LETO XXIII. — številka 96 Ustanovitelji: občinske konference &DL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka ln Tržič. — Izdaja časo-Plsno podjetje Gorenjski tisk Kranj. Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE KRANJ, sreda, 16. 12. 1970 Cena 50 par Lisi Izhaja od oktobra 194? kot tednik. Od L Januarja 1958 kot pol tednik. Od 1. Januarja 1960 trikrat tedenska. Od 1. Januarja 1964 kot poltednik. In sicer ob sredab ln sobotah LOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Pogled čez mejo Odložitev obiska predsednika SFRJ v so-sedanji italijanski republiki, zlasti pa nekate-H dogodki pred in tudi potem, pomeni za večino naših občanov iznenađenje. Navadili Smo se v preteklih letih dokaj gladkih medsebojnih odnosov skupaj z odprto mejo in motnostmi medsebojnega sporazumevanja, ki nam niso prav nič omajale našega trdnega prepričanja, da znamo misliti s svojo glavo in delati s svojimi rokami in da tudi s tem dokazujemo upravičenost svoje nacionalne samobitnosti na tem koščku zemlje sredi Evrope. Srečni in zadovoljni smo menili, da so se tudi vsi drugi lahko o tem prepričali. Zal nas nekateri pretekli dogodki opozarjajo, da vse mračne sile, ki se jih spominjamo iz bližnje in malo bolj oddaljene zgodovine, še niso pokopane. Mirno sožitje narodov WQ tem evropskem križišču ni nekaj, kar je čas prinesel sam od sebe, ampak je rezultat dolgoletnega boja naprednih sil različnih narodov in še posebej njihove zmage v velikem boju proti nacizmu in fašizmu, h kateri smo tudi mi prispevali svoj delež. Očitno pa to ni bilo in ne more biti dovolj. Sožitje držav in narodov se lahko odvija le ob stalni skrbi za spoštovanje in enakopravno sodelovanje, kar pa vključuje tudi nenehen boj, zoper vse tiste sile, ki skušajo obujati odnose, ideje in Postopke, ki temeljijo na idejah podrejanja, izkoriščanja in nasilja. Takim se pač lahko .Zgodi, da nekatere naše razprave med narodi in republikami o tem, kako čim dosledneje uresničiti suverenost in ustvariti najboljše možnosti za razvoj vsake izmed njih, to napačno ocenijo kot izvor šibkosti in notranje nestabilnosti, ki bi jo bito morda t mogoče izkoristiti za pritisk in obujanje anahroni-stičnih apetitov. Enotna ocena in reagiranje celotne jugoslovanske javnosti samo potrjuje, kako nesmiselne so take špekulacije. Lahko smo zadovoljni, da so tudi demokratične sile prav v naši bližnji soseščini tako Odločno izrazile svojo voljo, da se uprejo obujanju nasilja in političnih kupčij, kot sredstva za urejanje medsebojnih odnosov prav pa bo, če tudi sami premislimo svoje ravnanje in se z enako odločnostjo prizadevamo za graditev in napredek humane, demokratične, socialistične družbe, ki je naj-boljša garancija naših narodnih interesov. F. Kejžar KRANJ Tudi letos od 1. — 31. decembra v vseh prodajalnah Kokre Novoletna reklamna fjjjj] yp ^ prodaja z nagradnim žrebanjem 500 klJ|]CeV Žrebanje nakupov prek 50 din bo 6. I. 1971 Obiščite naše bogato založene prodajalne! KOKRA KRANJ 3 stran Jeseniški obrtniki so zborovali 5 stran Stabilizacija in nazadovanje 8 stran Kako so Slaki osvojili Amerl&o? XI. novoletni sejem V delavskem domu v Kranju so danes zjutraj odprli XI. novoletni sejem. Na njem sodeluje 43 razstavljavcev, od tega trinajst podjetij. Med podjetji zasledimo predvsem tista, ki so že za zdaj sodelovala na različnih sejmih v Kranju in seveda tudi na prejšnjih novoletnih sejmih. To so Elita, Merkur, Živila, Zarja, Slovenija les, Murka, Mladinska knjiga in druge. Razen pohištva in druge stanovanjske opreme pa je tokrat moč na sejmu dobiti po znižanih cenah (popusti so precejšnji) tudi novoletne okraske, knjige, voščilnice in podobno. Kot posebnost pa omenimo, da ima Murka Lesce na sejmu poseben smučarski oddelek, v katerem na smuči montirajo okovje. Letošnji XI. novoletni sejem v Kranju bo odprt do 27. decembra, vsak dan od 8. do 19. ure. Vstopnina Je 2 dinarja. A. 2. 10 stran Kalinar Lojze s Fužin 16 stran Spomin na dr. Julija Polca Teden solidarnosti z vietnamskim ljudstvom V tednu solidarnosti z vietnamskim ljudstvom od 13. do 20. decembra pri nas pregledujemo opravljeno delo, ki smo si ga zastavili, da bi kot napredni in človekoljubni ter svobodoljubni ljudje pomagali in se solidarizirali v boju in z bojem ljudstev v Indokini. Naša javnost še posebej podpira vietnamski osvobodilni boj, ki je v letih bojev prerastel že v simbol odpora majhnega naroda proti nekajkratni premoči okupatorja povezanega z izdajalci narodnih interesov. Nekajletna ameriško vietnamska vojna, ki je zaradi svoje umazanosti in krivičnosti vzbudila napredne duhove že v samih Združenih državah in razdelila ameriški narod, je pokazala le, da se bo vietnamska vojna končala pravzaprav v Ameriki sami. Majhen narod je nepremagljiv, če ima pred seboj končni cilj — nacionalno osvoboditev. Republiški koordinacijski odbor za pomoč žrtvam imperialistične agresije pri RK SZDL namerava v svojem programu za prihodnje leto še naprej tako kot letos seznanjati organizacije in širšo javnost z odporniškim gibanjem v svetu in še posebej v Indokini. Letos je bilo po slovenskih občinah zbrano precej denarja, krvne plazme, hrane in zdravil za prebivalce in borce v Vietnamu. Pripravljenost pomagati daljnemu narodu k osvoboditvi je obenem tudi izraz naše težnje po residčno svobodnem svetu brez nasilja nad človekom. Jutri bo na Jesenicah seja delavskega sveta jeseniške Železarne, na kateri bodo obravnavali srednjeročni razvojni program do 1975. leta, gospodarski načrt za prihodnje leto in poročilo o raziskovalni in kvalitetni problematiki Železarne. -jk V jeseniški občini so v teh dneh občni zbori osnovnih sindikalnih organizacij obenem pa so tudi občni zbori sindikalnih odborov obratov Železarne. Na občinskem sindikalnem svotu so nam povedali, da so s potekom občnih zborov izredno zadovoljni, saj še nikoli niso bili tako kvalitetni kot letos. Na Jesenicah je bilo doslej že okrog 20 občnih zborov. KRANJ V ponedeljek popoldne so se na drugi seji sestali člani skupščine stanovalcev. Razpravljali so o poročilu o gospodarjenju s skladom hiš in o delu razširjenega delavskega sveta Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj, o smernicah za sestavo programa investicijsko vzdrževalnih del in o stanarinah v prihodnjem letu. Na seji skupščine so izvolili tudi predstavnika skupščine stanovalcev za občinsko konferenco socialistične zveze. — Ko so govorili o smernicah za sestavo programa investicijsko vzdrževalnih del, so sklenili, da bo januarja o tem razpravljal še delavski svet v širši sestavi, pogodbe z izvajalci pa bodo sklepali že februarja. Na skupščini so se tudi strinjali, da je treba vnesti v program za prihodnje leto vsa tista vzdrževalna dela na vseh zgradbah, kjer del letos niso končali. Soglašali so, da je treba obnoviti dotrajana pročelja in druge dele zgradb, v starejših objektih nadaljevati z obnovo električnih instalacij itd. Menili so, da je treba zagotoviti prednost tistim obnovam in popravilom, kjer je moč preprečiti nadaljnjo škodo. V ponedeljek popoldne so se v Kranju sestali sekretarji organizacij zveze komunistov iz krajevnih skupnosti v občini. Govorili so o nalogah organizacij zveze komunistov v krajevnih skupnostih pri pripravah na volilne konference krajevnih organizacij socialistične zveze. Jutri ob 12.30 se bo sestal občinski odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti. Na dnevnem redu je razprava o regresih za dopuste v prihodnjem letu in o uresničevanju meril Kataloga 2. V petek dopoldne pa se bodo v Kranju sestali člani skupščine temeljne izobraževalne skupnosti. Predvideno je, da bodo sprejeli sklep o začasnem financiranju temeljne izobraževalne skupnosti v prihodnjem letu, razpravljali o spremembah pravilnika o štipendiranju in o družbenem dogovoru o štipendiranju in kreditiranju v Sloveniji. Govorili bodo tudi o sofinanciranju varstva ekonomsko šibkih družin. A. 2. RADOVLJICA Pri občinski skupščini se je v ponedeljek opoldne sestal sklad za šolstvo. Razpravljali so o stanju in problematiki gradnje šol v občini in o finančnih vprašanjih. Pri občinski konferenci socialistične zveze se bo v petek dopoldne sestal koordinacijski odbor za verska vprašanja. Razpravljali bodo o vlogi in delu koordinacijskega odbora in O pripravi posveta z duhovniki iz radovljiške občine. V petek popoldne pa se bo sestalo tudi predsedstvo občinskega sindikalnega sveta. Na dnevnem redu je razprava o izhodiščih za zbiranje in porabo sredstev v prihodnjem letu. Govorili bodo tudi o spremembi proračuna občinskega sindikalnega sveta za letos in o predlogu proračuna za leto 1971. A. 2. Razprava o spremembah političnega sistema Pretekli teden je politični aktiv kamniške občine razpravljal o začrtanih spremembah našega političnega sistema. Uvodno obrazložitev Je podal Franc S ve tel j, republiški poslanec in sekretar občinske konference socialistične zveze. Razprava se bo nadaljevala po sindikalnih organizacijah in krajevnih organizacijah socialistične zveze. Prek tiska in televizije so ljudje seznanjeni s predvidenimi spremembami, razprava naj bi le omogočila vsem delovnim ljudem, da o tem povedo tudi svoje mnenje. Politični aktiv se strinja s pariteto v predsedstvu re- publike, bili pa so pomisleki, če je smotrno in opravičljivo, da bi vsako leto menjali predsednika. Posebno glede predstavljanja Jugoslavije v zunanjem svetu. Glede predsedstva republiške skupščine (v zgornjem odstavku je bilo govora o predsedstvu v federaciji) pa še ni jasno, kako naj se oblikuje in kaj naj pravzaprav predstavlja. Politični aktiv je pozdravil ukrepe na ravn| federacije glede prenosa ekonomskih pristojnosti na republike, vendar so Kamničani za ostre ukrepe proti tistim, ki sklepov ne bodo izvajali. J. V. Posvetovanje s predsedniki odborov Občinska konferenca socialistične zveze Kamnik je sklicala sestanek s kandidati za predsednike odborov za splošni ljudski odpor po krajevnih skupnostih. V kamniški občini bodo ustanovili sedem odborov, in sicer v Kamniku, Komendi, Motni-ku, Kamniški Bistrici, Duplici, Srednji vasi in Tuhinju. Ta mesec bodo po krajevnih skupnostih obravnavali predlog kandidatov za odbore. Kandidatno listo bodo predložila vodstva socialistične zveze po krajevnih skupnostih. V odborih za splošni ljudski odpor naj bi bili predstavniki krajevne skupnosti, društev in vseh družbenopolitičnih organizacij. J. V. Seminar za mlade komuniste V petek je bil v Grobi j ah pri Domžalah enodnevni seminar za mil ade komuniste kamniške in domžalske občine. Seminar sodi v okvir sodelovanja dveh sosednjih občin, o čemer je bilo letos precej govora v obeh občinah. Na seminarju so govorili o spremembah političnega si- stema ter o napredku znanosti in tehnologije in mestu Jugoslavije v tem razvoju. Aleksander Skok, sekretar občinske konference ZKS Domžale, ki je bil delegat na prvi zvezni konferenci ZKJ, pa je spregovoril o sklepih prve konference ZKJ. J. V. Še premalo samostojnosti Nedavno je bil na Jesenicah posvet predsednikov in sekretarjev aktivov zveze mladine, na katerem so obravnavali priprave na letne konference aktivov v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah. Na srednjih šolali so letne konference že bile. Predsedniki in sekretarji so menili, da bi morale dati konference vsebinsko usmeritev dela, ker se še vedno kaže nesamostoj-nost in neelastičnost pri delu. Na konferencah naj bi sprejeli tudi delovne programe. Predsedniki in sekretarji so razpravljali še o ključu za volitve članov konference. Načelno so se dogovorili, da bodo predlagali v konferenco predstavnike specializiranih mladinskih JLA. organizacij in -jk GORENJSKA KREDITNA BANKA BLED - JESENICE i KRANJ - RADOVLJICA ' ŠK. LOKA - TRŽI C VELIKI NAGRADNI ŽREBANJI Hranilne vlogo .... obrestujemo: navadne 6 °<. ^ vezane nad 1 leto %$/o vezane nad 2 leti 7.5V, ij Sredstva na ai deviznih računih ' obrestujemo: navadna. „ 5.5 0 v devizah 0,5 ' v dinarjih vezana nad 1 leto 7 u v devizah 0,5 "u v dinarjih Za. vlagatelje, ki do 31. VII. 1971, vlože na hranilno knjižico uli na devizni' račun 2000 din'-- vezano nad eho leto ; 1000 din v^- vezano nad dve leVi Obnovijo v navedenem času rok vezave :. Za vsak navedeni polog en zrebni . listek Za večji polog već zrebnih listkov >RVA NAGHADA v Radovljici 18. VIII. 1971 v Škofji Loki ., J O.nagrad po 2000 dm Prvi nagradi t0./iagra'd po 1500 din osebna avtomobil a'*'."' 20 nagrad po 1000 dih AUSTIN 1300 ' 20' nagrad-pd 800 din in 198 lepih 20 nagrad po 600 din denarnih nagrad 20 nagrad po 400 din 98 nagrad po< 100 din 45 Le resnično enakopravna manjšina lahko povezuje dve deželi Zaradi šovinističnih izpadov v Avstriji je zavladalo ogorčenje v jugoslovanski javnosti kakor tudi med koroškimi Slovenci. O teh dogodkih se je močno' razpisal tudi slovenski tisk na Koroškem, predvsem tednik Slovenski vestnik. Poročali so tudi o obisku delegacije Zveze koroških kulturno prosvetnih organizacij pri RK SZDL. Koroški Slovenci pod vodstvom predsednika doktor Francija Zvvittra so se pogovarjali s predstavniki RK SZDL, Gospodarske zbornice SR Slovenije in Zveze kulturno prosvetnih organizacij o problemih te zamejske organizacije, zlasti v zve-*i z uveljavljanjem političnih in kulturnih pravic ter prizadevanj za nadaljnji razvoj Slovencev v republiki Avstriji. Ponovno so opozorili na vlogo, ki Jo imajo v medsebojnih sosedskih odnosih narodnostne skupine oziroma manjšine. Takšno vlogo pa lahko opravljajo le, če so resnično enakopravne z drugimi narodi v državi, v kateri živijo. V tem •nislu, so poudarili, je matična dežela že doslej podpirala prizadevanja Slovencev v Avstriji, da bi dosegli tak položaj, ki bo omogočil njihov vsestranski razvoj. Ta razvoj pa je močno odvisen od odnosov med Jugoslavijo in Avstrijo. V ugodnih pogojih vsestranskega sodelovanja na osnovi skupnih interesov, ob odprtih mejah je z dobro voljo mogoče in potrebno urejati ta vprašanja. Na prijateljske odnose med Jugoslavijo hi Avstrijo pa v zadnjem času mečejo senco nekateri dogodki. Politična narava le-teh je takšna, da jih nikakor ni mogoče uskladiti s pojmom dobrih sosedskih odnosov in prijateljskega sodelovanja. Ugotovili so tudi, da že vsa lela zaostaja uresničevanje ustavno in mednarodno zagotovljenih pravic, namenjenih varstvu slovenske narodne manjšine v Avstriji. Nasprotno pa manifestacije nacionalističnega revanšizma ob 50. obletnici plebiscita na Koroškem, pisanje najrazličnejših ekstremnih glasil, gonja proti slovenskim ln avstrijskim študentom, ki so se hoteli temu upreti, odkritje spomenika »nepozabni domovini Spodnji štajerski«, rasistični ukrepi proti jugoslovanskim delavcem na Dunaju, kampanja proti gospodarskemu sodelovanju težko prizadenejo napore za boljše sožitje med obema državama in narodoma. O spremembah sistema in stabilizaciji našega gospodarstva Izvršni odbor občinske kon-jerence SZ°L ln komite ob-Fn«ke konference zveze komunistov Kranj bosta danes ~£poldne v dvorani kranjske jocinske skupščine pripravila 2**Pravo o predvidenih spremembah v družbenopolitič- m in gospodarskem siste- mu ter o ukrepih za stabilizacijo gospodarstva. Predvideno je, da bodo na tej razpravi izoblikovali predloge in stališča za reševanje problemov nadaljnjega razvoja samoupravnega sistema ln stabilizacije gospodarstva. A. 2. Skupna seja političnih aktivov V osnovni šoli Lucijan Se-v Stražišču so se včeraj ^čer sestali na skupni seji P^httcni afctivi Revnih H ' ' "tu*"\<5 občine na HPSuem bregM Tr-ovo-1111 so se o pripravah na na- domestne volitve za poslanca republiškega zbora republiške skupščine in o pripravah na volilne konference krajevnih organizacij socialistične zveze na desnem bregu Save. A. 2. Jeseniški obrtniki so zborovali V soboto zvečer je bil na Jesenicah občni zbor obrtniškega kulturnega društva in združenja samostojnih obrtnikov jeseniške občine. Na Jesenicah je trenutno okrog 180 rednih obrtnikov, 240 občanov pa opravlja obrt kot dopolnilno dejavnost. Obrtniki so poudarili, da je rednih obrtnikov še vedno premalo, saj bi jih moralo biti najmanj 300, da bi bili kos potrebam po obrtniških storitvah v občini. Dogovorili so se, da bodo starejši obrtniki pomagali mlajšim in še neizkušenim, in to predvsem po strokovni plati, ki dela marsikateremu začetniku precejšnje težave. Obrtniki, ki so se udeležili sobotnega občnega zbora, so menili, da je med obrtniki še vedno premalo solidarnosti in stanovanjske zavesti. Povedali so primer, da obrtniki marsikje že delajo svoje domove, kjer se pogosteje sreča-vajo. Marsikateri jeseniški obrtnik pa se še za delo združenja sploh ne zanima. Jeseniški obrtniki imajo tudi svoj sklad samopomoči, v katerega je vključenih 70 obrtnikov. S sredstvi tega sklada so že marsikateremu obrtniku pomagali iz zagate, posebno ob smrti svojca. Ker sloni delo kulturnega društva in združenja na istih ljudeh, so se na sobotnem občnem zboru dogovorili, da bo odslej oba organa vodil enotni upravni odbor. Na koncu občnega zbora so podelili zaslužnim članom obrtniškega kulturnega društva posebna priznanja. Prejeli so jih: Zdravko Kavčič, Slavko Ambrož, Francka Bcr-toncelj, Vinko Ulčar, Marjan Višnar, Viktor Uršič, Franc Šlibar, Slavko Saračevič, Polde Marolt in Janez Jenko. Podobno priznanje je prejel tudi starosta jeseniških obrtni-kov Drago Višnar. J. Košnjek Pomoč Splošni bolnišnici V ponedeljek je bila na Jesenicah 15. skupna seja obeh zborov občinske skupščine. Odborniki so obravnavali položaj jeseniške Splošne bolnice, ki se bori s kadrovskimi hi materialnimi težavami. Omenimo naj samo podatek, da je v bolnišnici kar 54 odstotkov osnovnih sredstev istrošenih, da bo potrebna grad. nja nekaterih dodatnih objek- 90 novih garaž v Kamniku SGP Graditelj Kamnik je tik pred dograditvijo garažne hiše v treh nadstropjih, ki jih imenujejo tripleks. Projektant teh tipskih garaž je arh. Sever. V Ljubljani je že okrog 20 takšnih garažnih hdš. Skupščina občine Kamnik je predvidela, da bi zazidalni načrti zajeli gradnjo garažnih hiš v vseh stanovanjskih soseskah v občini. Tako so predvidene garažne hiše na Bakovniku, Perovem in Grabnu. Prvo takšno garažno hišo so zgradili ob Kranjski cesti v Zapričah (poleg bivše spodnje železniške postaje v Kamniku). Direktor gradbenega podjetja Graditelj je povedal, da bo že pred novim lotom lahko 90 avtomobil istov do- Daljnovod Škofja Loka -Železniki V teh dneh v Selški dolini postavljajo nov električni daljnovod med škofjo Loko in Železniki. Zaradi izredno hitrega industrijskega razvoja doline in tudi zaradi vedno večje potrošnje električne energije v gospodinjstvu, je postal stari daljnovod prešibak. Nov, ki ga sedaj gradijo, bo s svojo zmogljivostjo 100.000kW zadoščal za daljše obdobje. Računajo, da bo električni tok stekel po novo speljanih žicah še letos. Ib bilo ključe od garaž. Cena garaže znaša 1,355.000 S din; občani so polovico garaž že odkupili. J. V. tov in da kadrovska zasedba nI zadovoljiva. Odborniki so soglašali s predlogom, da bolnišnici ne bo potrebna samo moralna, ampak tudi materialna pomoč. Skupščina je nato sprejela več odlokov. Sprejeli so dva odloka o dopolnitvi urbanističnega reda v občini, program o sofinanciranju geodetskih del do 1975. leta itd. Na koncu seje so imenovali Marjana Jemca za ravnatelja osnovne šole v Radovljici, Bratka škrlja pa za vršilca dolžnosti ravnatelja Gimnazije na Jesenicah. Dosedanji ravnatelj Jože sitrer je odšel namreč na novo službena dolžnost. -jk Dodatnih 40 kilometrov cest IV. reda Oba zbora kranjske občinske skupščine sta na seji minuli teden razpravljala o dopolnitvi odloka o kategorizaciji cest IV. roda v kranjski občini. Kategorizacijo cest IV. reda v občini namreč ureja odlok, ki je bil sprejet 1963. leta in 1967. leta, dopolnjen pa je bil lani. Lanski odlok pa ni zajemal nekaterih obnovljenih in na novo zgrajenih cest. Gre predvsem za ceste, ki povezujejo naselja in so precej prometne. Zato je za te ceste potrebno zagotoviti redno vzdrževanje. Svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve je skupščini predlagal, da bi v IV. red uvrstili dodatnih 40 kilometrov cest oziroma 17 cestnih odsekov v občini. V razpravi so nekateri odborniki menili, da bi bilo razen predlaganih treba uvrstiti v IV. red še nekaj odsekov. Vendar pa so odborniki za zdaj sprejeli lo tiste cestne odseke, ki jih je za sejo predlagal svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve. O predlogih, ki so bili podani na seji, pa bo svet ponovno razpravljal in o stališčih obvestil občinsko skupščino. A. Z. Rekonstrukcija v Poljčah Mlečna farma v Poljčah bo prihodnje leto povečala proizvodnjo mleka za novih 200.000 litrov. Od sedanjih milijon litrov letno bodo dali potrošnikom okroglo 1,242.000 litrov mleka, kar bo znaten prispevek v redni preskrbi prebivalstva tega območja. To povečanje bodo dosegli z modernizacijo molzišča in z nabavo oziroma vzrejo novih krav molznic. Rekonstrukcija bo veljala nekaj nad 2 milijona dinarjev. Polovico bodo dobili iz republiških skladov, četrtino iz rezerv Gorenjske kreditne banke, četrtino pa bodo prispevale občine skupno z Kmetijsko živilskim kombinatom Kranj. K. M Konferenca bo 23. decembra Na sredini seji predsedstva občinske konference SZDL na Jesenicah so sklenili, da bo občinska konferenca SZDL v sredo, 23. decembra. Računali so, da bo glavna tema raz- prave problematika krajevnih skupnosti in njihov odnos do občine in obratno, vendar pa je skupina, ki pripravlja gradivo, predlagala, da bi to tematiko obravnavali na pri- Simpozij o spremembah rodbinskega prava V Golf hotelu na Bledu se je v sredo začel tridnevni simpozij o nekaterih spremembah rodbinskega prava. Na simpoziju so razpravljali predvsem o dokaj različnih pogledih na družino v naši družbi. Znano je namreč, da se že dlje časa razpravlja o spremembah rodbinskega prava, ki bi jih bilo treba uskladiti z današnjim družbenim razvojem. Na simpozju je tako tekla beseda o socialnem pravnem pogledu zakonske zveze in razveze. Obširno so govorili tudi o vlogi zveze in republik pri določanju pravil . rodbinskega prava itd. Na simpoziju je sodelovalo okrog 150 strokovnjakov s področja rodbinskega prava. Med njimi so bili tudi predstavniki jugoslovanskih uni- | verz in drugih sorodnih usta- . nov ter nekateri zvezni po slanci. A. 2. S simpozija o rodbinskem pravu na Bledu — Foto: F.Perdan Spomenik talcem 30. junija 1942. leta so Nemci sredi Kamnika obesili osem domačinov. Grozljivega prizora, ko so obešenci viseli od ranega jutra do poznega večera pred bivšo staro pošto, se Kamničani dobro spominjajo. V Kamniku že več let razmišljajo, kako naj bi se oddolžili tem mučenikom minule vojne. Spominska plošča z imeni talcev je sedaj v parku na Trgu talcev (v bližini spomenika generala Maistra). Občinski odbor ZZB NOV Kamnik je ha nedavni seji dokončno sprejel osnutek načrta spomenika, ki je delo arhitektov Bojana šlegla in Janeza Laznika. Spomenik bodo gradili v obliki vodnjaka, iz j katerega bi osem vrelcev ponazarjalo osem žrtev. Gradnja spomenika bo zahtevala znatna finančna sredstva. Želja Kamničanov je. da bi bila otvoritev spomenika prihodnje leto na dan občinskega praznika. J. V. hodnji konferenci. Sodijo namreč, da analiza o delu krajevnih skupnosti še ni zrela za razpravo na takem j organu. Prej jo morajo še dopolniti in pretresti. Tako bo na tej konferenci glavna tema vloga odborov za vseljudski odpor pri krajevnih skupnostih. Pogovarjali se bodo tudi o delu SZDL v občini glede na teze »SZDL danes« in začrtali delovno pot te organizacije v prihodnje. Na konferenci bodo tudi uskladili občinske dokumente SZDL z republiškimi. Ker pa nove spremembe v našem političnem sistemu zadevajo položaj krajevne skupnosti, so se na seji predsedstva vseeno d^~~;'i, da bodo pripravili krajši referat o tej problematiki. Predstavniki krajevnih skupnosti sodijo, da je prav, da tudi socialistična zveza spregovori o tej problematiki. -jk Vsak deseti Slovenec je star nad 65 let Po demografskih analizah bo 1975. leta na svetu prek 300 milijonov oseb starih nad 60 let. Pred sedemdesetimi leti je bila poprečna starostna doba ljudi 41 let, zdaj pa je 73 let. V različnih deželah dosegajo ljudje različno starost. Tako je na primer poprečna starost žensk na Švedskem prek 75 let, v Pakistanu 49, v Togu pa samo 39 let. 1961. leta je bilo v Sloveniji 125.292 oseb starih prek 65 let. Predvidevajo, da bo drugo leto v Sloveniji že 164.000 oseb starih nad 65 let. Vsak deseti Slovenec je star nad 65 let. Največ oseb starih nad 65 let živi v občinah Tolmin (11,8 odstotka od skupnega števila prebivalstva v občini), Sežani (11,3 odstotka), Idriji (10,3 odstotka), Cerknici (10 odstotkov) itn. Najmanj ostarelih ljudi živi v Kranju (5,8 odstotka), Izoli (5,7 odstotka), Kočevju (5,4 odstotka), in Ravnah (5,3 odstotka). V drugih gorenjskih občinah živi od skupnega števila prebivalstva v občini naslednji odstotek oseb starih nad 65 let: škofja Loka 8 odstotkov, Radovljica 7,4 odstotka, Kamnik 6,7 odstotka, Tržič 6,7 odstotka in na Jesenicah 5,8 odstotka. K hitremu porastu starostne dobe prebivalstva pri nas in po svetu prispevajo predvsem: napredek medicinske znanosti, dvig splošne kulturno-ci-vilizacijske ravni, nagel razvoj tehnike, splošno izobraževanje in zdravstvena prosvetljenost, načrten ln preučen način prehrane, boljše stanovanjske razmere itn. Te ugotovitve in predvidevanja nas obvezujejo, da se odločneje poglobimo v vprašanja staranja prebivalstva, ocenimo vpliv tega pojava na splošna socialno-ekonom-ska gibanja ter določimo obveznosti družbe do te skupine prebivalstva, ki je s svojim delom v preteklosti ustvarjala osnovo za dvig družbenoekonomske ravni v današnjih dneh. Ni namreč dovolj dati leta ljudskemu življenju, temveč je potrebno tem letom dati življenje. O tem so nedavno razpravljali na seji predsedstva in izvršnega odbora republiške konference socialistične zveze. Akcijski program, ki ga Je pripravila socialistična zveza, je po vsej Sloveniji naletel na ugoden odmev. Izrečeno je bilo priznanje tudi tistim skromnim delavcem, ki skrbijo za izvajanje pomoči ostarelim, za boljše odnose do ljudi, ki Jim je zaradi starosti takšna pomoč nujno potrebna. J. Vidic Sindikat za kmete Medobčinski odbor sindikata delavcev živilske in kmetijske dejavnosti Gorenjske je na svoji zadnji seji razpravljal tudi o predlogu ustanovitve posebne sindikal- Skupščina o osipu učencev Kranjska občinska skupščina je že drugič v razmeroma kratkem obdobju razpravljala o uspešnosti šoloobvezni-kov. Tokrat so odborniki pregledali zelo konkretne sklepe sveta za vzgojo ln izobraževanje. O zelo strokovnem gradivu sto odborniki menili, da bi bilo dobro z vsebino teh sklepov obvestiti tudi občane na zborih volivcev, šole pa naj bi o tem razpravljale tudi s starši na roditeljskih sestankih. Materialni pogoji šolanja na osemletkah so se v zadnjih letih bistveno popravili. S tem so se — sicer ne docela — eliminirali tudi Usti vzroki neuspešnosti učencev, ki so iz tega izhajali. Analize uspešnosti pa kažejo, da so uspehi osmošolcev odvisni tudi od staršev samih, njihove vzgoje, izobrazbe ter odnosa do učenčevega napredovanja. Svet predlaga, naj bi šole organizirale šole za starše, razen tega pa bi si prizadevali, da bi kar največ otrok potrebnih varstva vključili v šolsko varstvo. Med širšimi nalogami, ki čakajo družbo, pa so zahteve po permanentnem izobraže- vanju staršev, ki nimajo dokončane osemletke. Pomembnejša pa je seveda tudi koreni te jša sprememba šolskega sistema. Osip, ki je postal slovenski problem, kaže na to, da sistem nI dober, in da Je potreben kar najhitrejših sprememb. Vse predloge sveta za vzgojo in izobraževanje je skupščina sprejela. Obenem pa je zavezala predvsem TIS, Zavod za šolstvo in pa zdravstveno službo, naj bi v okviru sredstev in možnosti storili vse, da bi se ti sklepi uresničili. ne organizacije, v Katero na# bi bili vključeni zasebni d«t» lavci te vrsti' proizvodnje. ! Zamisel je zelo zanimiva* povsem nova. Zato smo skušali v pogovoru s predsednikom tega organa Antonom Jerebom zvedeti kaj več, povedati kaj določnejšega kmetovalcem, ki jim je to namenjeno. Predlog je šele navržen. So ni obdelan. So pa v tem *• prve izkušnje na mariborskem območju. Gre v bistvu za težnjo, da bi tesneje vključili zasebne kmetijske proizvajalce k reševanju vseh težav in problemov. Gre za kmete kooperante, ki sodve^ jejo z organiziranimi družbenimi organizacijami. V iskanju najprimernejše oblike take organizacije so predvideni pogovori z občinskimi sindikalnimi sveti m drugimi organi po naših občinah- K- w' Stabilizacija ni nazadovanje Ali je reforma spodletela? — Ne! — Bili smo premalo uporni in dosledni. Pogovor s sekretarjem centralnega sveta zveze sindikatov Jugoslavije Marijanom Rožičem Komite občinske konference zveze komunistov Radovljica in občinski sindikalni svet Radovljica sta v začetku decembra na Bledu pripravila posvetovanje za vodstva družbenopolitičnih organizacij in nekaterih delovnih organizacij v občini. Sekretarja centralnega sveta zveze sindikatov Jugoslavije Marijana Rožiča, ki je na posvetovanju govoril o stabilizacijskih ukrepih, smo ob tej priliki zaprosili, da nam odgovori na nekaj vprašanj. »Tovariš Rožič, v javnosti oziroma v družbenopolitičnem življenju nasploh zadnje čase veliko govorimo o stabilizaciji. Kateri so pravzaprav vzroki, ki so nas pripeljali, do tako imenovane nestabilnosti?« Vzrokov je več. Nekatere zelo pomembne včasih podcenjujemo, kar nam potem povzroča težave pri rešitvah, ki vodijo k stabilizaciji. Nestabilnosti so po mojem mnenju botrovali naslednji vzro- • Prvič: Udeležba delovnih organizacij v nacionalnem dohodku je premajhna. Zato se teže prilagajajo tržišču in mnoge iščejo rešitve predvsem v povečevanju cen. Ponekod so si tudi premalo prizadevali, da bi gospodarili tako, du bi bil dohodek večji. • Drugič: V gospodarskem, \ kakor političnem sistemu in v ekonomski politiki je še mnogo starega. To se - kaže v preveliki potrošnji, ki ni i usklajena z materialnimi možnostmi. • Tretjič: Podcenjevali smo vlogo delovnega človeka, samoupravljanje in delitev dohodka na podlagi vložene-nega dela. To je zaviralo ekonomski razvoj in tehnični napredek ter zadrževalo etati- \ stične odnose. • Četrtič: Zastarel politič- , ni sistem ni povezoval, uskla- \ jeval in razreševal problemov j družbenega razvoja. To je v , mnogočem onemogočalo de- j etatizacijo v odnosih in blo- j kiralo ekonomski razvoj. O Petič: Menim, da nismo dobili idejne bitke, da lahko trošimo samo v okviru ustvarjenega dohodka. Največkrat je namreč prevladalo prepričanje, da moramo takoj uresničiti vse želje. To so po moje družbeni vzroki nestabilnosti. Kaj|ti nestabilnost, o kateri danes govorimo, ni samo ekonomska, marveč povzroča tudi negotove delovne odnose, zaradi visokih življenjskih stroškov se zmanjšuje standard, nadalje slabo vpliva na razvoj samoupravljanja in sili delavca, da največkrat rešuje le tekoče probleme. Seveda pa naša nestabilnost ni nekaj posebnega. Danes skoraj ni razvite države, ki se ne bi na različne načine borila proti inflaciji. Zato menim, da se nestabilnost pri nas ne kaže kot sestavni del nazadovanja, temveč je do nje prišlo zaradi hitrega ekonomskega razmaha in hitrih sprememb v družbenih odnosih.« »Ko smo se 1965. leta odločili za reformo, smo pravzaprav začrtali uresničitev in razvojno uskladitev vseh teh vprašanj. Ne mislim kategorično trditi, da nam je reforma spodletela. Vendar pa na različnih nivojih večkrat slišimo mnenja, da reforme nismo pravilno zastavili. Kako je pravzaprav z reformo in kaj reforma pomeni v položaju, v katerem smo?« »Za reformo smo se opredelili kot za edino realno pot v izgradnji samoupravnega socializma in kot osnovo hitrega ekonomskega razvoja na podlagi sodobnih dognanj tehnike in tehnologije. Pri uresničevanju teh ciljev smo dosegli pomembne rezultate. Naleteli pa smo tudi na mnoge težave in upiranja. V takšnih primerih pa nismo bili dovolj dosledni in uporni v boju prot.i pritiskom, z zaostalostjo in ostanki centralizma. Reforma torej ni spodletela. Prav tako ni res, da smo jo narobe in površno za- stavili. Kot sem že dejal, smo bili le premalo uporni in dosledni. Preveč pa je bilo tudi takšnih, ki so se na reformo »zaklinjali«, delali pa po so po starem. Sedanji napori za stabilizacijo so tudi del naporov za uresničitev reforme. Prepričan sem, da se je začel čas, ko bo prišlo do od ločilnih bitk za reformo. Cc bomo poslej še popuščali pri stabilizaciji, če bomo nadaljevali z inflacijo in če bomo v samoupravnih odnosih preveč formalni, potem bomo še naprej delovali proti reformi in hitrejšemu napredku. Res je, da se nekaterim zdi že odveč vztrajanje pri doslednosti v uresničevanju reforme, toda zavedati se moramo, da smo reformo sprejeli in da so jo delovni ljudje začeli uresničevati kot edino pot, ki vodi k napredku.« »Vsi se zavedamo, da so stabilizacijski ukrepi nujni. Toda, kaj je stabilizacija? Dovolite, da sem konkreten: Nekateri menijo, da je to zamrznitev cen in zamrznitev osebnih dohodkov?« »Stabilizacija ni nazadovanje in tudi ne teptanje na mestu. To je družbenoekonomski razvoj, ki naj poteka v okvirih realnih materialnih možnosti in pripelje do stabilnega položaja delovnega človeka. Zamrzovanje cen je bilo samo nujen in začasen ukrep na poti k takšnim ekonomskim rešitvam, ki bodo zago- j tovile večjo stabilnost cen. | Idejam o zamrzovanju oseb- j nih dohodkov smo se v zvezi sindikatov odločno uprli. . Hkrati pa smo obsodili tudi > vse tiste, ki si delijo tako visoke osebne dohodke, da ti niso usklajeni z delovnimi rezultati. j Podatki kažejo, da se osebni dohodki gibljejo usklajeno s produktivnostjo. Zato bi vsako administrativno poseganje na to področje pomenilo paralizo samoupravljanja. Seveda pa morajo zato v vsakom delovnem kolekti- -vu osebne dohodke povezova- j ti z rastjo dohodka. Če pa 1 se bodo pojavili kolektivi, ki tega ne bodo upoštevali, je treba nanje javno pokazati in primerno ukrepati.« »Torej bi lahko ugotovili, da je stabilizacija odločilna bitka za ureditev nastalega položaja, če je to tako, bomo v to bitko najbrž vključeni vsi (zveza, republike, občine, gospodarstvo itd.). Ali pa morda menite, da iz te bitke lahko koga izvzamete?« »Vsi se moramo vključiti v te napore. Povsod: v šolah, bankah, zdravstvenih ustanovah in vseh drugih delovnih skupnostih je treba oceniti položaj in sprejeti ter uresničiti takšne ukrepe, ki bodo omogočali boljše gospodarjenje, hitrejše povečevanje dohodka in potrošnjo, ki bo usklajena z ustvarjenim dohodkom. Zato si naj vsak kolektiv sam začrta stabilizacijski program, ki ga bo potem z vso odgovornostjo uresničeval. V zvezi bo postopoma prišlo do sprememb, ki bodo odpravile stare centralistične funkcije. Zato se bo okrepila vloga republik. Najpomembneje pa je, da se bo ob tem spremenil tudi položaj komun in delovnih organizacij. Prepričan sem, da bo na tej poti mnogo težav in odporov. Zato bomo morali biti že na začetku dovolj uporni in dosledni pri opuščanju stare prakse. Ob tem bi pripomnil še to, da program stabilizacije v zveznem merilu naslaja postopoma: od sedanjih ukrepov do pravih ekonomskih rešitev.« »Dovolite nazadnje, morda trenutno še najholj aktualno vprašanje. Kaj pomenijo za i zdaj sprejeti ukrepi in kaj j bodo prinesli prihodnji?« j »Vsi dosedanji zvezni ukro-pi so bili predvsem omejitve- j ni. 2al na začetku ni bilo druge izbire. Bodoči ukrepi pa bodo morali biti takšni, da bodo tiste, ki so sposobni dobro gospodariti, spodbujali. Pri tem pa je pomembno, da bomo zaprli vse tiste izvore, ki so omogočali širjenje inflacije. Ob tem bi rad poudaril, da so poskusi, da bi z razvrednotenjem dinarja utrdili gospodarstvo, nerealni in niso v skladu z reformo, šole ko bodo začeli delovati ekonomski ukrepi, bomo namreč lahko ugotovili, ali je res treba razvrednotiti dinar, za koliko in kdaj Vsi bodoči ukrepi pa bodo morali zagotoviti večjo trdnost stroškov proizvodnje in cen, zmanjšati proračunsko in investicijsko potrošnjo, spremeniti davčni sistem in drugo. Ob vsem tem bi bilo nesmiselno pričakovati, da bodo poslej pogoji gospodarjenja lažji. Nasprotno. Transfuzija reformi, če tako imenujem sedanje in bodoče ukrepe, bo zaostrila pogoje na tržišču in v gospodarjenju. Uspeval bo lahko le tisti, ki bo bolje gospodaril. Zavedati se moramo, da je takšna opredelitev odsev želja in zahtev najširšega kroga delovnih ljudi in hkrati odsev pripravljenosti za uresničitev politike, sprejete na prvi konferenci zveze komunistov Jugoslavije.« Pogovor pripravil: A. žalar Nova dejavnost v zdravstvenem domu v Kranju Misel, da bi v Kranju deloval psihohigienski dispanzer v sklopu zdravstvenega doma, ni nova. že več let so ga pripravljali, vendar za njegovo dejavnost ni bilo strokovnjakov ne denarja. Letos pa sta začela z delom pedopsihiater dr. Milivoj Ve-ličkovič in psihologinja Mira Sluga, pomagata jima specialni pedagog in socialna služba. V posvetovalnici sedaj lahko pomagajo le otrokom, če pa se bo dejavnost dispanzerja razširila, bodo dobili pomoč tudi odrasli. Skupina mladih strokovnjakov je začela z delom in že se kažejo prvi uspehi. Urediti jo potrebno še plačevanje uslug v ambulanti. Menimo, da se bo to uredilo v sklopu zdravstvene zaščite med zdravstvenim domom Kranj in zavodom za socialno zavarovanje. V posvetovalnico prihajajo po pomoč starši, ki jih motilo in skrbijo otrokove težave v šoli, vedenje, neubog-ljivost itd. Skratka, prihajajo po pomoč v težavah, ki jim splošni zdravnik ni ugotovil organskega izvora. Da bi mlademu pacientu lahko pomagali, ga mora pregledati in se z njim ukvarjati več strokovnjakov. Pomagati pa morajo tudi starši. Najprej psihologinja preizkusi otrokove sposobnosti in nagnjenja. Pri tem se obrne tudi na šolo in se pozanima o učnem uspehu ln vedenju otroka. Poišče tudi podatke pri socialni službi na terenu o okolju, v katerem otrok živi. Na podlagi teh podatkov določi diagnozo motenj. Otroku s težjimi motnjami pomaga še pedopsihiater. Ko je postavljena končna digno-za motenj in težav, v posvetovalnici svetujejo staršem, kako naj z otrokom ravnajo, da bodo motnje izginile, če se izkaže, da je otrokom po- trebna še posebna vaja za urjenje določenih sposobnosti, dela z njuni še specialni pedagog. Nad polovico otrok, ki pridejo v posvetovalnico, kaže blažje razvojne motnje in težave pri učenju. Zato tudi prihajajo v konflikt z okoljem, bodisi s starši ali učitelji. Ker je tako prizadet skoraj vsak deseti otrok, jim posvečajo še posebno pozornost. Da bi te motnje Odpravili že pred vpisom otroka v šolo ali pa seznaniti starše in učitelje z vzroki otrokovega vedenja in težavami, imajo v zdravstvenem domu v načrtu, da bi otroški zdravnik že v porodnišnici naredil v zdravstvenem kartonu zaznamek. Tako bi lahko ambulantno in občasno strokovni tim sledil razvoju otroka ter dajal ustrezna navodila staršem in vzgojiteljem. Ob vstopu v Šolo bi bil učitelj seznanjen z motnjami, ki jih kaže otrok in bi temu primerno tudi delal z njim. L. Bogataj Program razvoja Blejske Dobrave 10. decembra je bil sklican na Blejski Dobravi politični aktiv, na katerem so predstavniki družbenopolitičnih organizacij razpravljali o srednjeročnem programu razvoja občine Jesenice in o predlogu kadrovske zasedbe odbora za splošni ljudski odpor. Na posvetu so se domenili, da naj bi srednjeročni program za območje krajevne skupnosti Blejska Dobrava predvideval naslednja dela: popravilo in asfaltiranje ceste od Dobrave do konca vasi Kočna in dopolnitev cestne razsvetljave. Enako naj bi veljalo tudi za naselje Lipce, kjer naj se dogradi, kakor tudi na Dobravi pokrito avtobusno postajališče. Na Dobravi naj se predvidi dokončna ureditev kanalizacije in vodovoda ter hudournikov, kar velja predvsem za zgornji del vasi. Nujno je potrebno asfaltiranje ceste do pokopališča in ureditev žali ter povečanje parkirnega prostora pri pokopališču. Nujno bo treba tudi zgradita cesto do novega naselja onstran železniške postaje, kjer Predavanja o obrambni vzgoji Koordinacijski odbor za vprašanja splošnega ljudskega odpora pri občinski konferenci SZDL v Kranju je ta mesec pripravil predavanja o obrambni vzgoji v kranjski občini. Za zdaj so bila predavanja že v nekaterih krajevnih skupnostih, v vseh pa bodo z njimi končali do konca leta. Predavatelje za temo Mednarodni položaj in vloga Jugoslavije v svetu je pripravila delavska univerza v Kranju. Razen tega pa na predavanjih obravnavajo tudi osnutek republiškega zakona o splošnem ljudskem odporu. Na občinski konferenci SZDL so nam povedali, da so bila dosedanja predavanja dobro obiskana. Predavanja so obvezna za vse, ki se z obravnavano snovjo niso seznanili prek izobraževalnega programa za rezervne oficirje, ki niso pripadniki teritorialnih enot ln ki niso obrambne vzgoje spoznali na srednjih in višjih šolali. Že konec januarja in v začetku februarja pa bodo v krajevnih skupnostih na programu predavanja o samozaščiti, marca prihodnje leto pa še strokovna predavanja o radiološki in kemični zaščiti ljudi in materialnih dobrin. A. Ž. je v gradnji večje število hiš. Navzoči so tudi menili, da naj bi se v doglednem času zgradila cesta z Dobrave do električne centrale v Mostah, kjer je priključek na glavno cesto. Govora pa je bilo tudi o centralnem spomeniku padlih borcev na pokopališču na Blejski Dobravi, kamor naj bi prenesli posmrtne ostanke padlih borcev z opuščenih pokopališč na Jesenicah in Koroški Beli. srš Sklepni akord letošnjih proslav v Tržiču Ob pomembnejših letošnjih jubilejih, predvsem ob proslavljanju 25-Jetnice osvoboditve, je bilo vendar vse leto vsebinsko obogateno s spominom Vladimirja Iljiča Lenina, velikega voditelja oktobrske socialistične revolucije. Jutrišnja prireditev je zgolj ena izmed zaključnih v letu, ko smo praznovali 100-letnico njegovega rojstva. Spominsko svečanost je pripravila občinska konferenca zveze komunistov Tržič kot zaključek Leninovega leta v tej občini. Prireditev bo v obliki tekmovanja o poznavanju Leninovega življenjepisa in dela, namenjena pa je predvsem mladim; mladi so tudi nastopajoči, učenci iz vseh treh tržiških osnovnih šol. Iz vsake šole bosta tekmovali po dve tričlanski skupini: prva bo odgovarjala na vprašanja o Leninu in delavskem gibanju do začetka prve svetovne vojne, druga pa bo skušala predstaviti velikega revolucionarja v vojnih dneh, pripravah na Oktober revolu- cijo samo in prva leta sovjetske oblasti v Rusiji. Na prireditvi bo kot član strokovne komisije (tekmovanje bo v quiz obliki) sodeloval tudi udeleženec oktobrske revolucije — domačin Peter Uzar. Vsi nastopajoči bodo prejeli spbminska darila, člani zmagovalnih ekip pa tudi nagrade, ki jih bo prispevala gorenjska kreditna banka. S to prireditvijo pa se tudi osnovne šole iz Tržiča vključujejo v tekmovanje letošnjih pionirskih iger »Tisoč radosti«, za kar so se pred nedavnim odločiti vsi pionirski odredi v tej občini. S prireditvami za dan JLA, ki bodo skoraj neposredno sledile, pa se končuje tudi dolga vrsta prireditev v letu 1970. In če lahko damo tudi mi lastno zaključno mnenje, potem ugotavljamo, da je bila letošnja sezona zelo bogata, v središču vsega pa s° bile Leninove svečanosti, 25-lctnica osvoboditve in proslavljanje 650-letnice Tržiča. —ok Vloga mentorja mladinske organizacije Pred kratkim je bilo na Jezerskem posvetovanje mentorjev mladinske organizacije na osnovnih šolah, ki ga je organizirala občinska konferenca ZMS Kranj. Udeležili so se ga predstavniki osnovnih šol iz Šenčurja, Preddvora, Cerkelj, Prcdo-selj in šole dr. Franceta Prešerna iz Kranja. Mentorji iz šol Staneta Žagarja, Lucijana Seljaka in Simona Jenka pa se vabilu niso odzvali. Posvetovanje je bilo združeno s seminarjem za vodstva ZM na osnovnih šolah. Pogovarjali so se o vlogi in nalogah mladinske organizacije ln vlogi mentorja. Posredujemo nekaj sklepnih misli: Mlade je treba že v osnovni šoli vključiti v delo mladinske organizacije, saj je prav od dela v osnovni šoli mnogokrat odvisen njihov odnos do ZM in drugih družbenopolitičnih organizacij. V ZM naj bi pionirje sprejemali že v začetku sedmega razreda in ne ob koncu, kot je bilo do sedaj v navadi. Že pred sprejemom jih je treba seznaniti z vlogo in nalogami mladinske organizacije, pa tudi sprejem mora biti svečan. Delo mladinske organizacije je tesno povezano z učno vzgojnim procesom, saj je njena glavna skrb boljši učni uspeh in s tem skrb, da čim več mladiih uspešno konča osnovno šolo. Za širjenje obzorja, pa je učenje v šofli premalo, temveč je zelo pomembno tudi izvenšolsko delo. Zato se mora organizacija zavzemati za aktivno delo v krožkih, sekcijah in v športu. Ob tem naj se ne zanemari skrb tudi za idejno izo- braževanje in čim več pozornosti naj se posveti mladinskim in debatnim uram ter kiiubom OZN. Veliko vlogo pri bolj ali manj uspešnem delu organizacije mladih imajo mentorji, čeprav v zadnjem času tudi pri nas prihajamo do spoznanja, da je mentorsko delo učitelja enakovredno rednemu dedu v razredu, se še marsikje uveljavlja praksa, da je vodja mladincev tisti, ki nima druge obveze v izvenšolskem delu. Mentorjem je treba priznati družbeno veljavo in njihovo delo tudi primerno vrednotiti in nagraditi. Pri izbiri mentorja naj sodelujejo tudi mladinci. Predlagajo naj ga na zadnji letni konferenci mladinskega aktiva. Mentorsko delo nd izvenšol-sko delo, postaja in je že marsikje sestavni del vzgoje in izobraževanja mladih ljudi. h. B. Ocena dela krajevnih skupnosti Delovna skupina pri občinski konferenci socialistične zveze Kamnik je zbrala podatke o delu krajevnih skupnosti. Vse krajevne skupnosti so odgovorile na naslednja vprašanja: Ali so zadovoljni s sedanjim ozemljem, ki zajema področje njihove k raj evne skupnost i ? Kakšna je sestava sveta krajevne skupnosti? Aktivnost članov sveta? Kako je s financira- njem potreb krajevnih skupnosti? O oceni dola krajevnih skupnosti bodo spregovori h na seji občinske konference socialistične zveze januarja prihodnjega leta. Vsi so si enotni v tem, da je potrebno drugo leto spet uvesti krajevni samoprispevek, ki naj bi bil izključno za Kritje skupnih potreb občanov no krajevnih skupnostih. J- v- Vesela in draga silvestrska noč na Gorenjskem Na Gorenjskem bodo pričakali novo leto tako kot vsa leta doslej. Gostinci so že pripravili silvestrske jedilnike in v glavnem so že razprodali vsa mesta v restavracijah. Le tu in tam se da dobiti še prazen prostor za vse, ki bodo hoteli na vsak način preživeti prehod iz starega leta v novo bolj bučno. Za tiste pa, ki jim ni do praznovanja v veseli družbi in v dragi ali manj dragi restavraciji, je poskrbela televizija z novoletnim programom tja daleč v jutranje ure novega leta. Gostinci so, oziroma bodo zadnjo noč letošnjega leta dokaj dobro prodali. Ne glede na kategorijo hotela so navili cene tja od 150 din do 200 din za osebo. Kljub temu pa na Gorenjskem za zamudnike, ki bi hoteli še odšteti toliko denarja za eno noč, ni kaj dosti prostora. Bohinj je ves zaseden. V hotelu na Voglu bo veljal silvestrski jedilnik dobrih deset tisočakov, prav tako tudi v popolnoma zasedenem hotelu Zlatorog. Bled, ki običajno sprejme za novoletno noč goste iz vse Slovenije in tudi od drugod, ima prostor le še v Kazini, kjer velja silvestrovanje 150 din. Nekaj prostora Ima še hotel Krim. Cena menuja je 100 din. Kranjska gora čaka sneg kot žejni dežja. Vsi odprti hoteli so pripravili za novo leto silvestrovanja. Silvestrsko večerjo so oceniti od 90 din v Razorju do 120 din v Prisan-ku. Prenočišč v teh hotelih ni. Škofjeločani ne bodo — vsaj tako kaže — silvestrovali v novem hotelu, pač pa tako kot lani v starih dobrih škofjeloških gostilnah. Na Ljubelju nima hotel Garni nič več prostih postelj, v restavraciji pa bi se še našlo nekaj prostora. Silvestrovanje velja 120 din. Hotel na Krvavcu je zaprt. Silvestrovanje bo le v brunarici, kjer pa je že vse zasedeno. Zaseden je tudi Dom na Jezerskem. Kranjčani bodo novo leto pričakali v novem hotelu Creina, kjer bo silvestrski menu veljal 200 din. V dokaj visoko ceno pa je vračunana tudi pomoč pri make upu in pričeski za silvestrske goste. V hotelu pripravljajo in pripeljejo tudi na dom jedila za silvestrsko večerjo. Hotel Evropa za silvestrsko noč nima več prostora, le hotel Jelen in restavracija Park še nista zasedena. Iskra Commerce Brivnik je tehnično in oblikovno izredno dovršen in prekaša vse električne brivnike. Britje je popolno kot »mokro britje«, le da je bolj nežno, hitrejše in mnogo bolj enostavno. BRAUN-ISKRA sixtant je brivnik s triletnim mednarodnim jamstvom. 400-letnica kmečkih puntov Na nedavni seji predsedstva in izvršnega odbora republiške konference socialistične zveze so med drugim razpravljati tudi o programu proslav ob 400-letnici kmečkih puntov. Imenovali so tudi odbor za proslavo, za predsednika odbora so izvolili Edvarda Kardelja, za sekretarja pa "Janeza Zemljariča. Izredno poglavje v narodni zgodovini Slovencev je obdobje slovenskih kmečkih puntov. V njih so se slovenski kmetje, tlačani, podeželski in mestni plebejci borili za svoje pravice. Slovensko ljudstvo se je bojevalo od leta 1478, ko je po vrsti jnaniših prišlo do prvega večjega upora, prek leta 1514/1515, 1573, 1635 tja do tolminskega kmečkega punta leta 1713. 400-letnica velikega hrvaško-slovenskega upora 1573 naj bo priložnost za proslavo kmečkih uporov. Osrednja proslava naj bi bila v Ljubljani 1973. teta, sicer pa naj bi spomin na kmečke upore oživili z raznimi proslavami 1912173 leta. J. Vidic Podelitev priznanj krvodajalcem Občinska organizacija rdečega križa Radovljica s sedežem na Bledu bo v petek ob 16. uri v festivalni dvorani na Bledu na svečani prireditvi podelila diplome in priznanja organizacijam, ki so pomagale pri krvodajalskih akcijah v občinL Zlate in srebrne značke pa bodo prejeli številni krvodajalci. Na prireditvi bodo podelili dve diplomi republiškega odbora rde- Gorenjski večer v Kranju Turistično društvo Kranj je za zdaj že trikrat pripravilo v Kranju zanimivo kulturno zabavno prireditsrv pod naslovom Gorenjski večer. Prihodnjo soboto, 19. decembra, ob 19. uri bo takšna prireditev v domu TVD Partizan v Stražlšču. V programu bodo sodelovali Jana Osojnik, Božo šprajc, folklorna skupina iz Save Kranj in tamburaški zbor iz Reteč. Po programu bo zabava s plesom. Igral pa bo Igor Jamnik (letošnji kmečki ženin) s svojim ansamblom. Za to zanimivo prireditev lahko rezervirate vstopnice v gostilni Bene-dik v Stražlšču ali v turističnem društvu v Kranju. Vstopnina je 10 dinarjev, za narodne no5e pa je vstop prost. V zabavnem delu programa bodo izžrebali tudi nekaj vstopnic. Nagrade za srečne izžrebance bodo prispevala nekatera kranjska podjetja. Na turističnem društvu v Kranju so nam povedali, da bo tokrat pri. reditev v Stražlšču zato, ker nameravajo prihodnje leto na desnem bregu Save v kranjski občini poživiti turistično dejavnost. A. Z. čega križa organizacijam, sedem diplom pa krvodajalcem, ki so darovali kri več kot dvajsetkrat. 23 občinskih priznanj bodo podelili 8 organizacijam RK v občini, 6 osemletkam in 9 sindikalnim organizacijam. Razen te« ga pa bosta 102 krvodajalca prejela zlate, 237 krvodajalcev pa srebrne značke. V radovljiški občim so letos kmalu izpolnili program predvidenih darovalcev krvi za leto 1970. Po programu bi moralo darovati kri 1285 krvodajalcev, za zdaj pa je darovalo kri že 1358 občanov (od tega kar 91 mladih). Pričakujejo pa, da bo konec meseca darovalo kri še okrog 50 občanov. V kulturnem programu bodo v petek popoldne nastopili: godba na pihala Gorje, mešani pevski zbor iz Pod-narta, folklorna skupina Gor* je in z recitacijami učenci osnovne šole na Bledu. Na prireditev pa bodo povabili tudi učence višjih razredov osnovnih šol v občini. A. 2. XI. NOVOLETNI SEJEM v Kranju od 16. do 27. 12. 1970 Kako so SLA lil osvojili Ameriko (5) »No, improvizirani koncert je lepo uspel. Deležni smo bili pravcatih ovacij, ki niso in niso hotele pojenjati. Po nastopu smo nameravali kar najhitreje zapustiti dvorano in ^bežati' domov, vendar nas je občinstvo zaustavilo. Sele mnogo kasneje so organizatorji navzoče nekako prepričali, da je proslavljanja dovolj in da člani Slak En-sembla včasih tudi počivajo.« Policijsko spremstvo »5. oktobra zjutraj, kmalu po zajtrku, se zapeljemo do gostilne Edija Kenika, znanega pevca slovenskega rodu, katerega plošče s posnetki narodnih viž so možakarju prinesle lepe denarce. Ima lasten orkester in premoženje, vredno več sto tisoč dolarjev. Lokal je posebna skupina tehnikov spremenila v začasno radijsko postajo z mikrofoni, ki naj bi Clevelandča-nom omogočili spoznati, kdo pravzaprav smo in kaj znamo. V neposredni, .živi' oddaji — vodil jo je Toni Pet-kovšek — so nas drugega za drugim intervjuvali, vmes pa predvajali novejše ansamblove skladbe. Spraševalce sta mučili predvsem dve vprašanji: kakšen vtis smo dobili o Ameriki in kako je doma, onkraj Atlantika? Nemara vas bo zanimalo, zakaj razgovorov niso najprej posneli na magnetofonski trak in jih šele nato predvajali. Ampak vedite, da pri prebivalcih novega sveta ,mrtve' oddaje ne vžgejo, da javnost noče .capljati zadaj', temveč biti priča dogajanjem — dasi samo prek sprejemnikov. Gostišče je nabito radovednežev in zvedavi zamudniki so prisiljeni stati. Oddaja se je medtem končala in ker smo že v oštariji, si omislimo kosilo. Zal nam ljudje ne dajo in ne dajo miru, tako da me tek docela mine. Najraje bi krožnik pustil nedotaknjen ter odšel, toda prijatelji vztrajajo, zato potlačim nejevoljo ter nadaljujem z obedom. Kot vidite, je popularnost lahko precej zoprna. Popoldan obiščemo par trgovin, kjer prodajajo naše plošče. Z živobarvnimi, ponavadi zelo okusnimi ovitki in prospekti okrašeni prostori so polni zbiralcev avtogra-mov. Neštetokrat sem se moral podpisati in skoraj povsod smo tudi kakšno zapeli. Pet popoldan je bilo, ko krenemo proti hotelu. A glej, smola! Bolj neprimernega časa bi ne mogli izbrati. Ob sedemnajstih vesoljna ameriška družba namreč preneha delati, sede v avtomobile in preplavi ceste. Naslednji dve uri niti bacil ne pride živ čez. Obtičali smo torej na pločniku in zbegano opazovali pločevinasto kačo, ki je, ši-reč okrog sebe modrikaste meglice, gomazela mimo. K sreči so gostitelji mislili na vse, celo na morebitne prometne zastoje; policaj iz spremstva je hladnokrvno zaustavil vozila, nas popeljal prek razgretega asfalta ter nam pokazal najkrajšo pot do Hovvard Johnson's. Prod hotelom smo .padli v zasedo' štiriindvajsetih redarjev, ki so jih najeli izključno zaradi gostov iz 7. nadstropja (zaradi Slakov — op. p.). Človeka ob tem nehote prevzame tesnoba, nehote tuhta, kaj neki mu grozi. Neprijeten vtis se je še povečal, ko smo slišali, da je izseljenska organizacija turnejo zavarovala za en milijon dolarjev.« Nov koncert — novo zmagoslavje »Nad jezerom Eire, nedaleč proč od hotelske zgradbe, je bil popoldan letalski miting. Brez težav smo z balkonov opazovali akrobacije jeklenih ptičev, ki so švigali po nebu. Toda naraščajoča trema in napetost spričo bližnjega nastopa sta nas spravljali iz tira. Brnenje avionov mi je postalo odveč, kajti ob misli na dvorano Slovenskega doma sem začutil, kako me obliva znoj. Ko smo zvečer prispeli na prizorišče, je med obiskovalci završalo. Do zadnjega kotička so zatrpali orjaški prostor. Kart je zmanjkalo že poldrugo uro pred začetkom koncerta, izseljenci pa so še kar prihajali. Prvo skladbo smo odigrali s sila mešanimi občutki. Toda viharno odobravanje in soglasna zahteva, naj melodijo ponovimo, sta vsem vrnila pogum. Ne bi rad izgubljal besed z natančnim opisovanjem poteka dogodkov. Dovolj bo, če povem, da je koncert trajal uro dlje kot običajno, da smo marsikatero pesem izvajali dvakrat, da je občinstvo prvič v zgodovini hale vmes trikrat spontano zaploskalo ter da se zaključni aplavz ni polegel skoraj štiri minute, kar predstavlja — kot so nam povedali lastniki, ki ameriškim navadam ustrezno sleherno stvar skrbno izmerijo in izračunajo — absolutni rekord doma. Poslušalce je še zlasti navdušila napovedovalka Jana Osojnik. Njenim domislicam, njenemu spretno sestavljenemu uvodnemu govoru, njeni iskrivosti, se ni mogel upirati nihče. Velja omeniti, da bi boljšega vezalca programa le stežka našli. (Nadalj. prihodnjo sredo) L. Slak, Ludvik Stegu, Janez Habjan v Torontu Mestna hiša v Torontu Uspehi in težave škofjeloške delavske univerze Pred desetimi leti je začela delati Delavska univerza v Skofji Loki. Do sedaj je obiskovalo njene tečaje 2606 slušateljev, od katerih jih je uspešno končalo študij 1124. Njena dejavnost se odvija predvsem na treh področjih, od katerih je dosegla največje uspehe pri strokovnem izobraževanju, medtem ko rezultati družbenega izobraževanja ne zadovoljujejo v celoti. V oddelkih za odrasle beležijo veliko zanimanje za tehnično šolo strojne stroke in za ekonomsko srednjo šolo. Poleg tega pa je 39 kandidatov končalo kmetijsko šolo in 307 prvi letnik administrativnega tečaja. V letošnjem šolskem letu nameravajo, izvesti štirideset predavanj iz družboslovnih Ved za terensko organizacijo ZK, devet tečajev za razne interesne grupe ter politično šolo. Za prvo četrtino prihodnjega leta pa predvidevajo predavanja iz obrambne vzgoje, ki bodo potekaila v večjih krajih in delovnih organizacijah. Delavska univerza se že dalj časa ubada s kadrovskimi in finančnimi pro-?lemi. Za nemoten potek izobraževalnega procesa bi Potrebovala stalnega sodelavca za družbeno ter strokovno področje, direktor pa bi se posvetil splošnemu izobraževanju. Namesto pet redno zaposlenih, kolikor bi jih DU potrebovala, sta sedaj redno zaposlena samo direktor in računovodja. . ko mora svojo temeljno de- Druga težava pa so prostori. javnost opravljati v prosto- DU razpolaga sedaj samo z ' rih gimnazije in osnovne dvema pisarnama, medtem šole. A. Igličar Seminar za glasbene pedagoge in zborovodje Na glasbeni šoli v Kranju je bil v soboto, 12. decembra seminar za glasbene pedagoge in zborovodje šolskih in amaterskih pevskih zborov. Poleg glasbenih pedagogov in zborovodij iz kranjske občine so se seminarja udeležili tudi glasbeni pedagogi iz glasbenih šol Škofje Loke in Tržiča. Petdesetim udeležencem so predavali: prof. Darinka Bernetičeva o otroški ustvarjalnosti, prof. Sabira Hajdarovič o izobrazbi glasu in ravnatelj glasbene šole prof. Peter Lipar o sodobni programski politiki. Pri piedavanju o sodobni programski politiki so v koncertnem sporedu sodelovali: mezosopranistka Sabira Hajdarovič, pianistka Marina Lorenc in učiteljski pevski zbor Stane Žagar iz Kranja. Na naslednjem seminarju, ki bo predvidoma v mesecu marcu, bo na željo pedagogov iz predšolskih ustanov vključeno tudi predavanje o delu z Orffovim instrumentarijem, -ar Učni uspehi ob prvi konferenci Ob prvi redovalni konfe- j renči je bilo na poklicni šoli Železarskega izobraževalnega : centra na Jesenicah 48,9% I pozitivnih učencev, lani ob istem času pa 47,6 %. Po razredih pa so velike razlike. V onem razredu je bilo 92,2% učencev pozitivnih, v enem pa samo 143 %. Podobne razlike so tudi na tehnični šoli v Železarskem centru. Tudi splošni učni uspeh je nekoliko slabši. V enem razredu je izdelalo 55 % učencev, v najslabšem pa komaj 13,3 %. Zelo slab uspeh so dosegli učenci metalurškega oddelka. Da bi uspeh popravili, so za slabše učence organizirali dodaten pouk. Za izboljšanje učnega uspeha pa uveljavljajo tudi nove oblike dela. P. U. .J £ ■IP q . l mm ■ •« v i> p: fl •' ' i $£ČA )^-.PC*l; dSii kratkUl *e P° daljšem prizadevanju Planinskemu društvu iz Tržiča uspelo, da je oobilo ustrezne družbene prostore v občinski stavbi na Trgu svobode. V prostorih nekdanje Knjigarne so uredili tudi Informativno pisarno, ki je na razpolago domačim planincem ln Kostom vsak dan. Prisotnost te organizacije, ki vključuje okoli 1000 članov, Je tako postala 8e opaznejša. Lepo urejen lokal pa bo privabil še marsikaterega interesenta in ljubitelja KAJ JE PISAL PRED SEDEMDESETIMI LETI Danes se omejimo le na no-vičarjevo rubriko, ki je kar pravo ogledalo časa izpred sedemdesetih let — vse novice so iz prvih številk »Gorenjca« v 1. 1900. Na Koroškem, na Brnci pri Beljaku, je ondotni krajni šolski svet zaprosil za slovensko šolo. Nemce to močno jezi in hočejo jo šiloma preprečiti, čeravno je do nje še jako daleč. Vse kaže, da se v zadnjih sedemdesetih letih na Koroškem ni nič spremenilo: tudi danes tamkajšnje Nemce in nemčurje močno jeze slovenski napisi, pa najsi bodo na spomenikih ali nad trgovskimi lokali. Slovenski knjigarni »Naša knjiga« v Celovcu so že ponovno razbili napisno tablo — zdaj je brez nje. — Kako je s šolami za slovenske otroke na slovenskem etničnem ozemlju na Koroškem pa vsi le predobro vemo. Tržne cene v Kranju. Dne 8. prosinca 1.1. se je plačevalo za 100 kg pšenice 17 kron, prosa 14 kron 25 vinarjev, ovsa 12 kron, ječmena 14 kron in ajde 16 kron. Koliko bi to utegnilo biti v današnji vrednosti? Približno razmerje 100 kron => 150.000 st. dinarjev. V Domžalah — pravijo — da dobi ondotna zasebna nemška šola, h kateri je do-sedaj izdatno prispeval Slovencem toliko sovražni »šul-ferajn*, pravico javnosti. Naše mnenje je, da bi se Slovencem, katere bi potem lovili v to šolo, da jim vcepijo nemškega duha, storila velika krivica, ko bi se peščici on-dotnih Nemcev dala taka ugodnost, dočim prosi na Koroškem, Štajerskem in Primorskem na tisoče in tisoče slovenskih staršev že cela desetletja za svojo deco javnih šol s slovenskim poukom. Pravzaprav bi nam morala biti nekdanja nemška manjšina v Domžalah za vzgled: tako bi se morali tudi mi potruditi, da bi slovenski otroci Podružnica društva telesnih invalidov Kranj obvešča svoje člane in vse ostale invalide, da bodo imeli v nedeljo 20. 12. 1970 ob 9. uri v sejni dvorani Skupščine občine Kranj svoj občni zbor. Prosimo invalide, da se občnega zbora polno številno udeležite. j v zamejstvu prišli do pouka i v materinem jeziku. S po-! močjo dobro podpiranih šol-; skih društev, kot je bila Ci- ■ ril-Motodova družba, ali pa z i odločnejšimi zahtevami drža-! ve po recipročnosti: da bi ; imeli Slovenci v Italiji vsaj I isto število" šol kot jih ima pri nas istrska italijanska narodna skupnost, ki je nekajkrat manjša kot naša v Italiji- V rubriki Novičar je »Gorenjec« natresel že v prvih številkah kar celo prgišče novic in novičic: da je na Bledu zblaznel ondotni hotelir gospod MaU Iner, ki so ga takoj prepeljali v deželno blaznico na Studenec; da so v Savi našli utopljenca, starega 20 do 25 let, popolnoma nagega in nikomur znanega; da bi se Bolgari radi otresli turškega jarma in postali samostojni, a da verjetno iz tega ne bo nič, ker revna Bolgarija ne more do živega, Turčiji, ki bo prejkone krepko zarožljala s svojo krivo sabljo; da Angleži v Južni Afriki sicer prodirajo, a jih je vendarle sram, ker njihova vojska ne more tako hitro ukrotiti upornih Burov; da se je v Celovcu službujoči infanterist 17. pešpolka Franc Zupan obesil na Križni gori; da nova tiskarna v Kranju sprejme vajenca, ki pa mara imeti vsaj nekaj srednjih šol, katere so tiskarskemu vajencu neobhodno potrebne. Kronska veljava se je upe-Ijala v naši državi z novim letom namesto prejšnje »avstrijske«. Vsi javni računi kakor tudi zasebni se morajo odslej naprej voditi v novi kronski veljavi. V uradih šte- ■ je in plačuje se samo po kronah in ne več po goldi- i narjih. — Treba bo torej zla-' sti kmetskemu ljudstvu, ki se bo težko ločilo od starih ' goldinarjev in krajcarjev, pri različnih računih dobro pazU ti na to izpremembo. — Stari krajcarji in polkrajcarji so stopili z novim letom iz veljave. Kdor jih do tega česa ni oddal ali spravil v promet, tisti jih ne more več oddati. Starejši ljudje so v Avstriji Še mnogo let po tem roku vsaj zase računali v goldinarjih in krajcarjih. Ni biio težko: goldinar je bil zamenjan za dve novi kroni, krajcarji pa za dva vinarja ali za dve stotinki krone. (Nadaljevanje bo slediio) C. Z, — Bi hoteli poslati brzojavko moji hčerki, naj neha telefonirati, ker se moram nekaj pogovoriti z ženo ... Pametni moški ne morejo biti dobri molje. Zakaj? Zato, ker se ne ženijo. — Boš videla, kako lepe oči ima, če odmakne la- Učitelj: Zakaj je Robin Hood ropal le bogataše? Jack: Zato, ker revni ničesar niso imeli. — Danes je praktično nemogoče zboletl, ko pa Imajo vse te antibiotike in vsa mogoča cepiva! Učitelj: »če bi imel jaz dva obložena kruhka in ti dva, koliko bi bilo to, Michael?« Michael: »Skromen zajjrk.* — Tole pa ni prav nič podobno mizi za namizni tenis! Advokat Plevako V Moskvi je živel znamenit advokat Fjo-dor Nikiforovič Plevako. Pripovedovali so, da je bil nenavadno zgovoren človek. Poslušalca je prevzel in navdušil z nepremagljivo močjo svojega čustvovanja. Advokat, ki je bil v mladosti Plevakov pomočnik, je navdušeno pripovedoval o temle primeru. Sodili so duhovniku, ki je zagrešil neka kazniva dejanja in jih je tudi priznal. Stanovski tovariši so v šali rekli Plevaku: »No, Fjo-dor Nikiforovič, nastopi kot njegov branilec ... Tu, bratec, celo ti ne moreš ničesar napraviti.« »V redu. Bomo videli!« In je nastopil. Vse je bilo nesporno. Po tožilčevem govoru je nastopil Plevako. Njegov govor je bil kratek. Rekel je: »Gospodje zapriseženi porotniki!... Stvar je jasna. Tožilec ima čisto prav. Vse te prestopke je obtoženi naredil in jih je tudi priznal. O čem bi se tu prepirali? Zdaj pa bom vašo pozornost usmeril drugam. Pred vaji sedi človek, ki vam je trideset let odpuščal vaše grehe. Zdaj on čaka na vas: ali mu odpustite njegov greh?« In porotniki so duhovnika oprostili. Tožilci so poznali Plevakovo moč in so se ga bali. Nekoč je bil takle primer: Neka starka je ukradla čajnik, ki je bil vreden manj kot petdeset kopejk. Sodilo ji je porotniško sodišče. Plevako je bil starkin branilec. Tožilec je sklenil paralizirati vpliv Plcvakove obrambe in je sam povedal vse, kar je bilo mogoče reči starki v prid: uboga starka, bridka nuja, nepomembna kraja, obtožena je vredna le sočutja. — Toda — lastnina je sveta, in če bomo ljudem dovolili, da jo rušijo, bo naša dežela propadla. Plevako se je dvignil: »Mnogo nesreč, mnogo preizkušenj je morala pretrpeti Rusija v svojem več kot tisočletnem obstajanju. Vse je pretrpela, vse je premagala, le krepila se je in rasla ob preizkušnjah. Zdaj pa, zdaj... Starka je ukradla tajnik, ki stane trideset kopejk. Tega pa Rusija, seveda, ne bo prenesla, zaradi tega bo nepreklicno propadla. Oprostili so jo. (po V. Veresajevu) A. Božič Kolinar Lojze s Fužin Lojze Bogataj vsako zimo zakolje okrog 100 prašičev Prazniki so tu in treba je začeti misliti, kaj bomo ob svečanih dneh postavili na mizo. Ljudi grabi gurmanska strast, samo še o pojedinah razmišljajo. Zlasti kmetje ne držijo rok križem, ampak se mrzlično pripravljajo. Prašičem, ki so Jih vse leto krmili in debelili, je odbila ura. Iz kuhinj diši po vreli masti, po ocvirkih, sveže klobase pa romajo v shrambo, kjer bodo varne pred zvedavimi, neučakanimi otroki. »Nekoč sem srečal Iuštkano Da, prišel je čas kolin. Ce ne verjamete, si oglejte posnetek na zadnji strani. S fo-toreporterjem sva ga naredila v vasi Selo pri Zireh. Noga je sama od sebe pohodila zavoro, ko sva ob cesti zapazila mesarski stol, obtežen z zajetnim pujsem, okrog katerega so so vrteli prezebli domačim. Glavno besedo je imel visok, tršat človek, katerega roki sta spretno vihteli nož in hiteli odirati žival. »A v časopis me nameravate dati. Lojze Bogataj sem, mesar s Fužin, star 64 let Čez zimo hodim od hiše do hiše, koljem svinje, pijem ,šnops' in gledam za mladimi puncami. Vsako leto jih spravim proč kakih sto — prašičev seveda, ne deklet,« se nam je predstavil šegavi možakar. Zvedeli smo, da ,ima čez' območje, večje kot je teritorij žirovskega ,doh-tarja'. Ena mrcina mu vzame cel dan. Pet starih tisočakov računa lastniku, kar nikakor ni veliko. Medtem je prišla iz hiše gospodinja. Dobro ji je delo, ko sva s Francijem pripomnila, da tako velikega merjasca ne najdeš ravno za vsakim vogalom. »Sama sem ga spravila gor. Več kot 200 kg tehta.« Potlej smo kramljali naprej. Beseda je rodila besedo in Bogataj, očitno znan šalji-vec, si ni mogel kaj, da ne bi povedal, kako je pred leti postal bralec Glasa. punco, ki me je skušala prepričati, naj vendar naročim Gorenjca. Ne, sem se branil, že radio zadosti laže, cajten-gi pa niso nič boljši. Toda vztrajala je in trdila, da tu- di papir nekaj velja. Oh, pri nas TISTO osnažimo kar s steljo, sem ji odvrnil. Zardela je in obmolknila. A ker Je bila tako prikupna, se nI kazalo preveč zafrkavati. Naročil sem Glas ln jo spet spravil v dobro voljo.« Upam, da vam ni žal, Lojze. Upam, da časopis ne uporabljate le kot nadomestek listja, temveč v njem najdete tudi kaj zanimivega. I. Guzelj Pomoč sosedu Ljudje, ki so 16. novembra zvečer, ko je vzplamtelo gospodarsko poslopje Janka Bernika s Hribca v Puštalu, pomagali krotiti zublje, pravijo, da takšnega prizora zlepa ne vidiš. Ognjeni steber je segal približno 10 metrov visoko in v slabe pol ure pogoltnil leseno stavbo, zalogo sena ter dva bika. Razen krave ni bilo moč rešiti ničesar, kajti suhi tramovi so goreli kot smodnik. Preiskovalci in lastnik še danes ne vedo, kako je prišlo do požara, škoda je ocenjena na približno 40 tisoč novih din. Nič posebnega, bo morda pripomni] bralec, ki dan za dnem posluša vesti o katastrofah in prometnih nesrečah z mnogo hujšimi posledicami. Da, nič posebnega. Svojevrsten je zgolj epilog dogodka. Olani sveta krajevne skupnosti Puštail so namreč sklenili organizirati zbiralno akcijo in denar izročiti prizadeti družini. Nihče ni odrekel pomoči, sleherni va-ščan je primaknil svojim dohodkom primerno vsoto. Osemsto starih tisočakov se je nakapalo. Bernikovim bodo prišli presneto prav. saj so bili zavarovani le za milijon (stari, kajpak). Ko sem jih pred dnevi obiskal, mi je gospodar Janko povedal, da Puštalčani še zmeraj spoštujejo nepisano krajevno pravilo o medsebojni pomoči, o solidarnosti s sosedom, ki ga doleti nesreča. »Kaj naj rečem? Zapišite, da se za izkazano dobroto vsem naj topleje zahvaljujem. Zahvaljujem se tudi številnim prijateljem lz bližnje in daljne okolice, ki so prispevali gradbeni material in nam omogočili, da bomo pogorišče kmalu obnovili,« je prosil Bernik. Redkokdaj naletimo na razumevanje, kakršnemu smo priča v navedenem primeru. Kot svetal preblisk je, preblisk, vreden (»snemanja. Samo upamo lahko, da ni in nc bo edini. I. Guzelj Razcestja MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL 156 Pa ga jc zanimala. In še kako zanfc ^ala, saj je tisto gosposko prešuštnico poznal *e davno, mnogo prej kakor mene,« se polašča *lefi vnovič užaljenost ženske, ki je bila nekomu samo telo za drugo telo. Tako piše sinu o tistih časih, ko je bil Franc »orektor v Lloydovi tiskarni, kjer je veliko de- in veliko zaslužil, dokler ni postajal čedalje ^'j živčen in zadirčen. »Tiste dni je zahajal k nam pruski stavec K-orger, človek nemirne krvi, ki je prepotoval vso Evropo in velik del severne Afrike. Delali je V mnogih tiskarnah, a nikjer dolgo. Mislila sem, °a Je on kriv Francove živčnosti. Nekega dne setn tvojega tato nalašč, a brez zlobe zbodla, če 3C živčen morda zato, ker se mu toži po Korger-Jevih pustolovščinah, on pa je planil izza korektnih pol, ki jih je popravljal, in me udaril. ° Je bila prva in edina klofuta, ki sem jo predla od njega. Udaril vpričo Rozi in tebe, ki se he t tCga ne sP°minJaš' saJ * bil še Prernai-v.er|* ^° rr,e je sprva presenetilo, potem mi pa k': °.razsodnost, da sem zgrabila prvi predmet, . mi je bil pri roki (bil je čevelj) in ga zahira? Vani' on pa ie tako-' nato prav tako breZ -sodno.sti pobesnel, Zgrabii svojo sprehodno IV? Co z okovano glavico. Zamahnil je, a je uda-' ?° naslanjač, da se je palica zlomila. Najbrž J* Je zavedel, da bi me lahko ubil, ko bi me . . ar-ii po g^vi. Okamenel je, jaz pa sem zgra- m pobegnila. bi']a plašč je nfefVe pozab"a, da ni bilo čisto tako in da uesjl3r. 12 h/že brez Plašča, plašč pa ji je pri-Kozika in jo prosila, naj se vrne v stano- vanje, ker se je Franc že pomiril. Ona pa ni hotela. Šla je in se, bilo je že čez polnoči, vrnila. Ko je vstopila, je zagledala Franca. Z rokami si je podpiral glavo, na njegovem obrazu pa je bilo nekaj bridkega. Nalašč je pogledala vstran, da bd mu pokazala prezir. Ni šla v spalnico, marveč v sobo, kjer je spala Rozika z otrokom, in se zaklenila. Ni poslušala Rozike, ki jo je rotila, naj gre ležat k Francu. Tudi potem, ko je Franc potrkal in zahteval, da bi mu odprla, je ostala trmasta. Odklenila mu je Rozika, ona pa je pričakovala novih udarcev. Toda Franc je ni udaril. Mirno ji je rekel, naj gre v spalnico, a ga je odbila. Ne bo več spala pri njem, je rekla in mu zagrozila, da se bo preselila drugam. Izzivala ga je, kakor da bi hotela, da jo pretepe in da bi potem lahko izbruhala vanj vse, kar je že morala pretrpeti zaradi njegove lahkomiselnosti in pustolovščin. Tudi naslednje dni se ni zmenila zanj, dokler ji ni predlagal, da bi šla poleti na Bled, na oddih, na letovišče kakor imoviti ljudje. To jo je pomirilo. Začela sta hraniti denar, pa je njune načrte prekrižala njena bolezen. Toda Štefi ne piše o tem. Samo svoje bolezni se spominja. »Zbolela sem, on pa se je za mojo bolezen le malo zmenil. Postajal je čedalje bolj neprijazen, kakor da me sovraži. V očeh sam mu to brala, nisem pa vedela, kakšne naklepe zopet kuje proti meni in da se sestaja aH dopisuje z drugo, z rdečelasko, kadar prešuštnice ni bilo v Trstu . ..« Tudi to ni bilo čisto res. Pozabila je omeniti Francovo bolezen, ki je sprožila odločitev, da bi si privoščila oddih na Bledu, njena takratna bolezen pa je bila tako nepomembna, da bi je ne bilo treba omenjati, navadna živčnost, ki jo je povzročal Franc s svojim praznim ljubosum-njem, s katerim jo je mučil. Bil je ljubosumen na Ferda, brata Bajberlove, ki je padel v minuli vojni, v resnici pa je s tem ljubosumjem opravičeval svoje razmerje z Anno Bauerjevo, ki po srečanju v Sesljanu ni bila več hladna in brezbrižna do Federla. Tista težka bolezen, ki jo je prebolela štefi, pa jo je napadla šele po Franco- vem pobegu v Opatijo, kamor ga je zvabila Anna Bauerjeva. Stefi je ta hip v svojem spominu vse zamešala, čeprav se je sedaj spomnila, da je bilo drugače. »Sicer pa je vseeno,« ji ni, da bi napisane stavke prečrtala. »Sovražil me je. Svojega sovraštva ni mogel več hliniti s pozornostjo, ki bi je tudi takrat ne poznal, ko bd mu te pozornosti do mene ne svetovala ona bogata vlačuga. Celo dragocen šal mu je dala zame in jaz sem ga takrat vzela in bila srečna, ker sem mislila, da mi ga je kupil v dar Franc. Vidiš, kako podel je bU. Ona druga ga je imela na vrvici in se igrala z njim, kakor se ji je zahotelo. Vse sem razbrala iz tistih pisem, ki sem jih našla v Penz-bergu. Sicer pa sd takrat (bilo ti je menda že štiri leta) tudi ti ves plah prisluškoval najinim prepirom, ki so se takrat začeli med mano in tato. Jaz sem ga med njegovo boleznijo negovala in skrbela zanj, on pa mi ni privoščil nobene besede v uteho. To ti lahko potrdi tudi teta Rozika, ki naju je potem preprosila, da te pustiva v Borjano. Tudi ti si bil takrat od dneva do dneva bolj bled in slaboten. Vzela te je s seboj, jaz pa sem prišla pote, ko naju je tata zapustil in šel z ono drugo v Opatijo, živel na njen račun kakor kak bogataš in si celo pustil plačevati od nje kakor kakšen ...« Tega si Štefi ne upa zapisati, saj je Slavko v njenih očeh še vedno otrok, čeprav mu bo čez nekaj dni že petnajst let. »Tebi sem seveda kasneje pripovedovala, da je tata izgubil delo. Pa ga ni. Pustil ga je sam, naju pa pustil v bedi in negotovosti. Moram ti zopet povedati, da" naju je vnovič okradel in vzel ves denar s hranilne knjižice, vzel že tretjič .. .« Ne bo mu pisala, kakšen je bil tisti dan, ko je Franc izginil in kako ga je iskala pri Čabri-noviču in drugod po Trstu. Volitve so bile. Mislila je, da je kje s sodrugi. Pa ga ni bilo. Tudi o svojem obupu in tistih strahotnih sanjah, v katerih je videla Slavka mrtvega na Matajurju in ki jih ne bo nikoli pozabila, ne bo pisala. Vinharje in bližnja okolica (1) Tudi Turki so šarili po našem hribu ^PoInjUjeni dano 05]jub0 ja za na§0 rubriko napišem nekaj Za po'Prete^'e zgodovine Vinharskega hriba in okolice. »a„-Star° z£odovino žal nimam na voljo nobenega od starih 2aP»sov i„ Podatke ij pričevanj starih ljudi, zato mi bodo za splošne e rabili nekateri zapisi iz knjig: France Planina - Po-•janska in Selška dolina (1962), Pavle Blaznik - Kolonizac ja Pijanske doline (1938) in Franc Kos - Doneski k zgodovini *k°f]e Loke in njenega okraja (1894). Vse drugo bo odvisno °d mojega skromnega spomina, kar sem slišala in doživela V svojih mladih letih. Zato prosim bralce tega zapisa, da gostijo morebitnim napakam, zelo pa me bo veselilo, če 1 kdo od rojakov še kaj pripomnil in dodal. Stt^S^ ZGODOVINA VA- , Jivah v Prejšnjem odstav-V-tmenJenih avtorjev so bile 'rmarje naseljene v sred-ci. m veku ob prvi koloniza-'l Poljanske doline, kmalu ™ letu 973, ko je cesar Oton oc-hi loško ozemlje freisirt-^emu Abrahamu v arin listinah je zapisano: . Pu_t Indicherios« (pri Ini-ker Prišli so prvi naseljen- ca T. 12 Tirolskega Inihe- *Illehoval-Se,f.Pravilno morale s^o d • Vlnbarji, ker pa Vinh^^ni vajeni le na Je» naj mL bo dovolje- no, da jih tudi tu tako imenujem. Tudi rodbinska, hišna in ledinska imena so vsa slovenska, razen mogoče ime studenca, zadaj pod Kušar-jovcem, ki mu pravijo »Cego-lin«, in ga tudi France Planina omenja. Rodbinska imena so v Poljanski dolini nastajala šele v 15. in 16. stoletju, dotlej pa so pisali le krstna imena in imena njihovih očetov. Nastajala so v času, ko se je moglo morebitno z Nemci naseljeno ozemlje že prej posloveniti Leta 1500. so se vinharski podložniki imenovali: Marin, Vikarin, Komolevc; 1560 — Jurij Oblak, Volbenk Vikar, Jeler Maček; na Brdu (pri Brdarju) — je omenjeno kot naselje z eno hubo (kmetijo) z imenom Valentin Mihel Strelec. V Bačnah so bili: Jerni, sin Jurija Mačka, Ka-traš Vikar, Gregor, sin Aha-cijev, Pavel Loštrk. — V Kremenku — Gašper, brat Štefana Loštrka, Kocjan, sin Lovreta Žnidarja, Blaž Finec. V Hotavlji so bili: Matevž Frede, sin Pavlov, od njive na Osojniku, Andrej Šust, od kašče v Poljanah. V Urbarju iz leta 1291 je med Poljanami in Vinharji omenjeno ozemlje »Jabna-Mh«; tri opuščene kmetice. Tam je sedaj obširen gozd z imenom Jablanovec. Kaj je naš kraj doživel v teh dolgih stoletjih? Kdo bi še vedel? K spremembam imen so verjetno prispevale razne kužne bolezni, ki so večkrat redčile nekdaj številne di-užine, pa razne vojne j itd. V zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja je k temu prispevajo tudi množično izseljevanje v Ameriko, ko so odšli od hiše vsi sinovi in je prinesel zet nazaj k hiši novo ime. Tako je bilo pri našemu sosedu Naconu in pa na Br- du. Pri slednjem se je priimek ponovno spremenil po drugi svetovni vojni, ko so padli vsi štirje sinovi. Tako so se v enem samem stoletju zvrstila imena: Jezeršek, Petem olj in sedanji Stanonik. Tudi Turki so šarili po našem hribu. Priča za to nam je mala podružnična cerkvica pri sv. Urbanu, ki stoji na skrajnem južnem robu našega hriba in ima še ohranjeno obzidje. Na njeni južni strani svet strmo pada do vasi Tod raž, ki stoji ob cesti Gorenja vas — Lučine. Ko sem ravno pri naši cerkvici, naj opišem še nekaj njenih zanimivosti! Na zunanji steni je slika sv. Krištofa iz 16. stoletja. Notranjost ji krasijo gotski sklepniki in Tuškov križev pot, za cerkvijo pa je skrivnostna vdolbina, kjer so naši predniki menda zdravili svoje bolne ude. Pod zvon sv. Urbana spadajo vasi: Gorenja Dobrava, del Žirovskega vrha, Todraž, Kremenik in Vinharje, vendar zadnji dve sodita že pod poljansko faro, sv. Urban in ostale vasi pa pod faro Trata pri Gorenji vasi. Vinharje stojijo na vzhodni strani hriba na nadmorski višini okrog 650 m. Proti severu zakriva vasico Pešar-jev grič (678 m), na južni strani se podobno tik nad vasjo dviga 715 m visoki položni hribček Gače, proti vzhodnim vetrovom pa jo ščitita nekaj kilometrov oddaljena Pasja ravan (1030 m) in Bukov vrh (832 m), imenovan tudi sv. Sobota. Mogoče se imamo prav tem okoliščinam zahvaliti za razmeroma ugodno podnebje. Zato so v prejšnjih časih rekli, da so Vinharje za pridelovanje kruha prava Amerika v Poljanski dolini. Tako so skrite, da jih je videti le iz nasprotnih hribov, se pravi s Pasje ravni in Bukovega vrha. Vendar so se po drugi vojni tudi naši kmetje preusmerili na živinorejo, zato se je tudi prehrana naših ljudi zelo spremenila; vse postaja bolj gosposko. Marija Frlic (Nadaljevanje) Gorenjski kraji in ljudje 100-letnica gorenjske železniške proge V torek, 14. decembra, bo 100 let, odkar so uradno odprli železniško progo od Ljubljane do Trbiža. Prva proga skozi Slovenijo je stekla leta 1857, in to od Dunaja do Trsta. Za Avstro ogrsko je bila takrat to glavna smer, saj je bil Trst najpomembnejše izhodišče na morje. Ker so težili tudi zahodnoavstrijske dežele povezati z morjem, so že okoli leta 1850 pričeli misliti na železniško zvezo v tej smeri. V začetku so obstojale tri variante. Najzahodnejša je bila čez Trbiž v Benetke, druga tudi čez Trbiž po Selški dolini skozi Gorico v Trst ter tretja čez Trbiž v Ljubljano v Trst ter Reko. Ko je med tem Avstro-ogrska izgubila Benečijo, je zmagala varianta čez Ljubljano, za katero so se potegovali tudi gospodarski krogi Ljubljane in Goren jske. Z deli te proge so začeli 1. aprila 1869. leta. Dclovišče je bilo razdeljeno na dva sektorja, katerih meja so bile Jesenice. Progo so gradili predvsem domačini, približno četrtino delavcev pa je bilo Italijanov, ki so v zimi 1869/70 povečini zapustili delo. Trasa proge od Ljubljane do Jesenic je bila dokončno utrjena po številnih razpravah in intervencijah. Gospodarski in politični veljaki škofje Loke, Tržiča, Krope, Bleda in še drugih krajev so se potegovali, da bi železnica tekla čimbliže teh naselij. V kroniki, ki jo je 1968. leta napisal predzadnji šef jeseniške postaje Stanko Hladnik, je zapisano, da se v Kranju niso posebno potegovali in ni dosti manjkalo, da bi progo /gradili kar med Šmarjotno goro in Joštom* Pri tem so imeli velik vpliv Ločani, ki so progo pritegnili do Trate in prebivalci Krope ter Kamne gorice, da je proga stekla ob nezavarovani Savi, čeprav je bilo najprej predvideno, da bo speljana po levem bregu Save. Jesenice, kjer je danes težišče železniškega prometa na Gorenjskem, so dobile le štiri tire in prav tako postajno poslopje kot Dovje-Mojstrana. Za takratne razmere je bilo razumljivo, saj je imelo to naselje le nekaj nad 700 prebivalcev in sta Radovljica hinjski predor ter odprta nova državna železniška proga od Beljaka do Trsta čez Gorico, ki je bila nekako prestiž, takorekoč privatni Južni železnici z Dunaja v Trst. Ob tem je bila na Jesenicah, ki so postale važno železniško križišče, zgrajena postaja s skoraj tolikimi tiri, kot jih je še danes in ob severovzhodni strani in z drugim precej precej večjim postajnim poslopjem. Ker se je od takrat naprej promet za smer Beljak usmeril skozi karavanški predor, je postala proga od Jesenic do Trbiža tretjerazred- ni Luivau-cv m sna i^auovijtea . acm^ uu i rui/a ireijerazrea-ter Kranjska gora v politično- I nega pomena. Leto 1918, pa Tretje poslopje železniške postaje na Jesenicah teritorijalni razdelitvi imeli večjo veljavo. Leto 1906 je to progo presekalo na dvoje. Takrat sta bila zgrajena karavanški in bo- Po poteh kokrškega odreda Letošnji orientacijski pohod po poteh kokrškega odreda, ki ga vsako leto priredi Planinsko društvo Kranj v sodelovanju z ZZB NOV, je bil že četrti. Sodelovali so mladi planinci iz Kranja, Gorij, Radovljice in Škofje Loke. Sestavili so 20 ekip, 16 mladinskih in 4 članske. Pripravljalni odbor je trasiral pot, ki je potekala od Olšev-ka prek Možjance, Stefanje gore, po obrobnih predelih Zaplate in Storžiča. Cilj je bil v Preddvoru. Pripravili so tudi teste iz zgodovine kokrškega odreda, gospodarstva na Gorenjskem, poznavanja planinskega sveta in prve pomoči ter varstva narave. V nedcijo, 18. oktobra, je bil prelep dan. Svet pod Storži-čem in Zaplato se je kopal v jesenskem soncu in žarel v mavričnih barvah pozne jeseni. Na startu v Olševku se je razlegal vesel živžav. Mlade glave so ugibale, kam jim bodo letos pokazali pot zemljevidi, dane naloge in kompasi. Komisija je pregledala opremo, nato so tekmovalci reševali teste. Sledil je pohod. Startala je ekipa za ekipo. Vsaka je morala dobiti podpis na kontrolnih točkah in opisovati pot. Kmalu popoldne so ekipe začele prihajati na cilj, vse v predvidenem času, le ena se je izgubila in zato malo zakasnila. Ekipe so se uvrstile takole: Mladinci: 1. Planinsko društvo Kranj — mladinski odsek, 2. Taborniki Skofja Loka 3. Taborniki stražni ognji I, Kranj 4. Osnovna šola Stane Žagar, Kranj I Med člani so zbrali največ točk taborniki Svobodni Kam-uitnik iz Škofje Loke. M. B. jo je pri Ratečah razdelilo v dve državi, tako da je do njenega konca 31. 3. 1966 po njej do Rateč vozilo največ 6 parov potniških in poprečno dva tovorna vlaka. Proga od Jesenic do Ljubljane je dobila svojo veljavo pravzaprav šele po prvi svetovni vojni, ko se je os močnega prometa od severa proti jugu obrnila v smer zahod-vzhod. Po njej so prevažali kmetijske pridelke na zahod, od tod pa industrijsko blago. Po drugi svetovni vojni, in to po 1948. letu, je promet tod še hitreje naraščal. Nanj sta vplivala trgovinska menjava vzhod—zahod in izredno močna rast industrije na Gorenjskem. Na Jesenicah so odstranili zbombardirano staro postajno poslopje in 9. 1. 1956. odprli novo progo od Ljubljane do Jesenic pa so do dneva republike leta 1964 popravili in elektrificirali. Do leta 1974 nameravajo jeseniško postajo skoraj še za enkrat povečati in zaradi skrajšanja potovalnega časa narediti skupno postajo z avstrijskimi železnicami. Gorenjska železniška proga danes kot enotirna po prometu ni samo najmočnejša v Sloveniji, pač pa tudi ena najbolj obremenjenih v Jugoslaviji. B. BlenkuŠ SPOMINI NA Sedmega decembra 1943. leta je nemška policija v Kamniku aretirala 39 domačinov, med njimi so bili učitelji, profesorji, zdravniki, inženirji, trgovci, gostilničarji in drugi obrtniki — Kamniško inteligenco, ki je sodelovala z OF, so Nemci ustrelili 31. januarja 1944. leta v Šentvidu Obračun z dvojnim* agenti Okrog dvajsetega novembra 1943. leta je prišel v Keržmančcvo vilo v Kamniku neznan človek v zelenem hu-bertusu. Okrog sedmih zvečer je potrkal na vrata doktorja Julija Polca in se služkinji Ivanki Trebušak takole predstavil: »Jaz sem Milan iz Moravč. Poslal me je Drnovšek. Je zdravnik doma?« Služkinja je odkimala. »Počakati ga moram,« je pribil prišlek in vstopil v kuhinjo. Služkinja je z nezaupanjem ogledovala neznanca: bil je visok in slok, kratko ostriženih las in obut v italijanske čevlje. »Ali vam dr. Polec kaj zaupa glede zvez s partizani?« je mučno tišino prekinil Milan. »O tem nikoli ne govoriva,« je odgovorila služkinja, ki ji vprašanje ni bilo všeč. Čez deset minut pride dr. Polec. Z neznancem sta se zaprla v sobo, kjer sta se dlje zaupno pogovarjala. Ob odhodu je dr. Polec Milana spremljal do Rodetove garaže (danes so tam garaže podjetja Ljubljana-Transport). Po vrnitvi je dr. Polec Ivanki povedal, da ga je Milan obiskal glede dogovora o sestanku, ki naj bi bil v Keržman-čevi vili (to je v hiši, v kateri je stanoval dr. Polec). Sestanka naj bi se udeležili vsi aktivisti OF kamniškega okraja. Prav tiste dni pa je v Kamnik prišlo večje število esesovcev, ki so po mestu iskali prazne sobe. Rečeno je bilo, da se bodo nastanili tudi v Keržmančevi vili. Zato je dr. Polec Milana obvestil, da aktivisti OF ne smejo priti na sestanek v to hišo, ker bi bilo lahko to za njih usodno. Tri dni po tem obisku je dr. Polec dobil z Ljubljane dopisnico, ki mu jo je poslal njegov brat, univerzitetni profesor in akademik dr. Janko Polec. »Julij, ti si zelo bolan. Pridi v Ljubljano, da se pozdraviš in odpočiješ,« je pisalo na dopisnici. Dr. Polec je dobro razumel brata: »Ti si zelo bolan«, je pomenilo: ti si izdan, pridi v Ljubljano. Dr. Polec je tudi sam slutil, da so mu gestapovci na sledi. Dr. Francu Puclju je potožil: »Glavo nosim pod pazduho Prvega decembra 1943. leta so partizani na cesti zausta-, vili avto, ki se je iz Ljubljane j vračal v Kamnik. Streli so ubili Križa, ki je bil sofe* kamniškega okrajnega nacističnega voditelja (kreislei-terja). Uspeh akcije je bil znatno večji, kot so to par; tizani sploh pričakovali. P11 mrtvem šoferju so našli dragocene dokumente. Bil je W prizor, ki ga danes lahko vidimo le še na filmskem platnu, šofer, ki je bil obenem kurir gestapa, je od vodstva plave garde za kamniški gestapo nosil spisek dvoj m/1 agentov. Na tem seznamu jfi bilo sedem oseb, ki so bilj znani aktivisti OF, v resnic* pa prikriti sovražniki osvobodilnega gibanja. Te ljudi naj bi uporabil tudi gestapo za svoje namene Vodstvo OF na kamniškem področju je hitro ukrepalo-V noči od 4. na 5. decembra 1943 so partizani likvidira1' navidezne aktiviste OF. To Je bil močan udarec za gestaP0 in plavo gardo. Da je bila z likvidacijo dvojnih agenti v resnici hudo prizadeta nacistična obveščevalna služb?' lahko sklepamo po povračilnem udarcu, ki ga je gestap? prizadejal osvobodilnemu S1' banju v Kamniku. Dva d«1 po opisanih dogodkih so are> i tirali 39 Kamničanov, 19. J* J nuarja 1944. pa še 14 oseo-j Gestapo je tistikrat naklep" obračunal s kamniško injy ligenco. Medtem ko so lavce in kmete v zaporih mučili, so učitelje, profesori > zdravnike, inženirje, trgovce, gostilničarje, študente in y. " di drugih poklicev ustrelit'- Zadnje dni januarja l9**' so partizani v Šentvidu il vidi ral i tamkajšnjega nem škega župana. Nemci so zav 31. januarja istega leta Šentvidu ustrelili 25 talce . med njimi 14 Kamničan° Med ustreljenimi je bil ' dolgoletni kamniški zdrav dr. Julij Polec. Med aretiranimi Kamn^ ni je bil trgovec^ Drno ^ prva žrtev. Drnovšek JCj,r3-lal pri bivšem trgovcu » .g marju v Kamniku. *lV legalno in vodil mestno o nizacijo OF. Verjetno je ^Q to gestapovcem zna.n°^ ga prvi dan po aretacij' s ^ v kamniškem zaporu ^ hudo mučili, da je Drno naslednjega dne v zapo dihnil. dr. JULIJA POLCA Spomini na dr. Polca Ivanka Trebušak, 58, živi *e 40 let v Kamniku, sicer pa je bila rojena v Tuhinju. Ko je bila stara dvajset let, je prišla za služkinjo k dr. Polcu. Zaprosil sem jo, naj obudi spomine na znamenitega kamniškega zdravnika. Takole je pripovedovala: »Dr. Polec je stanoval v svoji hiši v Maistrovi ulici. V tej hiši je imel ordinacijo in stanovanje. Dr. Polec je bil srednje postave, suh, kostanjevih las, v zrelih letih je nosil kratko brado. Poročen ni bil, od ožjih sorodnikov je imel le brata, univerzitetnega profesorja V Ljubljani. Ze pred vojno je bil proti fašizmu. Julija 1941. leta so niu Nemci ukazali, da se mora takoj izseliti iz svoje hiše. Preselila sva se v Keržmanče-vo vilo v Mekinje, njegovo hi-60 pa so zasegli gestapovci. V hiši dr. Polca so ostali gestapovci do konca vojne. Keržmanc je bil lesni trgove, ki so ga Nemci izselili, *ato je bila hiša prazna. Med vojno je bil dr. Polec okrajni zdravnik in je zdravil v mestni ambulanti. Ze 1941. leta je z zdravili Pomagal partizanom. Ranjeni >n bolni partizani so se hodili zdravit kar na stanovanje dr. Polca v Mekinjah, včasih pa jih jc šel zdravit tja, kamor so ga pač klicali. S tem pa ni izčrpana njegova dejavnost za OF. V Keržman-fcevi vili jc bila prava posto-3anka za zbiranje materiala 2a partizansko vojsko. Naj navedem samo nekaj primerov: ponzi Skala, trgovec, je osebno k nam prinašal perilo ■0 obleke za partizansko vojsko. Včasih pa smo šli k nje-tnu, da nam je dal, kar smo Potrebovali. Klemcnčič, trgovec trgovine s špecerijo, nam je dajal nrano (ustreljen je bil skupno z dr. Polcem). Tone Knaflič, lastnik tovarne usnja, je izdelal in poslal 1(T- Polcu samo v eni pošiljki W0 parov delovnih usnjarskih škornjev za partizane. . V stanovanju dr. Polca se 3e tako zbiral material, nato Pa sva z zdravnikom orga-nizirala, da so ga odpeljali naprej proti oišcvku (dva kn» od Kamnika). Dr- Polca so aretirali sedmega decembra 1943. ob pol sedmih zjutraj, ko jc bil še * Postelji. Teden dni so ga zasliševali v kamniškem za-l^1^- Stanovanje dr. Polca so Ien>eljit0 preiskali, toda do-DUl niso ničesar. Mene so zaprli prve dni ja-sY*rJa 1944. leta. V begunj-li Cm zaporu so me spraševa- • odkod smo dobivali mate- rial in kam je hodil zdravnik na zveze. Dejala sem, da je hodil samo v ambulanto in nikamor drugam. Potem so naju soočili. Dr. Polec mi je v navzočnosti gestapovcev dejal: 'Ivanka, tisti partizan v zelenem hubertusu,' in ničesar drugega. Bil je prepričan, da ga je izdal tisti Milan, ki nas je obiskal dvajsetega novembra. Cez dva dni so zdravnika ustrelili...« »Jaz bi te pozdravil« Ferdinand Mihelič, 58, delavec v podjetju »Kamnik«, pa se spominja: »Dr. Julij Polec je imel ilegalno ime Ornega, jaz pa Kaj-timir. Stanoval sem v Nev-ljah. Z dr. Polcem sva se že v stari Jugoslaviji dobro poznala, med vojno pa sva sodelovala. Večkrat mi je izročil zdravila za partizane. Včasih je v epruvetah za tablete prinesel tudi strelivo, naboje za pištole. Kje je to dobil, ne vem. Nekoč sem ga obvestil, da blizu Olševka leži ranjen partizan. Takoj se je podal na pot... V Begunjah so me hudo pretepli. Ko sem prišel iz bunkerja v sobo ves krvav, me dr. Polec vzame v naročje in reče: 'Jaz bi te rad pozdravil, pa ne morem.' Bil sem prepričan, da me bodo ustrelili. Prosil sem dr. Polca, naj domačim sporoči, kako sem umri. Ob teh besedah pa dr. Polec odvrne: 'Kaj pa če bom jaz ustreljen?' Nato je nadaljeval: 'če bom ustreljen, naj brat Janko prevzame vse spomine na pokojne starše. Hišo in imetje v hiši naj dobi nečakinja. Služkinja Ivanka naj dobi pohištvo svoje sobe, kuhinje in njivo na Bakovniku.' Anton Strgar, kamniški trgovec, pa nam je naroČil: 'Vse imetje naj dobi žena, sin in hčerka'. Tako smo drug drugemu zaupali svoj ustoieni testament, kajti nihče od nas ni vedel, kdo bo ustreljen in kdo bo preživel vihar. Po vojni je bilo Polčevo imetje res tako razdeljeno, kot je želel pred smrtjo. V nedeljo, 30. januarja 1944., okrog desetih dopoldne je bil dr. Polec zadnjič zaslišan v begunjskem zaporu. Gestapovci so bili z njim zelo prijazni. Ponudili so mu cigarete. Po vrnitvi v sobo je dr. Polec povedal, da ga ne bodo ustrelili. 'Verjetno bom šel delat v neko bolnišnico na Dunaj, vsaj tako so mi obljubili', je zadovoljno dejal v prepričanju, da je najhujše že Šlo mimo njega. Toda gestapovci so se le poigrali z njim. 24 ur po tej hinavski obljubi je bil dr. Polec že ustreljen. Streljali so jih na ponedeljek. Iz naše sobe so vzeli dr. Polca in Ceneta Lapa, kamniškega vrtnarja. Skozi okno sem videl še dr. Franca Vidica, ki je bil uklenjen skupaj z gostilničarjem Jankom Blagnetom. Drugih, ki so bili tistega ponedeljka ustreljeni, nisem videl. Tistega dne smo bih silno potr- Ne bom prisostvoval obešanju partizanov Tridesetega junija 1942. leta so Nemci na sedanjem Trgu talcev v Kamniku obesili osem ljudi. Obešeni so bili: Anton Balantič, 42, delavec iz Kamnika; Franc Erjavšek, 19, delavec iz Županje njive; Ivan Grabner, 41, kmečki delavec iz vasi Nevlje; Franc Jeras, 31, kmečki delavec iz Stahovice; Karel Kregar, 26, delavec iz Stahovice; Julijan Osenar, 22, ključavničar iz Nevelj; Mihael Preklet, 40, delavec iz Sv. Primoža in Zor-ko Rebernik, 21, delavec iz Zagorice. Nemci so po njihovih, včasih kar čudno natančnih paragrafih določili, da mora usmrtitvi prisostvovati tudi dr. Polec kot zdravnik, ki bi uradno ugotovil smrt obešen-cev. »Hudo in težko mi je pri srcu, ker bom moral prisostvovati eksekuciji partizanov,« je dr. Polec potožil prijatelju dr. Francu Puclju. Po besedah dr. Puclja pa je dr. Polec čez nekaj časa vesel zvedel, da bo obešen j u sredi Kamnika prisostvoval dr. Brilling. Le4a je bil v Kamniku kot nemški zdravnik. Sicer res dober zdravnik, toda navdušen nacist. Po justi-fikaciji (obešenju) pred bivšo staro kamniško pošto je dr. Brilling v ambulanti pripovedoval, da je že večkrat prisostvoval usmrtitvam ljudi, da pa so se ti vedli pred smrtjo popolnoma drugače. S tem je priznal, da so naši ljudje hrabro zrli smrti v obraz. Tistega večera je dr. Polec dr. Puclju dejal: »Pomagajmo partizanom, ker samo od njih lahko pričakujemo rešitve. Otroci bodo morda imeli lepše življenje kot Po poteh dr. Polca Dr. Julij Polec je bil rojen 8. oktobra 1883 v Kamniku kot sin okrajnega sodnika v Kamniku. Osnovno šolo je obiskoval v Kamniku, gimnazijo pa na Poljanah v Ljubljani. Medicino je študiral na Dunaju, kjer je 23. decembra 1910. promovira! za doktorja vsega zdravilstva. Od 1911. leta je delal na raznih oddelkih deželne bolnišnice v Ljubljani, dokler ni bil januarja 1914. leta imenovan za sanitetnega asistenta pri deželnem predsedništvu za Kranjsko. V prvi svetovni vojni je bil kot črnovojniški zdravnik od avgusta 1914. pa do novembra 1918. leta. Prva tri leta je zdravil v vojaški bolnišnici v Ljubljani, julija 1917. leta pa je bil premeščen na soško fronto. Kot zdravnik se je udeležil proboja soške fronte do reke Piave v severni Italiji. Po teh bojih je bil premeščen z divizijo na fronto v Francijo. Tam je dočakal razsulo nemške in avstrijske vojske. Po vrnitvi v svoj kraj je bil decembra 1918. leta dodeljen okrajnemu glavarstvu v Kamniku. 1937. leta je bil imenovan za rednega člana banskega sanitetnega sveta Dravske banovine. Poleg tega je bil tudi železniški zdravnik za zdravstveni okraj Kamnik, honorarni zdravnik v Smodnišnici in jetniški zdravnik v Kamniku. Bil je pobudnik in soustanovitelj protituberkulozne lige v Kamniku in njen predsednik od 1934. leta do nemške okupacije 1941. leta. Dr. Julij Polec je bil 25 let kamniški zdravnik. Po prihodu okupatorja je vse pomembne funkcije v zdravstvu prevzel nemški zdravnik dr. Brilling, dr. Polec pa je bil le njegov namestnik. Zato je vse svoje moči posvetil boju za osvoboditev. V mestu in okolici je zdravil ranjene in bolne partizane. Sodeloval je s tedanjim politkomisarjem kamniškega bataljona narodnim herojem Jakobom Mohorjem — Molkom. Poleg lastnih prispevkov za partizanske borce je organiziral zbiranje in odpremo sanitetnega materiala, zdravniškega instrumentarija, zdravil, hrane, obleke in denarja. Kamničani se ga dobro spominjajo tudi po tem, ker je redno hodil s psičkom na sprehod na Kužno h kmetu na Olševek. Tam je bila tudi redna zveza s partizani. Doslej še ni znano, kako je prišlo do tako množičnih aretacij decembra 1943. leta. Kdo je izdal kamniško organizacijo OF? Omenil sem že, da je dr. Polec v begunjskem zaporu dva dni pred ustrelitvijo služkinji Ivanki izjavil, da ga je izdal »Milan v zelenem hubertusu«. Milan iz Moravč, pravili so mu Moravski Milan, je bil v Kamniku znan aktivist OF. Bil je hraber ilegalec, partizan, ki je v boju za svobodo žrtvoval svoje življenje. Po mnenju številnih kamniških borcev Moravski Milan ni nikogar izdal. Verjetno so gestapovci dr. Polcu to namignili z namero, da odvrnejo sum od pravega izdajalca. To je bila splošna gestapovska praksa. Prek preživelih pa naj bi se ta vest prenesla v partizane, ki naj bi sami obračunali s človekom, ki je bil v celotni zadevi nedolžen, toda gestapo bi se smehljal, če bi se to zgodilo. Zastavlja se vprašanje: Je dr. Polec poznal Moravškega Milana? Vsekakor, odgovarjajo kamniški borci. Sicer bi lahko pomislili, da so gestapovci k dr. Polcu poslali svojega agenta pod tem imenom. Služkinja Ivanka Trebušak pravi, da Moravškega Milana ni poznala in da tistega neznanca v zelenem hubertusu prej še nikdar ni videla, srečala pa ga je po prihodu iz zapora sredi Kamnika. Moravski Milan in dr. Polec sta mrtva. Zato nikdar ne bomo zvedeli, kdo je bil dvajsetega novembra 1943. leta pri dr. Polcu v Keržmančevi vili. Decembrski dogodki iz leta 1943. so še vedno močno zasidrani v spominih Kamniča-nov. Upamo, da bodo prezir veli dopolnili ta sestavek. J. Vidie Golobi za olimpiado Na zvezni razstavi golobov pismonoš, ki j*ć bila v soboto in nedeljo v delavskem domu v Kranju, so izbrali po 5 najlepših golobov in golobic, ki bodo zastopali Jugoslavijo na 13. golob j i olimpiadi februarja prihodnjega leta v Bruslju. Med samci je osvojil največ točk golob iz Sente (91,25 od 92 možnih), lastnika drugega in tretjega pa sta Kranjčana Leo Suchy (90,88) in Milan Vilfan (90,87). Na tretje in četrto mesto sta se uvrstila goloba iz Pakraca (90,75) in Subotice (90,63). Tudi med samicami je naj- lepša iz Sente (92), druga pa je Suchyjeva (91,63). Razen teh so se v ekipo uvrstile še golobice iz Kikinde, Zagreba in Sente (vse po 91,50). Teh deset golobov bo na olimpiadi nastopilo v konkurenci standard, kjer ocenjujejo lepoto. Pogoj za sodelovanje pa so seveda tudi dobri tekmovalni rezultati v letenju. V skupini šport, kjer se bodo pomerili najboljši letalci med golobi pa bo iz Jugoslavije tekmovalo 21 golobov, ki jih bodo izbrali na osnovi rezultatov zadnjih dveh let. si Za Tubkalom novi načrti Ni še tako dolgo, ko je imel znani gorski reševalec in alpinist Roman Heiiec v Kranju zanimivo predavanje o vzponu na Tubkal. Zares zanimivo predavanje, spremljano s 180 diapozitivi, traja približno uro in četrt. Ko smo ga pred nedavnim obiskali v Alp pensionu v Tupa-ličah, nam je zaupal, da namerava to predavanje ponoviti še v nekaterih drugih krajih Gorenjske. če bo le zanimanje zanj. »Roman, kaj prihodnje?« pa načrti v HIP! »Preveč dela imam, da bi lahko uresničil vse želje. Je že tako, da je treba najprej precej urediti tudi v Alp pensionu. Vendar pa se še ta mesec ali najkasneje januarja ne nameravam odreči vzponu v švicarskih Alpah. Nameravam zavzeti %ekaj vrhov pod tri in nad tri tisoč metrov. Razen tega pa pripravljam januarja zanimiv izlet v Grčijo na goro Olimp. S skupino si bomo ogledali nekatere spomenike, nato pa se prek južne Italije, kjer si bomo ogledali Vezuv, podali še na Sicilijo. Tamkaj nameravamo pogledati še na Etno.« »Ali imaš v programu tudi daljše odprave?« »če bo šlo vse po sreči, bom s skupino alpinistov pri- hodnje leto obiskal nekatere vrhove v Finski, Danski, Švedski in Norveški. Kasneje pa se bomo podali še na nekatere vrhove v španskem in portugalskem pogorju, še pred tem pa nameravam pripraviti izlet za planince v Maroko. Od tam pa bi se s skupino povzpel na najvišji vrh Atlasa Tubkal.« »Pripravljaš morda še kaj posebnega, presenetljivega?« »Ne bi rad govoril o večjih načrtih. Za zdaj naj velja le odgovor, da bodo vse ture, ki jih bomo napravili prihodnje loto, trening za leto 1972. Takrat pa upam, da pridem v Indijo.« »Kako pa se odvija turizem, seveda ne alpinistični, v Alp pensionu?« »Kot sem že rekel je dela čez glavo. Z obiskom sem prav zadovoljen. Ko pa bom januarja končal z obnovo objekta, bo zanimanje gotovo še večje. V vseh sobah nameravam namreč urediti toplo in mrzlo vodo, savno, obnoviti električno napeljavo, urediti kanalizacijo itd. Želim pa si, da bi ta objekt res lahko čimprej rabil planincem in športnikom.« A *- V Kranju so v soboto in nedeljo izbrali pet najlepših golobov. — Foto: F. Perdan MOST CEZ MOSTNICO — Da bo hotel Lev lz Ljubljane lahko začel graditi nov hotel od Bohinjskega jezera, mora najprej zgraditi vodovod in most čez potok Mostnico. obeh objektih je prevzelo SGP Sava z Jesenic. Vodovod grade že vse leto, most pa jeseni. Do sedaj so zabetonirali nosilne zidove. vzhodno Dela o« so začel* B. B. V nedeljo Je bilo v Kranju predzadnje in zadnje kolo v slovenski šahovski ligi- i^^dafl Borec je Izgubil srečanje z ljubljanskim Zmajem z rezultatom 1,5:6,5 točke. — Foto: r. r i V pralni kninska koča PRI FRANC1JU na Jakobu nad Predd vorom tah°dPrta pozimi OD sob°-p°Poldne in nedeljah. ToP'a ln mrzla jedila *A °BISK SE PRIPORO-°A OSKRBNIK. NA NOVOLETNEM SEJMU V DELAVSKEM DOMU v Kranju od 16. do 27. decembra vam s posebnim sejemskim popustom nudimo ženske in moške čevlje po najnovejši modi. SE PRIPOROČA KERN STANKO, Kranj, Partizanska c. 5. SVEŽA JAJCA po reklamni ceni do začetka valilne sezone prodaja vsako sredo in soboto VALILNICA v NAKLEM pri Kranju • • • t r i g 1 a v OBIŠČITE Pohitite z rezervacijami CREinn Silvestrovanje v treh prostorih: bar, restavracija, aperitiv-snack bar. Silvestrovanja se bo udeležilo 500 gostov. Sedeži so še prosti. Silvestrovanju v novem kranjskem hotelu bodo dali živahnost ansambli »Druga stran« (aperitiv-snack bar), Borisa Kova-čiča s pevcem Rafkom Irgoličem in Sianko Kova-čič (restavracija) in »The Lazy Dogs« (bar). Silvestrovanje bo največje v Kranju. Udeležite se ga lahko za 150 (aperitiv-snack bar) ali 200 din (bar, restavracija). Pri silvestrovanju vso noč mrzli bife, steklenica vina, pol steklenice šampanjca na osebo. Barski program v baru in v restavraciji. S silvestrovanjem v hotelu Creina srečno novo leto 1971! Kranjčani, ki boste silvestrovali doma in nočete obremenjevati gospodinje, lahko naročile v hotelu Creina narezke oz. plošče in razne specialitete za poljubno število oseb po delikatesnih cenah Naročila sprejema hotel Creina do 30. decembra do 18 ure. Dostava tudi na dom. Mladinska knjiga iana Prodajalna Kranj Maistrov trg 1 Obiščite nas na novoletnem sejmu v delavskem domu v Kranju od 16. do 27. decembra Nudimo vam veliko izbiro slikanic, daril za mladino in odrasle, novoletna vabila in voščilnice ter druga primerna darila za obdaritev v podjetjih. Knjige za vsako hišo. TRIGLAV KONFEKCIJA, KRANJ Novoletna razprodaja konfekcije POPUST 30 •[.- 50 7o V ČASU OD 10. — 30. 12. 1970 ŽIVLJENJE IMA PREDNOST Republiška prometno vzgojna in preventivna akcija pod tem naslovom bo trajala do 31. januarja 1971. Namenjena je vsem udeležencem v prometu, tako tudi PEŠCEM. Prav gotovo je, da z akcijo skušamo doseči zmanjšanje ali vsaj omejitev števila prometnih nesreč, to pa bi se dalo doseči le s sodelovanjem slehernega udeleženca v cestnem prometu, ki upošteva prometne predpise, opozorila in navodila glede ravnanja v prometu. Žal pa je precejšen odstotek tistih, ki jim to ni mar, slej ko prej pa se jim ta brezbrižnost maščuje. Znano je tudi dejstvo, da so poleg krivca — povzročitelja prometne nesreče skoraj v vsakem primeru prizadeti še drugi udeleženci v prometu, ki za nesrečo niso popolnoma nič krivi. Ne glede na omenjeno akcijo mislim, da je potrebno nekaj več spregovoriti o prometni varnosti oz. nevarnosti pešcev kot posebni kategoriji udeležencev v prometu. Pešci so najštevilnejši udeleženci v prometu in poleg kolesarjev in voznikov motornih koles tudi fizično najbolj izpostavljeni raznim nevarnostim na cesti. Vozniki avtomobilov so v svojem železnem oklepu — vozilu — do neke mere le bolje zaščiteni in pri lažjih prometnih nesrečah (trčenjih) običajno ni težjih niti lažjih telesnih poškodb, temveč le materialna škoda, medtem ko je za pešca že vsako trčenje z vozilom lahko usodno. Tega bi se pešci v večji meri morali zavedati. Koliko so pešci povzročitelji oz. izključno krivci za prometne nesreče, nam povedo naslednji statistični podatki za območje SR Slovenije za leto 1968, 1969 in I. polletje 1970. Pri skupnem številu nesreč so upoštevane nesreče s smrtnim izidom, težjimi in lažjimi telesnimi poškodbami in materialno škodo nad 5000 din, vtem ko prometne nesreče samo z materialno škodo do 5000 din in brez telesnih poškodb niso upoštevane. Teh pa je še neprimerno več. 1968. leta — 8176 prometnih nesreč, od tega 1104 nesreče, ki so jih povzročili pešci, to pa je 13,52 %. Od 1104 nesreč so bile le 4 nesreče samo z materialno škodo, vse druge pa s telesnimi poškodbami in smrtnim izidom. Pri 8176 prometnih nesrečah je bilo: mrtvi hudo ranjeni lažje ranjeni Skupaj 497 3874 5346 9717 od tega pešci 148 877 775 1800 ali 18,52 % 1969. leta — 9353 prometnih nesreč, od tega 1203 nesreče, ki so jih povzročili pešci, to pa je 12,86 %. Od 1203 nesreč je bilo le 6 nesreč samo z materialno škodo, vse druge pa' s telesnimi poškodbami in smrtnim izidom. Pri 9353 prometnih nesrečah je bilo: mrtvi hudo ranjeni lažje ranjeni Skupaj 583 4292 5730 10605 od tega pešci 211 989 869 2069 ali 19,51% I. polletje 1970 — 4194 prometnih nesreč, od tega 558 nesreč, ki so jih povzročili pešci, to pa je 13,34 %. Od 558 nesreč ni bilo niti ene nesreče samo z materialno škodo, temveč so bile s telesnimi poškodbami in s smrtnim izidom. Pri 4194 prometnih nesrečah je bilo: mrtvi hudo ranjeni lažje ranjeni Skupaj 210 1721 2766 4697 od tega pešci 88 453 446 987 ali 21,01 % S temi podatki hočem podkrepiti trditev, da je pešec kot udeleženec v cestnem prometu najbolj izpostavljen nevarnosti, saj je razvidno, da je bilo pri prometnih nesrečah, ki so jih povzročili pešci, le nekaj primerov, ko je bila posledica prometne nesreče le materialna škoda, vse druge pa so bile s telesnimi poškodbami in s smrtnim izidom. Poglejmo še, kaj so glavni vzroki prometnih nesreč, ki jih povzročijo pešci: 0 nenadno prečkanje ceste pred vozilom še vedno najpogostejši vzrok prometnih nesreč, 0 hoja pod vplivom alkohola — po številu nesreč na drugem mestu, % prečkanje ceste zunaj prehoda za pešce, 0 hoja po vozišču, čeprav je ob strani pločnik, £ nepravilna hoja vzdolž vozišča zunaj naseljenega kraja, O zadrževanje na vozišču (igranje na vozišču, kar velja za otroke), 0 telesne in fizične motnje (gluhost, starost, onemoglost). Kot opozorilo oz. pojasnilo navajam nekatera najbistvenejša določila temeljnega zakona o varnosti cestnega prometa, ki so jih pešci dolžni upoštevati, in sicer: £ pešec mora hoditi na cesti po pločniku ali drugi površini, ki je posebej narejena in določena za pešce, £ na javni cesti izven naselja ter na delu ceste, ki pelje skozi naselja nima pločnika ali druge za pešce določene površine, mora hoditi pe^* po skrajni levi strani ceste v smeri hoje, % če gredo pešci v organizirani skupini, morajo hoditi po skrajni desfl1 strani ceste, 0 pešec ne sme postajati na vozišču, 0 na cesti, ki%na zaznamovane ali posebej napravljene prehode za pe&c' mora pešec čez cesto na takem prehodu, če ni več kot 100 m oddaUc0 od njega, 0 pešec mora pazljivo iti čez vozišče in ne sme namenoma ali brez potrebe ovirati vozil, 0 na zaznamovanih prehodih za pešce, ima pešec, ki hodi po zaznamovanem prehodu, prednost pred vozili, pred katera prihaja, 0 pešec, ki gre čez vozišče na kraju, kjer ni zaznamovanega prehoda, mor3 počakati in pustiti mimo prihajajoča vozila. Ce torej kot pešci vemo, kako smo se v prometu dolžni ravnati, zakaj J/j potem v praksi nasprotno. Postavimo se na stališče pešca na eni strani f» na stališče voznika na drugi strani. Ali naj torej samo vozniki upoštevaj prometne predpise in pazijo na varnost pešcev, pešci pa lahko brezbrizn in neodgovorno kršijo prometne predpise. Eni kot drugi jih morajo upo»te" vati, ne pa izigravati. Predpis določa, da v mestu oz. nasleju, kjer so pločniki, morajo pe*c| hoditi po pločniku, v resnici pa hodijo po vozišču in s tem ovirajo promf in ogrožajo svojo varnost in varnost voznikov motornih in drugih voz'-Takim objestnežem tudi zvočni ali svetlobni signal voznika motornega voz' nič ne pomeni in sc za to sploh ne zmenijo. Izven naselja ali v naselju, kjer ni pločnikov, mora pešec hodili po s^1"*-1"1 levi strani ceste v smeri hoje, kar je glede varnosti vsekakor v prid pe*c Ugotavljamo, da pešci ta predpis ne upoštevajo. Pešec ne sme postajati na vozišču. Dejansko pa kaže, da so P°se^j priljubljena mesta za kramljanje (predvsem za mladino) prav v neposred bližini križišč in zavojev na vogalih stavb in ker je to v mestu z vcej gostoto prometa, predstavljajo take gruče oviro in ogrožajo varnost prornc • Niso redki primeri takega postajanja celo na vozišču. S takim početje voznika prisilijo, da čaka, kdaj mu bodo omogočili nadaljevanje voznj • Cesto pešci prečkajo v neposredni bližini označenega prehoda in s ten1 izsiljujejo prednost, na prehodih pa cesto prečkajo namenoma zelo P°ča da pri tem ovirajo promet. , s Velika nevarnost je za pešca (in voznika) tudi, če nenadoma ^oP1 pločnika na prehod za pešec, kadar je vozilo že tik prehoda. Razumljiv0 J ' da je tako početje namerno izigravanje voznikov, saj voznik svojega vo ne more ustaviti na tako kratki razdalji, predvsem pa ne na mokri, P°'c ali zasneženi cesti. Se večjo nevarnost za pešca predstavlja tako nena prečkanje ceste izven prehoda za pešce. Navedeno je le nekaj primerov nepravilnega ponašanja pešcev. Za tetn. grobimi napakami pa sc skriva nevarnost prometnih nesreč in seveda ovira za normalno in varno odvijanje prometa. Naj ob koncu podam še nekaj misli o pešcih — štoparjih. Leti sc f,0.st^p1 ljajo ob cesti na takih mestih, kjer je že s prometnimi znaki ali s predpJ prepovedano ustavljanje vozil, na primer na nepreglednih zavojih, mos ^ itd. Če sc jc voznik posameznik le odločil, da stori uslugo, je s tem s ,cr, prekršek, zaradi nepredvidenega ustavljanja vozila pa je spravil v neug .j položaj tudi za njim vozeča vozila oz. voznike. Zato naj opozorilo velja ^ pešcem — štoparjem, da naj vozila ne ustavljaj© na neprimernih M. Mažgo« BAČA tovarna volnenih izdelkov Podbrdo nudi cenjenim potrošnikom na novoletnem sejmu v Kranju od 16. do 27. decembra po sejemskih cenah: kamgarne za moške obleke, ženske kostime in težke kamgarne za moške in ženske plašče v modnih barvah in vzorcih iz čiste runske volne. Izkoristite izredno priložnost! Priporočamo se! Vsem cenjenim odjemalcem želimo srečno novo leto 1971 4019 ELFvN I Prodaja v našemj Paviljonu na j Gorenjskem, l£eJnfiu ^ Prodam 100 kg težkega PRAŠIČA. Polica 2, Naklo 5522 Prodam SLAMOREZNICO s puhalnikom. Sp. Duplje 51 5455 Prodam dve SVINJI, breji 15 tednov, in traktorske KOMBINIRKE bautz za seno. Voglje 86, Šenčur 5531 Prodam KONJA in KRAVO. Sp. Duplje 53 5532 Prodam plemenskega VOLA in večjo količino KORENJA. Podbrezje 109 5533 Prodam tri PRAŠIČE za zakol po izbiri. Kranj, Cesta na Klanec 8 5534 Prodam PRAŠIČA za zakol in domače ŽGANJE. Hlebce 26 pri Lescah 5535 Prodam večjo količino zimskega ČESNA. Naslov v oglasnem oddelku 5536 Prodam več PRAŠIČEV, težkih po 180 kg. Cirče 25, Kranj 5537 Prodam SLAMOREZNICO na motorni pogon. Sp. Desnica 57 5538 Prodam SKRINJO za GLOBOKO ZMRZOVANJE iglis (100 litrov). Hrastje 51, Kranj ' 5539 Prodam PRAŠIČA za zakol. Žontar Janez, Sv. Duh 41, škof j a "Loka 5540 Prodam PRAŠIČA za zakol. Zg. Brnik 19 5541 Prodam 500 kg težkega plemenskega VOLA in 100 kg težkega PRAŠIČA, čadovlje 5, Trs ten i k 5542 Izdaja ln tiska CP »Go renjski tisk« Kranj, Ulica Moše Pijade — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj Trg revolucije 1 stavba občinske skupščine. — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135 — Telefoni: redakcija 21-835 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152. — Naročnina: letna 32 polletna 16 din, cena za eno številke 50 para. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 10 •/§ popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. Prodam ŠTEDILNIK gorenje na trdo gorivo in KUPIM MEŠALEC za beton. Blažič Ferdinand, Trg Svobode 24, Tržič 5543 Kupim rabljeno motorno kolo PONI EXPRES v dobrem stanju. Navedite zadnjo ceno. Rostohar Edo, Ro/.;io 48, p. Blanca 5544 Kupim dobro ohranjeno SLAMOREZNICO. Primožič Andrej, Lom — Potarje 4, Tržič 5545 Kupim železni »GAŠPER« na drva. Dvorje 39, Cerklje 5546 MOTORNA VOZKjU Prodam dobro ohranjen FIAT 850. Orehovi je 11, Kranj, telefon 22-601 5547 Poceni prodam FIAT 750. Zbilje 7, Medvode 5548 Prodam komplet nove ZIMSKE GUME za NSU 110. Ravnik, Blejska Dobrava 52, Jesenice 5549 Prodam FIAT 750, letnik avgust 68. Naslov v oglasnem oddelku 5554 ZAPOSLITVI: Sprejmem VAJENCA v uk avtomehanične stroke. Bo-kalj Anton, Polica 15, Naklo, telet on 21-412 5550 Iščem UPOKOJENCA za pomoč pri vodovodnih popravilih nekaj ur dnevno. Naslov v oglasnem oddelku 5551 OSTALO OBVEŠČAM cenjene goste, da je ponovno odprta GOSTILNA MULEJ na Potokih. Solidna postrežba. Vabljeni! 5508 GOSTILNIČARJI! Ce potrebujete odličen »CVIČEK« ga lahko pripeljem na dom. Vzorec in dogovor o ceni lahko dobite v Kranju, Jezerska cesta 8 5552 OPOZORILO! Kdor bo še vozil po mojem travniku na Dobravi, ga bom sodnijsko preganjal. Zeni Janez, Sp. Besnica 46 5553 Druga obletnica smrti Marije Grošelj iz Grada Minili sta le leti dve, odkar vas več med nami ni, a še vedno za vami so solzne naše oči. Mama prerano ste nas zapustili, prerano so v grob vas položili. Vso ljubezen ste nam podarili, na vas ostali bodo zlati spomini. Vsem hvala tisočkrat, kar naši ljubljeni mami dali ste zadnjikrat. Franci Izpod Krvavca Grad, Šenčur, 13. decembra 1970 Kranj CENTER 16. decembra angl. barv. CS film CHE GUEVARA ob 15. uri, angl.-franc. barv. CS film MAYERLING ob 17. in 19.30 17. decembra amer. film TARZAN IN NJEGOVA ŽENA ob 15. uri, angl.-franc. barv. CS film MAYERLING ob 17. in 19.30 18. decembra angl. barv. film ČRNA MORA ob 15. uri, angl.-franc. barv. CS film MAYERLING ob 17. in 19.30 Kranj STORŽIČ 17. decembra premiera angl. barv. film ČRNA MORA ob 17. ift 19. uri 18. decembra angl. barv. film ČRNA MORA ob 17. in 19. uri Tržič 17. decembra premiera ameriškega barv. CS filma DAN NEVARNEGA REVOLVERJA ob 19.30 18. decembra amer. barvni CS film DAN NEVARNEGA REVOLVERJA ob 17.30 in 19.30 Kamnik DOM 17. decembra premiera ameriškega barv. VV filma SRCE JE SAMOTEN LOVEC ob 17.30 in 19.30 18. decembra amer. film TARZAN IN NJEGOVA ŽENA ob 17.30, amer. barv. VV film SRCE JE SAMOTEN LOVEC ob 19.30 Jesenice RADIO 16. decembra amer.-italijan-ski barv. CS film PETORICA ZA PEKEL Jesenice PLAVŽ 16. decembra nemški barv. fiJm CHARLIYEV STRIC 17. decembra angl. barv. film SVETNIK PROTI MAFIJI 18. decembra angl. barvni film SVETNIK PROTI MAFIJI Dovje-Mojstrana 16. decembra amer. barvni CS film ORLOVSKO GNEZDO Kranjska gora 17. decembra amer.-italijan-ski barv. CS film PETERICA ZA PEKEL Javornik DELAVSKI DOM 16. decembra angl. barv. film SVETNIK PROTI MAFIJI Radovljica 16. decembra i talij .-špan. film CANGOSJERO ob 18. uri, amer. barv. film JEZDEC MAŠČEVALEC ob 20. uri 17. decembra franc. barv. film VOJSKA V SENCI ob 20. uri 18. decembra italij. barvni film STRAHOVI ob 18. uri, franc. barv. film BORA BORA ob 20. uri Bled 16. decembra amer. film ROP BREZ PLENA ob 17. in 20. uri 17. decembra amer. film ROP BREZ PLENA ob 17. in 20. uri 18. decembra amer. film STANIO IN OLIO PRODAJATA MISNICE ob 17. in 20. uri Železniki OBZORJE 16. decembra amer. barvni film ZGODBA O LYLAH CLA-RE 18. decembra franc. barvni film BYE, BYE, BARBARA Skofja Loka SORA 17. decembra franc. barvni film LJUBEZENSKO IZZIVANJE ob 18. in 20. uri 18. decembra brazil. barvni film ANTONIO, KI PRINAŠA SMRT ob 18. in 20. uri Potrošniki! Veliko izbiro novoletnih daril vam po znižanih cenah nudi trgovina DELIKATESA na Maistrovem trgu v Kranju in na novoletnem sejmu Od 15. do 31. decembra 1970 nudimo gospodarskim organizacijam, ustanovam in potrošnikom pri nakupu daril v vrednosti 50 din 5 % popusta. Vsa darila pakiramo po vaši želji in odpošiljamo na zahtevane naslove. Pohitite z nakupom novoletnih daril v Delikatesi v Kranju Se priporoča in vam želi srečno 1971 trgovina Delikatesa -GTP Central Kranj nesreče TRČENJE V KRIŽIŠČU V petek, 11. decembra, nekaj po polnoči sta na vrhu Jelenovega klanca v Kranju trčila dva osebna avtomobila. Voznik avtomobila nemške registracije Mi!an Klišanin je v križšču pri zavijanju v desno pri Merkurju zavozil preveč proti središču ter trčil v osebni avtomobil Marjana PenČeka iz Kranja, ki je pripeljal iz nasprotne smeri. Pri trčenju je bil voznik Klišanin huje ranjen, njegov sopotnik Klišanin Mato pa laže. Odpeljali so ju v ljubljansko bolnišnico. PREKRATKA VARNOSTNA RAZDALJA Na cesti tretjega reda v Srednji vasi je v soboto, 12. decembra, dopoldne ustavil svoj avtomobil voznik Janez Stanovnik. Za njim je v prekratki varnostni razdalji peljal voznik osebnega avtomobila Rajmad Bedene iz Ljubljane in trčil v Sta-novnikovo vozilo, škode na vozilih je za 7000 din. NEZGODA NA POLEDENELI CESTI V soboto popoldne je na cesti v Dovjem voznik osebnega avtomobila Alojz Jeraša z Jesenic prehitro pripeljal v ovinek In ker je bila cesta poledenela, je avtomobil začel zanašati, nato pa je zapeljal s ceste in se prevrnil. Voznik in sopotnica Barbara Kerštajn z Jesenic sta bila v nesreči huje ranjena In so ju prepeljali v jeseniško bolnišnico. I PRIPELJAL PO LEVI Na cesti drugega reda v Savici je v soboto popoldne voznik osebnega avtomobila Janez Robnik iz Mozirja pripeljal po levi strani ceste m čelno trčil v nasproti vozeči osebni avtomobil Mirka Smukavca iz Bohinjske Bistrice. Pri trčenju jc bil voznik Robnik lažje ranjen, škode na avtomobilih pa jc za 12.000 din. OBRAČANJE NA CESTI Na Ljubljanski cesti v škofji Loki je v soboto, 12. decembra, ob sedmi uri zvečer voznik osebnega avtomobila Silvo Kopriva iz Ljubljane obračal svoje vozilo. Pri tem je zaprl pot vozniku osebnega avtomobila Janezu Kavčiču iz Ljubljane, tako da je trčil vanj. Za Kavčičevim avtomobilom je v prekratki varnostni razdalji pripeljal voznik Alojz Pokorn iz škofje Loke in trčil v Kavčičev avtomobil. Pri trčenju ni bil nihče ranjen, škode na avtomobilih pa je za 7500 din. MOST JE BIL POLEDENEL V nedeljo, 13. decembra, popoldne sc jc na poledeneli cesti v Kokri pripetila nezgoda voznici osebnega avtomobila Silvi Eržen iz Ljubljane. Zaradi neprimerne hitrosti je avtomobil na poledenelem mostu začelo zanašati, tako da se je prevrnil na streho. Huje ranjeno voznico so odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Škode na avtomobilu je za 3000 din. L. M. Kovinotehna FUŽINAR blagovnica JESENICE Novoletna prodaja na novoletnem sejmu v Kranju od 16. do 27. XII. izreden popust do Eksplozija v stanovanju V soboto, 12. decembra, popoldne je v stanovanju Franca Gasarja na Jesenicah eksplodira] plin. Franc Gatar Je postavil plinsko peč znamke queen iz veže v ko- palnico. Komisija, ki je nezgodo raziskovala, meni, da je v kopalnici peč ugasnila, plin iz jeklenke pa je uhajal še naprej in ob stiku z ognjem eksplodiral. Pri eks- ploziji je Franc Gasar dobil hude opekline, škode v stanovanju je za 4000 din. Peč bo pregledal strokovnjak m ugotovil vzrok eksplozije. L. Mencinger Zahvala Ob bridki izgubi ljubega očeta, brata, strica Franca Pavca se iskreno zahvaljujemo zdravstvenemu osebju bolnišnice na Golniku, ki mu je lajšalo zadnje dneve življenja. Hvala tudi vsem, ki ste ga tako številno spremili k zadnjemu počitku. Posebna zahvala g. dekanu Zakrajšku in predstavnikom tovarne Lepenke za lepe poslovilne besede. Posebna zahvala sosedom za izraze sožalja in venec ter vsem darovalcem vencev in cvetja. Globoko žalujoči: hčerka Katarina, sinova Franci in Flori j an z družina-Tržič, Kranj, 13. decembra 1970 mi in drugo sorodstvo pralni stroji televizorji hladilniki štedilniki peči Poleg tega: trajno žareče peči in štedilniki kiippersbusch, EMO, pomivalne omarice, Tiki bojlerji. Razprodaja podstavkov za novoletne smrečice Nadvse ugodni kreditni pogoji in brezplačna dostava Novoletna prodaja Kovinotehne Izredna priložnost! Trgovsko podjetje na veliko in malo s servisi .AVTO-CELJE' Celje vam nudi po stari ceni vozila Škoda 100 Š — din 21.936,70 z možnostjo kreditiranja Ne zamudite izredne prilike! Nudimo vam tudi vozila: NSU 1000 C NSU 1200 C VVARTBURG STD WARTBURG DE LUXE VVARTBURG TOURIST ZAPOROZEC RENAULT - LITOSTROJ AUTO UNION — AUDI JEEP CJ 4 Informacije na telefon 21 — 80 Zahtevajte vstavitev sandvvik spikes (žebljev) v plašče avtomobila v našem servisu v Ipavčevi 21, telefon: 36-50, 36-52, da si tudi pozimi zagotovite varno vožnjo. SREČNO VOŽNJO V NOVEM LETU 1971 ŽELI KOLEKTIV »AVTO« Celje Ekipni smučarski državni prvaki za leto 1970 V skokih in tekih Triglav, v alpskih disciplinah Jesenice Smučarska zveza Jugoslavije je objavila uradno razvrstitev najboljših ekip v posameznih smučarskih disciplinah za leto 1970. Vsi trije naslovi so spet ostali na Gorenjskem. V alpskih disciplinah so osvojili naslov državnega prvaka smučarji in smučarke ŠD Jesenic. Ostala dva naslova (v tekih in skokih) pa sta pripadla kranjskemu Triglavu. Iz tega je razvidno, da imajo na Jesenicah najboljše in najštevilnejše tekmovalce v alpskih disciplinah, najmočnejši center v klasičnih disciplinah pa je še vedno Kranj. V alpskih disciplinah je v minuli sezoni dobilo točke 72 smučarskih organizacij. Vrstni red je naslednji: 1. ŠD Jesenice 527,5, 2. ŠD Branik-Maribor 466,5, 3. TVD Partizan-Tržič 297,5, 4. SK Radovljica 279,0, 5. SK Mla-dost-Zagreb 260 ... uvrstitve ostalih gorenjskih društev: H. SK Transturist-Šk. Loka 134,5, 14. SK Triglav-Kranj 124, 19. SK Kamnik 69, 20. TVD Partizan-Selca 69, 24. TVD Partizan Bled 51,5, 25. SK Alples-Železniki 44,5, 28. SK Jezersko 26,5, 45. TVD Partizan-Podnart 6, 47. SK Alpina-Ziri 4, 66. TVD Partizan-Gorje 1. V skokih je dobilo točke 29 smučarskih organizacij. Vrstni red: 1. SK Triglav-Kranj 104,5, 2. SK Enotnost-Ljubljana 95,5, 3. ŠD Jesenice 83,0, 4. TVD Partizan Logatec 63,0, 5. SK Crna 59,0, 6. SK Alpina-Ziri 18,0,... uvrstitve ostalih gorenjskih društev: 9. TVD Partizan-Križe 14,0, 26. SK Kamnik 1,5, 27. TVD Partizan-Gorenja vas 1,0, 29. TVD Partizan-Kropa 0,5. Število organizacij, ki so dobile točke v minuli sezoni, se je povečalo tudi v tekih. Točke je dobilo 32 smučarskih klubov. Vrstni red: 1. SK Triglav-Kranj 150,0, 2. SK Jesenice 125,5, 3. SK Fužinar-Ravne 109,0, 4. TVD Partizan-Lovrenc na Pohorju 93,0, 5. TVD Parti Kui-Dol 90,0, 6. SK Alpies Železniki 81,0, 7. TVD Partizan-Gorje 72,0,... uvrstitve ostalih gorenjskih klubov: 10. SK Radovljica 39,0, TVD Partizan-Boh. Bistrica 17,0, 23. TVD Partizan Bled 12,0. J.Javomik Šah Kranjčani pristali v sredini V nedeljo je bilo v Kranju Predzadnje in zadnje kolo v slovenski šahovski ligi. Doseženi so bili naslednji rezultati: BOREC : NOVO MESTO 4:4 (Bukovac : Penko 0-1. Zbil : Skerl remi, Ber-toncelj : šporar remi, Čopič : Sitar remi, Djordje-Vič : Udir 1:0, Ivanovič : Bjc-lanovič 1:0, Naglic : Komel remi, Pirčeva : Isteničeva BOREC : ZMAJ 1,5:6,5 (Bukovac : Jelen 0:1, Zbil : : Bratko remi, Murovec : : Kriišnik remi, Matjašič : J Hal i k 0:1, Bertoncelj : Pravnik remi, Čopič : Šiška 0.1, Naglic ševa : SCE : (.Mali : : Skerl : Kosanovič 0:1, Pir-Koširjeva 0:1), LE-NOVO MESTO 4:4 Penko remi, Presterl : remi, Harinski : šporar remi, Vrečko : Sitar remi, Sterle : Jelanovič remi, Simčič : Istenič remi, Gorič-nik : Komel remi, Butor-čeva : Isteničeva remi), LESCE : ZMAJ 1:7 (Mali : Jenko (hI, Presterl : Bratko 0:1, Šiftar : Kržišnik 0:1, Vrečko : Halik 0:1, Sterle : Praznik 0:1, Simčič": Šiška 0:1, Goričnik : Kosanovič 1:0, Butorčeva : Koširjeva 0:1). F. Štagar Hokej Uvrstitve že jasne V predzadnjem kolu prvega dela prvenstva zvezne hokejske lige so bili v glavnem doseženi pričakovani rezultati. Pomembno zmago je zabeležila Slavija, ki je v Beogradu odpravila istoimensko eki- j *>o s 4:2 in si tako skoraj že , Ugotovila četrto mesto. V gorenjskem derbiju so Jese-nico z 11:2 premagale Kranjsko goro, Olimpija pa je po Pričakovanju odpravila Med-Ve^ak z 9:3. Lestvica: Jesenice Olimpija Slavija Medveščak Kr. gora Beograd Sankači v sezono Pred približa j očo se zimo je zelo živahno tudi v vrstah sankaškega kluba SD Jesenice. Decembra bo klub izvedel tudi svojo največjo tradicionalno prireditev — XV. mednarodno tekmovanje za prehodni pokal mesta Jesenic, ki je določeno za 27. decembra in bo kot vedno zahtevalo od članov kluba polno mero zavzetosti pri pripravi tekmovalne proge pri Savskih jamah in pri pripravah za čimboljšo uvrstitev. Vodstvo kluba pričakuje letošnjo sezono z optimizmom, saj je v tekmovalni vrsti kluba trenutno nekaj najboljših slovenskih sankačev, kot Ulčar J. in Klinar M. pri 8 8 0 9 7 0 9 4 0 9 3 0 9 2 1 8 1 1 0 65:16 16 2 96:29 14 5 27:58 8 6 48:46 6 6 33:73 5 6 18:65 3 članih, katerih vrsto bodo letos okrepili v pretečeni sezoni zelo uspešna mladinca Ko-nig B. in Divjak J. ter povratnik iz JLA čarman B. Med mladinci imajo glede na lanskoletne uspehe ob potrebni predhodni pripravi največ perspektiv B. štefelinu, Šli- bar, Antonič in Danilovič, čeprav ostali mladinci ne zaostajajo mnogo za njimi. Mnogo pričakuje vodstvo kluba tudi od članic in mladink, za pripravo katerih je posebno zadolžen trener kluba Janez Hrovat. J. J. Jutri občni zbor smučarjev Triglava V četrtek, 17. decembra, ob 18. uri bo v dvorani skupščine občine Kranj redni letni občni zbor smučarskega kluba Triglav, kjer bodo pregledali oziroma ocenili minulo sezono in sprejeli program za novo, ki je pred durmi. V zadnjem kolu prvega dela prvenstva bodo na sporedu naslednje tekme: Jesenice : Beograd, Slavija : Olimpija, Medveščak : Kranjska gora. J. J. Smučarski koledar Bliža se nova sezona na snegu. V sezoni 1970/71 bo na naših smučiščih vrsta tekmovanj. Danes objavljamo koledar prireditev v smučarskih tekih. V prihodnjih dveh številkah pa bomo objavili še prireditve, ki bodo na sporedu v skokih in alpskih disciplinah. Najvažnejša prireditev na domačih tleh bo tudi letos v Bohinju, m sicer 8. in 10. januarja. Letošnje državno prvenstvo bo v enem izmed najbolj znamh tekaških centrov — v Ravnah, republiško prvenstvo pa bo v Žemvinem tekaškem centru v Gorjah. TEKI: Datum Prireditelj in kraj Naziv tekmovanja Kategorija Za kategor. 1 2 3 4 5 December 6. SK Alpies meddruštv. tekme MI, PI — 20. SZS memorial Preš. brig. vse kateg. •— 27. SK Bohinj Godcev memorial vse kateg. K 30. Gorje nočni novol. tek vse kateg. Januar 3. TVD Dol za srebr. smuč. palico vse kateg. K 9. Lancovo tekm. za učen. gor. šol PI, PE Po stezah parti/. Jelovice, 9.-10. Bohinj - org. kom. FIS-A CI, MI 9. Maribor medr, tekmovanje PI, PE K 17. škofja Loka-Dražgoše Po stezah parti/.. Jelovice, vse kateg. biatlon, patrulje 17. čepovan — Lokve odprto obč. prvenstvo PI, PE K 24. SK Ihan rep. prven. pionirjev PI, PE SK Olimpija-Žlebc pri Istiničev memorial vse kateg. K Medvodah 27. Obč. ZTK Radov. (Bled) tekmovanje osn. šol PI, PE K 30.-31. SK Triglav Kranj memorial T. Beštra vse kateg. Februar 6. TVD Gorje medr. tekmovanje CI, CE, MI, ME — 7. SK Jesenice medr. tekmovanje vse kateg. — 11.-14. IMP - ŠIG 71 - Kr. gora zimske igre gradbincev štaf. tek — 14. SK Jesenice - Mojstrana Janšev memorial CI.CE, MI, ME K . Ob ZTK Domžale (Ihan) odprto obč. prvenstvo vse kateg. — 18.-21. SK Fužinar-Ravne drž. prven. v klasič. discip. CI, CE, MI, ME K 28. SK škofja Loka medr. tekmovanje vse kateg. Marec 5. Društvo les. ing. in teh. rep. prvenstvo gradb. Golte, Nazarje delavcev in lovcev K 7. Maribor medr. tekmovanje vse kateg. 13. SK Triglav, Kranj odprto prven. Kranja vse kateg. 13.-14. TVD Gorje republ. prven. v tekih in klas. kombinaciji K 21. SK Jesenice - Rateče Rožičev memorial , vs,e kateg. 28. SK Alpies medr. tekmovanje vse kateg. ^ v p r 3 od a s a n j e govori Zaradi hitrega razvoja gospodarstva ter družbenih in samoupravnih odnosov se kaže vedno večja potreba po izobraževanju. Zato je kranjski občinski sindikalni svet v sodelovanju z OK ZMS Kranj In delavsko univerzo organiziral politično šolo za sindikalne delavce, kjer se bodo seznanili z nekaterimi problemi samoupravljanja, gospodarstva in gospo-darjenja v kranjski občini. »Ali vaš sindikat posteča dovolj skrbi izobraževanju članov?« smo vprašali tri slušatelje. MIMIKA V ALANI, vzgojiteljica v vrtcu Tugo Vidmar v Kranju (24 let): »čeprav je naš sindikat majhen, lahko bi tudi rekla, da je ženski, posveča precej pozornosti izobraževanju. Za nas vzgojiteljice je najbolj pomembno, da znamo vzgajati najmlajše, zato poslušamo največ predavanj iz pedagoškega področja. Mislim pa, da ml tudi nekoliko družbenoekonomskega znanja, ki ga bom pridobila v politični šoli, ne bo škodilo.« TOMAŽIČ DRAGO, orodjar v IKOS v Kranju (22 let): »Dobro je, da amo v sindikalnih odborih tudi mladi, saj najbolj poznamo interese mladih delavcev v podjetju, čeprav sem v IKOS žele leto in p;d, sem opazil, da sc izobraževanju posveča premalo pozornosti. Prav sindikat pa bi moral bMf tisti organ, ki bi se najbolj zavzemal Za Izobraževanje ob delu in za delo. V podjetju Je namreč veliko delavcev z nedokončano osnovno šolo tn brez kvalifikacij za 4elo. Vsak proizvajalec ......1 i bi se moral seznaniti tudi s samoupravljanjem, saj če se mu godi krivica, si dostikrat ne zna pomagati, ker premalo pozna svoje pravice. Program politične šole pa je tako sestavljen, da je škoda, ker niso predavanja organizirana za širši krog poslušalcev. Seznanili se bomo s stvarmi, ki bi jiii moral poznati vsak proizvajalec.« KORINŠEK BORIS, ing. tekstilne tehnologije, IBI v Kranju (26 let): »V tekstilni industriji Je zaposlene zelo veliko nekvalificirane delovne sile, predvsem žensk. Te se za delo Izuče v tovarni, medtem ko imamo tekstilnih tehnikov ln inženirjev dovolj. Več bl lahko povedal o športni dejavnosti v okviru sindikata. V sindikalnih igrah smo letos dobili naslov občinskega sindikalnega prvaka v nogometu, v odbojki smo zasedli drugo mesto, tretje mesto v streljanju in še nekaj dobrih mest v drugih panogah. L. B. Prišel Je čas kolin in prašičem je odbila ura. — Foto: F. Perdan ALPLES tovarna pohištva ŽELEZNIKI Rezultati žrebanja nagradne ankete, ki je bila na razstavi pohištva v Škof ji Loki od 2. do 6. decembra 1970: 1. nagrada predsoba Beta kupon št. 908 2. nagrada omarica za čevlje 1244 kupon Št. 333 3. nagrada omarica za čevlje 1040 kupon Št. 362 Prosimo lastnike izžrebanih kuponov, da vzamejo nagrade v upravi podjetja v 60 dneh od objave rezultatov.