NOVI TEDNIK [ŠT. 11 - LETO 58 - CELJE, 13.3.2003 - CENA 350 SIT Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn CELJSKI OBRTNIKI SE LASAJO Stran 6 BORAK ŠKODI LAŠČANOM Stran 7 PRIJELI DOMNEVNEGA MORILCA Stran 26 GREŠNA DUŠA PRED OLTARJEM STRAN 4 PRILOGA TV-OKNO ZNANE POTNICE ZA IZLET NA MORJE Stran 25 PASAZAOCI iN SKUŠNJAVA ZA PRETEŽKE Stran 20-21 SPET PROTI DUŠEBAJEVU! Stran 22 2 DOGODKI UVODNIK Celjski pedofil TATJANA CVIRN Časopis u Angliji je pred časom raz- kril imena in objavil fotografije ob- sojenih pedofilov, da bi javnost ve- dela, kdo so ljudje, ki se po ugotovi- tvah raziskav tudi po prestanih kaz- nih ne spremenijo in predstavljajo nenehno nevarnost za njihove otro- ke. Javnost je bila ogorčena, lastno- ročno je hotela obračunati z nekate- rimi s seznama. V Ameriki so zara- di istih grehov na zatožno klop po- sadili vrsto uglednih cerkvenih do- stojanstvenikov. Vsi časopisi so bih polni zgodb in foto- grafij. Pri nas se kaj takega ne more zgoditi. Imena nagnusnežev nikoli ne pridejo v javnost z več kot samo inicialkami, soje- nja so zaprta, ker s tem menda ščitijo tudi žrtve. In kje je zaščita žrtev, starih in vseh potencialnih, ko se ti ljudje vrne- jo s prestajanja kazni ali pa so celo obsojeni samo pogojno? V Celju smo imeli pred leti svojo verzijo ameriškega pro- cesa - zaradi pedofilije pravnomočno obsojenega duhovni- ka. Pa se javnost zaradi tega ni niti najmanj razburila. Kako le, ko pa zanj sploh ni vedela, saj je bil proces strogo varovana skrivnost. Le nekaj govoric se je razširilo. Najbolj grozno pri vsem skupaj je, da duhovnik danes živi in dela naprej, kot da se ni nič zgodilo. Pred zakonom je čist, ker je v času pogojno izrečene kazni brzdal svoje nagone! Tako še vedno dela z otroki, pridiga o dobroti, milosti, grehih in plačilu za vse dobro in slabo po smrti. In verjetno v vse to tudi verjame. Za vse to bo še »nagrajen«! Po naših popolno- ma zanesljivih informacijah se njegovo ime že pojavlja v cerkvenih krogih držav EU. Z objavo te zgodbe smo tvegali, da bodo ljudje poslej sumi- U vse svoje duhovnike, tudi tiste, ki brez napak opravljajo poslanstvo, za katerega so se odločili. Žal v razmerah, ko cerkev skrbno ščiti svoje »grešne ovce«, kaj drugega ni mo- goče. Če verjamemo, da v Ljubljani za vse to niso vedeli, pa je skoraj nemogoče, da njegovi neposredno nadrejeni v Ma- riboru niso bili seznanjeni z zadevo, če že trdijo, da obsod- be niso dobili. Tistim, ki poznajo cerkveno hierarhijo in odnose v njej, je namreč jasno, da so ti argumenti na tako trhlih nogah, da jim ne verjamejo niti najbolj naivni. Zato je treba pisati o tovrstnih kaznivih dejanjih, zlasti ko gre za ljudi, ki jim starši in otroci povsem zaupajo. Le pritisk jav- nosti lahko premakne okostenele sisteme, pa ne v smislu uvodoma omenjenega angleškega Unča, pač pa javnega di- stanciranja od ljudi, ki pod krinko dobrote in usmiljenja počnejo grozodejstva. Mesto v mestu Območje Stare cinkarne v Celju že rušijo - Ob pokrajinskem središču i| tam tehnološki park stare cinkarne v Celju ni več, prostor, ki je le slabih deset minut peš hoje odda- ljen od strogega središča Ce- lja in kjer je 15 hektarov prostora za razvoj mesta, pa v načrtih postaja vital- no središče mesta. Po eko- loški sanaciji naj bi po na njem nastalo pokrajinsko in visokošolsko središče ter tehnološki park. V sredo zvečer so v nekda- njem Slovenijalesovem salo- nu v pasaži na Gosposki uli- ci v Celju odprli razstavo enajstih projektov urbanistič- ne ureditve Stare cinkarne. Podjetnik Marjan Slemen- šek iz Črne na Koroškem, ki je pridobil dela, pa je pričel rušenje objektov Stare cin- karne, kar bo mesto stalo do- brih 26 milijonov tolarjev. Na tem prostoru je občina pred dobrim letom in pol od cinkarne pridobila v last do- brih 12 hektarjev površin. V štirih mesecih naj bi zdaj Sle- menšek obstoječe objekte porušil, ruševine pa tudi sor- tiral. Ker gre za dela na eko- loško degradiranem okolju, ima izvajalec tudi nalogo, da morebitne nevarne odpadke odda v potrebne analize. Rušenju objektov bo sle- dila nujna okoljska sanaci- ja, ki naj bi stala dobrih 6 milijonov tolarjev. Projekt- no nalogo že izdeluje Regio- nalna razvojna agencija, kjer proučujejo možnosti, da bi za ta del potrebnih opravil Mestna občina Celje kandi- dirala za državni denar. Pri tem ostaja odprto vpra- šanje, kaj bo s tremi cinkar- niškimi dimniki, ki so še do konca tega meseca zaščiteni, saj jih je ministrstvo za kul- turo razglasilo za začasen spo- Stavbe na območju Stare cinkarne ruši koroški podjetnik Slemenšek. menik slovenske tehnične kul- ture. Statične meritve dimni- kov so namreč pokazale, da sta dva tako najedena od žlin- dre, da statično nista varna in ju bo, bržkone, treba podre- ti, saj bi bila njuna statična sanacija bistveno predraga. Novo mesto Sicer pa je prostor Stare cin- karne izjemno zanimiv. Če- prav je bil vsa ta leta prostor- sko povsem zaprt in omejen s cesto in kar tremi kraki že- leznice, je tako blizu središ- ču mesta, da bi lahko postal pravo mesto v malem. Kaj naj bi razvijali na tem območju je bilo tudi vprašanje, ki so ga zastavili arhitektom z na- tečajem. Razpisno dokumen- tacijo je dvignilo kar 30 sku- pin arhitektov, a naloga je bila tako kompleksna in zahtev- na, da je občina na natečaju pridobila le 11 celovitih ela- boratov. Prvo nagrado, 3 milijone tolarjev, je osvojila skupina sedmih arhitektov Razvojne- ga centra Celje (Aleksandra Geršak Podbrežnik, Milan Grabar, Alenka Kocuvan Polutnik, Mateja Kričej, Ire- na Povalej, Rado Romih in Miha Završnik). S prvim me- stom pa so si tudi prižgali ze- leno luč za nadaljnjo razde- lavo projekta, ki se bo nada- ljeval z izdelavo lokacijske- ga načrta. Ta naj bi bil kon- čan in potrjen še letos, kar bi občini omogočilo kandi- daturo za del od 405 milijo- nov evrov evropskih skladov, namenjenih podobnim pro- jektom. Na natečaju so po- delili še drugo in tretjo na- grado ter se odloči za tri od- kupe. Pri tem jih je vodila želja, da bi nekatere dobre rešitve iz preostalih projek- tov uporabili pri izdelavi lo- kacijskega načrta. Celjane močno zanima, kaj bo občina razvijala na območ- ju Stare cinkarne. To potrju- je tudi obisk razstave vseh 11 projektov, ki si jo je v dobrem tednu dni ogledalo več sto obi- skovalcev. Stara cinkarna je namreč v neposredni bližini železniške in avtobusne po- staje, nove garažne hiše v gradnji, s peš conami pa jo je zelo lahko povezati tudi z nikoli dokončanim predelom Srce. Arhitekti vidijo ta kot prostor, kjer naj bi si bodočem pokrajinskem vijalo višje in visokošol središče, pa regionalni nološki park, ki bo glava stoječe industrijske a Prostor je primeren tud gradnjo novih stanovanj,! danja cinkarniška »hali prostor tik ob Voglajni p kljub temu da je sedaj livna cona ob primeru v kih voda, kot naročen za kovno ali rekreacijsko i ditev. Območje bo z razbre nilno cesto sever-jug, sni no povezalo vse prometnf kove od severa proti jugu, doča cesta, ki naj bi tekli Hudinji, pa bo razbrero la preobremenjeno Maril sko cesto. Če bo vse teklo po nači bo območje Stare cinka v kratkem ekološko urejf imelo bo veljaven zazid načrt in smotrno urbani: no ureditev, s tem pa bo k lu postalo prostor, ki p mogoče ponuditi trgu. BRANKO STAMfl Foto: GREGOR Le malo hitreje do specialistov v celjski bolnišnici so na začetku leta obljubili, da bodo z dodatnim delom zdravnikov v popoldan- skem času in ob sobotah skrajšali čakalne dobe v najbolj obremenjenih am- bulantah, kjer bolniki ča- kajo na preglede več kot pol leta. Obljubo so pričeli uresničevati, a gre poča- sneje, kot so pričakova- li. Upali so, da bodo v do- brega pol leta odpravili dol- ge čakalne dobe pri nevro- logih, kardiologih in orto- pedih, zaenkrat pa so opaz- nejši premiki samo pri ča- kalnih dobah na nevrološ- ke preglede, saj so edino ne- vrologi takoj pričeli uresni- čevati dodatni program. Kardiologi šele začenjajo, ker so bile priprave pri njih dosti obširnejše, čakalne dobe pri orotopedih pa zaenkrat ostajajo nespre- menjene. »Dolgih čakalnih dob pri ortopedih, pa naj gre za operativno zdravlje- nje ali za ambulantne pre- glede, ne moremo razreši- ti brez kadrovskih okrepi- tev. Ortopedi so obreme- njeni preko razumnih mej, pa kljub temu ne uspejo priti na zeleno vejo. To lah- ko razrešimo edino v do- govoru z zdravstveno zava- rovalnico,« pojasnjuje problem strokovni direktor bolnišnice doc. dr. R^' Komadina. Ob tem pa^ zarja, da v bolnišnici nujne preglede opravii' koj. Dolge čakalne do^' bodisi zaradi ocene možnosti oziroma inv^ nosti ter pri kroničnih'' nikih, ki že imajo dia? ze. »Tudi tem pacientoH' limo omogočili hitf pregled pri specialistu, kalne dobe za pregib'' nevrologih in kardio'" bomo predvidoma do letja skrajšali na nekaj' nov, upam pa, da bom", ko prej uspeli skrajšal' di čakalne dobe pri " pedih.« KRATKE-SLADKE mM Hočemo poslanski kasko! Zarotniki so plemenitemu Zmagu Jelinčiču po grlu zli- li za več kot 1,3 promila žlaht- ne kapljice, da ga še vedno preganjajo omotične prikaz- ni. Tako suvereno trdi, da bo škodo na parlamentarnem ci- troenu poravnala zavaroval- nica iz kasko zavarovanja. Hik? Če si oplemeniteni ne zmišljuje, bodo vsi Štajerci začeli uveljavljati poslanski kasko. Posebno okoli marti- novega... Celjski čudodelniki Minister Bohinc je začel besedno križarsko vojno pro- ti razbohotenemu gospodar- skemu kriminalu, pri tem pa ga najbolj skrbijo policijski strokovni kadri, ki jih men- da skoraj ni. Če je že policij- ski vrh napolnjen s Celjani, naj kar nadaljujejo s tradici- jo, saj v knežjem mestu skri- vamo nekaj izvrstnih gospo- darskih čudodelnikov. Ro- berta Prevca, Beato Kanduti Šumej, Maksa Bastla... mm Premogovnik kot krojaček Hlaček Zna se zgoditi, da se bo- mo po zaslugi velenjskega pre- mogovnika (in upamo, da bo temu tako) spet smučali na Golteh. To seveda še ne po- meni, da bodo morali smu- čarji namesto palic uporab- ljati krampe. Je pa res, da bo- do lahko za nočno smuko na Golteh posojali rudarske če- lade s svetilkami. Predpostavka Predpostavljamo, da bo Stranka mladih Slovenije na okrogle mize s tematiko za ali proti Natu vabila samo še neopredeljene poslušalce. Kot se je izkazalo v Žalcu, so opredeljeni preglasni. mm Lestvica domačih Komandir Policijske posta- je Šentjur Ludvik Petrič se- stavlja za lokalni časopis Šentjurčan eno zagotovo bolj branih rubrik - Lestvico do- mačih. Za razliko od podob- nih lestvic ne upošteva gla- sovanja bralcev, pa tudi po- samezniki, ki zasedajo naj- višje kline, najbrž na uvrsti- tev niso najbolj ponosni... Gre za z začetnicami imena in priimka objavljene vozni- ke, ki so jih možje v modrem zalotili pri vožnji pod vpli- vom alkohola. Letos je bilo takšnih že 75, nesporna re- korderja z 2,64 in 2,55 iz- merjene »vsebnosti« alkohola pa prihajata iz Dramelj ozi- roma okolice. Št. 11 -13. marec 2003 DOGODKI 3 Gripa na pohodu v zadnjih dneh na celj- skem območju hitro na- rašča število ljudi z obo- lenji dihalnih poti. Najpo- gosteje obolevajo otroci. Kot so sporočili iz Zavo- da za zdravstveno varstvo Celje, kaže, da je glavni povzročitelj teh obolenj vi-, rus gripe iz skupine A. Analize njihovega mikro- biološkega laboratorija na-i: mreč kažejo, da je v več kot^' 70 odstotkih analiziranih! vzorcev povzročitelj prav vi-| rus gripe. Povzročitelj je bil;i ugotovljen v vzorcih, ki pri- i hajajo iz različnih delov re- i gije. »Le iz območja uprav- ne enote Brežice, Laško, Šmarje in Velenje še nismo j)rejeli nobenega vzorca v inalizo, tako da nimamo )odatka o povzročitelju ikutnih obolenj dihalnih poti na teh območjih. Po vsej verjetnosti pa je tudi tu povzročitelj virus gripe iz skupine A, saj nam zdrav- niki poročajo o dokaj tež- kem poteku bolezni, kjer je v ospredju visoka tem- peratura, velika prizadetost bolnika in izrazit kašelj,« je zapisal direktor zavoda asist. mag. Ivan Eržen, dr. med., ki tudi opozarja, da pričakujejo naraščanje šte- vila zboleUh. Da se gripa ne bi preveč razširila, priporočajo vsem, ki imajo bolezenske težave, jda ostanejo v času bolezni doma, počivajo in si lajšajo težave s toplimi napitki in sredstvi za zniževanje tele- sne temperature ter zmanj- ^ševanje bolečin. MBP Spet BSE na Celjskem? Potem ko je bil prvi sloven- ski primer tako imenovane bolezni norih krav z uradno kratico BSE potrjen v Zgor- nji Savinjski dolini in možni tretji ovržen v Šaleški dolini, kaže, da na širšem celjskem območju spet preiskujejo sum na bolezen norih krav. Nacionalni veterinarski in- štitut je minuli petek v okvi- ru sistematičnega nadzora na navzočnost bolezni norih krav (BSE) prejel vzorec govejih možganov (podaljšane hrbte- njače) 3,5 leta starega gove- da, pri katerem je prvi hitri test v ponedeljek pokazal na sum na navzočnost BSE. Tu- di po dvakratni ponovitvi te- sta, dokončani v torek, sum na BSE ostaja. Iz Veterinarske uprave Republike Slovenije bodo vzorce ustreznih tkiv sumljive živali v dokončno po- trditev poslali v referenčni la- boratorij v Bern, rezultate pa naj bi po neuradnih podatkih dobili konec tedna. Žival naj bi odkrili znotraj Območne- ga urada Veterinarske uprave RS Celje, ki pokriva celotno celjsko območje. Direktor Celjskih Mesnin Izidor Krivec je povedal, da so obolelo ži- val usmrtili v hlevu, ne v Me- sninah. Krava je po telitvi bo- lehala in hirala, zato so jo us- mrtili, kadaver upepelili, gla- vo pa poslali na ustrezne pre- glede v Ljubljano. O sumljivem vzorcu je bil obveščen generalni urad VURS, ki je območnemu ura- du veterinarske uprave nalo- žil, da odredi vse predpisa- ne ukrepe na kmetiji, od ko- der sumljiva žival izvira. V veterinarski upravi zagotav- ljajo, da učinkovit sistem pre- ventivnega nadzora zagotav- lja potrošnikom najvišjo možno stopnjo varnosti. JI, US ZAIIU PROTI BHHHIBSH/.- Stanovanja namesto graščine Na zadnji seji občinskega sveta Mozirje so svetniki v novi sestavi še enkrat soglasno potrdili, da se strinjajo z rušenjem več kot 400 let stare graščine Brdce. Denacionalizacijski postopek je končan, lastnik grašči- ne, velenjski Vegrad, pa naj bi še v tem mesecu dobil grad- beno dovoljenje in začel z gradnjo stanovanjskih blokov. Načrtovano rušenje je bilo v ospredju mozirske javnosti predvsem v začetku lanskega leta, ko so Mozirjani na zboru krajanov s tajnim glasovanjem potrdili načrte Vegrada in občine. Občina Mozirje, Vegrad Velenje »Zgradba, ki ni zaščitena kot kulturni spomenik, je po- vsem neprimerna za obnovo, saj bi bila le-ta predraga, ob- čina pa je ne more odkupiti. Predraga bi bila že samo sta- dčna sanacija objekta, kje je šele nadaljnja obnova in nato vzdrževanje? Če se ne bi odločili za rušenje, bi zgradba sama razpadla. Poleg tega se za gradnjo stanovanj odloča- mo predvsem zato, ker je v občini najmanj 20 potreb po socialnih stanovanjih. Drugih možnosti za gradnjo stano- vanj je malo. Zemljišče, ki ga podarja članica Civilne po- bude, je nezazidljivo: v Podrožniku pa je predvidena obrt- no-poslovna cona in gradnja stanovanjskih hiš, nikakor pa ne bloka. Verjetno bi se lahko drugače pogovarjali, če bi se našel drug investitor. Za Brdce smo iskali več rešitev, med drugim smo se pogovarjali tudi o domu ostarelih, vendar nismo dosegli kompromisa, vse pa se je itak ustavilo pri denarju. Ko se bo graščina podrla, se bosta na tem mestu v dveh fazah zgradila dva bloka z 38 stanovanji. Od tega bo 12 stanovanj s 60 odstotki sofinanciral republiški stano- vanjski sklad. Tako bomo v občini pridobili šest socialnih in šest neprofitnih stanovanj, ostala stanovanja pa bodo namenjena prodaji na trgu. Sprejet je tudi občinski prora- čun, v katerem je za gradnjo rezerviranih 43 milijonov tolarjev.« Civilna pobuda (CP) skupine krajanov za ohranitev graščine Brdce »Nihče ni proti gradnji stanovanj, saj ne želimo zavirati razvoja občine. Vendar ne na način, da bi porušili staro zgradbo in namesto nje postavili novodobno gradnjo, ka- tere del bi namenili za reveže, del pa za bogataše. Predla- gali smo, da bi se, tudi v okviru sprejetih CRPOV, graščina obnovila ter namenila kulturi, predvsem raznim razsta- vam, in obrtnim dejavnostim. Da je zgradbo škoda podre- ti, zagovarja tudi celjski zavod za varstvo kulturne dediš- čine, saj gre za eno najstarejših profanih zgradb v Mozir- ju. Ne drži, da bi se zgradba sama sesula, je pa res, da je zelo zanemarjena, saj je lastnik Vegrad že deset let ni ob- navljal, zadnji pa so v njej stanovali begunci. Dokazali smo, da je zgradba edini zgodovinski spomenik v kraju, zato bi jo morali obnoviti in nameniti eni od dejavnosti, s katero bi se strinjali krajani. Mogoče bi lahko v njej našli tudi prostore za dnevno bivanje gojencev Varstveno delov- nega centra. Nihče tudi ni sprejel nadomestnega zemljiš- ča, ki ga je za gradnjo stanovanj namenila ena izmed naših članic. Poleg tega bo gradnja stanovanj na tem mestu spor- , na, saj gre za gradnjo nad vrtcem, treba bo utrditi cesto,. nimajo soglasij za širitev Šolske ulice... Zaradi delnih re- šitev bo Mozirje postalo sračje gnezdo in golo spalno na- selje. Vendar smo se dogovorili, da bomo spoštovali odlo- čitev, sprejeto na zboru krajanov.« Sezono odpira trojček Od 20. do 23. marca bodo na celjskem sejmišču 8. sejem Flora, ki je edina specializirana sejemska priredi- tev s področja vrtnarstva, cvetličarstva in krajinarstva v Sloveniji, 6. sejem Domofin, na katerem predstavljajo zaključna dela v gradbeništvu, ter 7. sejem Eko, name- njen ekologiji in varovanju okolja. Na več kot 11.000 kvadratnih metrih pokritih razstavnih površin se bo pred- stavilo okrog 200 domačih m tujih razstavljavcev. Vse tri sejme bodo spremljale številne prireditve. Na Flori se bodo med drugim pomerili najboljši cvetličarji in vrt- narji, na Domofinu bo tekmovanje mladih krovcev in kleparjev, na sejmu Eko pa bodo govorili o ekoloških taksah. Kaluža zamenjal Bartola Republiški odbor sindi- kata delavcev trgovine je v torek za novega sekretar- ja izvolil Ladislava Kalu- žo iz Celja. Kaluža je bil edini kandidat za to, tre- nutno zelo zahtevno in iz- postavljeno mesto, na ka- terem je bil doslej Sandi Bar- tol. Ladislav Kaluža, ki je od lanskega decembra tudi dr- žavni svetnik, je znan celj- ski sindikalist. Zadnji tri- najst let bil sekretar območne organizacije svobodnih sin- dikatov in je edini območni sekretar v Sloveniji s tako dolgim stažem. Kdo ga bo Ladislav Kaluža zamenjal v Celju, za zdaj še ne ve. Pravi pa, da bo še ta mesec na konferenci območ- nega odbora predlagal, naj ga do januarja, ko se mu bo iztekel tretji mandat, nekdo začasno nadomesd. Bo pa do konca celjskega manda- ta še naprej vodil območni odbor sindikata delavcev tr- govine. JI Nekajenje povečuje kakovost življenja Društvo za boj proti ra- ku regije Celje je v torek predstavilo zloženke, ob- jekte za na mizo in nalep- ke, ki vzpodbujajo nekaje- nje. Zloženko bodo prejeli ka- dilci v ambulanti pri svojem izbranem zdravniku ali zo- bozdravniku, v lekarnah pa kupci nikotinskih nadomest- kov. Objekte za na mizo bo- mo srečevali v gostinskih lo- kalih, nalepke pa so v sode- lovanju z Izletnikom Celje na- lepili kot napis nad vrati v avtobusih mestnega prome- ta. Društvo je ta informativ- na gradiva pripravilo v okvi- ru lani pričetega programa »Nekajenje povečuje kako- vost življenja - izbira je va- ša.« Program so zasnovali na osnovi podatkov, da kadi na Celjskem približno 23 od- stotkov prebivalcev, vsak dru- gi kadilec pa bi rad opusdl kajenje. S programom želi- jo vplivati na stališča ljudi, da lahko za svoje zdravje na- redijo veliko že sami. Neka- dilcem svetujejo, naj ne po- skušajo tobaka, kadilcem pa, naj prenehajo kaditi. Z zmanjšanjem kajenja bo tu- di manj ljudi obolelo za ra- kavimi obolenji. Za program so doslej po- rabili 800 tisoč tolarjev Po- lovico je prispevalo ministrs- tvo za zdravje, četrtino Mest- na občina Celje, ostalo pa društvo. MBP Začetek z lučke smeri I Modernizacija ceste pre- ko Kranjskega Raka do Podvolovljeka ter umiritev prometa na Veliko Planino sta bili glavni temi ponedelj- i kovih pogovorov na Črniv-j cu. I Srečanja na meji med zgor- fcjesavinjsko in kamniško do- lino so se udeležili minister Za promet Jakob Presečnik, poslanec Mirko Zamernik, načelnik Upravne enote Mo- zirje Vinko Poličnik ter žu- pana občin Kamnik Tone Sinolnikar in Luče Ciril Rose. Po pojasnilu ministra Preseč- lika bo za modernizacijo do- brih sedem kilometrov regio- nalne ceste vsako leto v dr- žavnem proračunu namenje- nih po približno 50 milijo- nov tolarjev, kar naj bi letno zadoščalo za dober kilome- ter asfaltirane ceste. Po po- nedeljkovem dogovoru bodo z deli pričeli iz lučke smeri, torej iz Podvolovljeka. Ome- njena cesta zgornji del doli- ne ob Savinji ljubljanski kot- lini približa za 16 kilometrov, kolikor je daljša pot čez pre- laz Črnivec, cesto pa v zad- njem času poleg domačinov vse bolj pogosto uporablja- jo turisti. Prevelika »obljudenost« ce- ste na Veliko Planino je prob- lem, ki žuli Kamničane in za katerega ne vedo, kako bi ga rešili. Po dogajanjih z gon- dolo se namreč vse več ljudi na planino odpelje z avtomo- bili, kar izjemno slabo vpli- va na okolje. Rešitev bodo po- skušali poiskati v teh dneh, mogoče po vzoru umirjanja prometa v Logarski dolini, vsekakor pa se bodo morali pogovarjati s sosedi, saj do- bršen del ceste na Veliko Pla- nino spada pod Občino Lu- če, ki ta del tudi vzdržuje. US Sogovorniku s kamniške in zgornjesavinjske doline so se zbrali na Črnivcu. St. 11 - 13. marec 2003 4 VROČA TEMA Ustuarjalnost brez tekmovalnosti Mala vrtavka se je mar- sikomu zdela malo čudna. Mnogo tega, kar bi lahko povedala z besedo in gla- som, je izražala z gibom, mimiko telesa, plesom. V trško-vaškem okolju, kakr- šno je bilo pred desetletji šoštanjsko, je bila vsekakor opažena - in sprejeta kot na- darjena. V šestem razredu osemletke so že nastajale nje- ne prve samostojne koreo- grafsko-plesne kreacije. Se- litev v Celje, ko je Ana Vovk postala gimnazijka. Kjerkoli in kadarkoli je bilo mogo- če, je plesala, sestavljala ple- sne točke, nastopala, se nav- duševala nad vonjem teatr- skega ozračja in škripanjem odrskih desk pod težo ple- snih korakov... Študentska leta se odvi- jajo v nenehnem iskanju plesnih priložnosti, dokler se dokončno ne zasidra v Celju. Išče prvo zaposlitev. Nasmehne se ji sreča, ko v takratnem pedagoškem šol- skem centru iščejo učitelja za plesno vzgojo. Dobi služ- bo, poučuje bodoče vzgo- jitelje in pedagoge, vodi krožke za izrazni ples. Sle- di še povabilo iz Vrtca Ani- ce Černejeve in začne se de- lo z najmlajši- mi. K sodelo- vanju jo pova- bi tudi Marjan Petan, direk- tor takratnega Pionirskega doma, in Ce- lje dobi ple- sno gledališ- če. Vmes se Ana poroči s Slavkom in življenje mla- de družine se nenehno vrti okoli vzgoje, izobraževanja, kulture, umetnosti in še posebej gle- dališča, plesa... Ana Vovk Pezdir postane iskana ple- sna pedagoginja, ne le v Ce- lju, ampak tudi širše. Zmanjkuje ji časa, vse bolj jo utesnjujejo togi pedagoški programi in diktati plesne stroke, ki ne dojame, da plesno izražanje ne sme bi- ti stroga zapoved, saj ta pri otroku zavira domišljijo in kreativnost. In tudi ne sme biti zapoved, ki določa zu- nanji izgled (postavo) mla- dega človeka, ki si želi ple- sati, izražati se z gibom, te- lesom, čustvi. Bogat domišljijski svet, ta- ko značilen za mladega člo- veka, je predmet njenih is- kanj in ta svet končno najde svoj pravi prostor. Ana Vovk Pezdir leta 1991 ustanovi pod- jetje, plesno gledališče z ime- nom Harlekin, sama pa ob- drži status svobodne umet- nice. Zdaj ni več vezana na noben strokovni program, ampak začne ustvarjati last- ne programe, v katere vgra- juje svoje bogate izkušnje in ustrezne kulturne vrednote. Poveže se z nekaterimi mla- dimi celjskimi plesnimi pe- dagoginjami in rojeva se so- doben, verificiran šolski pro- gram na nacionalni ravni. Ana Vovk Pezdir Plesalke v podobah slokih balerin ravno pravšnje rasti in strogo določenih balerin- skih proporcev so v Harleki- novi plesni šoli v manjšini, večinoma so to deklice in mladenke, ki izžarevajo no- tranji naboj, željo po igrivem ustvarjanju, plesnem izraža- nju ter sočasnem izgrajeva- nju telesa in duha. Harleki- novo šolo odlikuje bogastvo različnosti, sprejemanje dru- gačnosti ter učenje tolerant- nosti, zato v to šolo lahko vstopi vsak otrok, vsaka ma- la vrtavka. V tem okolju ni razdiralne tekmovalnosti, ta- ko značilne za naš čas. Ne- katere Anine učenke so na- daljevale plesno pot, odšle v širni svet in se vrnile domov z diplomami priznanih evropskih plesnih šol. Med njimi je tudi Anina hči Ta- nja, ki se je izšolala na kra- ljevi plesni akademiji v Lon- donu in zdaj sledi materinim vizijam. Druga hči, Zala (bo- doča etnologinja), je konča- la srednjo baletno šolo in se trenutno posveča sodobnemu plesu, najmlajša hčerka in tu- di Harlekinova plesalka pa je Vida, osnovnošolka. Ana Vovk Pezdir je človek, ki si vedno na- loži večji to- vor, kot ga zmore nositi in obvladati, zato tudi ne more biti učinkovita pri trženju Harlekinovih plesnih pro- jektov, pred- stav. Seveda, Ana Vovk Pezdir je v eni osebi: plesna Dedaeoeinia, mentorica, vzgojiteljica, ko- reografka, glasbena oprem- Ijevalka, občasno tudi šivi- lja kostumov, pa scenograf- ka, scenska mojstrica in še kaj bi se našlo. In kako bi lah- ko ob vsem tem obvladala še trženje in ekonomsko propa- gando? Slej ko prej pa bo mo- rala doumeti, da se tudi ela- stika lahko strga, če je pre- napeta. Je odlična animatorka, ki je v času pustnega kraljeva- nja spet presenetila. Letos je že desetič zapovrstjo v Ce- lje privabila blizu dvesto mladih plesalcev in njihovih mentorjev z različnih kon- cev Slovenije, ki so se ude- ležili prireditve Brezova met- la. Ta, na etnoloških iskanjih zasnovana plesno-izrazna manifestacija mladih, je edinstven slovenski projekt, ki ima to veliko prednost, da nima tekmovalnega zna- čaja. Njegovo bistvo in po- men sta v tem, da otroci po- segajo po ljudskem gradivu in izročilu ter to, kar najde- jo, upodobijo v plesnih na- stopih. Zamisel je v glavi Ane Vovk Pezdir nastala pred do- brimi desetimi leti in na pr- vi Brezovi metli je nastopi- lo okoli dvajset otrok. Po- tem iz leta v leto več... MARJELA AGREŽ Foto: ALEKS ŠTERN Grešna duša pred oltarjem Celjski duhovnik še vedno pase ovčice, čeprav je bil pred leti obsojen zaradi pedofilije Kadar se pedofilija znaj- de v zvezi z duhovniki, je javnost vznemirjena bolj, kot če bi to storil kdorkoli drug. Vendar vodstvo rim- skokatoliške cerkve običaj- no zastavi vso svojo avto- riteto, da se ta dejanja skri- jejo pred javnostjo. Ali je možno, da človek, ki ga mo- ra vse življenje v veri veza- ti popolna čistost oskruni najsvetlejše, kar obstaja - otroka - tu čisto blizu nas? V Celju? Po tihem je zavrelo že pred leti. Mnoge celjske verne duše namreč ne vedo, da se pod eno izmed duhovniških kut skriva človek, ki je bil zara- di pedofilije obsojen! Gre za duhovnika znane cerkve v eni izmed celjskih krajevnih skupnosti, ki ga je celjsko okrožno sodišče leta 1996 ob- sodilo na pogojno zaporno kazen enega leta. Po pritož- bi njegovega zagovornika je Višje sodišče sodbo čez ne- kaj mesecev razveljavilo. To- da na ponovnem sodnem pro- cesu je bil spoznan za krive- ga spolnega napada na ose- bo, mlajšo od 14 let (po sta- rem 103. členu Kazenskega zakonika, po novem je na- mreč starostna meja zvišana na 15 let). Hud udarec du- hovniški službi. Zgodba sega v obdobje od maja 1989 do aprila 1991, ko je spolno nadlegoval fantka, starega komaj trinajst let. Z željo vzbuditi mesene užit- ke na način, ki jih ne samo zavračajo, ampak obsojajo tudi najhujši zločinci, ki so strah in trepet za storilce to- vrstnih nizkotnih dejanj tu- di v zaporih. Kazen so sicer izbrisali zato, ker v posku- sni dobi ni storil enakega kaznivega dejanja. Toda kaj, ko človek, ki je storil greh, ki ga ne bo pozabil nikoli, še vedno mašuje. Našim Celja- nom. Ampak ta izkušnja je zaradi tradicije ščitenja du- hovnikov ostala prikrita. In da bi javnosti razjasnili in raz- krili nekatera dejstva, ki se skrivajo za govoricami, smo za zaveso pogledali mi. Rav- no lanskoletni val pedofilije med duhovniki je povzročil, da so se po svetu od duhov- niškega stanu morale poslo- viti visoke duhovniške glave. Po tej logiki bi enako mora- lo biti tudi pri nas, toda člo- vek, ki se je zaradi spolnega napada na otroka znašel pred sodiščem in bil obsojen, še naprej pred oltarjem celj- skim vernikom polaga na sr- ce tisto, kar katoliška cerkev oznanjuje, v sebi pa nosi ti- sto, kar cerkev ostro zavra- ča. Policija molči Javnost o kazenski ovadbi celjskega duhovnika in o nje- govi obsodbi ni bila sezna- njena, saj je bila iz sodne obravnave izključena. Poli- cija pa o kaznivih dejanjih pedofilije nikoli ne obvešča javnosti, nam je povedala ti- skovna predstavnica PU Ce- lje Irena Gorenak. Kar pa ne vzdrži, saj je vsakemu jasno, da bomo že tako čustveno po- habljenega otroka tisočod- stotno zaščitili tudi najbolj trapasti novinarji, ime v ovad- bi utemeljeno osumljenega človeka pa zabeležili kveč- jemu z začetnicami. Seveda brez imena. V Ljubljani in tu- di v drugih slovenskih kra- jih so začeli to uveljavljati že pred leti, kar bi s kančkom cinizma lahko komentirali tudi z dejstvom, da se poli- cijski šefi ob vsakem malo bolj nenavadnem dejanju (kar ovadba zoper duhovni- ka prav gotovo je) tako radi pohvalijo na novinarskih konferencah. Na policiji pra- vijo: osveščati ljudi o tem da, toda na način, da »se žrtve ne da identificirati« in doda- jajo, da so dolžni storiti vse, da »ugotovijo vse okoliščine dejanja in nato o svojih ugo- tovitvah obvestijo državno to- žilstvo«. Vesoljna javnost pa ve, da se izza uradniškega je- zika, okornih podatkov o tem, kdo je storil takšno gnu- sno dejanje, ščiti tudi storil- ca. Strokovno mnenje je, da je med pedofili največ povrat- nikov, torej tistih, ki se po- novnemu napadu na otroka ne morejo izogniti. Pravica staršev, da otroka, ki je žr- tev, javno ne izpostavijo, je povsem razumljiva, bolj šib- ko pa vzdrži dejstvo, da ljudje ne vedo, da imajo opravka človekom, ki je bil zaradi pe dofilije obsojen. In kar je ši huje, da ga duhovniške vrstt ne obsodijo in izločijo. Babje čenče Trenutno duhovnika, ki g je pravnomočna sodba nekoi naredila krivega, na policij nimajo pod drobnogledom Najbrž ga nihče iz strahu prec njim še ni prijavil, kar je vse kakor bolj verjetno kot to da ga je grenka izkušnja s sa diščem spametovala. Pošte- ne vernike namreč še danes občasno parkirano policijske vozilo pred njegovo cerkvi jo še vedno vznemirja. Kaj ima policija iskati tam, kjei grehov ni? Starši bi morali prej po- misliti, ali mu bodo zdaj zau- pali svoje otroke in kakšen je človek, ki uči stvari, ki lahko odpirajo obzorja Id učijo živeti. To bi moral po- misliti tudi vsak grešnik v du- hovniški obleki vsakič, ko da odvezo drugim ljudem v spovednici. Vera in greh na enem me stu. Ali ni apostol Pavel rav no zaradi hude nevarnosti nemogočega upiranja mese- nih ljudi najbolj nizkotnim skušnjavam že v prvem pi- smu neposlušnim Korinča- nom napisal: Bodite kakor sem jaz, ampak, ker to vo- di v nečistovanja, se raje po- ročite! SIMONA ŠOLINIČ Nihče ni uicrepait icer ni niiiče vedel v zvezi z opisanim smo za mnenje vprašali tudi dr. Janeza Grila, tiskovnega predstavnika slovenske škofovske konference, ki je takoj dal jasno vedeti, da nikoli ni bil obveščen o kakršnikoli pravnomo^ ni sodbi zoper župnika, omenjenega v naši zgod- bi. Nas je pa opozoril, da celjske cerkve sicer sodi- jo pod mariborsko škofi' jo, malo kasneje pa obve- stil, da tudi v Mariboru v zvezi z diskriminiranin' župnikom niso prejeli ni- koli nobene sodbe. Na vprašanje, ali potemtakem zato niso zoper njega ukre- pali, pa je v zadregi in T- molkom odgovoril na ce- lo vrsto izjemno pomeni' bnih vprašanj. B.G. Št. 11 -13. marec 2003 AKTUALNO 5 Slovenija pred odločitvijo o vstopu v EU in Nato čez deset dni - Rezultati referendumov zavezujoči v Sloveniji bomo v nede- ljo, 23. marca, na dveh re- ferendumih odločali o vsto- pu v Evropsko unijo in zve- zo Nato. Rezultati obeh re- lerendumov bodo za držav- nozborske poslance zave- zujoči, prvič pa bodo svojo odločitev po pošti lahko sporočili tudi volivci iz tu- jine. Državni zbor RS je v petek razglasil ustavni zakon o spre- membah prvega poglavja ter 47. in 68. člena Ustave RS. Ustavo so v DZ v dobrih enaj- stih letih spremenili že tret- jič, tokratne spremembe pa vzpostavljajo ustavne teme- lje in zagotavljajo pogoje za vstop Slovenije v mednarodne organizacije in obrambne zveze ter omogočajo prenos izvrševanja dela suverenih pravic na mednarodne orga- nizacije. Zavezujoči rezultati Sprejete rešitve veljajo tu- di za že razpisana referendu- ma o vstopu Slovenije v EU in zvezo Nato. Rezultati obeh bodo zave- zujoči, ob morebitni ratifi- kaciji pogodb o vstopu refe- rendumov ne bo mogoče po- novno razpisati. Za ugotav- ljanje rezultatov je pomem- bno še to, da neveljavne gla- sovnice za razliko od drugih referendumov ne bodo vpli- vale na ugotavljanje izida. Šteli se bodo le opredeljeni glasovi, pri čemer bo vstop v katero koli od mednarodnih organizacij izglasovan, če bo tako odločila večina veljav- nih glasovnic volivcev, ki se bodo udeležili referendu- mov. Posebne oblike glasovanja Volivke in volivci, ki stal- no ali začasno živijo v tuji- ni, bodo lahko na referen- dumih o vstopu Slovenije v EU in zvezo Nato prvič gla- sovali po pošti iz tujine, če so svojo željo, da želijo gla- sovati, do 8. marca sporo- čili Repubhški volilni komi- siji. Zanje in za volivce iz Slovenije, ki bodo 23. mar- ca začasno v tujini, pa bo od- prtih tudi 35 glasovalnih mest na diplomatsko-konzu- larnih predstavništvih Slove- nije v svetu. Ob splošnem glasovanju na referendumsko nedeljo med 7. in 19. uro bodo veljale še nekatere posebne oblike gla- sovanja, ki jih poznamo tu- di ob volitvah. Gre za glaso- vanje po pošti iz Slovenije, predčasno glasovanje med 18. in 20. marcem (med 9. in 17. uro na sedežih okraj- nih volilnih komisij) ter gla- sovanje na domu za volivce, ki se zaradi bolezni ne mo- rejo osebno zglasiti na voliš- ču. Če želijo, da jih obiščejo t.i. leteči volilni odbori na domu, morajo svojo zahte- vo okrajni volilni komisiji sporočiti do prihodnjega če- trtka. IVANA STAMEJČIČ Zakaj smo za Nato? Mestna odbora SDS in NSi sta v četrtek zvečer v Celj- skem domu pripravila raz- pravo Zakaj smo za vstop v Nato. Če odmislimo, da se prireditev obeh strank vse- lej udeleži veliko članov in simpatizerjev, je bila razpra- va o Natu glede na doseda- nje v Celju zelo dobro obi- skana. Kakšnim sedemdesetim Celjanom in Celjankam sta dr. Milan Orožen Adamič in dr. Jože Rant, oba člana upravnega odbora Sloven- skega odbora za Nato, pred- stavila glavne argumente, za- kaj bi bila vključitev Slove- nije v zavezništvo tisto naj- boljše, za kar se Slovenci lahko odločimo ta trenutek. Oba uvodničarja vključitev v zavezništvo podpirata, ker bo članstvo Sloveniji zagoto- vilo varno in stabilno okolje za vsestranski razvoj države; ker bo tako Slovenija dobila možnost, da bo skupaj z raz- vitimi in vplivnimi državami enakopravno odločala o naj- pomembnejših varnostnih in političnih vprašanjih evroat- lantskega prostora; in ker bo z vstopom okrepila obram- bno sposobnost svojih obo- roženih sil in prispevala k več- ji varnosti države. Zlasti pa zato, ker se z vstopom v Nato nadaljujejo naše želje in pri- zadevanja, začeta z osamos- vajanjem Slovenije, po tem, da imamo svojo, prepoznav- no in v svetu uveljavljeno de- mokratično državo. Iz niza vprašanj pa le dva odgovora: »Položaj Sloveni- je v odnosih s sosednjo Hr- vaško bi se z vstopom v za- vezništvo močno okrepil,« je menil dr. Orožen Adamič. Sta- lišče enega od poslušalcev, da je zveza Nato (pre)pozno po- sredovala v moriji na Balka- nu, pa je dr. Rant pojasnjeval z dejstvi, da ni šlo za konflikt na območju države-članice, niti ni bila ogrožena nobena od držav članic zavezništva, zato se Nato ni vmešaval in je posredoval šele, ko ni bilo vi- deti druge rešitve. I. STAMEJČIČ Slovenski odbor za Nato se je na pobudo dr. Dimitri- ja Rupla, Janeza Janše, dr. Mihe Pogačnika, dr. Izto- ka Mirošiča in dr. Andreja Rahtena ustanovil pred sla- bim letom in ves čas, tudi že pred uradnim povabilom Slovenije v zvezo Nato lan- skega novembra v Pragi, vodi pozitivno kampanjo za vstop Slovenije v zavez- ništvo. Nato kot ta beli in ta rdeči Na četrtkovi okrogli mi- zi, ki jo je v Žalcu organi- ziral občinski odbor Stran- ke mladih Slovenije, je prib- ližno dvajset obiskovalcev poslušalo argumente za in proti vstopu v Nato. Argumente za vstop sta za- govarjala dr. Milan Jazbec z ministrstva za obrambo in neodvisni novinar Tomaž Šav- nik, argumente proti pa Igor Jurišič kot predstavnik stran- ke in Gorazd Kovačič iz Mi- rovnega inštituta. Tako je bi- lo po eni strani poudarjeno, da bi Slovenija kot članica Nata soglasno odločala, da bi bila deležna pozitivnih gospodar- skih učinkov ter da je vstop zaradi nestabilnih razmer na Balkanu pravzaprav nujen. Zagovorniki namreč pravijo, da bi po vstopu Hrvaške Slo- venija ostala »ne-natov« otok sredi Evrope, od katere pa lah- ko konkurenčna podjetja pri- čakujejo veliko gospodarske koristi. Po drugi strani pa so nasprot- niki vstopa menili, da je Nato izgubil svoj pomen, da so od- ločitve podrejene Ameriki ter da bi morali zagovorniki Na- ta posredovati konkretnejše odgovore glede stroškov in gospodarskih korisd. Izpostav- ljali so tudi zgodovinske od- nose, češ da Sloveniji članice Nata že v preteklosti niso pri- skočile na pomoč. Podobno kot na drugih to- vrstnih razpravah smo bili tu- di v Žalcu priča veliki oseb- ni angažiranosti, ki otežuje dobro presojo, veliko različ- nih izjav in nestrpnosti pa je bilo opaziti tudi med malo- številnimi poslušalci. Tudi udeleženci okrogle mize so omenili, da se je vprašanje Nata polariziralo kot »ta be- li in ta rdeči«, za kar pa je Slovenija premajhna. Še naj- bolj zanimivo je bilo razmiš- ljanje o možnosti Občine Ža- lec, ali bi sploh lahko vpli- vala na postavitev vojaške ba- ze ali kaj podobnega na svo- jem območju. Nasprotniki vstopa v Nato trdijo, da bi se v občini morali podrediti strateškim interesom, zago- vorniki vstopa v Nato pa, da bodo o tovrstnih primerih od- ločali v vladi oziroma parla- mentu in da bo marsikaj od- visno od »lokalnih« poslan- cev. U. SELIŠNIK St. 11 -13. marec 2003 6 GOSPODARSTVO Celjski obrtniki se lasajo Manjšina je prepričana, da so bile decembrske volitve predsednika zbornice nezakonite - Preveč domačnosti pri vodenju - Različna pravna mnenja in še grožnja s tožbo Celjski obrtnik Boris Šu- štar, ki ima v Novi vasi po- pravljalnico televizorjev, je prepričan, da je novi pred- sednik Območne obrtne zbornice Celje Miran Gra- cer do te funkcije prišel po nezakoniti poti. Po njego- vem naj bi si namreč ob po- moči nekaj vplivnih posa- meznikov na volitvah de- cembra lani prikrojil volil- na pravila in si na takšen način zagotovil večino gla- sov. Gracer in upravni od- bor zbornice seveda vse Šu- štarjeve obtožbe in namige zavračata. Še celo več. Skupina šti- rih obrtnikov, ki jih je Boris Šuštar v pismu poslankam in poslancem volilne skupš- čine obtožil še drugih neza- konitosti in nepravilnosti pri vodenju zbornice, zdaj od Šu- štra zahtevajo, naj se jim javno opraviči, drugače bodo pro- ti njemu vložili tožbo zaradi obrekovanja in blatenja do- brega imena. Pa pojdimo po vrsti. Na de- cembrskih volitvah so prisot- ni poslanci (zastopniki po- sameznih obrtnih sekcij) Bo- risu Šuštru prisodili 18 gla- sov, Miranu Gracerju pa 16. »Kdo bi moral biti novi pred- sednik zbornice, je jasno, vendar je volilna komisija pri preštevanju glasov upošteva- la tudi štiri glasovnice s predčasnega glasovanja in na vseh je bil obkrožen moj pro- tikandidat. Statut in poslov- nik zbornice predčasnega gla- sovanja ali glasovanja po pošti sploh ne omenjata, saj je v obeh zapisano le to, da skupš- čina sprejema odločitve z ve- čino prisotnih glasov. Gracer je torej z nezakonito potezo svoj poraz spremenil v zma- go,« je prepričan Šuštar, ki se mu zdi sporna že sama Gra- cerjeva kandidatura. »Statut Obrtne zbornice Slovenije ja- sno določa, da lahko za pred- sedniško mesto kandidira le »čisti« obrtnik. Gracerjeva Grafika pa je registrirana kot d.o.o. Na to me je opozorilo tudi nekaj stanovskih kole- gov, ki so me tudi nagovarja- U, naj na volilni skupščini razkrijem še kakšne druge ne- pravilnosti in nezakonitosti, ki so se v zbornici dogajale v času prejšnjega predsednika Zvonka Juterška in njego- vega takratnega podpredsed- nika Mirana Gracerja. Ven- dar umazanega perila nisem želel prati, saj sem naivno upal, da se bo po skupščini vse spremenilo. Pa sem se po- šteno vštel. Mnogim je očit- no še vedno več do drobnih lastnih koristi kot pa do re- ševanja problemov obrtniš- tva.« Predsednik za vsako ceno Kmalu po skupščini je ne- kaj obrtnikov organizacijsko- kadrovski komisiji zbornice, ki je vodila celotni postopek volitev, poslalo ogorčeno pi- smo, v katerem je opozorilo »na grobo kršitev poslovni- ka in prirejanja pravil Gra- cerju v prid«. Boris Šuštar pa je s skupino somišljenikov o odločanju na skupščini pri- dobil tudi pravno mnenje, v katerem odvetnik Boris Kar- lovšek na podlagi zbornič- nega statuta in poslovnika ugotavlja, da so bile glede na določila statuta in poslovni- ka volitve neveljavne in jih je treba ponoviti. Gracer to- rej ne more biti (in tudi ni) predsednik zbornice. Šuštar pravi, da je s prav- nim mnenjem takoj seznanil tudi Gracerja, a je ta vse sku- paj preprosto prezrl. »Pač ho- če biti predsednik za vsako ceno, pri tem pa ga vsestran- sko podpira Juteršek, ki ga je tudi predlagal za predsed- niški položaj, da se ne bi pre- trgala kontinuiteta,« ogorče- no pojasnjuje Šuštar. Prito- žil se je tudi na nadzorni od- bor zbornice, kjer so, kot pra- vi, trije člani (proti dvema) bili za to, da se volitve pono- vijo, vendar naj bi predsed- nica odbora Eva Špoljar za- pisnik priredila, kot da na seji o vprašanju ponovnih voli- tev sploh ne bi govorili. Boris Šuštar je zato v za- četku februarja poslankam in poslancem skupščine poslal dolgo pismo, v katerem se je poleg Mirana Gracerja in do- gajanj na volilni skupščini lo- til še grehov bivšega predsed- nika Zvoneta Juterška. Oči- ta mu nezakonito oddajanja zaključnih računov in celo napeljevanje k potrditvi laž- nega zaključnega računa za leto 2000, omogočanje ne- zakonite porabe denarja obrt- nikov in izgubo okrog mili- jarde tolarjev vrednih obrt- niških stanovanj, ker se sta- novanjski sklad delavcev pri obrtnikih ni preoblikoval v podjetje, ampak v ustanovo, katere premoženje zdaj pri- pada državi. »Problematični tipff Šuštrovo pisanje je bilo očitno kaplja čez rob. V za- četku tega meseca sta si na- mreč pravno mnenje o pote- ku decembrskih volitev pri- dobila še upravni odbor zbor- nice in predsednik Miran Gracer, ki za Borisa Šuštra pravi, da je tudi sicer prob- lematični tip, nesoglasja v zbornici pa da je v javnost spravil zato, ker že ne ve več, kako naj bi jo še bolj spod- kopal. Kakorkoli, odvetnik Mar- ko Meznarič v svojem prav- nem mnenju ugotavlja, da poslovnik res določa, da skupščina sprejema odloči- tve z večino glasov prisotnih poslancev, vendar se glaso- vanje ne nanaša posebej na volitve, ampak na sprejema- nje siceršnjih odločitev. V ak- tih sicer ni posebnih določb o predčasnem glasovanju ali glasovanju po pošti, vendar če »nekaj ni urejeno v pravi- lih, potem samo zaradi tega ne moremo govoriti o neza- konitih ali neveljavnih voli- tvah«, je med drugim zapi- sal Meznarič. Svoje ugotovi- tve je dodatno podkrepil še z dejstvom, da nihče od po- slancev na skupščini ni nas- protoval predčasno oddanim glasovnicam (ki so jih pred vsemi tudi odprli in jih dali v volilno skrinjico) in da je vse skupaj nadzorovala orga- nizacijsko-kadrovska komi- sija, ki je tudi zadolžena za pripravo in izvedbo volitev. Boris Šuštar drugega prav- nega mnenja ne želi komen- tirati. Še naprej vztraja pri svojem prepričanju, da so bile volitve nezakonite in da Mi- ran Gracer ni legalni pred- sednik zbornice. Se želi mor- da sam zavihteti na predsed- niški stolček? »Sploh ne. Predsedniško mesto me ne zanima več. Hočem le, da se popravijo vse nepravilnosti in da naša zbornica končno dobi vodstvo, ki bo delalo v korist vseh obrtnikov in ne le peščice posvečenih,« trdi. Ta »peščica posvečenih« (Zvonko Juteršek, Janez Ja- voršek, Eva Špoljar in Miran Gracer) pa mu zaradi pisma, ki ga je poslal poslancem skupščine, zdaj grozi tudi z- zasebno tožbo. Ker jih je gr- do obrekoval in žalil. Če bo preklical vse, kar je napis, na njihov račun in se jim opu vičil, tožbe ne bodo vložil Obljubiti jim tudi mora, ( česa takšnega ne bo več st ril. Kako se bodo končale ce ske obrtniške zdrahe, je i sedaj težko napovedati. B ris Šuštar pravi, da bo šel ( konca, Miran Gracer pa n poveduje še eno pravno mn nje neodvisnega strokovnj ka in v skrajnem primeru t di pomoč častnega razsodi ča OZS. JANJA \m\m Foto: GREGOR KAT V pisarnah Območne obrtne zbornice Celje že tri mesece vre. Skupina obrtnikov je prepričana, da je bil Miran Gracer nezakonito izvoljen za predsednika zbornice. v NA iJCRATKO V Ingradu spej grozili s stavko Delavci celjskega Ingrac VNG so že drugič v nekaj m secih zagrozili s stavko. Zal tevali so poračun plač za a tober in november, saj so i oba meseca doslej dobili 120 tisočakov. Zadnjo »no malno« plačo so imeli lai skega oktobra, nato pa so k( nekakšno posojilo dobili S tisoč tolarjev ob božiču in 7 tisoč tolarjev konec janua ja. Uprava podjetja je pojč snila, da so tudi tokrat z ij plačilom zamujali, ker so t kali na drugi obrok kupnii za poslovno-stanovanjski o jekt na Glaziji, ki so ga zar di likvidnostnih težav proda velenjskemu Vegradu. Po be sedah sindikalne predstavnice Milice Dabanovič zaposlen; zdaj zahtevajo, da jim vodSj tvo podjetja do 28. marca iJ plača februarske plače, in 1 v celoti. Plače za decembe in januar pa bodo prijavili kol terjatve v prisilni poravnavi. Kandutijeva še izGramata Delničarji Gramata, edine- ga hčerinskega podjetja celj- skega Ingrad Koncema, 1< kljub težavam v preostalih družbah še vedno posluje do kaj normalno, so na skup^ čini podprli predlog uprave da celotni bilančni dobičet v višini 15,^ milijona tolar- jev, prenesejo v naslednje pt' slovno leto. Opravili so tud' zamenjavo v nadzornem sve- tu. Namesto dosedanje čl3 niče Beate Kanduti Šumej, 1^ je bila že lani odstavljena- direktorskega mesta v Ingra^^ Koncernu, nato pa še v Ingr^' du VNG, so v nadzorni sve' imenovali Sama Štanteta, se- danjega predsednika uprav^ | Ingrad Koncema in Ingrad'' VNG. Mestna občina Celje Lokalni podjetniški center d.o.o. Trg celjskih knezov 8, 3000 Celje tel.: 03/426 51 80 fax.: 03/426 51 87 e-mail: lpc@celje.si Slovenska podpora razvoju inovativnosti Ena od glavnih usmeritev Ministrstva za gospodarstvo v Programu ukrepov za pospeševanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2002 - 2006 je tudi promocija podjetništva kot dela družbene kulture in promocija tehnološkega razvoja in inovativnosti. Za izvajanje aktivnosti je pristojen Pospeševalni center za malo gospodarstvo - PCMG kot nacionalna institucija za razvoj, organizacijo in vodenje pospeševalno svetovalne mreže in pospeševanje podjetništva v Sloveniji, za njeno mednarodno zastopanje ter zagotavljanje strokovnega in tehničnega povezovanja s sorodnimi pospeševalnimi mrežami in organizacijami po svetu. Tako PCMG daje celovito podporo razvoju inovativnosti in sicer ta učinkuje na treh področjih: • Podpora inovatorjem v okviru SPIM - Slovenske podjetniško inovacijske mreže • Promocija invencij in inovacij v tujini • Pilotni projekt postavitve regionalnih inovacijskih centrov PCMG s svojim programom prodira, predlaga in usmerja tudi državno strategijo na področju podjetništva, pomeni uvrstitev celovite podpore inovativnosti tudi znotraj ene temeljnih prioritet - povečevanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva - pomemben premik k ustvarjanju inovacijske dejavnosti kot obveznega sestavnega elementa osnovne slovenske podjetniške kulture. Podjetniki in inovatorji so predvsem ljudje in izkušnje iz tujine nas učijo, da je prav ustvarjanje inovacijskega ozračja ključno za gospodarsko rast. Ena prednostnih nalog SPIM je podpora promocije inovatorjem na tujih in domačih razstavah invencij in inovacij (Pittsburg, Ženeva, Nurnberg, Celje). Pomemben je tudi prispevek k sofinanciranju nastopov inovatorjev na specializiranih sejmih, katerih cilj je pospešiti komercializacijo inovacij. Ključna naloga PCMG je vzpostaviti celosten sistem podpore inovacijski dejavnosti v Sloveniji, s poudarkom na pospeševanju inovacijske dejavnosti prek regionalnih inovacijskih centrov, v katehh bodo usposobljeni svetovalci za to področje. Celosten sistem naj bi vseboval analizo posameznih faz podpore, odgovome nosilce, način podpore in skupne razpise. Da pa bodo podporni elementi učinkoviti v rabi in bo rezultat merljiv tudi tržno, bo SPIM morala zagotoviti kontinuirano usposabljanje tako inovatorjev kot promotorjev inovacijske dejavnosti. Proces usposabljanja se bo v smislu vzgoje, razvoja in spremljanja posameznikov ali skupin moral začeti že v mladostni dobi, v šolskem izobraževalnem sistemu, saj bomo le tako vzpostavili temelj sistema podpornega okolja za inovacijsko dejavnost. Pospeševanju tega je bil namenjen projekt Inovativnost za mlade, financiran iz programa Phare Mocca. SPIM si bo prizadeval skupaj s pomočjo vladnih organov, zbornic, bank in ponudnikov tveganega kapitala nenehno zagotavljati ustvarjanje inovacijske dejavnosti in kulture slovenskega prebivalstva. V ta namen morajo biti prirejeni zakoni in predpisi o stimulaciji, ki naj podjetjem in ustvarjalnim posameznikom zagotovijo razmere za inoviranje v proizvodnji in opravljanju storitev ter za vpeljevanje inovativnih metod pri vodenju podjetij. Za razvoj in prenos inovacij v prakso so bili oblikovani razni skladi in združen rizični kapital. Podjetja brez inovacij ne bodo konkurenčna in nimajo perspektive, zaradi obstoječe razlike med dodano vrednostjo na prebivalca v Sloveniji in bolj razvitih državah EU ni možnosti, da bi te države dohiteli samo s pridnostjo. Dohiteli jih bomo le s kakovostnim preskokom, z inovacijami na vseh področjih. Vodja projektov: Tatjana Štinek, univ.dipl.inž. St. 11 - 13. marec 2003 fetl pur um i mJMJšim ohusm GOSPODARSTVO 7 Borak škodi Laščanom pivovarni Laško odgovarjajo na predlog Agencije za g vrednostnih papirjev o uvedbi postopka o prekršku pri nakupu Delovih delnic pivovarni Laško so be- na Agencijo za trg vred- itnih papirjev in njenega J. direktorja Nevena Bo- a. Že prejšnji mesec so Bo- a izjave, da so pri naku- Delovih delnic izigrali za- lO prevzemih, označili kot tajajoče in neresnične, ij, ko so proti njim uvedh lopek o prekršku, pa opo- jajo, da so ugibanja in su- agencije brez dokazov in iiih argumentov, igencija za trg vrednostnih lirjev se je za predlog uved- postopka o prekršku proti ovarni Laško odločila za- ker sumi, da ima več kot 98 odstotka Dela, oziroma )rih 27 odstotkov. Posred- preko Radenske in inve- ijske družbe Infond, naj bi nreč po njihovih izsledkih 1 lastnica še 2,35 odstotka Inic. Če ima agencija prav, morali Laščani objaviti po- dbo za prevzem. Vendar pa Laškem ves čas zatrjujejo, imajo 24,98 odstotka De- ih delnic in nič več. Tudi io povezanih oseb ne. vodstvu pivovarne so se redlog agencije za uved- Direktor Pivovarne Laško Tone Turnšek že vseskozi poudarja, da pri nakupu delnic Dela niso kršili zakona o prevzemu. bo postopka odzvali dokaj bur- no. Pravijo, da pri predlogu ne gre za sum, ampak zgolj za ugibanja o posrednem lastniš- tvu delnic podjetja Delo, ki te- meljijo na lanskih transakci- jah. Poleg tega pa po njihovem agencija tudi ne navaja nobe- nega materialnega dokaza ali argumenta, ki bi potrdili nje- ne domneve. Vse to pivovarni povzroča poslovno škodo in blati njeno dobro ime, še pou- darja vodstvo družbe. Obtožbe agencije, da ima pi- vovarna preko povezanih oseb v lasti več kot četrtino Dela in da jih je 2,35 odstotka »parki- ranih« pri investicijski družbi Infond, v Laškem označujejo kot neutemeljene in neresnič- ne. Trdijo, da na poslovanje Infonda nimajo nikakršnega vpliva niti ne gre za povezano osebo, kot to opredeljujejo za- koni o prevzemih, o trgu vred- nostnih papirjev in o gospo- darskih družbah. V Laškem so prepričani, da je agencija »kaznovalni kon- strukt« zgradila na domnevi, ki izhaja iz različnih transak- cij v zadnjem letu in pol, in sicer, da ima za Radensko, ka- tere večinski lastnik so, delni- ce Dela tretja oseba, to je In- fond. Agencija za trg vrednost- nih papirjev je po njihovem do takšnih ugotovitev prišla z ugibanjem, saj je predlog uved- be postopka o prekršku zasno- vala tudi na tako imenovani pa j ko vi mreži, ki temelji na prepletanju lastništva več kot dvajsetih družb. »Iz tega je agen- cija priredila zaključek, da ima Infond delnice Dela v svojem imenu za račun Radenske. Ra- denska je 2,33 odstotka Delo- vih delnic Infondu prodala že 19. julija lani, ko vodstvo Pi- vovarne Laško o nakupu Dela sploh še ni razmišljalo,« opo- zarjajo v Laškem. Ker torej v predlogu za kaz- novanje po njihovem mnenju ni niti enega materialnega do- kaza ali argumenta, da naj bi razpolagali še z 2,35 odstotka delnic Dela, ki jih ima kakšna druga družba, je očitno, pra- vijo v pivovarni, da se hoče agencija pokazati kot prega- njalec čarovnic. Po neuspe- šnem lovu bo krivdo prevali- la na sodnika za prekrške, saj bo moral ta predlog agencije zavrniti kot neutemeljen. V Laškem pričakujejo, da bo agencija predlog za kazno- vanje umaknila in hkrati na- povedujejo, da bodo svoj ug- led zavarovali z »ustreznimi zakonskimi postopki«. JANJA INTIHAR luteks se bo selil na vzhod bel proizvodnje bodo preselili bliže kupcem - Letošnje poslovanje odvisno od razpleta iraške krize ^ žalskemu Juteksu, ki je Iv letu 2001 dosegel iz- gine poslovne rezultate, i je zabeležil kar 80-od- leta iraške krize in mo- 'itnega dviga cen nafte, donosnost kapitala je bila i v Juteksu kar 27-odstot- ' tečaj delnic pa je zrasel 275 odstotkov. Nadzorni t podjetja, ki se je sestal i^nji teden, je podpri pred- Uprave, da bi letos divi- 'de znašale 350 tolarjev "o na delnico, kar je en- ^več kot lani, zanje pa bi ^bili 205 milijonov tolar- •^erazporejenega dobička 'feteklih let. Dokončno od- Jtev o dividendah bodo '^iki Juteksa sprejeli na 'Pečini, ki bo prihodnji ^c. Takrat bodo obravna- «udi predlog uprave, da 'delitvi bilančnega dobič- ka, ki je konec minulega le- ta znašal nekaj manj kot 1,5 milijarde tolarjev, odločali v prihodnjih letih. V Juteksu so lani namenih za naložbe 2,7 milijarde to- larjev in uspešno zagnali šti- rimetrsko linijo za proizvod- njo talnih oblog, na kateri so že izdelali kolekcijo za leto 2003. Kot je povedal pred- sednik uprave Milan Dolar, bodo večino novega progra- ma prodali dosedanjim kup- cem, seveda pa računajo tu- di na nove, zlasti v zahodni Evropi, kjer so jih do sedaj odklanjali prav zato, ker ni- so imeli 4-metrskih oblog. Zmogljivosti nove linije so še enkrat večje od stare tri- metrske. Za sedaj izkorišča- jo le okrog 40 odstotkov li- nije, potem pa jo bodo vsa- ko leto še za dodatnih 25 od- stotkov, tako da bodo v ne- kaj letih proizvedli še enkrat več talnih oblog kot sedaj. Zaradi novega programa le- tos v Juteksu načrtujejo,' da bodo količinsko prodajo po- večali za 30 odstotkov in us- tvarili 8,7 milijarde tolarjev prihodkov. Dobiček pred ob- davčitvijo naj bi znašal 1,54 milijarde tolarjev, kar je za 2 odstotka manj kot lani, čiste- ga dobička pa naj bi bilo za Ker letos v Juteksu ne bo večjih naložb, dobiček ne bo deležen tolikšnih davčnih olajšav kot lani. 1,2 milijarde tolarjev. Letos namreč v podjetju ne predvi- devajo kakšnih večjih naložb, zato tudi ne bodo deležni po- sebnih davčnih olajšav. »Letošnje cilje ne bo lah- ko doseči, saj je zaradi iraš- ke krize tečaj dolarja šibek, cena nafte, ki je pomembna surovina pri naši proizvod- nji, se nenehno zvišuje, po- raba pa je že od začetka leta dokaj zadržana,« je previden Milan Dolar. Bolj optimisti- čen je pri napovedih do leta 2007, ko naj bi Juteks pove- čal prodajo za 80 odstotkov, donosnost kapitala pa naj bi bila najmanj 12-odstotna. V podjetju tudi razmišljajo o tem, da bi v prihodnjih letih proizvodnjo trimetrskih tal- nih oblog prestavili v vzhod- no Evropo, kjer imajo naj- več kupcev. JANJA INTIHAR Drsenje borz Približno tako lahko poimenujemo padanje tečajev del- nic, ki se dogaja že od konca januarja na Ljubljanski borzi in mu v kratkem še ni videti konca. Kaj se pravzaprav sploh dogaja s tečaji slovenskih najpomembnejših podjetij, da tako padajo? Nekateri pravijo, da je to posledica bližajoče se vojne v Iraku, drugi, da so invesritorji zaposleni s pisa- njem dohodninskih napovedi, tretji, da so podjetja zapo- slena z bilancami in še bi se dalo naštevati. Po mojem mnenju je najverjetnejši razlog za takšno stanje ravno bli- žajoča se vojna na Bližnjem vzhodu. Ta vzbuja negotovost tako pri tujih kot tudi pri domačih invesritorjih, ki pa de- lujejo na dveh zelo različnih trgih. Razlike so namreč tako v velikosti trgov, njihovi učinkovitosti, obnašanju invesd- torjev, likvidnosti, itd. Izjemno padanje tujih tečajev Poglavitni vzrok, ki povzroča različno hitro padanje te- čajev tujih in domačih delnic, vidim v različni likvidnosti teh dveh trgov. Na splošno se likvidnost meri s trgovalnim prometom, enostavneje povedano, s tem, koliko poslov je bilo sklenjenih na celotni borzi. V tujini zadnje dni inve- stitorji intenzivno prodajajo delnice in iščejo varnejše na- ložbe. To se, zaradi visoke likvidnosti trga kapitala, odra- ža v izjemnem padanju delniških tečajev, ki se približuje- jo dolgoletnim najnižjim vrednostim. Vojna je, po mojem mnenju, tukaj najpomembnejši dejavnik nižanja cen del- nic, pomembno pa vplivata še slabše gospodarske napove- di ter znižanje obrestnih mer ECB (Evropske Centralne Banke). Pregled izbranih vrednostnih papirjev^ v obdobju od 5. 3. do 11. 3. 2003 J Slovenija: pomanjkanje povpraševanja Trenutno smo tudi v Sloveniji priča padanju delniških teča- jev, a bolj kot padanje tečajev je to bolj podobno počasnemu sesedanju celotnega trga. Promet na Ljubljanski borzi je ohla- pen. Ob skoraj kroničnem pomanjkanju povpraševanja, se te- čaji zelo počasi, a vendarie nižajo. Manjši investitorji niso raz- položeni za nakupe, saj so trenutne cene za njih previsoke in tako čakajo na nižje, večjim investitorjem (razni investicijski skladi) pa prodaja delnic (ker želijo varnejše naložbe) po tako nizkih cenah ni v interesu. Skladi namreč raje gledajo počasno sesedanje domačega kapitalskega trga, ki kljub padanju, še vedno pada počasneje od tujih tečajev. Če bi namreč skladi pričeli intenzivneje prodajati svoje delnice, bi to morali storiti po občutno nižjih cenah, kar bi se odrazilo v še intenzivnejše- mu padanju tečajev delnic (takšnemu kot v tujini) in posledič- no na manjšanju vrednosti enote njihovega premoženja. Slaba likvidnost trga jim torej le še pomaga navidezno zadrževati vrednosti njihovih točk premoženja. Kdaj se bodo razmere na slovenskem kapitalskem trgu spremenile, pa je ravno tako kot v tujini, odvisno predvsem od svetovnih dogajanj, slabša lik- vidnost pa je tako ali tako že značilna za naš trg. Nasvet: Ne pozabite, da lahko iz- jemno nizke tečaje na bor- zah izkoristite tudi kot na- kupno priložnost, saj še ved- no velja osnovno pravilo »Ku- puj poceni in prodajaj dra- go«. VALTER GRILANC analitik Vrednost in sprememba indeksov v obdobju od 5. 3. do 11. 3. 2003 Št. 11 -13. marec 2003 8 INTERVJU Najlažje je reči ne grem se več z Mirkom Zamernikom o odmevih na vmesno poročilo parlamentarne preiskovalne komisije v primeru Petek Od napada na koroškega novinarja Mi- ra Petka, ki so ga neznani storilci brutal- no pretepli pred domačo hišo, je minilo dve leti. V želji, da bi razjasnili okolišči- ne napada, so v državnem zboru (DZ) us- tanovili preiskovalno komisijo, ki jo vodi poslanec iz Podvolovljeka Mirko Zamer- nik. Minuli teden so poslanci na burni se- ji sprejeli vmesno poročilo te komisije, ki je v javnosti dvignilo kar nekaj prahu. »Z učinkovitostjo komisije še nisem po- polnoma zadovoljen, čeprav je treba priz- nati, da smo marsikaj odkrili. Res je, da so že v začetku nastali zapleti glede vodenja komisije, v kar se nisem hotel mešati,« je predsednik parlamentarne preiskovalne ko- misije Mirko Zamernik obudil spomin na dogajanje pred letom dni. »Vendar so bili ti zapleti nekako premagani in komisija je, po zaslugi vseh članov in članic, dobro delala. Tudi pri sprejemanju vmesnega poročila v DZ ni šlo brez zapletov, vendar komisija, kar je pomembno, v enaki sestavi deluje na- prej.« Verjetno ste v tem času dodobra spoz- nali slovensko novinarstvo. Kako sedaj gledate na delo slovenskih novinarjev? Ste zadovoljni z odzivi medijev na delo prei- skovalne komisije? Rekel bom nekaj, kar še nisem in verjetno za to ne bom pohvaljen. Včasih na opozicij- ski strani obstajajo pripombe na delo novi- narjev, češ da premalo poročajo o naših pri- zadevanjih. Vendarle v tem letu, kar vodim komisijo, vidim, da novinarji, vsaj tisti, s katerimi sem v stiku, zelo korektno poroča- jo. Mogoče je to povezano z dejstvom, da gre za napad na kolega in je zato solidarnost toliko večja. Mogoče je tudi zato delo komi- sije v ospredju pozornosti. Koliko ste v resnici bliže storilcem ozi- roma vzroku napada, sploh v primerjavi z razvpito Pogorelčevo izjavo izpred dveh let, da storilcem že dihajo za ovratnik,... Uspeli smo vzpostaviti takšno stopnjo zau- panja, da smo pridobili pričo, ki je nezna- na širši javnosti. Ta priča je povedala, v ka- tero smer naj komisija dela naprej. Hkrati je nakazala, da je bil vzrok za napad Miro- vo pisanje ter tudi, kdo naj bi bil naročnik napada. Seveda pa materialnih dokazov priča nima. Če bi jih imela, bi bila zadeva kon- čana. Kolikor pa v zadnjem času slišimo od policije in tožilstva, to zanje ne pomeni nič. Kljub več informativnim pogovorom tako s strani policije kot tožilstva je komisija tavala v temi in šele po zaslišanju te priče smo dobili smer, v katero moramo razisko- vati. Pogorelčevi izjavi o dihanju za ovrat- nik je upihnjena že druga svečka. O njej je bilo že toliko izrečenega, da nima smisla prilivati olja na ogenj. V javnosti še odmeva seja državnega zbo- ra, na kateri je bilo sprejeto vmesno poro- čilo preiskovalne komisije. In ne le to - sklepi so ocenjeni kot zaušnica policiji in tožilstvu. Jih tudi vi tako ocenjujete? Seveda.. Mislim, da komisija drugače ni mogla ravnati. Od napada je minilo dve leti, smer je nakazana, materialnih dokazov pa se ne da ali se jih noče zbrati. Če je policija nesposobna, je slabo, če pa je vpletena, je še toliko slabše. Kakšne bodo naslednje poteze preisko- valne komisije? Bo po končanih zasliša- njih odletela kakšna glava? O tem je preuranjeno reči. Vendarle je poročilo napisano ostro, brez olepšav, če- prav so bili tako za poročilo kot za sklepe poskusi kozmetičnih popravkov. Najprej bo- mo zaslišali slovenjgraško tožilko, ki se je s primera umaknila, vendar so tisti, ki so v neposredni povezavi z napadom, še vedno v Slovenj Gradcu. Okrog tega bo treba še marsikatero reči. Po sklepu DZ se morata s poročilom v 30 dneh seznaniti minister za notranje zadeve dr. Rado Bohinc in gene- ralna državna tožilka Zdenka Cerar. O ugo- tovitvah bosta morala seznaniti komisijo. To ne bodo več informativni pogovori, am- pak bodo imeli status priče, kar ima drugo težo. Če pride do kakšnega komunikacij- skega zapleta, lahko sledi tudi ovadba, po- tem pa pričakujem, da bo šla tudi kakšna glava. Če mene vprašate, bi bilo zaradi za- pleta za enega od njih, pa ni bil edini, o tem potrebno že sedaj razmisliti. Pričakujete še kakšne dodatne tako ime- novane »komunikacijske zaplete«, kot smo jim bili priča tako glede Petkove zavrni- tve poligrafskega testiranja kot posnetkov o pričevanju ključne priče? Na srečo je vsa slovenska javnost to lahko spremljala. Si predstavljate, kako se lahko zaplete v primeru, ki ni tako »na tapeti«, kot je primer Petek? Če se že tu dogajajo takšne napake, se lahko bojimo, da so pri prime- rih, ki niso tako v javnosti, napake še večje. In to je tudi naloga preiskovalne komisije. Včasih se v javnosti mogoče napačno priča- kuje, da bo komisija odkrila neposredne sto- rilce in naročnike napada - to ni delo komi- sije. Naše delo je odpraviti anomalije v po- stopkih, da do takšnih stvari ne bi več priha- jalo. V kakšnih odnosih sta z »glavnim ju- nakom« zgodbe, Mirom Petkom? Sam va- ša prizadevanja ocenjuje zelo pozitivno... Po zapletih v DZ in tudi drugih neprijet- nostih bi bilo med sejo DZ zelo elegantno in enostavno reči, da se ne grem več. Vendar menim, da sem dolžan Miru Petku, celotni novinarski srednji in slovenski javnosti. Lah- ko rečem, da je odnos s Petkom pripomo- gel, da komisija ni razpadla. Pa je le malo manjkalo. Verjetno je v vseh dogajanjih javnosti marsikaj skritega - gre pri preiskavah v resnici tako na nož, kot dobi človek vtis pri prebiranju poročil? Koliko je v tem k tekstu grožnje vam, drugim članom misije ali ključni priči? Komisija je dobila pisma, različna govanja... To jemljem kot del službe, 1^ opravljam, in se za to ne zmenim kaj d^ Drugo pa je ključna priča, ki je pokaj smer. Ko se je zgodil zaplet med policij^ tožilstvom, če je priča sploh obstajala, bi se njena identiteta razvedela. Na neki reditvi naj bi bile izrečene hude grožnje per to pričo, obstaja pa tudi človek, k pripravljen to potrditi. Za te ljudi me je lo strah.... Ker pa smo obvestili vse org pregona, računam na to, da bodo ti opr; svoje delo in da bodo ukrepali kljub nei nostim, ki smo jim bili priča. Lahko ocenim, da je vaša kariera kot ne ostra, da temelji na malce zopi vprašanjih, ki bi jih mnogi raje potisn kot. Začeli ste pred dvanajstimi leti z vj sanji, kam je izginil denar po poplav Tudi v parlamentu postavljate vprašal ki žulijo določen krog ljudi, ob tem pai vate precejšnje zaupanje... Zaupanje ljudi na eni strani godi, po ( gi pa je velika obveza. To je bil tudi e od vzrokov, zakaj nisem rekel me gren več<. Očitno je to moja usoda. Kakor vrtim nazaj, vedno se je začelo s takši in drugačnimi nepravilnostmi in mc opozarjanjem na to. Upam, da bodo tu primeru Petek storilci, kdorkoli so že li, na takšen ali drugačen način odgo jali. Nekaterim je všeč, drugi pa vaše po Ijanje v reklamki za Smiljana Morija ( njujejo kot povsem neprimerno. Kaj je vodilo pri odločitvi, da ste zastavili sedo za motivatorja Morija? Izšla bo knjiga Borisa Veneta Uživaj žr nje in postal boš bogat. Tudi njemu sem n sal uvodne misli. Še drug kolega iz Zasav izdal pesniško zbirko, ki govori o tem mora človek v sebi iskati vzroke za razli dogajanja. Jaz sem v to prepričan. Preprii sem tudi, da je dobro za to državo, če bo vzgojili veliko samozavestnih ljudi, ki b( razmišljali s svojo glavo. Pogovarjal sem s mnogimi, ki so Morijevo knjigo prebrali t po mojem priporočilu. Ljudje so začeli m drugače, lepše in bolj optimistično gledati to, kar se jim dogaja in iskati odgovornost sebi. Če se bo nekomu zato, ker je prd knjigo, življenje obrnilo na boljše, gren enkrat delat reklamo. Sporni so bili samo snetki iz državnega zbora. Ti so bili pol umaknjeni, čeprav ni nobene zakonske i cije, ki bi to prepovedovala. Res pa je, nisem vedel, da gre za reklamni spot, tem sem računal na izjavo. Vseeno nimam kančka slabe vesti. Vas lahko povprašam o nadaljnjih, sto osebnih načrtih? Boste ostali v poW ali iščete druge poti v življenju? Politika na zunaj izgleda lagoden in goS ski posel - vendar bi vsakemu rekel, mora sam poskusiti. Upam, da mi pokoju'' ne bo treba dočakati v politiki. Poskušal se že v drugih vodah. Občutki so zelo dol' URŠKA SELIŠN Št. 11 - 13. marec 2003 MNENJA 9 POZOR, HUD PES Predpomladna MOHOR HUDEJ ;o sem pričenjal s tole ko- iiio, sem uvodoma sarka- no in v veliki meri samoi- ijčno komentiral svojo ip novopečenega kolum- [a. Start, s katerim sem el poudariti, da nisem »n izmed tistih, ki mi v pvnem časopisju preseda- š svojimi pisarijami za- li pisarij, pisarijami za- I siceršnje impotence, pi- • ijami, ki jih švasajo v mor- l|ne, predvidljive kon- [ikte, ki bi jim potencial- I prinesli nekaj lokalne po- i nibnosti. Po približno de- ! ih kolumnah se bom ne- <|ko ozrl nazaj. ' tfeliko ljudi se je, na moje 1 senečenje, obrnilo name, : j, prebral sem tvojo ko- ! ano, bila mi je všeč in peš- adrugih, ki so mi »sprav- I! svetovali, da naj bi to ifel drugače, da se sicer 'injajo z napisanim, jih pa J ti to in ono. Kakšnega hu- p pretresa v to ali ono m ni bilo, kar sem tudi fakoval. Nekateri pač Ij vidijo nesrečno sliko i člankom, kot vsebino, j to pomeni? Praktično ; nekaj takšnega kot sol norje. Pred časom sem biral komentar Francija žiča o stanju v slovenskem gometu. O odmevih na )je pisarije je ugotavljal lobno kot sam občutim svojih - površnost pri do- anju bistva napisanega; >ač potrebno vzeti v ob- iojstvo, da se časopis bere nšno. Ampak ne prezri- da sem v nekem članku lisal, da bomo doživeli in- ucijsko melanholijo ob ejemu v EU in Nato. Na- sedal sem strahovito pro- jando za vstop v Nato, ki k pričenja (kar niti ni po- lno lucidno). Napovedal fi, to se bo zgodilo v na- dnjih letih, da bodo imeli rist od tega tisti, ki so že siti, in ne drugi. Tudi |ii lucidno, bo pa stvar zgo- ^inskega spomina. Skozi ftaforičen jezik sem pisal ^in, da naše okolje potre- ije neko novo strategijo fvoja, katere metafora in ^olj metafora je hmeljar- ^pivovarniški muzej. Ko EBio v EU, vam zagotav- I, da boste na ulicah na- niest in vasi pospešeno , terjali svoje znanje tujih Skov. Naenkrat boste v vlogi, ko boste morali v spo- min priklicati kapacitete, ki jih premore naše mesto ali vaš kraj. Pokazad jim boste morali nekaj in prepričan sem, da vam takrat ne bo več koristil koš opravičil za to, da nekaj, kar bi moralo biti tako, kot naj bi bilo, ni tako. Ko vas bodo vprašali, kaj naj gredo pogledat, jih ne bo zanimala zgodba o tem, zakaj na gradu človek ne more popiti kave, zakaj v mestu ni omembe vredne gostilne, zakaj se lahko na Glavnem trgu (kako se to sli- ši pomembno) sprehodiš zgolj med zanemarjenimi koriti in golobjim drekom, zakaj na Trgu celjskih kne- zov še zmeraj prebiva duh provincializma, ki svojo odurno, kmetavzarsko tur- boestetiko še zmeraj ohra- nja na račun lastnega narciz- ma, z domnevno oblastniš- ko močjo, v kateri ne vidim nič drugega kot libidni prob- lem. Naravnost naslavljam neznanemu naslovniku: oči- stite že tisti kvazibožični svi- njak s Korpnikovih biserov in prenehajte blatih, če ste že ustvarjalno jalovi! Račun za čiščenje naj plača oseb- no tisti, ki je to nesnago na- lepil na artefakte! Mesto naj ureja tisti, ki to zna! To ni stvar tisočev osebnih okusov, pač pa stvar stroke. Morda bi trg olepšal dsti, ki je obre- zal drevesa ob gimnazij- skem igrišču. Prvič sem na- mreč videl, da so drevesa obrezana v skladu z narav- no rastjo drevja. V njih za- slutiš krajino in spoštljiv od- nos do mestnega izgleda, za razliko od kastriranih dre- voredov po mestu, ki so jih očitno predhodno obrezova- li mizarji, ki bi bili po svo- jem strokovnem znanju pri- merni za izdelavo miz v piv- nici ob hmeljarsko-pivovar- niškem muzeju, za katere- ga meni Kato, da bi ga zgra- dili v Noriku. ^DMEVI Prevara pri bančnem okencu Banka Celje se je v prejš- nji številki NT odzvala na naše pisanje pod gornjim naslo- vom in ocenila, da v opisani zgodbi ni šlo za prevaro. Če nekdo nekomu ukrade denarnico z dokumenti, gre z ukradenimi dokumenti na banko in pri bančnem oken- cu ponaredi podpis (lastni- ka bančne kartice) ter na tak način dvigne 170 tisoč tolar- jev tujega denarja, po oceni bančnikov iz Banke Celje ni prevara. Naj mi, prosim, po- vedo, za kaj potem gre, če' ne za prevaro. Po oceni bančnikov iz Ban- ke Celje tudi ne gre za niko- garšnjo napako ali odgovor- nost, če oseba (v opisanem primeru občanka-tatica) pri bančnem okencu zlahka dvigne 170 tisočakov tujega denarja po tem, ko se na bančnem dvižnem listku dru- gače podpiše, kot je razvid- no iz podpisa na bančni kar- dci. In ker bančna delavka ne opazi dveh različnih pod- pisov, imamo zdaj na eni stra- ni prevarantko, na drugi stra- ni pa oškodovanko. Nekje vmes pa je banka, katere od- zivanje je težko razumeti. MARJELA AGREŽ Poglej me v oči... Spoštovani M.G.! Po pos- vetu s sodelavci sem ugoto- vil, da članka očitno niste ra- zumeli. Povsem napačno ste si ga tolmačili kot napad na Policijski klub borilnih veš- čin, zato je nadaljna polemi- ka brezpredmetna in bi z njo le begali bralce, ki so jim bi- la moja razmišljanja jasna. Z žalitvijo »...ker na stopnič- kah ni bila (verjetno njemu) zelo priljubljena...« pa ste brcnili v temo. Če ste se v njej tudi znašli in želite izhod iz nje, sem vam na voljo v ured- ništvu. D.Š. PREJELI ^ SMO Stališče SEG do povabila v EU in Nato Slovenci spet doživljamo enega najbolj prelomnih tre- nutkov naše zgodovine. Prvič se kot samostojna dr- žava vključujemo v družbo narodov, ki ji po svoji zgo- dovini in kulturi pripadamo. Pred nami so številni novi iz- zivi in nove možnosti. Orga- nizacija SEG si bo dejavno prizadevala, da jih bomo znali obrniti v svojo korist. SEG pričakuje, da se s tem varstvu slovenskega okolja obetajo manj deklarativni in bolj učinkovid časi. To pri- čakovanje povezujemo z dejs- tvom, da je EU že v pristop- nih pogajanjih uveljavila višje okoljevarstvene standarde kot naše oblasti, s pomembno razliko, da je okoljevarstve- ne standarde potrebno dose- gati tudi v praksi. V okviru teh pričakovanj si bo orga- nizacija SEG, sledeč svojemu programu, prizadevala slo- vensko okolje povezovati z višjo stopnjo potrebnega do- moljubja. Vstopanje v EU je čas, ko moramo spet dobro vedeti, kdo smo in kaj hočemo. Sa- mo od nas je odvisno, ali bo- mo v veliki Evropi znali ohra- niti svoje slovensko poslans- tvo. Svetovna skupnost je raz- deljena na bogate in revne dr- žave, na interesna področja, vojaške pakete in druge do- govore, ki vzdržujejo obsto- ječe stanje. Vojne povzročajo eko- nomski, ozemeljski, verski, kulturni in socialni razlogi, uničujejo pa ljudi in njiho- vo kulturo, naravo, dobrine. Proizvodnja orožja je v glav- nem omejena na razvite dr- žave, ki ga prodajajo komur- koli in za kakršenkoli na- men. To je tudi eden od raz- logov, da so obstoječa voj- na žarišča klub vsem diplo- matskim prizadevanjem izredno trdovratna. Določen nadzor je le nad proizvod- njo in uporabo atomskega orožja, kjer velike sile sku- šajo zadržati svoj primat oz. preprečiti njihovo uporabo (S. Koreja). Vendar ni nobe- nega zagotovila, da tako orožje ne bo tudi uporablje- no. Dokler tako stanje tra- ja, lahko svet kadarkoli spet doleti globalni vojni spopad. Militarizem ne prispeva k miru in boljšim mednarod- nim odnosom. Povzroča voj- ne in s tem prispeva k raz- padu humanitarnih vrednot ter povzroča neizmerno trp- ljenje posameznikov, družin in narodov. Vzdržuje se s proizvodnjo in trgovanjem z orožjem, ki revnim odvze- ma možnosti učinkovitega družbenega in gospodarske- ga razvoja. V obstoječih glo- balnih političnih razmerah je nevarnost vojne stalna. Pri- padnost katerekoli države kateremukoli vojaškemu pa- ketu povečuje nevarnost, da se bo kjerkoli zapletla v voj- ne. V stranki ekološkega giba- nja Slovenije SEG iz teh vzro- kov ne podpiramo članstva Slovenije v Natu, cilj naših prizadevanj je splošna in po- polna razorožitev. Dolgoroč- ni cilj Slovenije je uveljav- ljanje aktivne politike do vseh držav sveta. V tem ok- viru je potrebno pripraviti in uveljaviti pogodbe o nenapa- danju, o neuporabi kemične- ga in biološkega orožja, o šir- jenju demilitarizacijskih po- dročij (npr. brezatomska co- na od Baltika do Balkana), o prepovedi uporabljanja vseh vrst nuklearnega orožja, o prepovedi namestitve vojaš- kih jedrskih baz Nato v Slo- veniji in prepoved priplutja ladij na jedrski pogon v Lu- ko Koper (npr. ponovna spre- memba pomorskega zakoni- ka)...) Za vojaške aktivnosti naj v miru veljajo vsi okolje- varstveni dogovori. Sloven- ska vojska naj sodeluje v mednarodnih reševalnih ak- cijah, pomoči pri katastro- fah, nadzoruje naj sloven- sko ozemlje iz zraka, vode in zemlje. Sodeluje naj pri sanacijah divjih odlagališč odpadkov, oživljanju moč- virij, zaščiti in opazovanju ogroženih živali in rastlin. S pomočjo drugim državam v primerih civilnih, ne pa vojnih potreb, se povečuje občutek za razumevanje in zaščito drugih in drugačnih kultur. KAREL LIPIČ, univ dipl.ing., za izvršni odbor SEG Podpora vstopu v Nato in EU ženska zveza NSI in Žen- ski odbor SDS odločno pod- pirata vstop Slovenije v zvezo Nato in v Evropsko unijo. S tem bomo uresničili nacio- nalni program samostojne Slovenije, kateremu smo se zavezali že pred dvanajsd- mi leti s plebiscitarno odlo- čitvijo za lastno državo in njeno umestitev v evropski duhovni, kulturni, politični, socialni in gospodarski ok- vir. Članstvo v zvezi Nato bo Sloveniji zagotovilo varno in stabilno okolje za vsestran- ski razvoj države, utrditev demokracije, varstvo člove- kovih pravic, zmanjšali pa se bodo tudi izdatki za obrambo. Poleg obrambne- ga in varnostnega vidika že- hmo poudarid tudi nevojaš- ki pomen Nata. Ta zagotav- lja hitro in strokovno pomoč ob velikih naravnih nesrečah; znanstveni program Nata omogoča štipendije in fi- nančno podporo na področ- ju znanosti, tehnologije in raziskovalne infrastrukture, zagotavlja tudi večje možno- sti izobraževanja in zaposlo- vanja. Z vstopom Slovenije v Nato bodo odprte nove priložnosti za ekonomsko sodelovanje, pretok kapita- la in tehnologij. Ženske v Koaliciji Slove- nija zato menimo, da držav- ljani Slovenije nikakor ne smemo zapraviti možnosti za pridružitev k najbolj de- mokratičnim, kuhurnim in najbolj gospodarsko in po- litično razvitim državam Evrope. Na referendumih dne 23. marca 2003 bomo zato gla- sovale ZA vstop v Nato in ZA vstop v Evropsko zve- zo. ŽENSKA ZVEZA N.Si in ŽENSKI ODBOR SDS Naše ceste so krvave Brezbrižni idiotski morilci so med nami, zato so naše ceste krvave. Njihov boj je avto, v dragem avtomobilu se manifestira njihova strast. Uživajo v divji vožnji. Saj imajo težke avtomobile in mislijo, da so varni, na dru- ge voznike sploh-ne misli- jo, obnašajo se, kot da jih ni. Če že ne mislite na dru- ge, pomislite vsaj na sebe. Kaj se ne zavedate, da se tu- di vi lahko zabijete? Vi ne povzročate masakrov na ce- sti samo drugim, ampak tu- di sebi. Kaj ne berete časopisov in ne gledate »črne kronike« na TV? Verjetno to celo berete in gledate, pa vas nič ne zbi- stri in vztrajate v divji vož- nji. Idiotizem je nekaj groz- ljivega. Pijani vozite, tudi v škarje, po mobilnih telefo- nih se pogovarjate in kadite med vožnjo - in to pri veliki brzini. Saj niste čarodeji. Sa- mo čisto majhna odsotnost pozornosti je potrebna in vr- že vas s ceste. Kotalite se po strmem pobočju. Kaj osta- ne od vas, je velik vprašaj. Ali pa z glavo treščite ob le- vo šipo in duševna bolezen je tu. Vi pa mislite, da se vam ne more nič kritičnega zgo- diti. Zakaj se greste idiotsko vožnjo? Gradnja avtocest napreduje, tudi druge ceste obnavljajo. Zakaj ne bi var- no vozili po predpisih? Že pri vsej pazljivosti pride včasih do nepredvidenih ne- sreč. Kaznivo pa naj bi bilo tudi obveščanje voznikov med se- boj, kje se nahajajo radarske kontrole. MARIJA OCVIRK, dipl.inž., Celje Št. 11 - 13. marec 2003 12 CELJE Pomežik soncu z Zvezo prijateljev mladi- ne odide vsako leto na brez- skrbne počitnice preko 60 ti- soč otrok. V zadnjih dveh letih so s pomočjo akcije Pome- žik soncu - Odprimo počit- nice vsem otrokom, omogo- čili brezplačno letovanje 2031 otrokom, ki zaradi po- manjkanja sicer ne bi mogli na letovanje. Te cilje želijo uresničiti tudi letos. Sreds- tva za letovanje bodo zbirali na računih lokalnih organi- zatorjev. Za celjsko območ- je so položnice na voljo na Medobčinski zvezi prijate- ljev mladine Celje. S.B. Manj mimobežnih pobud Jutri bo v celjski ministr- ski pisarni uradovala mi- nistrica za strukturno po- litiko in regionalni razvoj, Zdenka Kovač. Ob nedavni otvoritvi pisar- ne, ki je OL^imstorih Mestne občine Celje, je Kovačeva ome- nila velika pričakovanja od te- ga pilotnega projekta štirih mi- nistrov in vlade. Zlasti na po- dročju regionalnega razvoja pričakuje, da bo s to obliko dela v lokalnem okolju mo- goče zmanjšati število mimo- bežnih pobud in zagotoviti laž- jo komunikacijo z vsemi zain- teresiranimi v lokalni skupno- sti, predvsem v Savinjski regi- ji. Cilj je hitrejše uresničeva- nje regionalnih pobud, zlasti v sodelovanju z regionalnimi razvojnimi agencijami. Prav ta- ko bo, meni ministrica, lažje in učinkovitejše izmenjavanje stališč z ciljnimi skupinami re- gionalnega razvoja. Ministri- ca je napovedala, da bo jutri predstavila izhodišča za enot- ni programski dokument za čr- panje sredstev iz evropskih strukturnih skladov. BRST Presežena pričakovanja Na Celjski koči našteli preko 18 tisoč smučarjev v nedeljo so z zabavo na snegu, brezplačno smuko in živo glasbo zaključili smučarsko sezono na Ce- lju najbližjem smučišču. Celjski koči. Naložbe v obnovo vleč- nic so se, ob ostri zimi, ki ni skoparila s snegom in mrazom, obrestovale. Sko- raj nihče namreč več ne pomni, kdaj so se na Celj- ski koči lahko pohvalili s kar 72 smučarskimi dnevi, v katerih je tam smučalo preko 18 tisoč smučarjev. Cestna povezava preko Vi- pote, ki je to smučišče še približala Celju, urejeno umetno zasneževanje, do- bro vzdrževano smučišče - vse to je prispevalo k za- dovoljstvu smučarjev, pa tudi upraviteljev smučišča - celjskega Zavoda za ure- janje parkirišč in gospodar- jenje z javnimi objekti (ZPO). Kot je povedala Tatjana Hren iz ZPO, jih veseli, da so lahko pretežni del sezone omogočali smuko s Tolstega vrha, obrestovala se je tudi ureditev sankališča in tekaš- ke proge. Nekaj nezadovoljs- tva je povzročila le skromna razsvetljava za nočno smu- ko, zato bo treba v prihod- nje pri tem še kaj postoriti. Načrti za razširitev smučiš- ča še na nekoč tako priljub- ljeno strmino pod kočo pa bodo zaenkrat ostali še v pre- dalih. Naložba bi bila pre- draga. »Kljub temu bomo tudi v nezimski sezoni poskrbeli za več animacijskih prire- ditev na koči, skupaj z Za- vodom za gozdove pa pri- pravljamo še eno novost. Uredili bomo namreč gozd- no učno pot, ki bo nova pri- ložnost za spoznavanje bio- topa na Celjski koči,« je po- vedala Hrenova. V obnovo smučišč name- ravajo letos, kot piše v pred- logu celjskega proračuna, vložiti 25, v obnovo Celjske koče pa še dodatnih 10 mili- jonov tolarjev. BRST Aranžiranje za brezposelne v Vrtnarski šoli Celje so te dni pripravili tečaj aran- žiranja s cvetjem in zele- njem, ki je namenjen brez- poselnim ženam s podeže- lja. Tečaj izvajajo za Raz- vojno agencijo Sotla, ki je projekt prijavila v okviru programa Phare. Udeleženke so iz Spodnje in Zgornje Savinjske doli- ne. Konjiškega ter Obsote- Ija, to so ženske, ki so po- stale tehnološki višek v pod- jetjih Tolo Šentjur, Kors Ro- gaška Slatina, Moda Šent- jur..., ali pa imajo status gos- podinje na kmetiji. Tečaj je vsebinsko, metodično in di- daktično prirejen za to cilj- no skupino, tako da zajema teorijo o osnovah oblikova- nja s cvetjem, zelenjem ter ostalimi aranžerskimi ma- teriali, aranžiranje cvetja in daril, oblikovanje in izde- lavo velikonočnega aranž- maja, sezonskih voščilnic, sezonskega suhega in sveže- ga šopka. V vseh izvedbah tečaja se bo zvrstilo kar 80 brezposelnih žensk s pode- želja. Iščejo materiale, ki jih tečajnice lahko najdejo doma na vrtu, neposredni okolici hiše, gozdnem ro- bu ali jasi ipd. Po konča- nem seminarju bodo uspo- sobljene za opravljanje dodatne dejavnosti na kme- tiji oziroma se bodo lahko samozaposlile. Zanimanje za tovrstno tečajništvo je ve- liko, zato pripravljajo že nadgradnjo za letošnjo jesen. ŠKZ Teden frankof onije Celje bo tudi letos prizorišče mednarodnega tedna fran- kofonije. Bogat spored prireditev se bo pričel v ponede- ljek, 17. marca, in se iztekel 23. marca. Višek prireditev bo prihodnji četrtek, ko bo v Sloven- skem ljudskem gledališču frankofonski dan s srečanjem in nastopi slovenskih in francoskih dijakov. Na njem bo- do dijaki predstavili lep del svoje ustvarjalnosti v franco- skem jeziku. Sicer pa pripravljajo še kopico drugih prire- ditev, ki bodo primerno obeležile teden frankofonije. V kinu Metropol bodo zavrteli francoski film, v Osrednji knjižnici bo v sredo pogovor o frankofoniji, v petek pa bodo v knjižnični enoti na Gledališkem trgu odprli razsta- vo sodobne francoske književnosti in kulturnih revij. Pri- reditve se bodo zaključile v soboto, 22. marca, s franco- skim večerom v kavarni hotela Evropa, ves teden pa bodo s tednom francoske kuhinje obeležili tudi v hotelu Štor- man. Pri izvedbi letošnjega tedna frankofonije so moči zdru- žili zavod za šolstvo ter ministrstva za šolstvo, zunanje zadeve in kulturo. BS Večne arije srca v petek, 14. marca ob 19.30 uri, pripravlja podjetje Fit media v Modri dvorani Celjskega sejma tradicionalno pri- reditev Ljubezen je ena sama pesem. Naslov letošnje pri- reditve je Večne arije srca. Arije iz znanih operet bodo izvedli sopranistki Andreja Zakonjšek in Urška Žižek, te- norist Marjan Trček in baritonist Jože Vidic. Nastopila bosta tudi Akademski pevski zbor Celje pod vodstvom zbo- rovodkinje Barbare Arlič in Tamburaški orkester Akord pod taktirko dirigenta Matjaža Breznika, ki bo poleg sa- mostojnih točk tudi spremljal soliste in zbor. Skozi večer bo poslušalce vodil Mario Galunič. Z izkupičkom tokrat- ne prireditve bodo pomagali slepemu Boštjanu Štefaniču iz Radeč za nakup Braillove vrstice in računalniške opre- me za pomoč pri delu. ŠO ANKETA Mariborska in obvoz Mariborska in njena prenova bosta po vsej verjeti še burili duhove, še posebej, ko bo ena najbolj preto cest zaprta. Še vedno pa ni znano, kako bodo uri obvoz. Zaskrbljeni so predvsem krajani Krajevne si nosti Aljažev hrib, kjer obstaja možnost, da bi bil Ijan obvoz. Po drugi strani pa se nekateri ljudje za majo prav za to možnost, ki bi prinesla tudi obnovo stu na Teharski. Mimoidoče smo povprašali, kaj me o gradnji obvoznice in po kateri poti bi speljali obv( Miran Šander: »Trenutno zadeve ne poznam, tako da nebi mogel komentirati. Ven- dar pa, če bo obvoznica konč- no urejena, me zaprtje Ma- riborske prav nič ne moti. Ce- ste je namreč treba urejati.« Nedo Dakovič: »Dejansko še ni uradno znano, kje bo obvoz potekal. Sedaj pa je že malce pozno, saj bi mi, voz- niki avtobusov, morali zanj že prej vedeti. To, da bo Ma- riborska zaprta, bo seveda največja težava za poklicne voznike, ampak to se mora urediti. Za obvoz bi bila naj- boljša pot Vrunčeva in nato po obvoznici v eno smer, dru- ga smer pa po Mariborski, kjer bi naredili enosmerno cesto. To je tudi predlagalo že kar nekaj ljudi.« Danilo Jereb: »Nikogar ne bi smelo skrbeti dejstvo, da bo Mariborska zaprta, saj gre za dobro nas vseh. Glede ob- voza pa popolnoma zaupam stroki prometa v Celju, ZPI- ju oziroma pooblaščenim za to.« Katja Kline: »Ko bo U borska zaprta, bo pač gn po Teharski oziroma kjei pač obvoz. Če bi se dalo z| diti poseben obvoz, ki n nikogar in ničesar oviral bila to verjetno najboljša šitev.« Jana Snoj: »Da se bd dila Mariborska, je dot Glede obvoza pa mislim, ne najdejo neke prave n tve. Po mojem mnenju bi lo najbolje, da bi speljali voz po Teharski, kjer bi' rali najprej urediti mosl je res v katastrofalnem: nju in kjer je dejansko f smerna cesta. Mislim, bila glede obvoza to mp ša rešitev.« Marta Zupane: »Mis' da je že skrajni čas, da se nova Mariborske nadali" ker je to v Celju nujno i trebno. Glede obvoza ni^ razmišljala, ker so za tof stojni, ki bodo uredili 2^' vo tako, da bo prav.« ^ Foto: St. 11 - 13. marec 2003 MOZIRJE POLZELA I 13 Od razglednice do kljukastega križa Starine z Vranskega sejma - »Da Vransko ne bi bilo mrtvo kot Celje« Klub starodobnikov Sa- linjska dolina je minulo so- lioto priredil sejem starin. Ta |ie četrto leto vsako drugo so- ^to v mesecu polni vranski irg, stojnice pa vabijo kupce od zgodnjih jutranjih ur do poldneva. j Do pred nekaj meseci so si obiskovalci lahko ogledovali ie stare motocikle, kupovali rezervne dele zanje, pa tudi dele starih in novejših avto- mobilov. Ker pa so želeli or- ganizatorji ponudbo razširi- ti, so povabili k sodelovanju |udi starinarje. Na sejmu so- deluje tudi Turisdčno društvo Celje, ki se vsako prvo sobo- to v mesecu s starinami pred- stavlja v Laškem, drugo so- t)oto na Vranskem in tretjo v Celju. Starinarji ne prihajajo le iz bližnje okolice, ampak tudi iz mariborskega okoli- Sa, Ljubljane, Zasavja... Po be- sedah Petje Groma, enega iz- ned organizatorjev, je Vran- iko idealen kraj za tovrstna irečanja, saj se tu križajo šte- ilne pod. Med takšnimi in drugačnimi zbiralci... Na sejmu so prevladovali motociklistični deli in najraz- ličnejša oprema. Opazen je bil tudi vpliv Vranskega motocikli- stičnega muzeja, ki je edini to- vrstni muzej v Sloveniji. Kljub temu pa starin ni manjkalo. Ce- ne so se gibale od sto do nekaj sto dsoč tolarjev. Obiskovalci in seveda zbiratelji so lahko ku- pili praktično vse - od razgled- nic do starinskega gramofona s školjko. Eden izmed starinar- jev, ki je prišel iz Zagorja, je prodajal nemške vojaške sta- rine iz prve in druge svetovne vojne. Na njegovi stojnici so lahko obiskovalci kupili naj- različnejša nemška vojaška od- likovanja, med katerimi bi mo- rali za najdražjega odšteti 25 tisočakov. Prijazni dolgolasec nam je zaupal, da je te križe nosil že v prejšnji državi, za kar so ga enkrat celo pretepli. Se- daj jih kupujejo predvsem sta- rinarji in obritoglavci. Včasih pridejo tudi tujci, ki si pridejo ogledat muzej mo- tociklov. Predvsem v zimskih mesecih jih je veliko, saj se motociklistični sejmi v tujini pričnejo spomladi. Ciljna pub- lika pa so Slovenci. Grom pra- vi, da bodo storili vse, kar se bo dalo, da bi sejem še bolj zaživel: »Da ne bo ob sobotah na Vranskem tako mrtvo, kot je v Celju.« ŠPELA OSET Foto: G. KATIC Sejem starin na Vranskem pritegne različne obiskovalce. iViaio prostega denarja V Mozirju so svetniki na Zadnji seji sprejeli prora- čun, v katerem načrtujejo 'ekaj manj kot milijardo to- arjev prihodkov - vendar im po odštetju zakonsko loločenih obveznosti, že Očetih lanskih in letošnjih ivesticijskih obveznosti in •irugih namenskih prispev- W, za nove investicije os- ^^ne slabih 35 milijonov to- larjev. . Pri sprejemanju proračuna to svetniki največ pozornosti 'Namenili t. i. »renečki« cesti, je že dobrih 10 let tudi me- 'lijsko odmevno jabolko spo- ''3. Lastnik dela ceste v Spod- nji Rečici je zasebnik, ki je tudi z ustavnim sporom do- segel, da ceste niso prekate- gorizirali v občinsko, temveč je še naprej ostala javna pot. Uporabniki, predvsem manjši podjetniki in stanovalci, so se nenehno pritoževali zaradi neurejene poti. Predstavniki mozirske občine so se z last- nikom večkrat skušali dogo- voriti o odprodaji spornega cestišča, v pogovorih pa je vsak dokazoval svoj prav. Mo- zirski župan Ivo Suhoveršnik je na zadnji seji občinskega sveta potrdil, da so z lastni- kom dosegli končni dogovor, ki naj bi ga predvidoma pod- pisali včeraj, v letošnjem ob- činskem proračunu pa so za odkup in sanacijo javne poti namenili dobre 4 milijone to- larjev. Tudi zato je bil med sejo umaknjen amandma, po ka- terem bi denar namesto za ure- ditev ceste namenili za odkup kaplanije na Rečici. Člani re- čiškega krajevnega sveta so se namreč odločili, da bodo po- skušali prodati staro šolsko zgradbo, v kateri je sedaj tu- di vrtec. Ko bo stara šola pro- dana, bodo vrtec dogradili pri novi šoli, za potrebe KS pa odkupili kaplanijo. US Turistična zmaga OŠ Vransko-Tabor Turistična zveza Sloveni- je v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo prireja letos že 17. festival Turizmu pomaga lastna glava. Minuli petek je na Vranskem potekalo regij- sko tekmovanje, na katere- ga se je prijavilo 11 šol. Zma- ga je ostala doma. Naslov letošnjega festivala je bil Bili so in ostajajo veliki ljud- je. Vsaka šola je predstavila ose- bo, ki je živela v kraju, od ko- der šola prihaja, in na tak na- čin pripomogla k turistični pro- mociji kraja. Učenci so mora- li najprej narediti raziskoval- no nalogo, v petek pa so na sa- mem festivalu pripravili svoje razstave. Za tekmovalni del so morali pripraviti še odrsko predstavitev, ki je potekala v kulturnem domu na Vranskem. Po vseh predstavitvah so pode- lili priznanja, kar tri šole pa so bile nagrajene z zlatom: OŠ Vransko-Tabor, OŠ Šempeter in OŠ Topolšica. Najbolj se je s predstavitvijo Schwentnerja iz- kazala OŠ Vransko-Tabor, ki bo regijo zastopala na državnem tekmovanju sredi aprila v Žal- cu. Poleg omenjenih šol so na festivalu sodelovali tudi učen- ci iz OŠ Gornji Grad, Braslov- če, Luče, Mozirje, Ljubno ob Savinji, Rečica oh Savinji in Pre- bold. Festival je namenjen pred- vsem turistični vzgoji mladih in ustanavljanju novih turistič- nih podmladkov. Še posebej je torej zanimiv za manjše kraje, ki lahko svojo prihodnost iš- čejo v večji promociji in turiz- mu. ŠPELA OSET Foto: T TAVČAR Zmagovalna ekipa iz vranske šole z mentoricami in ravnateljico Valerijo Pukl. Kanalizacija, šola in stanovanja Občina Polzela je med pr- vimi spodnjesavinjskimi občinami sprejela letošnji proračun, v višini 554 mili- jonov tolarjev, kar dve tret- jini denarja pa bodo porabi- li za pokritje vseh zakon- sko predpisanih namenov. Ostala sredstva so Polzela- ni poskušali kar najbolj racio- nalno razdeliti. Tako bodo za prometno infrastrukturo po- rabili 64 milijonov tolarjev, od tega skoraj polovico za vzdrževanje, ostalo za neka- tere krajše cestne odseke. Gle- de na to, da so v preteklih le- tih veliko vlagali v zagotav- ljanje oskrbe z vodo, bodo le- tos za to porabili samo 25,6 milijona tolarjev, od tega za vodovod v Dobriču 20 mili- jonov tolarjev, 3 pa za vodo- vod Vindija. Prednostno po- dročje v občini je izgradnja kanalizacije, za kar so name- nili 55 milijonov tolarjev. V tem okviru bodo nadaljevali z gradnjo kolektorja na Bre- gu, zgradili meteorni kanal v Ločici, sekundarni kanal od Tovarne nogavic ter pripravi- li načrte in projektno doku- mentacijo za kanalizacijo na Polzeti in na Bregu. Prav tako so v proračunu zagotovili finančna sredstva za odkup zemljišč in pripravo projektne dokumentacije za gradnjo stanovanjskega blo- ka. Največ sredstev so name- niti izgradnji nove podružnič- ne osnovne šole v Andražu. Pripravljalna dela že tečejo, šola pa naj bi bila dokončana drugo leto. Občina bo letos prispevala 25 milijonov tolar- jev, del sredstev zagotavlja ministrstvo, nekaj pa so s sa- moprispevkom zbrali obča- ni Andraža. Precejšen del sredstev, 31 milijonov tolar- jev, je v proračunu namenjen rekreaciji, kulturi in dejavno- sti neprofitnih organizacij. T TAVČAR Št. 11 -13. marec 2003 14 ŽALEC MOZIRJE Spomini korajžnega smrkavca Gost rečiške čitalnice, predsednik slovenske borčevske organizacije Ivan Dolničar o svoji življenjski poti Minuli petek je na Rečici v duhu nekdanjih čitalniš- kih večerov gostoval Ivan Dolničar, generalpolkovnik letalstva v pokoju, ki je opravljal odgovorne nalo- ge, sedaj pa je predsednik Združenja borcev in udele- žencev NOB Slovenije. Dolničarja so v goste po- vabiti člani Turističnega druš- tva Rečica, gost pa je s kra- jem ob Savinji povezan pre- ko domačinke, žene Ivice. Moderator petkovega večera je bil Zdravko Novak, pogo- vor pa so popestrile članice kvarteta Vita. Ivan Dolničar, ki poletne mesece preživlja v družinskih hiši na Rečici, izhaja iz številne družine iz Dobrove pri Ljubljani. »Ro- dil sem se kmalu po prvi sve- tovni vojni, od 15 otrok nas je 12 ostalo živih, skozi živ- ljenje pa smo se prebijali, kot smo se znali,« je petkovo dru- ženje pričel Ivan Dolničar. Oče je številno družino pre- življal s šivanko in staro sin- gerico. Otroci so rasli v revš- čini, se v rosnih letih udinja- li pri premožnih kmetih ter se izučili svojih poklicev. Dol- ničar se je izučil za zlatarja, vendar pa je njegove zlatar- ske načrte prekrižala italijan- ska okupacija Ljubljane. »Sam prej nisem bil v vojski, puško sem prvič prijel v ro- ke v partizanih. Med prvim topniškim napadom me je bi- lo grozovito strah, vendar se človek vsemu privadi,« je pri- povedoval Dolničar, ki je kot mlad fant kmalu postal poli- tični komisar - podobno kot drugim funkcijam se je tudi tej priučil in privadil. Vojni spomini Kariera mladega partizana se je strmo vzpenjala. »Ne mo- rem reči, da je v Sloveniji, ki ni bila država, šlo za dr- žavljansko vojno, vsekakor pa je bil neke vrste bratomor- ni boj,« je odgovoril Dolni- čar na vprašanje o državljan- ski vojni in poudaril, da je samo železna disciplina par- tizanski vojski omogočila, da se je razvijala in se ni spre- menila v navadne tolpe. Ve- liko spominov je Dolničar na- menil pohodu 14. divizije, težkim časom, ki so jih pre- življati v snegu, ter tudi idea- lom, ki jih je mlada vojska nosila s seboj. Dolničar je bil tudi organizator pogovorov med vrhovnim poveljnikom jugovzhodne skupine armad generalom Alexandrom von Lohrom s štabom IV. opera- tivne cone na Topolšici. »Bil sem 23 let star smrkavec, nai- ven in korajžen, pa mi ni bi- lo lahko. V zameno, da bi pre- peljal svojo armado do Av- strije, bi nam von Lohr pu- stil vso težko in večino lah- kega orožja. Sam pooblastil za dogovor seveda nisem imel. Sem pa za pot v Letuš dobil šoferja, na Ljubnem pa smo si izposodili zdravnikov avto. Tako sem lahko von Lohru, ko me je povabil v svo- jo limuzino, ponosen odvr- nil, da imam svoj avto. No, žal je zračnica spustila po sto metrih, tako da sem se proti Topolšici vseeno peljal z li- muzino,« je pripovedoval Dolničar. Po vojni se je Dolničar na- meraval posvetiti zlatarstvu, nekje v ozadju so bile štu- dijske želje... »Moral sem podpisati, da ostanem v voj- ski, o tem pa prepričevati tu- di druge. Sam in marsikdo drug ni vedel, kakšne so raz- mere v Jugoslaviji, kaj se je dogajalo na Primorskem...« Zaradi vojaške službe se je Dolničarjeva družina večkrat selila. »Kar dvanajstkrat smo se preselili. Varaždin, Zre- njanin, Zadar, Beograd... Dokler sta bili hčerki majh- ni, ni bilo težav. Zaradi spre- membe šole in novega oko- lja so bile kasneje težave več- je, breme pa je nosila žena Ivica. Najlepše je bilo v Za- dru, kjer smo ustanavljali le- talsko akademijo. Z vese- ljem sem zgrabil ta izziv, akademija pa se je razvila v ugledno šolo. Tu sem imel tudi svoje letalo, s katerim sem veliko letel in marsikaj doživel. Neredko so se mi, tudi zaradi svoje neumnosti, tresle noge, ko sem pristal na letališču,« je obudil ene- ga od številnih spominov. Življenje s Titom Ko je Dolničar postal po- močnik državnega sekretar- ja za politično pravni sektor, je sledila selitev iz Zadra in tesnejše sodelovanje z Josi- pom Brozom Titom. Leta 1979 se je začela politična pot generalpolkovnika, saj je po- stal generalni sekretar jugo- slovanskega predsedstva. V tej funkciji je med drugim po- ročal o Titovem zdravju in kasneje organiziral njegov po- greb. »Pogreba na Dedinjo se je udeležilo 180 državnikov, med drugim tudi Sadam Hu- sein. Na letališču so ga čaka- li skoraj šest ur, priletel je z dvema boeingoma. Najprej ni želel sprejeti dodeljenih apartmajev v Interkontinen- talu, nato pa je njegovo spremstvo zasedlo celo nad- stropje. Poljskemu predsed- niku pa smo morali poiskati druge sobe,« se je omenil Dol- ničar, ki so mu v spominu os- tali tudi boji za Titovo de- diščino. »S sinovoma smo se hitro dogovorili, Mišo si je izbral puško in džip. Žarko pa fotoaparat. Drugače je bi- lo z ženo Jovanko, ki ni bila nikoli na obisku v Kliničnem centru, potem pa je igrala uža- loščeno vdovo. Hotela je po- kojnino, zahtevala pa je tudi vso zlatnino in vsa darila, ho- tela je ostati v njegovi rezi- denci. Zgradili smo ji vilo. Ivan Dolničar, predsednik slovenske borčevske organizacije, je v Rečici nizal spomine na NOB in povojna leta. pa je bila prevelika, s hišo ni bila zadovoljna. Začela se je vmešavati v kadrovsko poli- tiko, in po vsem skupaj se mi ni zdelo čudno, da sta se s Titom zapletla v konflikt.« Ivan Dolničar se je upo- kojil na svojo zahtevo, ker »mi je bilo dosti vsega - do- volj sem imel let in delov- ne dobe, zato je prišel čas, da se umaknem. Vseskozi sem vedel, da se bom vrnil v Slovenijo. Razpad Jugo- slavije me ni preveč prese- netil, saj sem poznal odno- se med republiškimi vods- tvi. Pojavil se je tudi veli- kosrbski hegemonizem, o katerem se je znal tudi Tito odkrito pogovarjati,« je ni- zal Dolničar zadnje beogrč ske spomine. »Moj odnos do vojne se i spremenil. Vendar sem dv mil že ob likvidaciji vaški straž, jasno in glasno smo ol sodili tudi povojne pobojd S temi dejanji je bila sloven- ska zemlja zelo onečaščena. Čas narodnoosvobodilnegc boja in vojne pa mora ostati čist in z omenjenimi stvar mi nima zveze,« je prepričan Ivan Dolničar. URŠKA SELIŠNIK Igralnica v Žalcu Hotel Žalec je že pred časom od ministrstva za finance dobil koncesijo za prirejanj« iger na srečo, igralnico pa so nameravali postaviti v prostorih nekdanjega RR-a. Vendar zgradba ni ustrezala vsem zahtevam, zato so jo porušili, namesto stare RR-ovt zgradbe pa bodo v pol leta v skladu z občinskim zazidalnim načrtom postavili nov objek Casino Rubin, v katerem bodo predvsem igralni aparati. Nov objekt naj bi se lepo vklopi v bodočo zasnovo žalskega hotela, znotraj katerega nameravajo zgraditi tudi bazene. US, Foto: T\ Otroci za porodnišnico Društvo ljubiteljev umetnosti Alegra je januarja in februarja pripravilo natečaj pod na slovom Rojstvo - lepota življenja, ki se ga je udeležilo 150 učencev iz trinajstih osnovnil šol v celjski in prekmurski regiji. Tričlanska komisija Vojko Kumer, Jože Žlaus in Darink' Vereš-Kop je izbrala najlepša otroška likovna dela, ki jih bodo na prireditvi, ki bo v petek 14. marca, v Libojah, podarili ginekološko - porodniškemu oddelku v bolnišnici Celje. H dobrodelni prireditvi, ki se bo začela ob 18. uri, bodo ob mnogih glasbenih ansambli' nastopili tudi učenci OŠ Polzela. Podobno prireditev bodo kasneje pripravili tudi v Mursk Soboti za tamkajšnjo bolnišnico. TV Družina učečih se ljudi Na občnem zboru so se zbrali tudi članice in člani Univerze za 111. življenjsko obdobje, ki so ocenili svoje delo v minulem štiriletnem obdobju, izvolili novo vods- tvo in si zastavili nove na- loge. Te bodo tudi v prihodnje temeljile na številnih krožkih, katerih namen ni le osvaja- nje novih znanj, temveč pred- vsem družabnost, kot je na zboru poudaril tudi predsed- nik Janez Meglic. V prihod- nje si želijo več zanimanja za slovenski jezik in govorništvo, novinarstvo, zdravilna zeliš- ča in zgodovino Spodnje Sa- vinjske doline s poudarkom na hmeljarstvu. V krožke, ki jih vodijo člani-animatorji in zuiianji strokovni sodelavci, je trenutno vključeno 194 čla- nic in članov. Kulturni pro- gram so pripravili sami člani tretje univerze, ki tudi dru- gače sodelujejo na številnih prireditvah. Na zboru so za predsednico so izvolili Mari- jo Masnec, za njeno namest- nico pa Emilijo Pešec. Občni zbor so zaključili še s podeli- tvijo priznanj zaslužnim čla- nom društva. DN Člani Univerze za lli. življenjsko obdobje so se zbrali na občnem zboru v žalski dvorani. Št. 11 -13. marec 2003 - ŠENTJUR LAŠKO 15 Kljub pomislekom za projekt Skupen projekt razvoja podeželja - Posamezniki bodo za evropski denar lahko kandidirali že letos šentjurski občinski svet- niki so soglasno podprli pristop občine k pripravi uvajalne faze razvojnega programa podeželja Po po- teh dediščine. Projekt, ki so ga doslej že potrdili v ob- činskih svetih Oplotnice, Dobrne, Vitanja in Zreč, za- jema še območje občin Dob- je, Slovenske Konjice in Vojnik. Po besedah Ludvi- ka Pinterja iz LPC Kozjan- sko, ki je izvajalec projek- ta, bodo prvi posamezniki s tega območja lahko že le- tos kandidirali za evropski denar. Kot se je pokazalo skozi za- četno prevetritveno fazo pro- jekta, je območju osmih ob- čin skupna bogata naravna in kulturna dediščina. Zato bo- do snovali zlasti programe za razvoj turizma na podeželju, kmetijske programe ekološ- ke in integrirane pridelave ter razvoj različnih oblik pod- jetništva. »Glede na to, da je v Sloveniji zaenkrat še izjem- no malo pripravljenih pro- gramov,« je šentjurskim svet- nikom pojasnjeval Pinter, »je tudi delež sofinaciranja iz evropskih skladov višji«. V Be- li krajini, kjer imajo skupaj z Dolenjsko največ priprav- ljenih programov, so posa- mezniki za izvedbo prejeli tu- di do 80 odstotkov nepovrat- nega denarja iz Evropske uni- Čeprav razprava tega ni obetala, so v Šentjurju so- glasno podprli nadaljevanje projekta. Svetniki so sogla- šali, da so na podeželju po- trebni razvojni projekti, da je posamezne želje in ideje nujno podpreti z izdelanimi programi, če naj bo Slove- nija pripravljena in sposob- na črpati denar iz evropskih skladov, ki so ga uspeli za- gotoviti naši pogajalci. Za- to pa je bilo v razpravi toli- ko več vprašanj o tem, ali resnično potrebujemo tako veliko birokracije in različ- ne centre in agencije, ki pri- pravljajo razvojne projekte, saj se v javnosti ustvarja vtis, da še tisto malo denarja, ki ga uspemo zbrati, potroši- mo za »papir«. Ob tem so se svetniki še spraševali, ali se bodo programi razvojnega projekta Po poteh dedišči- ne skladali z razvojno stra- tegijo šentjurske občine, ka- tere izdelava je ena od naj- večjih predvolilnih obljub zmagovite koalicije. Razpra- vo so zaključili z zahtevo, da se ta razvojna strategija čimprej pripravi. IVANA STAMEJČIČ Pohod na Resevno Krajevni skupnosti Šentjur mesto in okolica, krajevna borčevska orga- nizacija in Planinsko društvo Šentjur pripravlja- jo v nedeljo, 16. marca, po- hod v spomin padlim med NOE na Resevni. Pohodniki bodo na Resev- no krenili ob 12.30 uri iz- pred OŠ Hruševec, hodili pa bodo po poteh Pod pečina- mi do spomenika padlim na Resevni. Pri spomeniku bo- do ob 14. uri kulturni pro- gram in krajšo spominsko slovesnost pripravili učen- ci OŠ Pranja Malgaja iz Šent- jurja, v Planinskem domu na Resevni pa bo sledilo družabno srečanje. IS Drugič začasno financiranje šentjurska občina je ena redkih na Celjskem, ki še nima pripravljenih niti iz- hodišč za letošnji proračun. Kot zaenkrat kaže, naj bi ta nastala do 10. aprila, ko se bodo spet sestali občin- ski svetniki. Na zadnjem zasedanju so zato na pred- log župana Štefana Tisla sprejeli sklep o vnovičnem začasnem financiranju ob- čine. Kot je ob prevzemu funk- cije napovedal župan Tisel s sodelavci, se želijo najprej te- meljito seznaniti s finančnim položajem in dosedanjim po- slovanjem v občini. Za zad- njo sejo občinskega sveta prejšnji četrtek so zato v ob- činskih strokovnih službah na zahtevo svetnika Marka Diacija pripravili pregled vseh odprtih zadev, ki jih ima občina iz preteklosti pred so- diščem. Gre za zadeve, v ka- terih je občina tožena ali to- žeča stranka. Med njimi je tudi tožba podjetnika Mirka Kovača, ki je od KS Planina decembra leta 1995 zahteval plačilo glavnice nekaj manj kot 5,6 milijona tolarjev, z zamudnimi obrestmi pa je dolg doslej narasel skoraj na 30 milijonov tolarjev. V ob- čini so se uspeli dogovoriti za poravnavo v višini 12 mi- lijonov tolarjev, s tema pa se bo deblokiral tudi bančni ra- čun KS Planina. Občinski svetniki so spre- jeli tudi vnovičen sklep o za- časnem financiranju občine. Veljavna zakonodaja dopuš- ča, da se sklep o začasnem financiranju občine, ki sme trajati tri mesece, lahko sprej- me dvakrat. V občinah, ki ni- majo sprejetega proračuna za prihodnje leto, morajo to sto- riti prvič do konca koledar- skega leta, drugič pa lahko v tekočem koledarskem letu začasno financiranje podalj- šajo še od aprila do konca ju- nija. IS Prvo tipsko postajališče Prvo tipsko avtobusno postajališče - v naslednjih letih naj bi jih na območju KS Blagovna zraslo 11 - so postavi- li na Proseniškem, v neposredni bližini Podružnične os- novne šole Blagovna. Po besedah predsednika Sveta KS Blagovna Edija Peper- ka so se za postavitev novih avtobusnih postajališč odločili zato, ker so nekatera že močno poškodovana in dotrajana, na območju krajevne skupnosti pa je še kar nekaj mest, kjer ustavljajo avtobusi, pa postajališča sploh nimajo. Eno po- stajališče, ki so ga v celoti izdelali domači obrtniki, stane blizu 700 tisoč tolarjev. Letos bi radi postavili še dve; eno na Selah in drugo v Dolah. IS Pred oltar zaradi zemlje Skrbi za okrog 17 hektarjev veliko kme- tijo v Trobnem Dolu se zlatoporočenca Ma- rica in Janko Pušnik, ki živita na doma- čiji skupaj z družino sina Draga, še kar ne moreta odreči. Prav zemlja in skrb zanjo ju je na nek na- čin tudi zvabila v zakon. Janka, ki je živel v osrčju Kozjanskega pri starih starših, so pred- stavili Marici, češ da bi bil dober mož in skrben gospodar, kakršnega kmetija, na ka- teri ostane dekle, še kako potrebuje. Iskrica med njima je takoj preskočila in vzela sta se sredi mrzle zime, po komaj treh mesecih poznanstva. H kmetiji sta dokupila še pet hektarjev zem- lje, Marica pa je kljub obilici dela našla čas tudi za razvedrilo; kot amaterska igralka in kot dobra pevka, ki je pela na koru, v meša- nem pevskem zboru v Šentrupertu ter pri ljudskih pevkah iz Trobnega Dola. Janko si je ob kmetovanju vzel čas za rokodelstvo, izdeloval je koše, pragove za tire, toporišča in še vrsto lesenih pripomočkov. Danes zla- toporočenca radi obiskujejo otroci (na sli- ki) Cvetka, Vida, Zdenka, Drago je z druži- no ostal na domačiji ter Marjana in Branko, prav tako pa deset vnukov in trije pravnuki. MM Praznovanja lokarsicih gasilk [ v Prostovoljnem gasil- skem društvu Lokarje, ki sodi med bolj aktivna druš- tva z dolgoletno tradicijo v šentjurski občini, je pred slabim desetletjem v ženski desetini vznikla ideja, da bi se lahko gasilke srečevale še kako drugače, ne zgolj med vadbo ter rednim druš- tvenim delom v domačem gasilskem domu. Ugibanj, kakšna naj bi bi- la ta dodatna srečanja, ni bi- lo prav veliko, saj so se žen- ske odločile, da skupaj praz- nujejo svoje rojstne dneve. Ker pa se je v »krožek« vklju- čilo kar 12 gasilk in bi bilo praznovanj, ki tudi niso ena- komerno razporejena preko Vsega leta, tudi za najbolj po- trpežljive soproge le preveč. so se tudi že kar na začetku dogovorile, da bodo skupaj praznovale le okrogle in le malce manj okrogle - s peti- co zaključene - jubileje. Zad- njega, 30-letnico Natalije Ti- selj, so proslavile v soboto zvečer, letos pa se bodo sre- čale še novembra na 30-let- nici Mihaele Planinšek. Že zdaj pa v krožku stikajo gla- ve in snujejo presenečenje za srečanje z Ambrahamom, ki čaka Nado Zupane februar- ja prihodnje leto. »Naša praznovanja so vse- lej zabavna in le z malce spre- menjenim >dnevnim redom<, da druženja ne bi postala pre- več rutinska. Stalnica je za- četek ob 20. uri in konec za- bave ob dveh zjutraj, skup- no darilo slavljenki ter zapeta odhodnica ob zaključku praz- novanja,« pravi ena od pobud- nic drugačnih druženj lokar- skih gasilk Cvetka Gajšek, ki skrbi tudi za usklajevanje praznovanj ter obveščanje vseh gasilk. »Se zgodi, da kak- šno praznovanje tudi nekaj- krat prestavimo, da imamo končno vse čas, a kljub majh- nim otrokom v večini dru- žin ter domačemu delu se še ni zgodilo, da bi se katera med praznovanjem nestrpno ozirala na uro,« se nasmeje in doda, da se v zadnjih de- vetih letih tudi še ni zgodilo, da bi zaradi skupnih prazno- vanj potem katero od gasilk doma čakala »jezična župca« ali pa »tihi dnevi«. IS Foto: MATEJ NOVAK ^■k preden so ob koncu praznovanja zapele odhodnico, so lokarske gasilke še nazdravile tokratni slavljenki 'Nataliji Tiselj. Pri tem pa je jasno, da so bili »Špilferderberji« - tudi lokarski gasilci, ki priložnostno zaigrajo "a doma narejene instrumente in popestrijo ženska praznovanja - že nekaj ur prej v domačih posteljah. St. 11 -13. marec 2003 16 PODČETRTEK KOZJE Terme Olimia občutile zimo Dolga zima je pustila po- sledice v Termah Olimia, ki so bile v prvih dveh mese- cih letošnjega leta slabše obiskane kot v istem obdob- ju lani. Ugoden rezuUat so zabe- ' ležili le v hotelu Breza, kjer so imeli januarja 5600 no- čitev, kar je 9,5 odstotka več kot leto dni prej. V istem ho- telu so februarja zabeležili 5500 nočitev, kar je odsto- tek manj kot lani v istem ob- dobju. V vseh objektih Term Olimia so imeli januarja (16400) in februarja (19000) skupaj 35400 nočitev, kar je za 5 odstotkov manj kot la- ni. Prevladovali so domači gostje, med tujimi pa s Hr- vaške v času njihovih šolskih počitnic. Februarja je bilo med tujimi gosti največ iz Avstrije zaradi šolskih počit- nic. Bazenski kompleks Ter- malije je januarja obiskalo 19600 kopalcev (2 odstotka več kot leta 2002), februarja pa 42000 (3 odstotke manj). V Termah Olimia so z obi- skom v prvih dveh mesecih le- tošnjega leta, glede na vremen- ske razmere, ki so večino lju- di vabile na smučanje, vseeno zadovoljni, medtem ko naja- ve rezervacij v bodoče kažejo lepšo sliko. TV Kozjanski park v Avstriji Kozjanski park je s Ter- mami Olimia in Zdraviliš- čem Laško sodeloval na tradicionalnem 9. medna- rodnem sejmu Ab Hof v Spodnji Avstriji. Sloveni- ja se je na sejmu letos pred- stavila prvič, sodelovali pa so tudi razstavljale! iz Nemčije, Italije, Švice, Francije, Češke in Nizo- zemske. Kozjanski park se je v Av- striji predstavil z domači- mi regionalnimi produkU ekoloških kmetij z zavaro- vanega območja, naravni- mi in kulturnimi lepotami ter znamenitostmi, turistič- no ponudbo itd. Terme Oli- mia in Zdravilišče Laško sta predstavila spomladansko in velikonočno ponudbo. Sejem je spremljal kuUur- ni program, v katerem je slovenska delegacija sode- lovala z ansamblom Svet- lin iz Moravč in folklorno skupino Tanc iz Marija Gradca pri Laškem. Pred- stavitev Slovenije na sejmu Ab Hof je bila izredno us- pešna, obe zdravilišči s Koz- janskim parkom pa sta ime- li močno podporo tudi v predstavništvu Slovenske turistične organizacije na Dunaju. TV Najprej poplačilo lanskih dolgov Svetniki v prvem branju niso sprejeli predloga pro- računa občine Kozje za le- to 2003, saj so od župana in pripravljalcev zahtevali vrsto dopolnil in pojasnil. Letošnji proračun glede na poplačilo lanskih dolgov ne bo ravno razkošno investicij- sko naravnan, saj nimajo na voljo dovolj denarja. Župan Andrej Kocman je povedal, da morajo najprej poravnati dva"večja dolgova iz lanskega leta, 13 milijonov za asfalti- ranje cest in 16 milijonov za novo kuhinjo pri osnovni šo- li v Kozjem. Večja letošnja in- vesticija bo samo čistilna na- prava s kanalizacijo v Kozjem, za katero je v proračunu na- menjenih 10 milijonov tolar- jev. Čistilno napravo s kana- lizacijo bodo povezali s Pil- štanjem in Lesičnim, tako da bo rešena vsa dolina od Pod- srede, kjer čistilna naprava že deluje, do Lesičnega. Nova či- stilna naprava bo imela dva dsoč enot. Letos naj bi dokončali tu- di fasado na objektu v šport- nem parku, kjer naj bi po- stavili tudi manjšo tribuno in prekrili streho na zdravstve- nem domu v Kozjem v vred- nosti 15 milijonov tolarjev. Sedem milijonov je obljubi- la država, ostalo bo zagoto- vila občina. Letos ne bodo gradili novih cest, ampak bo denar samo za redno vzdrže- vanje. TONE VRABL Z OBČINSKIH SVETOV Zmanjšali število nagrad KOZJE - Svetniki v občini Kozje so zmanjšali število priz- nanj in denarnih nagrad. Ob letošnjem prazniku občine Kozje, 15. aprila, bodo podelili plaketo ter dve priznanji in dve denarni nagradi v višini 95 tisoč tolarjev. Prijave kandida- tov bodo sprejemali do 31. marca. Zaradi velikonočnih praz- nikov v Kozjem še ne vedo, kdaj bodo pripravili občinski praznik s prireditvami. Odstop Judite Potočnik KOZJE - Svetniki v občini Kozje niso sprejeli pobude komisi- je za kmetijstvo, da bi se število članov s pet povečalo na sedem, zato je nepreklicno odstopila predsednica Judita Potočnik. Do naslednje seje bodo pripravili predlog novega predsednika. TV razvojnih programov Svetniki so na predlog župana Marjana Drofeni- ka, odborov in komisij ter strokovnih služb obravna- vali gradivo o sedemnaj- stih razvojnih programih v naslednjih treh letih v ob- čini Podčetrtek. Večina programov je s po- dročja družbenih dejavno- sti, komunale in turizma. Med pomembnejšimi so iz- gradnja kanalizacije v Olim- ju, širitev čistilne naprave v Podčetrtku, prizidek k os- novni šoli v Pristavi pri Me- stinju ter obnova streh na osnovni šoli in zdravstve- nem domu v Podčetrtku. Do leta 2006 naj bi zgradili nov štadion pri osnovni šoli v Podčetrtku ter deset stano- vanj. V pripravi je tudi ure- ditev šest do sedem kilome- trov kolesarskih in peš po- ti, ki bi povezale Podčetr- tek z večjimi občinskimi kraji. V razpravi pričakujejo do- polnila razvojnih progra- mov, ki jih bodo ustrezno ovrednotili v proračunu in dopolnili s sredstvi, za ka- tera bodo kandidirali na šte- vilnih javnih razpisih. Žu- pan Marjan Drofenik je po zadnjih pogovorih optimist, saj svetniki tokrat v primer- javi s prejšnjim mandatom delujejo dokaj usklajeno in v korist razvoja občine in krajev. TONE VRABL mV SPOMIN I Franc Renier I v 81. letu je umrl ugledni občan Podčetrtka Franc Re- nier, ki je ob župniku Fride- riku Stemadu teoretični ute- meljitelj zdravilnosti termal- ne vode u Atomskih toplicah. Rojen je bil v Podčetrtku ob koncu prve svetovne vojne, preživel pa je tudi drugo, ko se je moral kot prisilni mo- biliziranec boriti na tujih bojiščih za ideje, ki niso bi- le njegove. Po vojni seje vključil v ob- novo domačih krajev. Kot tr- govec je razmišljal o njiho- vem hitrejšem razvoju. Ho- tel je dobro ljudem, ki so ži- veli na Kozjanskem in v Ob- sotelju. Bil je med vodilni- mi pri napeljavi elektrike, izgradnji vodovodov in že- lezniške proge, asfaltiranju cest in oživljanju turistične- ga društva. Ob sebi je zbral ljudi, ki so mu pomagaU pri uresničevanju načrtov, in kot dolgoletni predsednik turi- stičnega društva uspel izpe- ljati tudi mnoge akcije, s ka- terimi se je razvijalo zdra- vilišče in ob njem vsa potreb- na infrastruktura. Bil je član iniciativnega odbora za ustanovitev Obrt- nega združenja Šmarje pri Jelšah, pri čemer je ob 20- letnici delovanja od zbornice prejel naziv častnega člana. Bil je dolgoletni član Druš- tva upokojencev Podčetrtek in Društva invalidov Obsi telje. V obdobju 1967 d 1987 je bil tudi predsedni PGD Podčetrtek, kjer se j zavzemal za gradnjo i opremo novega gasilskeg doma ter za sodelovanje gasilskimi društvi v okoli Podčetrtka, Sloveniji, na H vaškem in v Avstriji. Večkn je bil odlikovan, leta 198 pa so ga gasilci nagradili nazivom častni predsednil Franc Renier je imel ra Obsotelje in Podčetrtek, zc to je za kraje ter ljudi stor več kot mnogi drugi. Ob vse aktivnostih pa je bila nji gova največja ljubezen zdn vilna voda s številnimi ugoc nostmi, ki jih ponuja. S svojim širokim in uspi šnim delom si je prav goto^ vo postavil spomenik v kra- jih, ki se danes tudi po nje- govi zaslugi uvrščajo med najbolj obiskane in najbolj priljubljene med Slovenci in tujci. MARJAN DROFENIK MODRI TELEFON Do prihodnjega četrtka bo vaše klice na Modrem telefonu spreje- mala novinarka Urška Selišnik. Na telefonsko številko 031/569-581 jo labko pokličete vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedelj- kom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. Kajuhova gimnazija Bralec Drago iz Celja spra- šuje, zakaj se celjska gim- nazija ne imenuje več po slovitem pesniku in domo- ljubu Karlu Destovniku - Kajuhu, ki je takšna oseb- nost, da bi po njem lahko nosila ime katera koli kul- turna ali izobraževalne us- tanova. Prof. Jože Zupančič, rav- natelj 1. Gimnazije v Celju po- jasnjuje, da se ta formalno ni nikoli v času svojega ob- stoja imenovala po pesniku Kajuhu. V letih po vojni, do leta 1958, se je imenovala I. gimnazija v Celju in je bila osemletna. Zatem je šola do leta 1982 nosila ime gimna- zija v Celju, z uvedbo usmer- jenega izobraževanja, ki je gimnazije odpravilo, pa je šo- la dobila ime Srednja druž- boslovna šola Celje. Leta 1990 so jo znova preimeno- vali v Gimnazijo Celje, pet let zatem, po uvedbi gimna- zijskih programov še na šti- rih srednjih šolah v Celju, pa so ji nadeli njeno izvirno ime - I. Gimnazija v Celju. V ča- sih usmerjenega izobraževa- nja se je gimnazije oprijelo Kajuhovo ime, ki pa ni bilo nikoli uradno »ustoličeno«. Zupančič še dodaja, da so imeli v devetdesetih leUh hu- de borbe, da so preprečili poi- menovanje gimnazije po še enem od njenih slovitih di- jakov, kasnejšem škofu An- tonu Martinu Slomšku. Poi- menovanje po zaslužnih Slo- vencih pa se mu zdi sporno, saj imajo tovrstna prizadeva- nja pogosto premočan poli- tični naboj. »Sicer pa je pra- vi naslov za tovrstna vpraša- nja šolski minister dr. Slav- ko Gaber,« je zaključil prof. Jože Zupančič. Sesuta cesta Bralec Bojan iz Celja je modri telefon povprašal, ali bo krajevna skupnost Pod gradom kaj ukrenila s ce- sto, ki se od Ceste na grad odcepi v levo ob klubu lju- biteljev celjskega gradu in je makadamska povezava z Osenco. Ob tej cesti je šesi hiš, v katerih živijo tudi starejši ljudje, nekateri po- trebujejo nekajkrat teden- sko tudi dializo. Cesta je polna udarnih jam in, kol pravi, v katastrofalnem sta nju. Predsednik KS Pod gradom, Vladimir Ljubek, je v odgo voru povedal, da v krajevni skupnosti čakajo na konec zi me oziroma na to, da bo skop nel sneg na tej in še na neka' terih drugih makadamskih ce stah v tej KS. Takoj, ko bo tc dopustilo vreme, bodo sklad no s sprejetim načrtom kra jevne skupnosti poskrbeli zasipanje večjih udarnih jam in za nujno »krpanje« te in ne- katerih drugih cest. Št. 11 -13. marec 2003 SL. KONJICE VITANJE VOJNIK 17 Občinski denar za brezposelne V konjiški občini se brezposelnost zmanjšuje - Vzpodbujanje razvoja gospodarstva ^ni se je število registri- lih brezposelnih zmanj- 0 za dva odstotka, ven- [pa vse več delodajalcev posluje samo za določen s, hkrati pa se povečuje ipraševanje po delavcih ez izobrazbe, so ugotav- E na seji konjiškega ob- iskega sveta. I [onjiškim občinskim svet- om je podatke o stanju za- iilenosti in brezposelnosti dstavil Alojz Počivavšek rijske območne službe Za- la za zaposlovanje. Po nje- rih besedah je na območju li občin konjiške upravne )te povprečna stopnja brez- ielnosti 10,2 odstotka. Naj- ija je v občini Slovenske Ko- če, kjer dosega 11,6 odstot- .Kljub temu v občini z gi- iiji na področju zaposlova- iniso nezadovoljni. Letos nameravajo brezpo- nost zmanjševati predvsem azličnimi oblikami aktiv- a zaposlovanja. Pričaku- I, da bodo na ta način vključili 370 oseb, preko jav- nih del pa še 80 do 90. Tako kot drugod bodo programe javnih del postopno zamenja- li lokalni zaposlitveni progra- mi. Pričakujejo, da bo pre- ko te oblike dobilo stalno za- poslitev več delavcev kot jih je iz programov javnih del (iz njih se redno zaposli četrti- na vključenih). Problem os- tajajo zaposlitve za določen čas. Delodajalci so na primer lani iskali 1.625 delavcev, v kar 82 odstotkih pa le za do- ločen čas (v regiji 79). Tudi podatek, da se je za 5 odstot- kov povečalo povpraševanje po delavcih brez izobrazbe, ni ohrabrujoč. Pomembnejše premike na področju zaposlovanja v ko- njiški občini pričakujejo od centra za poklicno informi- ranje in svetovanje, ki bo po 4. aprilu zaživel v okviru ko- njiškega urada za delo. Ta- krat se bo ta urad namreč pre- selil v nove prostore (prostore bivše agencije za plačilni pro- met v Starem trgu), ki mu bo- do omogočili tudi dodatno, nadstandardno dejavnost. Od boljšega informiranja brez- poselnih in delodajalcev, pa tudi mladih pred odločanjem za poklic, v občini veUko pri- čakujejo, hkrati pa se zave- dajo, da je nadaljnje zmanj- ševanje brezposelnosti odvi- sno predvsem od razvoja gos- podarstva v občini. Tega z raz- ličnimi ukrepi vzpodbuja tu- di občina. Iz letošnjega pro- računa bo sofinancirala real- ne obresti, nove zaposlitve, povečanje nastanitvenih zmogljivosti ter štipendije. Razpis je že objavila, prva sredstva pa naj bi upravičen- ci dobili po 1. aprilu. MILENA B. POKLIC Lani se je število registriranih brezposelnih zmanjšalo za 2 odstotka, kar sicer v primerjavi z letom 1995, ko so zabeležili kar 30-odstotno zmanjšanje brezposelnosti, ni veliko, a še vedno več kot v upravni enoti ali na celotnem celjskem območju. Med iskalci zaposlitve v konjiški ob- čini je največ starejših od 45 let in žensk, medtem ko je delež mladih, prvih iskalcev zaposlitve, nižji od regijske- ga povprečja. Lani je v konjiški občini dobilo zaposlitev 1.325 delavcev, med njimi 633 iz vrst brezposelnih. Z OBČINSKIH SVETOV Zmanjšan samoprispeveic SLOVENSKE KONJICE - V konjiških krajevnih skupno- stih Spodnje Grušovje in Draža vas so krajani izglasovali krajevna samoprispevka, ki ju bodo pričeli plačevati 1.aprila. Predvidena je bila 2-odstotna prispevna stopnja, sveta obeh krajevnih skupnosti pa sta na konjiški Občinski svet naslo- vila prošnjo za zmanjšanje prispevne stopnje na 1,5 odstot- ka. Ocenili so, da bodo predviden program lahko uresničili tudi z znižano stopnjo. Občinski svet je upošteval željo obeh krajevnih skupnosti in na zadnji seji ustrezno spremenil odloka o uvedbi samoprispevka v teh dveh krajevnih skup- nostih. Delovna telesa in glasilo VITANJE - Šele na svoji četrti redni seji je vitanjski svet oblikoval vsa svoja delovna telesa ter nadzorni odbor obči- ne. Že na prejšnji seji pa se je odločil za izdajanje občinske- ga glasila, ki bo praviloma izšlo vsake tri mesece. Tokrat je imenoval petčlanski uredniški odbor z odgovorno uredni- co Romano Holobar. (MBP) NA KRATKO Stranke o EU in NATO Konjiški Občinski odbor Nove Slovenije je sinoči v dvo- rani Konjičanka pripravil poslanski večer z naslovom EU in NATO - da ali ne? Nanj so povabili člana predsedstva evrop- ske konvencije Lojzeta Peterleta in poznavalca evroatlant- skega zavezništva dr. Jožeta Ranta. V Vitanju pa bodo o obeh najbolj aktualnih vprašanjih tega meseca spregovorili v okviru letne konference Občinskega odbora Socialdemo- kratske stranke, ki bo v petek, 14. marca, ob 18. uri v Kul- turnem domu v Vitanju. Na njej bo sodeloval predsednik stranke Janez Janša. Uspel dobrodelni koncert v Vitanju je bil v nedeljo dobrodelni koncert, ki so ga pripravili mladi. Številni nastopajoči so pritegnili bli- zu 500 obiskovalcev. Zbran denar bodo v enakih dele- žih namenili Žigi Podjavoršku za zdravljenje v tujini ter družini Šešelj iz Spodnjega Doliča, ki ji je pogorela hiša. Zimska idila na fotografijah Od četrtka, 13. marca, bo v prostorih Mladinskega centra Dravinjske doline v Slovenskih Konjicah na og- led razstava fotografij nagradnega natečaja MCDD z na- slovom Zimska idila. To je letos že tretja razstava del mladih umetnikov v Mladinskem centru. Na razpis so dobili 61 fotografij desetih avtorjev iz celotne Dravinj- ske doline. Pet avtorjev, ki so najbolje ujeli obraze zi- me, bodo nagradili. Priznanja obrtnikom za jubileje Območna obrtna zbornica Slovenske Konjice združuje skoraj 600 obrtnikov. Letos so prvič podelili priznanja vsem, ki so v preteklem letu zabeležili okrogle jubileje od ustanovitve obrti. Poleg bronastih in srebrnih priznanj so podelili tudi tri zlata. Za 30 let obrti sta priznanje prejela Anton Tehovnik in Slavko Krajnc, za 35 let pa Henrik Fijavž. Staro novo vodstvo Zreški gasilci so se na občnem zboru odločili, da jih bo tudi naslednja leta vodilo dosedanje vodstvo. Predsednik tako ostaja Jože Košir, poveljnik pa Marjan Kos. (MBP) V vojniškem prometu v Vojniku so ustanovili občinski svet za preventivo in vzgojo v prometu. V novoustanovljenem svetu bo predstavljal lo- kalno skupnost Jože Kocman, policijo Janez Goričan, os- novno šolo pa Olga Kovač in Ivo Špeglič. Občinske službe bo zastopala Nataša Kos ter krajevne skupnosti Avgust Anžič ter Karel Škoflek. (BJ) Vojnik za Roparjevo Občina je potrdila imenovanje direktorice Zavoda za tu- rizem Celeia Celje. Po januarskem javnem razpisu je bila izbrana Janja Repar iz Celja, diplomirana sociologinja kulture ter profesorica filozofije. Kandidirali so tudi Bojan Vivod, Alenka Vodončnik, Natalija Črepinšek, Rok Steiner ter Rok Žagar. (BJ) Soglasje k statutu Občina, ki je soustanoviteljica Javnega zavoda Regijsko višje in visokošolsko središče, je dala soglasje k njegovemu statutu. Svet zavoda, ki ima sedež v Celju, ga je sprejel že lani junija. Sprejet je, ko soglaša z besedilom najmanj po- lovica ustanoviteljic. (BJ) Vojnik bo potreboval zidarje Občina Vojnik je dobila od svetnikov zeleno luč za prodajo 25 parcel za grad- njo hiš v novem naselju na Konjskem. Po dveh neus- pešnih javnih razpisih se ji je javil interesent iz Ce- lja, ki je pripravljen celot- ni kompleks odkupiti, ga komunalno opremiti ter pro- dati posameznim gradite- ljem. Z občino se je dogovoril za ceno 21 evrov za kvadrat- ni meter, plačal bo tudi da- vek na dodano vrednost. Ku- pec naj bi tudi zgradil manj- kajoči kanal, kar ga bo stalo 15 milijonov tolarjev. Kup- nino bi prejela občina v treh obrokih, zadnjega januarja prihodnje leto. To predstav- lja v celoti 94 milijonov to- larjev, ki jih bo namenila za nove naložbe. Sicer pa bo na Konjskem v naslednji fazi v celoti vsega skupaj 72 parcel. Občina je prav tako spre- jela zazidalna načrta za grad- njo družinskih hiš v Novi Cerkvi ter severovzhodnem predelu Vojnika. Po obeh za- zidalnih načrtih je predvide- na gradnja šestih družinskih hiš. V Novi Cerkvi je investi- tor tamkajšnji občan, v se- verovzhodnem delu Vojnika podjetje iz Zadobrove. Ob- činski svet bo na prihodnji seji obravnaval še zazidalni načrt za Socko. Pri vsem skupaj bo v ob- čini še vedno pomanjkanje parcel za poslovno gradnjo. V občinski upravi zato že na- črtujejo spremembe in do- polnitve občinskega pro- storskega načrta, kar name- ravajo sprejeti še pred kon- cem leta. Pričakujejo ugod- no stališče ministrstev, ka- terih soglasja potrebujejo. V Vojniku namreč opažajo, da je lahko pomanjkanje parcel za poslovno gradnjo resna ovira za gospodarski razvoj. BJ Big band v Patriotu V organizaciji Mladinskega centra Dravinjske doli- ne je bil v petek v dvorani Patriot v Slovenskih Konji- cah koncert Big banda Slovenska Bistrica. Koncert so pripravili v počastitev dneva žena. 20-član- ska zasedba amaterskih in profesionalnih glasbenikov, ki sicer delujejo kot kulturno umetniško društvo, je navdu- šila s programom, ki je obsegal različne glasbene zvrsti od klasične in filmske glasbe, do ročka, popa, jazza in latino ritmov. Umetniški vodje in dirigent Big banda je Jernej Senegačnik mlajši. Nova socialna stanovanja stanovanjski sklad občine Slovenske Konjice za letos '^rtuje predvsem pridobitev novih socialnih stanovanj. ^^d'] jih bodo uredili v prostorih bivše glasbene šole, pa z ureditvijo podstrešnih prostorov, pretežno v ^rem trgu. |o jim bo med drugim omogočila sprememba odloka o za- ^^Inem načrtu prenove starega mestnega jedra, ki določa, v '^rih stavbah so posegi v podstrešja dovoljeni in na kakšen Gre predvsem za različne možnosti ureditve strešnih {^rtin, saj je staro mestno jedro zavarovano kot naselbinski "^Urni spomenik. Predlagana ureditev je pridobila soglasje ^da za kulturno dediščino Celje. MBP St. 11 - 13. marec 2003 Skrivnosti jezera Iseo Na otoku so nekoč vladale čarovnice - Nenavadne kamnite skulpture Nedaleč od zgodovinsko pomembnega severnoitali- janskega mesta Brescia se odpira čarobna dolina z je- zerom Iseo. Dolgo okoli 25 in široko do 3 kilometre je jezero veliko za dobrih 19 Bohinjskih jezer, po veliko- sti pa sedmo največje v Ita- liji. Jezero je na najgloblji točki globoko kar 251 me- trov, a se v poletnih mese- cih vseeno segreje na pri- jetno kopalno temperaturo. Ob jezerski obali vabijo k postanku številni manjši kra- ji, med katerimi je najbolj živahen Iseo, po katerem je jezero tudi dobilo ime. Po- naša se z lično objezersko promenado, slikovitim sta- rim jedrom in manjšim gra- dičem. Tako ni čudno, da se veliko obiskovalcev odloča za bivanje v kraju, ki poleg hotelov in privatnih sob pre- more tudi nekaj avtokampov. Okamneie gobe z jezerske ceste se tu in tam proti strmim vrhovom ser- pentinasto vzpenjajo ceste, ki zanesljivo obljubljajo vsaj lep razgled. Ena izmed njih, ki se odcepi v kraju Marone, pa je še posebno zanimiva. Vzpe- nja se namreč do vasice Zo- ne, v okolici katere je nara- va izoblikovala košček neo- bičajne pokrajine, ki se lah- ko v miniaturi meri celo s slo- vito Kapadokijo v Turčiji. Sredi gostih krošenj iz tal po- ganjajo visoki peščeni stolpi z nekakšnimi pokrivali, ki od daleč spominjajo na okam- neie gobe. Njihovemu na- stanku je botroval ledenik, ki je pred 200.000 led izob- likoval spodaj ležečo dolino, v kateri je kasneje nastalo je- zero Iseo. Globok bazen so napolnili potoki, ki so si iz- borili pot v dolino skozi naj- mehkejše materiale. Tako se je tod oblikovala spektaku- larna pokrajina, polna nena- vadnih skalnih oblik. Najbolj zanimive so stožčaste tvorbe, vrh katerih kot prilepljena če- pi velika skala. Slednja je iz trše kamnine kot spodnji del in tako ščiti peščeni stožec pred hitrim propadanjem. Stožec se tanjša tako dolgo, dokler z njega ne pade skala in potem se nezavarovan pred vremenskimi vplivi hitro se- sede. Tekom stoletij erozija sicer uničuje a hkrad tudi gra- di vedno nove naravne sklup- ture nenavadnih oblik. Sli- kovita krožna pot vodi nad njimi, s številnih razglednih točk pa se odpirajo čudoviti pogledi, ki odkrivajo pokra- jino v vsej njeni veličastno- sti. Otok čarovnic Jezero Iseo se ponaša tudi z mogočnim otokom, ki se kot gora dviguje iz jezerskih globin. Otok Monte Isola se dviguje kar 400 metrov nad vodno gladino in velja za naj- večji in najvišji jezerski otok v Evropi. Kot da ne bi bil do- volj že sam videz, je z oto- kom res povezano nekaj ma- gičnega. Na vrhu otoka s pe- timi vasicami sredi kostanje- vih gozdov stoji Marijina cer- kev iz 14. stoletja. Na tem mestu so bila postavljena sve- tišča že davno prej in tako so ostanke rimskega templja uporabili tudi pri gradnji cerkvice. Prav cerkev naj bi pregnala čarovnice, ki so se že od nekdaj zbirale pod vr- hom, sejale točo, prožile pla- zove, povzročale potrese, ku- ge in izrekale uroke. V zgod- njem srednjem veku so zato odločno odsvetovali hojo na pogansko otoško goro, kjer je kraljeval hudič s čarovni- cami iz vse Padske nižine. Na goro je bilo dovoljeno stopi- ti le eno noč v letu in to na najkrajšo noč (23. na 24. ju- nij). Takrat so se namreč ča- rovnice spremenile v kače in grozeče sikale v okolici rim- skega svetišča. Ljudje iz ob- jezerskih vasi pa so se na ta večer zbirali in veslali na otok ter lezli na goro. Spotoma so se preštevali in če je kdo manj- kal, so menili, da je gotovo med kačami. Tako so marsi- katero žensko, ki to noč ni lezla na goro, razglasili za ča- rovnico in nemalo jih je po mučenju končalo s kamnom okoli vratu na jezerskem dnu. Danes ljudje v najkrajši no- či ne preštevajo več čarovnic. Na otoku Iseo so se nekoč menda zbirale čarovnice. Tudi na goro ne lezejo več tako množično, zato pa noč prebedijo v gostilnah, na klo- peh ali kar tako na toplih tra- tah. To naj bi jih očistilo gre- hov ter hudobnih in pohujš- Ijivih želja. Brez magije pa to noč ne gre, saj imajo glav- no besedo vedeževalke, ki be- rejo prihodnost iz polžjih sle- di. Ob zori se mnogi okop- Ijejo v vodi ali pa vsaj pova- ljajo po rosi, kar naj bi zago- tavljalo srečo zaljubljencem in mladoporočencem. Otok Monte Isola je dolg ne- kaj več kot tri kilometre in širok le dva kilometra, tako da ga ni težko obhodih, kaj šele prekolesariti po krožni poti. Po otoku tako rekoč ni prometa, saj so za prevoz do- voljeni le mopedi in kolesa ter mali avtobusi, ki vozijo domačine med vasmi. Na otok se je moč pripeljati z ladjo iz najbližjih krajev na obali. Najživahnejši zaselek na otoku je ribiška Peschiera Me- raglia, od koder obiskovalci običajno tudi začnejo razi- skovati otok. Tu je nekaj pro- dajaln s spominki, gostiln, tr- govin in izposojevalnica ko- les. Dolgočasen utrip kraja pa poživlja le kak temnopold prodajalec vsakovrstnega ki- ča ali cenenih ur. IGOR FABJAN Neobičajne naravne skulpture v obliki okamnelih gob Št. 11 - 13. marec 2003 KULTURA 19 Zviti Tartuff e na ^ ceijsicem odru linavščina je ena najbolj razširjenih napak človeštva [ežiser Mile Korun je z jlci in sodelavci na oder ^^enskega ljudskega gle- išča Celje postavil zna- ))ito Molierovo delo Tar- je. Slavnostna premiera 14. marca ob 19.30 uri. lolierov Tartuffe sodi v vrh (Ovne komediografije. In fav so Moliera na celjskem u veliko uprizarjali, med i deli Tartuffa doslej še ni 1. Igrali pa so njegovo Šo- ažene in Namišljenega bol- a kar dvakrat. Skopuha, ijomrznika in Žlahtnega ščana. Vse z velikim uspe- n, na domačem odru in na itovanjih. fematika igre je hinavšči- Ta človeška lastnost je jv gotovo ena najbolj raz- enih in najbolj nevarnih lak človeštva, kakor je ne- :deial avtor svojemu kra- Ludviku XIV., ko mu je dstavil vsebino nove ko- dije. Igra govori o zvitem tuffu, ki se hoče dokopa- ti do premoženja naivnega Or- gona v imenu višjih duhov- nih vrednost in cerkve. Pri- diga pobožnost in moralo, sam pa je poln najslabših na- menov. »Za tisti čas je bilo delo zelo pogumno. Ima ostrino duha, neprizanesljivost do napak družbe, človeka in tudi do sveta,« je dejal Korun. Po nje- govem mnenju bi lahko re- kli, da je tekst antiklerika- len in antitercialski, hkrati pa nikakor ni ateističen. Mo- Here je vernik in verjame v boga, ki pa je bog njegove no- tranjosti, tako kot govori in moli Kleant. Moli na samem in ne hodi v cerkev zato, da ga kdo opazi. Komedija je ena najlegi- timnejših oblik pripovedova- nja družbenih resnic in v svo- jem ogledalu reflektira so- dobne Tartuffe. Tartuffovstvo je našlo plodna tla v različ- nih posameznikih, ki v ime- nu dobrega in višjega povsod izvabljajo finance, se glasi sporočilo komedije, ki je tik pred uprizoritvijo. Nauk zgodbe pa je po Korunovem mnenju tudi, da se človek v tem času ne more več zane- sti na ideologije, ampak se lahko zanese samo nase. Ta- ko lahko boga išče samo v sebi. Po besedah dramatur- ga Nika Smrekarja to ni kla- sična komedija: »Tartuffe je pod komediografsko površi- no zelo resen in bi ga morah spremljati kot dramo, ven- dar v tistem času te oprede- litve še niso poznali.« V predstavi nastopa 12 igral- cev, med njimi Renato Jen- ček v naslovni vlogi Tartuffa, Nada Božič, Miro Podjed, Rastko Krošl, Bojan Umek, Anica Kumer, Jagoda, Barbara Vidovič, Branko Jordan k.g., Stanko Potisk, Uroš Potočnik in Hana Komar. Sceno je za- snovala, prav tako kot kostu- me, Janja Korun. MP, 30 Aleš Stopar levo in Marko Zidanšek desno ob originalnih pejsažih v vitrini Celje na akvarelih Pokrajinski muzej Celje je minuli četrtek odprl raz- stavo Celjskega pejsažista Akvareli Celja iz leta 1876. Na ogled so postavljeni ak- vareli, ki do sedaj niso bili znani in so jih v muzeju od- kupili s pomočjo sponzor- jev. Slikar, katerega ime ni zna- no, je dobil vzdevek Celjski pejsažist po žanru, ki ga je slikal. Gre za vedutno slikars- tvo, katerega prvotna naloga je bila ohranjati realno po- dobo pokrajine, stavbe ah na- selja. Glede slikarjeve iden- titete je po mnenju avtorja razstave Aleša Stoparja ja- sno: »Prav gotovo gre za Ce- ljana, saj so akvareli nasli- kani z veliko ljubezni, z ži- vimi barvami. Ne gre le za neko topografsko upodobi- tev.« Nekaj motivov je zelo določljivih. Na akvarelih, ki bodo tudi del stalne zbirke, lahko prepoznamo Marijino znamenje, Jožefov hrib, pa tudi Savinjo pred regulacijo. Slikarja so doslej poznali le po 26 delih, ki jih hrani De- želni arhiv v Gradcu. Nedvomno imajo akvare- li za Pokrajinski muzej veli- ko vrednost, predvsem doku- mentarno. Prejšnji teden so v muzej pripeljali še dva ak- varela z motivom Celja. No- vi pridobitvi sta približno iz leta 1800, odplačah pa ju bo- do s prodajo reprodukcij ak- varelov Celjskega pejsažista. Denar torej ostaja eden os- novnih problemov, kljub te- mu pa je podžupan Marko Zidanšek, ki je odprl razsta- vo, prepričan, da se bo našlo še kaj mecenov. ŠPELA OSET Foto: AŠ Ljubezen in revolucija Nova razstava Muzeja novejše zgodovine Celje da- je na ogled pisma narodne- ga heroja in revolucionar- ja Slavka Šlandra, ki jih je pisal Dani Ročnikovi v tri- desetih letih prejšnjega sto- letja. Cilj razstave, ki bo na og- led do 4. aprila, je predsta- viti Šlandra z bolj osebne, in- timne plati. »Z naslovom sem hotel ponazoriti to razdvo- jenost, ki se kaže v pismih Slavka Šlandra, ki jih je pi- sal svojemu dekletu iz zapo- rov in iz svojega civilnega živ- ljenja,« pravi avtor razstave Tone Kregar. Gre za razpe- tost med Šlandrovim revolu- cionarstvom, željo po nekih višjih ciljih in idealih na eni strani ter nekim normalnim življenjem na drugi. Pisma niso izrazito ljubezenska. Gre za razmišljanja o aktual- nih temah, tudi že za filozof- ska razmišljanja, hkrati pa lahko preberemo tudi čisto običajne stvari iz vsakdanje- ga življenja. Po Kregarjevih besedah gresta ljubezen in re- volucija lahko z roko v roki, vendar je izid najverjetneje tragičen, tako kot je bil v tem primeru. Slavka Šlandra so namreč usmrtili 24. 8. 1941 v Mariboru. ŠO Angeli v i Plesnem forumu Plesni forum Celje bo " v petek, 14. marca, ob 19.30 uri, na plesni oder postavil novo premiero. Gre za plesno-gledališ- ki projekt »Tudi angeli imajo...« v koreografiji Save Malenšek-KuCič. Osnovna ideja projekta je razmišljanje o aidsu, bolezni sodobne družbe. Predstava se dotika prob- lema blišča zveztlniške- ga življenja na eni in travni, ki jih [irinaša osamljenost, na drugi strani. Trinajst plesalk bo predstavilo krutost so- dobnega življenja, ki »nas kot vrtinec požira in nam strga krila, na ka- terih bi hoteli poleteti daleč...,« so zapisali or- ganizatorji. ŠO Film in soba Doroteje Hauser Turistično društvo Vojnik pripravlja v petek, 14. marca ob 18. uri, prireditev ob odkrit- novih del slikarke Doroteje Hauser. Gre za škarjereze, ki jih je odkrila Boža Pelikan, i fotografa Pelikana, ki jih je pri slikarki naročal. Eno serijo je Pelikanova prodala ičini Vojnik, reprodukcije teh škarjerezov pa so naročili v gostišču Štorman v Vojniku. n del prireditve bo v knjižnici Vojnik, kjer bo na ogled film iz življenja Hauserjeve, ki je pripravila RTV Slovenija. Sledil bo ogled reprodukcij v gostišču Štorman, kjer bodo \o z reprodukcijami poimenovali po Doroteji Hauser. Hauserjeva se je izobraževala v idcu, Miinchnu, Dresdenu, Vojnik pa je bil kraj njenega največjega ustvarjanja. ŠO Otroci razstavljajo Valerija likovnih del mla- 1 Stari grad Celje je mi- li petek dobila dve novi ustavi. Župan občine larje pri Jelšah Jože Čakš odprl razstavo likovnih otrok Otroškega vrtca arje pri Jelšah in razsta- Mladinski plakat učen- ' osnovne šole Marjana mca Radeče, tazstava otrok iz vrtca je ivečena v čast 30. obletni- vrtca in predstavlja del otroške ustvarjalnosti v njem. Razstavljena so dela otrok sta- rih od 3 do 6 let, otroci pa so za svoje slike izbrali različne teme. Na drugi razstavi z na- slovom Mladinski plakat pre- vladujejo plakati proti kaje- nju in pitju alkohola ter pla- kati za kulturne prireditve. Ustvarili so jih učenci 7. in 8. razreda, zbirka pa zajema ob- dobje od leta 1998 do 2001. Izbor plakatov je naredil Si- mon Sernec, oblikovalec, ki se ukvarja prav s plakati. Tre- nutno učenci že ustvarjajo no- ve plakate na temi Slovenija v Evropski uniji in ekologija. Otroke sta na odprtju razstav pozdravila tudi državna sekre- tarka za osnovno šolstvo Ju- dita Kežman Počkaj in vodja oddelka za družbene dejav- nosti Mestne občine Celje Želj- ko Cigler. Razstavi bosta na ogled do 8. aprila. ŠO Foto: AŠ Otroci so pripravili kulturni program in navdušili vse obiskovalce. St. 11 - 13. marec 2003 20 FOROREPORTAZA Paša za oči in sicušnjai še danes je marsikomu zelo žal, da ni prišel na praznovanje 10. obletnice Druš- tva kmetic Ajda iz Šmarja pri Jelšah, ki ga je prizadevna predsednica društva Francka Javoršek organizirala v Gasil- skem domu na Kristan Vrhu. Eden od navdušenih obiskovalcev nad umetninami kmečkih žena je v knjigo vti- sov napisal takole: »Šokiran sem in skrajno resno vam svetujem, da se čim prej poveže- te s podobnimi društvi v Evropi ter z med- sebojnim sodelovanjem ponesete v svet svoje bogato znanje. Ne le zaradi ohranjanja na- še kulturne dediščini, ampak tudi zato, da se te zgodovinske vrednote svetu pokažejo pred njihova okitena obličja.« Društvo Ajda je nastalo pred skoraj tri- desetimi led s petnajstimi aktivistkami. Da- nes jih je v društvu 306 in skorajda je ni ženske, mlade ah stare, ki ne bi živele in bile odvisne zgolj od svojega takšnega aU drugačnega kmetovanja. To so res neke po- sebne vrste deklet in žensk, ki se niso mo- gle sprostiti niti na za njih prazničen dan, saj se je vsaka posebej skrbno ves čas stro- go posvečala ustvarjanju različnih I značilnosti tistega kraja: kuhanju, \ vezenju, pletenju, kvačkanju, prede ne, izdelovanja kuliraničnih special: vanju na steklo, šivanju in... naj a tiste, ki sem jih pozabil. Praznovanje je bila ena sama paš in huda skušnjava za tiste, ki so pi saj je bilo na kupu toliko raznovrs brot, da so se na preizkušnji sicer z di suhci. Hvala bogu, da prizadeva nic društva Ajda podpira tudi šma pan Jože Čakš, ki jim vsakič, kada pametnega spomnijo, po svojih m sicer skromno odmerjenih hnančni tvih pomaga brezpogojno, ne da i jekt sploh kaj posebej predstavijo. ^ ne ženske je že zdavnaj dobil vses zaupanje. One pa verjamejo vanj. Ir počasi odpira tudi na potrošniški t ob pametnem menedžerju lahko izd( prostih kmedc uspešno tržil v kal državi. BOJAN Foto: ALEKS Šmarski župan Jože Čakš se po svojih močeh in razpoložljivih sredstvih prizadeva, da bi prizadevnim člani cam društva čim več pomagal. Marica Zidar iz Jazbine je na star kolovrat predla volno, kar zna že več kot 50 let. V tako imenovanem zakulisju so ženske pospešeno pripravljale kosilo iz doma na kmetijah pridelanih surovin. Praznik so seveda obeležile tudi na sladek in zato poželjiv način. Francka Javoršek je duša in srce društva, gonilne sile pa vse članice. To je bil edini obiskovalec, ki bi mu bilo mo9< kaj ima v ustih, le da je sladko- st. 11 - 13. marec 2003 FOROREPORTAZA 21 ta pretežke regro in Fanika Vajdič, obe iz Podčetrtka, sta zamešali samo njima znano zmes in iz nje izdelovali nevsakdanje skulpture. m ročno izdelanimi prtički bi vsaka ljubljanska malomeščanska družina z bidermajerjevim pohištvom na i široko odprla svojo denarnico. sta skrbela harmonikarja Grega Gajšek z Gaja pri Šmarju in Nejc Šuc iz Močle, v klarinet pa je pihal Gregov brat Aci. Time out - središče športnilcov, relcreativcev in navijačev Ker se gostinski lokal Time out nahaja sredi športno rekreativnih objektov na Golovcu, se v njem srečujejo tako športniki kot tudi rekreativci in navijači. Vključil se je v skupino lokalov, ki sodelujejo v naši akciji Oda party in na zadnji tekmi je bilo največ navijačev prav iz tega lokala. Lastnik Time outa Ernest Marguč, ki je osem sezon skupaj z brati Bojovič, Levstikom, Korenom, Ivezičem in drugimi rokometaši branil barve celjskega rokometa, je skupaj s sinom Matjažem spretno združil poznavanje športne scene in svoja poznanstva v šport- nem svetu in v lokal privabil številne športnike, saj se v njem srečujejo tako rokometaši kot plavalci, nogometaši, kegljači, lokostrelci, igralci badminton in tudi celjske igralke hokeja se večkrat oglasijo v njem. Odkar so prevzeli še upravljanje športnih igrišč v Golovcu, pa se v Time outu vse pogo- steje zadržujejo tudi rekreativni športniki. Posebno poglavje so seveda navijači. Ta lokal so za svojega vzeli Florjani, veliko pa je tudi tistih, ki sicer niso organizirani v nobeni navijaški skupini, se pa v Time outu zbirajo na klepetu, analiziranju tekem in dogovarjanju za skupne obiske tekem. V lokalu se pogosto ustavijo tudi navijači drugih navijaških skupin, od ljubljanskih do trboveljskih in velenjskih. Za vse pomembnejše športne dogodke postavijo velik ekran, na katerem skupaj gledajo prenose tekem. Poudarek je seveda na rokometu, saj so tik ob središču dogajanja. Št. 11 - 13. marec 2003 22 ŠPORT Spet proti Dušebajevu! žreb polfinala pokala pokalnih zmagovalcev Celjanom ni bil naklonjen - Za finale proti zvezdnikom Ciudada Reala Morda je sreča dejstvo, da bo povratna, odločilna tek- ma proti Špancem v dvora- ni Golovec. Po drugi strani pa to dostikrat ni prednost, kar se je še najbolj poka- zalo v lanskem četrtfinalu lige prvakov, ko je Magde- burg po porazu v Berlinu za dva gola, zmagal v Go- lovcu za tri. Sezono prej so Celjani v Pamploni izgubi- li le za dva gola, a nato še za tri doma. Po devetih letih in štirih me- secih bo gost celjske dvora- ne eden najopaznejših pred- stavnikov rokometne igre v zadnjem desetletju prejšnje- ga stoletja, Kirgizijec Talant Dušebajev. Ciudad Real Dušebajev je bil že pred de- setimi leti (zdaj ima 34 let) na 01 v Barceloni najboljši strelec turnirja v dresu SND, zdaj pa nastopa za Španijo. Njegov klubski soigralec bi kaj lahko bil že v tej sezoni Aleš Pajovič, a je celjski klub za dve leti odkupil po- godbo. Zato pa se je španski klub, ki v Evropi velja za ene- ga najambicioznejših (in s tem najbogatejših), okrepil z Egipčanom Husseinom Alijem Zakyjem in z njim podpisal pogodbo do leta 2008! Tu so še Šved Jonas Kallman, Kubanec Rolando Urios Fonseca, Islandec Ru- nar Sigtryggsson, Danec Christian Hjermind ter Al- berto Entrerrios, najboljši strelec Iker Romero, vratar Javier Hombrados, Maria- no Ortega, Perez Canca, na čelu pa trener Juan de Dios Roman. Real v DP za vodil- no Barcelono zaostaja za tri točke, a bo z njo v predzad- njem krogu 17. maja igral do- ma. V tej sezoni brani naslov prvaka v pokalu pokalnih zmagovalcev. Lani je v četrt- finalu izločil Montpellier, v polfinalu beograjski Partizan (tudi za tri gole), nato pa v finalu najprej Flensburg pre- magal z 31:22, v Nemčiji, kjer sta sodila Darko Repenšek in Janko Požežnik, pa iz- gubil za pet golov. Dvorana Santa Maria sprejme tri tisoč gledalcev in je cesto prete- sna, nova Ouijote Arena za 5.107 obiskovalcev pa bo do- končana v mesecu juniju. Po- dobnost s Celjem? Slovensko govorijo Ru- tenka, Kokšarov, Milosav- Ijevič in zdaj tudi Peric. Ka- petan je bil dobre volje ob povratku in ko je poslušal Maksiča, dejal počasi: »Po- vej po slovensko...« Težko je bilo zadrževati smeh, »Maksa« pa je nato predla- gal tek na 50 metrov, štar- tal pa bo pol metra za Peri- čem. V drugem polfinalnem pa- ru se bo nemški Lemgo po- meril s švedskim Redberg- slidsom. »Želeli smo si Skan- dinavce, Lemga nikakor, saj prepričljivo vodi v Bundesli- gi. Torej, zadovoljstvo po žre- bu je nekako »sredinsko«, saj bo povratni obračun v Celju. A tudi na to se ne smemo za- našati, saj smo se prav v tem segmentu že prevečkrat ope- kli,« opozarja predsednik UO kluba Andrej Šušterič. Za- nimivo je, da sta se tekmec meseca septembra med pri- pravami dvakrat že pomeri- la v Španiji. Na prvi tekmi so bili uspešnejši Celjani z 29:25 (takrat še zdravi Pajo- vič se je seveda predstavil v najlepši luči, saj je zabil 8 golov), nato pa se je Real te- meljito maščeval s 37:24. »Fantje so bili na španski tur- neji že zelo utrujeni. Bistve- no pa je, da so na prvi tekmi spoznali, kako zmagati. Pred ljubitelji rokometa je prava poslastica,« je po žrebu na Dunaju poudaril športni di- rektor Slavko Ivezič, ki se bo skupaj z Vladom Privš- kom (Tone Turnšek bo naj- brž počakal v ozadju) poga- jal s Sergejem Rutenko, Lu- ko Žvižejem in Tomažem Tomšičem glede morebitnih novih pogodb, seveda tudi s številnimi novinci, ki so že na muhi. Če bo tekma v Ciudad Realu v soboto, 29. marca, potem pivovarjem ne bo lahko. V sredo je predviden dvoboj s Prulami, le četrtek za poči- tek, petek pa za potovanje. Zato bi bila zelo dobrodošla prestavitev domačega derbi- ja na 22. marec, kot je bilo tudi sprva predvideno, a se je vmešala nacionalna tele- vizija in ponudila le sredin termin. Voronei Prebivalci so večinoma rev- ni, cene (za nas) nizke, a še vedno visoke, saj plača no- vinarja znaša okoli 100 evrov. Hotel Brno je bil obupen, a edini v mestu s toplo vodo. Sobe so bile najslabše doslej, vsaj tako so zatrjevali igral- ci, ki so izkusili že marsikaj. Hrana je bila okusna, a jo je bilo za športnike odločno pre- malo, tako da je Miri Mak- simovič še pozno po večerji krotil lakoto igralcev: »Povej, da so salame od mesarja Poz- niča.« Gospa, ki je dežurala na hodniku, je priskrbela kruh in s polnimi želodčki je bilo lažje prespati noč pred »nepomembno« tekmo. Trener Miro Požun je ves teden zavračal takšno razmiš- ljanje, kar se je odrazilo na- slednji dan v dvorani. Ta je izjemno dolga (z dvema ro- kometnima igriščema) in ze- lo ozka, saj tribun nima. Go- stoljubni domačini so stori- li vse, da so nam uredili po- ročevalski prostor. Mladi no- vinar me je zaprosil, če si lah- ko nadane reporterske slušal- ke, nato pa so ga fotografira- li. Z Dejanom Peričem pa bi se domačini slikali vnedo- gled. Domačemu zvezdniku Alekseju Rastvorcevu je učinkovita obramba kmalu »Žile« je tudi v Voronežu predstavil svoj repertoar. pobrala še tistega nekaj mo- tiva, ki mu je preostal ob po- nudbah iz tujine, čeprav se ozira tudi proti Moskvi ozi- roma glavnemu šefu Maksi- movu. Celjski del občinstva, med katerim je bil tudi žu- pan Bojan Šrot, sta navdu- ševala predvsem vratar Peric in učinkoviti Rutenka, ki je skupno Rusom zabil 20 go- lov. Žikica Milosavljevič je bil nezaustavljiv, tik pred pr- vim žvižgom pa je izpolnil ritual - pritekel je k Radu Pe- truju in vzel žvečilni gumi. Še malce bolni Edvard Kok- šarov ni želel sprejeti Požu- novega nasveta, da bi ostal doma. »Neozdravljivo« boje- vit se je vrgel za žogo in s tal z 10 metrov »lobal« rusko obrambo. V 2. minuti nadaljevanja se je Energia približala na 3 gole, kar je razhudilo rume- ne, ki so dosegli 5 zadetkov zapored, ko je Renato Vu- grinec z razdalje 7 metrov mojstrsko porinil žogo pro- ti mreži. Naslednji niz je sledil med 15:21 in 15:28 ob 10 mi- nutnem postu Rusov. Na no- vinarski konferenci so doma- či novinarji Požuna in Kok- šarova kar zasipali s vpraša- nji, pa čeprav se je že mudi- lo na letalo. Tudi oni so ugo- tavljali, da celjski rokome- taši kar prekipevajo od ener- gije. DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIC Energia: Celje Pivovarna Lašico 21:33 (11:16) 1 VGRONEŽ - Športna dvorana Energia, gledalcev 8{^ sodnika Rainer in Bernd Methe (Nemčija). Delegat: Cen- giz (Turčija). ENERGIA: Kozmenko (5 obramb), Makin (12); Revin 1 (1), Močalov 3, Kalaraš 2, Kislenkov 2, Tarasenko, Ras- tvortcev 3, Doronkin 1, Zelinski 2, Šilovski 4 (2), Golo- medov, Fihmonov 1, Česnokov 2. CEUE PIVOVARNA LAŠKO: Peric (20 obramb), Lor- ger (2); Rutenka 9, Vugrinec 3, Bilbija 1, Oštir, Pajovič i Gajič 2, Maksič 1, Ivančič 1, Tomšič 2, Milosavljevi(|B (1), Žvižej 3, Kokšarov 2. fl Sedemmetrovke: CPL 1-1, Energia 4-3. I Izključitve: CPL 6 min., Energia 6. ^ Bistveni potek rezultata: 0:3, 2:3, 5:6, 5:10, 7:13, 10:16, 13:16, 13:21rl5:21, 15:28, 20:29, 20:31. PANORAMA NOGOMET 1.SNL 20. krog: CMC Publikum - Primorje 3:1 (3:0); Brulc (26), Maletič (37), Koren (42); Mlakar (83). Radar - Era Šmartno 1:3 (0:2); Ibra- himovič (88); Kovačič (34), Smajlovič (40, 88). Vrstni red: CMC Publikum, Olim- pija 40, Koper 35, Maribor Pivovarna Laško 34, Era Šmartno 30, Ljubljana 25, Primorje 24, Rudar 22, Dra- vograd 21, Gorica 20, Mura 18, Korotan 9. MALI NOGOMET 1. SL, 15. krog: Dobouec - Tiskarna Grafis 10:3 (5:2); Vrečko (4, 6, 16, 18, 39),Ko- sernik (20), Dobovičnik (26), Stres (30, 31), Hrastnik (40). Vrstni red: Litija, Beton 37, Dobovec 27, Puntar 25, Me- tropol 19, Kix 18, Napoli 17, Tomaž 13, Sevnica 11, Tiskar- na Grafis 9. KOŠARKA GOODVEAR LIGA 21. krog: Pivovarna Laš- ko - Borac Nektar 62:61 (51:47, 36:25, 18:15); Weaks 17, Pavič 11, Mile- tič, Kuqo 9, Brolih 7, Ra- dunovič 4, Dojčin 3, Evans 2. Vrstni red: Maccabi 38, Crvena zvezda, Union Olim- pija 37, Zadar 34, Gibona 33, Krka, Zagreb 32, Širo- ki brijeg 30, Pivovarna Lšako 29, Split 28, Borac 26, Bo- sna 22. 1. SKL - moški 21. krog: Elektra - Savinj- ski Hopsi 73:67 (51:50, 36:30, 20:15); Čustič 20, Belanovič 15, Divjak 12, Dražovič 8, Nuhanovič 7, Latovič 5, Ručigaj 4, Tajnik 2; Tovornik 15, Čatovič 14, Čovič, Cizej 10, Skok 7, Gr- žina 6, Bura 5. Geoplin Slo- van - Rogla 88:60 (66:49, 48:37, 25:20); Sivka 22, Dundovič 11, Benič 8, Bro- lih, Zarič 6, Strnad 3, Zi- nrajh, Starovasnik 2. Zagor- je - Alpos Kemoplast 88:89 (69:70, 45:39, 18:16); No- vak 21, Novakovič 20, Ri- bezi 14, Petrovič, Kočar 12, Jovanovič 4, A. Maček, Kah- vedžič 2. Vrstni red: Geo- plin Slovan 39, Koper 33, Helios, Elektra 30, Rogla 29, Alpos Kemoplast 28, Savinj- ski Hopsi, Zagorje 26, Tri- glav, Kraški zidar 25, Biro- krat 24. 1. SKL - ženske 6. krog: Jesenice - Merki Celje 41:86 (32:55, 19:31 11:19); Jocič 22, Temnik 1 Ramšak 9, Potočnik 8, Tn siak 7, Erkič 6, Markovi Čonkova, Jereb 5, Lesjak, P« lič 2. Vrstni red: Merkur 1 Jezica 11, Maribor 10, Jes niče 8, Sežana 7, Odeja 6. POKAL SPAR Četrtina finala: Elektra Pivovarna Laško 63 :< (43:80, 32:55, 13:27); Čust 20, Latovič 18, Dražovič Ručigaj 5, Belanovič 4, R preht, Nuhanovič 3, Goršc 2; Pavič 21, Weaks 16, Ku( 14, Popovič, Kobale 10, Ra- dunovič 8, Dojčin 5, Mem- čič 4, Brolih 2, Fantinatto, Miletič 1. Alpos Kemoplast- Slovan 76: 87 (63:74, 41:56, 23:33); Novakovič 21, A. Maček, Kahvedžič 16, Novak 9, Jovanovič 7, Ribezi 5, P. Maček 2. ROKOMET 1. SRL - moški 15. krog: Pivka - Gorenja 22: 32 (9:16); Kavtičnik 8, Sovič 6, Tamše, Bedekovič 5, Sirk 3, Štefanič, Mlakar 2, Dobelšek 1. Vrstni red; Mobitel Prule 30, Celje Pi- vovarna Laško 26, Prevent 21 Gorenje 20, Trimo 16, Cimos 13, Termo, Inles, Rudar 11, Velika Nedelja, Slovan 7, Piv- ka 3. 1. SRL - ženske 12. krog: Žalec - Olimpi- ja 31:25 (17:10); Stevanovič 7, Randl, Savič 6, Potočnik 5, Agafonova 4, Krajnc 2, Do- lar 1. Celeia - Krim 17:45 (10:21); Strmšek 6, Novak, Kikanovič 3, Sotler, Armšek Čerenjak, Mitrovič 1. Vrst ni red: Krim, Piran 22, Ža- lec 14, Olimpija, Burja 13, Izola 11, Celeia 7, Škofja Lo ka 6, Kočevje 5, Sava 1. POKAL SLOVENIJI - ženske četrtina finala, prva tek ma: Žalec - Krim 21:2? (10:14); Olimpija - Celeii^ ^32:28 (16:12). Je vodič v avtobusu? Pred povratkom io na toč- nost opozarjal .športnim ocl- [navam najbolj priljublje- ni Kompasov vodnik Rok Vi- deč. 15 minut pred odho- dom avtobusa proti letališ- ču pa bi skoraj sam postal zamudnik, na katerega bi čakajoči kazali s [irstoni. CMislal je v lunelskem dvi- galu, nihče pa ni sli.šal nje- govega vika in krika. Šte- vilk mobilnih telefonov potnikov namreč ni jmel, a se le znašel. Milena .Ma- telič (Kompas) nas je pri- klicala iz Celja, dvigalo pa so takoj pognali. Št. 11 - 13. marec 2003 ŠPORT 23 Pusnikovi terierji zasedli vrh 3 krogov pred koncem v vodstvu CMC Publikum - Prebujeni Maletič za vrhunski 1. polčas - Lokalni derbi Šmarčanom Po 20 krogih lige Simobil je celj- ko moštvo vodilno na razpredel- ici. Po točkah se je izenačilo z ilimpijo, a ima za tri gole boljšo izliko med danimi in prejetimi adetki. Ljubljančani so namreč >rali neodločeno v Dravogradu in irka za naslov postaja še bolj za- imiva. Le tri ekipe so spomladi bakrat zmagale: poleg celjske še [johčasti, šmarška in mariborska, lednja bo najbrž nadaljevala niz orna z Gorico, medtem ko med- ebojni obračun Ere in Publiku- la v Šmartnem ob Paki napove- iije rekordni obisk stadiona. Lokalni, regijski pa tudi derbi kroga D v nedeljo ob 15. uri. To bo prilož- ost za mlade celjske navijače, da se h sliši tudi izven Skalne kleti. Še ena rapsodija v rumenem Zaradi skrbno varovanega igrišča k popeskano in odlično priprav- eno) so bili celjski nogometaši pri- ajšani večjega števila treningov na. em, a jim je omogočilo vrhunsko edstavo v prvih 45 minutah, zato so komplimenti kar deževali. Naj- dlje je šel gentelmensko trener po- ražencev Ivica Matkovič, ki je celj- sko igro ocenil za »evropsko« in obe- nem kolegu čestital za moderni pri- stop. Na drugi strani tudi Marijan Pušnik ni skoparil s pohvalami na račun svojih varovancev in prvi del tekme ocenil za fantastičnega, naj- boljšega odkar je na celjski klopi. Zaradi poškodbe Čadikovskega je tretje mesto predvideno za tujca izra- bil Darko Maledč. Z nekaj odlič- nimi potezami se je končno »pre- budil« in izjemne predstave na tr- dih treningih in prijateljskih tekmah vendade potrdil tudi na uradnem srečanju. Še vedno njegove podaje zaidejo ali pa se zaplete v hitrih prei- gravanjih, a s pridobljeno samoza- vestjo bo poleg Mateja Šnofla naj- večja »okrepitev«. Na Skalni kleti vadi tudi poškodovani Goran San- kovič, ki razmišlja o operaciji. Publikum se je na prvo mesto pre- bil tudi z 18-letnim Dejanom Rob- nikom in 20-letnim domačinom Da- liborjem Bojovičem (vstopila sta v 2. polčasu), kar je še ena dimenzija Pušnikovega dela. Njegovi terierji sredine igrišča so bili neomajni, da vzamejo žogo takoj nazaj, ko jo iz- gubijo. V konkretnosti je izstopal trio Maletič - Koren - Brulc, ki pa je imel pomoč vseh ostalih linij. Ro- bert Koren in Mitja Brulc sta že v 50. sekundi bombardirala vratarja Janeza Strajnarja, pred domačim vodstvom pa je Primorje morda ime- lo v žepu celo zmago, kajti strela Almirja Tanjiča in še posebej Go- rana Joliča bi lahko končala v celj- ski mreži. A Publikum pač igra ta- ko, za »enega več«. Maletič je prete- kel polovico napadalne površine in zaposlil Brulca za 1:0. 22-letni Bo- sanec pa je v 37. minuti dosegel svoj prvi prvenstveni gol. Žogo je oddal Korenu, ki pa mu jo je, kot je pri njemu v navadi, vrnil natančno - 2:0. V 42. minud je Brulc pretental vse razen soigralcev in sodnika Tratnje- ka. Simuliral je prekršek za enajst- metrovko in prejel rumeni karton. »Brule« se je odkupil le nekaj se- kund zatem, v akciji za naj gol kro- ga ali celo prvenstva. Med šprintom je njegova podaja s peto našla Kore- na, ki je nemudoma z levico naci- Ijal dolgi kot - 3:0. Po odmoru so se celjske akcije nizale še 10 minut, potem pa jih je načel ritem iz 1. pol- časa. Joliča je nekaznovano zrušil Budimir, gostje pa so zaostanek zni- žali po akciji Vogriča in Mlakarja. Le dsoč gledalcev si je ogledalo vodilno ekipo, a s Primorjem jih je bilo včasih tudi pol manj. Zdaj je pravi trenutek za pridobitev po- kroviteljev, ki še stojijo ob strani, Publikumova logistika pa ne izklju- čuje tudi velikega tujega vložka. Šmarčani ne bodo pravšnji tekmec, saj bodo celo preveč motivirani. Za privilegirani položaj v zadnji tret- jini DP bo Publikum gostil še Mu- ro, Olimpijina tekmeca pa bosta Ko- rotan (na Prevaljah) in Primorje. Era v slogu »velikih«« Začetek derbija med Rudarjem in Ero ni obetal veliko. 1.300 gledal- cev v Velenju pa se je razgrelo v za- ključnih minutah 1. polčasa. Po ne- kaj nevarnih akcijah na obeh stra- neh se je v 33. minud z izjemnim strelom v levi zgornji kot najbolj izkazal Jernej Javornik. Domači vratar Janko Šribar je žogo le s te- žavo izbil v kot. Predložek je izve- del Javornik, Mladen Kovačič pa je s pomočjo domačega napadalca Josipa Ribiča dosegel 1. zadetek za Ero. Rudarji niso izkoristili prilož- nosti za izenačenje in kaznoval jih je Ramiz Smajlovič, ki je 5 minut pred odmorom povišal vodstvo na 2:0. Polovica navijačev, ki je Ob je- zeru navijala za Šmarčane, se je že veselila zanesljive zmage, ko je Edi Borštnar zaradi dmgega kartona mo- ral predčasno v slačilnico in Era je pol ure igrala z igralcem manj. »Iz igre smo vzeli napadalca Anteja Ši- mundžo in okrepili sredino z Da- nijelom Repovžem. Imeli smo vodstvo dveh zadetkov, z igralcem manj smo ga želeli tudi obdržati,« je spremembe v igri po izključitvi razložil trener Ere Borut Jarc. Gostje so se tako bolj posvetili hranjenju prednosti, knapi pa vse bolj napa- dali. Gostujoči branilec Damjan Ro- mih je domačinom omogočil celo izenačenje. Najprej je z nespretnim izbijanjem žoge iz kazenskega pro- stora priskrbel kot Rudarju, po ka- terem je rezultat znižal Mimes Ibra- himovič. Dve minuti kasneje pa je v kazenskem prostoru povlekel za dres Alena Mujanoviča, vendar glavni sodnik Drago Kos ni poka- zal na belo točko. Razburjeni do- mačini so v nasprotnem napadu pre- jeli še tretji zadetek. Svojega druge- ga na tekmi in desetega v ligi Simo- bil je dosegel Smajlovič. Velenjčani so po tekmi razum- ljivo objokovali zamujeno prilož- nost. Ne glede na to, da je bila Era favorit, so bili na nedeljskem sre- čanju povsem enakovredni, pol ure z igralcem več pa so imeli tudi de- jansko premoč na igrišču. »Dejs- tvo je, da smo bili v določenih tre- nutkih premalo konkretni. Šmar- čani so nas znali kaznovati z zadet- kom. Na odmor smo odšli z zao- stankom dveh golov, vendar smo se kljub temu uspeli vrniti v igro. Naše priložnosti so ostale neizko- riščene. Nadaljevanje prvenstva bo še zelo težavno,« je po tekmi priz- nal domači trener Franci Oblak. Domači so ostali praznih rok pred- vsem zaradi neizkušenosti, medtem ko so Šmarčani dosegli zadetek ta- krat, ko je bilo to najbolj potrebno in se z novimi tremi točkami za- nesljivo utrdili na 5. mestu. Med tednom je Rudarja nepriča- kovano zapustil Rusmin Dedič, ki naj bi okrepil enega izmed ukra- jinskih klubov. Zaradi lažje poškod- be za Šmarčane ni zaigral bivši »knap« Borut Arlič, pri Eri je manj- kal tudi kaznovani Goran Ristič, pri Rudarju pa Alem Mujakovič. Velenjčani bodo v naslednjem krogu gostovali v Murski Soboti, kjer bi za mirnejše nadaljevanje potrebo- vali vsaj točko. Derbi pa bo v Šmart- nem ob Paki, kjer bo gostoval vo- dilni CMC Publikum. PETRA ŠAFRAN DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATlČ ALEKS ŠTERN »Trio fantasticus« v objemu: Darko, Brule in Robi. Šmarski vratar Robert Sraga je Ob jezeru klonil le enkrat. Celjski klub je obiskala dele- ^cija NZS na čelu s predsedni- kom Rudijem Zavrlom. Zanimala o je gradnja novega stadiona, iredvsem pa, koliko tribun bo :grajenih. Če bo interes NZS za- adi reprezentančnih potreb do- »olj močan, lahko poleg vzhod- le pričakujemo ob finančni po- noči tudi gradnjo tribune na za- ledni strani. Igralec kroga Mi^a Brulc (CMC Publikum), trener kroga Marijan Pušnik (CMC Publikum) Št. 11 -13. marec 2003 24 ŠPORT Elektra v ligo za prvaka Tovornikovih pet trojk ni pomagalo - V Zagorju Pucko ugnal Pipana v predzadnjih krogih obeh najmočnejših lig je padla od- ločitev, katera od ekip s Celj- skega bo še igrala v ligi za prvaka 1. A SKL. To bo ob Rogli še šoštanjska Elektra, ki je uspela z zmago v lokal- nem derbiju odpraviti vse dvome. Laščani so sicer uspeli pre- kiniti serijo petih porazov, a so kljub zmagi nad Borcem do- bili več žvižgov kot aplavzov v skoraj praznih Treh Lilijah. V sila nezanimivem srečanju je bilo razburljivo šele v sa- mem finišu, v katerem so gost- je dve minud pred koncem vo- dili z 61:53, ob velikem nego- dovanju domačih navijačev pa so se pivovarji le prebudili in zmagali ob delnem izidu 9:0. Odločila je trojka Primoža Broliha 26 sekund pred kon- cem, sicer pa je bil pri Lašča- nih edini kolikor toliko raz- položen le Kenyan VVeaks (17 točk). Laščani bodo v zadnjem krogu Goodyear lige gostova- li v Hercegovini pri Širokem brijegu. Veliko veselje v Šoštanju je po lokalnem derbiju in zmagi Elektre nad Hopsi zavladalo veliko vese- lje, kajti Elektra je prišla do lige za prvaka, kar pred sezo- no ni nihče pričakoval. Sreča- nje je bilo zelo izenačeno, če- prav so domačini vseskozi vo- dili. Gostje so prišli v Šoštanj z željo po zmagi, pomagal pa jim je tudi Matjaž Cizej, ki je po okrevanju prebil na parke- tu skoraj vso srečanje. Tudi Matjaž Tovornik je igral več kot polovico tekme (pet dojk), vse to pa ni pomagalo Polze- lanom, kajd domači so z roti- ranjem vseh dvanajstih igral- cev v finišu imeli več moči. Po izenačenju v 36. minuti, so namreč »električarji« prišli do prednosti štirih točk in jo za- nesljivo obdržali do konca, ve- seli gledalci pa bodo tako v drugem delu lahko na parke- tu šoštanjske dvorane videli tu- di najboljše tri slovenske klu- be iz Jadranske lige. Šoštanjčanom sedaj mene- džerji ponujajo igralce kar po tekočem traku, nazadnje Sa- ma Plevnika, ki bi se želel vr- niti v Slovenijo, a ga po bese- dah uspešnega stratega Milo- ša Sagadina ne bodo angaži- rali. Imajo pa v Šoštanju mla- dega branilca iz Srbije, vendar je vprašanje, ali bodo zanj do- bili papirje od Košarkarske zve- ze Srbije, tako da bodo najver- jetneje ligo za prvaka odigrali z enako ekipo. Na drugi strani Polzelane čaka težak boj za ob- stanek v druščini najboljših. Vendar pa ob igranju Tovorni- ka želeni obstanek ne bi smel biti problematičen, pa čeprav se druge ekipe že krepijo. Zrečani niso imeli pravih možnosti na Kodeljevem, kjer je bilo vse odločeno že po treh četrtinah, kljub dobri igri Bošt- jana Sivke (22 točk, 72-od- stotni met, 6 skokov). Pirova zmaga Šentjurčani so odšli v Zagor- je, kjer v zadnjih dveh sezo- nah še niso izgubili, po novo zmago, ob želji, da pride do presenečenja ali v Šoštanju ali v Domžalah. Svoje so sicer opravili, a na koncu ugotovi- li, da je bila zmaga, vsaj kar se tiče napredovanja v ligo za pr- vaka, pirova. A tudi v Zasavju ni šlo zlahka, saj so igralci Al- posa Kemoplasta zmago sko- raj izpustili iz rok. Minuto pred koncem so vodili za štiri točke, nato pa zapored zgreši- li štiri proste mete (kapetan Ilija Petrovič), a na koncu le obranili zadnji napad doma- činov za preobrat. Razpolože- na sta bila Bojan Novak (21 točk, 57-odstotni met) in Dam- jan Novakovič (20 točk, 58- odstotni met), a je tudi tokrat svoje odigrala »klop« Šentjur- ja, ki je bila bistveno boljša od domače. Zmaga je pomem- bna zaradi prenosa točk v ligo za obstanek. Kemoplast ima sedaj namreč že lepo prednost pred mesti, ki vodita v B-ligo, za zanesljiv obstanek pa po- trebuje še tri do štiri zmage, kar glede na pripravljenost moštva ne bi smel biti preve- hk problem. V zadnjem krogu prvega dela sezone bo lokalni derbi le pre- stižnega pomena v Zrečah, ka- mor odhajajo Šoštanjčani, Ke- moplast gosti velike dolžnike Domžalčane, Hopsi pa so v der- biju dna domačini Triglavu. JANEZ TERBOVC Igralec kroga: Bojan No- vak (Alpos Kemoplast). Peterka kroga: Čustič (Elektra), Novak, Novako- vič (oba Alpos Kemoplast), Sivka (Rogla), Belanovič (Elektra). Trener kroga: Miloš Sa- gadin (Elektra). ^ NA KRATKO Tretje mesto hokejistk Celje: Hokejistke Celja so osvojile 3. mesto v DP. Na za( nji tekmi so izgubile s 5:1 z Mariborčankami, ki so le pot dile naslov prvakinj. Za domačinke je edini zadetek dos( gla Dijana Posavec. (JK) Tretji turnir Celje: Medobčinska zveza slepih in slabovidnih je na ke; Ijišču Golovec pripravila tradicionalni mednarodni turni Med osmimi ekipami (37 tekmovalcev iz Hrvaške, Slova; ke in Slovenije) je zmagala domača. Matej Žnuderl je zrn; gal med slepimi, Jakob Vodušek je bil najboljši v skupii B2, Marija Fras pa je slavila v kategoriji B3. (JK) Judoisti Ivo Reye s trenerjem Fadilom Imamovičem (desno). Ceraju Baumgartnerjev pas Maribor: Na tradicionalnem judo turnirju je v absolutri konkurenci zmagal 19-letni član Ivo Reye Matjaž Ceraj. \ hnalu je premagal klubskega sotekmovalca Darka Petelini ka. Mile Sadžak je zmagal v kategoriji do 100 kg, Miha Pečovnik pa je bil 3. do 72 kg. Vidni uvrstitvi sta uspeli tud judoistoma drugega celjskega kluba, Sankakuja. Tretji me^ sti sta osvojila Igor Trbovc (60) in Beno Lah (absolutno) (JK) Tkalec zmagal v Zagrebu Zagreb: Na dvoboju s Hrvaško v streljanju z zračno pišto lo je nastopila trojica iz SD Dušan Poženel iz Rečice. Petel Tkalec je zmagal med člani, Ksenija Maček je osvojila 5j mesto, mladinec Uroš Taškar pa drugo. \ Neodločeno s Škocjanom Celje: V boju za 7. mesto v 2. slovenski ligi so rokometa šice Celja po zmagi v 1. krogu igrale neodločeno s Škocja- nom 27:27. Dobro igro sta prikazali predvsem Iva Jug z 8 in Ula Toplak s 7 zadetki. (JK) Veleslalom za osnovnošolce Liboje: Zveza športnih društev občine Žalec in SK Gozd- nik sta organizirala občinsko prvenstvo v veleslalomu. Med 90 osnovnošolci so po kategorijah zmagali Larisa Petek, Alen Petek, Ana Pevec in Milan Mastnak iz Žalca, Petrov- čanka Maja Pešec in Žan Pušnik iz Griž. Celjski atleti brez odličij Celje: V dvorani Kladivarja je AK Brežice pripravil DP< mnogoboju. Celjanom ni uspel vidnejši dosežek. Na 1. in 2 mesto sta se uvrstila velenjska mlajša mladinca Ado Ahme tovič in Gorazd Krivanek. (JK) Domačini najboljši Žalec: Na 1. mednarodnem turnirju v karateju je zmagala domača ekipa. V posamični konkurenci je dosegla 6 zmag Najboljši v svojih kategorijah so bili Eva Nina Kozmus, Te ja Šavor, Luka Maric, Damir Vrbanič, Sašo Dordevič in Matjaž Končina. Kadetinje Konjic prve Slovenske Konjice: Na zaključnem turnirju v košarki s(i 1. mesto osvojile domačinke, ki so potrdile premoč iz lig^^' kega dela. Drugi je bil celjski Merkur pred Slovanom i" Ilirijo. Najboljša igralka in tudi strelka (87 točk) je bil^ domačinka Urša Kvas. PLANINSKI KOTIČEK Planinsko društvo Zlatarne Celje: vabi 26. 4. do 2 .5. "I Slovaško. Rok prijave najkasneje do 15. marca na tel. 545 29 27 ali 040 324 669. Planinsko društvo Luče vabi 15. marca na 13. ArnaČ^^ zimski pohod na Raduho. Udeleženci se bodo zbrali med [ in 7. uro pred gostiščem Kmet v središču Luč. Dodatne i'^ ! formacije na tel. 03 838 41 80, 041 352 934, g. Anton P^'' čovnik. SPRTNI KOi,EOAR PETEK 14. 3. iWIALI NOGOMET 1. SL, 16. krog, Zagorje: Beton - Dobovec (20.30). ~"S0B0TA1S. 3. NOGOMET 3. SNL - sever, 14. krog: Vransko - Fužinar, Mons Claudius - Šmarje pri Jelšah, Šoštanj - Stojnci (15). KOŠARKA Goodyear liga, 22. krog, Široki brijeg: Široki - Pivo- varna Laško. 1. SKL - moški, 22. krog. Zreče: Rogla - Elektra (19), Polzela: Hopsi - Triglav (20), Šentjur: Alpos Kemoplast - Helios (19). 1. SKL - ženske, 7. krog, Celje: Merkur - Odeja (18). ROKOMET 1. SRL - moški, 16. krog, Velenje: Gorenje - Mobitel Prule 67 (19). 1. SRL - ženske, 13. krog, Izola: Izola - Celeia, Škoh- je: Burja - Žalec. NEDEUA 16. 3. NOGOMET 1. SNL, 21. krog, Šmartno ob Paki: Era - CMC Publi- kum, Murska Sobota: Mura - Rudar (15). 2. SNL, 16. krog, Sloven- ske Konjice: Dravinja - Izola (15). ROKOMET 1. SRL - moški, 16. krog. Laško: Celje Pivovarna Laš- ko - Pivka (17). SREDA 19. 3. ROKOMET Pokal Slovenije, četrtina finala, Celje: Celje Pivovar- na Laško - Velika Nedelja (18.30), Velenje: Gorenje - Termo (19). Najboljši športniki Šentjurja Na tradicionalni, četrti prireditvi Športnik leta, so predstavniki občine in šport- ne zveze Šentjur podelili priznanja najboljšim. Priznanja sta podelila šent- jurski župan Štefan Tisel in predsednik ŠZ Zvone Le- skovšek. Sedmo mesto ko- šarkarjev Alposa Kemoplasta v minulem DP je bilo ven- dade dovolj za naslov. Med športnicami je slavila doma- činka, sicer članica celjske- ga Merkurja, košarkarica Alenka Potočnik. Za njo sta se uvrstili atletinji Kovala Na- taša Oset in Martina Ratej. Najboljši športnik v letu 2002 je bil dvakratni državni pr- vak in tretji na EP v tekvon- doju Uroš Urlep iz Slivnice, ki je slavil pred rokometa- šem Gregorjem Lorgerjem (RK CPL) in alpinistom Bošt- janom Jezovškom ter konje- nikom Gašperjem Kolarjem, ki sta si delila tretje mesto. Priznanja so prejeli še trenerji oziroma mentorji Vera Pere (Planinska zveza Šentjur), Tatjana Kampuš (ŽKK Šmar- je, Koval) in Vlado Artnak (Koval) ter športna delavca Jože Artnak (Koval, Kemo- plast) in Franc Gazvoda (ša- hovski klub Šentjur). PŠ Foto: AŠ Alenka Potočnik, Uroš Urlep in Peter Lapornik, predsednik košarkarjev. Št. 11 - 13. marec 2003 AKCIJA 25 Srečne potnice so izbrane a izletniški kmetiji Mli- V Gotovljah pri Žalcu lizžrebali sto potnic, ki odo 4. aprila odpeljale 31. Izlet 100 kmečkih ik na morje. Po nago- li župana občine Žalec, eta Posedela, in direk- INT-RC, Srečka Šrota, izmed 1.328 prijavnic ebali sto potnic. Kandi- ;e so bile prvič razdelje- po občinah v osmih jvnih enotah na Celj- n, dve prosti mesti pa dobili tudi kandidatki 1 celjskega območja. vseh kuvertah se je na- ikar nekaj dopisnic s ku- I, povsem prazne pa so kuverte z napisi občin ava, Luče in Radeče. Iz Mozirje je bilo tako ma- fijav, da potujejo vse kan- itke, nekaj mest pa smo topili UE Šentjur, kjer je tako kot prejšnja leta tudi at daleč največ prijav, bli- iOO. Največ prijavljenk je poleg Šentjurja iz Šmarja lelšah in Laškega, delno Celja z Dobrno, Vojni- in Štorami, medtem ko llo iz drugih občin veli- nanj prijavnic. Najmanj bčin Velenje, Šoštanj in irtno ob Paki ter že ome- njenih zgornjesavinjskih ob- čin. Najstarejša med izžre- banimi je Panika Korošec iz Babnih Brd pri Sv. Štefanu, ki je 4. marca dopolnila 93 let. Dolgoletna želja pa se je uresničila tudi Mariji Tonj- ko iz Grobelc, ki bo v 65. le- tih življenja prvič videla mor- je. Izžrebanke bodo dobile ob- vestila o potovanju v tem ted- nu. Udeležbo je treba nepre- klicno potrditi do četrtka, 20. marca, sicer bomo izžreba- li nove potnice. Organizator želi, da odgovor o sodelova- nju pošljete takoj, saj je časa do odhoda ni veliko. Tiste pot- nice, ki morda ne bodo po- tovale, ne morejo same izbi- rati drugih potnic, ampak bo- mo to naredili v uredništvu. Na žrebanju v Gotovljah so bili med drugimi tudi Vida Mlakar iz Pečovnika, ki je bila udeleženka prvega izleta na morje, Martina Fatur iz Sla- tine pri Ponikvi, kjer smo imeli žrebanja zadnjih sedem let, ter Betka Novokmet, ki kot medicinska sestra na iz- letu že več kot petnajst let skr- bi za morebitno slabo počutje potnic. Žrebanje je bilo prvič v ob- čini Žalec in so ga odlično pripravili na izletniški kme- tiji Mlinar pri Mirku Rotov- niku in njegovi družini, ki je obiskovalke žrebanja razve- selil z domačimi kulinarič- nimi dobrotami, prijazno be- sedo, igranjem na harmoni- ko in psičkom, ki ob harmo- niki tudi »poje« in pleše. TONE VRABL Foto: GREGA KATIC Župan Lojze Posedel je izžrebal srečne potnice iz žalske upravne enote. Za prijetno vzdušje je poskrbel ansambel Zlate strune iz Griž. IZŽREBANE POTNICE ZA 31. IZLET 100 KMEČKIH ŽENSK NA MORJE 2003 UECEUE Ana Golouh, Škofja vas 11,3211 Škofja vas Anica Gračnar, Svetina 10,3220 Štore Zofka Horvat, Prožinska vas 57 c, 3220 Štore Ivica Jelene, Javornik 19,3220 Štore Štefanija Kline, Razdelj 2,3203 Nova Cerkev Jožica Kramar, Dobrna 56,3204 Dobrna Jadviga Kruleč, Dobrna 16,3204 Dobrna Silva Kumer, Pečovnik 59,3000 Celje Rozalija Langeršek, Razgor 17,3212 Vojnik Anica Lipovšek, Jankova 11,3212 Vojnik Darinka Mastnak, Razgor 10,3212 Vojnik Ana Podjavoršek, Lipa 19,3213 Frankolovo Marija Polenek, Klane 15,3204 Dobrna Alojzija Rebernik, Vrba 23,3204 Dobrna . Darinka Zorko, Polule 76 a, 3000 Celje UE LAŠKO Pavla Brečko, Vrh nad Laškim 41,3270 I^ško Terezija Gorišek, Požnica 3,3270 Laško Antonija Guček, Tovsto 23,3270 Laško Marjanca Hribšek, Veliko Širje 22,1432 Zidani Most Zdenka Jakopič, Vrh nad Laškim 6,3270 Laško Ida Kajtna, Šmihel 15,3270 Laško Tončka Krampušek, Cesta v Debro 18,3270 Laško Marija Krašovc, Stopce 4,3270 Laško Uedvika Očko, Zg. Rečica 1,3270 Laško Marija Pajk, Vrh nad Laškim 2,3270 Laško UE ŠENTJUR Antlej Ljudmila, Gorica 1,3224 Dobje/Planini Viktorija Artnak, Hrastje 44,3223 Loka pri Žusmu Tanja Dobnik, Dolga Gora 48,3232 Ponikva Marija Drač, Tajhte 16,3225 Planina/Sevnici Dragica Ipšek, Zg. Selce 2,3232 Ponikva Dragica Ljubej, Stopce 9,3231 Grobelno Vilma Lončar, Presečno 23,3224 Dobje 8. Ksenija-Marjana Nuč, Podvine 17, Planina/Sevnici 9. Jožefa Oset, Krajnčica 12,3230 Šentjur 10. Dragica Plahuta, Suho 3,3224 Dobje/Planini 11. Jožica Plahuta, Jezerce 17,3224 Dobje 12. PavlaPospeh, Hruševec 43 a, 3230 Šentjur 13. Ida Romih, Kalobje 21 a, 3233 Kalobje 14. Ana Sivka, Vodruž 37,3230 Šentjur 15. Anica Tovornik, Kalobje 9 a, 3233 Kalobje 16. Frančiška Udlič, Presečno 26,3224 Dobje pri Planini 17 Jožica Zupane, Lutrje 16,3232 Ponikva 18. Milena Zupane, Vodruž 2,3230 Šentjur 19. Angela Žibret, Visoče 12,3225 Planina/Sevnici 20. Hermina Žnidar, Dolga Gora 21,3232 Ponikva UE ŠMARJE PRI JELŠAH 1. Ivana Drofenik, Ceste 32,3250 Rogaška Slatina 2. Marinka Gobec, Spodnji Gabernik 2,3241 Podplat 3. Ana Jagrič, Osredek 25,3257 Podsreda 4. Francka Javeršek, Kristan Vrh 72,3241 Podplat 5. Tinika Jazbec, Lesično 28,3261 Lesično 6. Veronika Kliček, Sedlarjevo 2,3255 Buče 7 Panika Korošec, Babna Brda 16,3264 Sv Štefan 8. Panika Ogrine, Čača vas 35,3241 Podplat 9. Jožica Počivalšek, Slake 25,3254 Podčetrtek 10. Milena Rajher, Brezovee 11,3252 Rogatec 11. Jožica Rogina, Bistrica 31,3256 Bistrica ob Sotli 12. Marija Tonjko, Grobelee 29,3264 Sv. Štefan 13. Marija Trupaj, Virštanj 8,3254 Podčetrtek 14. Angela Valenčak, Dekmanea 26,3256 Bistr. ob Sotli 15. Jožica Vreš, Tlake 19,3252 Rogatec UE SLOVENSKE KONJICE 1. Miroslava Fijavž, Bukovje 51,3206 Stranice 2. Marta Horvat, Lipoglav 28, 3215 Loče pri Poljčanah 3. Majda Korošec, Ljubnica 48,3205 Vitanje 4. Alojzija Podgrajšek, Bezovje 11,3214 Zreče 5. Marija Rotovnik, Ljubnica 17,3205 Vitanje 6. Cvetka Senič, Mala Gora 11,3206 Stranice 7 Marija Špes, Krožna ul. 9,3215 Loče UE VELENJE 1. Marija Glušič, Prelska 33,3320 Velenje 2. Terezija Lesjak, Prelska 6,3320 Velenje 3. Ana Podvratnik, Skorno 51,3325 Šoštanj 4. Jožica Podvratnik; Janškovo selo 28 a, 3320 Velenje 5. Marija Ramšak, Črnova 21,3320 Velenje 6. Rozalija Tajnšek, Arnače 26,3320 Velenje UE MOZIRJE 1. Jožica Bastl, Delce 7,3342 Gornji grad 2. Marija Feliejan, Dobrovlje 12,3331 Nazarje 3. Marija Kaker, Savina 18,3333 Ljubno ob Savinji 4. Marija Kramer, Šmihel 19,3330 Mozirje 5. Hedvika Planovšek, Dobletina 22,3331 Nazarje 6. Mihela Podkrižnik, Cesta v Rastke 3,3333 Ljubno ob Savinji 7 Martina Slatinšek, Radmirje 34,3333 Ljubno ob Savinji OSTALE UE L Jožefa Lašič, Podoba 76, 3227 Rače 2. Marija Knez, Turje 60,1431 Dol pri Hrastniku UE ŽALEC 1. Matilda Brinovec, Gomilsko 18,3303 Gomilsko 2. Danica Dobrišek, Male Braslovče 21,3314 Braslovče 3. Panika Felician, Kaplja vas 37,3312 Prebold 4. Cvetka Golavšek, Matke 34 b, 3312 Prebold 5. Pavla Kasesnik, Dobrič 22,3313 Polzela 6. Terezija Kropivšek, Ločica pri Vranskem 14,3305 Vransko 7 Ivanka Lešnik, Hramše 24,3204 Dobrna 8. Ivanka Lešnik, Hramše 8,3310 Žalec 9. Marija Musi, Ločica 18,3305 Vransko 10. Martina Podpečan, Zavrh pri Galiciji 10,3310 Žalec 11. Antonija Reberšek, Vologa 5,3305 Vransko 12. Vida Rizmal, Male Braslovče 12,3314 Braslovče 13. Angela Širše, Tabor 41,3304 Tabor 14. Alojzija Štarkel, Andraž 99,3313 Polzela 15. Ana Štokovnik, Gotovlje 155 a, 3310 Žalec 16. Jožefa Turnšek, Cesta na Vrbje 9, 3310 Žalec 17 Jožica Zagožen, Matke 11,3312 Prebold 18. Marija Žgank, Založe 38,3312 Polzela Št. 11 -13. marec 2003 26 KRONIKA Mravlji grozi kačji pik Pritožbo zoper vodstvenega delavca policije Roberta Mravljaka bodo vendarle reševali v Ljubljani Na začetku tedna sta se v prostorih policijske upra- ve v Celju pred pooblaščen- cem uprave Dragom Vornš- kom in zapisničarko Darin- ko Leva-Jesenek soočila vodja celjskih kriminali- stov Robert Mravljak in Blaž Fink iz Celja. To je po- menilo začetek reševanja pritožbe vseh obtožb oproš- čenega občana z žigom kri- minalca. Ta jo je vložil proti Mravljaku zaradi njegove- ga domnevnega izjemno nesramnega vedenja in hu- dih verbalnih groženj. Podrobno smo o njunem srečanju pisali že v prejšnji številki, zato omenimo samo nekaj najbolj zanimivih ugo- tovitev iz zapisnika prve stop- nje reševanja pritožbe. Vna- prej je bilo jasno, da se bodo njune izjave v glavnem kre- sale med sabo. Blaž Fink je že kmalu po začetnem govo- ru spet omenil potrdilo o za- segu kisline, da ga je o tem Fink res spraševal, pa je po- trdil tudi Mravljak, ko je do- bil besedo. To je seveda zelo pomembno, ker je ta kisUna potrebna tudi za izdelovanje heroina. Če gre pri takih za- segih že takoj na začetku za pomembne in prikrite biro- kratske postopke, se lahko upravičeno pojavijo hude špekulacije, ki bi v tem pri- meru lahko koristile kvečje- mu kriminalno ožigosanemu Finku, silno neugodne pa bi bile lahko za Mravljaka. Ta je glede nesramnega vedenja povedal le to, da mu je res s prstom pokazal vrata, ampak to že čisto na koncu, ko mu ni mogel dopovedad, da ni prišel k pravemu sogovorni- ku. Pomembno je bilo tudi Vornškovo vprašanje Finku, kakšen je njegov namen pri- kazovanja pritožbe v javno- sti, saj je pritožnik odgovo- ril, da je njegov namen opo- zorilo za izboljšanje dela kriminalistične policije. Osebno meni, da s svojim delom povzročajo škodo ob- čanom. Lahko da je res ta- ko mishl, zaradi nevedno- sti pa je s tem spregledal, da je kljub svoji mračni pre- teklosti s takim ravnanjem nehote pošteno zamajal te- melje celjske policijske hi- še. Dejstvo, da bodo njego- vo pritožbo kasneje obrav- navali v Ljubljani (kar se brez Novega tednika nika- kor ne bi zgodilo!) niti ni toliko pomembno. Bolj pomembno je očitno Mravljakovo spoznanje, da gre tokrat zares. Vse kaže, da se bodo ljudje iz ministrstva morali zaradi njega v vroči sončni pripeki namesto na morje voziti v Celje in med drugim iskali izjemno po- memben dokument, ki bi lah- ko odgovorne ljudi v polici- ji hudo kompromidral, saj je v neposredni povezavi z iz- jemno tragičnim dogodkom. Lani poleti se je na Hudinji zgodila huda tragedija. Od tam so naposled odnesli dve krsti z mrtvo vsebino. Ko smo komaj začeli od- krivati nepravilnosti vodstve- nih delavcev v celjski poli- cijski upravi, je Robert Mrav- ljak celo pomislil, da bi pis- ca, ki se upa rovariti proti nje- mu in mu neposredno ogro- žati kariero, kar tožil zaradi obrekovanja. Vendar se je za- misel razblinila takoj, ko mu je na ušesa prišla že zastare- la policijska afera iz Ljublja- ne, v katero sam sicer ni vple- ten. Toda ob omembi vseslo- venskega škandala, imenova- nega preprosto Vič-Holmec, je po vsej verjetnosd poza- bil tudi na to, da bi po splo- šno znanih tajnih policijskih metodah (kar bi kot vodja kri- minalistov lahko oziroma moral uporabiti v znanih pri- merih najhujših neraziskanih kaznivih dejanj v Celju) one- mogočil kar novinarja, ki si- cer samo opravlja svoje po- slanstvo. Irena Gorenak, tiskovna predstavnica v celjski upra- vi, podpisuje odgovore tudi na najbolj provokativna ali težka vprašanja novinarjev, medtem ko ji pojasnila pri- pravijo drugi in tako izpo- stavlja svoje ime ne vedoč, kaj se za odgovori njenih še- fov v resnici skriva. Tako je že začela izgubljati svoj ug- led, saj je zaradi trapastih odgovorov, ki jim sama do- da samo zavezanega metuljč- ka na glavi uradnega papir- ja, že resno ogrožena njena kredibilnost. Ob tem se ne- kateri tudi znotraj policijske uprave čedalje bolj na glas sprašujejo, kje so stari dobri časi Ivana Marguča, ki je že v najbolj svinčenih časih za- radi poštenih nadrejenih so- delavcev kooperativno sode- loval z novinarji. Seveda pa tudi danes niso med celjski- mi policisd same strupene mravlje, ampak je med nji- mi precej izjemno sposobnih in delovnih ljudi, ki pa zgolj Za pročeljem ovčje hiše se skrivajo volkovi. zaradi neumnega kadrovanja v Ljubljani na žalost niso do- bili svoje priložnosti. Če smo vas že izzvali, ome- nimo samo primer Karola Turka, vodjo oddelka za splo- šni kriminal v celjski upra- vi, ki posredno zaradi nepo- sredne podrejenosd Mravlja- ku ne more ali pa ne sme ved- no ravnati kot se njemu zdi prav, zaradi česar po naših podatkih med njima že dol- go ni več pravega sodelova- nja in kooperativnosti, ki bi v dobro ljudi lahko prinesla konkretne rezultate. Tudi neu- kim je tako jasno, da je pot- lej tudi direktor uprave Ed- vard Mlačnik zgolj figura v rokah tisdh, ki vodijo celot- no upravo! Kako bi si sicer razložili njegovo mirno uži- vanje direktorske plače, pri tem pa ne opravi niti sv osnovnega poslanstva, njegovi podrejeni šefi^ tajo v medsebojnem žre| kresanju mnenj, ko je ti pospešeno reševati ki zahteven primer. Ker je Robert Mravlja šel na svoj položaj po z< svojega že zdavnaj odpi ga zaveznika z nekoč viso položajem v ministrstvu D Kosa (sicer uglednega n narodnega nogometnega! nika), je povsem jasno, da steni in strokovno podki ni policisti, kakršen je d mo Karol Turk, nimajo i nosti delovanja in napn vanja. Dokler hude kadi ske napake ne odkrijejo t od koder je prišel blagON BOJAN GK Foto: GREGOR Zabil se je v ograjo Do hujše poškodbe voznika je prišlo v prometni ne; či, ki se je zgodila v soboto, 8. marca, na regionalni o izven Šoštanja. V nesreči je nastalo za več kot pol miliji tolarjev škode. 21-letnega S. P. iz Šoštanja je v bližini moelektrarne s ceste zaneslo med prehitevanjem dveh os nih vozil. Ko se je pred nepreglednim levim ovinkom < čal na svoje smerno vozišče, je izgubil oblast nad vozil in trčil v zaščitno ograjo. Hudo ranjenega voznika so [ peljali v celjsko bolnišnico. Višje sodišče zavrnili zahtevo Nosanove Po mnenju Višjega sodišča v Celju ni razlogov izločitev Andreja Pavline in Milka Škoberneta iz procf Tekačevo Višje sodišče v Celju ni ugodilo zahtevi zagovorni- ce Kristijana Kamenika Marjetice Nosan, ki je ko- nec februarja zahtevala iz- ločitev predsednika celjske- ga okrožnega sodišča An- dreja Pavline in podpredsed- nika sodišča Milka Škober- neta iz procesa Tekačevo zaradi domnevne pristran- skosti. Andreja Pavlino so z višje- ga sodišča v petek obvestili, da je predlog o njegovi izlo- čitvi zavrnjen, predlog za iz- ločitev podpredsednika sodiš- ča pa zavržen, saj za izločitev ni nobenih razlogov. »Višje so- dišče je ugotovilo, da ni no- benih okoliščin, ki bi pome- nile pristranskost v tem pri- meru. Kot predsednik okrož- nega sodišča sem dolžan jav- nost obveščati o odločitvah in mnenjih sodišča, še zlasti ti- stih, ki se tičejo tako pomem- bnih procesov, kakršen je Te- kačevo. Zahtevo po izločitvi podpredsednika sodišča pa je višje sodišče zavrglo, ker je odvetnica Marjetica Nosan enako zahtevo podala že ja lani, zahteve po izlo' sodnika iz enakih razlog^^^ po mnenju višjega sodiš<^^ ma pravice ponoviti,« j*^ vedal Pavlina. Dodal je, da se bo do^ ca tega tedna odločil, zaradi domnevne okuž^ sti s zapisniki iz preisk'^' nega postopka iz sojeni^ ločil sodnico Ingrid Li"^' ali pa bo Kristijanu Kan" ku že petič začel sodi" senat. ALMA M. SEO^ Prijeli domnevnega morilca Bo zdaj jasno, kaj se je dogajalo usodnega 19. marca? Minuli teden je odjeknila vest, da se bo pred roko pravice znašel domnevni morilec 25-letnega Matja- ža Volka iz Velenja. Mat- jaža so našli 19. marca la- ni pri Gramozni jami v Ljubljani večkrat ustrelje- nega. Pri vsej zadevi naj bi imel prste vmes 24-let- ni Gregor Britovšek iz To- polšice, ki so ga že nekaj dni po najdbi trupla spra- vili za zapahe. Sojenje Bri- tovšku se vleče že od lan- skega oktobra, decembra pa se je sojenje zaradi »okuženosti« sodnika vr- nilo na začetek. Britovšek naj bi imel z Vol- kom posle v povezavi z na- kupom avtomobilov, v igri pa naj bi bila večja količina denarja, ki bi mu ga Britov- šek moral vrniti po propad- li kupčiji. Ker naj bi za iz- terjavo Volk imel svoje ko- lege, naj bi mu Britovšek želel pokazati, da ima tudi on svo- je zaledje, zato ni šlo za na- peljevanje k umoru, ampak le ustrahovanje, je bilo več- krat slišati v sodni dvorani. Britovšek je tako v Ljublja- no, kamor se je 18. marca lani odpravil Matjaž in ga prosil, da gre z njim, poslal Miroviča, kateremu je izro- čil še pištolo, da bi ga le mal- ce ustrašil, sam pa je ostal v Celju. Kot pravi obtoženi, ga je šokiralo, ko je izvedel, da je Matjaž ustreljen. Strelja- ti z njegovo pištolo ni mo- gel, saj naj bi bila pokvarje- na, še pravi. Dolga pričevanja niso mo- gla razjasniti vsega, velika verjetnost pa je, da bo mar- sikaj razjasnil Nenad Miro- vič. Tretjega marca so ga pri- jeli na milanskem letališču, kamor naj bi priletel iz Beo- grada. Ali je bil sam in kam natančno je bil namenjen, še ni znano. Trenutno je v hali- janskih zaporih, kjer čaka na izročitev, saj morajo iz celj- skega sodišča v Italijo zdaj poslati zahtevo za preiskavo in dokaze, da ga utemeljeno sumijo kaznivega dejanja umora iz koristoljubja. Natanko leto dni po umo- ru, 18. marca, pa se bo nada- ljevalo sojenje Gregorju Bri- tovšku. Kot pravi tožilka v tem postopku Lilijana Dol- žan, bodo takrat verjetno na- daljevali z zaslišanjem prič, takoj zatem pa je moč priča- kovati, da bo zahtevala pre- ložitev obravnave in združi- tev sojenj Britovšku in Mi- roviču. Slednjega naj bi Slo- veniji izročili v roku dveh me- secev, če ne že krepko prej, ga zaslišali in priprii. Za umor iz koristoljubja je zagrože- na tridesetletna zaporna ka- zen, enaka kazen pa zaradi napeljevanja grozi tudi Bri- tovšku, če bo spoznan za kri- vega. SIMONA ŠOLINIČ Umorjeni Matjaž Volk Bo razjasnil umor? Nenad Mirovič St. 11 - 13. marec 2003 KRONIKA 27 Leto kriminala in icrvaviii cest Iriminalci ustvarili škodo, težko skorajda kot občinski proračun, vinjeni vozniki pa vzeli sedemnajst življenj jrazi celjskih policistov izražajo zadovoljstva lanskoletno statistiko, [pokazala številke, ki ii niso v ponos. Kazni- dejanj je vse več, kar vanajst odstotkov se je ilo le-teh povzdignilo v lerjavi z letom prej. boli kislo pa se polici- [žijo ob pogledu na re- ite prometne varnosti. ) številnim preventivnim jam, opozorilom, kazno- em in zaradi voznikov, > požvižgajo na pravila redpise, so ti rezultati še klavrni. [ Doba kriminala kriminalu uspešno delu- predvsem organizirane )ine, dokaj proste roke pa o očitno tudi tisti, ki se ikonito okoriščajo v gos- ffstvu. Ravno gospodar- kriminal je veja, ki je v ijih letih tudi pri nas do- la razcvet. Največ je zlo- loložaja in pravic ter davč- atajitev. Na Celjskem so kriminalci lani za seboj li sedem milijard in pol e. Na celjski policiji se V zadnjih dvajsetih letih je na celjskih cestah umrlo 1.172 oseb, kar s povprečnim izračunom pomeni 59 ljudi na leto ali pet na mesec. sicer tolažijo z odstotkom preiskanosti. In res, skoraj 93 odstotkov znaša preiskanost gospodarskega kriminala, us- pešno pa so raziskali tudi po- lovico vseh kaznivih dejanj splošnega kriminala. To pomeni, da so med dru- gim raziskali vse umore (ve- čina se je zgodila v družinskem krogu) ter pred sodišče posla- li roparje iz Nove Ljubljanske banke v Lučah in Krekove ban- ke v Celju. Prijeli so tudi piro- mančka, ki je na Celjskem po- žigal devetkrat, pedofilom pa napisali kar 43 ovadb. Vidnejši so primeri tihotapcev, ki so jim celjski kriminalisti pomešali štrene in jih namesto čez me- jo usmerili za zapahe. Šeste- rico so tako lani ovadili zara- di tihotapljenja cigaret, druga skupina pa je v Slovenijo iz Nemčije uvažala avtomobile. Deveterica se zdaj zagovarja zaradi davčne zatajitve. Spet drugi so se znašli na drug način. Inscinirali so pro- metne nesreče z manjšimi ško- dami, nakar so uveljavljali odš- kodnino za telesne poškodbe. V zvezi s tem je na celjsko to- žilstvo romalo osem ovadb. Kar nekaj pa so jih napisali za- radi nedovoljenih drog. Zase- gli so 91 kilogramov konop- lje, 60 gramov heroina in 686 tabletk ekstazija. Ob tem še po- datek, da je bilo lani na na- šem območju dvajset prime- rov predoziranja, zaradi česar so umrli trije odvisniki. Dva zaradi heroina in eden zaradi metadona. Krvavi davek Direktor celjske policijske uprave Edvard Mlačnik pra- vi, da so glede na rezultate pro- metne varnosti kljub vsem ak- tivnostim premalo učinkovi- ti. Lani je na Celjskem v pro- metu življenje izgubilo 46 lju- di, večina je umria na žalskem območju. Po prometni nevar- nosti sledi še območje Sloven- skih Konjic, daleč največ ne- sreč s telesnimi poškodbami pa se zgodi ravno v Celju. Od vzrokov za nesreče še vedno prednjači neprilagojena hi- trost. Plin pa največkrat po- hodijo vinjeni vozniki, ki so na Celjskem lani povzročili 37 odstotkov vseh tragičnih nesreč, kar z drugimi bese- dami pomeni, da je zaradi vi- njenih voznikov umrlo se- demnajst ljudi, več kot 250 pa jih je bilo poškodovanih. Povzročitelji tragičnih nesreč so v povprečju napihali 1,71 promila, pri nesrečah s hudi- mi poškodbami pa 1,39 pro- mila. Lani je umrlo največ voz- nikov, njihovih sopotnikov in pešcev. Podatek, da so poli- cisti v lanskem letu ustavili skoraj 75 tisoč voznikov, jih udarili po.žepu v največ pri- merih zaradi alkohola in hi- trosti, pove, da se je na tak način z njimi srečal vsak tret- ji prebivalec celjske regije ozi- roma vsak drugi voznik. Tu niso všteti tisti, ki vozniške- ga dovoljenja sploh nimajo... SIMONA ŠOLINIČ Foto: GREGOR KATIC Pritožbe ni so na PU Celje prije- 9 pritožb na delo poli- IV. Največ pritožb je nad :isti na področju prome- r javnega reda in miru. Ije se ne strinjajo s poli- Jmi odločitvami glede iave denarne kazni na J prekrška in odreditve ikusa alkoholiziranosti. »žili so se tudi nekateri, aj bi jih policisti med opkom »prijeli bolj na «. Med drugimi vzroki iznavajo največ očitkov di nekorektnosti, so še !dali na policiji. i Preveč ali ravno prav denarja? Bivši direktor šmarskega Hrama Aleksander Svetelšek trdi, da ni storil kaznivega dejanja zlorabe položaja Na celjskem okrožnem so- dišču se je včeraj začela glav- na obravnava proti direktorju Engrotuša Aleksandru Sve- telšku. Obtožnica ga breme- ni zlorabe položaja, zgodba pa sega v leto 1994, ko je bil še direktor šmarskega pod- jetja Hmezad Hram. Okrožni javni tožilec Jože Manfreda je v obtožnici Alek- sandra Svetelška obdolžil, da je izrabil svoj položaj in si le- ta 1994, ko je začel delati tudi v mariborskem podjetju Ho- rizont, na škodo Hmezad Hra- ma pridobil za 756 tisoč to- larjev premoženjske koristi. Za dve uri dela v šmarskem pod- jetju naj bi si namreč dal iz- plačati 60 odstotkov doteda- nje plače in ostalih nadome- stil, ki izhajajo iz dela. Sklep o tem, oziroma o spremenje- nem delovnem času, je na Sve- telškovo pobudo sprejel delav- ski svet, vendar je tožilec Man- freda prepričan, da je bil sklep nezakonit in bi moral zatorej Svetelšek v skladu s statutom podjetja zadržati njegovo iz- vršitev. V Šmarju naj bi torej dobil previsoka izplačila. Sod- na izvedenka Marija Marulec je ugotovila, da za natanko 756.315 tolarjev. Aleksander Svetelšek je oči- tano kaznivo dejanje zanikal, češ da sklepi niso bili nezako- niti. Bili so posledica pogaja- nja in so ustrezali podjetju. Pou- daril je tudi, da v Hramu ni delal samo dve uri dopoldne, ampak je v podjetje prihajal tudi v popoldanskem času. De- lo direktorja, in to za manjšo plačo kot dotlej, je opravljal v celoti, saj so vse niti vodenja še naprej ostale le v njegovih rokah. Je pa res, da v sklepih delavskega sveta o dogovoru za popoldansko ali večerno de- lo ni bilo nič zapisanega. Svetelškov zagovornik je na začetku obravnave sicer pred- lagal, naj senat takoj izda od- ločbo, češ da v obtožnici niso podani vsi zakonski znaki oči- tanega kaznivega dejanja. Pred- sednik senata Marko Brišnik njegovemu ugovoru ni ugodil in je obravnavo nadaljeval z zaslišanjem prič, večinoma članov takratnega delavskega sveta, ki pa se zaradi oddalje- nosti dogodka vseh podrobno- sti ne spominjajo več. Zato tudi vsi niso mogli potrditi, ali je Svetelšek v podjetju res delal več kot le dve uri na dan. Glavna obravnava se bo na- daljevala z zaslišanjem sodne izvedenke in stečajnega upra- vitelja Tomaža Kosa (Hram je namreč od leta 2000 v steča- ju), nove priče pa je predlaga- la tudi obramba. JANJA INTIHAR Ujeli so se Na območju Celja se je ko- nec februarja in v prvih dneh marca pojavilo več vlomov v stanovanjske hiše. Sum, da gre za vlomilca, je padel na 20-letnega A. K. in 26-let- nega M. T. iz Celja. Dvojico so s kazensko ovadbo že pri- peljali pred preiskovalnega sodnika. So se pa v mrežo celjskih policistov ujeli tu- di štirje mladeniči, ki so v začetku preteklega tedna v prodajalni Elektroinženiring Lilija v Ulici mesta Greven- broich s tatvino mobilnih te- lefonov in mobi kartic pov- zročili za več kot pol mili- jona tolarjev škode. Tudi če- tverica bo morala svoje po- četje pojasniti na sodišču. V nedeljo, nekaj minut pred 21. uro, pa je zamaskiran moški iz trgovine Sonček na Ljubljanski cesti v Celju od- nesel dvaindvajset tisočakov. Še pred tem pa je prodajal- cu zagrozil s pištolo, nato pa beže pobegnil. Ropar je vi- sok okrog 180 centimetrov, oblečen je bil v črno smu- čarsko bundo, na glavi pa je imel pleteno kapo z izrezom za oči. Pojasnilo Ob članku Banka poslo- vala po domače? smo v šte- vilki 10, 6. marca 2003, ob- javili tudi fotografijo s so- jenja vpletenim v rop Kre- kove banke. Na fotografiji s sodišča je med policisti in dvema osumljenima, ki imata lisice na rokah, tudi priča na procesu, ki z osum- ljenimi v zvezi z ropom ni- ma povezave. Za nevšečnosti po objavi fotografije se pri- zadetemu opravičujemo. Plemenitega zasledovali le hlapi? Celjski policisti so ugotovili, da ni znakov, ki bi kazali na to, da je skušal Zmaga Jelinčiča ^ . _ . ^^ neznani v^ __________. . _ ^ _ ^t, da je Okrožno držav- 'ožilstvo v Celju zavrglo ^nsko ovadbo, ki jo je 30, "arja po telefonu na OKC ''icijsko upravo v Celju neznanega storilca, ki '^i ga zasledoval med vož- Slovenj Gradca proti ^^iu, podal poslanec SNS ^§0 Jelinčič zaradi suma '^Ve kaznivega dejanja I^žanja varnosti, je naj- '•^^zburila prav Plemeni- '^^ so sporočili z Urada ge- ^'ne državne tožilke RS ''^ke Cerar, je tožilstvo na podlagi podatkov poročila PU Celje ugotovilo, da ni podan utemeljen sum o tem, da bi bilo kaznivo dejanje, ki ga je policistom ob prometni nesreči na cesti Slovenj Gradec-Vele- nje opisal Jelinčič, v resnici storjeno. Ker je Zmago Jelin- čič domnevno kaznivo deja- nje prijavil le po telefonu, s tem ni storil kaznivega deja- nja krive ovadbe, zato ga na tožilstvu ne bodo ovadili. Vsee- no pa bo moral k sodniku za prekrške, saj so v krvi po dom- nevni nezgodi našli več kot 1,3 promila alkohola. Alkohol v krvi prvaka SNS so odkrili še- le v velenjskem zdravstvenem domu, kamor so ga napotili na odvzem krvi potem, ko je odklonil preizkus vinjenosd. Medtem ko večjega dela jav- nosti odločitev okrožnega dr- žavnega tožilstva očitno ni pre- senetila, je Zmago Jelinčič pre- pričan, da gre za novo zaroto. »Znano je, da so v Sloveniji enkrat ustrelili političnega nas- protnika Ivana Krambergerja, tako ali drugače pa so odstra- nili že kar nekaj drugih za dr- žavo motečih ljudi. Do pro- metne nesreče konec januar- ja sem bil žrtev nekaj napa- dov, pa nikoli doslej nisem do- bil niti policijskega zapisnika. To pomeni, da gre za ignorant- ski odnos države do ljudi, ki opozarjajo na nepravilnosti v naši, tako imenovani demokra- tični domovini,« je odločitev okrožnega državnega tožilstva komentiral Zmago Jelinčič in dodal, da je še vedno prepri- čan, da ima prav - čeprav tega ne bo skušal več dokazovati. »Menim, da so k takšni odlo- čitvi tožilstva pripomogli tu- di mediji, saj je najlažje reči, da je nekdo vozil pijan. Kaj se je dogajalo v ozadju, pa niko- gar ne zanima,« je še dejal Je- linčič, ki se bo moral zaradi vožnje v vinjenosti zagovarja- ti pri sodniku za prekrške. Za okoli 300 tisoč tolarjev stroš- kov za popravilo poškodb, ki so med domnevno nesrečo na- stale na službenem avtomobi- lu, pa mu, je povedal za Novi tednik, ne bo potrebno porav- nati, saj je avto Citroen C5, si- cer v lasti Državnega zbora, ka- sko zavarovan in bo za plačilo stroškov poskrbela pristojna zavarovalnica. ALMA M. SEDLAR St. 11 -13. marec 2003 28 V znamenju zlatih kipcev Oskarjevske predpremiere v celjskem celuloidnem planetu Včasih smo tarnali, da filmi, ki tekmujejo na eni največjih filmskih veselic, oskarjih, k nam prihajajo prepozno. Amerika se je že pripravljala na naslednjo podelitev, ko smo pri nas šele začeli vrteti kakšne manj opazne dobitnike. No, včasih smo tarnali, da tuji filmi nasploh k nam prihajajo prepozno. Ampak stvari se obračajo. V zadnjih nekaj letih smo doživeli nekaj slovenskih sve- tovnih filmskih premier - in to premier blockbusterjev, kot sta Vojna zvezd: Napad klonov ali pa Človek - pajek. Tudi Oskarjevi dimi so vedno bolj redno na sporedu. A še nikoli v takšnem številu kot letos in - posebej vredno omembe - v Celju še nikoli tako artikulirano kot letos. Zgodba se pravzaprav suče predvsem okoli domačega distributerja: okoh edinega slovenskega distributerja, ki ne deluje v Ljubljani, temveč v Vojniku. Ce- nex oziroma njihovo hčerinsko podjetje Fi- via sicer ni odkupilo prav vseh z Oskarjevi- mi nominacijami oven- čanih filmov. Pot v po- gubo. Gospodar prsta- nov: Stolpa, Gospod Schmidt... recimo ne spadajo pod njihove fa- vorite. Zato pa Fivia sta- vi na pisano množico drugih: od »najmočnej- šega« Chicaga preko odbitega Prilagajanja [Adaptation Spikea Joneza, ki je kriv tudi za Biti John Malkovich), od umetniške Pri- de, ki je »delo srca« Salme Hayek do le z eno nominacijo pokritega Mirnega Ameri- čana [Michael Caine bi imel še enega Os- karja!)... od ženskega Ure do večnosti pa do Daleč od nebes Todda Haynesa. Kot se Fi- via rada pohvali, je to skupaj preko 40 no- minacij. Številka, ki zahteva dober nos za dime. In dober nos za okus ameriške film- ske Akademije. Drugi del zgodbe je postav- ljen v samo Celje, ki v časih Uniona in Metropola niti ni zmoglo preveč bleščečih pred- stavitev Oskarjeve fešte. Ko se je Maribor hvalisal z rdečimi preprogami in nočno postrež- bo in »Oskarjevo nočjo«, so se v Celju isti filmi tlačili v tri ki- nodvorane, od katerih je Mali Union rahlo škripajoč, v predd- verjih ostalih pa je bilo komajda prostora za obiskovalce, kaj še- le za kak bolj spektakularen do- datek. No, kino center Planet Tuš omogoča bolj vidne pose- ge v kinodvoransko okrasje - in seveda v program. Omogoča možnost, ki je tokrat tudi izkoriščena. Od četrtka naprej bosta pri njih domovala dva trimetrska pozlačena Os- karja, bolj pomembno pa je tole: od 13. pa do 26. marca se bodo vsak večer na dveh ah treh predstavah zavrteli praktično vsi letoš- nji nominiranci. To nam bo v bistvu omo- gočUo, da si vse tekmovalne dime ogleda- mo še pred veliko prireditvijo v Los Ange- lesu. Vsaj ena kritična bodica ne more biti od- več: škoda, da so oskarji edini svetovni film- ski praznik, na katere- ga se »obesimo«. Mor- da bi vsaj evropske dlm- ske nagrade lahko do- živele enako distributer- sko in kinoprikazoval- sko podporo. Od začet- ka bi bilo komercialno morda bolj hudo, toda sčasoma bi tudi iz te pri- reditve lahko nastal tra- dicionalni dogodek... PETER ZUPANC Salma Hayek kot Frida Michael Cain Adaptation režiserja Spikea Janeza Pištoiarji in mojstri kung fuja Nekaj je jasno: re- žiser Jan Kounen ne mara filmske kritike. Zato si eden njegovih celuloidnih junakov obriše rit s cenjenim francoskim filmskim časopisom. Adijo, vsa pravila. Dobrodošel, kaos. Karakterji iz di- ma lahko ta kaos pre- živijo le tako, da ga povzročajo tudi sami. Da ga prehitijo. Da ži- vijo s hitrostjo 400 ki- lometrov na uro. Re- zultat? Kounenov Do- berman ni za nežne duše. Vsebina: Doberman je zloglasni zločinec, ki mu je pi- štola že položena v zibelko. Zbere izvrstno bando, da bi izvedla rop banke. Na poti ji stoji le policijski inšpektor, čigar metode so hujše od metod kriminalcev... DOBERMAN (iMancija) Režija: Jan Kounen Vloge: Monica Bellucci, Vincent Kassel, Tcheky Karyo Dolžina: 103' Drugi oskarje- vec marčevskega ciklusa: Prežeči tiger, skriti zmaj. Ni akro- batski kot Bilo je nekoč na Kitaj- skem, ni komi- čen kot Jackie Chan, ni ope- retno nasilen kot filmi John Woo- ja. Pa vendar premore po delec iz vsakega od omenjenih fil- mov. Zrežiral ga je režiser, za katerega bi dejali, da zmore samo drame: Ang Lee. Njegovi junaki prihajajo naravnost iz dežel pravljičnih lastnosti, toda v ozadju tli realen konflikt. Razkol med tradicijo in modernizmom - ter osebno svobo- do, izgubljeno med obojim. Vsebina: vse se vrti okoli starodavnega meča, imenova- nega Zelena usoda. Tatica, ki se želi maščevati učencu nek- danjega ljubimca, plemiška hči, ki želi pobegniti od vsak- danjih dolžnosti, in bojevnik, ki bi rad odložil meč in se posvetil skriti ljubezni... Ciklus: oskarjevske naveze Prežeči tiger, skriti zmaj (Wo hu cang lung, ZDA/Hong kong/Kitajska/Tajvan) Režija: Ang Lee Vloge: Chow Yun Fat, Zhang Ziyi Dolžina: 120' Tolpe Nevv Yorka Piše: PETER ZUPAN Ameriška demokracija okoli leta 1860: politika ne postavijo na mesto glasovi volivcev, temveč tisti, ki šte- jejo glasove. Sekirica v hr- bet je glas manjšine. C'a- sovi se kupujejo, volivce se pretepa, da volijo za »pra- ve« ljudi, nato pa se jih po- brije in postriže, da lahko gredo volit še enkrat. Ame- riška demokracija okoli le- ta 2000: politika ne posta- vijo na njegovo mesto gla- sovi volivcev, temveč tisti, ki štejejo glasove. Glasovi se kupu- jejo, javno mne- nje je bombardi- rano z interpre- tacijami inter- pretacij dogodkov in bolj kot od poz- navanj dejanj voljenih od- visno od trenutne simpa- tije ali antipatije. Nasilja ni toliko, so pa drugačni pritiski. Režiser Martin Scorsese morda noče začrtad primer- jav s sedanjostjo, toda snov, ki jo oblikuje, naredi to kar sama. »Amenka se je rodi- la na ulicah« - to je zasek z nožem v mit o modrosti in premišljenosti stvarnikov Amerike, v mit o masi, ki je v resnici izoblikovala gmoto države, toda obenem smerokaz - »čas je, da se Amenka znova rodi na uli- cah«. Kot da Scorsese pra- vi: »Ljudje na položajih nas nemalokrat skušajo prepri- čad, da so oni rodili (idea- len) sistem, zato so nezmot- ljivi, in zato je prav, da jih sistem podpira. Pa je tako?« Hej, ali je tako? Film je pravzaprav se- stavljen iz dveh medseboj- no povezanih zgodb. Na strani je pravkar zgošči opisana zgodba sanii mesta - in ta je boljša, fi ša zaradi predrznosti, bd zato, ker dreza dlje in t grobo v sprejete - ponot di ponujeni predstave o sb reh. Ta zgod je bila nan nost ustvarje za film. A le JI lokdo bi imelj ca, da jo taki posname. Slabša zgodba je si kespearjanski ep o sin ki je bil priča umoru o( ta - ki ga »posvoji« mo lec - ki ga morilec na sv brutalni način kali v sv jega naslednika, v vredn ga naslednika obeh o( tov - »odraščanje« pai lahko zgodi le ska obredni umor očeta. \ kaj slabša zgodba? Karal terji niso dovolj dodel ni, Scorsese pa kot da je nekajkrat odloči), i mu je prva, resnične| zgodba pomembnejša.! zato druga zgodba včas postane nepovezana: pi hitra. Na površje jo ve darle povleče gromki O niel Day Lewis, mesa morilec, vladar, rasist mož, ki obenem ve, kaj čast, kdaj čas za klanje kdaj čas za umik. PETER ZUPA!* Tedenski pregled od ponedeljka do nedelje (3. 3. do 9 St. 11 -13. marec 2003 30 NASVETI Modne tendence v Milanu Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK Konec februarja in v za- četku marca so v italijan- ski prestolnici pret-a-porter mode predstavili tendence za prihodnjo jesen in zimo, V norem tempu so se vrstili modni spektakli zvenečih in manj znanih, na svetov- no modno sceno šele prebi- jajočih se kreatorskih imen. Vsem pa je bila skupna že- lja, da za vsako ceno opo- zorijo nase! »Za vsako ceno« je bila re- snično sem ter tja žalitev za oči, da o drugih čutilih niti ne razpredam. V času, ko so bila pročelja milanskih hiš dobesedno preoblečena v mirovniške zastave v znak protesta proti vojni v Iraku, je bilo na modnih stezah vi- deti hipertrendovski mili- tary look! Takšnega, ki z olivno zelenimi do zemelj- sko rjavimi odtenki, naši- timi žepi, epoletami in po- dobnim ne asociira na nič drugega kot na vojaške uni- forme... Provokacija; pro- movirati mir oziroma {ne)promovirati vojno pre- ko mode? Meni so kljub vsemu bolj pri srcu druge provokacije, ki ne prebujajo misli na ubija- nje ali pohabo. Denimo tista v stilu hiper mini krilc! Tudi ta modna muha sicer zna pov- zročiti poškodbe... vendar le buške na kakšni moški glavi, nastale ob trdem soočenju s stebrom ali obcestno svetil- ko zaradi zavzetega opazova- nja te modne domislice... AH pa tista v smislu nezemeljskih cen mode, ki smo si jo ogle- dali na najbolj slovitih milan- skih ulicah Spigi, Montena- poleone in St. Andrei. Foto: VLASTA CAH- ŽEROVNIK V izložbi butika Dolce&Gabbana na Spigi je bilo na ogled le eno oblačil- ce. Korzet, pošit z več kot 3 tisoč rdečimi rubini. Pravimi? Sploh ne. Kljub temu pa je modna pritiklina »težka« celih L372 evrov! Hit pomladi in poletja je roza barva! Casadei na St. Andrei jo predlaga tudi za sandale. Če ste se zaljubili vanje, se bo treba posloviti od kak- šnih 600 evrov! Jesen in zima 2003/04 bosta v oranžno-rjavih, modro-zelenih in peši nih odtenkih! ^ Kot ena najvidnejših modnih tem pomladi in poletja se napovedujil azijsko-orientalska vzdušja. Roberto Cavalli bi vanje z veseljem ode! m žensko telo, temveč tudi naša stanovanja. Cena super mini krilca s prosi no, izvezeno tuniko? 8.320 evrov. A to še ni vse! Za preračunano 1.938.01 tolarjev dobite »v paketu« še dve prešiti odeji in okrasno blazino! Vintage, videz že nošenega In detajl, ki se pojavlja ne le v kolekcijah Roccobarocca temveč še marsikje drugje: gumbi iz biserne matice v vlogi bleščic. Št. 11 - 13. marec 2003 NASVETI 31 KAJ BI DANES KUHALI Piše: MAJDA KLANŠEK Polnjeno rdeče zelje ;a 4 osebe potrebujemo: jicikisa, sol, 1 manjšo gla- rdečega zelja, 500 g pre- jene mesnate slanine, 3 [ifca jabolka, 4 čebule, 1 p olja, majaron, 3 žlice z smetane. osoljeni vodi kuhamo no glavo 30 minut. Med- i narežemo slanino, ipljeno čebulo in oluplje- jabolka na približno ena- velike kocke. V ponvi se- »jemo olje, na katerem pečemo najprej slanino, to pa tudi čebulo in ja- Ika. Začinimo z majaro- m. Zeljno glavo odcedi- oin počakamo, da se ob- li. Izvotlimo jo, odlušči- ptudi nekaj velikih zuna- jh listov. Zeljno glavo na- jlnimo s prepraženo sla- no in jabolki, odprtino za- emo z velikimi zeljnimi li. V kožico damo sese- jano zelje izdolbene gla- [in preostali nadev. Na vrh ložimo polnjeno zeljno ivo. Zalijemo z malo vo- lin dušimo v pokriti ko- či na majhnem plamenu minut. Omako drobno se- kljamo v električnem me- Iniku, zmešamo jo s ki- ) smetano in prelijemo E prerezano zeljno glavo, mudimo s krompirjem v sih ali s krompirjevim pi- jem. Zeljni lonec s puranom la 6 oseb potrebujemo: 0 g belega fižola, šopek ju- ? zelenjave, 100 g čebule, otroka česna, 500 g pura- vih hrbtov, 2 puranovi be- 1 4 lovorjeve liste, 1 kg ze- , 375 g korenja, 250 g mpirja, 300 g pora, 1 žlič- timijana, poper, sol, šo- k peteršilja. 5uhi fižol namočimo čez č. Naslednji dan očistimo ino zelenjavo in jo grobo »ekljamo, enako čebulo, sen olupimo. V kožici se- ?jemo maščobo, na maš- bi popečemo razkosane ranove hrbte in čebulo, damo jušno zelenjavo in sen. Ko se vse skupaj za- fe, damo v kožico tudi pu- lovi bedri in lovorjeve 11- '. Počakamo, da se tudi be- 1 zapečejo, nato zalijemo Ivema litroma vode in ku- tno na majhnem plame- v pokriti posodi 1 uro in 1. Medtem očistimo zelje ga narežemo na tanke re- tice, korenje na kolesca, Jmpir na kocke. Por oči- stimo, operemo in nareže- mo na kolesca. Puranova be- dra in hrbte vzamemo iz ju- he in jih prihranimo. Juho precedimo, zelenjavo pa pretlačimo in damo v juho. Dolijemo še liter vode, v ju- ho damo namočeni fižol in ga kuhamo na majhnem pla- menu 30 minut. Dodamo zelje in kuhamo še 30 mi- nut. Potem damo v juho še krompir in korenje. Spet ku- hamo 30 minut. Meso s pu- ranovih hrbtov in beder od- luščimo, narežemo in damo v juho. V juho damo tudi na- rezani por. Premešamo, ku- hamo 10 minut. Začinimo s timijanom, solimo, popra- mo in potresemo s seseklja- nim peteršiljem. Nasitljivo enolončnico ponudimo s kruhom za glavno jed. Tek- ne tudi tedaj, če jo skuha- mo vnaprej in potem samo p ogrejemo. Okrasne čebulnice Prihaja čas izbire in sajenja rastlin za poletne cve- toče grede, okrasne posode in korita, rastlin iz skupi- ne poletnih »čebulnic« - dalije, gladiole, gomolj be- gonije, čopaste lilije, kane, kale, frezije, irisi, peruni- ke... Zakaj jih sadimo spomladi Vse naštete rastline imajo odebeljene podzemne dele v obliki čebul, gomoljev, korenik in rizomov. To skupino čebulnic sadimo v pomladnih mesecih od marca do junija, ker so rastline in njihovi podzemni poganjki na mraz manj odporni in zime na prostem ne bi preživeli, prav tako pa ne prenesejo tudi spom- ladanskih pozeb. Nakaljevanje Nekatere izmed njih si lahko predčasno na- kalimo, posadimo v zabojčke ali posode in da- mo na prosto takrat, ko mine nevarnost nočnih pomladanskih pozeb. Tako tudi pospešimo cve- tenje. Predčasno si nakalimo gomolj begonije, kane in dalije in jih z grudo vred posadimo meseca maja na prosto. Čebulnice, ki jih žeHmo imeti v večjih poso- dah, lahko takoj posadimo vanje in jih postavi- mo na svetlo, kjer bodo odgnale in tudi kmalu zacvetele. TATJANA BRUMAT Za prigrizek in glavno jed Mehka in pikantna gorgonzola, sir z dodatkom žlahtne plesni, je zelo okusen sir. Največkrat jo ponudimo za pri- grizek; odlična je na primer s črnim kruhom in z maslom. Manj pogosto pa uporabljamo gorgonzolo v kuhinji, čeprav je mogoče iz tega sira pripraviti okusen narastek, rižoto, solatni preliv, popečeno polento ali popečeno govedino. Pikantna sirova torta Za 6 oseb potrebujemo: 250 g gorgonzole, 300 g sku- te, 100 g orehovih jedrc, ne- kaj kosov črnega ali ajdove- ga kruha, malo mlete slad- ke paprike, peteršilj, drob- njak. V skledi pretlačimo gor- gonzolo in jo gladko razme- šamo s 150 g skute. Vzame- mo manjši tortni model, na dno položimo tanko plast čr- nega ali ajdovega kruha. Ko- se narežemo in razporedimo tako, da popolnoma pokri- vajo dno. Na plast kruha da- mo plast zmešane skute in gor- gonzole. Površino poravna- mo, potem potresemo na sku- to sesekljana orehova jedrca. Na skuto in gorgonzolo da- mo spet tanko plast kruha. Nato zmešamo 150 g skute z žlico smetane in z mleto pa- priko, dodamo sesekljan drobnjak in peteršilj in soli- mo po okusu. To zmes da- mo na kruh. Spet potresemo z orehi, pokrijemo s kru- hom, na vrh pa damo preo- stanek skute z gorgonzolo. Okrasimo z orehovimi jedr- ci. Torto postavimo v hladil- nik, da se močno ohladi. Obod modela odstranimo, robove torte namažemo z ma- lo skute. Št. 11-13. marec 2003 32 ZA AVTOMOBILISTE Ženevski salon 2003 Avtomobilske novosti za (skoraj) vsak žep in okus Letošnji ženevski avtomo- bilski salon se ni izneveril svoji dobri tradiciji - bil je poln novosd, pa čeprav se nad av- tomobilski svet, tako vse ka- že, zgrinjajo temni oblaki. Morebitni spopad v Iraku pač ne bo v prid trgovini z avtomobili. Pa vendar je bi- lo v Ženevi tako, kot da je vse v najlepšem redu in da kupci tako rekoč čakajo v vr- stah. Resničnost je drugačna, am- pak ena izmed želja avtomo- bilskega salona je vsaj za kra- tek čas ustvarid nekakšen pri- vid sveta in okoliščin, ki so vsaj nekoliko neresnične. Recimo, da je Ženevi 2003 to uspelo. Novosti je bilo dovolj, sko- raj za vsak žep in okus. Prava ofenziva se napoveduje v raz- redu kompaktnih enoprostor- skih avtomobilov, bilo je veli- ko kabrioletov-kupejev, popla- va izjemno dragih vozil in športnikov, ki zanesljivo ne bodo za vsak žep. Skratka, sa- lon v urejeni, opazno bogataški in še bolj opazno čisd Ženevi je vreden ogleda (odprt bo vse do 16. marca). No, vsaj malo je bila v os- predju italijanska Alfa Romeo. Tja je namreč pripeljala zelo dopadljiv kupe GT. Šdrje se- deži znotraj in dopadljiva ob- lika zunaj je recept, ki naj bi premamil številne kupce. Av- to je nastal na osnovi alfe 156. Za povrh so pokazali še rahlo osveženi alfi GTV in spider ter študijo kamal, ki napoveduje 4x4 pogon in terensko upora- bo pri tej avtomobilski hiši. Nemški Audi je tudi imel novorojenca. Povsem so pre- novih audi A3. Ta je dobil opazne hišne poteze, vsekakor pa je toliko drugačen, da ga ne bo mogoče zamenjati s se- danjim modelom. Pokazali so le trivratno izvedenko, ki se k nam pripelje maja, petvratna sledi čez leto dni. Avto je na- rejen na isd osnovi, kot bo jo bo nekaj kasneje imel novi VW golf, najmočnejši motor pa bo razvil 241 KM. Mimogrede je deba omenid še študijo kupe- ja z imenom nuvolari, kar morda napoveduje tudi kupe jevske čase pri tej avtomobil- ski tovarni. Pri BMW kakšne izjemne no- vosti ni bilo, je pa res, da so nekoliko prenovili serijo 3, poleg tega pa predstavili izve- denko z oznako 330d coupe (204 KM). Angleški in Fordov Aston Martin je pestoval malega van- tagea z oznako V8. Ta je za sedaj šele študija, na trge naj bi pripeljal leta 2005, poga- njal pa ga bo V8 bencinski mo- tor - in ne bo prav poceni. Japonski Daihatsu je bil pri nas nekdaj veliko bolj uspe- šen kot sedaj. Je pa v Ženevo pripeljal prenovljenega malčka cuore, ki se bo ob primerni ceni zanesljivo zlahka kosal z vso konkurenco. Avto bo po- ganjal litrski trivaljnik z 58 KM. Italijanski Fiat je bil tokrat res v središču pozornosd. Zgodba tega velikega apenin- skega avtomobilskega velika- na je znana: ko bo povrnil vse dolgove (ali pa mu jih bodo odpisali), ko bo uredil notra- nje težave, se mu utegne pisa- ti drugačna, bolj obetavna pri- hodnost. Do te pa se utegne pripeljati z recimo ideo. To je enoprostorski avtomobil, na- rejen na osnovi punta. Avto se bo poskusil v razredu majh- nih enoprostorskih vozil, saj je v njem konkurenca ta hip še dokaj znosna. Na trge naj bi idea zapeljala do konca le- ta, in sicer v kombinaciji z ben- cinskim 1,2 in turbodizelskim 1,9-litrskim motorjem. Dru- ga novost je nosila ime gingo. Gre za dobre 3,5 metra dolgo vozilo z dvestolitrskim prtljaž- nikom, nadomestilo za pan- do in seicenta; nekaj kasneje se bodo pojavili še s simbo, še manjšim avtomobilom, ki naj bi si skušal pridobiti kupce v najmanjšem razredu. Morda se Fiatu res obetajo drugačni časi. Ford je v Ženevi ponujal do- končno oziroma produkcijsko različico na lanskem pariškem avtomobilskem salonu pred- stavljenega focusa C max. To je enoprostorski focus, avto- mobil, ki ga evropski Ford vse- kakor zelo potrebuje. Napo- vedujejo, da bo na evropskih trgih na voljo v drugi polovici letošnjega leta. Zanj je značil- na zelo izvirna postavitev zad- njih sedežev, ki jih je mogoče povsem odstraniti iz vozila aU pa poljubno nastavljati, kot v večjih enoprostorcih. Za za-- četek naj bi bil na voljo le z 1,8-litrskim bencinskim mo- torjem, jasno pa je, da ne bo ostalo le pri tej ponudbi. Daevvoo, ki je sedaj pod okriljem General Motorsa, za- to se uradno imenuje GM Dae- vvoo, je pokazal prenovljeno nubiro, ki jo je narisal Itali- jan Pininfarina. Julija se zače- nja njena pot po evropskih tr- gih, in sicer z 1,6 (109 KM) in 1,8-litrskim (122 KM) bencin- skima motorjema. Pri japonski Hondi so pri- peljali karavansko izvedenko lani predstavljenega novega ac- corda. Očitno je, da je hočejo s tourerjem navdušiti pred- vsem ZDA; za Evropo se zdi nekoliko prevelik in preveč ameriški. Pri britanskem Jaguarju so znova pokazali novega XJ. To je klasična limuzina, ki gre se- daj v serijsko proizvodnjo. Ka- roserija je iz aluminija, kar je prineslo okroglih 200 kilogra- mov prihranka pri končni te- ži. Za dste, ki bodo zmogli in hoteli, bodo ponujali tudi raz- ličico z V8 bencinskim motor- jem. Novi XY je vsekakor kon- kurenca BMW 5 in mercede- su E. Južnokorejska Kia, ki je pri Hyundaiju, je med dru- gim pokazala novo limuzi- no opirus. Zaradi okroglih prednjih luči se zdi spogle- dovanje z mercedesom E očit- no. Vsekakor je opirusa v dol- žino veliko (skoraj pet me- trov), vprašanje pa je, če bo predvideni šestvaljnik s 199 KM zadostoval za ustrezno primerjavo. Lamborghini je pokazal ma- lega murcielega, ki je dobil ime gallardo. Avtomobila se nav- zven ne razlikujeta prav veli- ko, le da ima gallardo običaj- no nameščena vrata in seveda pod pločevino manj zmogljiv motor - desetvaljnik, ki zmo- re okroglih 500 KM. To naj bi zadostovalo za najvišjo kon no hitrost 309 km/h! Veliko novost so imeli p italijanski Lancii, ki se ji p Fiatu godi tako kot vsem dn gim tovarnam znotraj konce na - nič izjemno dobro. Nov lancia ypsilon je prijeten i očem dopadljiv avtomobil, n voljo pa naj bi bila tudi s p; ked opreme, primernimi zav( liko dražja vozila. Osnovo motorja bosta dva, oba z gil no prostornino po l,2-litra| s 60 oziroma 80 KM. 3 Toyotina ugledna znami, Lexus je na ogled postavila novljena SUV z oznak RX300. Zanimiv avto, ki n evropskih trgih še nima ustre2 nega števila kupcev, med dri gimi pa ga poganja V6 bencii ski motor, ki bo razvil 204 KN Japonska Mazda se še ni d( bro oddahnila od evropskeg uspeha mazde6 in nedavn predstavitve mazde2, že pona MX sportif. Očitno je, da avti napoveduje rojstvo nove ma2 de3, vozila nižjega srednjeg razreda. Vse kaže, da se utej ne sportif na trgih pojaviti ž jeseni. Do tedaj pa bo tudi n slovenskem U-gu stekla prodaj njihovega že znanega kupej RX 8, ki ga poganja Wanklo motor in že razburja IjubiK Ije tovrstne avtomobilske p( nudbe. Mercedes Benz, tovarna, 1 ne pozna neuspelega modeli je očeiTi ponujala prenovlji nega CLK v kabrioletski ve ziji. To je štirisedežni kabri( let, prekrit s platneno streh (torej ne kupe-kabriolet s k( vinsko streho, kot sta recim SLK ali SL); streha se odpi ali zapre v skromnih 20 sckui dah. Prenovljeni CLK kabrii let naj bi se pri nas pojavil ji nija. Pri Miniju, tovarni, ki ji & tako rekoč vse kot po masli so predstavili minija z dize skim motorjem (1,4-litra in'' KM). Motor je BMW, lastni Minija, razvil skupaj z japoi sko Toyoto. Ta bo enak m' tor ponujala tudi v nekolil* prenovljenem yarisu. Japonski Mitsubishi se je sk' šal dokazati z oudanderjefl ki je križanec med karavano' in terenskim vozilom. Omen be vredno je, da je to prva n' vost, ki jo je tovarna predst vila po letu 2001. Zavidanl vredna skromnost. Za začeta Audi A3 Mercedes CLK Opel signum Lexus RX300 BMW3 coupe Mazda MX sportif Št. 11 -13. marec 2003 ZA AVTOMOBILISTE 33 [,odo ponujali le z 2,0-litr- pi bencinskim motorjem s J KM. pri Nissanu so predstavili jopsko verzijo sicer že zna- ša kupeja 350Z. Lep, prav- ^rav pregrešno lep avtomo- Ri ga bo poganjal V6 s i KM. Slovenskim kupcem menda na voljo v zadnjih gecih leta, cena pa še ni ina. )pel je v modelski ofenzi- va ogled je bila meriva, jprostorski avto nižjega jeda, in signum. To je bolj razkošna oblika sicer mane vectre, nekakšen her- frodit med karavanom in jprostorskim vozilom. Av- ki ima za 130 milimetrov jšo medosno razdaljo kot čajna vectra, odlikuje pri- la podoba. Vse kaže, da bomo pri nas videli in ku- rah septembra, izbirati pa mogoče med šestimi mo- ji (vmes bo tudi na novo viti 3,0-litrski dizel s skup- 1 vodom in 177 KM). Tudi Peugeot je imel kaj po- kazati - ko je 307 ob streho, dobi oznako CC (coupe ca- briolet). Avto ima kovinsko streho kot manjši 206 CC, saj jo v zadek zlaga elektrika. Kot pravijo, se bo 307 CC pri nas pojavil pred koncem leta. Pri Porscheju je bila gneča. Sedaj je nared carrera GT. Pravi športnik s pravo ceno (prib- ližno 390 tisoč evrov, da ne bo pomote!). Izdelali naj bi vsega 1.300 vozil, za pogon pa skrbi 5,7-litrski VIO s 612 KM! Kot trdijo, bo najvišja hitrost nekako 330 km/h, do 200 km/ h se pripeljete v 9,9 sekunde... Pri Renaultu so razstaviU novega scenica. Avto se se- veda očitno spogleduje z no- vim meganom (saj je to ena od njegovih različic). Takole na hitro novi scenic ali sce- nic II v notranjosti vsaj ma- lo spominja na novega espa- ce, na voljo pa bo s tremi bencinskimi in tremi dizel- skimi motorji in je za osem centimetrov daljši od pred- hodnika. Slovenskim kup- cem bo na voljo oktobra. Hkrati je bil opazen tudi me- gane kupe-kabriolet, ki ima streho narejeno tako, kot re- cimo prej omenjeni peugeot 307 CC, pa mercedes SLK ipd. In za konec še novost iz nemškega Volksvvagna. V bistvu sta vsaj dve. Evrop- sko premiero je doživel hrošč v kabrioletski verzi- ji, svetovno pa novi multi- van, pravi kombi, vendar z gosposko vsebino (opre- mo). Imel bo pet različnih motorjev, v Sloveniji pa si ga bo mogoče omisliti od julija naprej. Peugeot 307 CC VW beetle cabriolet WV multivan Št. 11 - 13. marec 2003 40 ZANIMIVOSTI Valček za Celjane v soboto je bil v celj- skem Narodnem domu tradicionalni osmomar- čevski Valčkov večer, ki se ga je udeležilo nekaj preko 160 gostov, ki so imeli enkratno priložnost pokazati svoje najlepše obleke. Pri tem marsika- tera gostja pri izbiri ob- leke ni prisegala na koli- čino blaga, ampak bolj na izzivalno erotični impulz tistim, ki smo jih opazo- vali z varne razdalje. Naša strokovna komisi- ja je enoglasno ugotovila, da sta najbolj vešča vseh ple- sov zakonca Eržen. Mož Ivan je direktor celjskega zavoda za zdravstveno vars- tvo, njegova mikavna žena Jana pa je zdravnica v zdravstveni postaji v Vojni- ku. Za Radka Komadino, strokovnega direktorja celj- ske bolnišnice in človeka, ki ima poleg tega še devet precej pomembnih funkcij, pa smo se tudi enoglasno strinjali, da z ženo izpilje- no obvladata valček, med- tem ko znata pri drugih ple- sih spretno inprovizirad, ta- ko da kljub vsemu ne izpa- deta začetnika. Eni so se pač v tem sobot- nem večeru zabavali in najedli in napili, bilo pa je tudi ne- kaj takih, ki je so tam odšli zdolgočaseni, ostali so lačni, ampak vsaj težav s policisd na poti domov niso imeli. BG, Foto: GK Jana Govc Eržen z možem Ivanom. Golf isti na plesišču Kakšnih 80 golf istov, članov Golf kluba Rogaška Jelšin- grad in gostov iz drugih klu- bov, je v petek zvečer zaple- salo v šentjurskem Hotelu Žonta. Na prvem klubskem, a glede na odziv goldstov zanesljivo ne tudi zadnjem plesu. Ples sta, kot se za goldste spodobi, z začet- nim udarcem odpria prvaka klu- ba Zorka Vučer in Dušan Sa- mec, pet goldstov pa je domov odneslo tudi posebna priznanja za naj »dosežke« pretekle sezo- ne. Med njimi tudi priznanje za naj udarec, ki je bil tako »na- tančen«, da je predsednik GK Rogaška Jelšingrad Zvone Mur- gelj še dolgo čutil posledice na svojem zlomljenem nožnem palcu... IS, Foto: MATEJ NOVAK St. 11 -13. marec 2003