VINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 17. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, JANUARY 21st, 1930. LETO XXXII.—VOL.XXXIl. Odgovor Hopkinsa na na pade bo nocoj najbrž razposlan javnosti po radm Councilman Kennedy je predlagal pri včerajšnji seji mestne zbornice, da se dovoli, da se odgovor suspendiranega mestnega managerja Hopkinsa, razpošlje iz mestne zbornice potom radia. To bi mesto ničesar ne veljalo, ker se dobi denar za radio iz drugih virov. Kot vzrok navaja councilman Kennedy dejstvo, da tisoče ljudi ni moglo pretečem pondeljek v mestno zbornico, ko je bil Hopkins odstavljen iz urada. Ti ljudje se silno zanimajo za Hopkin sa. Slišali niso niti obtožnice Proti njemu, niti ne bodo imeli prilike slišati odgovora na obtožnico, ako odgovor ne pride potom radia. Kennedy je dejal, da se več ljudi .zanima za Hopkinsovo zadevo, kot se je sploh še kdaj zanimalo za kako javno stvar. Dalje je Kennedy pripovedoval, da seje nekega večera zadnji teden udeležil seje bratskega društva, kjer je član. Ob enem je tudi mestni councilman Jones član istega društva. Kennedy je rekel, da je bilo na seji enoglasno sklenjeno, da če pride Jones na sejo, da ga bodo pri oknu ven vrgli, ker je volil proti Hop-k'nsu. Ko so Hopkinsa vprašali, ako bi govoril svoj zagovor potom radia, je odgovoril; da je njemu vseeno. Kakoi sklene mestna zbornica, tako bo naredil. Mestna zbornica je po krajši debati privolila v pondeljek zvečer, da se Hopkinsov zagovor razpošlje po radio. 9°vori se začnejo v torek, 21. jan. cb 1. uri popoldne potom WHK postaje. Govori bodo trajali do 2:45 popoldne. ii oče žaluje nad smrtjo edinega otroka, ki je žrtev napadalca Slovenski radio koncert, Prohibicijsko žganje i deveti po številu, bo zo- največja nevarnost za pet nekaj jako Sepega ameriške prebivalce Dne 3. januarja je bila na zapadni strani mesta Cleve-landa napadena od nepoznanega moškega Janet Blood. Napadalec jo je obstrelil. Prepeljali so jo v bolnico, in od 3. januarja pa do nedelje zjutraj je visela med življe' njem in smrtjo. Imela je najboljšo postrežnico od sestei usmiljenk. Zdravniki so naredili vse, kar je bilo le mogoče, da jo ohranijo pri življenju, toda v nedeljo zjutraj je prišla smrt. Oče dekleta je bil od prvega dneva do konca pri postelji svoje hčerke edinke. Janet je bila njegov edini otrok, mati ji je umrla lansko leto. Oče je strastno ljubil svojo edinko in srce mu je zastalo, ko je slišal, da je bila napadena. Ni se premaknil od njene postelje. Med tem se je pa sirota borila s smrtjo. Včasih je bilo videti, da bo ostala, in solza veselja se je pojavila v očeh očeta, pa so zopet prišli napadi, in srce se mu je krčilo. Zadnjo sredo je hčerki nekoliko odleglo, in tedaj je bilo prvič, da je šel oče za par ur domov, nakar se je takoj zopet vrnil. Toda v petek ponoči se je njeno stanje zopet poslabšalo Hčerka je poklicala očeta "Poljubi me, daddy," je rekla i s slabotnim glasom, "kajti jaz grem v nebesa." Postala je nezavestna, in v nedeljo je doktor mirno naznanil, da jeja-net preminula. Oče je skoro -— ponorel. Komaj so ga po dol-; premogarjevmrtvih. gem času usmiljene sestre v r J basketball klub med lo rainskimi Slovenci Društvo "Ameriški Sloven ci>" št. 21, SDZ, Lorain, O., naznanja, da je organiziralo basketball klub. Sledeči bodo igrali: —L. Balant, W. Marks, S. Radman, S. Stojic, E- Skolnicki in W. Skolnicki. V klubu so izvrstni igralci, ker je več njih dobilo lansko leto prve nagrade pri tekmovanju, in bodo torej delali cast društvu in Zvezi. Ako bi kateri slovenski basketball klub rad igral z lorainskim klubom, naj se obrne pismeno na Mr. L. Balant, 1808 E. 32nd St. Lorain, O. Nova slovenska plošča Columbia družbe ~ Mr. Anton Mervar, ^t. Clair Ave., nam je poslal ttovo slovensko ploščo, .za katero ste peli Josephine Lau-s?he in Mary Udovich. Na-slov pesmicam je: "Kaj sem Prislužil," in "Vetrček po zra-gre." Plošča je jako do' £pa, zlasti nam ugaja godba, Katero je pripravil nadarjeni Wm. J..Lausche. Mr. A. ^ervar ima v zalogi besedilo seh pesmic, katere ste peli Lausche - Udovich, in 1: dobite to besedilo pri ako se oglasite v §0V< trgovini. bolnici toliko potolažile, da se je udal v usodo. Neprestano je govoril o svojem otroku. Sorodnikom in prijateljem je pripovedoval b raznih dogodkih iz življenja hčerke, ko je bila še otrok. Ko je hčerka zatisnila oči, so očetu povedali, da bo morala v mrtvašnico, da jo koroner pregleda. Sprva oče ni dopustil, toda se je pozneje podal. Kajti dekle je bilo umorjeno, in država ima tu svojo^ besedo. Ko so truplo odpeljali, se je podal oče na svoj dom, kjer je rekel: "Zdi se mi, da ne bom imel več dolgo tega doma. Onih, ki so mi iz te hiše naredili dom, ni več med živimi. To ni več moj dom." Končno se je oče, ki je protestant, iskreno zahvalil sestram usmiljen" kam, ki so katoličanke, za tako nežno in materinsko postrežbo, ki so jo izkazovale ranjeni deklici. Izjavil je, da tega nikdar ne bo pozabil. Medtem pa policija v Cleve-landu še vedno marljivo i«če ggjg zločinca, ki je povzročil tako strašno tragedijo v družini Blood. -o- štirje ranjeni v raz-strelbi v rudniku Dve nadaljni bogati kmeti- Mednarodna razoroževai ci na umora nje- Na Portugalskem je več žensk kot moških Lizbon, 19. januarja. — Na Portugalskem je danes, glasom pravkar končanega ljudskega štetja, 321.355 več žensk kot moških. Tekom zadnjih 50 let se je število žena na Portugalskem vedno bolj množilo. »Tudi v Franciji, Italiji, Španski in Angliji je število žensk večje kot število moških. Becley, W. Va., 20. januarja. — V Lillybrook premogovniku, deset milj od tukaj, je včeraj nastala silna raz-trelba, ki je zahtevala življenje osmih premogarjev, do-čim so dobili štirje večje poškodbe, eden tako nevarne, da bo najbrže umrl. Štiri ure potem, ko se je razstrelba pripe tila, se je rešilnemu moštvu posrečilo dobiti trupla ubitih iz rudnika. Eden ranjenih rudarjev je ležal nezavesten po' leg mrtvih rudarjev, dočim so ostali trije ranjeni lahko sami prišli iz jame. Po telesu so imeli vsi večje opekline. Razstrelba se je pripetila prav v notranjosti rudnika. ženske protestirajo Zveza ženskih klubov v Clevelandu je poslala v mestno zbornico močan protest, ker so nasprotniki- Hopkinsa natlačili mestno zbornico s svojimi pristaši, dočim ostali državljani niso imeli prilke prisostvovati seji. Ukradena blagajna. Neznani roparji so prišli v gasolinsko postajo na 17585 Lake Shore Blvd., in so odnesli tristo funtov težko že- Budapest, 19. januarja. — V mestu Szolnok se je pričela ponovna obravnava proti kmeticam, ki so obdolžene, da so zastrupile svoje soproge, i jiti oboroževanje m konferenca je ©tvor jena v Londonu V nedeljo, 26. januarja, nastopi društvo "Lira" s svojim zborom, okteti, seksteti in so-lospevi na slovenskem radio programu. Program je se--sestavljen sledeče: I. J. Pavčič, slovenska koračnica, igra slovenski trio. 2. "Slovan na dan," mešani zbor društva Lira. 3. "Vprašaš, čemu da sem Slovenka," sopran solo Mrs. M. Hrastar. 4. Jack A. Zore:' harmonike. 5. "Sirota," moški sekstet, solo poje Mrs. A. Švigel. 6. VSlepec," bariton solo, Mr. J. Sterle. 7. "Bratje v kolo," moški zbor. 8. "Ponočni pozdrav," tenor solo Mr. Fr. Švigel. 9. Jack A. Zore: harmonika. * 10. "Žabe," moški zbor dru' štva Lira. II. "Zvonček," sopran solo Mrs. M. Srnovšnik. 12. "Tam na vrtni gredi," mešan zbor. 13. "Slovenec sem," moški oktet. 14. Jack A. Zore: harmonika. 15.'"Gorenjci," moški kvartet. 16. "Stoji v planinci vas," moški zbor, solo poje Mr. J Sterle. 17. "Pomlad," mešan zbor 18. Slovenski trio, Messrs 1 Kogoj, Eppich in Kolar. Vse točkč proizvajajo pevci i in pevke društva "Lira" pod vodstvom g. Petra Srnovšni-ka. Primož Kogoj je vodja programa, oznanjevalec v an London, 21. jan. Danes so^'e^em jeziku Mr. John Gr- se tu zbrali na skupni konferenci zastopniki petih velesil, da tr? Xdeležite se banketa ju-j n večer v počast Mihelichu. stopnice v našem uradu *V Washingtonu je zgore la krasna hiša, last senatorja Pittmana iz Nevade. Vsega skupaj je bilo doslej obtoženih 36 žensk. Jutri se bo morala zagovarjati lepa in bogata kmetica Karla Foeld-varyv ki je obtožena, da je za" strupila svojega moža, svojo mater in svojega ljubimca. Poleg tega je obtožena tudi žena kmeta Michael Kardos, ki je zastrupila svojega moža, svojega sina in še nekega drugega kmeta, s katerim je imela ljubavno razmerje. Pri vseh umrlih se je šlo za bogate dedščirie, katere so dobile ženske radi smrti svojih sorodnikov. Dosedaj so bile že tri ženske obsojene v dosmrt no ječo, dočim je bila ena obsojena v smrt. Mr. Ray Breskvar V sredo 22. januarja se vrši poroka Mr. Ray Breskvar-ja, 18412 St. Clair Ave. Poroči se z Miss Martho But-chcot. Mr. Ray Breskvar j? sin dobro znanega Mr. John Breskvarja, ki je eden izmed se posvetujejo kako orne-na morju, 1 kako odpravit tekmovanje pri gradnji vojnih ladij. Navzoči din a, oznanjevalec v slovenskem jeziku Mr. Ralph Danilo. Začetek ob 2. uri popol dne, radio postaja WJAY. -o- Councilman! v zadregi so zastopniki Anglije, Ameri- i P" nastopu svoje ke, Francije, Japonske in Ita-; s 1 u žb,e kot novoizvoljen? lije. Konferenca bo trajala councilmana, sta prišla Lerov več tednov. Ob 11 dopoldne i Bundy, zamorski councilman v torek, 21. jan. je angleški1 in Wm- Lodrick, councilman kralj otvoril konferenco s po- zapadne strani, v zadrego, membnim nagovorom. Ta go- i Oha sta tožena na sodniji ra-vor je bil razposlan po radiu i di dolgov. Njuna plača z?-v Ameriko, in se ga je v jmesec januar, ki znaša $150, Clevelandu prav dobro sliša- bo najbrž od sodnije zaplen- lo, kdor je namreč zgodaj vstal. Vest iz domovine Žalostno vest je dobila iz domovine Mrs. Ursula Mara z Donald Ave., da ji je nam' reč v vasi Podpeč na Notranjskem, preminula sestra Fran jena, da se zadosti upnikom. Oba sta v odboru, ki je sestavil obtožnico proti Hopkinsu. Seja združenih društev Seja združenih 'društev fare sv. Vida se vrši v sredo večer, točno ob 8. uri, dne 22. ja nuarja. Ker je seja zelo važ čiška Seškar, p. d. Verbetova, i na in se bo vršila tudi volitev lezno blagajno, v kateri se je; direktorjev pri North Ameri nahajalo $25.00. To je že druga blagajna ukradena na enak način tekom štirih dni Najdsni ključi Našel se je šop ključev. Kdor jih pogreša, jih dobi v našem uradu. Obisk V pondeljek so nas obiska can Trust banki. Mlademu paru iskrene čestitke. / Listnica uredništva J. P. Najboljši nasvet, ki : vam ga moremo dati, je, da lahko se obrnete na zanesljivega odvetnika, ki se peča s prošnja' mi za patente. — Zvezni pro-hibiciiski urad se nahaja v li v našem uradu Lorainčani:,; 3. nadstropju glavne pošte na Mr in Mrs. Frank Gradišek in Mr. Max Mislej. Prav do brodošli! odbora, se prosi vse, da ste gotovo navzoči'. Novi naročniki Zadnje dni so se naročili na Ameriško Domovino: Olga Mesojedec, Claremont Rd., J. Bizjak, Kane, Pa., Phil. Raz-Itresen in John Primožič iz Lorain, Ohio. Vsem prav lepa hvala! Prva veselica Podružnica št. 18 Slovenske Ženske Zveze priredi svojo prvo veselico v nedeljo, 26 januarja v Turkovi dvorani na Waterloo Rd. Članice in stara 37 let. Doma zapušča očeta, 4 brate in dve sestri, tukaj pa sestro Mrs. Uršulo Marn, eno sestro v Lorainu, Mrs. Ana Rosa in enega brata ter več sorodnikov. Počivaj v miru! Več policije Razne politične organizacije, mestna zbornica, direktor javne varnosti, vse zahteva za Cleveland večje število polf-cije. Vsi se strinjajo v tem, toda kje vzeti denar za plačilo policije, tega nihče ne ve. Avto nesreča V soboto večer se je močno i prijatelji so vljudno vabljeni poškodovala v avto nezgodi! k obilni udeležbi. Mary Bradač iz Warrensville, Washington, 20. januarja — Tekom zborovanja kongresa je kongresman dr. V/m. J. Sirovich, ki je zelo znamenit zdravnik v New Yorku, s pomočjo slik in raznih kart ter kemikalij pokazal kongres-manom, kako silno vpliva prohibicijsko žganje na človeški organizem. Originalno žganje pride iz Kanade, nakar se meša in paca v Ameriki z raznimi kemikalijami, predno gre v promet. Kongresmani so izvajanjem dr. Sirovicha sle" dili z največjim zanimanjem. Predavanje je trajalo eno uro. Po predavanju je kongresman Sirovich predlagal, da se imenuje! odbor sedmih kon-gresmanov, ki naj preišče veliko korupcijo,- ki vlada med zveznimi prohibicijskimi agenti in uradniki. Odkar je bila prohibicija upeljana, je izjavil kongresman Sirovich, se pridobiva največ žganja iz industrijskega alkohola, kateremu primešava vlada razne strupe. Dr. Sirovich je pokazal razne strupe, ki se nahajajo v enakem žganju, in navedel je stotine slučajev, ko so ljudje oslepeli ali si drugače pokvarili svoj organizem po zauživanju žganja, ki je pro-ducirano iz industrijskega alkohola. Malo industrij je v deželi, ki bi mogle izhajati brez alkohola, in vlada zastruplja ta alkohol, da ne pri" de v uporabo za pijačo. But-legerji pa imajo dobro plačane kemiste, ki potegnejo ta strup iz alkohola, toda vselej se jim to ne posreči, alkohol pride med ljudi in posledice so strašne. Prohibicija sama je odgovorna za vse te zločine, je izjavil dr. Sirovich. —_—o—-- Hopkins se poslovi iz urada dne 22. januarja Glasom zadnjih določil mestne zbornice, mora bivši Manager Hopkins zapustiti svoj urad v sredo 22. januarja. In v pondeljek, 27. januarja bo zaprisežen novi manager, sedanji državni senator Danici E. Morgan. Novi manager je doslej odklonil vsak pogo" vor s časnikarji glede smeri, ki jo bo zavzel. Toda gotovo je, da bo Maschke .zahteval od njega, da prežene iz urada vse Hopkinsove prijatelje in demokrate. Najbolj važni urade so: ravnatelj mestnega avditorija, ki nosi $12.000 plače na leto. Ta bo moral iti. Potem je Hopkinsov tajnik Mr. Wm. Murphy, ki bo moral odstopiti. Urad nese $6000 na leto. Nadalje je mestni blagajnik, Mr. Adam J. Damm. Njegov urad nosi $6000 na leto. Maschke, kajti on bo pravi manager, dočim bo Morgan delal, kar mu Maschke nare" kuje, zahteva, da se "City Hall temeljito očisti." Public Square.' Poglejte v te- Ohio. Nesreča se je pripetila lefonsko 1 številko. knjigo, tam dobite v bliži ni Warensville, kjer se Mrs. Bradach sedaj nahaja. * V Hammond, Ind., so zaprli župana in policijskega načelnika radi prohibicije. Rokoborba v S. N. Domu Aktivno društvo "Young Men's Club," št. 36, SDZ pri redi dne 5. februarja v S. N. Domu na St. Clair Ave. amatersko rokoborbo. Eden izmed najbolj poznanih borcev ki nastopijo pri tej prireditvi, bo gotovo mladi Eddie Sitnon-čič, ali Simms. O tem bomo imeli priliko še kaj več napisati. Mr. John J. Gornik je promoter te prireditve. mm "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko, celo leto -------«6.501 Za Cleveland, po pofttt, celo leto «7.00 K* Amartko, pol leta-----13.001 Za OleTelmnd. po pofiti, pol leta >3.50 Za Cleveland po ramašalcih: celo leto <5.50; pol leta 13.00 Za Evropo in Kanado Je ista cena kot za Cleveland po pofiti. Posamezna številka 3 cente. Vsa pisma, dopise in denarne pošiljat ve naslovite: Amerifika Domovina, 6X17 St. Clair Ave.. Cleveland. O. Tel. Henderson 0838._ JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd. 1879. 83 No. 17. Tue. Jan. 21st, 1930. Kdaj bo konec tega? tja, v naročje naše mile, ljubljene domovine . . . Imeli smo zopet večer naše slovenske pesmi, ki ostane brez-dvomno vsem, ki so prisostvovali koncertu, v lepem spominu. Omeniti moram tudi gdč. Jeanette Perdan, ki se je ponovno izkazala kot izborna pianistka. Ne smem pozabiti naših domačih "fantov," ki so se pokazali kot pravi mojstri v petju. Gdč. Ropasovi pa iskreno želimo mnogo uspeha na njeni nadaljni poti. Lepe pozdrave! Marjanca Kuharjeva. --o- Glasom odločive najvišje sodnije države Alabame, je kupec opojne pijače ravno tako kriv kot prodajalec. Seveda ta odločitev nima še pomena, ker vrhovna sodnija države Alabame nima zadnje besede v tem oziru, toda značilna je 2a današnje prohibicijske razmere v Zedinjenih državah. V času, ko se razpravlja v javnosti, kako bii se prohibicija odpravila ali oblažila, prihaja enaka izjava višje sodnije, iz česar je sklepati, da v uradnih krogih Amerike še vedno prevladuje mnenje, da je prohibicija blagoslov za deželo. Obenem pa iz enake odločitve doznajamo, da bodo su-hači v tem letu skušali prohibicijske postave poostriti do skrajnosti. Prohibicija se bliža torej svojii skrajni preizkušnji. To leto se bo odločilo, ali je samo oni grešnik, ki prodaja pijačo, ali je pa zločinec v očeh postave tudii oni, ki uživa opojno pijačo. Postava mora enkrat to dognati, tako da se v bodoče ameriški državljani ne bodo mogli motiti tozadevno. / Vsakdo izmed vas zna, da če bi ljudje ne zahtevali pijače, ne bi imeli prodajalcev pijače. Opojna pijača se danes dobiva v Zedinjenih državah, ker jo ljudje zahtevajo- Zato pripominja pravilno eden izmed sodnikov najvišje sodnije, da bi moral kongres narediti postavo, ki prepoveduje uživanje opojne pijače. In če bi se enaka postava uneljala, tedaj bi šele prišla prohibicija na pravo preizkušnjo, in nič prej. Kajti če je izdelovanje opojne pijače zločin glasom postave, tedaj je go tovo tudi zločin uživanje opojne pijače. Odločba najvišje sodnije v Alabami je pa zanimiva tudi v drugih ozirih. Odločba naznanja ameriški javnosti, da je prohibicija, oziroma prohibicijska postava v vsakem oziru enaka vsem drugim postavam, in da se mora enako spolnjevati kot druge postave. Dolgo časa so smatrali prohibicijsko postavo kot nekako izvanredno izjemo med postavami. Kaznovali so one, ki ?o importirali, prevažali ali prodajali opojno pijačo, nikdar se pa niso drznili dotakniti onih, ki so podpirali prodajalce opojne pjače. Zakaj ne? .. .„ Sodnije kot kongresmani so dobro vedeli, da če upelje-io postavo, ki kaznuje onega, ki kupi opojno,pijačo, da si na-kopljejo ves ameriški narod na glavo. Zato pa se danes v postavah še nikjer ne govori, da je kupec opojne pijače ravno tako kriv kot prodajalec. Vendar pa je začela ta ideja dobivati podlago, in kadar se bo kongres spomnil in naredil to postavo, tedaj bomo imele šele pravo prohibicijo v Zedinjenih državah. In tedaj bo prišel tudi preobrat. Šele tedaj se bodo ljudje zgenili in spregledali. Kadar ne boste mogli več pov-ziti kozarec vina ali žganja, kadar vam niti zdravnik več ne bo mogel predpisati požirek žganja v času prehlada in kašlja, kadar bo iztrebljena zadnja kaplja opojne pijače, tedaj bo ameriški narod drugače govoril. Danes se prohibicija nikjer ne i'zpolnuje. Znano vam je, da butlegerji prodajajo javno v kongresu pijačo, znano je, da oni kongresmani, ki so suho volili zadnjih dvajset let, kupujejo, importirajo in celo prodajajo opojno pijačo. Kadar bodo s postavo naredili in povzročili, da bo sle-nernega moškega in žensko minula žeja, tedaj se bo prohibicija spolnjevala, toda tedaj tudi ne bo več ljudi na svetu. Medtem so pa sodniki, postavodajalci in javni prosekutorji siti prohibicije. Moralični cilj prohibicije ni več moraličen. Če pomislimo, d so mestne, državne in zvezne oblasti tekom leta 1929 aretirali 1,380,176 oseb radi kršenja prohibicije, je gotovo, da se s tako postavo Amerika ne more ponašati. Ako pa se uresniči, da postava prepove nakup opojne pijače, ako se bo kaznovalo onega, ki vživa opojno pijačo, enako kot onega, ki jo proda, tedaj preneha svoboda v Zedinjenih državah- Kajti ne bomo imeli dosti biričev, ki bi zaprli vse Amerikanec, ki uživa opojno pijačo. Gotovo je, da bi izmed 120,000,000 Amerikancev, moralo v ječo 119,900, OOO. Kaj je s "Sokolom kraljevine Jugoslavije"? Cleveland, O. — iV nedeljo [ tin}, donečim in 1'ino izšolanim dne 12. januarja je priredila v j altom. tukajšnjem Delavskem Domu odlična altistka, operna in koncertna pevka, gdč. Zora Iiopa-sova koncert, pod pokroviteljstvom dram. društva "Anton Verovšek." Naše zavedno občinstvo so jo to pot odzvalo v zelo lepem številu, ter s tem ppkazalo, da zna ceniti umetnike, ki so izšli iz našega naroda. Pevka nam je podala zanimiv program, ki je obsegal v prvem delu umetne, v drugem delu pa narodne pesmi. Umetnica razpolaga z izredno boga- Že v prvem delu programa si je osvojila občinstvo, ter žela pri vsaki točki obilo priznanje. Poklonjena sta ji bila dva krasna šopka. Nadvse navdušena pa je bila publika vtrenotku, ko je pevka stopila pred nas v krasni narodni noši, ter pričela razvijati venec naših, neminljivo lepih narodnih pesmi. Umetnica nam je podala te pesmi s tolikim čutom, globokim razumevanjem in zvenečo, jasno izgovarjavo, da so poletela srca poslušalcev nehote (Rev. M. Jager) V Jugoslaviji je nastala nova telovadna in mladinska organizacija: "Sokol kraljevine Jugoslavije." To je državna organizacija, upostavljena potom posebnega zakona. Ta nova organizacija je dala povod mno-gostranskemu razmotrivanju in tolmačenju. Tako v stari domovini, celo v inozemstvu. Pa tudi tu pri nas v Ameriki. Kajti tudi pri nas imamo dve telovadni organizaciji: Orla in Sokola, ki sta bili vsaka več ali manj v zvezi z Jugoslovansko Orlovsko Zvezo, oziroma z Jugoslovanskim Sokolskim Savezom v domovini, in zato ta nova državna tvorba ne more iti neo-paženo mimo njiju, ne moreta ostati brezbrižni do nje. In tako se tudi pri nas, pri članstvu omenjenih dveh organizacij, pa tudi pri vseh, ki se zanimajo za mladinski pokret in gibanje, pojavljajo razna mnenja,, razni glasovi. So, ki odobravajo in z veseljem pozdravljajo ta novi zakon, ki si ga razlagajo sebi in svojim težnjam v prilog, v dobro; so pa zopet drugi, ki jim novi zakon ni všeč. Ker se jaz sam precej zanimam in zasledujem mladinsko gibanje, že nad 23 let dejafisko Sudejstvu-jem v mladinskih organizacijah, posebno v Orlu, smatram, da smem in morem ugotoviti par stvari glede omenjenega jugoslovanskega zakona in nove državne organizacije. Zato, da ovržem nekatera napačna mnenja, ki se pojavljajo! Organizacija "Sokol kraljevine Jugoslavije"—tako pov-darja zakon!—je popolnoma nova tvorba. Zakon pravi: "Za telesno in moralno vzgojo državljanov se ustanovi viteška organizacija ..." (§1.) Torej "ustanovi," torej nekaj novega! Drugi dokaz te trditve: § 12. tega zakona pravi: "Dosedanja društva za telesno in moralno vzgojo: Jugoslovenski Sokol, Hrvatski Sokol, Orel in Srbski Sokol, v kolikor bi se v 3 tednih od dne, ko stopi ta zakon v veljavo, ne ujedinili ali ne stopili v 'Soko'la kraljevine Jugoslavije,' se ukinejo." Torej "Sokol kraljevine Jugoslavije" ni nikako nadaljevanje kake že obstoječe telovadne ali mladinske organizacije, kajti "ukinejo se," to se pravi: morajo prene hati dosedanje organizacije, in pri tem jih zakon imenoma našteva, da ja ne bi bilo nobenega dvoma: "JugosloVenski Sokol, Hrvatski Sokol, Orel in Srbski Sokol," ako ne vstopijo v novo državno organizacijo. — Tako zakon, jasno in določno! Kakoi" ob vsakem novem predlogu ali zakonu, tako se tudi ob tem zakonu oglašajo razni komentarji in razlage Razne časnikarske vesti in izjave so dale javnosti dojeni, mnenje, da je novi "Sokol kraljevine Jugoslavije" le nadaljevanje Jugoslovanskega Sokola, nadaljevanje njegovih idej in načel in delovanja. Celo v inozemstvu so visokostoječe osebe širile in dajale trditve, da novi zakon o Sokolu kraljevine Ju goslavije samo sankcionira, 5 zakonom prisvaja, Jugoslovan skega Sokola z vsemi njegovi- mi bistvenimi posebnostmi, torej tudi z njegovimi svobodomiselnimi načeli, protiverskim duhom, za državnega Sokola. Isto mnenje in trditve so se za-čule tudi v naši javnosti, tu v Ameriki, češ, da je z novim državnim Sokolom samo to potrjeno, da so bile in so ideje, načela Jugoslovanskega Sokola edino prava, ker da si jih je prisvojila država in jih zakonitim potom predpisala vsem državljanom kot edino prava. Iz tega da seveda sledi samoposebi. da je država obsodila ideje in načela Jugoslovanskega Orla, ki je bil prejšnjemu Sokolu nasprotnih idej. Tako se širi mnenje tudi pri nas. Popolnoma enako, kakor svobodomiselni del starokrajskega časopisja! Na take in slične komentarje in razlage je izdal ban dravske (to je slovenske) banovine uradni komunike, uradno izjavo, v kateri pravi: "Sokol kraljevine Jugoslavije je povsem nova tvorba, prosta tradicije vseh dosedanjih telovadnih udruženj, in ni v nobeni bodisi organizatorni ali kakršnikoli zvezi z obstoječimi tu in inozemskimi organizacijami. Vse vesti in govorice, ki so protivne gornjim pojasnilom, nasprotujejo dejanskemu stanju ter je vsled tega razširjenje istih nedopustno in kaznivo." Ob tej priliki objavlja ban že zgoraj omenjeno določbo, ki se na to nanaša (§ 12.) in ugotavlja, da je "odločba § 12. jasna." Uradno je torej najvišji pokrajinski šef ugotovil, da je "Sokol kraljevine Jugoslavije" popolnoma nova organizacija, ne pa nadaljevanje kake že obstoječe mladinske ali telovadne organizacije, ki ima le ta namen : "združiti radi telesnega in moralnega vzgajanja vse zdrave sile mojega dragega naroda v viteško organizacijo (besede kralja Aleksandra!). Torej "Sokol kraljevine Jugoslavije" hoče samo združiti vse sile naroda v korist Jugoslavije. Notri imajo pristop in so vabljeni vsi "neoporečni dr žavljani kraljevine," zavedno katoliško misleči in svobodomi-selci, katoličani in pravoslavni, židje in mohamedani, Slovenci in Hrvatje in Srbi, sploh katerekoli narodnosti in veroizpo-vedanja in svetovnega nsyzira-nja, da je le "neoporečen državljan kraljevine," kakor pra vi zakon. (Vprašanje, ali je pa primerno in umestno, da vzame država sama v roke vso "telesno in moralno vzgojo državlja nov," posebno mladine, se pa tu nočem dotikati in o njem izjavljati!) če pa nameravajo in upajo svobodomiselni, versko nasprotni krogi potegniti novo državno organizacije v svoje vode, zanesti v njo svojega pro-tiverskega duha, pa upam, da bodo katoličani toliko čuječi in odločni, da se bodo čvrsto uprli temu, in da bo državna vlada sama toliko previdna, da ne bo dovolila zanesti boja v svojo lastno organizacijo. So namreč gotovi ljudje, ki najraje v kalnem ribarijo, ki upajo tako naj več ujeti na svoj trnek. Brez dvoma pa so gotove ideje novega državnega Sokola skupne z nekaterimi idejami prejšnjih telovadnih organiza cij: vseh treh Sokolov in Orla. Tako n. pr. državotvornost, to je ljubezen do lastne države in prizadevanje za njen prospeh. So, ki so in še vedno odrekajo Orlu državotvornost in se ponašajo, da jo ima le Sokol. Dejansko pa je Orel vedno vzgajal svoje članstvo v ljubezni do domovine, države. Dejansko je Orel nemalo pomagal, da so v inozemstvu Jugoslavijo bolje spoznavali in cenili, pomagal s svojimi prvovrstnimi nastopi in zmagami na inozemskih mednarodnih telovadnih tekmah, tako na primer 1. 1921 v Stras-bourgu, 1. 1922 v Brnu, za tem v Parizu, 1. 1926 v Rimu, 1. 1929 v Pragi, in povsod je odnesla orlovska tekmovalna vrsta prva mesta. In povsod so nastopali kot zastopniki Jugoslavije, nastopali z državno, ne slovensko, zastavo na čelu. Je bil torej Orel vedno državotvoren in mu je ta ideja z novim državnim Sokolom ravno toliko skupna, kakor Jugoslovanskemu Sokolu. Enako je Orlu z novim državnim Sokolom ljubezen do lastnega naroda ravno toliko skupna, kakor Jugoslovanskemu Sokolu. Namreč tudi državni Sokol nima namena posrbiti Slovencev in Hrvatov. Saj je sam kralj Aleksander izjavil v intervjuvu, razgovoru, s časnikarjem Fergusonom 24. januarja 1929: "Hrvati bodo i nadalje ostali Hrvati, Srbi Srbi, Slovenci Slovenci, vsi pa bodo ponosni, da so Jugoslovani." Kakor pa je bil Orel na eni strani odločno .naroden, tako naroden, da so mu očitali, da je preveč samo slovenski, premalo jugoslovanski, je pa vendar bil Orel vedno tudi za zbližali je vseh treh jugoslovanskih narodov, za prijateljsko in čim tesnejše sodelovanje v korist države in posameznim narodom. Zato je pač nastala Jugoslovanska Orlovska Zveza poleg Slovenske Orlovske Zveze, da bi se orlovstvo razširilo tudi med brati Hrvati in Srbi in vsi medsebojno skupno delovali in se vsi trije narodi zbliževali. Vse te ideje in načela so torej skupna obema dosedanjima telovadnima organizacijama: Orlu in Sokolu z novo državno organizacijo "Sokolom kraljevine Jugoslavije." A ravno tiste ideje, tistega načela, ki je bil fundamentalno različen pri Orlu in starem Sokolu: ideja, načelo svobodomiselnosti, kar je isto, kakor versko nasprotstvo, tega načela, te ideje, pa novi državni Sokol nima. Niti ideje svobodomisel-stva, niti ideje katoliške zna-čajnosti! Svetovno naziranje v državnem Sokolu naj ne igra prav nobene vloge! Ta razlika glede svetbvnega naziranja je bila edina med obema prejšnjima telovadnima organizacijama : Orlom in Sokolom. In te razlike novi državni Sokol nima! "član Sokola kraljevine Jugoslavije lahko postane vsak polnoleten in neoporečen državljan kraljevine" (§ 2. novega zakona). Pa ime "Sokol"! Mar ni v tem znak, da je novi državni Sokol le nadaljevanje prejšnjega Sokola? še daleko ne! V jugoslovanski vladi so pač v večini Srbi, torej pride njihovo mišljenje najbo-lj do izraza. In njim je ime "Sokol" pač bolj dostopno, kakor pa ime "Orel," ki je veliko mlajši in v Srbiji še skoro nič razširjen (le v Beogradu sta bila dva odseka). Zato se -jaz kot star orel prav nič ne vznemirjam radi sokolskega imena nove državne telovadne organizacije. Ljudstvo je v Slo veniji zadosti visoko kulturno zavedno, da bo to pravilno poj-milo. In če bi se tudi hoteli izogniti obema imenoma: Sokolu in Orlu, katero boljše ime bi pa naj dali novi organizaciji, ki naj že v imenu izraža drznost, moč, silnost, viteštvo, kakor iz ražata precej enako oba ime na: orel in sokol? Torej zaključek je: Dejstvo, jasno razvidno iz tozadevnega zakona samega, uradno potrjeno od najvišjega kraljevskega pokrajinskega uradnika, ba na naše slovenske domovine, dejstvo je: Nova državna telovadna organizacija: "Sokol kraljevine Jugoslavije" ni nikako nadaljevanje katerekoli prejšnje telovadne ali mladinske organizacije, tudi prejšnje sokolske organizacije ne, niti ni privzela vseh načel katerekoli prejšnje organizacije, tudi so-kolskih ne—pač pa je privzela od sokolskih načel ravno toliko kolikor od orlovskih—in zato je razlaga novega zakona in nove uradne državne organizacije v korist svobodomiselnemu sokolstvu—in v obsodbo katoliškemu orlovstvu—v starem kraju pravijo: nedopustno in kaznjivo—pri nas pa smemo reči vsaj: napačno in krivično. Kot star orel in delavec v tej krasni organizaciji sem smatral potrebnim to javnosti povdarit in pojasnit, niti daleko pa ne, da bi hotel s tem kakorkoli in kogarkoli izzivat—še zelo vesel sem, da ni pri nas v Ameriki med obema telovadnima organizacijama sovražnosti, marveč preje neko tiho plemenito tekmovanje—marveč, da se pov-dari resnica in se ne vrši propaganda na nepravičen način v korist eni in v škodo drugi organizaciji. VESTI IZ DOMOVINE +—— Tvcrnico za izdelavo lesenih hiš menda nameravajo ustano-. viti v Jugoslaviji.' Doslej se je pečala z zgradbo lesenih hiš, ki so neprimeroma cenejše od zidanih, največ Nemčija, ki je v kratkem času uvozila samo v Bolgarijo okrog 3,000 lesenih stavb. Dve novi tovarni za blago so ustanovili v zadnjem času, eno v Mariboru s pomočjo švicarskega kapitala, drugo pa v Nišu. Izvoz boba in fižola iz Jugoslavije v mesecu novembru je nesel 50 milijonov dinarjev; večina je šla v Nemčijo. — Izvoz posušenih sliv v istem času pa je znašal 47 milijonov dinarjev. Dostop Ogrske k morju. V ogrskih gospodarskih krogih se širijo vesti, da bo dobila Ogrska del prostega pristanišča na Su-šaku in v Splitu. Jugoslovanska vlada je menda pripravljena, da bo dovolila v ta namen posebne ugodnosti t^r da bo zgradila v obeh pristaniščih primerna skladišča. Otrok z dvema glavama. V Senti je pred nedavnim neka kmečka ženska rodila dete z dvema glavama. Dete je prišlo mrtvo na svet. Smrtna obsodba zaradi roparskega umora. Sodišče v Osi-jeku je nedavno obsodilo v smrt na vešalih Ignacija Stanislav-Ijeviča, kmeta iz Bohote, ki je 29. avgusta lanskega leta ubil trgovca Cedo Brkiča iz Vuko-vara na cesti ter ga oropal. Svinje izgreble truplo ne znanca. V Starih Mikanovcih pri Osijeku so nedavno svinje ob neki poti izgroble truplo neznanega človeka, popolnem golega, s smrtnimi poškodbami na glavi in na prsih. Obraz je bil popolnoma razmesarjen, tako da se identiteta ni mogla ugotoviti. Oblastvo je uvedlo preiskavo. Pogorela je hiša pri Klcpu na Dobravi pri Ljubljani. Gospo dar je v Ameriki. Družina, ki stanuje v tej hiši, je izgubila vse, kar je imela. -:-o- SREDNJEVEŠKE VRAŽE MED ITALIJANSKIMI KMETI Ce verjamete, aF pa ne... Zadnjič enkrat sem sedel y Slovenski Narodni čitalnici in listal po starih letnikih slovenskih časopisov. Pa se urajma, da vidim v nekem listu oglas sledeče vsebine: NAPRODAJ otročji voziček, ki je bil kupljen pomotoma, še nič rabljen, preveč zaposleni s politiko. * "Ali imate za ubogega reve-' ža, ki ni imel danes še nič v ustih, kos potice?" "Potice? Ali bi ne bil tudi kruh dober za vas?" "Bi že bil, toda danes je moj god," se odreže berač. * "Slišite, gostilničarka, tisti kmet, ki vam je prodal tega-le piščanca, mora imeti zelo usmiljeno srce." "Zakaj pa?" "Zato, ker je najmanj osem let čakal, predno se je odločil, da mu zavije vrat." V občini Fullcchio, ležeči ob jezeru istega imena, blizu Firence, je neznan zločinec ponoči ustrelil kmeta Masso-nija in policija ni mogla odkriti storilca, Pred par dne vi pa so karabnjerji odkrili pri kmetu Ramiru Falorniju revolver istega kalibra, s ka kršnim je bil ustreljen Masso ni. Falornio je po daljšem tajenju priznal, da mu je da' orožje sosed Prosperi, da ga skrije. Preiskava je dognala, da je Prosperi umoril Masso nija, da maščuje nad njim smrt svoje hčere. Pri pogrebu je namreč grobar Prospe-piju zatrdil, da je njegova hči žrtev čarodejstva in da jo je začaral Massoni, o katerem je šel po občini glas, da je ča rovnik. Prosperi je slepe-verjel grobarju in je pri prvi priliki ustrelil Massonija. Ka kor se vidi, cvete v Italiji vra-ževernost bolj, kakor v kate rikoli drugi evropski državi. Gospa (ogleduje na trgu ponujeno kokoš) : "Ljubi moj, te iuiiiiii^iiuiiuJMiiiiiuiimuiiiuuuiMiiiiutiiuiitu4JUititiuiiUi< ---i ZxS* rNaiMi t rn -M. .>U< SVETLOBA IN SENCA Povest Drugega jutra se je ponosen zavedel svojega poguma, prepričan, da se ničesar več ne boji, kakor prej v lepih fantovskih letih. Stožilo se mu je po prejšnjem življenju, ko je veseljačil z ljubimi tovariši, ko so se ga bali fantje in dekleta gledala za njim. Zdaj pa doma puščoba in dolgčas, očitanje in stokanje. Gašper se je začel kesati, da se je oženil, in žena in otroka so mu postali breme. VI. •Tako je postal mladi Žagar zopet stari Gašper. Na delo je hodil kakor na tlako in gledal in premišljeval, kako bi se na lep način odtegnil. Zvečer ga ni obdržala nobena solza, nobena prošnja doma. Pri Rožmanu je oživel tu se je odškodoval za svoje križe in težave; tu je našel sočutna sr-ca, ki so ga milovala, ga opravičevala in se mu prilizovala, 'u so mu dokazovali, da je °n gospodar, da sme delati, kar in kolikor hoče, in da je neumno misliti, da bi takšno Posestvo, kakršno je njegovo, ne preneslo par kozarcev vina vsak večer.* Ljudje po vasi so si sporazumno kimali. "Vsak grešnik se izpreobrne," je dejala Križ jnanka, ki je imela tudi svoj "samo pijanec ne." — »n koliko smo svarili Jeri-c°!" je menila Bricovka. Jerica je v nesreči in žalosti opravljala svoja dela. Ogibala se je ljudi, zagovarjala ?°ža, če jo je hotel kdo tola-z opravljanjem, in upala ?a se bo Gašper zopet pobolj Sa'- Edino veselje sta ji bila obroka, ki sta tako zgodaj že okušala grenkobo življenja ^ba sta postala nad svoja leta fesna in redkobesedna. Sa-1?0 stisnjene ustnice in mra-Cen obraz je razodeval Gaš-Perckove misli. Nekega popoldne ie šla ma-; 1 z otrokoma na polje. . Mama," je dejala tiho Je-llca. in potegnila mater za Predpasnik, "ali slišite, kako Pojo ata pri Rožmanu?" 'Morda se pa motiš," je od ; govorila mati, ki je žalostna ^Poznala, kako že otrok čuti a°rnačo sramoto. . O ne, ata so," je trdila |e-in umolknila. Gašperček : je pogledal mater, kakor 1 jo hotel vprašati, zakaj da ne Pomaga. 'n tako je stregla sebične-Juj razvajenemu možu ubo' zena! Njegova pražnja ob-eka je bila vedno snažna, pc-: ,"o oprano in pripravljeno, vunala mu je najboljše jedi in sak večer ga je čakal naj-°Mši del večerje, katere se ^eekrat še doteknil ni. Vse Jnian! Nobenega lepega po-h eda, nobene prijazne bese-pe.si ni mogla pritruditi. — f '"'terjala je svojo mladost ? Roškimi leti svojih otrok. J)aKo dober je bil njen oče! ; | po lahko in rada ga je lju-s'la in spoštovala! Kakšne ot "u ne pa k0551-3 vze^a nien3 j vr?ka s seboj v življenje! ako težko jima bo izpolnjevanje četrte božje zaoovedi! •T1' ko bi hotel ljubi Bog njo n otroka k sebi vzeti! t ^.Ir°vega moža se je bala iJJai živina. Konj je skaka) ; . PNial; kadar je prirjul Gaš-I od' l? Vo*a sta se preplašena Jikala. Gašperju je pre I un,a'° delo, čim bolj je videl, m al . se te zanemarilo, kako j n'a'° k*že uspeha. Začel je ^ravnost zapravljati. Kadar nalo7Uii)eTazdelo> ]Q napregel, drip Tetreva ali kakega Del;!?8a tQvariša ter se od-bi i?i-n,a kak semenj, ne da | amS kupoval ali prodajal, be in samo zaradi spremem val hil8^Vora- Tam ie P°P'' bahal se in se prepiral z ljudmi. Iz Tetreva se je norca delal, a norec je ostal nazadnje sam. "Ti, Tetrev," je vlekel zopet nekega večera pri Rožmanu prislonjenega moža, "ti si še mož, kakor se spodobi. Žene sicer nimaš pri sebi in nisi pravzaprav ne fant ne vdovec, ampak mož, ker imaš denar." "Nič se ne boj, Gašper, toliko, kolikor imam jaz, boš tudi ti kmalu imel." "Ampak zdaj ga nimam, Tetrev. Ali mi daš kaj na posodo?- Ali pa veš kaj? Za dvesto kron ti prodam jaz svojega najboljšega vola. Rožman je sunil Tetreva z nogo, mu pomignil sporazumno in dejal: "Tetrev, udari v roko!" Gašper si je mislil, da je to šala; Rožman in Tetrev pa se nista šalila. Drugega jutra sta se ta dva že pogajala, kako da bi bilo za oba prav. Rožman, ki je upal, da ga bo stal vol samo dvesto kron, se ie bil namreč nekoliko uštel. Tetrev se ni hotel doteknit' naštetega denarja. "Rožman, premalo bo," je dejal. "Križman mi je že ponudil dvestoštirideset kron." Začela sta se prepirati, in ker Tetrev ni odnehal, je naštel Rožman še 40 kron. "Trideset," je dejal, "si pri držim na račun tvojega dolga Ali) ni res, Tetrev, zdajle jih daš najlažje." \ "Prehuda bo," je menil Tetrev. "Vsak pol. Brez denarja jaz ne morem biti." Še dvajset kron je ostalo Tetre-vu. Kako pa se je jezil Gašper, kako je metal denar nazaj, ko je prišel Tetrev po vola! Nič mu ni pomagala jeza in kletev, nič jok doma, ko je odpeljal Tetrev kupljeno žival k Rožmanu. Gašperja, ki se je ponašal, da je on gospodar, ki sme storiti svojim premoženjem, kai hoče, ni izmodrila zguba. Zopet je bilo kmalu vse pozabljeno, in tako so prevzemala naj nižja čuystva podlo dušo, da se je v nesramni sebičnosti ba-bal, da bo njega že še zdržalo posestvo, otroci pa naj gleda-jo. "Ti si cigan, Gašper," mu je Bric vest izpraševal. "Kaj si se pa ženil? Malo bi bil še Dočakal, pa bi te bil kdo ubil. kakor Miha. Škoda bi te bi lo še manj. Miha si je sam prislužil in je samo sebi zapil. kar je popil; drugemu nobenemu nič. Ti si pa požrl otrokom in ženi, k^r so pridobili tvoji starši in žena." Gašper se je bedasto režal Toliko se ni več izpozabil, da hi se zares razprl z Bricem. Njegove besede je preslišal ali nalašč razumeval kot neslano šalo, na kakršno ni treba resno odgovarjati. "Ej. kako se Jerica kesa, da ni vzela Toneta," je dejal marsikdo, ki se mu je smilila mlada žena. "Tone si pa roke mane." I To pa ni bila resnica. Tone je hodil neomahljiv tisto pot, ki si jo je izbral po očetovi smrti. Živel je svojemu delu, slep in gluh za dogodke in marnje pO(vasi. Da ga ne bi včasih po nevedoma, proti volji zanesle misli v nestvaren svet in mu v hitrici pričele slikati nejasne podobe neuresničenega življenja, to se ni dalo zal?raniti; a kakor hitro se jc zavedel, kam da se je zamislil, je s trdo roko razdrl osnutke mamljivih slik, preden so se zajedle v njegov spomin. Sicer pa mu je odganjalo delo nepotrebno izkušnjavo in mu varovalo dušno ravnotežje. (Dalje prihodnjič) Mož svoji bolni ženi: "Katra, zdravnik je danes pri obisku kar trikrat zmajal z glavo. To bo zopet dosti koštalo." SLOVENIAN ROOT HUNTING CLUB (Piše A. W. Kmet) Na srnjakovi večerji, katero je priredil Euclid Rifle Club, je bilo vse vesele in židane volje. Katerega sem pogledal, vsak je bil vesel. Fantje našega kluba so bili prav zadovoljni s prireditvijo, posebno tisti, kateri so bili tam že od pričetka veselice. Seve, Kavchnik in jaz sva bila prišla bolj pozno in takrat so bili srnjaki že v želodcih. Jaz sem dobil samo rog, sem pa onega od zida več dobil. Se bom pa takrat bolj požu-ril, ko bo medvedova večerja tako, da bom dobil vsaj taco ali pa vsaj rep. Jaka je moral biti pa tudi zelo zaposljen, da še naših fantov ni videl na veselici in se jih nič ne spominja, da so bili tam. (Pa je res štrafenga, da vas nisem opazil. Tako me je skrbelo, če bo srnjaka zmanjkalo, da si nisem upal nobenega v obraz pogledati. Ampak pozneje so mi fantje od našega kluba povedali, da vas je bilo kar petnajst, ki ste se udeležili naše večerje, za kar vam v imenu našega kluba izrekam najlepšo hvalo. O priliki vam povrnemo s zagotovilom, da bomo mi tam dve uri pred pri-četkom veselice, da bomo tako deležni vseh dobrot. Op. Ja-kata.) Za leto 1930 so bili izvoljeni sledeči uradniki za naš klub: Predsednik John Peterka, podpredsednik Jacob Susel, tajnik Anton W. Kmet, 1126 E. 71st St., blagajnik Andrew Kavchnik, zapisnikar Anton Glažar. Nadzorni odbor: V. Penosa, A. Spendal in J. Strauss. Naš klub ima strelske vaje vsak torek zvečer v Hrvatskem Narodnem Domu na St. Clair Ave. Kdor hoče pristopiti k našemu klubu, naj pride k strelskim vajam; kjer se'lahko vpiše. Sprejet bo pa potem na prvi redni ki ubo vi seji. Dne 17. in 29. decembra smo takq streljali: Buchar .............. 61 Česen ................ 65 Doles.................. 105 Cheligoj ............ 93 Kavchnik .......... 101 Kmet.................. 84 Kosec ................ 127 Mačerol ............ 40 Penosa V........... 119 Peterka.............. 95 Penosa L. .......... 76 Strauss J........... 65 Susel .................. 122 Strauss M........... 111 Spendal ............ 95 Tome ................ 104 Žele.................... 22 Miklavš.............. 40 Skufca .............. 83 Povše ................ 56 Novak................ 4 Mihelčič ............ 32 Kapla ................ 37 Dne 7. januarja je Buchar .......... ... 49 .... 86 Doles.....t........ ... 108 Gašparac ...... .... 45 Glažar .......... .... 107 Kavchnik ...... .... 35 Kmet.............. .... 63 Mačerol ........ .... 106 Miklavš.......... .... 92 Mihelčič ........ .... 36 .... 101 Penosa V....... .... 95 Peterka.......... .... 115 Penosa ....... .... 94 Petrovčič ...... .... 12 Strauss J....... .... 79 .... 97 Strauss M....... .... 108 Spendal.......... ... 91 .... 89 .... 99 Kovačič ........ .... 105 ... 107 Nadaljevani« roman« DVAJSET LET POZNEJE." Spisal ALEXANDER DUMAS za "AmcriSko Domovino" A. ŠABEC. Stanley 'mer mother a HAD A strong, voice"- i recall it very well, when they = HAD a daifsy,, she brought in THE cows ^every nic^ht^/ fsoms gjirls have All "the luck-MARTHA oust phoned and said shed be / late <5ett/n over today / I THINK SHE X INHERITED HER ^ VOICE FROM HER fathers" side - - there were six. auctioneers v in his family1,/ Z alia j si podaljšati bolezen? $10.00 X-žarki preiskava za $1.00 Za hitro in gotovo olajšanje akutnih in kroničnih bolezni, moških in žensk, se posvetujte z Doctor Bailey-jem, ki je z uspehom zdravil tisoče ljudi v zadnjih 30 letih. Vse bolezni v krvi, koži, hemoroide, otrpnenjc žil, v želodcu, pljučih, odprtih ranah, visok pritisk krvi, ledice, kronično gnojenje, hitro ozdravimo. Ker se nahajamo v kraju, kjer ni drag rent, imamo lahko nizke cene. Če se sami zdravite, ali rabite zdravila nepravilno, je nevarno. Doktor BAILEY "specialist" Soba 402, 737 Prospect Avenue, Cleveland, O. Uradne ure: 9:30 do 7:30 dnevno. v nedcijo od 10. do 1. Mi govorimo slovensko vičeno nezaupni, toda storite izjemo pri starem prijatelju. — Ali spadate vi k mojim starim prijateljem? je vprašal jetnik. — Se ne spominjate več? - je vprašal Aramis. — V oni vasi, kjer ste preživeli svojo prvo mladost-- — Ali vam je znano ime do-tične vasi? — je vprašal jetnik. — Da, Noisy-le-Sec, — je odvrnil Aramis. — Nadaljujte, — je rekel jetnik. — Dobro, — je rekel Aramis, prišel sem, da vam marsikaj in mnogo povem, toda videti moram, da se tudi zanimate za to, Preden vam torej razkrijem stvari, ki jih že dolga leta nosim zaklenjene v svojem srcu, je razumljivo, da pričakujem tudi od vaše strani nekoliko več zaupanja in simpatije. Delate se nevednega in to me straši. — Hočem vas mirno poslušati, — je rekel jetnik. — Ali vendar pa upam, da imam tu-, di jaz pravico, staviti vam neko vprašanje, ki sem vam je že enkrat stavil: Kdo ste? — Ali se ne spominjate, da ste pred 15 do 18 leti videli v imenovani vasi nekega jezdeca v družbi neke dame, ki je nosila črno svileno obleko in v laseh rdeče trakove? — Da, spominjam se tega, in nekdaj sem vprašal tudi po njegovem imenu, — je odvrnil jetnik. — Reklo se mi je, da je dotični gospod d'Herb-lay in da je bil svoječasno kraljevi mušketir. (Dalie prihodnjiJ.) ženske, pozor! ' Vse suknje, obleke, klobuke, jopiče, kot tudi drugo zimsko blago za žene, dekleta in deklice, dobite sedaj po nižjih kot tovarniških cenah na razprodaji pri Benno B. Leustig 6424 St. Clair Ave. nasproti S. N. Doma. (Jan. 17. 21. 24. 28. 31.) 'AND TO THINK of ^THE BEAT JVE TAKEN FOR .LESS THAN . THAT J FRIDAY AFTERNOONS- MRS OSWALD PIPER. RAN THItOUSH SOME OF HER FAVORITE SELECTIONS _>WH\LE THE- VICTIMS TUNED IN ON^THE ANVIL CHORUS1* « * r CEKTRAL PKtE-SS_~30 Raoul je škrtnil z zobmi, stisnil pesti ter ni izpregovo-ril niti besede več, dokler ni Stal pred madame. — Vi tukaj? — je vzkliknila madame Henrijeta, ko je vstopil Raoul. — Torej že nazaj iz Anglije? Odidite, gospodična Montalais i Ali imate zame nekaj minut časa, gospod grof? — Vse moje življenje je po" svečeno vaši kraljevski visokosti, -- je odvrnil Raoul. — .Gospod Bragelonnski, ali ste prišli radi nazaj ? — je vprašala Henrijeta. — In čemu ne.bi: bil"prišel rad nazaj, visokost? — je odvrnil Raoul. — I nu, mož vaše starosti, in poleg tega tako lep mož, kakor ste vi, bi imel lahko dovolj vzroka za ostati v Angliji, -— je odvrnila madame z nasmehom na ustnih. — Ali pa morda v Angliji ni boga Am or j a ? — Madame, -— je odvrnil Raoul, — vi mi hočete nekaj povedati, toda vaša prirojena plemenitost povzroča, da mi hočete povedati to kolikor je mogoče prizanesljivo. Toda nikar mi ne prizanašajte, kajti dovolj močan sem, da lahko vse izvem. Grozovita je samo negotovost. — O, tudi gotovost je grozovita, — je šepnila madame. — Toda, ker ste že tukaj — in kaj vam je povedal gospod Guiche? — Ničesar, madame. — Ničesar? Nu, po tem ga spoznam. Brez dvoma je hotel meni prizanesti. —- In. d'Artagman, od katerega bas prihajate? — Mi je prav tako malo povedal, kakor Guiche, madame. Henrijeta je naredila kretnjo nestrpnosti. — Toda, kar ve ves dvor, vsaj to vam je znano, ne? — Meni ni ničesar'znanega. Henrijeta je začutila usmiljenje s tem možem, ki je bil tako žalosten in hkrati tako hraber — Gospod Bragelonnski, — je rekla, — torej bom jaz storila za vas to, kar niso hoteli storiti vaši prijatelji. Govorila "bom z vami kot va" ša prijateljica. Vi imate "glavo plemenitaša, in te vam ni treba kloniti pred zasmehom vsakega bedaka. Torej poslušajte me mirno. In pričela mu je pripovedovati o onem neurju v gozdu, o Luizinem pobegu v samostan in o njeni zopetni vrnitvi. •— Vi ste bili njen zaročenec, in kot takemu vam povem, da jo bom kljub kraljevim zapovedim vendar danes ali jutri zapodila. Raoul je povesil glavo; z naporom zadnjih moči se je držal pokonci. — Vem, da sem pravkar izrekla težke obdolžitve, — je rekla nekoliko mileje, — toda ne bom se obotavljala, da vam jih dokažem. Prosim, sledite mi! — Odšla je ž njim preko dvorišča, proti1 stanovanju gospodične Lavalliere. Grad je bil ob tej uri skoro prazen; kralj se je odpeljal z dvorom v Saint'Germain. Madame je ostala doma pod pretvezo, da se ne počuti dobro, ker je hotela to svobodno uro izrabiti v to, da se pogovori z Bragelonnskim. Zato je tudi vedela, da bosta sobi1 gospodične Luize in grofa Saint -Aignana ob tem. času prazni. Madame je odklenila s svojim ključem vrata Luizine sobe. Vstopila sta, nakar je ma- Bolestnim srcem naznanjamo javnosti žalostno vest, da nam je preminul ter za vedno zaspal v Gospodu preblagi soprog, oziroma oče Mrs. Marija Pavlovič, soproga. Frank, Martin in Joseph, sinovi; Mary in Carolina, hčere. dame za seboj zaklenila vrata. — Ali veste, kje ste? — je vprašala lady Henrijeta. — Da, zopet spoznam sobo, — je odvrnil Raoul.^— To je soba gospodične Lavalliere. Madame je stopila k španski steni, jo potisnila na stran, nato pa se je sklonila k sobnemu podu. V naslednjem hipu je pritisnila na neko vzmet, in Raoul je videl, kako so se odprla vratca, izpod katerih so vodile stopnice v spodnjo sobo. — Zelo iznajdljivo, kaj ne? — je rekla madame smehljaje. — Toda sledite mi dalje! Raoul je stopil za Henrije" to po stopnicah ter dospel v spodnjo sobo, prenasičeno težkega parfuma, kateri je bilo videti na prvi pogled, da je urejena kot mehko, udobno in toplo ljubavno gnezdeče. Raoul je mislil, da mu mora zdaj, zdaj počiti srce. Stri se je sesedel na bližnji stol. Njegovi zadnji dvomi so se zdaj razpršili in njegovi zadnji upi so splavali po vodi. -- Gospod grof, — je rekla rtiadame, — težko bi mi bilo gledati, da bi bilo vaše življenje zagrenjeno po nezvestobi takega dekleta, zato sem vas dala poklicati Iz Anglije. Da, jaz sem bila ona, ki sem pisala svojemu bratu, angleškemu kralju, da vas je poslal nazaj v Francijo. Pravkar sem vam podala dokaze, in zdaj treba, da ozdravite, kljub temu, da bo operacija težka. Nikar se mi ne zahvaljujte, zakaj nisem rada storila tega, in svetujem vam, da .zaradi tega prav lahko zvesto služi te svojemu kralju, kakor ste mu služili do zdaj. — Ah, saj res: skoro sem pozabil, da je moj tekmec kralj, moj.vladar in gospodar. — Čuvajte se in ne izzivaj te kraljeve jeze, — je svarila madame, — da ne pahnete v nesrečo sebe in svojih. — Hvala, madame! Toda še eno vprašanje: kako ste odkrili tajno teh dveh sob? — Zelo enostavno. Od vseh sob imam dvojne ključe, tako da lahko vedno nadziram dejanja in nehanja svojih častnih dam. Pričelo se mi je torej čudno dozdevati, ker se je gospodična Lavalliere nenadoma začela toliko zadrževati v svoji sobi, kakoi sem se tudi čudila, da je vzel Saint - Aignan drugo stanovanje, in sicer baš pod njeno sobo. Jaz nisem hotela služi ti kralju kot nekak plašč, za katerim bi skrival svoje ljubezenske afere, kajti po jokavi Luizi bo prišla na vrsto gospodična Charente, kar že sedaj vidim. Tako sem odkrila to tajno, kajti podkupila sem, onega delavca, ki je tukaj delal.. Zdaj pa mi oprostite. — Treba mi je bilo izpolniti dolžnost, in to sem storila. Po-svarjeni ste, torej ne tiščite v nesrečo. Nad našimi glavami'se zbirajo težki ohlaki. Raoiil se je bridko nasmehnil, nato pa sedel k mizi, iz-strgal i.z svoje beležnice listek ter zapisal nanj sledeče besede: — Grofu Saint-Aig-nanu: — Gospod grof! V najkrajšem času vas bo obiskal eden mojih prijateljev, s katerim se bosta domenila o vseh nadaljnih podrobnostih- Vi-comte Bragelonnski. — Nato je Raoul zvi! listek ter ga porinil v špranjo zaklopnih vrat, ki so vezale obe sobi. ki je podlegel hudi bolezni, trajajoči pet tednov, na želodcu. Umrl je d ne 7. januarja ob 7. uri in pol zjutraj v svojem stanovanju. Težko prizadeti, izražamo našo srčno bolest vsem našim znancem in prijateljem, ki so nas in njega poznali. Ranjki je bil doma iz Bašeče vasi, fara Sv. Križ pri Kostanjenivi. Tukaj je stanoval na 5909 Prosser Ave. Bil je odpeljan v bolnico ter se je zopet vrnil domov, ker ni bilo mogoče bolezni odpraviti. Radi tega tem potom izrekamo našo zahvalo vsem, ki so v tem času z nami sočustvovali, nas tolažili, z nami čuli, prinesli svežih vencev in krsto ž njimi okrasili, ter ga spremili v cerkev in na pokopališče k večnemu počitku, in darovali za sv. maše v denarju, ali drugače iskazali svojo naklonjenost. Z venci so' okrasili njegovo krsto sledeči: Družina Ignac in Marija Golob, Mr. Anton Pavlovič, brat, družina Blaško, družina Louis Urajnar, družina Joseph Urajnar, družina Joseph in Mary Baznik, Mr. John'Ajster, Mr. Louis Skube in Pavel Sluga. Nadalje društvo Slovenec št. 1, S. D. Zveza; društvo Cleveland št. 26, S. N. P. Jednote, in delavci od Union Salt Works Co. Nadalje se zahvaljujemo Rev. Matiju Jagru za obisk ob bolnikovi postelji in za vse opravilo pri pogrebu in spremstvu do groba. Tako organistu Srnovršniku, pevcem in pevkam za spominsko žalo-■ stinko v cerkvi. Zahvaljujemo se*tudi darovalcem sv. maš: Mr. in Mrs. Martinčič, Mr. in Mrs. Deželan, Mr. in Mrs. Hribar in družini Krainz. V hvaležnemu spominu si bomo ohranili vse naše prijatelje in znance ter dobrotnike. SEDMI DEL ŽELEZNA MASKA 1. poglavje Aramis kot izpovednik Kmalu po teh dogodkih je Aramis ali škof d'Herblay obiskal gospoda Baisemauxa, governerja bastile. — Gospod Baisemaux, — ga je nagovoril, — znano mi je, da spadate k neki duhovni organizaciji, katere člani so obvezani, drug drugemu pomagati in biti na uslugo. Med temi dolžnostmi je posebno dolžnost ietniških ravnateljev in poveljnikov trdnjav, ki so člani tega reda, da pokjičejo k svojim bolnikom ali umirajočim jetnikom duhovnika, ki sam pripada temu redu. Vidite, zdelo se mi je potrebno, da vas opozorim na ta paragraf redovnih Statutov. — O, to mi je znano, — je odvrnil Baisemaux, — toda v bastilli ni začasno nihče bolan, kaj šele, da bi umiral. — Ali veste, to tako natančno? — je vprašal Aramis v značilnem tonu. Komaj je to izgovoril, ko se je pojavil neki seržant in javil, da se jetnik Marchiali počuti bolnega ter da zahteva izpovednika. Škofovo oko je vzplamtelo. — Ah! — je vzkliknil Baisemaux, začuden. — Nu, dobro, le pojdite, — je rekel vo jaku, v— bom že oskrbel to stvar. — Kaj pa zdaj? — se je obrnil zatem k škofu. — Storite svojo dolžnost. — je rekel ta. — Da, poslal bom sla po kakega izpovednika,.— je re kel governer jetnišnice, v za dregi. — O, to ni niti potrebno, — je odvrnil Aramis, — saj sem jaz izpovednik. Te besede so zadele jetni-škega ravnatelja kakor strela iz'jasnega neba; smrtno je prebledel, in zdelo se mu je. kakor da vidi v lepih Arami-sovib. očeh, v katere je svoje časno zrlo toliko ljubečih žensk, dvoje plamenic, ki osvetljujejo dno njegove du v se. — O, monseigneur, — je vzkliknil governer, — kako sem mogel kaj takega slutiti! Tak kaj želite, monseigneur? — jaz? — je rekel Aramis smehljaje. — Jaz ne želim ničesar- Samo ubog duhovnik sem, zato mi kar ukažite, nai obiščem bolnika. — O, monseigneur, jaz ničesar ne ukazujem, samo prosim vas, — je zajecljal governer. Aramis je bil odveden k jetniku Marchialiju. Mladi mož je ležal na postelji, katere posteljnina je bila iz naj finejšega blaga; njegova glava je počivala na mehkih pernatih blazinah. Dočim so bile, po hišnem redu jetnišnice. ob tem času že vse celice temne, je bila v tej celici še luč. Ko je Aramis vstopil, je ostal mladi mož v svoji legi. Vzdignil je glavo, se o.zrl-in vprašal : — Kaj se zahteva od mene? , — Zahtevali ste izpovednika, — je rekel Aramis. — Ali ste bolni? "j/ — Da, — je odvrnil jetnik. — Kaj ste vi izpovednik? Bili ste že enkrat pri meni. Aramis se je poklonil. — Nu, menim, da ste se zastonj trudili, ker zdaj mi je bolje, — je rekel mladi mož, ki ni hotel podariti svojega" zaupanja temu odločnemu in samozavestnemu človeku. — V svojem hlebu ste našli listek, — je rekel Aramis mirno, — na katerem je bilo na pisano, da se vam bo nekaj važnega povedalo. Jetnik je prisluhnil. — O, če ste vi oni mož, ki se tam napoveduje, — je rekel jet nik, — potem je to, seve nekaj drugega. Torej, kaj je? In prosim, sedite. Aramis je sedel. — Ali vam še vedno ugaja v bastilli? — je povzel Aramis. — Ali se še vedno nima te pritoževati? — Čemu pa naj se pritožu-jem? — je vprašal jetnik. — Ker niste prosti, — je odvrnil škof. — Kaj pa razumete pod besedo prostost? — je vprašal jetnik. — Vse, — je rekel Aramis — Vaš izpovednik sem in povedati mi morate vso resnico. Vsak človek, ki ga vržejo v ječo, je moral zakriviti kak zločin. Kakšen je bil vaš zlo čin? — To ste me vprašali že prvi pot, ko sem vas videl, — je odgovoril mladi mož. -— In takrat mi niste hoteli odgovoriti, — je odvrnil go spod d'Herblay. — Tak čemu naj bi vam danes odgovoril? — je vprašal jetnik. — Ker stojim danes pred vami kot vaš izpovednik, — je rekel škof. — Če hočete, da vam povem, kakšen zločin sem zakrivil, vas prosim, da mi najprej poveste, kaj je pravzaprav zločin. Jaz si nimam ničesar očitati in izjavljam, da nisem nikak zločinec. — Včasih je človek v očeh velikih in mogočnih zločinec, in sicer ne zato, ker je zakrivil zločin, marveč zato, ker za kak zločin ve. — Razumem vas, — je odvrnil jetnik. — V tem slučaju je mogoče, onih mogočnih tudi jaz zločinec. Toda, če bi natančnejše mislil o tem, bi. ali zblaznel, ali pa marsikaj pravilno uganil. — Vi torej nekaj veste? — je vzkliknil Aramis. Jetnik je umolknil. Čez nekaj časa pa je zamrmral: — Zadovoljen sem s tem, kar imam tukaj. Toda vi ste mi naročili, naj zahtevam izpovednika, in prišli ste sem 2 obljubo, da mi marsikaj poveste, kar mi je dozdaj neznano. Torej čemu zdaj molčite? Midva nosiva krinke, in jaz j6 bom odložil samo tedaj, ko vidim, da ste tudi vi to storili. Aramis je občutil' resnico teh besed. Tu nimam opravka z navadnim človekom, si je mislil, nato pa je glasno vprašal: — Ali ste častihlep' ni? — Kaj je to: častihlepnost? — je rekel Marchiali. — Nagon, imeti več, kakor človek ima, — je odvrnil Aramis- — Povedal sem vam že, da sem zadovoljen tukaj, — je rekel jetnik, — toda mogoče je tudi, da se motim. Možno, je pa tudi, da sem častihlepen. — Ko sem bil prvikrat pri vas, ste mi zamolčali, da vendar veste nekatere stvari iz svoje mladosti. — Gospod moj, moje srčne tajne niso na razpolago vsakemu prvemu, ki pride sem. — Ali mislite, da sem jaz tak, monseigneur? — je vpra šal Aramis smehljaje. Ko je jetnik čul, da ga je škof nagovoril z naslovom "monseigneur," se je sicer nekoliko zmedel, vendar pa se temu ni začudil. — Gospod, — je frekel jet nik, — vi ste mi neznani. — O, če bi si drznil, — je rekel škof, — bi prijel vašo roko ter jo poljubil. — Jetniku da bi poljubili roko? — je vprašal. — Čemu? — Ne zaupate mi, — je nadaljeval Aramis. — Toda to mi je razumljivo, kajti če bi vedeli to, kar bi morali vede ; ti, bi bili nezaupni napram vsemu svetu. — Nu, vidite, torej ne ču- 1 dite se moji nezaupnosti, — je odvrnil mladi mož. ' — Priznavam, da ste upra- THE OLD HOME TOWN