4t. 15. V Gorici, v soboto dne 20. februvarija 1904 Tečaj XXXIV.. Izhajit dvakrat na teden, fc sbor t sredo in ¦obota ob 11. uri predpoldne ter stane z izrednimi prilogami ter s »Kažipotom* ob novem leta vred po poŠti prejemana ali v Gorioi na dom pofiljana: Vse leto.......13 K 20 h. ali gld. 6 60 polleta........»,»', , , 3-30 četrt leta....... 8 , 40 » . , 1-70 PosamiSne Številke stanejo 10 viri/ . - , Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki uliti Str. 1. v Gorioi v »Goriški Tiskarni. A. GabrSftek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. iveoer; ob nedeljah, pa od IS. uie. Ha aareiila bres eopealaae aaralala* te jo oafraai«. Oglasi la aaalaalaa ae rafionijo po petit-vrstab če tiskano 1-krat 8 kr., S-krat 7 kr., 3-krat 6 krrvsaka vrata. VeSkrat po pogodbi. —- VWje 8rke po prostora. — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici, »Vse za omiko, svobodo in napredek U Dr, K. Lavrid VredaiStvo se nahaja v Gosposki ulici št 7 v Gorioi v I. nadstr. Z urednikom jo mogoče govoriti vsaki dan od 8, do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob.nedejjah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo' se nahaja v Gosposki ulici St. 7. vi, nadstr. na levo v tiskarni. Naroftaiao In oglase Je plačati loeo Gorica. Dopisi n<.J se pošiljajo le uredništvo. Naročnina, reklamacije*in druge re8i, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le uprarniitvn. »PRIMOREC" Izhaja neodvisno od «SoSe> vsak petek in stane vse leto 3 K SO b ali gld. 1*60. «8o6a» in »Primorec* se prodajala v Gorioi v to-bakarni Schwar« v Šolski uliol «n JellersiU-v— Nunski ulioi; — v Trstu v tobakarni LavrenSič na trgu della Caserma. »Gor. Tiskarnac A. Gabračck (odgov. Iv. Meljavec) tiska in sal. Sovražniki Rusov - sovražniki vsega Shvaostva. Ko je Se tlelo pod žrjavico, so se 2e oglašali sovražniki Rusije, Ni se bilo prišlo do vojne, ia so že raztezali svoje dolge jezike ter se škodoželjno obračali proti Rusiji, komaj priča ko vaje, da začno v vshodni Aziji grmeti topovi ter pokati pulke. Ko je pa počil prvi strel, so pokazali jasno svojo barvo. Postavili so se na mah vsi na stran rumenega Japonca ter zaceli pošiljati v svet vesti, ki naj bi vzbujale senzacijo v prilog Japoncem in v Škodo Rusom. Od takrat dalje pišejo o Japonski na dolgo in Široko, jo hva-lisajo in povzdigujejo, da toliko bolj ponižujejo Rusijo. Kar je ruskega, vse to baga telizujejo, Rusija jim ni n i C, Japonska pa vse. Pustili so na stran vsako trezno sodbo, vso objektivnost so vrgli v koš, kar pišejo, to jim narekuje v pero le strupeno sovraštvo do Rusije. Boj, ki se bije v vshodni Aziji, se ne bije le med belo in rumeno pasmo, za supre« niacijo v vshodni Aziji med starim in novim svetom, niarveC ta boj se bije tudi za bodočnost vseskupnega Slovan« stva. Ti nemški, laški, angleški sovražniki dobro vedo, kako se dviga Siovanstvo po celi Evropi na površje, Čutijo vso »nevarnost*, zatcgadel pa skulajo vsi po svojih močeh pripomoči do tega, da bi Rus podlegel Japoncu. Ne vojskujejo se proti Rusiji le Japonci in Amerika in Angleška, ki stojita za njimi, marveC vse, kar se boji Rusije, vse v Evropi in v Aziji, vse, kar trepeče pred bodočnostjo Slovan s t v a, vse je stopilo v boj proti Rusiji in s tem proti vesoljnemu Slovanstvu. Vsi tisti, ki se kažejo sedaj sovražnike Rusije, so sovražniki vsega Slovanstva. Vv' Kako pa tudi piSejo in hujskajo! Želijo, I!da bi vstali Kitajci ter stopili proti mogočnem« Rusu, hrepenijo po revoluciji ? domači ruski hiši od strani Poljakov, komaj pa čakajo, da bi za žarel plamen splošne vstaje na Balkanu, na vidiku imajo veliko svetovno bitko med Rusi in Angleži, vse, vse, Se mala Danska bi morala nastopiti proti Rusiji! Tako kvilkoma že zdavnaj ni gorel ogenj sovraštva proti Slovanom, kakor gori sedaj. To se vidi najlepše po listih! Kaj vse piSejo ti sovražni listi I Pišejo, da zmagujejo le Japonci ter da propadajo Rusi, celo Port-Artur je že padel v njihovih poročilih in ruskega admirala Aleksejeva so bili že ujeli — dasi Port-Artur še sedaj trdno stoji in bo stal, in dasi zapoveduje Ateksejev zdrav in svež v njem. Zato pa je treba sprejemati s skrajno previdnostjo poročila iz peres teh ljutih sovražnikov Rusije, ki stremijo le po tem: škodovati jej gmotno in pa spraviti jo ob u g 1 e d in ž njo vse Siovanstvo. Ti ljudje računajo na to, da če pade Rusija v vojni z Japonci, pade ves njen ugled, ž njim pa tista bodočnost Slovanstva, pred katero trepetajo. Ako pa izide iz sedanje vojne Rusija zmagonosna, potem utegne to vplivati dobrodejno tudi na ostalo Siovanstvo, katero je še po večjem v sponah tujcev - sovražnikov. Tega pa ne, da bi se te spone razpočilc*. Kdo pa bode dajal potem tem ljudem velcume in najboljše bojevnike za vse njihove reči P! Slovanov potrebujejo, ker potrebujejo življenja, ali ako se jim odvzamejo Slovani, ostanejo le v polu-mrtvem životarenju, ki vodi le nizdol.... Boj proti Rusiji je boj proti celemu Slovanstvu. To smo tudi čutili na prvi hip. Zategadel pa so tako vsplamtela srca vsem Slovanom, zategadel smo začutili takoj spočetka ves pomen velike vojne v vshodni Aziji! Kdo zmaga ? Na to vprašanje se danes še ne more odgovorili ali reči pa se mora, da so se z nepremišljeno srditostjo vrgli v boj Japonci z vsemi svojimi prijatelji vred. Kar na mah, z jedaim zavratnim udarcem so hoteli vreči Rusa v morje — o tem so dosti očito govorila prva poročila! — ali to jim je korenito izpodletelo. Vsled tega še bolj besnijo. Na njihovi strani je sama besnost, sam srd in strupeno sikanje, na ruski in sploh slovanski pa prevdarnost. Kdo zmaga P Sovražniki se smejejo, kar s početka so se začeli smejati,.,., pregovor pa pravi: Kdor se poslednji smeje, se smeje najbolje! DOPISI. Ii Mirna. — Prišedši 12, t, m, v bralno sobo natega vrlega društva ,Ipava,« pride mi v roke zadnja štev. .Primorskega lista.« Začudim se jako, ko zagledam v njem notico iz Mirna, v kateri neki .delavec* opisuje zadnji obe. zbor tuk. katoliškega društva. V tej notici stoji dobesedno; .Ravno ta dan imelo je društvo »Ipava* svoj občni zbor, aH prav za prav lov na ude, To društvo se sicer hlini kot nepristransko, ali kdor ni slep, vidi, da je to društvo popolnoma liberalno. Udje tega društva plačujejo ravno toliko kot udje kat. del. društva, ali so toliko na slabšem, da ? slučaju bole., ni ne dobe nikake podpore, med tem ko udje kat, del. društva dobe v slučaju bolezni še precej podpore. Zatorej, delavci, ni treba iti se kopat v liberalno .Ipavo," ampak vpišite se v kat, del. društvo.* Ali ni vreden tak .delavec* vsak dan za zajutrek par gorkih, razvidi cenj. društvo iz sledečega: Ni je v celi goriški okolici tako zaostale občine, kakor je, žalibog, prav naš Miren, Marsikaterega pristnega narodnjaka je gotovo uže davno zabolelo srce, videti tako obširno, tako lepo občino, katera bi lahko že davno bila zrcalo vsem slov. občinam v okrožju, —-vsak dan padati bolj v brezno teme. — Da, mislilo se je vedno, da za naš Miren ni vec pomoči, ni več rešitve; kajti preveč se je že zagazilo, cia bi mogel doseči onostop-nijo napredka in blagostanja, ki ga uživajo že davno druge slov. občine. Toda našlo se je, hvala Bogu, tudi v naši občini še nekaj dobrega narodnega kvasu, iz katerega so človekoljubne duše zmesile kruh, kateri obeta obile duševne hrane za celo milo nam občino. Ta narodni kvas so oni naši vrli in nepozabni mladeniči in možje, iz katerih so požrtvovalni narodnjaki zmesili naše sedanje prekoristno društvo .Ipava.* — Te društvo ima le jedini in isti n? men, le jedini in isti težki sveti smoter t. j. širiti omiko in izobrazbo, širiti pouk in napredek v našo zanemarjeno občino; kajti društvo ne pozna nikakega strankarstv« ne politike. V to društvo ima prost vstop, bodisi liberalec, klerikalec, naprednjak ali de- mokrat; kajti šole in pouka smo potrebni vsi, — Za to ima tudi ono na razpolago časopise vseh strank, Tu vidiš: .Sočo*, .Primorca", .Gorico", .Primorski list*, »Edi-nost*f ,Slov. Narod«, .Audeči prapor«, .Svetilnik*, .Škrat* i, t. d, — Za vse te časopise (izvzemši dveh) ni treba društvo plačevati niti vinarja; kajti naili so se hvalevredni gospodje, ki jih razpolagajo popolnoma brezplačno. — Tudi .Slovenca" je obljubil g. župnik, t. j. predsednik katoliškega društva, — dajati društvu .Ipava" — in ga je tudi več čaua dajal — zakaj ga je pozneje odtegnil, meni ni mano, Torej vidite, da društvo .Ipava* ne pozna strankarstva, ampak ono noče teme, noče nevednosti, noče poieumnjevanja; ampak ljudstvo naj čita vse časopise, naj čuje toliko prvi kakor drugi gh s zvona, če posluša tožitelja, naj posluša tudi zatofienca, Sam naj se uči naš delavec razsojovati, kaj je pravo, kaj ni pravo. No pa kakor se godi v kat, društvih, kjer so ljudstvo ponoumnujo in dresira v politične nakane, Tam je geslo: Lo to čitaj, kar ti jaz ukažem I Drugo no smeš I To je greh 1 Ali se to ne pravi ljudstvo poumnevati? Kajti z eno roko mu pusti jedno oko odprto, drugo pa mu je tišči zaprto, da bi ne ugledal resnice. To se pravi odraslega iskušenega moža spravljati zopet v neumno zibeljko. Ker je pa jeden izmed najslavnejših namenov društva .Ipava* sejati v našej občini mir, ljubezen in edinost, to se pravi, spraviti gorenji in dolenji del Mirna v ljubezen in soglasje ter skupno delovanje, (kar se, žalibog, sedaj pogreša) zato je društvo .Ipava* tudi sklicalo na .Svečnico" v gorenjem delu Mirna poučni občni zbor. Toda čudite se! Že 15 let trbhni na neki hiši pred cerkvijo neka tabla z napisom: .Katoliško delavsko društvo". Trohni, pravim, pa ne samo tabla na steni ampak celo društvo, kajti vseh dolgih 15 let ni bilo ne duha ne sluha o kakem koristnem delovanju. Z jedno besedo bilo je društvo le — na tabli. — Toda na Svečnico, ko je društvo .Ipava* sklicalo obe. zbor v gorenjem delu Mirna, se je začela tudi ona tabla kat. društva nepričakovano majati, ter onih par črvov, ki Trye mušketirji. Napisal Al osami it Dumas. Drugi del. (Da^e.) »če je bila res ona, jo najbrže premestijo iz jedne ječe v drugo. Ali kaj hočejo pričeti z ubogo stvarico, in kdaj jo zopet vidim ?« »Prijatelji, pravi Athos resno, »pomni, da se na zemlji le mrtveci ne prikazujejo veS. O tem poveš ti nekaj prav tako lahko kakor jaz, ali ni res ? Ce torej tvoja ljubica ni mrtva, če je to ona, katero smo videli, jo prej ali slei najdeš zopet. In morebiti,« pristavi z onim odljudnim izrazom, ki -mu je bil lasten, »morebiti še prej, nego ti bode ljubo.* Ura bije polu osmih; voz se je zakasnil za dvajset minut. Prijatelji opomnijo d*Artagnana, da ima iti še nekoga obiskat, dasi mu dajo obenem razumeti, da še vedno lahko izostane. Toda d'Artagnan je bil trdovraten in radoveden obenem. Ubil si je v glavo, da pojde v kardinalovo palačo in izve, kaj mu hoče povedati Njegova Emi-nenea. Nič ga ne more omajati v njegovem sklepu. Dospevši v rue Saint-Honore* dobijo na trgu pred kardinalovo palačo tja poklicanih dvanajst mušketirjev, izprehajajočih se gori in doli in pričakujočih svojih tovarišev. Šele tu jim razlože, za kaj gre. D'Artagnan je bil v častnem oddelku mušketirjev, v katerega je imel, kakor je bilo znano, nekoč vsto- piti, zelo dobro znan; zato so ga že naprej smatrali j tovarišem. Posledica teh antecedenc je bila, da je vsakdo z veseljem sprejel nalogo, na katero je bil vabljen. Poleg tega pa je šlo po splošnem pričakovanju za to, da dajo kardinalu popra, in za taka podjetja so bili ti spoštljivi plemiči vedno pripravljeni. Athos jih razdeli v tri oddelke, vzame poveljstvo nad jednim ter izroči drugega Aramisu in tretjega Porthosu; nato se postavi vsaka gruča nasproti jed-nemu izhodu na prežo. D'Artagnan sam stopi pogumno skozi glavni portal. Dasi je mladi mož čutil, da ima za seboj dobro pomoč, vendar ne ostane brez skrbi, ko koraka po velikih stopnicah navzgor. Njegovo ravnanje z miladv je bilo precej slično izdajstvu, in on začuti politične zveze, ki vežejo to žensko in kardinala. Dalje spada gospod de Wardes, ki ga je pobil tako strašno, med kardinalovo zaupnike, in d'Artagnan je vedel, kako strašna je Njegova Eminenca do svojih sovražnikov in kako zna ceniti svoje prijatelje. »če je pripovedoval Wardes kardinalu o najinem srečanju, kar je nedvomno, in Če me je spoznal —• in tako se mi zdi —, potem se moram smatrati tako nekako obsojenim,« pravi d'Artagnan, majaje z glavo. »Ali zakaj je čakal do danes ? To je Čisto preprosto: miladv me je tožila z ono hinavsko boljo, ki jo dela tako interesantnim, in ta zadnja krivda je izbila sodu dno. »K sreči,« pristavi, »so spodaj moji dobri prija telji in ne pripustijo, da bi me kam odvlekli, ne da bi me branili. Vendar se stotnija mušketirjev gospoda de Treville ne more vojskovati sama s kardinalom, ki so mu na razpolago moči cele Francije in proti kateremu je kraljica brez moči in kralj brez volje. D'Ar-tagnan, prijatelj moj, ti si hraber, si pameten, imaš izvrstne lastnosti, toda ženske te ugonobijo!« K temu žalostnemu zaključku pride, ko stopi v predsobo. Službujočemu vratarju odda svoje pismo, in ta ga odpelje v čakalnico ter odide v notranjščino palače. V tej sobi je bilo pet ali šest kardinalovih gardistov, ki ga pogledajo s posebnim smehljajem, kajti poznali so ga in vedeli, da je d'Artagnan isti, ki je ranil Jussaca. D' Artagnanu se zazdi, da to smehljanje ne pomeni nič dobrega; toda ker našega Gaskonea ni bilo tako lahko oplašiti, aH boljše ker vsled ponosa, lastnega ljudem njegove domovine, ni daispoznati,-.kaj se godi v njegovi duši, kakorhitro je le nekoliko dišalo po strahu, •— zato se ponosno postavi pred gospode gardiste ter čaka z roko ob boku, kar napravi na gardiste utis dostojanstva. Vratar se zopet vrne in da d'Artagnanu znamenje, naj mu sledi. Mlademu možu se zazdi, da gardisti, vidž, da odhaja, prično med seboj šepetati. Gre po koridoru, prekorači velik salon, vstopi v knjižnico in obstoji pred možem, ki sedi pred pisalno mizo in piše. , Vratar se zopet odstrani, ne da bi zinil besedico. D'Artagnan obstane in VpraSajoče zr6 v moža. so uže od nekdaj spali v nje jedra spanje pravičnega, je sililo pa dan. — In razko-račil se je pred cerkvijo mož ter majestetično trobil svetu vstajenje kat društva. — Ljud-stvo zeveda je stikalo glave ter gledalo začudeno ; kajti pozabilo je že davno na ono tablo pred cerkvijo; kajti poznalo ni v Mirnu nobenega delujočega društva, kakor jedino druSt. .Ipava", katero se ponaša uže s 150 udi. Daje to resnica, je razvidno iz tega, da pri obč. zboru »Ipava" je bila navzoča ogromno množica navdušenega občinstva. A pri zborovanju kat. društva je bilo !e par s silo sestavljenih odbornikov in nekaj cerkvenih pevcev pod vodstvom osebe, ki se je izrazila, da je že davno sita Mirencev in mirenskih glasov. Sicer več o tem o priliki I Kaj se je v tem društvu sklepalo in prodlagalo, je razvidno iz dopisa v »Primorskem listu«. Seveda, kakor se sliši, glavni sklep na novo zbujenega kat. društva, da se bo v bodoče več v blagor občinarjev delalo, je bil ta, da se bodo prirejale procesije, in si< r je to predlagala oseba, (katera bi vse drugo rajSe bila nego čevljar) — pa samemu g. župniku se je zdel ta predlog pre-neumen, kajti omejil ga je toliko, — da se je skrajšalo to kratenje časa Bogu — na .Grad«. Predragi čitatelji, ne bom Vam dalje opisoval, skoro bi rekel v resnici ne obstoječega društva. Samo toliko ponavljam, kakor zgoraj, da je vreden dopisnik v „Prio>. listu" vsak dan par gorkih na zadnjo plat, kajti zaganja se le iz hudobne in neumne nevoSCljivoati v društvo Jpava*, pri katerem je, rekel bi, skoro vpisana že vsa ona malenkost udov kat. društva. Iz tega je torej razvidno, da pripoznavajo vsi tudi najzagriz-nejsi nasprotniki, sveti in prekoriatni namen društva »Ipava*. Seveda takim kopitnežem je jedina želja, da bi malenkostna udnina nesla ogromni dobiček. Gospoda! Ako bi društvo ,Ipava" obstojalo že 15 let, kakor kat. društvo, bi lahko bilo podporno že davno v mnogo vilje meri nego kat. društvo. — Kajti isto je le nabiralo celih 15 let, a niti vinarja ves čas ni izdalo; kajti kakor sem rekel je spalo. Pod tistimi pogoji in pravili je vedno pripravljeno tudi društvo Jpava" izdajati podpore obolelim udom, kar tudi upa storiti in sicer v mnogo večji meri nego katoliško društvo. — Toliko v pojasnilo! Želite pa kaj več, je vedno pripravljen Tudi delavec. Trnovo pri Gorici, 17. februarja 1904. Trnovska .stranka prava — stranka laži* tako nas je imenoval dopisun A. P. z Lokvij v »Primorskem listu* št. 6. t. 1. ter dodal zraven, da je dobil v »Soči* dopis z dne 25. jan. ^slučajno* in našel v istem nič manj kakor 17 lažij: tako pravi on. Oglejmo site laži: 1. »celo leto so agitirali.... a Lokvarji niso agitirali....* Vprašamo: Kdo je hodil okoli po krčmah in vpraševal: »Saj bos (saj boste) z nami volili ?* Kdo je bil pri Nemcih pod hSt. 5, ko ga je hiSai gospodar po četrtem obisku odslovil z besedami: »Plačajte mi prej, kar ste mi Se od zadnjih volitev dolžni, potem pojdem !* 2. »s peklom so strašili".., pomislite le na pridige in osebne govore po hišah in krčmah, pa.... imate drugo laž! 3. »bik so grožnje pri podeljevanju spo-vednih listkov". Župnik lokvarski ima vse zapisano, kar je govoril, a... onega ne: »Povejte doma vašim možem in gospodarjem, da morajo vsi priti »volit", in kdor ne bo z mano »volil", ga bom v nedeljo s prižnice povedal!" ____ 4. »čeprav so imeli 10 hektov vina na razpolago*.... Ali ste sami plačali alt ne, to nas nič ne briga. Da je bilo 10 hektov na razpolago, je povedal oni Martin Kolenc, ki je dan pred volitvijo iskal volilce pri Vo-glarjih za »vaio* stranko. 5. »kaj se le je bilo v spovedmeah ?• To je le vprašanje, torej — nikaka laž!Ako pa hoče A. P., mu tudi tukaj povemo nekaj resnic, pardon! — nekaj lazil Spovedna tajnost! 1 6. »držati se le stvarnosti". Šesta laž, katero zamore g. dopisnik A. P. obesiti edino le se svojim — »bravcem* na usta! 7. »rajni kardinal (ga je) poslal" — namreč sedanjega župnika na Lokve. Kdo pa ? Je-li bil on morda več kakor bivši kardinal ? 8. »so bili zmage gotovi*... Lažnjivci po poklicu! Povejte, kje je tajnik volilne imenike falzificiral? Povejte! Koga je on tero-rizoval?! In sploh, kako on pride do tega kot navaden volilec, kakor ste vi ?! 9. »Trnovci, ki so verovali (nuncem)*... Kako ste se izrekli onega dne, ko ste pregledovali volilne imenike??? 10. »bili so bol/ (zato) malomarni"... Seveda! Saj dušnim pastirjem se mora verovati, ker oni — ne lažejo! 11. »vendar straSansk poraz"... gotovo Se veči, ker je bil Jerneje z razsodbo c. fcr. namestnistva z večino izvoljen. Torej l Sreč-kanja ni bilo treba! 12. »enega z lažmi ukradli*... trdimo Se naprej, ker je sam pripoznal! 13. »napravil je rekurz (ta lokvarski)...* Recite, da ne?! 14. zopet »zmage pijani niso kričali ta lokvarski in tovarši...." Kaj pa je bilo pri kilometru 14 proti Lokvam na dan, ko ste vložili rekurz pri županstvu? Da ne boste preveč skrbeli, vam povemo, da nam je isti kilometer še isti večer sporočil vaše besedilo: »Zdaj bo pa naša!" 15. »so bili večkrat v Gorici in v Irstu* kdo?' No! saj veste sami, kdo! Pomislite le nazaj na tiste lepe dneve meseca maja, ko ste na »Mostu* celo zabili plačati »ceho*, in pa na 7. dan novembra m. I....., pa še drugo! i 16. »ponujali ao (nunci) prisego' — lažnjivci! Da, da! Lažnjivci ste! Kajti v re-kurzu stoji črno na belem: »Podpisana Anton Plesničar in Franc Kodrič potrdita s prisego, da je bil c kr. gozdar Franc Troha v imeniku a na dan volitve ni sme! voliti." 17. »klin... je frišnega poslal" — aha g. »ekspediter*. Zadnja laž! Pripomnimo k tej laži le to, da bi radi videli, da bi se miška, ki voha po c. kr. poŠti trnovski, vjela, ker nimamo prav nič proti temu! Le videli bi radi tudi, da bi nepoklicane »miške" ne uhajale tako prosto v »Liber natoram, sponsorumetmortuorum", kakor se žalibog se dandanes dogaja v fa-rovžih trnovskega gozda, kajti dotičue knjige, ki spadajovse kam dragam, ležijo navadno na »vintli' v kuhinji. Stranka prava. hmb ¦ ram uvke. Priloga. — DanaSnji Številki smo priložili zeml.evid vshodne Azije, kjer se vrSi vojna med Rusi in Japonci. Po tem zemljevidu imajo vsi, ki se zanimajo za vojno, jasno pred seboj, kje se vrSi vojna, in pri čitanju poročil vedno lahko gledajo ob jednem na karto, da imajo čisto sliko vojne pred seboj. PremeSČenJe. — Davčni nadzornik T. pl. Stefanini je premeščen iz Gorice v Poreč. Na njegovo mesto pride davčni nadzornik dr. Dorčič iz Pulja. Umrl je v tukajšnji vojaški bolnišnici artilerijski stotnik Jos. Legrenzi. Pokopali so ga včeraj z vsemi pripadajočimi mu vojaškimi častmi. Železniški minister Wittek v Gorici. — Železniški minister si je ogledal, ko je odšel iz Trsta, oni kos železnice Tržič-Červinjan, ki je bil poškodovan po zadnji povodnji, iz Tržiča pa se je potem pripeljal v četrtek popoludne v Gorico ter se nastavil v hotelu »Sudbahn*. Od tu je odpotoval še isti večer na Dunaj. Mo8 žlveev, Izraba in zopetna pridobitev Istih. — To času primerno snov si je izbral prakt. zdravnik dr. Ba u roga rte n iz Worishofna predavanjem v petek 26. t. m. popol. ob 5. uri v tukajšni gledališki dvorani. Predavatelj je že dvanajst let specialist za živčne bolezni in zdravljenje z vodo v znamenitem zdravilišču Worishofen-sfcem, kjer ima zelo mnogo bolnikov na razpolago; predavanje obeta biti zelo zanimivo, posebno ker je še g. dr. Baumgarten izbo-ren govornik. Obisk predavanja priporočamo. Skrajna predrznost laškega vlsoko-šolca, — Kako prav smo Imeli! — V četrtek zjutraj ob 7. uri je Sel laški visoko-šolec Rihard Skabar s slugo hotela »Angelo d'oro" po Gosposki ulici. Ko je prišel do hiše »Goriške ljudske posojilnice*, so ga zbodli slovenski napisi tako v oči, da je začel metati na hišo konjske fige ter en napis tudi nekoliko zamazal. Sluga hotela gajeza- državal, ali vrli laški visokoSolec je bil tako predrzen, da je metal vse eno ter kričal, da ne more tega videti, da mora pomazati. Nabralo se je hitro več radovednega občinstva na ulici. VisokoSolec je Sel na to spat v hotel .Angelo d'orc*. stvar pa se je naznanila policiji. Policija ga je sla iskat ter ga odvedla v svoj urad, kjnr so ga zaslišali, potem pa izpustili. Tako početje laškega visokoSolca Ska-barja (prist'¦:» laško ime!) je pač skrajno škandalozno in nevredno pravega akademika, ali laškemu visokošolcu do pike podobno. Glejte! Ta mladenič je le prišel pogledat v Gorico, pa je že izzival Slovence, kaj bi se godilo še le potem, ako bi se taki tiči stalno naselili v Gorici. Ako niti slovenskega napisa ne pusti v miru, kaj si moramo misliti, da bi počeli še le z ljudmi taki »akademiki*. Ko smo p>sali, da nameravajo postaviti v Gorici laško vseučilišče, smo povedali, da bi prišlo do hudih narodnostnih bojev, ka-korSnih Se nismo imeli. Kako prav smo imeli, nam je pokazal laski medicinec Skabar. Iszivali bi in psovati Slovence, učili bi se pa nič v Gorici ti laški Študentje! Kaj tega potrebuje Gorica ?! To početje Skabarjevo je vzbudilo med Slovenci obče ogorčenje. Kaj šele bo, ako se res nastani v Gorici laško vseučilišče! Gorici preti v tem slučaju naravnost propast, ker to povemo že danes, da Slovenci bi znali izvajati posledice takih provokacij, ka-koršna bi bilo laško vseučilišče z razgrajači, do skrajnosti. Kaj pa Skabar? Ali ga zadene za škandalozno početje in za to, da je moral pomazati, kaka kazen ?! Ali je opravljeno že s protokolom ?! Zopet Jeden Lah ve« v deželni službi. — Deželna hipotečna banka je razpisala službo asistenta, oziroma praktikanta. Prosilcev je bilo dosti tudi Slovencev, ali sprejeli so nekega Laha, menda se pile Gu-glielmi, ki ne zna nič slovenski. Tekom leta bo ta praktikant asistent, pa bo imela dežela zopet jednega laškega uradnika več na glavi. Pajer dola dosledno tako, da so Slovenci po deželnih uradih zastopani le v toliko, kar že prav mora biti; ker že ni drugače, posadi tuintam kakega Slovenca na nižje službe, vse druge se oddajo Lahom. To dela toliko lažje, ker odkar imamo Slovenci »katoliške* može za deželne odbornike, Se niso storili niti jednega resnega koraka ;,M I R A M E, žaloigra v petih dejanjih«, in dvigne glavo. D'Artagnan spozna kardinala. X. Pred kardinalom. Kardinal nasloni komolec na svoj rokopis, lice na svojo roko in ogleduje trenotek mladega moža. Nihče ni imel ostrejšega očesa od kardinala Richetieu, in d'Artagnanu se zazdi, kakor bi mu šel ta pogled po žilah kakor groznica. Vendar ostane pri zavesti, drži svoj klobuk v rokah in čaka brez prevelikega ponosa, toda tudi brez prevelike ponižnosti, da pove Njegova Eminenca, česa želi. »Gospod,» pravi kardinal, »ali ste vi d'Artagnan iz Bearna?c »Da, monseigneur,« odvrne mladi mož. »V Tarbesu in okolici je več vrst d'Artagnanov,« reče kardinal; »h katerim pripadate?« »Sin onega sem, ki se je udeležil verskih vojen na strani velikega kralja Henrika, očeta Njegovega Veličanstva.« »To je lepo. Vi ste zapustili pred sedmimi ali osmimi meseci svojo domovino, da poiščete svojo srečo v stolnem mestu ?« »Da monseigneur.« »Prišli ste skozi Meung, kjer se vam je pripetilo nekaj, ne vem. več, ali zelo ali malo važnega, toda j vendar nekaj ?« j »Monseigneur,« pravi d'Artagnan, »čujte, kaj se! mi je pripetilo...« »Ni treba, ni treba,« odvrne kardinal z nasmehom, ki javlja, da pozna zgodbo prav tako dobro kakor oni, ki jo hoCe pripovedovati; »ali ni res, priporočeni ste bili gospodu de TreVille?« »Da, monseigneur; ali baš pri tem nesrečnem dogodku v Meungu...« »Se je pismo izgubilo,« ga prekine Njegova Eminenca ; »da, to mi je znano; ali gospod de Treville je izvrsten fiziognom, ki pozna ljudi na prvi pogled, in vam je preskrbel mesto v oddelku svojega svaka, gospoda Des Essarts, ter vam zajedno vzbudil nado, da prej ali slej lahko vstopite med mušketirje.« »čisto vse veste, monseignuer,« pravi d'Artagnan. »Izza onega časa ste doživeli marsikaj: nekega dne, ko bi bili imeli biti raje kje drugje, ste šli na izprehod za samostan bosonožc *ˇ • potenr ste potovali s svojimi tovariši v kopališče Po ges, in dočim so oni ostali na potu, ste vi nadaljevali potovanje sami. To je čisto priprosto, imeli ste opravit' na Angleškem.« »Monseigneur,« pravi d'Artag&a2i, čisto preplašen, »šel sem...« »Na lov, v Wxndsor, ali kam drugam, to nikogar nič ne briga. Jaz vem to, ker zahteva moje mesto, da vem vp$. Ko ste se vrnili, vas je sprejela zelo visoka oseba, in z zadovoljstvom opažam, da ste ohranili spominek, ki vam ga je dala.« D'Artagnan hitro zasuče prstan z demantom, ki ga je dobil od kraljice; toda bilo je prepozno. »Dan potem vas je obiskal de Oavois,« nadaljuje kardinal; »prišol je, da vas povabi v palačo; tega obiska niste Trnilf, ali niste ravnali prav.« »Monseigneur, bal sem se, da sem si nakopal nemilost Vaše Eminence.« »Ej, zakaj, gospod ? S tem, da ste izvršili povelja svojih predstojnikov z večjo razumnostjo in večjim pogumom, kakor bi bil storil to kdo drugi, si nakopati mojo nemilost, dočim zaslužite pohvalo! Jaz kaznujem ljudi, ki so nepokorni, ali ne ljudij, ki slušajo kakor vi... le predobro slušajo... Mislim, da sem vam to dokazal: spomnite se onega dne, ko sem vas povabil k sebi, in si poskusite oživiti v spominu, kaj se je zgodilo še isti večer.« To je bil isti večer, ko so odvedli gospo Bona-eieux. D'Artagnan se zgrozi; in spomni se, da se je peljala uboga žena mimo njega šele pred pol ure, gotovo odpeljana še vedno od iste sile, vsled katere je izginila. »Kratkomalo,« nadaljuje kardinal, »ker nekaj časa sem nisem več slišal govoriti o vas, sem hotel izvedeti, kaj počnete. Poleg tega ste mi pač dolžni še nekaj hvaležnosti: gotovo ste opazili sami, kako zelo se vam je prizanašalo pri vseh teh dogodkih.* D*Artagnan se spoštljivo prikloni. »To ne prihaja samo od čuta naravne pravičnosti,« nadaljuje kardinal, »ampak tudi od onega načrta, kateri sem si napravil glede vas.« D' Artagnan strmi bolj in bolj. »Hotel sem vam razložiti ta načrt onega dne, ko ste dobili moje prvo povabilo, ali ni vas bilo. K sreči s to zamudo ni ničesar izgubljenega, in izveste ga danes. Sedite semkaj k meni, gospod d'Artagnan: vi ste predober plemič, da bi ga poslušali stoje\« In kardinal pokaže mlademu možu s prstom stol; toda Gaskonec je bil nad tem, kar se je godilo, tako začuden, da počaka drugega znamenja, predno sluša. Priloga „8nft" it. 15. z to 2fl. febravarija 1904. Koračnicaria klerikalne učiteljice se prav lahko imenuje tukajšnje žensko uCi-, teljiSCe. Neki čuden duh veje iz sedanjega vodstva, nad katerim se javnost sedaj jezi, sedaj pa ga zasmehuje. Ravnatelj gre v svoji skrbi za gojenke oCividno predaleč, saj jim hoče biti oče, mati, pestunja in ne vemo, kaj Se. Starisi skoro niso več gospodarji svojih otrok. Pred pustom zlasti še zbudijo v njena čudne skrbi. GospodiCine, ki štejejo 18, 19 do 20 let ter vstopijo v kratkem v polno, življenje, svobodne, prepuščene samim sebi, ne smejo nikamor ganiti — samo v Čitalnico pa smejo. Tje jih nažene, nikaraost-dru-gam, pa če so Se poti takim varstvom, ne smejo. Pa, saj se se na koncerte pevskega in glasbenega društva ne upajo! Samo v Čitalnico! Tu vmes pa je nekaj, kar postavlja v jako Čudno luč unetega klerikalnega ravnatelja! Odredil je že pred časom, da hodijo kandidatinje v Šolo Vi ure pozneje nego srednješolci in '/* kasneje iz Šole. Odredil je tako vsled velike skrbi, da se ne morejo srečavati ter da ne zletavajo sem in tje zaljubljeni pogledi mladih ijudij ter se ne razvnemajo srca, dasi mora vsakdo dobro vedeti, da je pa drugače časa dovolj za to, ako bi res taka .nevarnost* obstojala med srednješolsko mladino! »Čez tri gore, čez tri dole* in Se čez gre zaljubljenec v narodni pesmi v vas, kaj mu roari utesnjena Četrt ure l Drugače taka skrb — ali glej in •trmi, kaj je v Čitalnici. Z gimnazija naze-nejo v Čitalnico Študente, z učiteljišča pa kandidatinje. »Raj" je »zaplankan* drugače" od izvestnih stranij, na cesti se mladi ljudje niti pogledati ne smejo, — ali v Čitalnici pa smejo skupaj biti ter se vrteti v plesu, o katerem piSe »Primorski list', kako da je pregrešen. Strašna logika! Tam, kjer je kaj klerikalnega, smejo biti, drugod i nikjert, vse na klerikalno komando, kakor da morajo potem, ko izstopijo z učiteljišča, naravnost pod komando farovžev. Treba je pač gotovo za mlado dekle, da ostane v vseh potrebnih mejah, ali tako jih omejevati, kakor hoče g. Križnic, pa ne gre. To je sicer pristno klerikalno ali dobro v?.-gojevalno ni. Ali ni pravilneje, da se učijo mlada dekleta spoznavati svet ter si utrdijo značaje in se naučijo samostojno živeti, kakor pa da butnejo v svet preplašene m neizkušene, Saj take mnogo lažje zaidejo nego druge, ki že umejo svet. Seveda, po farovžih imajo rajši neizkušene in preplašene, to stoji I Ali učiteljišče ima namen dati dobrih in značajnih učiteljic, ne pa plašnih klerikalk in prijateljic farovžev. Zategadel pa se moramo upirati ravnanju z dekleti na tukajšnjem učiteljišču, ker isto ni v nikakem skladu s pravim poklicem učiteljice. Gosp. Križnic, malo manj birokralstva, manj službe kleri-kalizmu, pa več pravega pedagoškega duha in uiačajnega moškega ravnanja — potem ne no v javnosti nikakih pritožen, tako pa se množijo od dne do dne! Slovenski oče. Ples »Slov. bralnega In podpornega društva* dne 1. t. m, v Čitalnični dvorani se ni le moralno marveč tudi gmotno dobro sponesel. Dohodkov je bilo K 193*30, stroškov K 161*48; prebitka je bilo K 31*82, kateri znesek se je prištel rezervnemu zalogu domaČega bolniškega zaloga. Vstopnino so preplaCali naslednji gg.: Dr. Henrik Ttima^at^K^r.-Dragotm Treo-4-tKK, Veko-slav Zajec 10 K in razni drugi gg/ z malimi zneski. Ker se niso mogli udeležiti plesa, so društvu doposlali naslednji gg.: Golja Ivan 10 K, Rovan Josip 5 K, Baron Win--kier 4 K, Zadel Josip 2 K, Eiteznik Josipi K. Vsem preplaCnikom, darovalcem in udelež-nikom izreka v imenu »podpornega društva* svojo iskreno žahvaTo veselični odsek. Bojkot vojftškt godbi je napovedal „11 Comitato Triestino d'azione pro Venezia Giulia*. Izdal je oglas, v katerem poživlja Lahe, naj preklinjajo vsaki dan Avstrijo ter naj nikar ne hodijo poslušat vojaške godbe. Ali so tako ravnali naši bratje v Lombardiji | in v Benečiji, ko so jeCali pod jarmom...... (trpek pridevek!) hiše Habsburške. »Comitato" zahteva, da to neha nemudoma, kakor tudi naj zapuSCajo lokale, v katerih se vrSe vojaški koncerti. Skončuje pa: »Mostriamoci airaltezza degli ungheresi, dei croati, degli czechi, (Čudno I) dei rumeni e gridiamo fi-denti: Viva ritalia!" ^ Taki listki so se razpošiljali te dni tudi j po Gorici, torej naj bi veljal bojkot tudi vojaški godbi v Gorici! Irredente pa kljub takim pojavom na visokih mestih ne poznajo! O cerkljanski mlokarnlcl se je lansko leto toliko slave prepelo po klerikalnih Časopisih, sedaj pa vlada v nji le se »ravs in kavs." Jež razteza v njej svoje spicaste Si« vanke, pa celo društvo mu jih ne more populiti. Pravijo, da vlada največji nered pri mlekarni. Člani se' odpovedujejo, pristopiti pa ne mara nobeden, ker se vsak boji, da se natakne na ježeve Sivanke. O tej mlekarni bomo se pisali. Baistava del vajencev, — Zavod za pospeševanje obrti hoče prirediti meseca maja v Gorici razstavo izdelkov vajencev raznih strok. Vajenec mora narediti svoje delo sam, naredi pa lahko, kar hoče, ali sam ali v dogovoru z gospodarjem. Delo mora biti kaj praktičnega, kaj ranljivega. Poleg del vajencev se pripuste na razstavo tudi dela pomočnikov, ki so letos skončali svoj čas vaje. Razpisane so diplome in nagrade. Zakaj silijo duhovniki v komisije M odmero osebne dohodnine 1 — V »Prtm. listu* od Četrtka smo čitali dolg poziv nekega duhovnika do svojih sobratov, naj se oglasijo vsi tisti duhovniki, katerim »se godi krivica* pri odmeri osebne dohodnine, da se postavijo po robu temu potom kakega odvetnika. Znano je, da duhovniki radi učijo: Dajte cesarju, kar je cesarjevega! ali branijo se pa na vse kriplje plačevati svojim dohodkom primeren davek, tako se branijo, kakor nikdo drugi. Eh, te f&sije! Kako malo je po njih resnice od strani gg. nuncev, smo pojasnili že večkrat. Celo taki, o katerih je obče znano, kako velike dohodke imajo, napovedujejo le male zneske, strašno pa se jezijo, ako jim odmerijo primeren davek. Res je, da je davčni vijak navadno brezobziren ter da tega ali onega obrtnika, trgovca itd. neusmiljeno stiska, ali res je pa *"Ai da nasproti duhovnikom na sploh ne tudi, vidimo tistega strogega odmerjevanja. Ali zadovoljni še vedno niso, še to hočejo skrčiti — da bodo toliko več morali plačevati drugi sloji! Plačati, to jim ne gre, in da bi se Se vspešneje branili davka, silijo v komisije za odmero osebne dohodnine, in ker se takim volitvam daje le premalo paznosti od drugih stranij, prodirajo... Kakor se vidi iz onega poziva v »Prim. I.*, jim ni mar za druge, zase pa hočejo storiti vse korake, samo da bi plačevali tako majhen davek, da bi ne bil v nikakem skladu z resničnimi dohodki. Oj, ta žep, oj ta bisaga! Na Lokvah so imeli 14, t. m. ob 1. uri popoldne ustanovni shod delavskega podpornega društva alias »kronkenkase" za celo županstvo Trnovo, pa so zborovali sami — Lokvarji, ker drugi se shoda niso udeležili. Slabo znamenje vže pri rojstvu! Zmagali pa so vendarle, kakor lansko leto 22. februvarja, ko so bili sami. Za nameček je bila po shodu prosta zabava: »Trganje kmofov (za kašo?), pljuvanje v obraz in pa — klofutanje! Kakor se vidi, bode »kronkenkasa* imela dovolj — posla. DornberSkl uovlcar nadaljuje svoje falotske spletke proti tamkajšnjemu postaje-naCelniku, ki mu je trn v peti edino le radi tega, ker noče biti klerikalec. Oj, ko bi bil klerikalec, potem pa bi ga hvalili na vse pretege! Tako pa delajo z vso silo na to, da bi ga spravili proč. Makari tudi če pride Nemec, samo Slovenca nokierikalca nočejo tiči v dornberškem farovžu. Tako se že težko borimo za slovenske železniške uradnike, dom« borSki črnuh pa obrekujein laže, samo da bi odstranil iz Dornberga Slovenca! Toda upamo, da se mu to ne posreči, kajti žalostno bi bilo, ako bi izdala toliko hudobija posvečenca nasproti uradniku, ki vrSi redno svojo službo ter se obnaSa sploh korektno ter je priljubljen pri vseh, ki znajo soditi s svojo glavo! »Novičar" imenuje društvo »Naprej" društvo pivcev in plesačev. Meri naj rajši svoje »izobraževalno društvo", katero »izobražujee svoje člane tako, da so vedno bolj surovi. Tudi zadnjič so hoteli na plesu napraviti pretep, ali ni se jim posrečilo. Zategadel bi bilo prav, da krsti novičar svoje društvo za društvo pivcev in pretepačev. Tisto je pravo! Le pred svojim pragom 1 Načelstvo lit nadiorstvo Hranil. In po^JIl. v Skrlijah je sklenilo v skupni seji 7. t. m. izjavo na napade v listu »Gorica* od 0. januvarja 1904. pod zaglavj«m »Liber. učit. — čast. straža socijal. demokrata Ko- pača", odstavek drugi. Ker smatra dopisnik glede gosp. Ant. Vrcona, da je njemu »Gosp. zveza" ustanovila posojilnico, posodila denar K 10.000, dobiček pa da daje »Goriš, tiskarni", in da je izrabil ves kredit, potem pa da je pristopila še k »Celjski zvezi", vse na komando Vrcona, izjavljamo, da posojilnice ni ustanovila.»Gosp. zveza", ampak tukajšnji rodoljubi na željo ljudstva. Ako nam je posodila »Ljudska posojilnica" v Ljubljani ne pa »Gosp. zveza" kakor pravi dopisnik, denar, zato ji moramo obresti plačati, kakor bi bili morali drugim posojilnicam, katere bi bile rade nam dale kredita. Brez skrbi bi ga tudi dale, saj je jamstva za K 50.000 — ne pa za K 10.000. Pece ga, da smo dali račune tiskati »Goriš, tiskarni", aH dali smo le zaslužek, kar si je zaslužila, ker nas je postregla najbolje. To pa Vas nič ne boli, ker nimate pri nas nic opraviti, držite se več Svojega posla in pometajte bolj po klerikalnih posojilnicah. Našo posojilnico opravlja načelstvo in nadzorstvo, ne, kakor mislite Vi, samo Vrčon. Najbrž pa merite brač po sebi, da ste Vi absoluten gospodar pri Vasi posojilnici. Kadar pa pišete o kateri osebi, ne mešajte tudi zavoda vmes, kar bodemo naprej z gospodarskega stališča vedno obsojali. Ne pustimo pa nas komandirati od Vas niti Vale stranke, ter Vam svetujemo za naprej držati jezik za zobmi, da se Se bolj ne lopnete po njem, Strajk ? Podgorl traje dalje, Soc, vodje so se potrudili s posredovanjem pri ravnatelju papirnice, ali vse zaman. Posredoval je Kopač pa tudi nadkomisar iz Go- ' rice, pa brez vspeha. Ravnatelj pravi, da ne sprejme niti enega odpuščenih delavcev nazaj. Odboru je rekel, da so odpuščeni vsi delavci, ako ne pojdejo takoj delat. Raiolln Peter, ki je bil odpuščen zadnji, je vstopil v tovarno I. 1856. Ravnatelj odpušča domače delavce ter kliče Nemce v delo, Sedaj pa čujte še nekaj I Vsak, kdor Bodi prav, stoji na strani delavcev, podgorski pp Golob, sloveč po svojih grdih pridigah, pa se je postavil na stran ravnatelja ter goni v cerkvi in po »Prim. I." delavce nazaj na delo. Da je že on posredoval, pravi. Kaj je posredoval? Nič. Sili, na jih vstopi vsaj toliko, da more začeti delo vsaj z enim strojem. Lepe nauke daje ta božji namestnik: da naj zapustijo solidarni delavci ubogega brez vzroka odpuščenega ter se postavijo na stran znanega ravnatelja 1 Koliko je vredna krščanska demokracija! Kaj tako veleva ljubezen do bližnjega ? 1 Veselica pevsko - bralnega društva »Orel" na Trnovem dne 14. t. m. se je obnesla kljubu slabemu vremenu, bojkotiranju klerikalcev in lokvarske »kronkenkase", ki je imela isti dan ustanovni shod (pa klavern!}, prav dobro v vsakem obziru. Posebno je ugajalo petje, zlasti Aljašev zbor: »Triglav* pa moški zbor z bariton šolo g. Št. Ferluga: Vi sto hrabri,« nadaljuje Eminenca; »vi ste pametni, to velja več. Jaz ljubim ljudi, ki imajo glavo in srce. Ne strašite se,« pravi smehljaje, »pred ljudmi ki imajo srce, razumem srčne, pogumne ljudi; ali dasi ste še tako mladi in dasi ste komaj stopili v svet, imate že močne sovražnike: če se jih ne bodete čuvali, vas pogubijo.« »Žalibog, monseigneur,« odvrne mladi mož, »zelo lahko, to je gotovo, kajti oni so močni in imajo trdno oporo, dočim sem jaz sam U »Da, to je ros; ali dasi ste tako osamljeni, ste vendar storili že mnogo in storite — o tem ne dvomim — še več. Vendar rabite, kakor se mi zdi, pri čudoviti poti svojega življenja, ki ste jo nastopili, nekega vodstva« kajti če se ne motim, ste prišli v Pariš s častihlepno idejo, da napravite tukaj svojo srečo.« »V dobi bedastih nad sem, mohseigueur,« pravi d^rtagnan, »Bedasto nade so le za tepce, gospod, ali vi ste duhovit mož. Kaj bi rekli k mestu zastavonoše v moji gardi in k jedni sotniji po končani vojni ?« »Ah, monseigneuerU »Sprejmete, ali ni res?« »Monseigneur !« odvrne d*Artagnan z zbeganim obrazom. »Kako, odklanjate?« vsklikne kardinal začudeno. »Sem v gardi Njegovega Veličanstva, monseig-; neur, in nimam vzrokov, da bi bil nezadovoljen.» »Ali meni se zdi,« pravi Eminenca, »da je moja garda tudi garda Njegovega Veličanstva in da se služi kralju, naj se služi v kateremkoli francoskem oddelku« »Monseigneur, Vaša Eminenca je razlagala moje besede napačno. »Pretveze iščete, ali ni res? Razumem. No, to pretvezo imate. Povišanje, pričeiok vojne, prilika, ponujena vam od mene, to nasproti svetu .zadostuje. Pretvezo za vaše lastno srce pa vam* da potreba varnega varstva. Dobro je namreč za vas, gospod d'Ar-tagnan, da izveste, da so vas pri meni težko obdolžili ; svojih dnij in nočij ne posvečujete samo kraljevi službi.« D'Artagnan zarudi. »Sicer pa,« nadaljuje kardinal, položivši roko na kup papirja, »imam tukaj cel kup aktov, tičočih se vas. Ali predno jih prečitam, sem se hotel še pomeniti z vami. Poznam vas kot odločnega moža, in pod dobrim vodstvom bi vam mogla vaša dela mnogo koristiti, mesto da bi vas zavajala k slabemu. Pomislite torej in odločite se.« »Vaša dobrotljivost me je zmedla, monseigneur,« odvrne d'Artagnan, »in v Vaši Eminenci vidim veliko dušo, proti kateri se zdim samemu sebi majhen kakor zemski Črv; ali ker mi dovolite govoriti naravnost, monseigneur...« . D'Artagnanu zastane beseda. »Da, govorite.« »No, prav, torej moram priznati Vaši Eminenci, da so vsi moji prijatelji mušketirji in kraljevi gardisti, dočim služijo moji sovražniki po nerazumljivem naključju Vaši Eminenci. Tem bi torej ne bil dobrodošel in bi me gledali grdo, Če bi sprejel vašo ponudbo, monseigneur.* »Ali se vas polašča Že ponosna domišljija, da vam ne ponujam tega, česar ste vredni?« vpraša kardinal z zaničevalnim nasmehom. »Monseigneur, Vaša Eminenca je z menoj stokrat predobra, in prav nasprotno mislim, da še nisem storil dovolj, da,bi bil vreden.vaše dobrotljivosti. Obleganje La Rochelle-a. se bliža, monseigneur; služil bodem pred očmi Vaše Eminence, in če bom imel srečo, da se bodem pri tem obleganju vedel tako, da zaslužim, . da obrnem vaše oči na se, potem imam za seboj vsaj jedno odlično dejanje, da opravičim varstvo, s katerim me počastite. Vsaka stvar se mora zgoditi ob svojem Času, monseigneur; morda bodem imel potem pravico, da se udam; v tem trenotku bi se navidezno prodal.« »To se pravi, da se obotavljate, služiti meni, gospod,« pravi kardinal z glasom nejevolje, kateri pa je bilo pridruženo neke vrste spoštovanje. »Ostanite torej prosti ter ohranite svoje sovraštvom svoje,simpatije.« »Monseigneur...« »Prav, prav,« reče kardinal, »nisem hud na vas; ali pomnite: dosti je opraviti s tem, da človek Ščiti in poplača prijatelju, sovražniku ni nihče ničesar dolžan. Kljub temu pa vam hočem nekaj svetovati: držite se dobro, gospod dJArtagnan, kajti izza trenotka, ko odtegnem jaz od vas svojo roko, ne dam za vaše življenje niti vinarja.« »Poskusiti hočem, monseigneur,« pravi Gaskonec s plemenito samozavestjo. »Oe se vam pripeti v bodočnosti pri neki priliki kaka nesreča,« pravi Richelieu s povdarkom, »pomnite, da sem vas iskal in sem storil vse, kar sem mogel, da bi se vam ta nesreča ne bila pripetila.« »IJaj pride karkoli,« pravi d'Artagnan, položivši roko na prsi in priklonivši se, vedno bom hvaležen Vaši Eminenci zato, kar ste mi storili vtem trenotku.« »Torej se vidiva zopet po vojni, kakor ste rekli, gospod d'Artagnan; zasledoval vas bodem s svojim očesom, kajti prisoten bodem,« odvrne kardinal, kazaje s prstom na krasno opravo, ki si jo obleče, »in ko se vrnemo, napraviva račun!« »Ah, monseigneur,« vsklikne d'Artagnan, »nej ,Doli v kraju". Sodba je bila le ena: TakSnn naj bi bilo petje povsod! Agent za šivalne stroje pred sod-nlJO. — France Strmčnik iz Luč, potovalec za Šivalne stroje, je po Kranjskem m po Goriškem razne stranke osleparit za i90 K 26 v pod pretvezo, da bode proti predplačilu 5 ali 10 K poslal naročene šivalne stroje, pa tudi pod primernim predujmom posamezne dele strojev. Meseca vinotoka 1903. je svojima delodajalcema Deklevi & Saunigu v Gorici poneveril 10 K m strojne dele v vrednosti 3 K10 v. Dne 17. kimovca m. I. je Ivani Zalar vzel zlat prstan, vreden 9 K 50 v. Ker je bil Strmčiutzaradi enakih^ goljufij že kaznovan ter bil tudi pod policijskim nadzorstvom, pa je svoje bivališče samovoljno zapustil, obsodilo ga je sodišče na 15 mesecev jeee. Tečaj »i mlaarjft so otvorili v četrtek v Krminu, in sicer vsled prizadevanja zavoda za pospeševanje obrti. Nainanllo. — Sadjarsko in vinarsko društvo v Kanalu odda tudi letos sledeče kolci araerikanskih trt: a) Riparia Portalis: St. I. 6300, §t. H. 8200, St. ffl. 11300; b) Ruperstris Monticola: St. I. 3900, st. H, 5200, St. m. 9800. Tudi odda okoli 6000 bilf teh trt, KolCi St. I. so pritlikovci, St. V sredaje debelosti, St. in. vrhi in postranske veje. Gene so sledeče: St. I. po 80 vin. za 100, St. H. po 50 vin. za 100, St. ffl. po 30 vin. za 100. Udje društva dobe jih, kolikor jih rabijo za svojo potrebo, za polovico navedenih cen. KolCi in bilfe se bodo oddajale od 22. t. m. dalje. Pismena naročila naj se pošiljajo na naslov; Sadjarsko in vinarsko društvo v Kanale. Bralno In pevsko društvo v St. Andrežu sklicuje izredni občni zbor v prostorih g. Petra Lutmana v nedeljo 28. t. m, ob 4 uri pdpoldne. Dnevni red: razgovor o društvenih razmerah. K obilni udeležbi vabi odbor. Kmalu ga Je norec ubil. — V tukajšnji bolnišnici usmiljenih bratov bi bil norec, neki 38-letni Josip SorC z Bovškega, kmalu usmrtil strežnika Luka Križnica (ki je bil poprej vratar.) Dajal je Sorču jesti. Ta je pa hotel ubežati. Križnic mu seveda tega ni pustil, nakar ga je SorC zagrabil za prsi, mu vzel kljuC iz žepa ter ga neusmiljeno bil. Norec je bil le v srajci, zato ga ni imel Križnic kam prijeti. Slednjič sta padla. Križnic je ostal pod SorCem. Dasi je kričal na pomoC, se s poCetka niso zmenili za to, ker norci vedno kričijo, slednjič sta Sla dva gori, odkoder je prihajal krik, ter rešila ubogega Križnica iz norčevih rok. Ako bi jih Se ne bilo, ga je ubil. Borba je trajala četrt ure. Križnica so na to spravili v bolnišnico, kjer ga sedaj zdravijo. Ranjen je zlasti po glavi in na desnem očesu, ker norec je meril v glavnem na od. Želimo, da skoro okreva. Razglednice društva .Vesne" ca Dunaju. — Opozarjamo Se enkrat na nove umetniške razglednice društva »Vesne". Izšlo je dosedaj 6 različnih umetniških razglednic Pošiljajo se le cele serije po sledečih cenah (vštevši poštnino) 60 (6 razi.) 4-40 K, 600 (6 razi.) 36'— K. Ker je Cisti dobiček namenjen za priredbo društvene razstave, pričakuje podpisani odbor prav obilnega povpraševanja po edinih umetniških narodnih razglednicah. Za odbor: Aleksander Šantel m. p., tC. preds., Viljem Sever, tč. blagajnik. Naslov: Dunaj DJ. Rennweg 1. Opozarjamo na vabilo k občnemu zboru »Okrožne hranilnice in pos. v Sežani*, priobčeno med današnjimi inserati. Odprti lekarni. — Jutri poporodne bosta odprti v Gorici lekarni Cristofoletti-Gliubich.-------------------- ----------------- Stanovanje a hrano, bolj sredi mesta, isee v Gorici stalno bivajoč gospod. Ponudbe na naSe upravnistvo. Sprejme se spretnega kolporterja pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na upravnistvo .Soče*. Oddajo se v najem elegantne mobilje* elegie-citre z notami in Šolo, pozlačena salonska svetilnica, ogledala, podobe, namizni prti in blazine. TekaliSCe Prana Josipa št. 35, II. nadstr.. Napačno prenavljanje Je tarok mnogih bolezni. — Stalno uravnavo prebavila uredi uporaba izvrstnega zdravnika Rosa balzama za želodec iz lekarne B. Fragner, c. kr. dvorni založnik v Pragi. Isti se dobiva tudi v tukajšnjih lekarnah. Glej inserati 1 Razgled po svetu. Državni sbor se snide bržkone dne 3. marca. Če se čeSka obstrukcija — obrne tudi proti predlogi o kontingentu no?incevi bo državni zbor proti koncu marca odložen, a se snide zopet začetkom aprila. Potem bo zboroval najdalje do konca maja, ko se prične v Budimpešti drugo zasedanje delegacij. Avstrijska delegacija. — Pričetkom seje 16. t. m. je vojni minister odgovarjal na več interpelacij. — Na to sejeDerschat-tov predlog glede vojaških pokojnin odkazal proračunskemu odseku. Delegacija je potem začela razpravo o rednem vojnem proračunu. Deleg. Kaftan je zadovoljstvom pozdravljal reservatno naredbo glede polkovnega jezika. Deleg. Biankini je Rusom povodom rusko-japonske vojne izrazil svoje simpatije in je za Hrvate zahteval, kar se tiče vojske, iste pravice,kakor so se dovolileMadarom.Slednjič govoril je Se deleg. Ryba. Med došlimi spisi je interpelacija posl. Biankinija, v kateri se zahteva odprava provizoričnega stanja zavoda Sv. Jeronima v Rimu in razne druge interpelacije. V ogrski delegaciji, je interpoliral 15. t. m. delegat Rakovsfcjr ministra zunanjih zadev, ali je res, da pri lanskih italijanskih manevrih v Vidmu avstrijski frolt. Steininger le zategadelj ni pozdravil italijanskega kralja, ker so avstrijski državljani iz sosednjih pokrajin prišli v množinah pod italijanskimi zastavami in grbi avstrijskih mest demonstrirat pred italijanskega kralja ter jih je kralj tudi sprejel; nadalje ali je res, da so povodom teh manevrov italijanske čete opetovanc prekoračile avstrijsko mejo, in da je avstrijska vojna uprava bila primorana odposlati več vojakov stražit meje. Odgovor na to v imenu ministerstva za vnanje reči se glasi, da se je izvršil pozdrav Hal. kralja po fml. Steiningerju redovito ter da je bil ta tudi odlikovan z redom. Drugo pa da ni res. Znamenita slovenska slavnost se bo vršila 24. svečana na Dunaju. Akad. društvo .Slovenija' tedaj proslavi v krogu dunajskih Slovanov z velikim koncertom in plesom jubilej svoje petintridesetletnice. Da bo nastop časten, je »Slovenija* skrbela. Vspeh koncerta je gotov, ko vidimo mej sodelavci prvo slovansko društvo na Dunaju »Slovanski spevackv spolek", priljubljena operna pevca gdč. Miro Korošec in gg. Marka Vuskovič, dalje že zdaj dobroznani prvi jugoslovanski godbeni kvartet pod vodstvom slavnega vijo-linista g. Jeraja ter članov konservatorista g. Stano in tovarišev Lenarčiča 'm Šinila. Plesno godbo oskrbi bosanski polk. — Razun slovanske družbe pa veže »Slovenijo* tudi hvaležnost do velike dobrotnice dunajskih dijakov »Podpornega društva za slov. visoko-Solce na Dunaju". Njemu pripade dohodek koncerta in plesa. Vršil se bo v prekrasnih prostorih hotela Savoy. Zanimanje za ta slavnostni koncert je jako veliko med dunajskimi Slovani, posebno med Cehi in Rusi. Nadeja je upravičena, da bode ta večer v čast slovanskemu žtvlju na Dunaju. Avstrijska- krlžarka »Elizabeta*, ki je na potu v Avstralijo prišla v Batavijo, odide na azijsko bojišče. Na Iadiji je 418 mož. V Aziji se že mudi ladija »Aspern". Poskusno streljanje a novimi topovi. 17. t. m. se je o navzočnosti delegatov vršilo na Steinfeldu poskusno streljanje z novimi topovi. Istemu so nadalje prisustvovali nekateri ministri, generali, Štabni častniki in drugi odlrčnjaki. Napravili mo se poskusi tudi z jednitn topom iz Škodove tovarne, nadalje poskusi, ki so dokazali, da topovi i?, brona ne dopuščajo višanja početne brzine nad 500 metrov. Delegati so bili popolnoma zadovoljni z vspehi poskusnega streljanja. Frizura Japonk. — Japonfce se češejo tako, da spozna domačin takoj po frizuri tudi srce dotične dame. Deklice imajo na čelu zasukane lase v podobi metulja aH pahljače. Vdove, ki si iščejo tolažnika za izgubo moža, imajo kite na temenu pritrjene z željvinimi glavniki. Vdove pa, ki hočejo ostati zveste le spominu svojih mož, si češejo lase povsem gladko. Šolstvo na Japonskem je od leta 1871. zelo napredovalo. Šolski obisk je obvezen, vendar se pri tem ne postopa posebno strogo. Otroci se od 6. do 10. leta poučujejo v elementarnih šolah ter obiskujejo potem Štiri leta višjo elementarno šolo, v kateri se poučuje tudi naravoslovje, angleško, poljedelstvo in trgovino. Vse elementarne šole vzdržujejo občine. Razun tega je na Japonskem zelo mnogo zasebnih Sol. Dekliških Sol primanjkuje. Srednje Šole so gimnazije in tehnične Šole. Od leta 1894. obstoji vseučilišče v Tokiu, ki ima 150 učiteljev, 6 fakultet in 1400 učencev. Nemški, francoski in angleški učitelji uče v svojih jezikih. V medicinski fakulteti so predštudije, poučna metoda in učna sredstva nemška. Knjižnice so v raznih mestih, največja z 295.000 zvezki je v Tokiu. Vojna med Rusi in Japonci. Vest o porazu Japoncev na Liaotongu se potrjuje. Štiri japonske ladje so se vsi-drale severo-vzbodho od Fort Artora hr po* skusile izkrcati večje Število vojaštva. Izkrcanje se jim je posrečilo in že so spravili na suho celo brigado, obstoječo iz 5000 do 6000 mož. V istem hipu pa so jih obkolili Rusi z 12.000 možmi, med katerimi sta bila tudi dva polka sibirskih strelcev. Jiponci, kateri so mislili, da ni nikjer v bližini ruskega vojaštva, so bili hudo presenečeni, ko jih je rusko topničarstvo jelo obsipati s Srapneli in jih je pehota napadla od vseh strani. Ko so Japonci uvideli, da ni upati, da bi se mogli vspesno ustavljati Rusom, katerih Število je vedno naraščab, je japonski poveljnik dal ukaz, da se naj vojaki umaknejo na ladje. Japonci so se z največjo hitrostjo jell umikati in posrečilo se jim je po občutnih izgubah zopet vkrcati vse svoje vojaštvo razen dveh polkov, katerim so Rusi zastopili pot in jih popolnoma uničili. V celem je bilo pobitih kakih 2000 Japoncev. Tudi Japonci že sedaj odkrito priznavajo, da je njih vojna proti Rusom v prvi vrsti naperjena proti beli rasi. Japonski list »Osaka-Asaki* pravi, da je vojna proti Rusiji nekaj čisto drugega, kakor je bila vojna proti Kitajcem. Vojna proti Rusiji je vojna mongolskega plemena proti belemu plemenu, katera provzroči novo dobo v zgodovini mongolske rase. Treba je torej žrtvovati zadnji novec in zadnjo kapljo krvi, da napoči nova znamenita doba v zgodovini mongolskega plemena, ki bo razširila in zagotovila moč in prevlado rumene rase. To so končni cilji Japoncev, da bi vse narode mongolskega plemena združili v eno zvezo. Da bi to tem ložje dosegli, hočejo, ako treba tudi na umeten način, vzdržati v vseh narodih na vztoku, zlasti pa pri Kitajcih vero, da je japonsko orožje nepremagljivo, da bi jih s tem priklenili na-se in si zagotovili sprva njihovo pomoč, potem pa nadvlado nad njimi. V to svrho pa tudi trosijo v svet samo vesti o svojih sijajnih zmagah. In v resnici so s temi svojimi načrti že dosegli velik uspeh na Kitajskem. Kitajci so baje že vsi navdušeni za Japonce in vplivnejši politiki že prav nič ne prikrivajo,'da teže" po tem, da bi se čim preje sklenila trdna alijanca med vsemi narodi mongolskega plemena. dajte mi čutiti teže svoja nemilosti; ostanite nevtralni, monseigneur, če vidite, da ravnam kakor poštenjak.* »Mladi mož,« pravi kardinal, »če vam bom mogel še enkrat reči to, kar sem vam rekel danes, vam obljubljam, da storim tako.« Te zadnje Richelieujeve besede so izražale grozen dvom; d'Artagnan se jih prestraši bolj, nego bi se prestrašil grožnje, kajti bilo so svarilo. Odpre usta, da bi odgovoril, ali kardinal ga z dostojanstvenim migljajem odslovi. D'Artagnan odide; toda pri vratih mu skoro zmanjka poguma za to in skoro bi se vrnil. Ali prikaže se mu resni in strogi Athosov obraz. Ako sklene s kardinalom zavezo, ki mu jo ta ponuja, mu Athos več ne poda svoje roke, ga Athos zataji. Ta strah ga obdrži: tako velik je upliv resnično velikega značaja na vse, kar ga obdaja. D'Artagnan odide po istih stopnicah navzdol, po katerih je prišel, ter najde pred vrati Athosa in štiri mušketirje, ki so pričakovali njegovega povratka in se pričeli že vznemirjati. Z eno besedo jih d'Artagnan pomiri, in Planchet hitro obvesti ostale straže, da ne rabijo več čakati, ker se je vrnil gospod iz palače zdrav in nepoškodovan. Vrnivši se k Athosu, vprašata Aramis in Porthos po vzrokih tega nenavadnega sestanka; ali d'Artagnan pove samo toliko, da ga je dal gospod de Richelieu poklicati, da mu pobudi vstop v svojo gardo z dostojanstvom zastavonoše, kar pa je on odklonil. »In prav si storil,« vsklikneta Porthos in Aramis soglasno. Athos se zatopi v globoko misli in ne odgovori ničesar, toda ko ostaneta sama, pravi: »Storil si, kar si moral storiti, d'Artagnan, toda morebiti nisi imel prav.« D'Artagnan vzdihne, kajti te besede so se stri-j njale s skrivnim glasom njegove duše, ki mu je pra-lvil, da ga čakajo velike nesreče. Naslednji dan mine med pripravami za odhod; d'Artagnan gre h gospodu de Trčville, da se poslovi! od njega. Ob tej uri so še mislili, da se ločijo gardisti in mušketirji le mimogrede, ker je hotel zborovati kralj s svojim parlamentom še isti dan in naslednji dan že oditi. Gospod de Trčville vpraša torej dVir-tagnana samo, če potrebuje njegove pomoči, toda d'Artagnan odgovori ponosno, da ima vse potrebno. Noč združi vse tovariše gardne stotnije gospoda Des Essarts in stotnije mušketirjev gospoda de Trfr-ville, med katerimi je vladalo prijateljstvo. Poslovijo se, da se zopet snidejo, kadar se zljubi Bogu, če se mu sploh zljubi. Kakor si je lahko misliti, je bila ta noč ena izmed najglasnejših, kajti v takem slučaju se more premagati največja skrb le z največjo razposajenostjo. Ko prihodnje jutro zabuči glaa trombe, se prija< jatelji ločijo: mušketirji odhitijo v iiotel gospoda de Treville, gardisti v hotel gospoda Des Essarts. Vsak kapitan odpelje svojo stotnijo v Louvre, da jih pregleda kralj. Kralj je bil čmeren, in sodili so, da je bolan, vsled česar je izgubil nekaj svoje dostojanstvenosti. Res se ga jo prejšnji dan, ko je zboroval v parlamentu in sedel na sodnem prestolu, polastila mrzlica. Vendar je bil še vedno odločen, da odrine še isti večer, in kljub vsem izraženim protipomislekom je hotel pregledati vojaštvo, nadejajo se, da premaga bolezen, ki je še v kali, ž energičnim naporom. | Ko konča pregledovanje čet, se napravijo na pohod le garde, ker se odpravijo mušketirji Šele s kraljem na pot. Na ta način dobi Porthos časa, da jezdi v svoji krasni opravi po rue aux Ours. Prokuratorica ga opazi, kako jezdi mimo v svoji novi uniformi in na svojem lepem konju. Preveč je ljubila Porthosa, da bi ga pustila oditi kar tako; namigne mu torej, naj stopi s konja in pride k nji. Porthos je bil čudovito lep: ostroge so mu žvenketale, oprava se mu je lesketala, meč mu je ponosno tolkel po nogah. To pot pisačev ni mikalo, da bi se smejali, tako zelo je bil podoben človeku, ki reže ušesa. Prokuratorica odvede mušketirja v sobo gospoda Coquenarda. Prokuratorjevo malo, sivo oko se zaiskri jeze, ko vidi svojega bratranca v tej bleščeči opravi. Eno pa ga je vendar tolažilo, in sicer splošno mnenje, da bode veljala vojska mnogo človeških žrtev: v globini svojima srca je upal čisto na skrivnem, da pogine Porthos v vojni.* Porthos so pokloni gospodu Cocjuenardu in se poslovi od njega; gospod Coquenard mu želi vse mogoče dobro. Kar se tiče gospe Coquenard, ni mogla zadržati svojih solza; toda njene žalosti ji ne vzamejo v zlo, saj so vedeli, kako zelo je udana svojemu sorodniku, zaradi katerega je imela s svojim možem vedno hude prepire. Ali pravi slovo se izvrši šele v sobi gospe Coque-nard: bilo jo silno ganljivo. Dokler more slediti prokuratorica svojemu ljubčku z očmi, maha s svojim robcem in se naslanja skozi okno, da se je mislilo, da hoče skočiti ven. Porthos sprejme vse te dokaze ljubezni kakor mož, ki je navajen jednako pozornosti. Le ko zavije na ovinku ceste, vzame klobuk z glave in zamahne ž njim v zadnji pozdrav. (Dalje pride.) ,Nar. Lisly* poročajo, da so Rusi pod poveljstvom Reitzensblna pri TVu potopili dva japonska parnika. 80 Japonce* je utonilo. — Japonci so poskusili se izkrcati pri Talienvanu, a so bili odbiti. V ruskih vladnih krogih vlada prepričanje, da se Japoncem nikdar ne posreči doseči trajnih vspehov nad rusko vojno silo. — Iz Port Artura in Daljnega došle vesti poročajo, da .je tamkaj vse mirno in da se ni ničesar pripetilo, kar bi moglo vznemirjati prebivalstvo. — .Matin" javlja, da je Japonska izkrcala v Cemulpu 19.000 mož. — Vest, da bi se potopila ruska bojna ladja ,Bojarin,,je neresnična. — Pri spopadu pred Port Arturjem je bilo velfjaV" ponskih ladij modno poškodovanih. Dotične Iadije se nahajajo sedaj v ladjelnici v Saseho, da s^plbprlvijo.r—W.0Q0 mM vojliitvalž Irkutske je dospelo v Harbin. — Od ladji, ki so bile pri prvem japonskem naskoku na Port Artur poškodovane, sta ze dve popolnoma popravljeni, da moreta že z dragim brodovjem operirati, tretja ladja pa bo popravljena v enem tednu. — ,New York-He-ratd* pravi, da preloži Ateksejev ruski glavni tabor v Mukden, dalje poroča, da je rusko brodovje zapustilo Port Artur in odplulo ali proti Koreji ali pa proti Japonski. Trdnjavo bo sama branila Port Artur. — Časopisi an-gtc&i prijavljajo zopet dolgo detajle o bitki pri Port Arturjii. Vsa ta poročila narede utis, da so ali popolnoma izmišljena, ali močno barvana. Japonci jih pošiljajo v svet, da bi 2 njimi razburili Kitajce, jim vcepili vero v nepremagljivost Japonske in jih zapeljali v boj proti Rusiji. — Rusi so zbrali 37.000 mož v Senuencingu, kjer napravijo glavno taborišče na mandzurski strani reke Jalu. — Japonski uradni list v Tokio naznanja, da najame Japonska posojila 100 milijonov Ye-nov (nad 200 milijonov kron). — V mini-sterstvu mornarice se delajo priprave za mobilizacijo cele angleške mornarice. Vse vojne ladje morajo bili pripravljene na odhod. *¦' S Kitajskega dohajajo vesti, da je v pokrajini Pečili zbrana močna kitajska armada ; čuje se, da je tamkaj koncentriranih 90.000 mož. Kitajska vbda zatrjuje, da je ta armada zbrana v provinci Pečili samo zbog tega, da varuje nevtralnost Kitajske. Morda je to resnica; vendar pa se sumi, da je to vojaštvo določeno, da v ugodnem trenotku nastopi proti Rusom. Kitajsko časopisje ze namreč čisto odkrito naglasa, da so Japonci prijatelji kitajskega naroda, dočim so Rusi njegovi najhujši sovražniki. Takisto se že v Pekingu javno ruje proti Rusom, da je treba odločno nastopiti proti njim, droge tujce pa se naj pusti pri miru, ker samo Ru«u so sovražniki Kitajske. Reuterjev biro prijavlja senzacionelno posvarjenje Rusije na adreso Angleške. Tam je rečeno, da se je gen. guv. Turkestana Janov že vrnil iz Petrograda v TaSkend s pooblastilom, ukreniti miPtarične korake proti Indiji, če bi Angleška nastopila sovražno proti Rusiji ali oškodovala ruske interese v Tibetu ali v Perziji. — ,Daily Espress* trdi, da so Japonci spravili že 120.000 mož v Korejo. Ta armada je razdeljena na dva dela. 80.000 mož je zasedlo slrategičuo važne točke napram reki Jalu, ostanek armade pa stoji severno od Soeula. — Reka JaIu je tako zamrznjena, da je lahko čez njo priti. Rusi utrjujejo marljivo svoje postojanke. — Ruska vlada je v tovarni torpedov na Reki naročila veliko množino torpedov. Šest teh torpedov je 16. t. m. odšlo v Petrograd. — .Kdlnische Zei-tung" prijavlja uradno poročilo, da so vesti o izkrcanju japonskih vojakov na ruska tla popolnoma izmišljene. Na ruskih tleh ni ne enega japonskega vojaka. — Listi pojasnjujejo tajni vojni načrt Japonske. Dolgega po-janila kratki smisel je, da hočejo Japonci izkrcati dve armadi, eno na Korejo, drugo zapadno od Port Arturja. Ti dve armadi naj potem obenem kreneta proti Port Arlurju. — Francoski listi prijavljajo poročila, iz katerih je posneti, da se splošno pričakujejo tekom prihodnjih dni veliki in važni dogodki in sicer blizu reke Jalu. ,New-York-Heraida" pariška izdaja pravi, da so japonske priprave precej končane in da se bliža predvečer velevažne bitke. — ,DaiIy Telegraph* poroča iz Petrograda, da vlada v ruskih me-rodajnih krogih mnenje, da bo Japonska v Šestih mesecih financijelno tako onemogla, da ne bo v stanu nadaljevati vojno. — Angleški listi prijavljajo nebroj dolgih poročil o bitki pri Port Arlurju. Značilno je posebno poročilo Japoncem fanatično naklonjene .Times*. Ta list pravi, da je bilo v tisti bitki poškodovanih enajst ruskih ladij, Japonci pa da so izgubili 16 ladij. — Uradno se razglaša, da Japonci niso pri Port Arturju nobenega vojaka mogli izkrcati. '— ,Novoe Vremja* je začelo zbirati prostovoljne darove za mornarico. V treh dneh je zbrala .100.000 rubljej.^^ ^____.__*».. Namestnik carjev v Port Arturju, admiral Aleksejev, je izdal nastopni manifest: Junaška vojna in mornarica sta mi poverjena z najvišega mesta. Sedaj, ko so obrneni v nas pogledi carja, Rusije in sveta, moramo misliti, da nam je v sveto dolžnost braniti carja in domovino. Rusija je velika in mogočna; če je naš sovražnik močan, nam moratodajat! novihmoCT in sil, da ga premagamo. Veliko je navdušenje vojakov in pomorščakov ruskih. Naia vojska in naSa mornarica poznati mnogo slavnih imen, ki nam morajo biti v izgled v tem trenotku. NaS Gospod in Bog, ki vsikdar povspeSuje pravično stvar, stori to tudi sedaj. Združimo se za prihodnje boje. Vsakdo naj si ohranja mirnost, da bo mogel tem bolje vršiti svoje dolžnosti, in zaupajoči v pomoč VseviSnjega vrst naj vsakdo svojo naloge in naj se spominja, da molitve Bogu in služba za carja niso izgubljene nikdar. Živela car in domovina I Bog z nami I Ura! Včeraj ni bilo nikakih posebnih poročil | z bojišča. Sodi se, da se pripravljajo Japonci kakor Rusi na odločilno bojevanje ter sedaj delajo priprave z neznansko hitrostjo. Rusi so baje že prekoračili korejsko mejo. V vzhodni Aziji imajo sedaj po poročilih iz Berolina 280.000 mož s S900 oficirji. — Nas cesar je poslal ruskemu carju srčno brzojavko, v Intcri želi ruskemu orožju zmago. Zahtevajte v «oj prid vselej pristno Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo samo r zavojih s varstveno inamko žipuka Kueippa in s imenom Katbreiner ter se skrbno izogibajte vseh manj vrednih posnemkov. »Goriška Tiskarna" A. Gabršček v Gorici ....... priporoča sledeče 2vezke------ TALIJE: I. zvezok: Pri paicav»ikM. Veseloigra v enem dejanju. — (4 možke, 3 ženske osebe.) II. t : Bratranec. Burka v enem dejanju. — (2 možkf, 3 i :nske osebe.) III. « : Starinarica. Veseloigra v enem de- janju. — (3 možke, 4 ženske osebe.) IV. « : Medved »nubač. Veseloigra v enem de- janju. — (3 možke, 1 ženska oseba.) V. « : Doktor Hribar. Veseloigra v enem dejanju. — (5 možkih, 3 ženske osebe.) VI. « : Dobrodošli! Kdaj pojdete doma? Veselo! igra v enem dejanju. — (2 možki 2 ženski osebi.) VIL t : Putlfarka. Burka v enem dejanju. — (3 možke, 2 ženski osebi.) VIII. « : Čitalnica pri branjevki. Burka v enem dejanju. — (2 možki, 5 ženskih oseb.) IX. zvezek: Idealna tašča. Veseloigra v enem dejanju. — (1 možka, 3 ženske osebe.) X. « : E«» uro doktor. Burka v enem dejanju. — (6 možkih, 3 Ženske osebe.) XI. « : Dve taičl. Veseloigra v enem dejanju — (4 možke, 3 ženske osebe.) XII. « : Mesalina. Veseloigra v enem dejanju. — (3 možke, 3 ženske osebe.) Vsak posamezen zvezek stane 40 vin., po pošti 5 vin. več. Razglas Vobče znana Huberjeva gostilna v Bovcu obstoječa iz: novo urejene kuhinje, 2 sobi za goste, 3 kleti, 2 veliki dvorani, 8 spalnih sob za goste, 1 obširno dvorišče, 2 velika hleva za konje in drugo živino, 1 sadni Jn 1 ze-lenjadni vrt in nad 10 hektarov naj--boljših njiv in travnikov, je pod jako ugodnimi pogoji na prodaj. Odda se tudi ta gostilna z vsem posestvom pod ugodnimi pogoji v najem na večletno dobo. Eventuelno se proda oziroma odda v najem tudi sama gostilna z vsemi poslopji, dvoriščem in vrti. Pismene ali ustmene ponudbe sprejema lastnik Domicijan Huber do konca meseca marca 1904. ________ Domicijan Huber. V\arol PraščiH, pekovski mojster in eladčičar v Gorici na Komu gt. 8, Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naroČila ter obljublja soiidn. postrežbo po jako zmernih cenah. Kerševani & Čuk v Gorici t ulici Riva Castello štev. 4 (konec Rištelji.) Priporočata slavn. občinstvu iz mesta in z dežele svojo mehanično delavnico, zalogo Šivalnih »trojav In dvokolas lx tovarna „Pueh" lar drugih slalome. Sprejemava vsako popravo in rekonstruirale bodisi Šivalnih strojev, dvokolos pušk in samokresov. Vsako popravo, Šivalni stroj aH dvokolo jamčiva. Z ozirom na najino dolgoletno skušnjo, zagotavljava, da so izdelki najine zaloge najbolje vrste in trpežni, ter izvršujeva vsako popravo bodisi "šivalnih strojev ali dvokoles točno in dovršeno. Pogojujeva tudi dvokolesa. Zahtevajte moj ilustrovaui cenik z vso kakor 500 aedobanl od ur, zlitih, Bralnih la MizHcaJliilh predmetov, katerega posipa zaatoij in peitelie preete Hanns Konrad, tvornica ur in eksportna hita ¦••t it. 248. - (CeSko). Zahvala. Globoko ginjeni vsled obilih dokazov sočutja izrekamo tem potom svojo najsrčnejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ter vsem onim, kateri so spremili našo preljubljeno in nepozabno soprogo, mater in hčer oziroma sestro Zofijo Dietz k večnemu počitku. Posebno se zahvaljujemo darovalcem prelepih nagrobnih vencev, gg. Sturskim pevcem za milo nagrobno petje ter vsem onim, kateri so nam v teh dneh žalosti na katerikoli način lajšali neizmerno bol. Bog vsem povrni! Blago pokojnico priporočamo v pobožno molitev. Šturje-Ajdovščina, 17. febr. 1904. Žalujoča rodbina Oietz-Bratina. Pozor! Delavnica pil in rašp v Giricl, Via M Duono štev. 3. Opozarja se kovače, ključarje, urarje, čevljarje itd. Stare pile in raSpo se zopet na novo nasečejo jako po ceni, Vsaka pila in rašpa se garantira. Izdelujejo se tudi nove pile in rašpe, kaljene na amerikaniki način, „Škrat". Jedini slovenski humor i stično-satirični tednik, ki prinaša izključno originalne slike. Lastni cinkografični zavod, Izhaja v Trstu vsako soboto. — Naročnina za vse leto 6 K, za V, leta 3 K. Posamezne številke ae prodajajo po 10 stotink, Zahtevajte brezplačne številke na ogled. Išče se deklico, Inteligentno in s 1500 kron kavcije, v svrho sprejema neke trgovine v Gorici. Zahteva se znanje slovenskega, italijanskega in nemškega jezika. Ponudbe na; »Obuvala'' upravnlLtvo „8060". Velika Franc Pavšič, Gorica, na Šempeterslri cesti St. 17. Izdeluje vsakovrstna mizarska dela, kupuje orehova debla, prodaja orehove trske (rimesse). Priporoča se slavnemu občinstvu v mestu in na deželi. Predavanje dF. med. Baumgartna iz WOrishofna bode v petek 26. februvarja, popoludne ob 5. uri v gledališčni dvorani o moči živcev, Izrabi In zopetni pridobitvi Istih. Vstopnina: Numerir. sedež K 1'20, ne-numerir. sedež 60 vin. Vstopnice se prodajajo v Palernollijevi knjigarni na Travniku. Vabilo k občnemu zboru »Okrajne hranilnice in posojilnice v Sežani, vpisane zadruge z neomejeno zavezo«, ki se bode vršil v nedeljo dne 28. svečana t. 1. ob 9. uri predpoludne v zadružnih prostorih. Dnevni red: a) Pregled in odobritev letnih računov; b) Volitev načeistva; c) Volitev nadzorstva; d) Slučajnosti. Računski zaključek je zadružnikom na ogled v uradnih urah od dne 20. t. m. naprej. Načelstvo. Izvrsten okus dobi kava, ako j : ji primešate VYDROVEŽm\IE * KAVE. *• Poskusite! Poštna 5 kg po-| šiljka 4 K 50 h franco. | Variva tnam filne bw Pni« M. Izvolite piti okusni kranjski Proti protinu in | revmatizmu je tiaoE« in tisoče ljudij vapeSno rabao | Zoltanovo mazilo proti protinu in revmatizmu.j Mnogi trdijo« da se to mazilo izvrstno vporablja tudi pri takih boleznih, kjer ce!6 dolgoletne kopelji niso mogle pomagati. Ceiu stehtata 2 K v lekarnah. DiriHnapištM razpošiljati? izdelova- teya: lekarnarja Bela Zoltan Budimpešta. ..Brinovec". Naročite ga pri F. Cvek-u - Kamnik (Kranjsko). Sprejme se solidnega zastopnika Anton Pečenko Vrtna. oi.e» 8- GORICA Vi» Gitrdino 8 Dostavlja na dom in razpo&uja po železnici na rse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo poiilja tudi uzorae. Veliki požar! zamore ee lahko in naglo pogasiti samo s Smekalovimi = = brizgalnicamj nove sestave, koje od desne in leve strani vodo vlečejo in mečejo. V vsakem položaju delujoče kretanje brizgalnice nepotrebno! R. A. Smekal Zagreb, skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sekalk in gospodarskih strojev. 11 129 odlikovanj l LM1EHT. CAPSICICOIPOS. pripoznano kot lavrst*« bol ¦Malajeee ¦aalle; za ceno 80 h, kron 140 in S kroni se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to sploSno priljubljeno domače zdravila« tredrtv* vedno le v ortf. steklenicah z naio zaičitno znamko s »SIDROM« namreč, iz RICHTERJEVE lekarne in vzame kot originala! Izdelek le tako steklenico, ki je previden« s to zaščitno znamko. I Rlcittrjtva lekarna „pri zlatem ta»" v PEAOl. Eltzabethgaase *t.6.pA Dobi se r lekarni [L I ,M Zvtiiearta- Mirt totar, T**, ^\|> Anton Potatzky v Gorici. Ha aredf RaSteJJa 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.______ Najceseje kupoval 4če •Irafeerikefa ti drebnefla Ma§a ttr tkaah, preje is Htlj. POTREBŠČINE za piMmici, bito in popotniki?. Najboljše šivanke za Šivalne stroje. POTREBŠČINE za Arojaiš in ievljarj*. SvetiuJIce. — Bežni venel. — MaSne knjižice. Hišna obuvala za vse letne čase. Ponebnoit: za zeleHjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce pejraiho a in trgih ter na deželi, ž 35-8 Aromaticna esenca (Mercantonio) | Spiritozna tekočina, izdelana h destilacije aromoticnih alpskih zeljisfi. ^ Po dolgem raziskavama ie dokazano, da se isto vsppšno in gotovo vporablja pri bljevanju in ogadnostl, pwbnn v 6asu nosečnosti, pri črevesnem trganju, glavobolu, živčnih In histeričnih boleznih ter obvaruje prod kolero. Lekarna G. B. Pontoni p>Prl d v oh zamorcih" — Gorica, Raštalj. Največje naj s»ta reje parobrodno društvo —-^.pB na svetu. Njega parobrodje obsega L80 vel i kanskih parnikov. Tsctiinkernov KAVIN ZDROB (postavno zavarovan) priznano ===== najbolja kavina primes se dobiva §(lf|JQ pri jedinera izdelovatelju Tsehinkel v LJubljani In pri njegovih zastopstvih. V__^^direkfna.najhitreJ5aprekomorska vožnja z brzoparniki iz IfamburgavNoyiYork aii pa vHalifax. Brezplačna vsakovrstna pojasnila daje od visoke vlade potrjeni zastopnik* Hamburg-Ai i uerikci Lin i o Fr. Seunicj v Ljubljcini L Dunajska-cesfaštvSl poleg-velike mitnice atišrange.j • • Ohranitev zdravega želodca # # obstoji glavno v ohranitvi, v pospeševanju in nravnavi prebavljanja in odatranjenju nadležne zaprtosti. SsuSeno, iz najboljših in uspešnih zdravilskih zelišč skrbno priprav'jeno, tek vzbujajoče, prebavljanje pospešujoče in lahko odvajajoče d mače sredstvo, ki ozdravi znane posledice nczmernostl, pogreške v dieti, prehlajenja in nadležno zaprtost, kakor zgago, napenjanje preobilno kislino in laJSa krčevite bolezni je zdravnika Rosa balsam za žalod «c!z lekarne B, Fragner v Pragi. C5VarilO Vs* **e** oxa!3iA >mai° postavno deponirano varstveno znamko. ^^ **. Glavna zaloga: lekarna B. FragilfsTp c. kr. dvorni založnik .Pri črnem orlu"', Praga Mak strana na voglu Spornerove ulice č. 203. \^wtg^ Razpošilja se vsak dan. Proti naprej poslanem znesku K 2 56 se poš\je velika steklenica in za K 1'50 majhna steklenica franko na vse postaje avstro-ogerske monarhije. Zaloga v vseh lekarnah Avstro-Ogerske. V Gorici v lekarnah: Cristofoletti, Gllubicli, Fontoni in GIroncoll. 1 Cigoj & Nemec veletržca z vini v Gorici, Passagglo Edling it. 5, Via Munlclplo 1 in 6. Priporočata svojo zalogo tabor-' nih «rnlh In belih t In iz najboljših isterskih, vipavskih in briških kleti j. - Prodajata od 56 L naprej. Gostilna „pri Žagarju" tik nove postaje na BlanUi, toči vedno naravna domaČa bela in črna vina. Kuhinja je preskrbljena vedno z gorkimi in mrzlimi jedili. Gene zmerne. Priporoča se svojim rojakom iz mesta in z dežele za obilen obisk. Gorica -**- Gorica Klimaticno zdravišče. Hotel Sudbahn na Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta. — Hotel prvega reda. — V hotelu in dependanci nad 70 sob in salonov. — Lastna električna razsvečava. — Električni avtomobil-omnibus k vsem brzovlakom in po potrebi. — Velik park pretežno z eksotiškim rastlinstvom. — Mirna, krasna lega, nič prahu, kakor nalašč za one, ki hočejo prijetno in mirno preživeti nekaj časa v Gorici. — Izbor na kuhinja in klet. — V hotelu je obsežna knjižnica. Jos. Leuz, trgovec z deželnimi pridelki v Ljubljani, Reseljnova cesta, kupuje in prodaja, vsakovrstne deželne pridelke, kakor jedilno čebulo, semenski čebuljdek najlepše vrste, semenski oves, vsakovrstni krompir (za seme vnejida, zgodnji rožen, beli amerikanec) tudi na cele vagone. — Nadalje prodam 4 pare p a r o t, 1 in SI leti stare. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejfiih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica. Zlasti je ngodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjSujočimi se vplačili. Vsak član ima po preteka petih let pravico do dividende. 66 99 vzajemno zavaroval na banka v Pragi. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačale odikodilae In kapltallje: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naga države Vsa pojasnila dajat Oeneralnl sestop v Ljubljani, št0tr pisarili SO f Iiststj lniMJ hiii Gospodskih ulicah štev. te. Zavaruje poslopja in premičnine1 proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj« kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne prisfmbato lat *!•¦¦ v ¦¦• izv!p«v«klb, farlaasklfc. briških, dal-Mlinskih in Istsrsklh vinogradov.