Leto V., Mev. fOO Ljubljana, sobota, 26. aprila 1924 Cena 2 Din Izhala ob 4 z|utra|. Stane mesečno 20-— Din tt inozemstvo 30-— , neobvezno Oglasi po tarifu. Uredništvo: Miklošičeva cesta št. 16/L Telefon 8t. 72. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko UpravnlStvo: Ljubljana, Prešernova ul. št. 54. Telef. St. 30. Podružnici t Maribor, Barvarska ul. 1. Ccl|e, Aleksandrova c. Račun pri poštn. čekor. zavodu štev. 11.842. Ljubljana, 25. aprila. Po malem si manojo klerikalci oči. ge vedno jih »Slovenec* tolaži z bedastimi kombinacijami, ki imajo vse pno samo vsebino: klerikalci bi radi z radikali šli v koalicijo, a da se lepše čtije, ne z radikali gosp. Pašiča, ampak z radikali gg. Ljube Jovanoviča, oziroma Nastasa Petroviča. A vse to ie prepozno. Nov Markov protokol jo i. 1924. nemogoč. Čim Bolj prihaja to spoznanje v glave klerikalnega vodstva, hujše regi-ftro napenjajo klerikalni časopisi. ""roža vero? čemu je torej potrebni stranka, ki sloni na videz na vernem čutu? AH radi provedbo mo-Ja'nih načel? Mnenja smo, da v f?1*) oziru stremimo za istimi visokimi 6,1 ii. Ako se jih hoče podpreti iudl i Neizbežna solucija VELIKONOČNI MIR PRED ODLOČITVIJO. — PAŠIČ V DVORU. -PRIPRAVE ZA VOLITVE. - ZADNJE FANTASTIČNE KOMBINACIJE OPOZICIJSKEGA BLOKA Beograd, 25. aprila, r. Beograd se pripravlja na velikonoiftp.e praznike in temu odgovarja tudi razpoloženje v dru/,bi in v političnem življenju. 75 včerajšnjimi konzultacijami v dvoru so končano predveUkono&ne avdijen-ce. Opozicijonalni krogi so sicer čakali, da bo še kdo prod prazniki klican na dvor in so hoteli pozvati v tem slučaju brzojavno v Beograd dr. S puha, Predavea in šo drugo opozicijonal-ne politike. V krogih opozicije se jO celo govorilo, da bi bilo potrebno pozvati gosp. Radiča, kakor tudi predstavnike Nemcev in džemijeta, ker tudi oni zastopajo parlamentarno klube. Opozicijonalni krogi so pri t™ ostali dolžni oilgovor na vprašanj-;, kako bi sc moglo pozvati Radič a, ki niti svojo povcriinice ni izročil, pač pa daje v inozemskih listih stalno protiilržavne intorvjuve. Kakor se sedaj doznava, ni kralj šefom skupin nikakor odkril svojih namenov, temveč je samo želel, da sliši njihova mnenja o raznih vprašanjih, ki so v zvezi z rešitvijo krizo. Opozicija je definitivno opustila upanje, rta bi mogla ona priti satna na vlado in njeno časonisjo le še modruje, ali bo dobila volilni mandat -c-danja Pašič - Pri-bičovičeva vlada ali noseben koncentracijski kabinet. V tem oziru je karakteristično, da so baš voditelji opozicije šo nedavno soglasno zatrjevali, da o koncentracijski vladi no more biti govora. Priznati »e mora. da je ta njihova sedba povsem točna, V parlamentu je dane■■''• ^ 2a jutri Reparacijska komisija jc pro-j in Hvmnns bosta v ponedeljek s Poin. sila Barthouja, naj prične s finančnimi j carejem razpravljala o poročilu strokov« Zagreb, 25. aprila, r. Tukajšnji bloka- ški listi so, podobno kakor klerikalni, , . - • . .... do zadnjega vzdrževali tezo, da bo opo- ™g°vorc neobveznega značaja njakov. t,J,___._______„,.j. .. „„„ glede finančnih predlogov ekspertov ter zicijski blok »sigurno* dobil vlado v svo glede možnosti njihove izvedbe. Najbr« VOJAŠKA KONTROLA NEMČIJE. Tariz, 25. aprila, h. Kar sc tiče vzpol stavitve vojaško kontrole v Nemčiji, su doznava iz dobrega vira, da bo angleški zastopnik pri poslaniški konferenci naj« bržc predlagal, naj sc da Nemčiji na njd no zadnjo noto glede vojaške kontrolo lc provizoričen odgovor. Deiinitivno naj eanje je, cm se Kriza res. prve uu. Pr.-; rcparacljsW komisiji jc bil odposlan 50 Po angleškem mnenju odgovori šclr hodnjega tedna Po razpoloženju, ki vlada _c 'dancsJ Idnc, Ucr jc an',lcško P° vo,ltvah v NcmajL na obeh straneh, je soditi, da so volitve zunanJc minr>trstvo hoteIo prcj ufioto. ANTANTA PROTI HACKENKREUZ je roke in du no prldo do razpusta Narod- ? ., n ., ... I «X- 1 . . „ „X!« .„„.... -'O bo stopi Bar liou v stik z Morganom, no skupščine. Zato je tem večjo senzn- 1 , . „' •„., ' ,., , , . . .. ,, ____,v c;flar prihod v Pariz jc /e naznanjen. cijo vzbudila vest, ki jo objavlja nocojš- f > ; • . «,. i. x . ,., . ,' Pn teh razgovorih sc nc bo razpravljalo nji b okaški kralj poveril volilni mandat: ali sedanji a z(ldnjih izjavah Macdonalda . ......... ............................... koaliciji alx koncentracijski vladi. O tem ^ morcl bm nobenega dvoma. Po zad, nisUih v,ad, so k;,kor se poroča od u- LERJEM. Pariz, 25. aprila, j. Poslaniki iz zavez« so razvija cela borba; Sporazum za kon- Coolidgca. je Macdonald cer.tracijsko poslovno vlado je nemogoč, j vcdnf) bolj odločcIli da se nc bo spustil Izrabljajo se vsa sredstva: z eno strani, y kllka gnjanja> da sc napravi junctim da se onemogoči volilna v ada sedanje e(| aSanjem vojnih dolgov in rcpa, koalicije, z druge strani pa, da se onemo- j racljskim vpnl5anjcm. goči koncentracijska volilna vlada. To bo krona čimprej rešila.* — Seveda javnost dobro razume, da jo to poročilo le priprava na ono neizbežnost, ki so jo bloknšl ia klerikalci dosednj tako energično zanikali, nn Pašič-Pribičevičovj volilno vlado. DOBRA LEKCIJA DRJU KOROŠCU. Beograd, 25. aprila, p. Današnja javlja, da so bili predlogi Mussolini,k glede francosko-itnlijnnskega dogovora sprejeti s posebnim zanimanjem. Ko se je Loucheur vrnil iz Italije, jo pridobil Poincareja 7.a sporazum. Izdelal so je projekt dogovora, gledo železne industrije, ki je bil poslani franeorkomu poslaniku v Rim, da ga predloži Mussoliniju. Poleg splošnega gospodarskega dogovora med obema državama se bo sklenil tudi dogovor za dobavo železa italijanski industriji. Projekt računa s tem, da bo Italija odobrila francoski program glede reparacij ter a podporo glede tega, da se Francija nočo odreči gospodarsko kontrolo v Poruhrju, dokler sn ne bodo izvršili načrti stokov-njakov. V krogih, ki bo v zvezi s Quai d'Orsayjem pa gledajo na vo zadevo zelo skeptično, ker menijo, da Italija, ker liočo dobiti Juho, ne bo hotela zavzeti stališča proti angleški politiki. Vesti o češko-italiijan-ski pogodbi Beograd. 25. aprila, r. Na šem hrvatskem mestu, ni Hrvat? AH Ko-! la sklenila med Češkoslovaško in Italijo. Italijansko-turška napetost Rim, 25. aprila, j. V tukajšnjih političnih krogih vlada gotova razburjenost zariti i hladnega in neprijaznega pisanja ! turškega časopisja in postopanja turških rošcu ni znano, da v Davidovičevem po-1 ^ zveza, ako bi prišlo do nje ob priliki johlaati napram Italiji. Italijanski posla- potovanja Masaryka v Italijo, ne bi bila nik pri angorslu vladi Montagna fraka slaniškem klubu ni niti enega Hrvata in niti enega Slovenca? Razmejitev med Jugoslavijo in Albanijo Beograd, 25. aprila, r. V Beogradu se mudi angleški polkovnik Frank Tip, član albanBke komisije za razmejitev v Tirani. Kakor znano sta med našo državo in Albanijo samo dve glavni sporni vprašanji: Prvo gledo samostana sv. Nauma, drugo pa glede sela Vrmoša. Glede samostana sv. Nauma so trdi z naše strani, da bo naša država v tem vprašanju nepopustljiva, ker jo ta samostan naša narodna svetinja, v drugem vprašanju pa nl dvoma, da bo rešeno v našo korist, ker je bil Vrmoš prideljen Čmi gori žo z berlinsko pogodbo. Vprašanje samostana sv. Nauma je skoro postalo mednarodno vprašanje, ker 6e Italijani zavzeiAajo v tem vprašanju za Albanijo, da bi izkoriščali jezero, ki so nahaja v bližini tega samostana. KONEC POPLAV V SRBIJI. Beograd, 25. aprila, r. Vode Save in Donave neprestano padajo. Danes je voda padla za 5 cm. nauki vere, nima nihče nič zoper to. A vse to no opravičuje obstoja klerikalno stranke. Na-snrot.no: kakor v vsoh srbskih strankah porazdeljeni možje intenzivnejših verskih nazorov dobro branijo svobodo, ki gre veri ter njenemu udejst-vovanjti in njeni organizaciji, tako bi stranko v katoliških delih države, kojih nobena ni protiver-ska. moglo obsegati pristaše, ki so v verskih vprašanjih različnih nians. V pravoslavnih krajih ni klerikalne stranke. So tam tudi verski ljudje in tudi klerikalnih je med njimi. A ne organizirajo se kot stranka. Ali je za-tegadel vera v nevarnosti? Nasprotno, nikakršnih konfliktov ni in nihče jih ne iišče. ker ni ne tekmovanja, ne ZA OKREPITEV ODNOŠAJEV MED JUGOSLAVIJO IN ANGLIJO. Beograd, 25. aprila, p. Danes opoldne jc bilo v angleškem poslaništvu prirejeno kosilo na čast angleškima poslancema siru Davvsonu in sini Hananu tor članom industrijskega odbora. Angleža sta došla, da se na licu mesta uverita o stanju v naši državi, da delujeta za ustvaritev tesnih industrijskih in trgovinskih zvez med Jugoslavijo in Anglijo. Popoldne sta bila Angleža sprejeta pri Marku Trifkoviču kot zastopniku ministra za zunanjo a t vari. Izjavila sta, da sta z vtisi, ki sta jih prejela v naši državi, zelo zadovoljna ter da upata, da bodo zlasti gospodarski odnošaji med Anglijo in Jugoslavijo postali čim tesnejši. POGAJANJA Z ITALIJO. Beograd, 25. aprila, p. Nocoj je bila v ministrstvu za zunanje stvari ož.ia konferenca naših delegatov dr. Rvbara, Ku-kiča in Todoroviča s predsednikom italijanske dclegacijo Lucciolijem. Razpravljali so o spornih točkah trgovinske pogodbe med našo državo in Italijo, in m 11———— ljubosumja. Klerikalci z za-smehom odgovarjajo na naše razloge Mosto, da bi v javnem življenju tekmovali ' z enakimi predpogoji, da najboljši pridejo na cilj. si SLS jemlje kot šči.t in bodalo za "strankarski boj vero in verski čut. Za tem ščitom tudi ničle laliko pridejo naprej. A če se tudi norčujete, na bistvo naših razlogov, da jo klet ika-lizem za Slovence ogromna izguba, odgovoriti ne morete. Vzgojna moč domokratizma in politične svobode kljub vsem oviram napreduje. Zato smo prepričani, da je notranja laž. ki goni ljudstvo in kle-ros v roke klorikaibma, obsojena Da smrt. nič drugega kakor samo nadaljevanje dosedanje politike dr. Beneša, da z zvezo posameznih držav osigura sedanji politični položaj v Evropi. Jugoslavija bi tako zvezo pozdravila z veseljem, ker bi pod. pirala konsolidacijo, ki jo cilj naše države. O tem vprašanju objavlja današnja *Reč» brzojavko iz Pariza, v kateri pravi, da jc potovanje predsedn. Masaryka v zvezi s sklepanjem prijateljskega sporazuma z Italijo. Češkoslovaška, Italija in Jugoslavija naj bi tvorile koalicijsko države, ki bi bile zvezane z obrambnimi pogodbami. List doznava dnlje iz zanesljivega vira, da je bilo že ob priliki sklepanja sporazuma med Itnlijo in Jugoslavijo govor o tem, da Češkoslovaška republika tudi vstopi v ta sporazum. Pred mobilizacijo v Runmniji? Budimpešta, 25. aprila, j. Po vesteh iz Sedmograško so bili po vsej Rumuniji objavljeni proglasi, v katerih so opozarja moško prebivalstvo do <12. leta, naj bo rripravljeno za slučaj mobilizacije. Ko bo objavljona mobilizacija sc bodo morali priglasiti v 24 urah. Priznanj a grške republike London, 25. aprila. 1. »Tlmes» poročajo Iz Aten, da so Italija, Francija, Belgija In Turčija priznale grško republiko. Angleški poslanik jc danes sporočil zunanjemu ministrstvu, da je tudi angleška vlada priznala novi režim. COOLIDGE OFICIJELNI REPUBLIKANSKI KANDIDAT. Pariz, 25. aprila, s. »Petit Parlslciu javlja iz VVashlngtona: Določitev Coolidgca za oficijelncga republikanskega kandidata je sedaj zagotovljena. Na republikanskih kongresih Pcnsilvanije, Delava-re in New Jerseya se le 119 nadaljnih delegatov izjavilo za njega. S tem se je število delegatov, ki so zanj, povečalo na 700. žo teden dni na avdijenco pri Izmet paši, ki jo baje bolan. Montagna je dobil od italijanske vlado nalog, da je v njenem imenu na prijateljski način izrazil začudenje o pisanju turškega časopisja in postopanju turških oblasti. O koraku, ki ga je storil Montagna pri angorskl vladi, šo dosedaj ni ničesar znano, ker jc Izmet paša še vedno bolan. Doznava pa se toliko, da hočo italijanska vlada opozoriti turško vlado na njeno prepoved obstoja italijanskih šol in zaplembo več italijanskih ribiških ladij - Po bellinzomski katastrofi Milan, 25. aprila, j. Na kraju železniško katastrofe v Bellinzoni se hitro nadaljujejo dola, da sc odpravijo ostanki nesreče. Vsi vagoni so že demontirani. Menijo, da bodo v 24 urah odpravljeni vsi znaki nesreče. V Bellinzono je dospela soproga doktor Helfferichn, ki je »poznala skelet svojega soproga na ključni kosti, ki si jo jo bil dr. ITelflerich zlomil pri nedavnem padcu s konja. Še dosednj se ni moglo ugotoviti število ponesrečencev. Temperatura v nemškem vagonu, ki jo imel plinsko razsvetljavo jo znašala 1200 stopinj, tako da so se stopile tudi vso dragocenosti iz zbila. Predsednik švicarske federacijo jo dr. llelifcrichovi rodbini izrazil svoje sožalje. TEŽKA NESREČA SREDI BEOGRADA. Beograd, 25. aprila, r. Danes dopoldne sc jc v Beogradu v bližini dvora pripe« tila težka nesreča. Trčila sta skupaj to« vorni avtomobil in tramvajski voz, ki sta sc oba prevrnila. Tramvaj jc Bil natlačeno poln občinstva, vendar pa ni bil poškodovan v tramvoju nihče, niti sprevodnik tramvaja, niti šofer tovorne ga avtomobila. Ponesrečila sta samo dva ctclavca na tovornem avtomobilu, katera je udarec vrgel na tla. Težko ranlena 'sta bila odpeljana v bolnico. = SODOta Zt>. IV. 1924= Kam plovemo ? (Dopis naprednega kmeta.) Ko smo 1. 1920. osnovali SKS, smo to storili predvsem z namenom, da slovenskega kmeta osamosvojimo du-hovskega vpliva. Budili smo njegovo stanovsko zavest, da se radi nje otrese duševnega jarma duhovskega stanu. Ce tudi SKS po programu ni bila izrecno svobodomiselna stranka, jo je že ta njen nastanek sam od sebo držal v odločno protiklerikalnein taboru. Tako jo bilo tudi 1. 1921. in 1922. Zato so to gibanje tudi drugi radi podpirali in ve« čas nismo prišli v navskrižje s svojim naprednim prepričanjem. Vlekli smo sabo enega ali drugega nazailnjaka, a to ni moglo priti v poštev. Kako pa stojimo danes? Ko prebiramo »Kmetijski list«, ni bistvene razlike med njim in .Domoljubom.. O vladi in državi piše kakor »Domoljub.. Ostale naprednjake napada kakor .Domoljub.. Vsi vemo, da se ima SKS mnogo zahvaliti gosp. dr. Žerjavu. Nedavno je še zbil klerikalcem z rok »Kmetijsko družbo.. »Kmetijski list. pa ga zato napada in osebno žali kakor »Domoljub.. »Domoljub. v<5 zakaj, pisci »Kmetijskega lista, pa bodo težko opravičili, da dr. Žerjava psujejo z »židovskim bastardom. (II). Kam plovemo? Čez noč smo se znašli skupaj s klerikalci. SKS je danes pomožna četa SLS. Napišite pod »Domoljuba. mesto urednika Antona Suš-nika Ivana ruclja, pa je skoraj vso enako. napadu na naše uboge brate pod Itali« janskim jarmom, on je na javnem zbo» rovanju poživljal italijansko vlado in vojsko, naj zasede Split, in konečno je on predsednik proslule iredentovske or« ganlzacije «Socicta Dalmatica. v Trstu. Skrajno netaktno je bilo torej, da je tak mož predsedoval zborovanju, in to so obsojali tudi trezni italijanski trgovci, ki so se udeležili zborovanja. Toda stvar je še hujša; omenjeni Smerchinlch ima namreč postati odbornik nove zbornice in sicer tajnik«odbornik. Nekaj dobrega pa jo imelo vendar le Smcrchinichcvo predsedovanje. Možakar je namreč v svojem nagovoru na kratko omenil sedanje prijateljske odnošaje med našo državo ln Italijo in je nato obširno obrazložil svrho nove zbornice, ki pa sc po njihovih izvajanjih ne bi v ničemer razlikovala od svrhe rimske in milanske zbornico. Po Smcrchinichcvem nagovoru se je razpravljalo o pravilih. Pri tem se jc po« kazalo sp'ošno deslntcrcsiranje s strani italijanskih trgovcev, kar ne more biti baš najboljši omen za novo zbornico. Morda je to povzročil tudi Smerchini« chev govor. Lo dve točki sta vzbujali večje zani« manje. Predložena pravila razlikujejo namreč več vrst članov. Poleg rednih in izrednih članov bi imela zbornica člnne.garante, ki bi garantirali za eventuelno izgubo in ki bi sploh nosili vse gmotno breme, ki ga zahteva vzdrževanje zbornice. Ti čla« ni*garantje bi bili v prvi vrsti »Tržaški Uoyd», aBanca Adriatiea. in nekaj dru« gih zavodov. S tem bi postala seveda zbornica le orodje gotovih faktorjev in Kriza Narodnega gledališča. II koncu šo prečita župan nujno prošnjo Narodnega gledališča za izredno podporo 10.000 Din, ker so usahnili vsi dntgi viri in bi so moralo sicer gledališč« meseca maja zapreti. Ker pa. je prošnja došla šele danes, jo ni bilo motroče takoj rešiti in so jo odstopili finančnemu odseku v študij. Dne 1. maja bo pri občini v ura/lih in vseh podjetjih delo počivalo. Ob 22. so nadaljevali s tajno sejo. Za kar se ta hip bori SKS, za to so proti temu sQ se postaviU tl JI Itaiijanj. bori SLS, t. j. za to, da na vlado pri de dr. Brejc. Vrzite vlado gg. Pašiča in I1 ribičevima, pa ste postavili na krmilo v Sloveniji g. Koro»šca. Ali menite, da bi vlada Davidovič - Korošec le za hip mislila na napredno interese v Sloveniji? Zdaj pa še ta čudna agitacija za Radiča! Štiri leta izpodbijamo republl-kanstvo in raličevstvo ter klerikalcem delamo očitke, da niso za močno državo, zdaj pa moramo čez noč hva-lisati Itadiča in »Kmetijski list. piše, da se mora SKS ž njim združiti. Kdo naj to razume? Kam plovemo? Napredni kmetjo niso klerikalni backi. ki bi kar vse požrli, kar ,iim na-tresejo gg. generali, lii tydi sami znamo soditi in če smo zaupno sledili g. Puclju doslej, moramo začudeni vpraševati, kam nas je pripeljal. Mi ne maramo biti klerikalna avantgarda. Ce nas je stanovski ponos od- j Zbornica bo imela potemtakem samo dve vrsti članov (rednih in izrednih). Toda tudi to ima svojo slabo stran, ker s tem bi bila usoda zbornice že vnaprej zapečatena. Izključeno je namreč, da bt bilo število članov tako veliko, da bi se z njihovimi prispevki (namreč 150, od« nosno 50 lir) vzdrževala zbornica. Pod« piranje zbornice mora biti v prvi vrsti naloga obeh zainteresiranih držav. Druga točka, ki je zlasti za nas Jugo« slovene neugodna, se tiče tudi članov. Po predloženih pravilih postanejo nam« reč lahko člani le italijanski trgovci ali jugoslovcnski trgovci, katerih tvrdka '. ima svoj sedež tudi v Italiji, Izključeni bi bili s tem od zbornice v Trstu vsi naši trgovci, kl imajo morda tudi naj« i Narodno napredne (Ravniharjeve) stran- večji trgovski promet z Italijo, samo radi tega, ker nimajo v Italiji svojega sedeža. Na srečo sc Je občni zbor prenesel, vseli narodnih sil na program NRS». Bože milil . . - , + Cisti možje NSS. Stcfanovičev , ,.,.,.., , . nem sestanku pokazali glavni nedostat« ' .Radikal« pričenja na Izziv »Nove Prav-bi pn volitvah _ hoteli biti na strani ki Nulo(,a naših trfiovskih zbornic in de. objavljati dellkte narodno-socljallstlč Radiča in Korošca. ..e moremo in ne vseh n;l5ih pokUc!lnih faktorjev pa ie, j nih parvcniiev. Kot prvak, »najgršega v smemo. Če gre naprej po_ Pucljevem, (]a ta čaj .(]no izkorist|jo in da deIu> ZEoduvinl NSS., navaja, da se je med ni v ničemer ugovarjal, ko mu Je ta pre-dočll dotično številko »Mornlng Post. z dne 26. marca. — Radič nI gentleman In tako se Je moral blamlratl tudi pred angleško javnostjo, ko se vendar vse čase trudi, da si pridobi nično naklonjenost. + Kdo ie mešetar? »Slovenski Gospodar. na široko piše o mešetarstvu. Pravi, da Je med ljudstvom osovražen stan »mešetarjev., «ki samo posredujejo prodajo aH nakup blaga in pride brez dela in skrbi s par kričavimi besedami do zaslužka,. Ta pijavka, da je ravno mešetar. »Slovenski Gospodar«, kl se s pristno katoliško lopovščino skriva za odgovorno uredništvo posl. Vlado Puše-njaka, kl s svojo imuniteto krije častt-krajo, piše nadalje, da je dr. Gregor Žerjav .najbolj umazani in največji politični inešetar« in da sta Pašič In Pribičcvič .dva mešetarja, ki sta poglavarja jugoslovensko politične barantije.. To se drzne pisati glasilo tiste stranke, koje 21 tigrov je skozi cclo leto živelo v Beogradu prav tako, kakor piše »Slov. Gospodar«, da žive mešetarji: »brez dela in skrbi pridejo do zaslužka s par kričavimi besedami.« Naj pove «Slov. Gospodar« samo en uspeh, kl so ga dosegli klerikalni tigri za slovensko ljudstvo! Pri zadnjih volitvah z avtonomijo pre-slepljcno ljudstvo Je bilo od klerikalcev oclganjcno In ogoljufano! In kdo Je šc mešetar? Naša politlkujoča duhovščina, kl živi 25 ur na dan brez dela In skrbi in prihaja do zaslužka le s kričavimi besedami in traparliami. Politlkujoča duhovščina je po definiciji »Slov. Gospo-darla« tipičen mešetar, ki se uriva med ljudstvo In Boga. Nihče drug kot ta mešetar ne živi Izključno na račun ljudske neumnosti In zabltostl. Dr. Koroščevo glasilo psuje z »mešetarjem« dr. Žerjava, Prlbičeviča In druge samo zato, da bl pred ljudstvom zakrll pravega mešetarja in zato, ker klerikalnim mešetarjem nI uspelo, da bl napravili kupčijo četudi so že pili na medvedovo kožo. Iz demokratske stranke NEDELJSKI SESTANKI IN PREDAVANJA. V nedeljo, dne 27. aprila se vrše v ljubljanski oblasti glodeči sestanki inpre-davnnia: V Litiji se vrši ob 10. uri dop. občni zbor k. o. JDS v prostorih g. Oblaka. Govori dr. Gregor Žerjav. V Dolu pri Hrastniku se vrSi javen i ke! Tak je" torej veličasten »delež«, kl shod demokratske stranke ob 8. uri pop. ga prilaga g. Ravnihar »h koncentraciji pri Ivanu Drakslerju. Govori dr. Stano + Glasilo «.jadranske banke« šc ni preklicalo lopovske in lažnjivc pisave o nekakem razkolu v JDS, s katero je hotelo v odločilnem trenotku priti na pomoč separatističnim strankam. Ves opozicijski blok Jc na delu, da javnosti predstavlja, kako je močan in da mu je vsled tega poveriti vlado. Glasilo »Jadranske banke, je cel mesec bilo na delu z bedastimi opazkami, da slabi JDS In pomaga opoziciji. Višek pa Je doseglo v kritičnem momentu, da po vsej državi razširi lažnjlvo vest o razkolu v slovenski demokraciji. Vse, kar v Sloveniji Jc Iz jasli »Narodnega dnevnika, t. i. »Jadran ske banke, je takega duha, da bi raje videlo Belcebuba v vladi kakor kombinacijo Pašlč-Prlbičevlč. Ce misli Jadranska banka, da Je njena vloga, da to zaleg" drži pokonci, dobro, a slovenska demokracija se bo znala braniti tudi proti onim, od kojih ni pričakovala napadov. + Bože mili! Dr. Ravnihar jc s svojo »grupo, nc vemo katerlkrat prcmcnll politično fronto ter postal otlcijelnl radikal. Politično stvar nc pomeni nič in je bila lc s stališča politične morale vred na omembe. Toda g. Ravnihar sc jo čutil prlnioranega, da to naznani javnosti s posebnim manifcstomO), kl se čita, kakor da bl bil naznanilo pravcatega političnega prevrata. Da omogočimo pravilno occno bombastičnih fraz naj konsta« tiramo lc sledeče: g. Ravnihar naznanja bombastično, da ie »uvažujč vse te okol-nostl zbor zaupnikov Narodno-naprcdne stranke 23. aprila 1924 sklenil soglasno, da se naša stranka (Ravniharjeva grupa) združi z Narodno-radlkalno stranko.. Ta ozbor zaupnikov, katerega sklep se sve« čano razglaša, se je vršil v mali restavracijski sobi Narodnega doma ter je štel natančno 19 oseb, torej približno za po« lovlco manj nego sam Izvrševalnl odbor sama. u nas je stanoval pum« in s0 se na m vcjjcm pripravIjaI, ločil Od JDb, S tem ee m rečeno, da sestanku nokazali davni rednstnt. je boljše, da se danes vpišemo h klerikalcem nego jutri, kajti pod drugim Imenom bi delali klerikalno politiko. jejo z vsemi sredstvi na to, da postane ! vodstvom NSS ter predstavniki IJubljan-snujoča sc zbornica resnično »italijansko skega radikalnega Akcijskcga odbora jugoslovenska trgovska, zbornica in ne Tako je in nič drugače Kdor malo orodjo italijanskega imperia,izma. V pr, bolj premisli, bo pritrdil, da so jo napredni kmeti pod praporom SKS pri-mahali v klerikalno sosedstvo. Kam plovemo? S. Italijansko-jugoslov. trgovska zbornica v Trstu Dne 15. t. m. se je imel vršiti v Trstu ostanovni občni zbor italijansko«jugoslo« vanske trgovske zbornice, na katerega so bili povabljeni tudi razni jugoslovan« ski trgovci in odvetniki iz Trsta. Med zborovanjem pa je ugotovil poslanec dr. vem slučaju bi zaslužila vso našo pozor« nost in vse naše negovanje; v drugem slučaju pa nc bi zadostovalo samo igno« riranje, potreben bi bil ostrejši nastop z naše strani. Caveant consulcs! Časa jc šc dovolj. Mariborski občinski svet Maribor, 25. aprila. Zupanova poročlln. Vdova prejšnjega klavniškega ravnatelja prosi, da bi jo še dalie pustili v naturalnem stanovanlu klavnice. Obč. 5vot odkloni to in dobi stanova- poučljiv, morda celo bolj pou kor je bilo ljubo gotovim gospodom Ita« lijanom. V Italiji obstoja že neka itaUjugosl. trgovska zbornica, in sicer v Rimu. Ne« kaka njena filijalka pa je ital.«jug. trg. zbornica v Milanu. Toda obe ti dve zbornici imata le ime italijansko*jugoslo venski zbornici. V resnici pa je njuna svrha lc eksp'oatacija jugoslovcnskih dežel s strani Italije in razširjenje itali« janskega imperijalizma proti vzhodu. Ju goslovenskih interesov sploh ne zasto« pata, ti so jima k večjemu na poti k za« črtanemu cilju. Glede ustanavljajoče se ital.« jugosl. trg. zbornice v Trstu pa se jc dalo iz gotovih znakov sklepati, da bi le«ta ne hotela izključno služiti le imperijalistič« nim težnjam Italije, temveč da hoče olajšati obojestransko spoznavanje tr« govcev Jugoslavije in Italije in varovati interes obeh prizadetih d.žav. Tnko so sprejeli v pravila tudi paragraf, ki dolo« ča, da naj bo polovica odbornikov Itali« janov, polovica pa Jugosiovcnov, in si> cer po narodnosti, nc glede na državno \Vilfan, da prisotni sploh niso poklicani . '__. ,. izvoliti odbor, tako da jc postal iz na« »«*» - H SO ki O ob- meravanega ustanovnega občnega zbora v Gregorčičevi nliei 18 pripravljalni sestanek, ki pa jc bil zelo k"1 ^»novo. bi rad nekdo ku- v v > .....i s | p;]. Obč. svet je mnenja, da naj hišo raje občina kuni, kar naj izvede pristojni odsek. Ponudbo nekega druge-ca hipnega lastnika za nakup njegove hiše obč. svet odkloni. Občina dobi grrdbeno posojilo. Tn poročilu velikega župana dr. Plo-ja bi lahko dobila mariborska občina od državne hiootekarne banke Iz švicarskega posojila 5 milijonov Din hipotek,nega posojila v gradbeno investicijske svrhe pod skrajno ugodnimi pogoji. Ohč. svetniki so sprožili po tem poročilu dolgo debato o stano-vaniski bedi v Mariboru, davku na večja stannva.nia, ki ga propagira zlv sti gosp. Ro?lič, o nevarnosti posojila radi pričakovanega dviga dinarja, gradbenih akcijah po drugih mestih ter so kot svarilen ztrled navajali zadolžitev Ljubljane rarli nekaterih novih stavb. Končno so sklenili, naj sklica dobiti župan posojilo pod 'poTolem. da občina nosoiilo vrne v frankih ln r.o v dinarjih. Sicer bodo po županovem povratku iz Beograda nadalje sklepali o zadevi. O kritju posoHla pa pripadnost. Takisto ie bilo določeno, da :bo razpravljal še finančni odsek, za bodi predsednik Italijan, prvi podpred bc Inik JugosJovcn. Na omenjenem sestanku pa je poka« r.ilit stvar v preccj drugačni luči. Pri« pravljalno delo je dosedaj vodila cBunca Adriatiea« v Trstu in z vsega sc da skic pati, da niso bili njeni nameni najbolj nesebični in čisti. Predsedovati bl moral sestanku pre« idestinirani predsednik On. Fortunati, ki je žc predsednik ital. jugosl. trg. zbor« niče v Rimu. Ker je bil zadržan, ga je zastopal dr. Štefan Smerchinich. S tem pa je zagrešil pripravljalni odbor milo rečeno skrajno netaktnost, kajti omenje ni Smerchinich, italijanski Dalmatincc, »najčistejše krvi., je predobro znan vsem Jugoslovenom tu in še bolj onstran tncic. On ic iavno nahujskal druhal k uporabo dobljenega posojila pa se bo ustvaril poseben stavbni odsek obč. svetnikov, snopoln'en s strokovnjaki. Dalje poroča župan, da ie vodja stavbnega urada, doslej Nemec, za dali ča.sa zbolel. Občina je zato razni-sala mesto novega stavbnega inžo-nerja. 7, društvom za zgradbo novo Mag-dfilen».ke cerkve se je obč. svet pogodil glede zamenjave prostora na Kra-li.i Petra trgu, kjer bo ponudila občina dobljeni prostor Pokojninskemu zavodu za gradnjo palače. V svrho omeiltve breznosclnosti bo občina podaljšala Marijino ulico |ri sodišču, oziroma od,orla Magdalensko cesto pri koroškem kolodvoru, kaj bo stolo nkro po podatkih, ki so bili predloženi letošnjemu strankinemu zboru, 2260 organizacij z 187.855 člani; socialistična telo rodna organizacija pa ima 83.778 članov. Pri lanskih občinskih volitvah je stranka dobila v 1578 občinah skupno 461.476 glasov. — Kongres češkoslovaška socialno « demokratske stranke. Za volikonočne praznike se je vršil v Moravski Oatravi ltongres češkoslovaške socialno - demokratske stranke, na katerem je bil predložen obširen referat o položaju stranke in njenem razvoju, odkar se je 1. 1920. odcepila komunistična levioa. Btranks ima 2260 organizacij in 188.000 članov. V zvezi b strankinim kongresom se je vršila tudi konferenca socialističnih učiteljev tor socialističnih novinarjev. — Proces proti madžarskim emigrantom. Dne 20. maja začne v Budimpešti senzacionalna razprava proti madžarskim emigrantom grofu Karolyju, Ernestu Ga-ramvju, Kunffiju, Buchingerju, Hochu in baronu Hatvanjju. Obtožnica se glasi na. zločin proti državi in obtoženci bodo obsojeni in contumatiam. Rešimo sokolski Tabor! IZ ZVEZE KULTURNIH DRUŠTEV. V Dol. Logatcu ob 10. uri dop. v gostilni pri Kuncu »0 vzrokih denarne krize«. Predava g. d'. Anton Urbane. Na Vrhniki pri Ljubljani ob pol 8. uri popoldne »Datum križanja Krista«. Predava g. Josip Zupančič. V Zagorju ob Savi ob 10. uri dop. v Rudniški restavraciji »Slike iz zemljepis-ja in zgodovine Jugoslavije«. Predava g. prof. Josip Breznik. V Lescah na Gorenjskem ob 2. uri popoldne v restavraciji pri Legatu nasproti kolodvora »O čebelarstvu«. Predava g. Anton Likozar. V Mošnjah pri Radovljici ob 8. uri pop. »O verstvu pri starih narodih«. Predava g. prof. Rado Pavlič. V Prlmskovem pri Kranju ob 8. uri popoldne »Pomoč živine v prvi sili«. Predava živinozdravnik Jožo Čeh iz Škofje Loke. V Skofji Loltl ob pol 11. uri dop. »O pračloveku«. Predava g. prof. Dolžan. V Koroški Bol! ob pol 10. uri dop. v telovadnici »Sokola« »Socializem in de-mokratizem«. Predava g. Stojan Bajlč. V Selcah nad Skofjo Loko ob 3. url pop. v šoli »O gozdarstvu«. Predava g. inž. Ružič. V Krlžah pri Tržiču ob pol 3. uri pop. v šoli »Potresi in ostale zemeljske katastrofe«. Predava g. dr. Čadež. V Bohinjslti Bistrici ob 1. uri pop. pri g. Mijo Grobotku »O Južnem Sokolu«. Prodava g. Pavle Kalan. Po svetu — Coolldgo o ameriški zunanji politiki. Poročali smo že, da je imel predsednik Zedinjenih držav Coolidgo na novinarskem banketu v sredo pomemben govor, v katerem jo podal važne izjavo o ameriški zunanji politiki. Predsednik je zopet poudaril, da Zedinjone države no vstopijo v Društvo narodov in odločno dodal, da smatra to odločitov za definitivno. Amerika ostane na svojem stališču glede zavezniških dolgov in odklanja razpravo o tem vprašanju na gospodarskih konferencah. Izjavil jo, da upa, da bo načrt izvedencev, ki so ga izdelali pod predsedništvom generala Dawoso, omogočil rešitev reparaciiskega vprašanja, in dodal, da jo za ameriško udeležbo pri posojilu, s katerim naj bi so Nemčija opomogla na nogo v finančnem pogledu. Izrazil je željo, da bi se mogla skli cati konferenca za razorožitev, da bi so omejila gradnja podvodnic, zračnega oboroževanja in stanja vojsk na suhem In sicer po načrtu washingtonske konference pomorsko oboroževanje. Končno ic Borza 25. aprila. ZAGREB. V današnjem svobodnem prometu (borza radi pravoslavne velike noči ni poslovala) je bila v elektih tendenca precej slaba. Zabeležene so za posamezne papirje nastopne taksacije: Eskomptna blago 142, Sečerana 1140 do 1145, Slavonija 122 do 123, Gutmann 050 do 970. Tudi v devizah je bila tendenca slaba. Pariz je danes dalje nazadoval za 20 točk tn se je v izobilju upnujalo blago po 512.5. Do zaključka je prISlo le v devizi na Italijo po 359.5. Drugače so zabeleženi nnstopni tečaji: Dunaj blago 0.114, Italija 359.5 do 359.75, London blago 353, New-York 80 in 3 osminke do 80 ia 6 osmink; Pariz blago 512.5, Praga blago 239.25 in Svira denar 1428. — Dinar v Curihu je nekoliko oslabel, kar pa nas no sme vznemirjati, ker so oslabele vsa srednje in slabe valute, dočim so težke valute čvrste. CURIH: Beograd 6.95, New-York 563.75 London 24.70, Pariz 35.80, Milan 25.20, Praga 16.60, Budimpešta 0.00725, Bukarešta 2.95, Sofija 4.05, Dunaj 0.00795. TRST: Beograd 27.70 do 27.90, Dunaj 0.0315 do 0.0320, Budimpešta 0.025 do 0.035, Praga 66.10 do 63.50, Bukarešla 11.25 do 12, Pariz 140.50 do 141.50, London 98 10 do 98.35, New-York 22.35 dc 22.50, Curih 396 do 400; valute: dlnarj 27.70 do 28, avstrijske krone 0.0815 dc 0.0820, dolarji 22.30 do 22.45, 20 frankoi v zlatu 80.75 do 87.25. DUNAJ: Devize: Beograd 873 do 877 Berlin 10.05 do 16.35, Budimpešta 0.81 do 0.91, Bukarešta 363 do 365, Londoi 811.000 do 312.000, Milan 3169 do 3181 New-York 70.935 do 71.185, Pariz 4532 di 4548, Praga 2095 do 2105, Solija 513 d' 517, Curih 12.000 do 12.650; valute: do larji 70.460 do 70.860, lire 8165 do 818E dinarji 870 do 876; otektl (v tisočih) Hrv. hipotekarnn 59, Hrv. eskomptna 11! Jugoslavenska 101, Trbovlje 520, Jeseni ce 1160, Zenica 1260, Gutmann 830, Sli vonija 188, Šečerann Osijek 970, Juli-Stt 434, Anglobank 862, Bankverein 1® LSnderbank 296, Zivnostenskfi 815, Alp ne 528, Poldl 567, Skoda 1165, Dala ler 23. PRAGA: Beograd 48.05, Dunaj 4.81 Berlin 7.85, Rim 156, London 149.30, Nev Yorl- 84.15. BERLIN: Beograd 5.28, Milan 1S-7 Praga 12.46, London 18.405, New-Yot 419. LONDON: Beograd 853, Berlin 19-2 Pnriz 69.65, Milan 98.12, Curlh 24.67, Nei Yorlt 437.50, Praga 148.87. NEW-YORK: Beograd 128.50, Beri 28, London 437.62, Pariz 629.50, Cur 1774, MIlan 445.25, Dunaj 14.12, Budil nešta 14. Praaa 194.25. Bukarelta 62.28- Naši Srbsko planinsko društvo Po dolgih petih letih od ujedinjenja, turisti v Jugoslaviji žal šo vedno nima: mo tako potrebne enotne skupne organi-lacije in skupnega turistovskega glasila. Zato tudi tako redko kaj izvemo o turističnem delovanju izven Slovenije. Prav malo smo informirani o hrvatskem turist, »ibanju, če manj seveda o Srbskem planinskem druStvu v »daljnjem« Beogradu. Srbsko planinsko društvo je mlado, saj obstoja komaj dobro leto. Umljivo jo, da jo bil početek v Beogradu zelo težak, saj daleč naokrog ni večji n gora ali celo snežnikov. Prid enim letom se je So porogljivo zgledovalo beograjsko občinstvo nad planinskimi tovarišijami z nahrbtnikom, dolgo palico in nakovanimi čevlji po mestu, danes pa je v tem oziru že boljše, tako da niti smuči na Terazijah nič več ne motijo in ne strašijo. Planinska ideja se je ukoreninila tudi tu. Da-r.cs ima Sr. P. D. že 4 podružnice in šteje nekaj nad 500 članov. Društvo prireja mnoge izlete in v bodočom letu upamo, da bomo že priča veselemu planinskemu prazniku na Avali — beograjski šmarni gori — kjer namerava zgraditi društvo svojo prvo kočo. Najlepši vidni znak in dokaz, da je Sr. P. D. na pravem potu in da ima krepko voljo po napredku, pa je letošnja prva planinska razstava v Beogradu, ki je bila otvorjena dne 17. in bo trajala še do 27. aprila. Prijetno nas je iznenadilo, kajti je taka, da jo res ponos ne samo beograjskim, tom več vsem jugosloven-jkim turistom. Je to prireditov, katero lahko pokažemo tudi inozemskim zastopnikom, ne da bi se nam bilo treba bati, da poneBO iz nje neugoden vtis s turi-da, poneso iz nje neugoden vtis o turl-Neka posebna radost in zadoščenje pa, ki jo občuti vsak zaveden jugoslovanski turist, ko si ogleduje to razstavo, je dejstvo, da so so znašli pri te n velikem delo prvič ln spontano — saj ni bilo prav nobene velike agitacije — vsi zavedni turistovski delavci iz vseh pokrajin naše države. Planinska razstava je nastanjena v II. moški gimnaziji v Poenkarejevi ulici poleg poslopja »Politike«. Po sredi dvorane 6ta dve koloni stojal s slikami, vmes in med stenami pa Btoje mizice z raznimi predmeti. Razstava namreč ne obstoji farno iz fotografskih slik, kakor jo bilo dosedaj to v navadi v Ljubljani, temveč bo izloženi tudi drugi predmeti, zlasti tu-ristovska oprema. Za razstavo vlada v Srbiji in Vojvodini veliko zanimanje. Po številnem dosedanjem obisku lahko sklepamo, da bo tako moralni kakor gmotni uspeh dober. Umestno in koristno bi bilo, da se prenese ta razstava tudi v druga večja mesta naše države ter tako vzbudi, oziroma poživi tudi med občinstvom, ki je daleč ločeno od alp, zanimanje za turi-stiko. -- * ' i Reprezentanca naprednega dijaštva Kmalu po otvoritvi ljubljanske uni« verze ln po ustanovitvi raznih napred. nih akademskih društev je celokupno dijaštvo občutilo potrebo, da se združi v enotno, delazmožno organizacijo. Po« hudo so dali Jadranaši, ki so leta 1922 osnovali zvezo vseh naprednih akadem« skih in srednješolskih društev iz Slove« nije: Centralno tajništvo jugoslovanske napredne omladine. Namen te organi« racije je, da provede skupno delovanje na kulturnem in gospodarskem polju in skrbi za zbližanje naprednih dijaških društev. Centralno tajništvo je izvrše« valili in reprezentativni organ v njem organiziranega dijaštva. Svoj namen pa doseza C. T. z odseki: statistično« orga« ganizatoričnim, socialno » ekonomskim, kulturno » informativnim, prosvetnim in redakcijskim. Danes šteje C. T. 11 članov, 6 aka« demskih in 5 srednješolskih društev in sicer: J. N. A. D. Jadran, J. A. D. Tri. glav. Klub jugoslovanskih naprednih akademikov iz Italije, Klub slovenskih akademikov v Celju, Društvo jugoslo« vanskih akademikov v Mariboru, Dru« štvo jugoslovanskih akademikov v Ptu> ju, «Prcporod», «Korotan», «Sloga», Dru štvo naprednih dijakov v Mariboru in «Prosveta». Naloga posameznih odsekov orga« nizacije je sledeča: Statistično«organiza. toričnl odsek vodi v prvi vrsti razvid o idejni pripadnosti in o zanimanju ter strokovnem študiju dijaštva. Slednji po« datki so zanimivi za vsakogar, ki mora izbirati študij in poklic, zlasti ker je bilo v tem pogledu zbranega doslej le malo gradiva. Organizatorični odsek po« sveča največjo pažnjo srcdnjcšolccm. Kulturno » informativni odsek ima dva oddelka, statističnega in kulturnega. Sta tistični oddelek skrbi predvsem za na» tančne sezname visokih, srednjih in stro kovnih šol v Jugoslaviji in važnejših šol v tujini. Razen tega ima tudi nalogo zbirati statistiko jugoslovanskega časo« pisja in revij ter važnejših strokovnih revij in kulturnih časopisov v inozem« stvu. Kulturni oddelek je v ozki zvezi z odsekom C. T. «Prosvcto», ki skrbi za programatično vzgojevanje naprednega dijaštva in za kulturno delo v njegovih vrstah. Odsek se ima zanimati tudi za prosvetno delo v narodu in bi mogel na tem polju zaznamovati velike uspehe, ako bi težke gmotne prilike ne ovirale njegovega delovanja. Socialno « ekonom ski odsek skuša doseči zboljšanje eko« nomskih prilik dijaštva predvsem v Ljubljani, a posveča svojo pozornost tudi našemu dijaštvu v tujini. Zato stoji v stikih z akademskimi in srednje« šolskimi gospodarskimi instituti, organi« zacijami po možnosti v vseh univerzitet« nih mestih, dobiva od njih informacije in podatke o tamošnjih ekonomskih raz« merah. Odsek je ustanovil v Ljubljani «Centralno akademsko podporno dru« štvo», ki prav pridno deluje. Redakcijski odsek vodi uredništvo in upravo «Vidov« dana», ki jc danes glavno glasilo na« prednega dijaštva v Sloveniji. Da uživa «CcntraIno tajništvo® velik ugled doma in v tujini, je predvsem zasluga jurista Adolfa Schaucrja, ki predseduje organizaciji že skoraj dve leti. Želeti jc, da bi vsa napredna jav« nost šla organizaciji na roko pri rcali. zaciji njenih stremljenj, Dijaštvu sa« memu ni mogoče storiti vsega. Naloga merodajnih činiteljev je, da nimajo gluhih ušes, kadar potrka omladina na njih vratal na pot v avtomobilu. Predno smo odpotovali, so nas opozarjali na komite. Toda mi smo poslušati te opomine le kakor bajke. Zdelo se nam je nemogoče, kar smo slišali. Tako smo dospeli v Boko Kotorsko. Veličastno, toda mrko so ležalo pred nami gorske stene. Izkrcali smo se z ladje, katero nam je velikodušno prepustila za vporabo mornarica ter smo sedli v avtomobil. Srce se nam je skrčilo. Sedaj sc prične! — smo si dejali. In res. Šofer je pognal vozilo z brzino 80 kilometrov na uro. Ko smo bili v najlepšem diru, pa nas jc ustavil orožniškl klic: Stoj! Komite so na cesti! — Povedali so nam, da so komite pred kratkim napadli avto, ki jo vozil tod mimo ter slekli ljudi, ki so sc vozili ž njim, do golega. Naš pogum jc začel upadati. Kaj sedaj? Ali naj se vrnemo? Toda nc! Na poti smo in moramo brez ovire do cilja. Večina igralcev jo od strahu šklepetala z zobmi. V takem škripcu šc nismo bili odkar smo v službi našega podjetja. Bali smo sc zares. Šofer, mlad, drzen dirkač, je vodil avto sigurno. Z brzino 80 kilometrov na uro smo torej dirjali opasnostl v žrelo... Grozno! Tako mladi, pa že moramo v smrt! Nekatera mesta, ki so nam Jih opisovali za najopasnejša. smo predirjali brez vsake nevarnosti. In zopet sc je v nas začel dvigati pogum. Toda naenkrat smo morali obstati pred napeto vrvjo čez cesto. Šofer je moral ustaviti. Komite so prldrli Iz soteske ter nas pozvali: »Izstopite!« Vodja tolpe je bil oborožen do zob. V temi smo utegnili našteti 20 do 30 dobro oboroženih ljudi. Med njimi so bile tudi žene. Najprej so preiskali avto. Raztrgali so vse zavoje In vse prebrskali. Potem sino prišli na vrsto ljudje. Gotovino so nam odvzeli le nakit so nam ostavill, boječ se, da Jih ta ne izda. Ko so nas tako do kože preiskali In pretipali ter nas olajšali za par tisoč dinarjev, so nas ti — ne baš neinteligentni! — banditi pustili naprej. Povedali pa smo jim, da smo filmska družina. Tolpa je bila videti sijajno organizirana. Zadostoval je en sam žvižg poglavarja, In vsi so izginili v sotesko. Pozneje smo se prepričali, da so v onem skalovju pravcati labirinti. Ko smo poz- Ijanlcl ali pa na cesti Zabjaka, med hišami, večinom pa na Gradu. Šport bi se gojil veselo naprej, da ni prišlo nenadoma do več malih katastrot. Pred nekaj dnevi so se namreč pričele že na vse zgodaj zbirati po hišah do dna duše razžaljene mamice, istočasno 'pa sc je čulo žalostno vriskanje pračarjev na katere je še malo poprej udrihala očetov ska roka. Večer poprej so se namreč godile čudne stvari. Klub pračarjev sc je zaklel, da mora pod njihovim orožjem pasti vse, kar ima peroti in more leteti. Prisega je sveta stvar in zato nl čuda, ako jc Milček ustrelil edino domačo kokoš, ki jc ravno pričela nesti jajca. Fran-cek sc je spravil nad domačo grlico ter ji poslal pod peroti smrtonosen kamenček. Tinček jc meril v tlčnico soseda, kl je visela na oknu In v kateri jc veselo prepeval rumen kanarček. Kot najslabši strclcc kluba pa k sreči ni pogodil lepo ptičico, pač pa zato okno. Tisti večer so tudi ubogi kužki begali popolnoma preplašeni vsled divje gonje pračarjev. Golobi so se umikali daleč na polje čez Ljubljanico, ščinkovci so prenehali ščiv-kati in cclo vrabci so sc pobrali okopat sc v prašno Šiško. Posledice tolikih nesreč so sc morale seveda pokazati že naslednjo jutro. In mladi športniki so jih tudi pošteno čutili. 'Njihov jok je to razodeval. Ko jc bil popoldne ustvarjen zopet delni mir in si je vsakdo obrisal zadnje solze, pa jc bil ponovno sklican občni zbor na Prulc. Ma lo pred prihodom stražnika so pračarji sklenili, da se društvo definitivno razpusti. Da se zakrije sramota, ie predsedstvo motiviralo svoj sklep z nerednim plačevanjem članarine in splošno nediscipliniranostjo, ker se jo v zadnjem času nesel prcpotrcbnl dinar raje na »štant« k materi Marjani, kakor pa v društveno blagajno. Zla in bolesti bi bilo s tem konec, ako ne bl za stvar prijela policija, ki je po kazni starišev izročila zadevo šc strogim učiteljem in učiteljicam, kl bodo morali mladim športnikom znova navijati ušesa, da poskusijo ali so tudi njihova ušesa tako elastična kakor gumijevke njihovih pračk. stavil k božjomu grobu. Nikdo nima nič proti tomu, če bi to bilo iz pravega na-mona, iz pobožnosti in verske ponižnosti, saj k tem čodno?tim navajati ljudi ja dolžnost božjega namestnika na zemlji, — Ali kaj jo vse to našemu klerikalno, zagrizenemu gospodu! Niti v velikonoči nih dneh so ni mogel zdržati svojega strankarskega agitatorstva. V orlovski podjetnosti je odeval s kroji, ki si jih je sposojecal po celem okrožju, vso po-vprok, kar se jo le dalo dobiti. Kako se je zasmeialo nekomu fantu, ki je ravno prišel iz jetniških zaporov, ko ga z odprtimi rokami postavijo med »ponosne ptičo orličo«. Ljudjo so pa zmajovali ini rekli: »S to novo bratovščino pa žo ne bo nič!« Gospodu kaplanu svetujomo, naj so rajšo udejstvujo tam, kjer ga kliče' dolžnost njegovega duhovnega poklica, naj uči ljudstvo o ljubezni, in poštenosti in naj no soje sovraštva in prepirov, ki so se pojavili z njegovim prihodom. SV. VID - GROBELNO. Ciril - Met, podružnice za Grobelno in okolico občni zbor so vrši dne 4. maja ob 10. uri pri g. Zurmanu v Slivnici p. Celju. Vse pri-jatelje prekoristno in prepotrebne šolske družbo vabi k obilni udeležbi — odbor. Dopisi KRANJSKA GORA. Na cvetno nedeljo je priredila tukajšnja osnovna šola z mladino v »Ljudskem domu« krasno uspelo predstavo z igro in potjom. Pred-, - ,. , v i, stavljala se jo igra »Povodnji mož«. Pred neje dospe na varim in smo se začel ^o £ m Jinazapcla neka ljubkih pes-spogledovati, smo bili veseli Naši obrazi o. „cd. »Igralo 90 * Siguren vspeh civui prašek in vanilin sladkor znamko Adria" 687a M« Med črnogorskimi banditi Doživljaji illmske dlve. Nedavno jc dospela v Dalmacijo večja filmska družba lz Berlina. Poleg drugih sta bila med igralci znana diva Ma-dy Christians ln Harry Liedtke, dva igralca, kl nista baš neznana tudi med našim kinematografskim občinstvom. Družba ie odigrala partije za svoj prvi film v Splitu. Nato se je na prigovarjanje svojega vodje, režiserja Murmanna, odločila še za izlet v Črno goro, kjer so hoteli odigrati drug filmski komad. Igralci so se dolgo branili in oklevali, naposled pa so se podali na pot. Znanci in poznavalci črnogorskega življenja so jih sicer svarili, naj ne gredo v deželo črnih skal, toda zaman! Mady Christians se je zatrdno odločila, da gre ln je šla. Svoje doživljaje na tem potovanju pa je popisala nekemu novinarju takole: »Ko smo bili s filmiranjem v Splitu pri kraju, smo se odpeljali v Dubrovnik. Bili smo pač pogumni! Noben opomin nas nl mogel zadržati, noben razlog omalodušiti. Ko smo našli na Jadranu toliko krasnih motivov, katere smo s pridom uporabili za naše podjetje, se nam Je naravnost zahotelo črnogorskih sotesk in klancev. Divja priroda nas je kar sama vlekla k sebi. Podali smo se so izgledali zelo čudno In neverjetno. A vseeno smo bili veseli, da nam Jc ostal aparat za snemanje in smo sc šalili, da so pred njim cclo črnogorski komite imeli nenavaden rešpekt. V Črno goro — je završila svoie pripovedovanje filmska diva — pa ne bi želela potovati več. Premalo jc tam ka-vallrjcv in preveč banditov...» Mlada Ljubljana Ljubljana, 25. aprila. V februarju, ko so se sprehajale lačne kavke in vrane v žalostnih poletih nad prijaznim Zabjakoin, ko so vrabci otožno čivkali ln vabili v deželo spomlad in toplo solnce po žlebovih starili hišic, jc prišel podjeten in mladi Janezek na idejo, da ustanovi v svoji ožji domovini na Zabjaku klub pračarjev. Živimo pač v športni dobi si jc mislil! Sklical je zato takoj posvet svojih mladih znancev, jim razodel svoje načrte in beseda ie postala dejstvo. In res ni padlo seme na nerodovitna tla. Pričela se je živahna agitacija, sledil je zbor zaupnikov in kmalu je bilo društvo ustanovljeno. Izvoljen je bil predsednik, blagajnik In tajnik itd. Nabirali so članarino po dinarju in žc po nekaj dneh je bilo pripravljeno gumijevk za 20 pračk. Nato se je moštvo korpo-rativno udeležilo prve ekskurzije v gozd, kjer so si nabavili potrebne rogovilcc. Tam so pričeli z rednimi vajami in moštvo se je tekom dveh mesecev tako iz-vežbalo, da nl bila varna pred njim nobena kavka, vrana, ščlnkovcc in vrabec. Vežbanje sc je vršilo na Prulah ob Ljub- dovršeno. Pred vsem je ugajal Mihčev Mihec, kl jo svojo\ vlogo izvršil tako iz-borno, da smo ga kar občudovali. Vsa čast učiteljotvu, ki je z velikim trudom pripravljajo Kranjskogorčanom tako lep užitek, ki tudi v gmotnem oziru ni zaostal. A. S. TRBOVLJE. Krasen del olimpijskih iger smo doživeli na veliki pondeljek dne 21. aprila. Plavalna tekma se jo vršila mod tukaj, delavcema Frano Lor-barjem in Slavko Poljšakom na razdaljo 1000 m v Savi od Mitovškovega slapa do kolodvorskega mosta. Fanta sta srečno priplavala do mosta, a bila sta tako premrazena, da sta so vsa tresla. Toda liter kuhanega vina ju jo zopet ogrel in bila sta dobre voljo — ne tako njuni prijatelji, ki so na posameznega stavili po 500 Din in izgubili stavo. To jo šport, ki ga no vidite vsak dan, posebno ob takem času ne. KRŠKO. Na naši meščanski in osnovni šoli so ustanovili društvo »Pomladek Rdečega križa«, ki se jo začelo takoj marljivo udejstvovati. Dne 26. in 27. t. m. priredi pravljično igro »Snegulčica in škratje«, ki bo s svojimi pestrimi slikami oživila naše malčke in zabavala tudi odrasle. V spominu nam je še zadnja prekrasna uprizoritev igro, zato jo zanimanje v mestu in okolici tem večje. Našemu učiteljstvu smo hvaležni, da ustrezajo obči želji občinstva. GRIZE PRI CELJU. »Vse k večji časti božji«, jo dejal naS gospod kaplan ter nabral nekaj vaških dečkov in jih v orlovskih srajcah za velikonočno dni po- Pilonova razstava v Rimu O Pilonovi razstavi v Rimu je objavil Enrico Prampolini v rimskem dnevniku «Iinpcro» od 5. aprila 1924 sledečo kri« tiko: »Nikdar ni bila mladina tako nenasit« na v spraševanju svoje dobe, kot baš danes; v svoji znanstveni realnosti kot v tvorni moči. Mladost umetnikov, bi« čana od podobnih vprašanj, jc gotovo tam, kjer v odlični meri žive vera v umetnost, muke ustvarjenja in zavest evolucije. Čeprav v njihovih delih še no boste našli dovršenega pozitivnega odgo« vora, boste slišali zvok tehnične zaved« nosti, absolutne originalnosti v akordu plastično « hromatične tonalitetc, dušo materije in življenje likov bolj močno, kot v vsakem drugem delu, ki je modro zgotovljeno, v teoriji logično in oficijcl« no pripoznano. Goriški slikar Pilon je eden teh red« kih umetnikov v čegar slikarskem delu prevladuje vsebina nad obliko in se du« ševni napor uteleša v likovni trasccnden ci figur, podob, predmetov. V njegovih izoliranih figurah in v zatišjih — oboje živi samo zaso v drami prostora — Je v oblikovanju sc nahajajoča osebnost, ki odmeva posreden vpliv nekaterih nem« ških ekspresijonistov, kakor Noldcja, Eberza, Bcckmanna in obeta, da sc bo popolnoma osvobodila vsakega približa« vanja in da bo druge premagala. Pilon, ki jc živeč v poklicu prvi čas produciral lastno delo samo v risbi in grafiki, sc predstavlja danes v prvič kot spreten in cclo skoro žc truden sli« kar. To zadnje je nejevoljnost, gotovo posledica dolgotrajnega boja v nomad« skem življenju na potu preko severnih dežela. Severnjak do mozga, je dihal Pilon s polnimi prsi oni zrak, s katerim so pre« pojcnc podobe njegovih platen in pla« stično življenje njegovega slikarstva. Nc moremo — na primer — priseči, da sta sintetizem njegove kompozicije in ekspresijonizem njegovih likovnih de« formacij videla luč, kakor sta v resnici stala pod ažurnim obokom goriškega ne« ba ali pa v mistični jasnini florcntinske pomladi. Cc dokazuje vse to nezadostno emo« cijonalno prožnost in torej izključuje vsako možnost sprejemanja, potrjuje na drugi plati v umetniku nerazrušljivo vc« ro vase, svojeglavnost v lastnih izraznih sredstvih, ki so v tem slučaju višje last« nosti, kot kakoršen si bodi tuji vpliv, ki ga bo Pilon popolnoma zapustil po poti k vestnejši in jasnejši osebnosti.® Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama. Sobota, 26.: »Kamela skozi uho šlvan-ke». E. Nedelja, 27.: »Ana Karenlna«. Izv, Pondeljek, 28.: »Dom«. D. Ljubljanska opera. Sobota 26.: »Madame Butterfly«. Gostovanje tenorista Tomiča iz Beograda. D Nedelja, 27.: »Traviata«. Gostovanje ge. Wesel-Polla in g. Tomiča. Izv. Pondeljek, 28.: Zaprto. Celjsko gledališče. Sobota, 26.: »Mamzelle Nltoucho. Izv. 'frek, 29.: »Dom«. Izv. Oostovanje ljubljanskega dramskega gledališča. Mariborsko gledališče. Sobota, 26.: «Veseli dan alt Matiček se ženi.« C. svojih vlogah in kreacijah lepe uspehe. V Ljubljani nastopi tudi v nedeljo kot Alfred v cTraviatb, kjer nastopi poleg njega še gospa Vesel-Polla, ki poje kakor običajno, vlogo Traviate. Starega Germo-na pa poje gospod Popov. Oostovanje JS. Tomiča v Ljubljani. — -sses gosluje v naši operi tenorist beo-Brajske opere g. Z. Tomtč, kl nastopi v vlogi Pinkertona v operi »Madame Butter-"P- Gospod Tomič je mlad nadebuden tMiorlat. ki le dosesel dosedal v vsoh Linhartov „Matiček" (K premijeri v mariborskem gledališču.) Maribi r, 25 aprila. Po Hasencleverjevl ekspresijonistični drami, kjer smo morali zdržati štiri ure z enim samim odmorom 22kratno dviganje zastora, smo dobili ponesrečeno Haupt-manovo «Hanico>. Potem smo padli z oblakov med skalovje «Divjega lovca», v sredo zvečer pa se nam je režal z odra Linhartov «Mattček>. V jeseni nam je obetal dramski ravnatelj Idealen program letošnje sezone, kl bl naj pokazala sistematično razvoj in kratek pregled dramske umetnosti. Sedaj skače sem ln tja, kot bl nam hotel pokazati kubistično sliko velemesta, ki jc podobna potresu. Umetnosti je v tem bore malo. Kakor ie poka-j zala nedeljska popoldanska predstava z ' «Divjim loveem» niti blagajni ni bilo ustreženo in mi ie torej nerazumljivo. čemu je moral še ubijati okus] naše publike. Obletnice pa tudi ne slavimo, da bl ga morali morda iz pietote privleči baš sedaj na mariborski oder. Predstava sama je končala s slabim uspehom. Komedija se res šo precej zabavno čita kljub njeni starosti — Bamo psihologijo je treba med tem postaviti v kot. In Tiskovna zadruga jo storila hvaležno delo z novo izdajo te stoletne komedije za diletantske odre. Morda bi dosegla igra tudi pred inteligentno publiko uspeh, če bi jo dali na odru s primernimi režijskimi in sceničnimi pripomočki, s prvovrstnimi igralci, ki bi svoje vloge v podrobnosti naštudirali in izdelali, tako da bi res podali okvir onih davnih dni, ki jih slika pisatelj. Baron g. Groma je bil zato medel. Ne maska, ne obleka, ne igra, prav nič ni sj - in opereta in češka no-vileta tPoslednji mož>. Sezona se zaklju-J čl nato v prvi polovici junija. «Kncginja čardaša» na mariborskem odru. V najkrajšem času uprizori mariborsko gledališče eno najpopularnejših in najzanimivejših Kalmanovih operet cKnjc-! ginja čnrdaša». Režira priznani operetni 1 režiser g. Bachmann. Muzikalno vodstvo je v rokah ravnatelja g. A. Mitrovlčn. Dva baleta v zagrebškem gledališču. Na repertoarju zagrebške opero so sedaj nahaja poleg drugih komadov bnlelni vc-' čer, ki obsega dva baleta, namreč Stra-' vinskega jo jemu vlaku. Pri tem ga je lokomotiva I občni zbor pri »Mraku« na Rimski cesti, podrla nu tla, mu odrezala desno roko, na I Prireditev je jako važna, ker ta občni levi roki pa vse prste razen palca. Dobil zbor pomenja petdesetletnico obstoja je tudi poškodbe po obrazu. Ponesrečenca tega konsorcija. Našo prisrčne čestitko * Dr. Orlsogonn — poslanik za južno' izstopil v politično areno kot madžaron, Ameriko. V Zagreb jo prispel naš gene- postal poslanec in veliki župan pod Khu-ralni konzul za južno Ameriko dr. Ivo onotn. Ko so madžaronl definitivno pro-Grisogono ter bo tamkaj predaval o po- padli, je utihnil in pisal memoare. ložaju naših izseljenlkov v Južni Ameriki, j * Beograjski historični seminar v Spli-Kakor se iz zanesljivega vira poroča, bo („. pred par dnevi so obiskali Split in dr. Ivo Grisogono v najkrajšem Času okolico gojenci historičnega seminarja imenovan za poslanika v Buenos Alresu. l.,iograjske univerzo pod vodstvom prof. To bo prvi politični zastopnik našo kra- Anastasijeviča, kl Je posetil ludi arheolo-ljevine za vse države južne Amerike. Ju- ga mons. Buliča. Slednji jo ob tej priliki goameriške države imajo, kakor znano, slušateljem umetnostno zgodoviue v Beo-velik vpliv na razna mednarodna vpraša- gradu predaval o Dioklecijanu ter jim toi-nja v ligi narodov. | ntačil splitsko spomenike. Gojenci so sl * Angleški parlamentarci v Jugoslaviji, ogledali Dioklecijanovo palačo in druge V Beograd so prispeli iz Sarajeva člani zgodovinske znamenitosti ter se podali angleškega parlamenta sir Patrick, J. II. tudi ua izlet v Tro-jir, ki je napravil na Hannon in sir l'hilipp Dauson, kjer jih obiskovalce velik vtis. Mons. Bulid je imel jo sprejel ministrski predsednik Pašič. tam svoje drugo predavanje. Govoril je Angleški parlamentarci proučujejo naše nad dve uri o basreliefu. Vodja beograj-gospodarske prilike glede na možnosti skega historičnega seminarja profesor plasiranja angleškega kapitala v naši Anastasijevič je odličen učenjak. Študiral državi. Danes prispejo Angleži v Zagreb, jo v Monakovem ter je spe-ijalist za bi-kjer imajo v Trgovski in obrtniški zbor- zantinsko umetnostno zgodovino. nirl seslanek z zagrebškimi gospodarski-; ♦ žjT jrliki »slovenska misel« se v mi krogi. Angleški gostje pridejo tudi v §t_ , hudu|0i dn 60 slovenska gledališča, Slovenijo. I v prv| vrs|j pij mariborsko, začela uprl- • Nov pravilnik za izdajanje potnih li- Mrja,i srbsi.e in hrvatske drnme v origl-stov. Za izdajanje polnili listov je dogo- nahl> fe5 da )e ,0 <0sramočenie celega na-tovljen nov pravilnik, ki v kratkem stopi rodav In zakaj? Ker to nl ž]v jPzjk g]e. v veljavo. Osebe, ki morajo pogosto poto-: dalfev| Toreji v neI„5].;0 gledališče smo vati, bodo dobivalo po novem pravilniku 3meHi nikakor pa ne k drami v srbohr-Sestmesečen vizum, kl bo veljal tudi za ; Vaščinl. Tako daleč je zavedlo naše fanta-povratek. i st* slepo sovraštvo do bratskeaa jezika! • Državnim naraešPoneem - dosliiže- Ce nam je biIa nem55lna živ jezik, bo pač nim podofirirjeni. Komisija za izvršitev tU(1i srbohrvaščina. In če še ni, pa mora zakona o drž. uradnikih in uslužbencih postati 1 Ako Srbi in Hrvati zanemarjajo pri ministrstvu pravde je podala z aktom na5c slovstvo, moramo to sicer obžalovati, z dne 26. januarja 1924., št. 61.055 slede- j raziagnmo sl pa to tako, da po vzgledu če mišljenje: Kako odredba prvoga stava ' nasj;, avtooomistov tudi njim slovenščl- so prepeljali v bolnico v Slovenjgradec. • Nosrofa v iraku. Hidroplan vojne mornarice br. 2 D je krožil te dni nad obnlo Boke ICotorske. Ker Jo prenaglo zavil v drugo smer, je padel v morje. Na srečo je padel kakih deset metrov od obale tor ostal nepoškodovan. Tudi od posadko ni nikdo ponesrečil, ker sta oba pilota in opazovalec poskakali v morje ter 6l tako rešili življenje. * Za zaročenko - t smrt. Na veliko-nočni ponedeljek so jo v Zagrebu ustrelil slovenski vojak Josip Osenjak, rodom iz Ptuja, narednik pri tamkajšnji artilerijski diviziji. Osenjak so je zaklenil v temu zaslužnemu gospodarskemu zavo« du našega uradništva in najboljše želje za plodonosno delo v bodočnosti. u— Na jutrišnjem promenadnem kon« certu muzike dravske divizije so bodo izvajalo naslednje točke: 1. Muhvič: Na vojsku, marš, 2. Gervais: Jugoslovenske pesmi, 3. Cibulka: Srce in cvetica, 4. \Vagner; Lohengrin, 5. Zaje: Večer na Savi ln 6. Morena: 2ive pesmi, valček. Kapelnik dr. Ccrin. u— Velika repatica. Na splošno željo uprizori Čitalnica v Sp. Siškl v nedeljo 27. t. m. žc v tretjič dobro znano burko člana 246. pomenutog zakona postavlja izuzetak izpod odredbe Čelvrtog stava člani 137 samo za ona lica, koja su učestvo-vala u prošlim ratovima, ostaje ta odredba stava 4. čl^ 137 — na snazi u pogledu onih službenika, koj! su kao držav na ni živ jezik. Pe bomo gojili takšne nazore, bomo rinili vedno vsak bolj nara-jen do tja, ko nam postane nemščina ali laščina — živ jezik. • Konlisciranl plakati. V Skoplju Je policija izvršila hišno preiskavo v pro- ni službenici vojske tili u službi preko Rtorih neodvisne delavske stranke ter za-redovnog roka, pa su potem stuplll u plenila vse plakate za proslavo 1. maja. državnu službu gradjanskog reda, i ima im se to računati i za stepene osnovne plate. — Društvo certifikatistov. * Po-ravi! V spisu tovanja v krasno Savinjsko dolino io njeno pogorje. Naj bi se ljubitelji na, rave in naših lepih krajev prav pridno posluževali to ugodnosti, da je železniška uprava v bodoče vsled premajhnega pro« meta evetualno ne ukine. Iz Maribora a— Mariborski grad, ki je prešel pred lanskim v slovenske roke, je dobil t» teden poleg svoje znamenite Grajske kleti novo atrakcijo. Lastnica bioskopi ga. Guštin je po strokovnjakih okusno rcnovirala bivšo koncertno dvorano v I, nadstropju, kl je zadnja leta služila ls za skladišče, prejšnja leta pa so se vršili tam najboljši mariborski koncerti. O velikonočnih praznikih so v tej lepi dva rani otvorlli kino, ki je imel poprej svo je prostore na Aleksandrovi cesti. Re, novirana vitežka dvorana napravlja naj, boljši utis. Tudi fresko slike na stenah so bile po strokovnjaku umetniku prt« merno popravljene. Bilo bi želeti, da končno dovoli občina tudi na Trgu Svo« bode potrebne adaptacije za otvoritev letne vrtne restavracije, s čemur bi po« lagoma izginil prejšnji grdi utis, ki ga je dobil tujec pri vstopu v mesto ob pogledu na odrto zidovje gradu. izvršila samomor. Vzrok ni znan. u— Koncert. Danes v soboto, se vrši •Samomor. V gozdu blizu Sevnice se, p koncert dravske god( je dne 16. t. m obesil delavec Martin; V £ef y » t Podpečan iz Dobriš e vasi blizu Žalca., Noyo moderni damskl Zapadel je demonu alkohola in je v vinje- _ , , . . . „,, „ ..«,, . , ,. i česalnl salon s prvovrstno postrežbo se nosti večkrat grdo ravnal s svopm oče-j priporoča za obisk. Izde« iTfcročlta 1 S, r>6 a tat zapor Tz k"e Uva vsch lasnih dci M,0«a P«*™«'!«. rega"p°a so ^o^sl^nju Izpustili. raVmanikura' m3sa?a' Gjud Aleksand" mU pa ga je državno pravdništvo v Celju obtočilo radi težke telesne poSkodbe. Roki provice se je sedaj izvil na ta način, da si je sam končal svoje življenje. * Ubit zaradi bogate dedščinc. V Na-šlcah je bil pred svojo hišo ponoči ubit posestnik Gjuro Barakovl«. Neznan zloči- nficijal v pok. in posestnik, neo mu jo z ostrino sekire zadal več I« «1 smrtnih udarcev. Barnkovič je nedavno Kongresni trg 6. u— Mestna zastavljalnica dne 30. apri la in 1. maja t. 1. radi snaženja uradnih prostorov ne posluje. u— Umrli v LJubljani. Zadnje tri dni so bili prijavljeni sledeči smrtni slučaji: Martin Ožlak, gostač, 54 let. — Friderik vrši v Kamniku v tamkajšnji mestn, ljud- K m Novo Ze,anBd,j0 C|le g, v 0,1 SredaV?ie ° Bn,1Jarslvtu "'' ostale države Amerike 10 in druge drža-narstvu. Po predavanju se osnuje sadjar- 2 R to pretel;lem. tako se ie tudi sko-vrtnarska podružnica za Kamnik tn1 okolico. * NajTefja radio postaja na Talknnn. — Počelkom maja so otvorl v Rnkoviri nova velika radio-poslnjn, ki bo največja na Balkanu ter bo vesti ne samo sprejemala, marveč tudi odpošiljala. Dosedanja radio-postaja na Banjici je samo sprejemala. * Konpres jugoslovanskih veterinarjev. V dneh 7., 8. in 9. Junija se vrši v Subo-tici kongres članov udruženja jugoslovanskih veterinarjev. Kmetijsko ministrstvo je dovolilo veterinarjem, kl so člani udruženja, za te dni dopust. * Naredba glede šoferjev. Ministrstvo za trgovino in industrijo je za vse državne i stitueije izdalo naredbo, s katero od- v februarju izselilo največ ljudi v Brasilijo in Kanado, kamor so se odpeljali posebno sezonski delavci. Poleg skupnega števila naših izseljencev je odpotovalo v isteni mesecu iz naše države v prekmor-ske kraje 79 tujih državljanov, med njimi Gt Amerikancev, 7 Rusov, 4 Madžari, 3 Poljaki in 1 Avstrijec. * Nora slovenska šola r Ameriki. Slovenska naselbina v Steeltonu v Zedinje-nih državah je začela graditi novo šolsko poslopje. Nova šola, kl bo stala okroglo 35.000 dolarjev, bo moderno urejena in bo obsegala pet sob ln veliko dvorano. • Naši v Anurki. V Ročk Springs v Zedinjenih državah je dne 28. marca po- pododoval obsežno posestvo z Inventarjem. Domneva se, da je bil umor naročen. Orožniki so aretirali nekega samskega delavca, ki je osumljen umora. * Smrt vsled opeklin. V Dragi pri Višnji gori se Je triletna hčerka posestnika Josipa Erjavca tako nesrečno opekla, da je vkljub takojšnji zdravniški pomoči kmalu nato umrla. * Uboj pri Sr. Barbari pri Maribora. Na velikonočni ponedeljek so v Sv. Barbari pri Mariboru v Kranerjevi gostilni pričeli pijani fantje pobijati kupice In steklenice. Ker jih je gostilničar svaril pred tako surovostjo, so ga napadli ln mu zadali več smrtnonevarnlh sunkov z noži. Kraner je kmalu nato umrl. Orožniki so aretirali okoli 20 pretepačev. * Pomotoma je bil izpuščen Iz zagrebški') sodnih zaporov dne 22. t. m. 27 letni bančni uradnik Gustav Korošec, doma Iz Gradca v Avstriji. Imenovani bl imel od-sedeti še večmesečno Ječo, v katero je HI obsojen radi večjih tatvin in goljufij. Radi večje varnosti je izpuščeni seveda brzo pobegnil nazaj v blaženo Avstrijo. * Vlom na Zaplaiu. Na Zaplazu pri Čatežu je bilo pred nekaj dnevi vlomljeno v barako trgovca Antona Babnika. Storilci so odnesli več manufakturnega blaga, lzgotovljene nove obleke, perila 65 let. — Marija Vcrbič, zasebnica, 60 let. — Marija Valte, zasebnica, 88 let. — Kristijan Vernik, strugar, 28 let. — Fran Glivar, čevljarski vajenec, 25 let. — Josip Goste, užitkar, 74 let. — Anton Kerže, učitelj v pok., 49 let. u— Policijske prijave. Od četrtka na petek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 2 tatvini, 1 kaljenje nočnega mi« ru, 2 prekoračenji policijske ure, 1 pre« stopek prepovedane nošnje orožja, ena lahka telesna poškodba, 9 prestopkov cestnega policijskega reda in 1 presto« pek pasjega kontumaca. nesrečil Valentin Potočnik. Zrušil se je reja, da se morajo vsi šoferji v državni nanj premog; ostal Je na mestu mrtev, in 'tako dalje. Skupna škoda se ceni na službi, ki nimajo predpisanega izpita, ta- Rodom je bil iz Škofje Loke in je prišel ! 6413 Din. Sprva so sumili domačine, kar koj odpustiti iz službe. | jele po vojni v Ameriko. Na podoben na- j pa se je izkazalo za neupravičeno. Pravi * Tobačna tovarna v Mostam. Knkor čin je ponesrečil tudi Karel Zor, rodom 1 tatovi so bili bržkone sumljivi tujci, ki so javljajo sarajevski listi, je tobačna tovarna iz Jarš pri Kamniku. Zrušila se Je nanj se že dalje časa potikali v ondotnem nastopi zadnjikrat največji pustolovec sveta fticiano ^tbertini v nenadliriljivi in nedosegljivi pustolovni atrakciji povratek Odiseja v Mostarju le dni ustavila delo. Ostalo je v službi le osobje, ki je potrebno za vzilr-žavanje reda v tovarni. Delo je bilo ustavljeno zaradi hiperprodukcije. * Nova palača akademije znanosti v Beogradu. Veliko poslopje akademij« znanosti v Beogradu v Knez Mlhajlovi ulici, kl so je pričeli graJili še pred balkansko vojno, je bilo te dni dograjeno. Nova palača bo dne 1. maja na svečan način izročena svojemu namenu in spada med najlepše stavbe v Beogradu. * Dr. Pero Cavranid j. V Zagrebu jo velika plast skalovja ter ga popolnoma zmečkala. V Stantonu, v državi Illinois, je umrla Barbara Reven iz Bereče vasi na Belokranjskem. Ko žena še nI bila pokopana, se je v njeni družini pripetila še druga nesreča. Njen desetletni vnuk Šubic se je igral z nekim 16 letnim prijateljem. Subic je imel puško in ker nl vedel, do je nabasana, je pomeril na svojega prijatelja ln sprožil. Strel je zadel dečka tako nesrečno, da Je po treh urah umrl. Tožka nesreča železničarja. Na po umrl nekdanji veliki župan in madžarski staji Sp. Dravograd j? dne 23. t. m. spre-poslanec dr. Pero Gavranič, star 62 let. v, 'nik Martin Menček iz Maribora ravno Svojčas je bil kot urednik pravaškega v trenutku, ko je pripeljal vlak iz SIo-glasila obsojen v zapor, kmalu nato pa je j venjgradca, hitel preko proge proti svo- okraju. Krojaškega pomočnika za veliko delo 1998 a spreime K. PUČNIK, Sodna ulica 3 Predatava ob delavnikih ob 3., 7,B, '/.8., ln 9.; ob nedeljah ob >/iU., 3., »/,5., 6., '/.8- la »'I Kino ljubljanski Dvor" Iz Ljubljane u— Vojni invalidi, vdove in sirote, kl so včlanjeni pri Udruženju vojnih inva« Udov, vdov In sirov Kraljevine SHS, podružnica Ljubljana in ki so svoječasno oddali odnosno izpolnili statistične pole ali poplsnice ter izročili podružnici tudi svoje slike, dobijo sedaj nove članske knjižice. Izdajajo se med uradnimi ura« ml v društvenih prostorih, u— Promocije na ljubljanski univerzi. poleg cerkvene v Rl- absolvirani pravniki gg. Zeljko Jeglič iz Zagrebška opera v Sarajevu. Sedaj je r.m. Dne 19. t. m. se je v Rimu ln sploh j Ljubljane, Andrej Dolinar iz Stpledni« definitivno določeno, da zagrebška opera v Italiji prvič izvajala slavna Beethovno- j ka in Bogdan Kurbus iz St. Vida. Cesti« pride v Sarajevo. Prva predstava bo 13. va , 19. maja . 20. moja »Aidav Eventualno se večkrat ponoviti. j zelo,bednem položaju. Od svojega 17. dodasta ša operi cOnjealn> in *« Se dobro spominja. Pctindrajsctletnica gledališko isral- ostane odprta samo do 3. maja. Za to I u~ Slovensko zidarsko in tesarsko ke v Sarajevu. 2. maja praznuje sarnjev- razstavo vlada med zagrebško javnostjo j društvo v Ljubljani ima svoj 28. redni sl a gledališka igralka Mana Vučičevičeva v-liko zanimanje. Umetnik se nadeja obil- j otfnl zbor v nedeljo 27. t. m. ob 9. url 251etnlco svojega gledališkega delovanja nega poseta, ker Je razstavni rok Izredno dopoldne v salonu hotela «L!oyd», Sv. .......— Petra cesta z običajnim dnevnim redom. u— Službe paznikov. Mestna občina potrebuje za letošnje poletle nekaj paz« nikov za mestne nasade. Plača 1200 K mesečno. Upoštevajo se predvsem po« trebnl upokojenci z neomadeževano pre« tcklostjo. Reflcktantje naj ie zglaso med običajnimi uradnimi urami v mestnem gospodarskem uradu. u— Hranilni in posojilni konzorcij v Ljubljani, ta važna in zaslužna gospo ter nastopi ob tej priliki v glavni vlogi kratek „.„.„,, drame . Lalianov balot v naši državi. Baletna ' Ileportoar beograjskega gledališča skupina Laban iz Hamburga se pogaja » obsega sedaj sledeče komade: Tosca, Car- nekaterimi jugoslovanskimi gledališči za men Manon, Hoffmannove pripovedke, I gostovanje. Labanov balet šleje 17 članov, Pagliaccl, Šeherezada (v operi), Živi mrt-. katerih plesi se odlikujejo po originallte-vec, Noč Borojavljanja. Scampolo, Gjido j li izvirni grupaciji in duhov Ih dom.s e-(v drami) ler Vstajenje, Zona Zamfirova j klh. Skupina velja za revolucionaren ele-I dr (v Manežu) ! Blent v se*111"!1 P,e8nl umetnosti ler zbuja Gostovanje splitske rojakinje r ifa-lprvsod kjer nastopi veliko pozornost. V liianski oneri na Duraiu. To dni Je go- drugi polovici moja pride balet v Zagreb vJdksoperi A4. <» Prod začetkom Junija bo .os,oval v, jbjjj. —^ Mirni (1'uicini: Bohemo) gospa Bonačič- i barajevu, Iz Celja e— Predavanje dr. Pivka v Celju. — Kakor smo že poročali, predava danes, dne 26. t. m. v celjskem Narodnem do« mu znani dobrovoljec, junak iz Carzana in izdajatelj lepih nacijonalnih brošur o boju proti Avstriji, prof. dr. Lj. Pivko iz Maribora o snovi «Naš dobrovoljski pokret«, kl bo prepletena z zanimivimi osebnimi doživljaji. Predavanje priredi celjsko sokolsko društvo ter pričakuje mnogobrojne udeležbe iz vseh slojev celjskega občinstva. Vstop je prost. e— Davek na vozila v Celju. Z nared« bo velikega župana mariborske oblasti z dne 12. t. m. št. 4382 se določa v me« stni občini Celje za leto 1924 sledeča letna davščina na vozila: od enovprež« nega osebnega voza v zasebni posesti in uporabi 200 Din, od dvovprežnega 400 Din, od osebnega avtomobila do 30 HP 1500 Din, nad 30 HP 2250 Din, od tovor« nega avtomobila do 3 ton nosilne zmož« nosti 1000 Din; nad 3 tone 1500 Din, od motorjev 100 Din, od bicikljcv s pomož« nim motorjem 50 Din ln od navadnega biciklja 20 Din. c— Za lovce celjskega okraja. Za ob« činskl lov v Storah pri Celju je bila za dne 17. t. m. razpisana javna dražba, pri kateri se ni oglasil noben ponudnik za izklicno ceno. Dražbo lova bo radi tega politična oblast ponovno razpisala ter znižala izklicno ceno. Javna dražba ob« činskega lova v Braslovčah Je razpisana za 3. maj ter se vrši ob pol 10. dopoldne v občinski pisarni v Braslovčah. Lov ob« sega 4252 ha 11 a In 30 kv, metr. In znaša izklicna cena in vadij po 4500 di« narjev. e— Rimski denar. Pri prekopavanju dvorišča v poslopju trgovca Joseka na Glavnem trgu v Celju je našel neki de« laveo rimski zlat v približni vrednosti 180 Din. Ker obstoja v Celju lep lokalni muzej, Je pač pričakovati, da se take starinske dragocenosti oddajo temu in se na ta način trajno rešijo. e— Izletniški vlak v Savinjsko dolino. Od 1. junija do konca septembra bo zo« pet vozil Iz Celja naravnost do Slovenj« gradca Izletniški vlak, kl ho odpeljal iz Celja ob pol štirih zjutraj ter so vračal ri i«v v Sodišče § Nezvest kuhinjski pomočnik. Pd gradbi zasebne železnice na Pragerskcm katero gradi rusko - angleška družba, ja bil v kuhinji gradbenega odseka uaiuž-ben bivši ruski bogosloveo in pozneje podčastnik, 82 let stari Leonid Jarcov iz Petrograda. Dobival je večje zneske za nakup živil. Meseca marca so mu prišli na sled, da je ostajal za živila pri raz-nih dobaviteljih dolžan, dasiravno je imel dovolj denarja na razpolago, da bl jih takoj plačal. Ker so mu začela po-stajiti tla prevroča, se je začetkom aprila odpeljal v Maribor pod pretvezo, da gre na obisk ln se takoj vrne. Vrnil pa se ni in pri odhodu tudi vse svoje stvari vzel s seboj. Končno ga je izsledilo orožništvo v St. Ilju v 81. gor, kjer je očividno nameraval zapustiti državo in ga izročilo okrajnemu sodišču v Mariboru. Obsojen je bil zaradi poneverba 823 Din na 14 dni strogega poostrenega zapora. g Usodepolno pismo na ministra prav. de. Pred celjskim okrožnim sodiščem sta se zagovarjali zaradi pregreška zoper zakon, varstvo in javni red M. Supanc, žena bivšega sodnega sluge in delavka Fr. Cernič v Sevnici. Prva je pismo pisala, druga pa ji narekovala. Odposlali sta ga na ministra pravde, imeli pa smolo, ker sta dolžili sodnega svetnika dr. F. nepravilnosti v službenem postopanju pred celjskim okrožnim sodiščem v neki pravdi, s katero dotifini sodnik sploh nl imel nobenega opravka. Obsojeni sta bili: Supanc na 14 dni in Cernič na en mesec poostrenega zapora. § Nereelnl povojni lesni trgovec. K naši tozadevni notici se nam naknadno poroča: Branko Pečovnik lz Zavodne pri Celju je bil res obtožen zaradi goljufije, Češ da je zvabil nekemu lesnemu trgovcu v Celju 8000 kron in da je nereelno manipuliral z lesom v Žalcu. Razen tega je bil obtožen obrezuspešenja eksekucije, ker je prodal zarubljeno obleko. Pri glavni razpravi pa je bil oproščen od vseh dragih obtoženih kaznjivih dejanj in obsojen samo zaradi prestopka po § 3 zakona z dne 25. maja 1893. drž. zakonik št. 78 na 20 Din denarne globe. g Ne želi svojega bližnjega žene. Zoper to božjo zapoved se je dejansko pregrešil Fr. S., 26-letni posestnikov sin v Gabrovcu pri Kcslrivniei. Ker ni bilo moža doma, je začutil v hiši neke posestni-ce v Lembergu v sebi greveč življenske sile ia se je hotel v svoji ljubezenski stra iti izkazati celo kavalirja. Ker pa tudi posvetni mamon ni okajal zakonske zvestobe, jo je moral sramotno odkuriti. S tem pa za njega zadeva še ni bila končana. Kruto razžaljena ženska Čast ga je tirala pred celjsko okrožno sodišče, kjer se je zagovarjal s pijanostjo, dasi ga je žrtev razkrinkala ko' treznega. Tritedensko premišljevanje v zaporu mu bo svarilo, da ni vslkdar dobro obračati preveč svojih oči po ženi svojega bližnjega, Prima baško in oves nudi najceneje tvrdka Lavrlfi i Kovač, Somboi (Bačka) 1810-t Bzjava. Podpisani M. Malovič, lastnik pogrebne ga zavoda v Novem mestu, obžalujem ne primerno kritiko odredb g. dr. GregoriiSa takratnega okrožnega zdravnika ln ge renta v Novem mestu, ki jo je vseboval 5. januarja t. 1. v zna.m, se mi gnusi. Tudi tvoj urad, Prijatelj, mi ni pogodu.* »Simpatija aH antipatija k mojemu je postranska stvaT; istina je, da )e moj urad domovini potreben in koristen.* Ka.nltan Rendina me jo nazadnje P^tii jQ ločila sva sje. Qb. slovesu opozori na vsako slovansko malen kost, ki bi došla v njegov urad. »Ona stvar, ki se tiče drupa, Se nikakor ni jasna,* je rekel nazadnje. »Meni je jasna,* som se zasmejal. »Torej ni nič resnice?* »Nič. Avstrijanci so »mascalzoni*.* »Razumem. Verjamem ti. Torej zdravo.* Spremljal me je po stopnicah na ulico, kjer je čakal sajd, moja tro-kolka. V. Dne 4. avgusta som vodil k 4. jugo-slovenski četi transport.. Premestili smo k tej četi zaradi enotnega vežba-nja dva podoficirja, Peljali smo se iz Breganz preko Longo in Cittadelle v Be.lvedere in Cusinati pri Bassann, kjer je bila ta četa nastanjena. V Bel-vederu smo se ustavili, da pozdravim kapitana Carnevarlja, ki mc je spoznal na cesti in ml mahnil z roko, naj postojimo. Potegnil mn je v park pred graščino in me povabil na južino. Na-jrpiiU ie, ,oluejH^, za ji^ v^np, in za šoferja, češ, saj nič ne zamudi-1 odgovor mo. Zbrala se je oficirska družba, med I val je. nI bil duhovit, a zadosto- drugiml major Volpini, kapitan Merlo in poročnik Ascari, Zanimala jih je moja pot skozi Bel-vedere in povedal sem jim, kaj imam opraviti. »Zdi se, da je vsa Italija va.ša.» je menil Merlo, »Povsod vidim Čehoslo-vake in Jugoslovane, kamor prihajam.* »Samo dva sta, ki imata svoje trupe po vsej fronti od Švice do morja-To sta kapitan Pivko in ekseclenca Diaz.* Zakrohotali so se vsi. Ugajalo jim je. Spomnil sem so gimnazijskega sluge, ki je dijakom dajal naročila z besedami: »Jaz in gospod ravnatelj sva sklenila . . .» Major Volpini je rekel, da mora sporočiti moje besedo v armadni menzi v Cittadelli in poskrbeti, da zvo tudi ekseelcnca Dlaz o svojem tekmecu. Ascari so je zanimal, koliko nas je razstavljenih na fronti. »Toliko, da jo vse črno samih Če-hoslovakov in Jugoslovanov,* sem se zasmejal. »Skoda, da jih je onstran fronte še voč, kl so drugega kova nego vi, koji ste v Italiji,* je pičil major. »Resnica, toda pomislite, da je onih -Čujte, ali imate še kaj zveze s svojimi rojaki, ki so Avstrijakl?* »Nimamo, a radi bi jo našli, gospod majoT.» «V kntero svrho?* »E, da jih vprašamo, kako dolgo mislijo, da bodo še ostali Avstrijaki? . . . In kaj mislijo, da bodo pozneje, ko jim razbijemo mačeho Avstrijo?* »Čudni ljudje ste, Slovani. Nekateri ee tolčete tukaj, drugi tam.* »Kakor Italijani pred desetletji, dokler niso lz Pijeraontozov, Sardov in Sicilijancov zlili tega, čemur pravite danes italijanski narod. Vi šo danes nista vsi enaki, kaj šele mi, ki nas ji: imela do vojno germanska, turška iu madžarska oblast v posteh.» »Dobro, dobro!* je hvalil Ascari moj odgovor. »Kaj pa delate s tistimi legljonarjl, koji niso zanesljivi in so samo na videz l9gijonar.fi, v srcu pa avstrljakmtl?* je vprašal ka.nitan Merlo. «Nima.mo jih.* »Kako nc?» Opazil sem, kako jc major Volpini namežiknil z očesom, nakar je Merlo iz,premenil glas, »Mene je vprašalo že mnogo italijanskih oficirjev glede takih ljudi, a v^o. safij^^agjajKBdao j^aJtoi. ^^TO^povem., ^vstrii^nt bi se ne mogel vtihotapiti med naš« borce.* »No, tako popolnoma izključeno rii. Ali šo niste imeli nobenega slučaja dezercije?* »O da, tudi.* »Res? Kdaj? Kje?* »Podnarednik jo pred kratkim ušel.* »V Avstrijo?* «Kaj še! V Vlcenzi so jo seznanil » kuharico in nato ga ni bilo več.. »In je dezertiral?. »Da, od svoje čete je dezertiral v Vicenzo, za dva dni so jo pa zopet javil in skesano priznal svoj greh, nakar je bil 14 dni zaprt,. »A tako!* Vsi so se oddahnili, mene je pa zabavala napetost, s katero so so zanimali za naše razmero. »Pred dvema dnevoma sem slišal v annadni monzl v Cittadelli debato, da jo med Čohoslovnki nekaj avstrija-kantov,* jo opozoril major z nasilno mirnim glasom. »Prosim, povejto dot.ičnlm gospodom, da delajo krivico s takimi razgovori in noutemeljenimi sumnvčo.nji.-« »Mislite? Kaj so jo j>a zgodilo v Barbaranu?* »V Barbarami?. Dotaknil so jc rane, ki jc bolela. V Barbaranu so ustrelili junija sedem čjkiji Iggijouarjcv, kl so ee bili uprli. Ovire pri izvozu preko Jesenic NajveS izvora iz Slovenijo in proecj-šen del izvoza iz Hrvatsko in Vojvodino za Italijo, Švico, Avstrijo, Francijo itd. •rrc preko Josenic in tamkajšnjo carinarnice. Izvažajo se raznovrsten les, jajca, živina, predi vo, poljski pridelki itd., torej večinoma enostavno blago, ki 110 povzroča pri carinjenju poselmoga posla in vato carinjenje takega blaga no moro biti komplicirano. Nepoznavaloc 'azmor pri jeseniški ca-linarnlci l>i torej mislil, da gre tu vse lepo v redu, da carinarnica kot državni urad vpošteva važnost izvoza za državo ter gladko odpromlja došlo izvozno blago. Vendar so dogaja nasprotno. Predvsem ovira carinarnica hitri izvoz glede potrdil o plačanih davkih. Pasi ni uradno določena oblika za taka potrdila. vendar carinarnica zahteva, da so vsa potrdila o plačanih davkih napisana po gotovem besedilu. Izvozniki, ki izvažajo prvič preko Jesenic, tega seveda ne morejo vedeti. S tem, da si morajo nabaviti nova potrdila, nastanejo zaradi čakanja ogromni stroški za stojnine in Ic-•/.arine. Vrhutega pa jo tako zavlačevanje izvoza opasno za lahko pokvarljivo idago. Trgovci plačujejo velike davke, zato pa šo nnj trpijo popolnoma nepotrebno obremenitve in škode. Da. so na ta način nc pospešuje izvoz, jo jasno. Značilno pa je. da tamkajšnji carinski organi event. nedostatkov nc opazijo, čim so to ali ono blago izroči v oeirinje-njo pod naslovom «legitimisano>. Fri Din. — Prlob»ojeX> •• U m»li oglasi. kl 1 alsMolv upra]. Pluto M lahko tudl » mamkah. N« vprašanja odgovarja uprava I« ta la vpraiaaja prlloleaa saamka aa od(ova, ur asaalpulaeljska prlitojblaa 0 Din). Iva Siller — modlstlnja ,9 prlporcča za nakup ln po- nrovlla modernih slamnlKov L tvornlSklh cenah c, no Sv. vsaki dan. Btojni-Jakoba trgu — TU Matematiko poučuje .kademlk. Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod „Uepeh". 8719 (dobe) 2 čevljarska pomočnika dobro Izvežbana, aa npraj-mcio tako] pri g. Antonu Brecelju, čevljarskemu moj-itru v Gajevl ulici Itav. 2. Prodajalka pridna ln poStena, ISče službe v mestu ali na deželi. — Naatopl lahko takoj. Ponudbe se prosijo pod ..Zanesljiva 20" na upr. ,,Jutra". sese Mesta blagajničarke želi polteno, marljivo tn inteligentno dekle lz bolJSe hl-Se. Najraje v kaki trgovini v Celju, event. Izven ali tudl v kakem kopališču. Cenjene ponudbe pod .Blagajnlčarka' na podružnico ,.Jutra" v Celju. 8575 Deček s osemrazredno ljudsko Solo, iell vstopiti kot učenec v trgovino z meSanlm blagom t trgu ali meatu. Ponudbe na A. Dim, Oradac, Belokrajtna 8467 Notarska pisarna rprejme takoj atanografinjo Id strojepisko ter kandidata lil uradnika — aamostojno moč. — Ponudbe na upravo .Jutra" pod ,.Notarska" Kuharica srednjih let t večletnimi tz-'■ pričevali, ISče mesta v boiJSi 8088 hi&l v mestu ali na deželi. Ponudbe na upravo „Jutra" pod Šifro ,,Dobra kuharica". Enodružinsko hišo Moške obleke in manufakturuo blago pri- | t 8 k t soll, ku, g?.r°,6a.-iVa.? ^ubljuna. , WnJ.,kkl.t,P pralnica, voda, Stari trg »t. 8 a 10-15 odst. popusta. Solidna postrežba! 8840 Pletilni stroj št. 9 dobro ohranjen, ee po ugodni ceni proda. — Ogleda se od 4.—fl. urepop. — Naalov pove uprava ,.Jutra". 8733 Stružnica za železo, sposobna za struženje nad 15 m dolžine, ee proda. — Ponudbe pod Slfro ..Stružnica" na upr. .Jutra'. 8551 70 kadi (mecesnove) od 10 do 80 hI naprodaj. Naslov pove upr. „Jutra". 8318 Lesni manipulant Motorno kolo 5—7 HP. Amerikanski sistem .u^ 8651 no. Ponudbo pod „Domac ___ na urravo ..Jutra". 8658 8663 , Kravo s teletom dobro mlekariro. proda Adot Zabjck, Poljanska cesta St. 55. 8707 Kupim polnojarmenik (Oatter) 05 cm. Cenjene po- nudbo pod „0ater" ,,Jutra" na upr. 8893 Lahek ročni voziček tudl rabljen, na 4 kolesih, kupim. Naslov kupca pove uprava ..Jutra". 8706 6000 K nagrade za stanovanje. Mirna stranka brez otrok. Cenjene ponudbe pod ,.Stanovanje" ua upravo „Jutra". Papiga ki govor), se proda radi preselltvo. — Ivan Stancn. Meetlnje, p. Podplat. 8700 mnmnnmnigai. i % M) Daslou za L|ubi|ano: Poštni predal 165. UIR- DOmŽRLE 1881» (p. Dob). mm --..'r. — 5i""fn—wi'ri 'i*'i" -'1" ' "- " ■ .....1 " " ' r • ^>«6ese6e«ecss€etEcc«se«:S66e€«6«eeee6 seeeri-ssssee« •• Zahtevajte ceniki Pes Veiika soba pristen ruski Sple. dober čuvaj. So ne 2 leti star, se 8627 ■ proda. VprnSa se na Starem trgu 6t. 19/1 — od 9.-12. 8780 Pevka lil tudi začetnica l lopran glasom, se damsko kapelo. — BaSkaj, kopelnlk, poste restante. dobrim ISčo za Slavko Ogulln, 8536 Zlato . brlljante, dljamante, se pro- , , ,, I da v množini najboljšemu jaDOlKa 1 ponudniku. — Ponudbo pod kUpim. Ponudbe pod ,,Dragocenosti" na upravo Da upravo ..Jutra" ..Jutra". 8619_________ „Sadje" 8480 firazna aH na Zeljo oprem-Jena, pripravna za zakonski par brez otrok, na periferiji mesta, se takoj odda. Naslov pove uprava „Jutra" 8668 Smrekovega lesa Svinjske Ščetino (očlfičone) kupim. Pošteno dekle ■tare 30 let, kl razume vsaj tekaj kuhe. Je ubogljiva In marljiva, se sprejme k mali boljil družini takoj. Naslov Pove uprava „Jutra". 8460 približno 80 m", se proda za z navedbo cene pod „Sčetl-žago. Gozd leži pri Gradišču no" na upravo „Jutra' ob državni cesti. Ana Slane, OradISče pri flt. Jerneju. 8594 Es-klarlnet 5000 K nagrade ali nekaj posojila dam one-Ponudbe mu, kl ml da stanovanje a ' l sobo ln kuhinjo. Ponudbe na upravo „Jutra" pod šifro ,,Stranka brez otrok' 8526 s679 Sode kupim vo&jo množino, nove ali rab- Na stanovanje eventuelno tudl na hrano, Brezplačno posodim nekaj železnih zložljivih vrtnih stolov, proti temu, da se dajo malo popraviti. Poizve ln oglodajo se v vlnotoču Antona Mavra na Ahacljevl cesti Stev. 5. 8735 .....Ijone, v."llki"st'0d"l00"do'700 »« ?? visoko og. In koncertne cltre |0 ,|cer tz Črne In pocin- sv- i etra cotu 8087 Rudniški paznik Kerglčen, zanesljiv, k! dovršil rudarsko Rolo z do< srira uspehom, ae sprejme na trajuo mesto. — Ponudbe s -episl Izpilčeval dosedant'!? dobro ohranjene, se poceni kane pločevine. NnJnUJe po- Sroda. Lelbl, Invalidni dom nudbe ln množino naj se epo-. nadstr., vrata 83, levo. ročl Francu Majdieu, trgovou 8701 Kranju. 7764 _________ ___________ Filter z asbestom Iloib In zahtevo plače naj se ca ISlSčenJo vina, se poceni Pofiljejo na upravo ..Jutra' pod ..Rudarsko podjetje 21" 8351 proda. — Istotam se proda enovprežnl voz za prevažanje vina. Naslov pove uprava „Jutra". 8635 Dva prikrojevalca (krojača) zmožna vsega kon-tekcljskega dela ?. dobrimi referencami, sprejme takoj Motorno kolo v Izbornem stanju, dobre lastnik znamke. 8 tn pol PH, ali po dogovoru konfpkellsko prestavami, ceno prodam. Proda se njiva na ljubljanskem polju, kt meri okroglo 9000 m9 ali pa zamenja s travnikom v Mestnem logu. — Več pov« lastnik na Trnovskem pristanu St. 14. 8626 Podstrešno 'stanovanje za majhno družino, prodam. Vseliti se more takoj. Naslov pove uprava „Jutra". 8724 Opremljena soba se odda solidnemu gospodu e 1. majem. — Naalov pove uprava ,.Jutra". 8725 »djetje P. Derenda t Cle., Ljubljana. Osebne ponudbe Bed 14.—16. uro v pisarni Emonska cesta 8. 7701 Naslov pove uprava „Jutra" 8672 (iščejo) Dekle ; dežele, želi stopiti v sluZ-» h kaki majhni družini. VeSča je Šivanja, kuha ln l»dl drugih hlSnlb del. — Naslov pove uprava „Jutra" 8687 Potnik papirne stroke J' potuje po celi Jugoslaviji te'l sprejeti podobne pred-E"s v prodajo proti primerni proviziji. Cenjene po-nudbe je nasloviti na upr. I 2 hrastovi spalnici e pslho, 5 hrastovih pisalnih miz na on ključ In več drugega pohištva Je poceni naprodaj pri Josipu Kurnl-ku, mizarju v Zg. Stskl 51. 8676 Stavbno parcelo v Karlovskem predmestju * obsegu 4593 m' proda Adolf Zabjek, Poljanska cesta 55. 8709 Parcela v povržlnl od 1000 do 4000 m', se kupi. Prednost oko-. lica: BISka, Bežigrad. Dom. ! cesta, glavni kolodvor. navedbo 8602 Soba z 2 posteljama, elektr. razsvetljavo, se takoj odda. — Naslov pove uprava ,.Jutra" 8727 Najugodnejša preskrba ponudbe pod „parceia" s kurivom. Drva I. trdega JPJJVO ,,/utra" s nav, lesa (o d r e z k 1 od žage in parket) ln žaganje oddaja po znatno znižani ceni, dokler 1 traja zaloga, Ivan SiSka, tovarna parket In parna žaga Na stanovanje in hrano sa sprejme gospodična. — Naslov pove uprava „Jutra" 8561 Damske slamnike (stare) vseb vrst In barv sprejema v popravilo do konca sezljo tovarnar Valentin Maček v Domžalah Stev. 124 7320 Stenotipista (sienotlpistinjo) iu strojepisko za nemščino, popolnoma perfektna, sprejme takoj veletrgovina v Subotici. Prednost daje onim, ki so vešči pdcg nemščine tudi hrvaščini iu madžarščini. Ponudbe 1 referencami sprejema Senernlna asentura Interreklam, . d., v Subotici, Zrinjski trg 8. m- ŽIČNIKE -m kolarnike, brezglavnike, žičnike ia strelno lepenko in krovnike, krepin-stifte, Sčetarje in tapetnike, Itukaturr.e kaveljčke, poveznike a pol-okroglimi glavami, sponke za brzojavno iico, kotnike z zarezo, ibice ra čevlje z vdrlo R avo, londonske ibice s polokroglo glavo, evikovce za pete znamke „F", in raznovrstno vlečeno in žgano žico izdelujem in razpošiljam na veliko in malo ie od 100 kg dalje po najniijlk cenali lS68a SIMON PIRC, KROPA (Slovenija) Zahtevajte cenik! HajMie In najceneje kupite moSho perila meh trst pri 9. Ražem Go., Ljubljano, Žabjak št. 3 Soma na nBlIho. 785.» Gospode trpsce prosimo za po»r. LJUBLJANA Dunajska cesta St.4(l Telefon St 379 mestni tesarski mojster Telefon it 373 Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostreSja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje i. i d. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna žaoa. . Tovarna furnirja. ——a——a— St. 4. 8317 Nov vo« zapravljlvček s tremi sedeži Polzve Nova hiša \ 8 sobami, so radi selttve J ceno proda. — pove uprava „Jutra" Gostilniški prostori .Pivnico* v I.aSkem. se dajo v najem. — Natončnoje pri lastniku v LaSkem. 8808 Gofltilno $$ Nasiov n.n prometne^ kvraJLU?v Slo- Družinska hiša z lepim vrtom ln njivo naprodaj. Stanovanje takoj na "/■K;1™ ,, |ir' se poceni proda. Polzve se prodaj, stanovanje takoj na »roka". P°d ,ltr° "Pap«™5 V Spodnji fiSkl, KavSkove c. rajtpo^ago. _ Nasiovj Maribor, 8628 Kot kontoristinja St. 303. 8743 KoroSka costa 128. 8570 Prodam: Lepo zemljišče se proda za celjskim kolo- !tahnudl. b,1fa)nli?,'l!'' ,lS6a Puchs Slttengeschlcbto, Sest KtareiSa moč. Cenjeue £nJlg _ jj^f, d6B iP'glnerB dvorom tik Voglajne, obse- — Tascbenbucb, 3 knjigo — gajoče približno dva orala. Otto Lueger Le x Ikon der ograjeno, travnik, njiva, lep gesamraton Technlk. 7 knjig vrt, sadno drevjo, shramba Ponudbe pod ..Točnost' "Pravo ,.Jutra". 8613 Mlad trg. pomočnik JeSane stroke, želi vstopltt ' trgovino z istim blagom v "«tu aH na deželi. Plača v Hčetku lahko minimalna. -"njene ponudbe se proai na 'f,'3'" ,,Jutra" pod Slfro 'Marljiv 10". 8580 Intellgent Jrertamo prepisovanje n pl-»nlm »trojem ali s lopo Pjavo, prestavljanje v Sti- jezikih, razmnoževanje ' prodaja radi preselitve trgo-["'»znle Itd,— Ponudbe pod vina Marije Rogelj, I.jublja- — Polzve se v Skofjl ulici 8t. 15, pritličje. 8721 Knjižna omara (Bflcherschrank) črno poli-tiran l brufienlm steklom, se po ugodni ceni proda event. tudi na obroke. Pojasnila daje Drago Beseljak, LJubljana, Sodna ulica Stev. 5. 6732 Po znižanih cenah za krmo, svinjaki ln majhno stanovanje. — Pripravno za vrtnarja aH večje podjetje. Pojasnila daje: Ivan Vlden-Sek. Narodni dom v Celju. 8503 se vzame v najem pod ugod niml pogoji. — Pismene ponudbe pod .,Gostilna" na upravo ..Jutra", 8569 oddam po ugodni ceni, radi isproznitvo prostora stavbo. Velike zalogo covi vseh dimenzij, ploščo ' za tlak itd. — Tvorniea ce mentnih izdelkov Jon. Clhlaf, Vodovodna c. 1 Ljubljana 109fia ZAHVALA. Ob prebridki izgnbi našega iskrenoljubljenega očeta, staroga očeta, brata, zeta iu strica, gospoda PAVLA SKALETA višjega žlvlnozdravnlka in ravnatelja mestne klavnice v pok. izrekamo vsom sa prisrčne doknze iskrenega sočutja in mnogo iz- razo Božalja svojo najtoplejšo zahvalo. ..... Posebno to 7.»hvuliujemo duhovščini, ljubljanskemu Sokolu za častno spremstvo in ganljivi poslovilni govor, zastopstvu mestne občino z gosp. županom dr. Peričem, zastopstvu ministrstva poljo-nrivredo in vodu, zastopstvi. Meitue hranilnice, gg. magistratnim uradnikom, gg. stanovskim kolegom, zadrugi mesarjev m prokaje-vnleov pevcem za pretresujočo žaiostinke, uslužbencem mestno klavnice, vsem darovalcem prekrasnega cvetja ter končno vsem, ki so spremili pokojnika k zadnjemu počitku. V Ljubljani, dne 26. aprila 1924. 2031/a ŽaluJo6i ostali. Len trgovski lokal v sredini mesta, se takoj odda. Inventar noprodaj. — Naslov pove uprava ,.Jutra" 8683 "''o •■Intellgent' ..Jut-" na upravo 8500 Mesto gluge llfem v banki ali trgovekem fMJeiju kjerkoli v mestu v ™««nljl. Na željo položim ■avrljn. Naslov pove uprnvn ■"'»'ra" 871T na, Llngarjeva ulica Stev. 4 V zalogi Ima razno sukno, eajge, kotenlno, aeflr, ezport-evlllh zs modroce. kovtre. Vila na Bledu lepa, velika, pripravna za penslon" (blizu „ZdravlllS M mm dftma"! m» ni»ni1a al 100.000 Din posodim proti dobrim obrestlm In vknjižbi na prvo mesto, ali so udeležim pri kakem podjetju. Ponudbe pod ..Sigurnost" na upravo „Jutra". 8619 2032/a DAIfflSKI SALON L.TUBLJAKA, SV. PETRA CESTA 53 Priporočam se cenjenim damam za obilen obisk. V mestu in na deželi I Postrežba točna, cone solidno. — V delavnici Bom vedno od 8. ure zjutraj do 6. uro zvečer. kega doma"), se proda ali zamenja s msnJSo, novo v LJubljani. Naslov pove upr, „Jutra". * Resen družabnik kl Ima dobre zveze s dobavitelji In odjemalci, so sprejme v engros trgovino s mo-8674 ko ln poljskimi pridelki. — Kavcije zmožni Imajo prednost. Kapital, pisarne, skladišča ln vozovi na razpolago. Ponudbo na pnPtnl predal St, 30, Ljubljana. 8050 Hiša v »redlnl trga Laško v najboljšem stanju z 9 sobami ln S kuhinjami, velike in snaž-. rjavo sa rjuhe, moSko no kleti, pri hlSl ograjen vrt . in ženako perilo, kravate In - v blllini trga ob poti »| drobnarij«. Zimsko blago pod Rimske toplico 4 njiva lastno ceno. Nobeden noj ne pripravne za stavbiSče - „ --- -- ^ n • , . .. zamudi ugodne prilike. Samo ugodno proda. Polzve so pri . Naslov po%e uurava 1 do 80, aprila. 7011 i Blažu Zupene v LaSkem. I ° " Mirarslta obrt — ISče družabnika s 50.000 Din r.u poveranje obrata. 2037/a Kvormca, čopičev SI. Šimenc, Zg. Šiška ©2 izdeluje slikarska Sn zidarsko čopiče vsoh vrst, kakor tudi vsa žčotarnka dela različne stroke za tovarne in zavode. Zahtevajte ceniki Cene konkurenčne. Pod ugodnimi pogoji se d& v najem staroznana trgovina, združena z ali se pa sprejme tudi M o pan|on s primernim garancijskim kapitalom, Pismene Donudbe pod 100.000 na upravo ,Jutra'. 1031a Zahirala. Vsem, ki so nam ob prebridki izgubi našo nadvso blago in nepozabne matere, stare matere, tete, svakinjo in tašče, gospe Marije ¥erMč roj. Sstaafe izkazali svoje tolažilno sočutje, darovali krasno cvetje ter jo spremljali na zadnji poti, izrekamo tem potem svojo najiskrenejšo zahvalo. V Ljubljani, dno 25. aprila 1924. 2015 Žalujoči ostali. Toda ni mn bilo mogoče, da bi tako govoril z njo. Morda bi jej rekel kaj več, toda vsa njena pojava jc sedaj tako skru-šena, kakor da priznava ali da vsaj nc more tajiti. Vendar jo prime za roko in jo trdo stisne. Potem popusti in dcklica mu odtegne svoje roke s kretnjo nejevolje in skoraj studa. «Dobro torej,» pravi Perenna, «odpustil boni vse svoje sluge, ker so osumljeni vsi.» «Pa ne!» odgovori živahno ona. «Saj ni treba, saj jih vse poznam, zanesljivi so!» Don Luis ima dojem, kakor da jej jc tc besede izsililo usmiljenje z ljudmi. Toda kakšno jc to usmiljenje? Dolgo časa oba molčita sedaj, don Luis stoji pred njo in jo nepremično gleda, pri tem pa misli na njeno fotografijo in primerja z njo to lepo ■živo sliko, ta pravilni zapeljivi, toda resni obraz in kakor da šele sedaj zapazi lepoto, za katero je bil doslej slep; vidi tudi, da imajo njeni lasje blesk kakor od brona, usta grenek izraz, vse na deklici pa diše sladkost in obenem poštenje. Je-li res možno, da je zločinka in zastrupljevalka... takšna? On ji pravi: «Ne spominjam se več na krstno ime, katero ste mi imenovali kot svoje. Resnično ni bilo!« «0, pač!» zategne ona. «Ne! Vi se zovete Florenca!« Dekle se zdrzne, to pot prvič vidno in močno prestrašena. «Kaj pravite? Kdo vam je to povedal? IMoretica? Kako premog in dobavlja Dražba ILIRIJA, Ljubljana, Kralja Petra tri Sagr- Plačilo tudi na obroke. veste ?» «Evo vašo sliko in evo na njej ime, katero je sicer zabrisano pa še vedno čitljivo...» «Oj!» vzklikne ona začudena. «Je li mogoče? Kdo vam je dal to sliko? Kje ste jo vzeli?» In takoj nepremišljeno dostavi: •»Policijski prefekt vam jo je dal, je-li? Da, da, on je bil... sedaj sem gotova, ta slika naj služi, da me spoznate... in da me iščejo... krivi ste vedno vi... vedno vi...» «Ne bojte se!» pravi Perenna. »Zadostuje, če se slika nekoliko retušira, da postane slika povsem drugačna. To žc poskrbim jaz. Ne bojte se.» Ona ga ne posluša, pozorno motri svojo sliko in pravi zamišljeno: »Dvajset let sem takrat imela... v Italiji... in bila sem srečna onega dne, ko sem se dala slikati... In tako vesela, ko sem videla lastno sliko ... Bila sem lepa, takrat... Potem je slika izginila. Ukradli so ml jo, kakor toliko drugega...* Potem ponovi svoje ime tiho, kakor da govori z drugo ženo, svojo nesrečno prijateljico: cFlorenea, Florenca...» Solze se jej potočijo po licu. «Ona ne spada med morilke, tudi ne med sokrive,* pomisli don Luis. In vendar govori vse proti njej. Perenna odstopi od nje in koraka po sobi gor in dol med oknom in vrati. Slike italijanskih pokrajin vzbujajo njegovo pozornost. Potem si ogleduje knjige, ki so razvrščene po policah. Večinoma so dela francoskega pa tudi inostranega lepega slovstva, romani, komedije, filozofski spisi. Vse to kaže na visoko in mnogostransko izobrazbo. Racine je tudi poleg Danteja, Stendahl in Edgar Allan Poe, Montalgne in Cioethe in Virgil. In s skoraj prirojeno svojo jasnostjo zapazi Perenna, da je ena knjiga tudi na zunaj nekoliko drugačna od drugih, osmi zvezek Shakespearovih zbranih del. Hrbet te knjige je vezan v rdeče in izgleda nekoliko bolj nov ali ne vem kako drugačen, nc kakor draga zvesta knjiga, ki jo več- krat rabiš in vzameš v roko. To osmo knjigo vzame Perenna v roke kakor brez poseb-nega namena in ne da.bi posebej vzbujal pozornost deklice. Ni se motil. Knjiga ni bila knjiga, marveč ponarejena mapai škatija v obliki knjige. V tej knjigi ali bolje škatlji najde Pc' renna nekaj papirjev razne velikosti kot iztrganih iz notesu in takoj spozna: to so papirji, na kakršnega je bil napisan koncept onega članka v »Eclio de France«. Oblika in vrsta papirja jc bila ista! In na zadnjem' teh papirjev najde Perenna pisavo, očividno napisano v naglici, s svinčnikom, in bere: «Palača Boulevard Suchet, Prvo pismo v noči od petnajstega na šestnajstega aprila, drugo v noči 25. tretje in četrto v nočeh 5. in 15. maja, šesto in eksplozija v noči 25. inaja.» Pri čitanju tega zapisa najde Perenna tudi, da je pisava ista kakor na konceptu onega članka. V žepu ima oni koncept in lahko sedaj takoj primerja pisavo. Vzame listnico in jo odpre. Koncepta ni več v njej! «Sto hudičev!« si misli. «Ta je pa lepa!» Istočasno se spomni s popolno jasnostjo, da je med tele-fonskim pogovorom z Mazerouxjem davi pustil svojo listnico v žepu površnika, površnik pa je ležal, vržen čez naslanjač, v bližini telefonske celice. Da, in prav v istem času je tudi gospodična Levasseur hodila po njegovi pisalni sobi, in sicet brez vsakega pravega vidnega razloga. Kaj je torej hotela takrat? «Aha, vidiš jo navihanko!» si misli Perenna. «Torej me je tudi okradla. Njene solze, njena navidezna nedolžnost, njeni genljivi spomini, vse to je le maska, je le nesramna igra, Vražja ženska! Ona spada k isti bandi kakor Ana Marija Fauville in gospod Gaston Sauverand ter je do zadnjih podrobnosti lažniva in glumaška kakor so oni, Da, celo njene najmanjše kretnje in njen glas imajo videz preganjane nedolžnosti. In povrhu vsega tega ...» Perenna položi papirje nazaj v knjigo-škatlo in le to spmo na stari prostor ' Prvorazredni moderni brzopisalni stroj Caa&lFFS Sj?1 !P" ^ I Vrhuneo fine 24 s raohaalfco L '■ kACML TiJTJBLJATJA, Šeicnburgova i:!. C/l. r TVRDKA OI_L,UIlSl\ Ci DK LJUBLJANA, Prešernova ul. 5 priporoča svojo bojato zaiogo oseh \>rst zdravstvenih aparatov in bar.diž, kakor trebušne, želodčne pasove za dame in gospode, pasove ii noseče ter porodnice, Sastnofja Izdelka Irigatcrje, varnostne specialne gume, srebrne pesarje in gunil-nogagice ter povoje proti krčnlm žilam. 1925 a Proizvaja se na dan 5 vagonov mila. Obvešča p. n. občinstvo, da se udeleži III. rsaf^rebšlcegfa velesajma oil 27. aprila do 5. maja t. 1. v poslopju B, skupina X, mCStO Št. 165. 1765/a Ha semnju bodo razstavljeni vzorci vseh naših mil zaradi pregleda In prejema naročil, blaga 7.a obleko m perilo nikdo no toda po izredno nizkih cenah ga i dobite pri tvrdki Maj želj & BajSelj (bivša preskrboval niča) Ljubljana, Turjaški trg-št. 1 Velika zaloga najrazličnejšega ma- j manufakturnega in galanterijskega blaga ter usnja vseh vrst. Vsak si naj ogleda. Krojači in preprodajalci poseben popust! 1806-a gilllllH!lllllllllllll«l!IIIHIII!l!!!llllll!NIHIIIIIIIIIIII!MIIIIIII!llllllll!lllllllllll!W 1 Mor želi ugoSno preživeti svoj 8opust | jr na obali našega Jadranu, ?e mu p-iporoča posebno li prvorazredni hotel PENSION «ROKAN» v Selcih, s; £ 2 V, km od Crikvcnicc. Holcl ima veliko tera;:o isš s krasnim razgledom po daljni okolici, kakor na \rl Učko itd. Lastno moderno kopališče, eno izmed ^ zi najboljših na Jadranu, takoj pred hotelom. — Iz- S £ vrstna kuhinja I Cene zmerne! Velika auto-garaža. § Najtopleje te priporoča Alojzij Beranek g S. 7S4-a lastnik. 1= BiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^iiiiiiiiiiiiiiia v specerijsko trgovino v Mariboru, popolnoma izvežban specerijsko stroke Ia moč, vojasčire prost. Verzirani v engrosiranju in pisarniških poslih imajo prednost. Ponudbe pod „Solidnost" na upravo „Jutra" Maribor. 1986-a m«!---"- croimmmamk rmivn M sto ZiMa zadrga v umi rogiatr. zadruga r, omojoao zarezo Pisarna v Ljubljani, Tržaška cesta št. 2 Tohnliko vodstva z ohlastvono-avtorizlrnnim gradbenim Inžonjerjcm. Projektira In Izvršuje vsa v stavjon) In " Inžcsjersko etroko spadajoča dela. Delo solidno! Ceno konkurenčne! »5» Jesenice Stavbna vodstva: Ljubljana, Domžale, Zagreb. Izvršuje privatne In industrijske stavbe, proračune, načrte, cenitve, posebni oddelek za arhitekturo. Najboljša PUCH-KOLiESA nove konstrukcije z garancijo po znižanih cenah priporoča IGN. VOK <01. Ljubljana, Sodna ulica 7, podružnica Novo mesto. 35 I1P Austro Fiat, osebni 6 sedežni, rabljen; IG/18 HP Austro Fiat, osebni 6 sedežni, rabljen, 35 HP Puch VIII typa, osebui, 6 sedežni, rabljen 35 HP Peugeot, osobni 6 sedežni, rabljen, Chiribiri, osebni, rabljen 16/18 HPLaurin Klemont osebni, 2 sedežni, rabljen, 25 HP Daimler, osobni, fisodežni, rabljen, 35/40 H P Praga, 3 do 5- tonslii. rabljen, 35 H P Fiat Turino, 2 '/,,- tonski, rabljen, 45 I1P Fiat Turino 5 tonski, rabljen. 2035 a MOTOCIKII B. S. A., novi, vseh tip, 4 HP >Ariel«, rabljen, 3 HP »AVanderer«, rabljen, 5/7 »Jamos«, rabljen, l'/j »Alba«, rabljon naprodaj pri JUG0-AUT0 Ljubljana, Dunajska cesta 36 1 Za cepljenje tn « Peionospora cevi |am ceno novo blago kakor tudi vsi Zdravko Krojne Celje v to stroko spadajoči predmeti Zahtevajte cenike Važno za trgovce m TVORNICA LIKERJEV D.D. znana zaradi cencsti, Išče v vseh mestih Jugoslavije pri restavraterjih, Rostiluič&rjih in delikatesnih trgovcih najbolje uvedene 2026/a mr ZASTOPNIKE za razpečavanje likerjev, opojnih pijač, sadnih sokov in esenc, z visoko provizijo. Natančne ponudbe z označbo referenc in točnim popisom že-ljenoga okoliša uaj so pošljejo pod šifro „Ialker br. III-A-16'o ' na oglasni zavod „INTEB-BEKLAM", d. d., Zagreb, Palmotičeva ul. 18. edino lz Trboveljskega revirja PREMOG večje In male množine tudi •sr vrečah dostavlja na dom. Naročila sprejema: Petrič, Gosposvatska cesta 16/1. I Telefon 343. 466/a pušimo iz prihrankov na 10 do 20 "/o nem popustu, ki Ra dobimo od tvrdke . šiiiNec nas! K. Soss Ljubljana, Mestni irg 19. Prijatelj, pojdi in stori tudi ti tako! iv Najstarejša slovenska pleskarska tn 116ar-■ka delavntoa IU (IN BRIGELJ Dunajska cesta 16 se priporoča, u IzvrSitov točna Cene zmerne. PEKLENSKE KOSE katere ne poznajo pri košnji samo rese, se same pri poročajo. Zanimanje In zahtevanje po njih sta torej 01 sezije do sezije od vseh strani večja. Za vsak komad ae garantira. Samoprodajo ima tvrdka F. S. ŠKRABAR v Višnji gor ki se priporoča, da se pred nakupom vsak Interesen v svojo lastno korist obrne na to tvrdko. 1933/ Usnjarske pomočnike posebno strojnega in navadnega falcarja, išče Ivan Burger »Mm v Beogradu, Klaniea. KAMNIK (Slovenija) = j tvornica vlasnic, rinčic, kljukic za črevlje in kovinastili gumboi Centrala: Ljubljana I, poStni predal Stsv. 188 811 a ';e priporoča za cenjena naročila, ki se takoj in v vsaki množini izvrže Zahtovaite vzorce in ceniki Pravi „Goiser".8evl|i, čevlji za smuftl tor lovski čevlji vseh vrst bb izdelujejo v znani solidni čevljarčki delava! oi 27 BRAJER LJUBLJANA Turjaikl irg (Breg) 1, Istotam se izdelujejo tudi vso vrsto drugih obuval, od najpreprostejše do najfinejše hdcl&ve. 6sno solidna! Postro2Da taBnal Vsakovrstno po znižani ccnl priporoča Tovarna perila „T K. I O-L A V" G. VOJSKA & SF.U9 Ljubljana, Kolodvorska ulioa Štor. 8 (nasproti hotela Štrukelj). 709 a