KULTURNA SKUPNOST LJUBLJANA-ŠIŠKA Ljubljana, januar 1984 KULTURA V ŠIŠKI I. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST Po sprejetju zakona o svobodni menjavi dela na področ-ju kulturnih dejavnosti smo pripravili samoupravni spora-zum o ustanovitvi, statut in poslovnik. Z novimi akti je uveljavljena taka vloga samoupravne interesne skupnosti, ki ustvarja možnosti za doslednejše uveljavljanje načel svobodne menjave dela v postopku planiranja in sporazumevanja med uporabniki in izvajalci. Na ta način se je vloga kulturne skupnosti utrdila, predvsem še vloga delegacij in obeh zborov. Vendar moramo k nerazvitim samoupravnim odnosom v kulturi še vedno prištevati prisotno proračunsko misel-nost, ki se izraža v zaviralnih oblikah svobodne menjave dela in še posebej neposredne svobodne menjave dela. V tekočem, srednjeročnem obdobju smo imeli 7 sej skupščin s povprečno 60—65 °/o udeležbo. Sej so se v precejšnji meri udeleževali delegati zbora uporabnikov, medtem ko je bila prisotnost v zboru izvajalcev slabša. Isto velja tudi za aktivno vključevanje v razpravo — po-stavljanje delegatskih vprašanj je bilo bistveno boljše v zboru uporabnikov, kot v zboru izvajalcev (izvajalcj opa-žajo, da njihovi vsebinski programi ne predstavljajo pod-lage finančnemu ovrednotenju). Ugotavljamo pa, da delegatski sistem, kljub poglabljanju in širjenju samoupravnih odnosov, ni povsem zaživel. Ne-katere konference ne sklicujejo temeljnih delegacij, da bi zavzeli skupna izhodišča do gradiva. Tu je čutiti pa-sivnost, kar je krivda tudi sindikatov in drugih družbeno-političnih organizacij, ki se niso dovolj prizadevale ozi-roma vzbudile zavest o pomenu in odgovornosti delegat-skega sistema in odločanja v naši samoupravni družbi. V občinski kulturni skupnosti delujejo trije odbori: odbor za svobodno menjavo dela, odbor za Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito in odbor za samoupravno delavsko kontrolo. Z delegati pa smo povezani v naslednje odbore pri Ljubljanski kulturni skupnosti: v odbor za film, za likovno galerijsko dejavnost, za varstvo kulturne dediščine, za gledališče, za glasbo in ples, za knjigo, za naložbe in odbor za normativno dejavnost. Razmerje do Ljubljanske kulturne skupnosti in Kulturne skupnosti Slovenije Čas in dnevni red sej skupščine občinske kulturne skupnosti in Ljubljanske kulturne skupnosti so bili uskla-jeni. Dejavnost je ves čas potekala v medsebojni poveza-nosti. Povsem drugačna sta odnos in razmerje do kulturne skupnosti Slovenije, bolje rečeno, kulturne skupnosti Slovenije do občinske kultume skupnosti. Kljub prizade-vanju, da bi bila vsa gradiva za seje skupščine kulturne skupnosti Slovenije dostavljena pravočasno, pregledno in razumljivo, tega največkrat ni bilo mogoče doseči. Tako delegati na seji skupščine nimajo stališča svoje delegatske baze. Razpolagajo le s pripombami oziroma mnenji koordinacijskega dela v okviru občinske kulturne skupnosti. Prav zaradi tega bo potrebno uskladiti dinamiko dela kulturne skupnosti na relaciji občina—republika, saj se proces delegatskega določanja prične v bazj ter se preko občinske in mestne skupnosti sklene v okviru kuiturne skupnosti Slovenije. Po poprečni prispevni stopnji 1,18 se je v letu 1983 za program kulturne dejavnosti v občini zbralo 239,756.000,00 din sredstev. Ta sredstva so se razdelila za izvajanje pro-grama občinske, mestne in republiške kulturne skupnosti. Program OKS Program LKS Program KSS 10,082.000,00 154.040.000,00 74,795.000,00 II. KULTURNA DEJAVNOST V OZD, KRAJEVNIH SKUP-NOSTIH IN ŠOLAH V kulturne prednostne naloge so vključene zahteve po razvijanju kulturnega življenja v OZD s poudarkom na do-stopnosti kulturnih dobrin čim širšemu krogu delovnih Ijudi. V delovnih organizacijah naj bi se v ta namen ustano-vile komisije za kulturo, ki bi vodile načrtno kulturno po-litiko in se povezovale z zvezo kulturnih organizacij. V večjih delovnih organizacijah pa bi v skladu z zakonom zaposlili animatorje kulture. Pri organiziranju le-teh nismo imeli dovolj uspeha. V nekaterih delovnih organizacijah so sicer ustanovili ko-misije za kulturo, medtem ko imajo samo v DO Litostroj profesionalnega animatorja kulture. Komisije za kulture, ki so aktivne, skrbijo samo za po-sredništvo kulture, o aktivni kulturni vzgoji (mislimo tudi na marksistične knjižnice) pa malokje razmišljajo. V raz-reševanju teh problemov manjka sodelovanje z zvezo sin-dikatov. Drugače pa v DO delujejo največ pevska društva, ki se vključujejo v delo ZKO. Kultuma dejavnost v krajevnih skupnostlh Ocenjujemo, da se krajevne skupnosti z delegacijami aktivneje vključujejo v aktivno kulturno življenje v občini, kot pa to velja za OZD. Vendar opažamo pomanjkanje povezovanja in dogovarjanja z delovnimi orgnizacijami in šolami ter profesionalnimi kulturnimi delavci, kj živijo na področju posamezne krajevne skupnosti. Tako je kulturni utrip posameznih krajevnih skupnosti le odraz dela kulturno-umetniškega društva v kraju. Vse premalo je čutiti organizirano družbenopolitično dogo-varjanje in razpravljanje o kulturi, saj razna komunalna in »vrtičarska« vprašanja odrivajo kulturo kot pomembno za življenje krajanov. Kulturna skupnost in zveza kulturnih organizacij že vrsto let organizirata v krajevnih skupnostih tako imeno-vano kulturno akcijo z namenom približevati kulturno življenje željam in potrebam krajanov. Težave kontinuirane in organizirane kulturne akcije pa so predvsem v tem, da krajevne skupnosti, razen proslav (le-teh pa kulturna akcija ne zajema) ne planirajo ničesar, ker ne razpolagajo z ustreznim prostorom. Kljub temu smo z akcijo kulturne ponudbe zadovoljni, saj je bilo v prejšnjem srednjeročnem obdobju organizi-ranih 153 prireditev. Izhodišča in usmeritve kulturne skup-nosti so k aktivni kulturni vzgoji krajanov. To pa bomo do-segli samo z dobro organiziranostjo, ustreznimi prostori za shajanje krajanov in dobrimi strokovnimi močmi. Kulturna dejavnost v šolah V vseh osnovnih in srednjih šolah imamo zelo razvito kulturno dejavnost, ki je pogojena z organizacijo in de-lom od mentorjev od vodstva šole. Kulturno dejavnost v šoli vodijo učitelji glasbenega ter likovnega pouka in slavisti, ki so že z rednim delom pre-več obremenjeni, zunanjih sodelavcev pa zaradi pomanj-kanja sredstev ne moremo angažirati. O pestri in razvejani kulturni dejavnosti v šolah priča vsakoletna celoletna prireditev mladih »Naša beseda«, kot tudi prireditve v krajevnih skupnostih in OZD. Velika na-paka je, da »šolsko kulturo« vse preveč izkoriščamo za proslave. Stalne akcije OKS OKS prireja že vrsto let stalne akcije: — sodelovanje s pobrateno občino Kavadarc; — Ostrovrharjevo srečanje — kulturni abonma — likovno razstavo — Našo besedo III. KNJIŽNIČARSTVO Knjižničarstvo v občini Ljubljana-šiška sestavljajo: osrednja Knjižnica šiška na Celovški cesti 161, podruž-nica v Šentvidu na Prušnikovi 106, v Medvodah na Cesti Komandanta Staneta 12 in v Vodicah v domu družbenih organizacij. Potujoča knjižnica, ki deluje enotno za vso Ljubljano, ima v naši občini postajališče v: Stanežičah, Gameljnah, Tacnu, Skaručni, Utiku, Trnovcu, Valburgi in Sori. V tej knjižničarski mreži je na prvj pogled očiten velik primanjkljaj, zlasti v na novo zgrajenih soseskah, vse od krajevne skupnosti Komandanta Staneta, preko Kosez do Dravelj. V spremenjenem, torej hudo skrčenem, srednje-ročnem načrtu Knjižnice šiška je predvidena krajevna knjižnica le v Dravljah. ________________Zaioge_______Izposoje_________Obisk Šiška 37.017 69.992 28.416 Medvode 10.523 10.954 3.907 Šentvid 12.473 22.794 ' 9.701 Vodice____________3.177__________3.840_________1.555 Skupaj _______63.190________107.580_________43.579 Pogoji, v katerih je potekalo delo knjižnice in njenih podružnic, so še vedno nespremenjeni — torej neugodni. Pri tem gre za dva osnovna pogoja: za kadre in prostor, od katerih postaja poslednje vse bolj odlučujoče, prav pomanjkanje prostora bo postala glavna ovira za uspešno opravljanje celo osnovne dejavnosti. Pri tem imamo v mislih matično knjižnico, kjer je do-tok novih knjig in s tem večanje prostorskih stisk najbolj občuteno. Onemogočanje drugih oblik knjižničarske de-javnosti je s prostorsko zadevo povsem jasno. Za tak način dela so potrebni tudi kadri, ki ne bodo do skraj-nosti obremenjeni z vse večjo izposojo, tako v matični knjižnici kot v nekaterih podružnicah. Uspešnost dela je poleg rednega poslovanja v vseh enotah omogočil reden nakup novitet, njihove hitre in strokovne obdelave in posredovanje bralcem. Pri nakupih so bila opazna nihanja, saj smo v teh pogledih odvisni od knjižnega trga, ki je v zadnjem obdobju nudil manjše šte-vilo izdaj. Kot rahlo ublažitev stiske moramo omeniti letošnjo pri-dobitev 44 m2 prostora, ki je v Vodnikovi domačiji na-menjen pionirskemu oddelku knjižnice. Inventar za otvo-ritev imamo. Nimamo pa zagotovljenega knjižnega gra-diva: za začetno dejavnost bi potrebovali 2500 knjig po 700 din. Prav tako pa strokovnega sodelavca knjižničarske stroke. Potrebe so bile že v lanskem letu javljene Ljub-Ijanski kulturni skupnosti. Integracijskj procesi v Ijubljanskem knjižničarstvu so zastali — le postopno združevanje, kot ga imamo že nekaj let začrtanega v svojih programih, bo v Ljubljani zagotovilo enotno, sodobno zasnovano knjižničarsko mrežo. Okvirni oris kaže na razvoj splošnoizobraževalnega knjižničarstva v šišenski občini, ki kljub neugodnim po-gojem dela dosega v svoji dejavnosti primerne uspehe. Brez prostorskih pridobitev ne moremo realno načrtovati uspešnega razvoja javnega knjižničarstva v naši občini, ampak samo njegovo stagnacijo. Perspektive nadaljnjega razvoja so v uspešnejšem raz-reševanju prostorskih in kadrovskih problemov, kar bo omogočalo tudi uvajanje drugih oblik knjižničarske de-javnosti in utrdilo pomen knjižnice v kulturnem življenju naše občine. Lutkovno gledališče Pengov-Dravlje Deluje kot društvo. Dela in naloge opravljata 2 strokovna delavca. S svojo kvaliteto je gledališče znano doma in v svetu. Gledališče nima možnosti uporabe dvorane. Odločiti se moramo, če želimo imeti v občini še lutkovno gledališče, kako rešiti prostore za dejavnost kakor tudi za skladišče-nje lutk, ki že predstavljajo kulturno vrednost. IV. ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ .. . Društva in skupine vključene v ZKO z delegati samo-upravno usklajujejo svoje delo v odborih in komisijah: — kadrovska komisija — gospodarsko-finančna komisija — odbor za gledališče in lutkovno dejavnost — odbor za kulturne akcije f " '; — odbor za vokalno dejavnost — odbor za instrumentalno dejavnost — odbor za folklorno in plesno dejavnost — odbor za likovno dejavnost — odbor za povezavo šolskih kulturnih društev Odbori skrbijo za programsko usmerjenost posameznih kulturnih dejavnosti, zasledujejo kvaliteto in pogoje dela posameznih kulturnih skupin ter skrbijo za svobodno iz-menjavo njihovih kulturnih dosežkov s koristniki v KS in DO. Odbori in komisije ZKO se po sorodnostni dejavnosti povezujejo v delegacije, ki v smislu zakona o kulturnih skupnostih soodiočajo v skupščini občinske kulturne skupnosti. Cilj ZKO je konstantno dvigati kvaliteto, ob-držati množičnost vseh Ijubiteljskih društev in skupin, po-mlajevati aktivno članstvo v vseh kulturnih skupinah ter širiti krog Ijubiteljev in uživalcev kulturnih dobrin. Zveza kulturnih organizacij povezuje 25 kulturnoumet-niških društev različnih dejavnosti, ki imajo v svoji sestavj 63 kulturnih skupin. ZKO obsega vse zvrsti kulturnih dejavnosti v občini, jih strokovno povezuje in kulturnoumetniško usmerja. Eden važnih problemov, s katerim se sooča, so strokovnj kadri za kulturne dejavnosti. Kadri so zlasti problem v tistih dejavnostih, ki so se v zadnjih letih hitro razraščale in razmnožile, sem pa spadajo skoraj vse, ki jih zgoraj na-vajamo. Trenutna rešitev tega problema so seminarji v okviru občine in mesta ter republike. Delo ZKO je volon-tersko. Prostorska problematika ¦ Velik problem za uspešno delovanje društev so pro-storski pogoji. Od 11 domov, v katerih se odvija kulturno življenje krajanov v občini, jih je le nekaj zadovoljivo opremljenih. V vseh domovih so največji problem sredstva za ogrevanje in razsvetljavo, ki presegajo celotna sred-stva za kulturno dejavnost. Iz tega razloga društva celo v krajih, kjer so kulturni domovi, prosijo za gostoljubnost osnovne šole, če imajo le-te primerne večnamenske pro-store. To pa ne more biti trajna rešitev delovanja kultur-nih društev. Društva in skupine prejmejo za redno dejav-nost 2,597.000,00 din sredstev. Grobi izračun za kurjavo in elektriko pa znaša 4,000.000,00 din sredstev. Vrednotenje , ' Izhodišča za finančno ovrednotenje programov dela društev in skupin so dogovorjena merila v okviru Zi\O mesta Ljubljane. Dosedanja uporaba teh meril se je po-kazala kot neobjektivna in jih bo potrebno dopolniti in uskladiti z realnimi stroški ustvarjanja zastavljenih pro-gramskih ciljev. To nalogo pa je sprejela občinska ZKO. Menimo, da bi vrednotenja morala upoštevati: konti-nuiteto dela, vzgojno dejavnost, kvaliteto, strokovnost de-lavcev in materialne stroške za osnovne pogoje dela. ZKO Ljubljana-Šiška je ovrednotila program za delo društev in skupin v višini 5,193.750,00 din, mestna ZKO pa v višini 2,597.000,00 din. Kljub skromnim, skoraj simboličnim sredstvom, društva realizirajo programe, študirajo nova dela in se z njimi uveljavljajo tako na domačih kot tujih tleh. Zaradi izredne kvalitete in zanimivih uprizoritvenih izhodišč so domala na vseh domačih in inozemskih srečanjih dosegali na-grade in pohvale. Nastopi društev in skupm: Nastopi_______________________1982_____________1983 V občini 77 92 V SR Sloveniji 225 371 V SFR Jugoslaviji 5 12 V inozemstvu____________________5________________8 Skupaj________________________322______________483 V. VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE Na področju spomeniško-varstvene dejavnosti se sre-čujemo s povsem podobnimi problemi kot na področju kulturnih domov. Spomenikov, ki bi jih bilo potrebno obnavljati, je preveč glede na pičla sredstva, ki so od-merjena za spomeniško-varstvene posege. Izvajalec varo-vanja kulturne dediščine na območju Ijubljanskih občin je Zavod za spomeniško varstvo, katerega naloga so konservatorska in restavratorska dela na posameznih spo-menikih. Z določili novega zakona o naravnj in kulturni dediščini smo pripravili seznam najbolj ogroženih spo-menikov, na katerih bo potrebno pričeti z varstvenimi posegi. V letu 1982 se je pričelo z obnovo Vodnikove rojstne hiše. S sredstvi, ki sta jih zagotovili samoupravna stano-vanjska in kulturna skupnost, smo poleg nadomestnih sta-novanj za stranke uredili notranjost hiše, prenovili streho, nabavMi in vstavili nova okna in vrata ter končali groba zi-darska dela. Iz teh sredstev je v celoti izpadlo dokonča-nje 77 m2 velikega podstrešnega prostora, ki bo namenjen aktivnemu kulturnemu udejstvovanju pionirjev in mlajših mladincev. Po predračunu bi ureditev podstrešnega pro-stora znašala 200 starih milijonov. Ker sredstva nimamo, niti jih ne moremo zagotoviti, ostaja še vedno vprašljivo, kje bomo dobili investitorja za ureditev dvorane. Ker je kulturna skupnost podpisnica družbenega dogo-vora o varstvu, vzdrževanju in obnavljanju spomenikov, spominskih plošč in drugih obeležij NOB, bodo v program vključeni še novi spomeniki, za katere bo potrebno za-gotoviti sredstva. Program v Vodnikovi domačiji: 1982 1983 1984 Obnova Program Vzdrževanje Nove zaposl. 200.000,00 4,000.000,00 (kredit) 4,000.000,00 (vrač. kred.) 1,256.000,00 1,200.000,00 2,000.000,00 Podstrešje je še nedokončano. Po predračunu znaša vrednost prenove 2,000.000,00 din. VI. KULTURNI DOMOVI Z domovi v občini, ki med drugim služijo tudi za kul-turno dejavnost, upravljajo krajevne skupnosti. Domovi, enajst po številu, so v glavnem v primestnih KS in niso usposobljeni, da bi se v njih nemoteno lahko odvijala kul-tuma dejavnost. Vzdrževanje objektov, zgrajenih pred vojno in v prvih letih po njej (zadružni domovi), je bilo v preteklem obdobju zanemarjeno, kar je tudi zaradi ne-solidnih gradenj in materialov imelo za posledico hitro propadanje stavb. Domovi so ostali nedograjeni, funkcijsko pa menjavali uporabnost, vendar vedno v škodo kulturne dejavnosti. Kulturna aktivnost krajanov, usmeritev, kvaliteta pa so v zadnjih letih bistveno spremenili kulturni utrip, z njim pa zahtevo po prostorih. Domovi oplemeniteni s kulturno de-javnostjo pa še zdaleč ne ustrezajo zahtevanim potre-bam in času. Vendar, za vse so se našla sredstva, do-movi pa so bili in še vedno ostajajo v ozadju. S sredstvi, ki jih kulturna skupnost združuje na nivoju mesta, je bilo mogoče opraviti le nekaj zares najnujnejših del, da se prepreči še večja škoda. Zdajšnji upravljalci krajevne skupnosti pa iz material-nih razlogov (sredstev, razen kulturne skupnosti za pro-store za kulturo v KS, ne zagotavlja nihče) ne morejo vzdrževati teh objektov, kje da bi jih celo obnovili, do-gradili, posodobili. Glede na to, da je višina stroškov vsakega objekta odvisna od njegovega stanja, vsota po-treb pa presega 30 milijard SD, je iluzorno misliti, da bi kulturna skupnost lahko storila kaj vec kot je in zato mora propadajoče in nedokončane domove v KS reševati širša družbena skupnost. V OKS smo podprli najnujnejša dela, katerih objekti so zajeti v srednjeročnem pianu. V idealnem primeru lahko OKS zagotovi v povprečju do 800.000,00 din na leto. Stanje kulturnih domov — V KS Pirniče je dom DPO nedograjen iz leta 1953. Objekt nima sanitarij za občinstvo in prostorov za aktivno kulturno vzgojo. — V KS Medvode je dom, v katerega delu je kulturna dejavnost in je potreben adaptacijskih del in dozidav. Na isti lokaciji je predviden nov kulturni center. Godbeni dom je za dejavnost, ki se v njem odvija, pre-majhen (glasbena šola, godba na pihala). Dom nima ure-jenega ogrevanja. — V KS Sori je dom krajanov, ki nima urejene elek-trike in ogrevanja, prav tako nima opreme za izvajanje kulturne dejavnosti. — V KS Smlednik dom ni urejen in opremljen. — V KS Vodice je v domu krajanov dvorana in pro-stor za knjižnico. Oder ni funkcionalen niti opremljen. — V KS Bukovica je dom krajanov, v katerem sta dvo-rana in oder. Le-to so sedaj usposobili za kulturno delo. — V KS šentvid je adaptiran Dom svobode, vendar brez kakršnekoli opreme. — V Skaručni je majhen kulturni dom, ki ga uporabljajo v druge namene. — V KS Gameljne-Rašica je nedograjen dom krajanov, ki so ga zgradili občanj sami. Je majhen, z nizkim, ne-opremljenim odrom. — V KS Edvard Kardelj je nov prenovljen dom, ki nima odra. — V KS Gunclje je v domu krajanov dvorana, ki je usposobljena le za manjše prireditve, za večje pa ni pri-merna. Dom v celoti služi drugim namenom. — V KS Dravlje je dom krajanov, ki ne služi kulturnim dejavnostim. — V KS Zg. šiška ima dom dvorano in oder, ki pa je brez opreme. Prav tako nista urejena ogrevanje in sani-tarije. — V KS Vaše-Goričane je predvidena adaptacija dvo-rane v goričanskem gradu in izgradnja letnega gledališča. — V KS Senica želijo izgradnjo kulturnega doma. Pregled naložb v prostore za kulturo v krajevnih skup-nostih: 1980 1981 1982 1. Razpoložljiva združena sredstva v OKS 3,282.212,00 3,382.521,00 3,426.219,00 2. Dodeljena sredstva domovom v Šiški 221.676,00 200.000,00 500.000,00 3. Procentualna vrednost______________7%_______6%______14% Pregled nujnih naložb v prostore za kulturo v KS, ki so jih posredovale krajevne skupnosti od leta 1981—1985 in niso realizirane: vrednost del leta 1983 1. KS Pirniče: ¦ ' ¦ ¦ (v dinarjih) — ureditev odra in zaoderja — rušitvena dela in zidarska dela — zemeljska dela kanalizacija 4,178.432,20 (delno že realizirano) Opomba: KS Pirniče moramo izpostaviti ca. 4,000.000,00 din, ki jih je KS z društvom poleg navedenega zahtevka vložila v adaptacijo dvorane, ureditev elektrike, opreme jn nabavo stolov v dvorani. 2. V KS Sori: — ureditev razsvetljave in montaže - ¦ razdelilne plošče ' r ' ¦. — ureditev ogrevanja 647.665,00 3. V KS Edvard Kardelj — Tacen: — nabava in montaža stopnic 120.000,00 V zadnjih dveh letih pa se pojavlja še naslednji pro-blern. Krajevne skupnosti, ki upravljajo s kulturnimi do-movi, so pričele društvom zaračunavati najemnine ter stroške za kurjavo in elektriko. Ker društva ne razpola-gajo s tolikšnimi sredstvi, ostaja to vprašanje še vedno zelo pereče in s strani kulturne skupnosti nerešljivo. Pregled potrebnih naložb v prihodnjem obdobju v pro-store za kulturo v KS, ki so zajeti v srednjeročnem pro-gramu 1981—1985 vrednost iz leta 1983 (kakor so jih navedle KS) 1. VKS Pirniče: — dozidava in ureditev prizidka s sanitarijami, avlo, knjižnico 8,867.009,30 Opomba: Nujen primer, kajti brez sanitarij za občinstvo lahko inšpekcijska služba objekt zapre. 2. V KS Medvode: — ureditev zunanjosti doma — ureditev sanitarij in predprostora — ureditev dvorane, odra in zaodrja 3,372.698,00 Opomba: Variantni predlog KS Medvode je izgradnja novega kulturnega centra. Naslednja objekta nista vključena v srednjeročni pro-gram 1981—1985 in se zahteve prvič pojavljajo za leto 1984. 4. V KS Senica: — izgradnja kulturnega doma 4,745.753,35 5. V KS Vaše-Goričane: — adaptacija dvorane — izgradnja letnega gledališča 8,593.753,35 Opomba: Žajeti so samo predlogi, ki so jih KS posre- dovale na razpis OKS. Mislimo, da je skrb nas vseh, celotne družbe, da za-gotavlja in omogoči rešitev prostorskih problemov, ki predstavlja najpomembnejši pogoj delovanja kulturne de-javnosti. Zavedamo se, da to niso majhna sredstva, ven-dar se bodo ščasoma obrestovala, saj bomo z aktivnim in množičntm kulturnim delovanjem zagotovo ustvarjali več, kot je bilo vloženih sredstev v obnove. 4. Najbolj je odprto vprašanje izboljšanja prostorskih pogojev v obstoječih domovih, ki ne omogočajo aktivnega kulturnega dela in vzgoje Ijudi in občanov. Zato je po-trebno izdelati in potrditi po že znanih in ugotovitvenih pokazateljih konkreten finančni izračun za usposobitev in prenovo domov ter opredeliti prioriteto za izvedbo do-ločenih del in objektov v prihodnjem obdobju. 5. V srednjeročnem programu 1986—1990 je potrebno zagotoviti prostore za centralno knjižnico kot skupno na-logo družbenopolitične skupnosti in vseh SIS v občini, kot prioritetno nalogo. 6. Prav tako je potrebno v celoti usposobiti Vodnikovo domačijo ter zagotoviti izvajanje programa v sklopu širše slovenske skupnosti. VII. UGOTOVITVE, STALISČA IN PRIPOROČILA Rezultati kulturne akcije v OZD in KS kažejo, da smo dosegli določen napredek, predvsem v bogatejši in bolj povezani Ijubiteljski dejavnosti, kadrovskih in organiza-cijskih možnostih, za razvijanje kulturno-umetniškega dela v teh okoljih in v obcini kot celoti. Pobudnik številnih kulturnih akcij v KS, OZD in občini, so bili predvsem predsedstvo SIS, ZKO in posamezna društva, še premalo pa je kulturna akcija v KS in OZD sprejeta kot aktivnost delovnih Ijudi in občanov v zadovo-Ijevanju njihovih družbenokultumih interesov in aktivne kulturne vzgoje. Zaradi nezadostnih finančnih sredstev iščemo možnosti in poti prihrankov racionalizacije, odprave podvajanj in vzporednega, vendar nepovezanega dela. V zvezi s tem se pojavlja vprašanje, kaj je še pravzaprav stabilizacija v kulturi in kako naj jo izvajamo. Ali je to zgolj restriktiven pristop, ne glede na posledice, ki so možne; ali gre za poskus vključevanja starih odnosov v nove sheme; ali pa je potrebno v Ijubiteljski kulturi izrabiti obstoječe »no-tranje rezerve« in najti nove poti. Na te probleme je po-trebno opozoriti tudi zato, ker ocenjujemo, da so povečane kulturne potrebe in družbenokulturni interes delovnih Ijudi (porast kvalitete in kvantitete Ijubiteljskih društev; dobro obiskane razne prireditve v KS, OZD in podobno), ter dokaj omejene obstoječe materialne možnosti in po-goji, da jih zadovoljivo uveljavljajo. Ocenjujemo, da se ponovno oživljajo tradicionalna in v kulturni akciji že presežena nasprotja med amatersko in profesionalno ustvarjalnostjo, kar se že kaže v tem, da še ni dovolj povezav, da je premalo neposrednih stikov med profesionalnimi kulturnimi institucijami in OZD ter kulturno dejavnostjo v KS. Zato nimajo dovolj jasno opre-detjenega programa nadaljnjega razvoja Ijubiteljske de-javnosti v KS, OZD in v občini ter v mestu. Menimo, da bi morali na področju kulture učinkoviteje podpreti proces samoupravnega povezovanja, združevanja dela in sredstev kulturnih organizacij in društev v samih kulturnih dejavnostih, tako v okviru občine, še posebej pa na nivoju mesta, izboljšati samoupravni in družbeno-ekonomski položaj tudi Ijubiteljski dejavnosti. 1. V nadaljnjem razvoju samoupravne organiziranosti in delegatskega sistema v SIS je potrebno doseči, da po-staneta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev odločilna sub-jekta kulturne politike in nadaljnjega kulturnega razvoja. Skupščina pa resnično mesto razprav in odločanja o pro-gramskih usmeritvah ter določanju meril in kriterijev vrednotenja dela. 2. V nadaljnjem razvoju svobodne menjave dela je po-trebno zagotoviti na osnovi predloženega programa izva-jalcev, opredeljenih meril in kriterijev takšna sredstva, ki bodo omogočala bolj ustvarjalno in množično delo v društvih in skupinah. To zahteva, da skupščina občine opozori Ijubljansko kulturno skupnost, da je Ijubiteljska dejavnost v težkem družbeno ekonomskem položaju in da je potrebno ponovno uskladiti in opredeliti v Ijubljan-skem kulturnem prostoru, kakšne so nadaljnje možnosti in pogoji razvoja Ijubileljske dejavnosti. 3. Iz finančnih planov kulturno umetniških društev se vidi, da velik del stroškov odpade na najemnine, ogreva-nje in razsvetljavo. Posamezni KUD zagotavljajo ta sred-stva iz tistega dela, ki so namenjena za strokovno delo in širitev dejavnosti. Predlagamo, da se v sodelovanju s KS pripravi konkreten predlog razdelitve stroškov med društvi in krajevno skupnostjo, s tem pa tudi uredi delež financiranja. Društva pa bi vračala ta sredstva z izvajanjem svojega programa v krajevni skupnosti.