetu in osnanujte evangeli vlim ftvarem. Mar. 16, 15. s) Vsidani fte na fundament apofteljnov in prerdkov, kteriga poglavitni vogalni kamen je JesufKriftuf. Efesh. 2, 20. 0 Refnizo delajmo v’ ljubesni, in raftimo v’ vfim v’ Kriftufa, kteri je glava. V’ njem je vfe telo ftaknjeno in zhldnv’ zhlenfklenjeno, de ud ddu pomaga, po opravilu vfaziga po fvoji mdri, in naredi, de zdlo teld rafe in fe uterdiije v’ ljubds- C 2 Gmajna ali svesa fvetnikov obftoji v’ teni* de vfi udje zerkve duhovnih dobrot vdelesh- vajo ?/). Udje zerkve, ktšri fo med feboj svdsani in sdnisheni, io: 1. Verni na semlji. 2. Svetniki v ’ nebefih. 3. Dufhe mertvih, ki fo v' vizah. Verni na semlji imajo svesomed feboj, k6r Ičherniga molitev v) in saflushenje dobrih del tudi drugim pomaga. §. 10. Od defetiga zlil en a vere. Defeti zhlen vere fe tako glafi: Odpufhenje grehov. Ta zhldn vere naf uzhi, deje Jesuf Kriftuf f voji zefkvi oblaft dal grehe odpufhati iv). V’ pravi zerkvi imajo fhkofje in mafhniki oblaft grehe odpufhati. ni. Efesh. 4, 15, 16. — Kakor imamo v’ enim telefu vezh udov, vfi ti lidje pa nimajo eniga opravila, tak6 fmo mi mnogi vfi eno telo v’ Kri- ftufu, in eden drugiga udje. Rim. 12, 4. 5. u) Deleshnik fim vlili, kteri fe tebe boje in tvoje sapovedi fpolniljejo. Pfal. 118, 63. v) Molite eden sa drugiga, de bote svelizhani; sakaj, molitev pravizhniga veliko premore. Jak. 5, 16. w) Prejmite fvdtiga Duha; ktdrim bote grdhc od- puftili, fo jim odpufheni, in kterim jih bote sa- dershali, fo jim sadershani. Jan. 20, 22. 23. x) Kakor je Kriftuf fam febe sanjo (sa zdrkev) dal, de bi jo pofvetil, kdr jo je ozhiftil s’ kaplo vode v’ befddi shivljenja, Efesh. 5. 25. 26. 37 Grehi le odpufhajo v’ sakramentu fvčti- ga kerftaa?) in v’ sakramentu fvete pokore^/). §. 11. Od ena) f lig a zhlena vere. Enajfti zhlen vere fe tako glaJi: Vstajenje mefd. Ko pravimo, de verjetno vstajenje mefd, verjemo, de bo Bog fodni dan mertve k’ shiv- Ijenju obudil z), in de bodo ljudje s’ fvojim mefarn, to je, s’ ravno tiftimi telefi, ki fo jih v’ shivljenji imeli, vftali a). §. 12. Od dva naj ftiga z klena v e r e. Dvanajfti zhlen vere fe tako glaii: Vezimo slavljenje, S’ befedami dvanajftiga zhlena vere fpos- namo in verjemo vezimo vedno svelizhanje, ktero bo shelje fvetnikov in isvoljenih popol- nama dopolnilo b). y) Tebi bom dal kljuzhe nebefhkiga kraljeftva; in kar koli bofh savesal na semlji, bo savdsano tudi v’ nebefih; in kar koli bofh rasvesal na semlji, bo rasvesano tudi v’ nebelih. Mat. 10, 19. Refnizhno vam povem, kar koli bote sa- vesali na semlji, bo tudi savesano v’ nebefih; in kar koli bote rasvesal? na semlji, bo rasvesano tudi v’ nebefih. Mat. 18, 18. z) On, kijeJesufa Kriftufa od m Mrtvih obudil, bo tudi vafhe umerjozlie telefa oshivil s’ tvojim Du¬ ham, kteri v’ vaf prebiva. Rim. 8, 11. a) Spet bom obdan s’ fvojo kosho , in v’ fvojim mefu bom vidil fvojiga Roga. Job. 19, 11. b) Vefelili fe bdte v’ neisrezhenim in zhaftitljivim vefeljem, in bdte dofegli svelizhanje fvojih dufh, plazhilo fvoje vere. 1. Petr. J, 8. 9. 38 S’ befedo Amen poterdimo, de nad nau- kam sapopadenim v’ apoftolfki verine dvomimo (ne zviblamo), temiizh de nam je vfe ref, kar je v’ nji sapopadeno. II. Poglavje. Od upanja. I. R a s d e I i k* Kaj de je kerfhanfko upanje. Kerfhanfko upati fe pravi: fe ter dno sanefti, de nam bo Bog dal, kar nam je obljubil. Upamo od Boga dofezhi vezimo shivljenje, to je vezhno svelizhanje, in perpomozhke ga dofezhi. Upamo, ker je Bog vfigamogdzhen, v’ fpelnovanji fvojih obljub sveft, nefkonzhno dobrotljiv in ufmiljen, ki torej fpolniti samore in hozhe, kar je obljubil c). Kerfhanfko upanje fofebno s’ molitvijo fkasiijemo. > Nobeno oko ni vidilo, in nobeno uho in flifhalo, tudi v’ nobenigazhloveka ferze ni prifhlo kar je Bog’ njim perpravil, kteri ga ljubijo. 1, Kor.' 2 , 9. e) Dersbimo fe nepremakljivo fposnanja nafbiga upanja; sakaj sveft je on, ki je dal obljubo, Heb. 1 (?, 23 . II. R a s d e 1 i k. Od molitve. 39 §. i. Od molitve [ploh. Molitev je povsdigovanje duha k’ Bogu. Molimo sa to de Boga nar vifhiga Go- fpoda zhaftinto, de fe mu fa prejete dobrote sahvalimo, in de ga prolimo sa to, kar v’ pri- hodno potrebujemo. Molimo tudi odpufhenie grahov sadobiti, in v’ fplollinih in pofebnin, v’ lahnih in blishnjiga potrebah od Boga pomozhi fproliti. Dolshni fmo moliti; sakaj molitev je smed nar imenitnifhih dolshnolt nafhe včre d,). Vfe, sa kar nam je moliti, je sapopadeno v’ ozhenafhu, to to je v’ Gofpodovi molitvi e). §. 2. Od Go fpodove molitve pofebej. Kriltuf nafli Gofpod naf je moliti uzhil. Uzhil naf je moliti s’ ozhenafhem, ki fe mii tudi Golpodova molitev pravih O/, h e nafh fe tako moli: Ozke napi, kteri p. v ’ nebefih . Pofvezheno hodi tvoje ime. Pridi k' nam tvoje kraljeflvo. Spodi fe tvoja volja, kakor v' nebefih, tako na semlji. Daj nam danf nafh vfakdanji kruh. In odpufti nam nafhe dolge, kakor tudi mi od- pufhamo fvdjitn dols /mikam. In naf ne vpelji v' fkufhnjavo. Temuzh refhi naf od hudiga (od slega) Amen. d} Neprenehama molite. I. Tefal. 5, 17.— 1. Tinv 2, 1. e) Mat. (>, 9 — 18. 40 Gofpodova molitev ima v’ Tebi predgovor in ledem proThnja. a. O d pr edg d v or a. Predgovor fe tako glali: Ozke nafh, Meri fi v' nebefih. S’ temi befedami predgov ra klizhemo v’ Boga, kteri je nalb ozhe fj. Bogu pravimo ozke; ker je ljudi po Tvoji podobi itvaril g), in poozhetovo sanje fkerbi h). — Bogu pravimo nofh dzhe, ker nal je vTe po Tvojim Diihu per fvetim kerftu floril Tvoje otroke i) , Tvoje erbe, in ravnoerbe JesuTa KriltuTa /e), in brate med leboj — Pravimo: Meri fi v' nebefili, ker Bog, deliravno je povTod priz/iujozh, vender poTebno v’ nebelih prebiva f), kjer Te Tvojim isvoljenim od oblizhja do oblizhja kashe in vshivati daje. f) Ali nimamo vli eniga ozhčta, ali naf ni en Bog fivaril? Malah. 2, 10. g) Ali ni on tvoj ozhe, kite je naredil, in ftvaril? 5. Mojs. 32, 6. h) Ne fkerbite tedej rekozh: Kaj bomo jedli, ali kaj bomo pili, ali s’ zhem fe bomo oblazhili? Po vfim tem neverniki oprafhujejo; fej vafb nebefhki ozhe vč, de vliga tega'potrebiijete. Mat. 6, 31.32. Vfe fkerbi njemuisrozhite, fejsa vaf fkerbi, 1. Pet. 5, 7. i) Prejeli fle Duha pdfinovljenja, s’ kterim vli kli¬ zhemo ; aba! (ljubi ozhe!) Rim. 8, 15, k) Ako fmo pa otrozi, fmo tudierbi, in fzer erbi boshji, ravnoerbi pa Jesufa Kriftufa. Rim. 8, 17. l) Uflifhi is fvojiga prebivalfha, to je is nebefvfe, ktčri bodo na t6m meilu molili, ter jim bddi mi- loftiv„ 2. Kron. 6, 21. 41 b. Od treh pervih prdfhenj Gospo¬ dove molitve. Perva profhnja fe tako glali: Pofvezheno bodi tvoje ime. Profitno nar popred, de naj bo boshje ime pofvezheno, ker fmo dolshni vlelej, in pred vfimi rezhmi sa to profiti, kar boshjo zhaft tizhe m) in potlej fhe le sa to, kar je nam ali blishnjimu potreba. F’ pervi prdfhnji ozhenafha profimo'. 1. De naj bo Bog 1 od vlih ljudi na semlji Iposnan; in njegovo prefveto im6 povfod snano in zhefheno. 2. De naj fegrefhniki h’ Bogu fpreobčrnejo, in fe k’ pokori obudč. 3. De naj fe njegovima imenu nikoli ne- zhalt ne dela, nes’ krivoverftvam in nejevero, ne s’ bogoklejftvam in nekerfhanfkim shivlje- njem. Druga profhnja fe tako glali: Pridi k' nam tvoje kraljeftvo. V’ drugi prdfhnji profimo: 1. De naj Bog fvojo zerkev in kraljčftvo Ivoje gnade rasfhirja in uterduje, kraljeftvo hudizha in greha pa rasdene. 2. De naj vero, upanje in ljubesen v’ naf vlije, in te znednofti v’ naf pomnoshi. 3. Poflčdnjizh, de naj nam potčm sbivljenji nebefa dodeli'. m) Ifh/te nar poprej boshjiga kraljeftva in njegove pravize, vfe drugo vam bo perversheno. Mat. 6,83. 42 Tretja profhnja fe tako glali: Spodi fe troja volja, kakor v’ nebefili, tako na ■semlji. V’ tretji prdflmji profimo: 1. De naj nam Bog da gnado, njegovo fveto voljo v’ vlih okolfhinah na semlji tako na tanko in voljno Ipolnovati, kakor jo angelji in Ivetniki v’ nebelih fpolnujejo. 2. De naj Bog vfe od nal odverne, kar je 1'polnovanju njegove fvete volje na poti. e. Od fhtirih poslednjih profhenj Go Spod e molitve. Zheterla prdShnja le tako glafi: Daj nam danS naSh vsakdanji kruh. ■ V’ zheterli profhnji prdfimo: 1. De naj nam Bog vfiga da, zhefar nam je potreba, de ohranimo fvoje telbfno in dufhno shivljenje. 2. De naj Bog lakoto in dragino, pa tudi greh, kteri veahkrat take fhtrafenge nanafha, dobrotljivo od naf odverne. Peta prdShnja fe tako glali: Odpufti nam nafhe dolge, kakor tudi mi odpuShamo S'‘djim dohhnikam. Profimo v' petiprdfhnji, de naj nam Bog nafhe grehe odpulii ravno tako, kakor mi is fer/.a odpultimb tiftim, ki fo naf rasshalili. SheSta prdShnja le tako glali: In ne vpelji naS v' SkuShnjaro. Profimo v’ fhčlti profhnji, de naj nam Bog ob zhafu fkufhnjave fvoje pomozhi ne odtegne in ne perpufti, de bi pod fkulhnjavo omagali. 43 Skufhani fmo fofebno od fveta, od fvojiga mefa, to je od fvojiga hudiga nagnjenja in po- shelenja, in od hudizha nj. Tudi poboshni in pravizhni fo fkufhani od Boga, kadar Bog njih zhednoft (brumnolt) fkulha: 1. s’ bolesnijo, 2 s’ revlhino in drugimi nadlogami. Sedma prof linj a fe tako glafi: Tetniizh refhi naf od hudiga. Profitno v’ fedmi prolbnji: 1. De naj naf Bog fofebno refhi od hudiga na dufhi, kar je greh, in naf obvaruje pred vezhnimi in zhafmmi fhtrafengami greha. 2. De naj naf Bog refhi tudi od zhafnih slegov (nadlog), zhe nifo k’ nafhimu sveli- zhanju o). n) Vfe, kar je na fvetu, je posheljenje mefa. po- aheljenje ozhi, in napuh shivljenja, ki ni od ozheta, temuzh od fveta. J. Jan. 2, 16. — Slehern je fkufhan od fvojiga laftniga poaheljenja vlezhen in vabljen. Jak. 1, I I. — Bodite tresni in zhujte, sakaj vafh sopernik hudizh, vedno okrog hodi in ifhe koga, de bi ga poaherl.i 1. Pet. 5, 8. — Obležite boshje oroshje, de bote aamogli obdali pred fkrivnim salesovanjem hudizhovim. Efesh. «6, n. o) Blagor, mdshu kteri fkufhnjavo predoji; sakaj po tem, ko bo fkufhen bo prejel krdno shiv¬ ljenja, ki jo je Bog Hitim obljubil, kteri ga lju¬ bijo. Jak. I, 12. — Ker fi bil (Tobija) Bogu pri¬ jeten,'je bilo treta de te je fkufhnjavapofkufila. lob. 12, H. u 3. De naj nam Bog gnado dodeli, vfe nad¬ loge in teshave, ki nam jih polhilja, poterpe,- shljivo in ftanovitno preterpeti p). Amen hrebrejfka befeda pomeni: sgodi le! ali pa: sgodilo fe bode. §. 3. Od a n g e l j e v ig .a z h e f h e n j a. Katolfhki kriftjani perdevajo vezhi del ozhe- nalhu angeljevo zhefhenje. Angeljevo zhefhenje je molitev, v’ ktero fveto Devizo Marijo, mater boshjo, metno vlih angelov infvetnikov pofbbno zhaftimo in na pomozh klizhemo. Tako fe moli. Zdhefhena fi Marija, gnade polna, Go f po d je s' teboj. Shegnana ji med shenami, in sheg- nnn je fad tvojiga teleja; Jesuj. Sveta Ma¬ rija mati bdshja! prdfi sa naj grefhnike sdej in ob na/hi fmertni uri. Amen. Pravimo: Sveta Marija mali bdshja, kerjefvetaDeviza Marija rodila Jesufa Kriftufa, kteri je pravi Bog. Katolfhka zčrkevvjhafti mater boshjo po- lebno, kadar sjutrej , opčldne in svezher k’ molitvi svoni. Per tem svonjenji fe jefofebno vzhlovezhenja linu bdshjiga hvalbsbno in po- boshno treba fpomniti. p) Lonzliarfka pofoda, fe v’ pfezhi pofkufi, pra- vizhni ljudje pa v’ britkdfti. Sir. 27, 6, 45 III, Poglavje. Od 1 j ub esn i. I. R a s d e I i k. Kaj de je kerfhanfka ljubesen. Kerfhanfko ljubiti fe pravi: Boga nar vikfhi dobroto ljubiti savolj njega famiga, in blishnjiga ljubiti savolj Boga, vfe voljno ftoriti savolj Boga, kar je sapovedal (jj . Ljubiti moramo Boga tudi sa to, ker je proti nam nefkonzhno dobrotljiv r). Ljubiti moramo Boga zhes vfe, is vliga Ivdjiga ferza, is vfe Tvoje dufhe, is vfe Tvoje pameti, in is vle Tvoje mozhi. zhes vfe ljubiti fe pravi: Boga bolj ljubiti, kakor vfe ftvari, in ga bolj zhiflati (;obraj- tati) kakor vfe, kar nam samore prijetno in dopadljivo bili. S’ befedo Mislinji menimo vfakiga zhloveka, prijatla in fovrashnika s). Blishnjiga ljubiti fe p) j Ljubi Gofpdda fvojiga Boga is vliga fvojiga ferza, is vfe fvoje dufhe, is vfe fvoje pameti in is vfe fvoje mozhi. To je nar vezhi in perva sapoved. Druga je pa tej enaka: Ljubi fvojiga blishnjiga, kakor fam febe. Mat, 22, 87—89.^ r) Ljubimo Boga, ker naf je popred ljubil 1. Jan. 4, 19. s) Beri, kar Jesuf od ufmiljeniga Samarjana per- povedtije. Luk. 10, 29—87. 46 pravi: blishnjimu dobro hoteti, mu to Itoriti, kar mu je prijetno in k’ pridu, vfe opuftiti, kar mu je neprijetno in fhkodljivo tj. Kerfhanf/ta ljubesen je tako potrebna, de zhlovek, kteri le Tvoje pameti save, bres Ijubčsni ne more všzhniga shivljenja dofezhi uj. Ljubesen do Bog-a in do blishnjig-a poka- sbemo, zhefpolnujemodefet boshjih sapovedvj. II. R a s d e 1 i k. Od defet bdshjih sapo ved jplbh. Po poglavitnim sapopadku To defetere bdsh- je sapovedi tele: 1. Ver vaj v ’ eniga fdmiga Boga. 2. Ne imenuj po nemarnim bdslijiga mina. 3. Pofvezhu} prašnik. 4. Spofhtiij ozheta in mater , de bbfh ddlgo shivel, in de ti bo dobro na semlji, 5. Ne ubijaj. 6. Ne prefhetfhvaj. t) Ljubesen je poterpeshljiva, je dobrotljiva. Ljube¬ sen ni nevofhljfva, ne ravna napzhno, le ne napi¬ huje, ni zhalti lakomna, ne ifhe fvojiga, fe ne da rasdrashiti, ne mifli hudiga, fe ne vefeli krivize, vefeli fe pa ref.nze; vfe preterpi, vfe veruje, vfe upa, vfe prenefe. 3. Kor. 13, 4—7. u) Kdor ne ljubi, oftane v’ fmerti. Kdor fvojiga brata fovraahi, je ubijavez. Vdfte pa, de noben ubijavez vdzhniga shivljenja v’ febi nima, 1. Jan. 3, 14. 15. v) Kdor moje sapdvedi ima in jih, fpolnuje, tisti je, ki me ljubi. Jan, 14, 21. 47 7. Ne kradi 8. Ne prizhaj po krivim soper pvojiga blishnjiga ♦ 9. Ne skeli fvojiga blishnjiga shene . 10. Ne. skeli pvojiga blishnjiga blaga. Bog je dal defet boshjih sapoved Moisefu na gori Sinaji sa israelfko ljudltvo, ko je bilo po is-hodu is Egipta v’ p alb a vi w). Defet bofhjih sapoved spolnovati je mo- gozhe , ker Bog vlakimu k’ temu potrebno gnado da xj. Perve tri bbshje sapdvedi imajo v’ febi dolshnopti do Boga, drugih pedern ima pa % v’ febi dolshnopti do blishnjiga Sapopadik defet bdshjib sapoved najdemo ob kratkim fkupej v’ dveh sapdvedih ljubesni. Perva sapoved ljubesni je: Ljubi Goppoda pvdjiga Boga is v fig a pvojiga /er za , is vfe pvdje duphe, is vfe pvdje pameti in is v je pvdje mozhi y). Druga sapoved ljubesni je: Ljubi pvdji¬ ga blishnjiga, kakor pdrniga febe z). Kriftuf rasloshi sapoved ljubesni do blish¬ njiga s’ temi beledami : Vpe, kar koli hd- w) Glej 2. Mojs. buk. 19. in 20, pogl. kjer fe perpo- veduje, kako je Bog Israelzam poliavo dal. x) Svojiga duha bom v’ vaf safadil, in fldril, de bote shivdli po mojih sapovedih, dhranili moje naredbe, tdr jih fpolnovali. Ezeh. 36, 27. — Bog je, ki flori v’ naf hoteti in dopolniti po fvfiji dobri vdlji Fil. 2, 13 — Vfe premorem v’ tem, ki me poterduje. Fil. 4, 13. Mat, 22, 37. 38. z_) Mat, 22, 39. 48 zhete; de bi vam florili ljudje, tudi vi njim f tor iti. F* tem je poftava in preroki a). Pomniti femora, de je v’ vfaki sapovedi n6kaj sapovedaniga, in tudi nekaj prepovdda- niga. III* Rasdelik. Od d efet boshjih s apov e d po feb ej. §. 1. Od pervih treh sapoved, ki imajo v' fehi dohhnofti do Boga. X’ pervi sapovedi nam je sapovedano: v’ eniga Boga verovati b), ga moliti c}, vanj upati d), p-a ljubiti e). — V’ pervi sapdvedi je prepovedano: nejevera f), malikovanje g) a) Mat. 7, 12. b) Bres vere je nemogozhe Bogii dopafti; sakaj, kdor liozhe k’ Bogu priti, mora verovati, de je Hebr. 11, 6. c) Pifano je: Gofpoda fvojiga Boga moli, in njemu famimu flushi. Mat. 4, 10. d) Kteri fe Gdfpoda boje, saiipajo v’ Gofpdda; on je njih pomozhnik in varh. Pfal. 118, 11. Sau- pajte vanj vli sbori narodov; islite pred njim Tvoje ferza; Gofpod je nafh pomozhnik vekomaj. Pial. 6, 9. e) Poflufhaj Israel! Gofpdd nafh Bog je edini Gofpod. Ljubi Gofpoda fvojiga Boga is vfiga fvojiga ferza, is vfe fvoje dufhe, in is vfe fvoje mozhi. 5. Mojs. 6, 4. 5. f) Kdor ne veruje, bo pogubljen. Mar. 16, 16. g) Resnizo boshjo fo (neverniki) v’ lash fpreober- nili, in fo rajfhi ftvar molili in zhaitili, kakor ftvarnika, ktdri je zhefhen vekomaj Amen. Rim. ], 25, — Ne obernite fe k’ roalikam, in ne dd- 49 krivoverstvo h) vedeshevanje, prašna vera, vrasheQi. opernija) i); je prepovedano fovra- shiti Koga k), obupati (fzag-ati), ne sa,upati I) ali pa predersno saupati v' boshjo miloft ni)* Ni soper pervo sapbved, ampak dobro in koriftno (nuznoj je, zhe angilje in Svetnike zhaStimo in jih na pomozh klizhemo n). lajte fi vlitih bogov. 8. "Mojs. 19, 4. —Ne bodite malikovavzi, kakor nekteri smed njih l.Kor. 10,7. h) Krivoverza, po t6m ko fi ga enkrat ali dvakrat opominjal, fe ogibaj. Tit. 8, 10, i) Ne obrazhajte fe k’ vrasharjem (jzopernikam) in ne pofvetiijte fe v’ nobeni rezhi per vedeshih, de fe nad njimi ne ofkrunite. Jeft liin Gofpod vafh Bog. 3. Mojs. 19, 81. — Ako fe zhlovek oberne k’ vrasharjem (zopernikam) in vtidesham, in fe nad njimi ofkriini, bom fvoje ferdito oblizlije vanj obernil in ga pokonzbal smed njegoviga ljudftva. 3. Mojs. 20, 6. k) Vsdigni fe Bog! Njegovi fovrashniki naj bodo raskropljeni; in oni, ki ga zherlijo, raj pobegnejo fpred njegoviga oblizhja. Pfal. 72, 2. H Ne sffubite fvojiga saupanja, kteriga zhaka veliko plazhilo. Hebr. 10, 35. m) Ali sanizhiijefh bogaftvo njegove dobiotljivofti, njegove poterpesbljivolli in persanefljivofii? Ali ne vefh, de te boshja dobrotljivo!! k’ pokori vabi? Bim. 2, 4. n) Ako smed tavshent in tavsl.ent angeljev le eden sanj govor', in osnani pred Bogam pravizhnoll tega zhloveka, fe ga bo ufmilil in rekel: Otmi ga, de ne pade v’ pogubljenje; sakaj nafhel fim na njem, savolj zhefar mu hozhem miloftiv biti. Job. 83, 23. 24. Tudi tvoje prijatle o Bog! nesmerno zhallim, njili gofpollvo je lilno mogozhno poflalo. Pfal. Kerilianfki Nauk. D 50 Katolfhki kriltjani klizhejo angelje napo- mozh, ker fo ljudem sa varhe odlozheni ker ljudi ljubijo, sa njih svelizhanje fkerbe iu sa¬ nje profijo, in mu tudi molitev ljudi darujejo o). Katolfhki kriltjani tudifčetnike napomozh klizhejo, ne kalfor de bi is laltne mo/, In mogli pomagati, temuzh satorej, ker fo prijatli boshji, in tudi sa ljudi per Bogu profijo p). 138,19. — Hvalite Gofpoda v’ njegovih fvetnikih; hvalite ga v’ mozhi njegove mogdzhnofti PCal. 150, 1. V’ Trident, sboru v’ 25. seji fe bere: Svete trupla Cvetih marternikov, in drugih Cvetnikov, ki per KriiluCa shive ktere Co bile shivi udje KriituCovi, in tempelj Cvčtiga Duha, in bodo tudi od njega k’ vezhnimu shivljenju obudeni in po- velizhani, naj verni zhafte, tudi satorej, kčr po njih ljudje veliko dobrot prejmejo od Boga. e) Svojim angeljem je savolj tebe ukasal, de naj te varvajo na viih tvojih potih. Na rokah te bodo noiili, de ne sadeneCh ob kamen s’ Cvojo nogo. PCal. 90, II. 12. — Glejte, de ne sanizhujete koga tih malih, ker povem vam, de njih angelji v’ nebelih vedno gledajo oblizhje mojiga ozheta, kteri je v’ nebeCih. Mat. 18, 10. — Ko li s’ Col- sami molil, merlizhe pokopoval, in satorej od vezherje vllajal, in merlizhe po dnevu v’ Cvoji hiChi Ckrival, in jih po nozhi pokopoval, (im jeft tvojo molitev pred GoCpoda nofil. Tob. 12. 12. — In drugi angelj je priChel, in ftal pred altarjem, in »lato kadilnizo je imel, in veliko kadila, Ce mu je dalo, de je daroval molitev vfih Cvetnikov na slatim altarji, ki je bil pred tronam bosbjim, in dim kadila, molitev Cvetnikov, je Ihel is rok angeljanakviChkopredBoga. Skriv. rasod.8,2—4. p) To je Jeremija prerok boshji, kteri ljubi brate in israelfko ljudftvo. To je mosh, kteri veliko 51 De katolihka zerkev podode ima in jih z hafti, ni soper pervo boshjo sapoved; ta nam- rezn le prepoveduje podobe delati, de bi jih molili f) Spofhtuj fvojiga ozheta in fvojo mater; to je perva sapdved, ktčrije bila obljuba perftavljena. Efesh. 6 , 2 . Spofhtuj fvojiga ozheta in ne po- sabi bolezhin fvoje matere. Sir. 7, 29. g) Kdor fe Gofpoda boji, fpofhtiije fvoje ftarfhe, in ftreshe njim, od kterih je bil rojen, kakor fvojimu Gofpodu. .Spofhtuj fvojiga ozheta s’dja- njem, s’ befedo, in s’ vfo poterpeshljivoftjo. Preg. 3. 8. 9. 55 v’ viim, kar ni soper boshjo sapdved, pokčrni h), jim V dufhnih in telefnih potrebah, poma¬ gajo i) in sanje molijo k). V’ zhetertisapovedi]& prepovedano otro- kam nepokornim biti Tvojim Itarfhem l), jih fovrashiti m}, sanizhevati n), saframo- vati o), smerjati ali preklinati p), jih v’ h) Otrozi! bodite ftarfhem v' vfim pokdrni; sakaj to je Bogu dopadljiv&Kol. 3,20. Otrozi! bodite pokorni fvojim ftarfhem v’ Gofpodu; sakaj to fe fpodobi. Efesh. 6, 1. — Bogu fmo dolshni bolj pokorni biti, kakor ljudem. Ap. djan, 5, 29. i) Zhe ima pa vdova otroke ali fvojih otrok otroke, naj fe uzhi popred v’ fvoji laftni hifhi gofpodi- njiti, in fvojim ftarfhem dobro s’ dobrim povra - zhevati; sakaj to je Bogu prijetno. 1. Tim. 5, 4. Moj fin; podpiraj fvojiga ozheta v* njegovi ftarofti in ga ne shali v’ njegovim shivljenji. Zhe tudi njegov um oflabi, imej poterpljenje s' njim, in ga ne satiizhiij v’ fvoji mozhi; sakaj dobrota, ki jo fkashefh fvojimu ozhetu, ne bo posabljena. Sirali. 3, 14. 15.-V k J Sdaj te pa lepo prdfim, de naj fe pred vfimi rezhmi opravljajo profhnje, molitve, prolivne in sahvalne molitve sa vfe ljudi. 1. Tim. 2, 1. 2. J) Ljudje bodo, kteri bodo polni laftne ljubesni, la¬ komni, hvaleshelni, ftaVfhem nepokorni nehva- leshni in hudodni. Takih fe ogibaj. 2. Tim. 3, 25. rn) Glej, kar fe je sgodilo s’ Abfolonam, v’ 2. buk. kralj. v. 15. do 18. pogl. n) Poflufbaj fvojiga ozheta, ki te je rodil, in ne sa- nizhuj fvojematere, ko fe je poftarala. Sirah. 28,22. o^VKdor fvojiga ozheta saframuje, in mater fvojo porodnizo sanizhiije, naj mu krokarji per poto¬ kih oko iskljujejo in mladi orli naj ga fnedo. . Prip 30, 17.'' p) Kdor fvojiga ozheta ali fvojo mater preklinja 56 potrebah sapufliti, ali pa jim flikodo- vali q). Otrokam, kteri to sapoved fpolniijejo, je dolgo slavljenje , in frezka obljubljena r). Otrokam, kteri te sapovedi ne fpolnujejo, fe je bati prav hudih zhafnih in vezhnih fhtra- feng- s).—*,. Zheterta sapoved ne sadene le otrok in pa Itarfhev, ampak tudi podloshne in vle njih duhovfke in deshelfke gofpofke, ravno tako vfe uzhenike, in tudi tifte, ki fo savolj Tvoje ftdrofti in veljave zhafli vredni. Podldshni lo dolshni proti Tvojim vikThim in goTpoTkam, bodo naj dobri ali hudi, Te tako sadershati, kakor otrdzi proti Tvojim JftarThem. Vezhi del vTe, kar je otrokam do njih liarfhev sapovedano in prepovedano, je tudi bodi umorjen, njegova kri naj pride zhesnj; fvojiga ozheta alifvojo mater je klel. 3- Mojs. 20, 9. q) Kdor fvojiga ozheta ali fvojo mater bije, bodi umorjen. 2. Mojs. 21, 15. Kdor fvojimu oshetu ali Tvoji materi kaj vsame , in pravi , de to ni greh , je ubijavzov tovarTh. Sir. 28, 21. r) Spofhtuj fvojiga ozheta in Tvojo mater, kakor ti je sapovčdal Gofpod tvoj Bog, de bofh dolgo shivel, in de ti bode dobro v’ desheli, ki ti jo bo dal Gofpod tvoj Bog. 5. Mojs. 5, 16. s) J Preklet bodi, kdor fvojiga ozheta in fvoje ma¬ tere ne fpofhtu je: in vfe ljudftvo naj rezhe: Amen. 5. Mojs. 27, 16. 57 podloshnim do njih vikfhih sapovedano in pre¬ povedano t). F’ peti sapovedi j e prepovedano umoriti ali pa pofhkodovati koga driigiga ali pa lamiga febe u). t) Ubogajte fvoje vikfhi in jim bodite pokorni; zhn- jejo namrezh, in oni fo, ki bodo odgovor dajali sa vafhe dufhe, de s’ vefeljem to flore in ne sdi- hovaje: sakaj to bi ne bilo k’ vafitimu prid«. Hebr, 18, 17. — Mafhnikam, kteri fvojo flushbo svefto opravljajo, gre dvojna zhaft; fofebno pa tiftim, kteri fe trudijo s’ befedo in naiikam. 2. Tim. 6, 17. Vfak zhlovek bodi vikfhi oblafti podloshen; sakaj le od Boga jevfaka oblaft, in vfi kteri imajo oblalt, fo od Boga poftavljeni. Rim. 18, 1. — Torej bodite viim zhlovefhkim ftvarem savolj Boga pokdrni; bodi fi kralju, njemu nar vikfhim«, bodi fi oblaftnikam od njega poflanim v’ mafhe- vanjehudodelnikov, in v’hvalo pravizhnih. l.Petr. 2, 13. 14. — Hlapze opominjaj, de naj bodo fvojim gofpodarjem pokorni, in v’ vfih rezheh dopadljivi; de naj jim ne govore soper, in de naj v’ nobeni rezhi nesvefti ne bodo; temiizh de naj fe v’ vfih rezheh svefti fkasujejo, de bodo nauku Boga nafhiga svelizharja v’ vfih rezhdli zhaft delali. Tit. 2. 9, 10. Hlapzi!,bodite pokorni fvojim gofpodarjem v’ vfim ftrahu, ne le dobrim in krotkim, ampak tudi zhmernim. 1. Pet. 2, 18. u) Mafheval b6m vafho kri nad vfimi shivalmi, kt^re fo jo prelile. Shivljenje zhlovekovo bom terjal is roke mosha in njegoviga brata, kteri ga bo umoril. 1. Mojs. 9, 5. — Kdor zhlovefhko kri prelije, bo tudi njegova kri prel ta; sakaj zhlovek. je po boslvji podobi ftvarjen. 2. Mojs. 9, 6. 58 V’ peti sapovedi je tudi prepovedano: jesa v), fovrashivo w), pohujfhanje x), in vfe ras skaljen) e blishnjiga y). V’ peli sapovedi je sapovedano: 1. Mir in edinoft imeti s’ flehernim. tudi s’ tiltimi, ki fo naf rasshalili z). 2. Sleherhiinu dobre sglede dajati a), 3. Blishnjimu dufhne in telefne dobrote fkasovati bj^ V’ fhefli sapovedi fo prepovedane vfe nezhifte dela, nezhiflo obnafhanje , in ne- v) Jest pak vam povem, de vfak, kteri fe jest nad Tvojim bratam, je fodbe kriv, kdor pa fvojimu bratu rezheraka, je sbora kriv, kdor mu pa rezhe norez, je peklenfkiga ognja kriv. Mat. 5. 22. w) Kdorfvojiga brata fovrashi, je ubijavez, in snano vam je, de noben ubijavez nima vezhniga slav¬ ljenja v’ Tebi. 1. Jan. 3, 15. x) Kdor pohujfha kteriga tih malih, ki v’ me veru¬ jejo, bi mu bilo boljfhi, de bi Te mu bil mlintki kamen obefil na vrat, in de bi fe potopil v’ glo- bozh/no morja. Gorje fvetu savolj pohujfhanja! Pohujfhanje fzer mora priti, ali vender gorje zhloveku, po kterim pohujfhanje pride. Mat. 18, 6. 7. k y) Kakor hozhete, de vam ljudje ftore , ravno tako tudi vi njim ftorite. Luk. 6, 3ll z) Ako je mogozhe, kolikor vaf sadene, imejte mir s’ vfimi ljudmi'. Rim. 12, 18, in tudi tri potlej- fhine verfte. a) Naj fveti vafha luzh pred ljudmi de vidijo vaflie dobre dela, in zhafte vafhiga ožheta, kteri je v* nebefih. Mat. 5, 16. b) Vi pa, ljubi bratje, ne ndhajte dobriga delati. 2. Tefal. 3 , 13. 59 zhiffe besede c}, radovoljno dopadajenje irt pervoljene per nezhif/ih miflih in slieljah d), tudi vfe kar v nezhiftoft napeljuje. V’ nezhiftoft napeljuje: Nezhimerna in neframoshtjiva no (ha , lendba e), nesmer- noft, v ’ jedi. in pijazhi f), preprijamo pezhd- nje s’ perfhonami drtiguja fpola, radogled- noft ozhi g), in branje nezhiflih bukev. c) Dela mefa pa fo snane, in fo te: kurbanje, ne¬ zhiftoft, neframnoft, pohotnoft-, od kterih vam napovem, kakor fim vam she napovedoval, de kteri take rezhi delajo, ne bodo bošhjiga kraljeftva dofegl/. Gal. 5, 19—21. Varovajte fe kurbauja. Vfi grehi, ki jih zhlo- vek flori, fo sunej 6hivota, kdor fe pa kurba* fe pregrefhi nad laftnim shivotam. 1. Ker. 6, 18. Kurbanje pa in vfa nezhiftoft naj fe fhe zelo ne imenuje med vami, tudi ne ueframne befede ali pa gerdo govorjenje. Efesh. 5, 8, 4. d) ^lifhali fte, de je bdo ftarim rezheno: ne pre- fhefhtvaj; jeft vam pa pove'm: Kdorsheno s’ po- shelivoftjo pogleda, je she s’ njo v’ fvojimferzu pre- fhefhtoval. Mat. 5, 27. 28. Ne ogleduj devize* de te njena lepota nepohujfha; sakaj savolj lepote shenfkihjeshe veliko ljudi v’ pogubljenje prifhlo, s’ tem fe namrezh huda posheljivoft oogju enake sashiga, Sirah. 9, 5. 9. e) Glej to je bila pregreha Sodome tvoje feftre: na¬ puh, poshr^fhnoft, in njena in njenih hzheri lenoba. Ezeh. 16, 49 f) Ko fim jih bil nafitil, fo sazheli prefhefhtovati, in nezhiftoft uganjati v’ hifhi kurbanja, Jerem. 6. 7. — Ne upijanite fe s’ vinam, v’ kterim je ne¬ zhiftoft, tcmuzh napolnite fe s’ fvetim Duham. Ef. 6. 8. g) Save'so fim ftoril s’ fvojimi ozhmi, de ne bom na nobeno divizo miflil, Job. 81, 1. Oberni fvoje 60 V’ fhefti sapovedi je sapovedano, fe na dufhi in nn telepu zhi/to sadershati, in Izer tudi v miflih , befedah in v' obnafhanji h); tudi je sapovedano fe vpih preg ref trnih per- losknoff varovati i). F* fedrni sapovedi je prepovedano: Tat¬ vina k), goljfija per 'meri in vagi 1), per- dershanje ptujiga blaga m) in saflusheniga plazhila n), odertija per pogojevanji, in vfe ozki od polifhpane shenfke, in ne pogleduj ra¬ dovedno v’ lepo poftavo ptujke. jširah. 9. 8. h) To je volja boshja: vafhe pofvezhenje de fe sdershite kurbanja iu de ve flehern med vami fvoje telo v’ fvetofti in zhafti ohraniti, ne pa v’ nefpodobni poshelji volti, kakor neverniki, kteri Boga ne posnajo. 1. Tef. 5, 3—6. Ker imamo tedej te obljube, preljubi, fe ozhiftimo od vfiga omadeshanja na dufhi in na telefu, in dokonzhajmo pofvezhevanje v’ ftrahu boshjim. 2. Kor. 7 , I. i) Ne isdaj fe neframnim shenfkim, de ne sapra- vifhfam febe s’ premoshcnjem vred. Sirah. It , 6. k) Ne kradi. Mat. 18, 19. l) Imejte pravizhne vage, pravizhne mernike in pravizhne bokale. 8. Mojs. 19. 36. m) Zhlovek, kteri fe v’ tem pregrefhi, de utaji, kar je bilo njegovi svetlobi isrozheno, ali komu kaj po fili vsame, ali mu fzer filo in krivizo dela, ali de kaj sgubleniga najde, in utaji, in verh tega fhe po krivim perfdshe; alizhe fefzdrkaj pregrefhiv’ takih rezhdh, v’ kterih fe ljudje pre- grefhujejo: naj krivizepreprizhan vfe popolnama poverne. 3. Mojs. 6. 2—5. Gorje mu, kteri fvojo hifho s’ krivizo, in fvoj hram s* goljfijo sida; kteri fvojiga blishnjiga po nedolshnim salera, in mu ne da saflusheniga plazhila. Jerem. 22, 13. e* pofhkodovanje blishnjiga na njegovim pre- moshenji iti v’ njegčvih pr mizah p). V’ fedmi sapovedi je sapjovedano vlak; m it fvdje pustili, dati in opravili q), ukradeno povemiti r) in ftorjeno fhkodo popraviti s). o) Ako pofodifh dnarjev kakimu ubogimu smed mojiga ljudftva, kteri per tebi prebiva, ne delaj s’ njim, kakor tdrjavez, in ne sateraj ga s’ obreftmi. 2. Mojs. 22, 25. p) Ne delaj krivize fvojimu blishujimu in ga.ne sateraj s’ lilo. Ne podershiij do jutra plazhila najemniku. 3. Mojs. 19, 12. 35. Ne delajte krivize ne per fodbi, ne per vatlu ne per vagi, ne per meri. 3. Mojs, 19, 12. 35. q) Dajte vfakimu, kar fte mu dolshni: davek, ko¬ mur gre davek, zol komur grd zol. Rim. 13. 7. Dajte zefarju, kar je zefarjoviga in Bogu, kar je boshjiga. Mat. 22, 21. r) Zhe parezhem hudobnimu: Gotovo bofh umeri, on pa pokoro flori sa fv,oje grehe, in flori, kar je prav in dobro, in ravno ta hudobnesh poverne saflavo, ki jo je bil ropal,- in shivi po sapovedih shivljenja, in krivize vezh ne dela, en bo gotovo |hivel in ne bo umeri. Ezeh. 33, 14, 15. s) Ako kdo pofhkddova njivo ali vinograd, in pufti fvoji shivini, de fe pafe na ptujim, ta naj pa ženitvi fhkdde poverne od nar bdljfhiga. kar ima na fvoji njivi ali v-Jv oj im vinogradu. 2. Mojs. i;2,5. . £2 V opni sap6cedi ]e prepovedano : krivo prizliovanje t), kriva f ds/ib a u), vfe laski, tudi laski phale (norzhije) in v 1 fiU v), obre¬ kovanje w), opravljanje x), krivo naldlzo- vanjc v), predersna fodba i), podpihovanje a) t) Kriva prizha ne bo bres Thtrafenge, in kdor lashi govori, ne bo odfhel. — Kdor lashe, bo poginil. Pripov, 19. 5, 6. Krivizhna prizha fe pofmhhuje Todbi, in ufta hudobnih poshirajo krivizo. Pripov. 19, 28. v0 Ne legajte. 3. Mojs. 21, II. —Poloshite od Tebe lash, in flehern naj govori refiiizo s’ Tvojim blishnjim; Tej Trno udje med Teboj, Efesh, 4, 25, w) Ne obrekovajte eden driigiga bratje ! Kdor nam- rezh od fvojiga brata hudo govori, ali ga Todi, govori hudo od poftave in Todi poftavo. Zhe pa poftavo TodiTh.niiinjeniTpolnovavez, ampak njeni Todnik. Jak. 4, 11. s:) Deni prezh hudobne ufta, iu opravljivi shnabli naj bodo delezh od tebe. Sir. 6, 24. j) Nihzhe naj v’ Tvojim Terzu ne mifli kaj hudiga soper Tvojiga blishnjiga. Zahar. 8, 17. as) Kdo Ti ti, ki Todish ptujiga hlapza? Svojimu GoTpodu ftoji ali pade. Stal pa bo; sakaj Bog je sadofti mogozhen ga po koazu dershati. Rim. 14, 4. &) Preklet je podpihovavez ih jesizhnik na dve plati: sakaj med mnogimi, ki imajo mir med Teboj, bo sdrashbo napravil. Sirah. 33, 15. 63 V’ opni sapovedi jesapovedano: Ref niza, b), odkriloferzhnoft v ’ nafhim govorjenji in djanji c), poganjanje sa dobro ime blishnjiga d), prekliz obrekovanja in opravljanja. Dve poflednji sapovedi prepovedujete vle posheljenje tega, kar je drugih ljudi. V’ dveh pollednjih sapovedih je sapove- dano: Zhiftoft ferzd e), krotenje hudiga posheljenja f), pofebno nobenih sheljd ne imeti do tega, kar ni nafhe g). b) Slehern naj govori refnizo s’ tvojim blishnjfm. Efesh. 4. 25. c) To molim, de naj vafha ljubesen vedno bolj in bolj rafte v’ nauku in v’ vfim fposnanji, sato de prevdarite, kaj de je nar boljfhi, de bi shi— veli priprofto in bres fpotike do dneva Kriftu- foviga. Filip. 1, 9. 10. Nobeniga greha ni ftoril, in v’ njegovih uftih ni bilo nizh krivizhniga naj- deniga. 1 . Pet. 2 , 22 . d) Govori befedo sa mutza in sa potrebe popotniga ptujza. Govori in fodi, kar je prav, in delaj pravizo reveshu in ubogimu. Pripov. 31, 8, 9. e) Blagor jim, kteri fo zhiftiga ferza; ker Boga bodo gledali. Mat. 4. 8.' f) Torej ne puftite grehu v’ tvojim umerjdzhim teletu tako gofpodovati, de bi mu bili v’ njegovih sheljah pokorni. Rim. 6, 12 — Kteri fo pa Kri- ftufovi, fo tvoje mefd s’ pregrehami in hudim posheljenjem vred krishali. Gal. 5, 24. g) Ne posheli fvojiga blishnjiga hifhe; ne posheli fvojiga blishnjiga shene; ne njegoviga vola, ne njegdviga ofla, ne kaj drugiga, kar je njegoviga. 2. Mojs. 20, 17. 64 Bog * 1 je tudi nafhe shelje in nalhe poshe- ijenje poftavi podvergel, de nam pokashe: 1. De je Gofpod nafhih ferz h). 2. De mu ni nizh fkritiga od tega , kar fe v’ nafhim ferzu godi i ). 3. De je njegova poftava veliko boljfhi, kakor vle 'zhlovefhke poftave, kterte nam le sur.anje dela sapovedati samorejo, pa ne obfe- shejo tudi nalbih notranjih mifel /»). 4. De, greh satreli, je treba ga prezej per isviru, kar je hudo posheljenje, sadufhiti Is dveh poflednjih sapoved fe uzhimd, de ni sadolti, de kriftjan sapovtidane dolshnolli le sunanje fpolnuje, temiizh de mora tudi snotrej voljo imeti, to je is viiga ferza perpravljen biti vfe ftoriti, kar je sapovedano, in vfe opu- ftiti, kar je prepovedano m). h) Kraljevo ferze je v* mo/,hi Gofpocia, kakor po¬ toki s’ vodd: oberne ga, kamor hozhe. Pripov. 21 . 1 — Gofpod ferza tehta. 2. v. i) On, ki ferzu na dno vidi, in ki je svelizhar tvoje dufhe, fc ne da goljfati. Sirah. 24 , 12 . k) Kje je tako imenitno Jjuditvo, ktero ima tako pravizhne narčdbe, in fodne poflave kakor je vla ta po/tava; ki vam jo danf pred ozhr polo- shim? 5. Mojs. 4,8. — \ eno, de je podava du¬ hovna. Rim. .7 14 . l) Slehern je fkufhan, ko je od fvojiga posheljenja napeljevan in vabljen. Ko je po tem posheljenje fpozhelo, rodi greh, grthpa, ko je florjen, rodi fmert. Jak. 1 , 14 . 15 . m) Ne vfak, kteri mi pravi; Gofpod, Gofpod! r pojde v’ nebefbko kraljeftvo, ampak le tilti ki flori voljo mojiga nebefhkiga Ozheta. Mat. 7 , 17 . Bog - je tiftim kteri njegove sapovedi fpol- nujejo, vezhno shivJjenje n), in tudi na tem fvetu mnogo frezho in itiegen obljubil o), IV. R a s d e 1 i k. Od zer kvenih sapoved fploh. Dolshni lino zerkvene sapovedi fpolno- vati p)\ 1. Ker namzheterta boshjasapoved dolslt- noft naloshi, duhovlko in deshellko gofpofko ubogati. 2. Ker je Kriftul, nafli bdshji poftavodaj, v’ evangelii naravnoft sapovedal zerkev poflu- fhati ) Ne rezi: grel'hi'1 fim, in kaj fe mi je shaliga »go¬ dilo? Sakaj narvikfhi jepoterpeshljiv povrazhnik. Ne bodi »avolj Tvojih odpufaenih grehev bres lirahu, in ne nakladaj greha na greh. Tudi ne rezi: iniloft GoTpodava je velika, in veliko Thte- vilo mojih grehov mi bo miioftivo odpuftil; sakaj njegova jesa je nagla, kakor njegova miloft, in njegova jesa gleda na grefhnika. Sirah. 5, 4—7. r) Judesh je rekel: Grefhil fim, ker fim isdal ne- ddlshno kri! Oni pa To rekli: Kaj nam mar? ti glej! In je vergel od Tebe frebernike v’ tempeljnu, in Te je vernil,je Thel in Te obelil s’vervjo. Mat. 27, 4. 5. s) Vi terdovratni in neobrezani na Terzih in na uThelih! Vi Te vTelej v/lavljate Tvčlimu Duhu, kakor vaThi ozhdtje, tako tudi vi. Djan. 7, 58. Savi, ki Te mu tudi Pavl pravi, je bil napol¬ njen s’ Tvetim Duham, in je ojftro vanj pogledal in rekel: Ti hudizhov otrok! ki fi poln vTe svi- jazhe in hudobije; ti Tovrashnik vTe pravize! ali ne boTh nehal GoTpddovih pdtov podkopovati? Djan. 18, 9. 10. t) Pergodilo Te je zhes nekaj zhaTa, de je Kain od Tadu semlje GoTpodu dar perneTe). In tudi Abel je daroval od pervenzov Tvoje, zhede in od nih mallnine. In GoTpod je pogledal Abelna in njegov dar; Kajna pa in njegdviga daru ni pogledal. To¬ rej Te je Kajn filno jesil, in njegov obras mu je upadel. 1. Mojs. 4, 3—5. 100 njevdnja oterpnjeno ferze imeli. u). 7. V' ne- /pokornofti terdovratno oftali v). Ti grehi fe teshko odpultč, ali pa zelo ne, ne v’ tern, ne v’ prihddnirn shivljenji tv). Zhveteri v’ nebo vpijozhi grčhi io:' 1. Radovuljni uboj x). 2. Mutafti ali Sodom/ki greh y). 3). Satiranje uboshzov, vdov m /trot z). 4. Delavzam in najemnikom saflushik sadershevati ali utergovati a). u) Faraonovo ferze je bilo oterpnjeno, in jih ni poflufhal, kakor je bil Gofpod sapovedal. 2. Mojs. 7. 18. — Ko bote flifhali njegov glaf, ne oter- dlte fvojih ferz. Heb. S, 7. 8. v) On pa, ki vfe vidi, Gofpod in Bog Israelov ga je udaril s’ fkrivno in neosdravljivo bolesnijo in vender ni odftopil od fvoje hudobije. 2. Mak. 9, 5, 6. w) Povem vam: Vfak greh /n preklinjevanje bo zhloveku odpufheno; preklinjevanje pa soper fvetiga Duha ne bo ne v’ tem, ne v’ prihodnim shivljenji odpufheno. Mat. 12, Sl. x) Gofpod ie rekel Kajnu: Kaj fi Itoril? Glaf kervi tvojiga brala vpije s’ semljek’meni. 1. Mojs.4,10. v) Tdrej je rekel Gofpod: Hudobija Sodomijanov in Gomorzov je tako velika de k’ meni sa maftie- vanje vpije. 1. Mojs. 18, 20. z) Ali ne teko folse vdove po lizih, in a'i ni njeno vpitje soper tega, kteri ji jih oshema? Is liz gredo donebef na kvifhko, in Gofpod, ki fe da fprofiti, ne bo imel dopadajenja nad tem. Sirah. 35,18.19. a) Glej ie plazhilo od vaf utergano delavzam, kteri fo vafhe polje posheli, vpije, in njih vpitje je prifhlo do ufhef Gofpoda vojfkinih trum, Jak. 5,4. 101 Devet6ri p tuji grehi fo 1. F' greh fve- lovati b). 2. Grefhiti velevati c). 3. F’ drugih greh pervoliti d). 4. Druge v ’ greh napelje¬ vati e). 5. Drugih greh hvaliti f). 6. K' grehu b) Eden pa smed njih , Kajfesh po imenu, ker je bil tifto ldto veliki duhoven, jim je rekel; Nizh ne vede, in ne pomiflite, de je boljfhi sa vaf, zhe en zhlovek sa ljudftvo umerje, de vfe ljudftvo ne pogine. Jan 11. 49. 50. c) David je lift pifal do Joaba, in ga je poflal po Urii; pifal je pa v’ liftu: 1’oftavi Urija v’ boji tje, kjer je nar hujfhi, in ga popufti de bo pobit in de umerje. 2. Kral. 11, 14. 15. d) Defiravno fo boshjo pravizo fposnali, vender niso umeli, de tifti, kteri kaj takiga, to je hudo ltore fofmerti krivi; kaj? ne le tifti, ki to flore, ampak tudi tifti, kteri take dela poterdijo. Rim. 1, 32. — Savi je v’ njegovo (Stefanovo) fmert pervolil. Apoft. dj. 7, 59. e) Shena je vsela fadii in je jedla; tudi fvojimu moshuga je dala in tudi je jedel. 1. M oj s. 3, 6. — Njegova siiena mu je rekla (Jobu): Ali ft fhe tako priproft? Boga hvali in umri. Job. 2, 9. — Jero- boamu je na mifel prifhlo dva slata teleta nare¬ diti. in tedej je rekel Fsraelzam: V’ prihodnje ne hodite vezli gori v’ Jeruzalem Lej to fo tvoji Bogovi, o Israel! ki fo te is Egipta ispelja i. 3. Kral. 12, 28. f) Gorje vam, kteri hudimu dobro, in dobrimu hudo pravite; kteri tmo luzli, in luzh tino delate, .lesa. 5, 20. — To rezhe Gofpod Bog: Gorje jim, kteri pirnizo pod kornolze in podglavnize mladim in ftarim pod glavo devaje, de dufhelovej Ezeh. 18, 18. 102 molzhati g - ). 7. Greh pregledati h). 8. Greha fe vdeleshiti i). 9. Greh sagovar- jati k). ^ Drugi del kerflumfke pr avize: Stori dobro. g) Glej sgodbo otl Pilatusha. Mat. 27 . 10 In njegov ozhe ga ni nikdli savoji tega fhtrafal in mu rekel: Sakaj li to floril? 3. Kral. 1,6.— Njegove mlajfhi bom fhtrafal in pokonzhal savolj greha, ker je vedil (Helij, de njegova linovapo- hujfhljivo ravnata, in jih ni fhtrafal. 1. Kral. 3.13. i) Kralj Baltasar je napravil fvojim vikfhim pogla¬ varjem, kterih je bilo tavshent, veliko obedo, in vfak je pil po fvoji ftarofti. Ko fe je bil upijanil, je sapovedal pernelti slate in freberne pofode, ktere je bil Nabuhodonosor, njegov ozhe, is Jerusalemfkiga teinpeljna perpeljal, de fo kralj njegovi vikfhi in njegove shene is njih pili. Dan. 5, I. 2. k j Kdor huddbniga opravizhuje, in pravizhniga ohfodi, ftaohagnufoba pred Bogam. Prip, 17, Io. 103 Dobro je, kar je po boshji poftavi. Po boshji pollavi fo zhednofti (ali krepofti j in dobre dela. Zhednofti, ktere naj zhlovek fkasiije in fpolnuje, fo mnoge (vezh fort); lo boshje irt djanjfke zhednofti. Boshje zhednofti fo tifte, ki jih imamo na- vavnoft do Boga. Te tri boshje zhednofti fo: vera, upanje in ljubesen 1), Zhlovek je pod fmertnim gre- ham«dolshan fe vaditi v’ ti eh bosbjih zhedno¬ fti h : 1. kakor hitro, ko k' pameti pride; 2. vezhkrat v’ fvojim shivljenji: 3. ob zhafu hude fkufhnjave soper t6 zhednofti; 4. v’ fmertni nevarnofti in na fmertni poftelji. Vera fe tako obudi: Verujem v ’ tebe, pravi trojedini Bog, Ozhe,Sinin fveti Duh! k/eri fi vfe ftvaril, kte- rir fe ohranifh in vishafh, kteri dobro polb- nafh in hudo (htrafafli. Verujem, de fe je Sin bdshji vzhlovezhil, de naf je s' fvojo fmer/jo na kr is hi odrefhil, in de naf fveti Duh s ’ fvojo gnado pofvezhuje. Verujem in ter dim vfe, kar fi ti o Bog ! raso del, kar je Jesuf Kriftuf uzhil, kar fo apoffeljni pri¬ dige ali, in kar nam fveta 'Rimfk a katolfhka zerkev sapoveduje verovali. Vfe to verujem, ker fi ti, o Bog ! vezhna in nefkonzhna ref- niza in modroft, ki ne mdrefh ne goljfati, ne goljfdn bili. O Bog! ftbri mozhnejfhi mojo vero. 1) Sdej pa oftanejo tri: Vera. upanje in ljubesen; ljubesen pa je nar vezhi med njimi. l.Kor. 13.,18. 104 Upanje fe tako obudi: Up atn in f ? sanefern na tvojo n e (k 6 mlin o dobroto in miloft, o Bog ! de mi bo pipo nef- konzlinim safluslienji fvdjiga edinorojeniga Sina Jesufa Kri f tuf a v' tern sliivljenji fpo- snanje, pravo obshalovunje in odpufhenje mojih grehov, po fmerti pa vezimo sveli- zkanje dal, in dodelit tebe od oblizhja do ob- lizlija gledati, ljubiti in bres koma vshivati. Upam tudi od tebe potrebne pomozhi &fe to dofezhi. Upam to od tebe, ker fi to oblju¬ bilkteri fi v figam ogdzh en, sveft „ nefkdn¬ zhno dobrotljiv inufmiljen. O Bog ! poterdi moje upanje. Ljubesen fe tako obudi: O moj Bog! ljubim te is v fig a fvdjiga ferza, zhes vfe, ker p nar vezhi dobrota, ne fkonzhno popolnoma in vfe fjubesni vreden ; ljubim te tudi salo, ker fi do mene in dovfili ftvari nefkdnzhno dobrotljiv. Vdfhim fi is zeliga ferza, de bi le ravno tako ljubil, ka¬ kor fo te tvčji nar sveftejfhi flushahniki ljubili, in te flie ljubijo. S' njih ljubesnijo /klenem fvdjo nepopolnama ljubesen; povik- fliaj jo v' meni, o dobrotljiviGofpdd! bolj in bolj. Ker te tedej rcfnizhno in is ferza ljubili skelim, in fi to fevdno per sad enem; mi je is ferza s/ial, de fini tebe fvdjo nefkdnzhno dobroto, ktero, zhes vfe ljubim, tebe, fvdjiga f tvornika, odrefhenika in pdfvezhvavza ras- ferdil. Shal mi je, de fim grefhil, de fim tebe, fvdjiga vfigamogdzhniga Go f poda, fvdjiga 105 nar boljfhiga Ozhe/a rasshalil Ter dno f'kle¬ nem v fe grehe in vfe hudeperloshnofU sapu- fli/i, ftor jene grehe zhesdalj e bolj obshalova/i, in nikdar vezli super tvojo (veto voljo ravnali Vsemi me fpel s a fvdjiga otrdi: a, in dodeli mi gnado ta /'voj fklep dopolniti. Profita te po nefkdnzhnim saflushenji fvdjiga bdshjiga Sina, nafhiga Go f podu in svelizharja, Je- sufa Kri f tuša. "Djanfke zhednofti lo tifte, po kterih fe djanje in sadershanje kriftjanovo tako ravna, de je Bogu vfhezh in prijetno. Med djanfkimi zhednoftmi, ki jih mora kri It ja n imeti' in fe V njih vaditi, fo fhtiri poglavitne zhednofti: 1. Modroft. 2. Smer- noft. 3. Pravizhnoff. 4. Serzhnoft (ali mo- zhnodufhnoft). -L „ Ponishnoft je napuhu nafproti m). Do- brdtljivofl je lakomnofti nafproti n). Žhifloft. je nezhiftofti nafproti oj. Ljubesen je ne- vofhljivofti nafproti p). Smerno ft je poshrefli¬ no fti nafproti g). Poterpeshljivofl je jesi nal¬ iti) Bog; fe vttavlja napubnjenim, ponishnim pa da fvojo gnado, I: Pet. 5, 5. n) Dajte, in fe vam bo dalo. Luk. 6. 38. — oj To fo tifti, ki fe s’ shenaini nifo omadeshvali. Skriv. ras. 14, 4. p) ,Sad Duha pa je: ljubesen, vefelji, mir, poter- peshljivoft, prijasnoft, dobrotij.ivolt, persanefiji- volt, krolkolt i. t. d. Gal. 5, 22,23. — Glej Jona- tov isgled proti Davidu. 1. Kral. 17. in 23. q) Zli ujm o in tresni bodimo. 1. Tefal. 5, 6.—Glej isgli d treh mladen/.hev, ktdri fo sani/Jiovali kraljeve jedi, in fo bili s’ fozhivjem in seljenavo dovoljni. Dan. 1. 106 proti r). Gorezhnofl do dobriga je lenobi nalproti s). H’kerfhanfki pravizi gredo fhe dolshnofti , ki jih je Jesuj' Krif/uf pofebno perpordzhil. Dolshnofti, ki jih je Jesuf Kriftuf pofebno per- porozhil, fo tele: 1. Nar prej bdshjiga kr al/e f tv a in nje- //dve pr avize ifkati t). 2. Sam feb e satajeva- ti n). 3. /Svoj krish nofiti v). 4. S a Krifbu- fam hoditi w). 5. Krotek in ponishen biti x). 6. Sovrashnike ljubiti; jim dobro ftoriti, kteri naf fovrashijo; moliti sanje, kteri naf shalijo in preganjajo p). r) ^Sad Duha je poterpeshlivoft in krotkoft. Gal. 5. 22. Glej isgled Davida do Simeja. 2. kral. 16. s) Bodite gorezlii v’ Duhu. Rim. 12, 11. t) Illiite uar prej boshjiga kraljeflva in njegove pravize. Mat. 0, 33- u) Kdor hozhe moj uzhenz biti, sataji fam febe. v) nofi fvoj krish. . \v) iu hodi sa menoj. x) Vsemite moj jarm na fe, in fe uzhite od mene, ker lim krotak in is ferza ponishen. Mat. 11 , 29. \j Ljubite fvoje fovrashnike, ftorite jim dobro, kteri vaf fovrashijo, molite sanje, ki vaf prega¬ njajo in obrekujejo, de bote otrozi fvojiga Ozheta, ki je v’ nebefiii, kteri da fonzu lijati nad dobrimi in hudimi in priti deshju zhes pravizhne in kri- vizhne. Mat. 5, 41, 45. 107 H’ kerfhanfki pravizi gre tudi tillih ofem prav lepih zhednofl, ki jih je Kriftuf Gofpod na gori uzhil z ), in savolj kterih je ljudem blagor rekel. Tele lo: 1. Blagor ubogim v’ duhu; ker njih je nebelhko kraljeftvo. 2. Blagor krotkim; ker semljo bodo poledli 3. Blagor shalofinim; ker potrofhtani bodo. 4. Blagor jim, kteri fo pr avize lazhni in 'shejni; ker nafiteni bodo. 5. Blagor ufmiljenim; ker ulmiljenje bodo dofegli. 6. Blagor jim,, kteri l’o zhiftiga serza; ker Boga bodo gledali. 7. Blagor mirnim; ker otrozi boshji bodo imenovani. 8. Blagor jim, kteri savolj pravize preganjanje terpe, ker njih je nebefhko kraljeftvo. Dobre dela kriltjana fo take dela, ktere fo Bogu dopadljive, in kriftjanu, ki jih oprav¬ lja, saflushne. Nar imenitnifhi dobre dela fo: 1. Moliti a). 2. Popili fe b). 3. Ubdgajme dajati c), z) Mak. 5, 1. II. a) Povedal jim je tudi priliko, de fe mora vedno moliti, in ne prenehati. Luk. 17,1. Neprendhama molite. 1. Tet. 5, 17. b) Torej govori Gofpod: Preobernite fe k’ mčni is zeliga fvojiga ferza s’ poftam, jokam in sdiho- vanjem. Joel. 2, 12. — Ti pa, kadar fe poflifh, li pomasbi glavo, in umi obras, de ne bodo ljudje vidili, de le poflifh, ampak tvoj Ozhe, kteri je na fkrivnim; in tvoj Ozhe, kteri vidi na fkrivnim ti bo povernil. Mat. 6, 17. 18. c) Kadar ubogajme dajefb, naj ne ve tvoja leviza, kar tvoja defniza flori; de bo tvoja miloflina fal- moshnaj na fkrivnim, in tvoj Ozhe, kteri na fkrivnim vidi, ti bo povernil. Mat, 6, 8. 4. 108 Telefmh del usmiljenja je teh fedem d): 1. Lazhne nafitili. 2. S hej ne napojiti. 3. Popotnike j'prejemati. 4. Nape oblezhi. 5. Bolnike obifkati. 6. Jetnike refhiti. 7. Mer- lizhe pokopavati. Duhovnih del ufmiljenja je teh fedem: 1. Grefhnike fvariti e). 2. Nevedne uzhi- ti f). 3. Jim prav Svetovati, kteri dvomijo ali zviblajo p). 4. Shaloffne tolashiti h). 5. Krivizo voljno terpeti i). 6. Jim is ferza od- <0 Lazhen lim bil, in ije mi dali jefti; shejin lim bil, in fte mi dali piti : popotnik iiin bil in fte me fprejeli, nag lim bil, in fte me oblekli; bolan (im bil in fte me obifkali; v’ jezhi lim bil, in fte k’ meni prifhli. — Refnizhno vam povem, vfe, kar fte enimu smed teh mojih nar rnanjfiiih bra¬ tov ftorili, fte meni Itorili. Mat. 25, 85 —70. ej Ako je pak tvoj brat sbper te grefhil, pojdi in ga pofvari med teboj in med njim farnim. Ako te poflufha, liperdobil fvojiga brata. Ako te pak ne poflufha, vsemi febdj fhe eniga ali dva, de bo vfa rezh s’ dvema ali tremi prizhami poterjena. Ako pa tudi teh ne poflufha, povej zerkvi. Ako pa tudi zerkve ne poflufha, naj ti bo kakor ne¬ vernik in ozhiten grefhnik. Mat. 18, 15—17. f) Kdor ima ufmiljenje, uzhi in podnzhuje, kakor paftir fvoje zhede. Sirah. 18, 1. g) Zhe imalh um, odgovori fvojimu blishnjimu. Sir. 5. 14. h) Ne opufhaj jokajozhih tolashiti in bodi v’ dru- fhini shaloftnih. .Sirah. 7, 88. — Ne fpomiii fe krivize ftorjene od tvojiga blishnjiga, in nikogar ne shali. .Sirah. 10, 6. i) Zhe dobro delate in poterpeshljivo terpife, to je Bogu prijetno. 1. Pet. 2, 20. 109 puflili, kteri nat shalijo. 7.