194. številka Ljiljana, v soboto 23. avgusta. XVIT. leto? 1884. Ishaja vsak dan iv«£er, izimši nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za »v str ij sko - op ers ke dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt 1eU 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za ise leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 k r., za jeden meBec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje ua dom računa se u 10 kr. za meBec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po H kr., če se oznanilo jedrn krat. tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tisku. Dopisi naj se izvole frank i ruti. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in up rav niš t v o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „ Gledališka stolba". Upravu ištvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t! j. vse administrativne stvari. Pred odločitvijo. Če druzega ne, že zanimanje, s katerim vsi •slovenski rodoljubje pričakujejo izida notruujske volitve, že to splošno zanimanje znači, da ta volitev nema samo lokalnega pomena, da se z njo ne bode odločilo samo za Notranjsko nekaj. Zanimanje za to volitev je doma povsodi na Kranjskem, a dobiš je tudi v zadnji slovenski koči, ki tam na meji trd boj bije za svojo, našo narodnost. S tem pa je samo po sebi povedano, da se nadi volilni možje ne bi Brneli ozirati samo na svoje mnenje, si-mo na lokalno okolnosti, si.mo na svoje mandate, marveč tudi na to, kakšen odmev bode njih oddani glas našel pri njih sodeželanih, pri njib slovenskih rojakih. Možje volilci bodo dne 25. t. m. v Postojini nekaj izrekli, a to bode razveselilo ali pa zabolelo 708 slovenski svet, kakor že bode. Tako se vselej godi, kadar gre za načelo, a ne za osobo. Notranjci amo dosedaj po kmetskih občinah vselej, tudi pod najhujšimi pritiski volili može narodne in zaradi tega zasloveli smo po vsem Slovenskem, da smo „zavedni Notranjci" ; res je bila pri iihh narodnemu kandidatu zmaga gotova, in za tega delj sta tukaj tudi kandiaovala moža, kot »ta dr. Vošnjuk in dr. Zamik, ker je narodna nuša stvar zahtevala, da gotovo dobi taka dva odlična zagovornika v deželnem zboru. „Slovenca, — nem-Skutarja ne!" To je bilo tedanje gaslo, in mi Notranjci smo si vsikdar poslancema izbrali dva najboljša Slovenca: dra. Zamika in dra. Vošnjaka. In to je bila naša čast! Slednji čas ffl usoda nas Notranjce zopet postavila na razpotje, in ves slovenski svet s težka pričakuje, katero pot si mi izberemo, mi — ki smo najbolj zavedni. Ti poti pa greeti V3aka v drugi kraj, dasi nekateri do sedaj neso hoteli priznati, da je jedna pot naša Btara pot, a druga nova. Na novo pot nam naš narod hočejo zavleči in najprvo skušajo sedaj pri nas Notranjcih, s kakšnimi komplimenti nas bodo zvabili b stare naše poti. Pravijo, da moramo mi iz deželnega denarja raz pisava ti nagrade za nemški jezik. Mi moramo pripoznati, da je nam nemščina tolikanj potrebna, da nam še ni pomagano s ponemčujočirai obligatnimi učnimi Črteži, nego da moramo še sami plačevati postransko nem-Sko poučevanje in da to storimo od srca radi! Ta je jedna. Druga pa je ta, da mora naš poslanec vse storiti, kar vlada koli hoče, da moramo mi po svojih poslancih vladam streti, a ne, da mora vlada nam streči po naših poslancih. To se zahteva. In tretjič se zahteva, da mi hladnokrvuo gledamo, kako vladni pandurji pretepavajo naše poslance, zaslužne može in da puščamo z osorno in ostudno pisavo de-m i h' »i 11 z o v u t. i narod naš, zlasti mladino! Nova politična šola v Ljubljani je, razkrojujoč dr. Zamikov nradikalizemw, pri tem učila nauke, kateri bi Slovencem dali narodno-politično smrt, če po njih živimo. Mej d rugim hoče od nas, da nikdar ne volimo poslancem moža, ki vemo, da on utegne danes ali jutri v katerem vprašanji koli nasprotovati vladi naši. To je nauk, ki ga le začnimo vzpolnjevati, pa bode v kratkem po nus! Če volimo samo taku kandidate, ki bodo z vlado hodili po drni in strni, s tem se odpovemo temeljni pravici svoje osnovne ustave, a to bi mogli storiti k večjemu in samo tedaj, ko bi bili gotovi, da je vlada kakor nebeški Bog vsevedna, pravična in usmiljena! V ta novi narodni in ustavni „paradiž" hočejo, da bi mi Notranjci prvi uttkmli svoje glave. Diplomacija Ljubljanska je znala nabrati polčifc, ki naj bi osvojil našo pamet, naše prepričanje, ter iz nas naredil politične s kopce, ki bi brez neviirnosti b:li ztf kateri koli politični harem. Kako je ta polčič od vlanske jeseni delal mej nami: „infaudum-reuo-vare"! Najbolj žalostno pa je to, da se more na Kranjskem o taki slovenski stranki govoriti in da je njeno prokletstvo zaneseno tudi na naša notranjska tla. Če Slovenci s svojo stanovitnostjo in neustra-šenostjo ue bodemo ničesar dosegli, z omahljivostjo in boječnostjo bodemo Še maDJ. Uprav pogibeljno torej je za slovensko-narodno politiko novodobno načelo, da je Slovencem voliti le take poslance, ki se kakor trst vedejo, kakor že potegne vladna sapa. In slednjič ne sme uobeu narod puščati, da se mu možje grdijo, ki so mu že veliko dobrega storiti, a ničesar pokvarili, da se za agitacijo kate ro koli rabijo sredstva, ki demoralizujejo občinstvo. Kateri narod svoje može psovati daje, kedar jih ne potrebuje, tisti jih niti imel ne bode, kedar mu jih bo potreba. Kaj-li je dr. Zurnik zakrivil mej nami, da je sedaj ta-o napadpn in teptau. ali mu marveč nesmo dolžni rodoljubne hvale? JMi, ki smo že v mladih letih tolikokrat Čuli s častjo imenovati njegovo ime, mi bodemo sedaj tega moža črtili zavoljo tega, ker mu je obraz razpraskal človek, ki se je prav v dr. Zarnikovem nedriji vzredil?! Če je dr. Zarnik v narodnem oziru kaj pregrešil, to ne more drugega biti, kakor da je rameni držal — Šukljeju, sedanjemu svojemu rablju, čegar prošlo življenje sovrstniki njegovi stoprav sedaj razumevajo. Kdor Šukljejevo početje odobruje, nanj in na njegove otroke naj le pride pohujšanje, in tega pohujšanju naj bode tudi narod smrtno deležen, če se ga ubraniti ne moro ! Dovolj! Ako se tik pred volitvijo — in to ni izključeno — kaj ne premeni, ostane vladno-slovenske stranke kandidat: gospod AdolfObrezav Cerknici. „Kaj doživel sem na sveti V — lahko se vpraša začuvši o tej kandidaturi, vsakdo, prvi pa dr. Zarn;k sam. Obreza vlani — Obreza letos! Kako resolutno je vlani odbil vsako kandidaturo za deželni zbor, rekši: „Državni poslanec sem, trgovec posestnik, oča in se ne prav dobrega zdravje, ne morem žrtovati .... (na narodnem shodu Notranjcev v Postojini, v 116 št. „Slov. Naroda" 1883)! Kako gorko je vlani priporočal ob jednem s kandidaturo dra. Vošnjaka tudi kandidaturo dra. Zamika, cel uvoden članek v „Slov. Narodu" (št. 128.) jima je posvetil, kjer pravi z ozirom na protikaudidovanje in agitovanje, da „kaže tako postopanje neopravičeno nehvaležnostin breztaktnost proti našima dosedanjima poslancema gg. dr. Vošnjaku i u dr. Zamiku". In nadalje piše: „ Vprašam: Kdo razumnikov in iz kakih razlogov more biti zavze"t proti tema gospodoma? Sta li izdala nas in nado stvar? Sta li kedaj prelomila dano besedo in obljubo? . . . w S takim krepkim prepričanjem priporočal je lani Obreza Notranjcem volitev dra. Zamiku, tako se je srdi! na vse, ki so proti tej volitvi agitovali, ali celo kandidovpli. Ali Obreza „von heute" je sam tako nedosleden, sam tisti razumnik, ki je zavzet proti dru. Zamiku in ne le to, — on sam je dru. Zamiku protikandidat! To so stvari, ki se o Človeku, štirideseto leto vzpolnivšem, misliti niti verjeti ne dajo! Žalibog, da moramo tu pa tam o našem moži kaj tacega zabeležiti: Tudi mi lahko vprašamo, laglje nego nas je lani Obreza povprn-j seval: iz kakšnih razlogov je on zavzet proti bivšemu našemu poslancu? Morebiti je to vse, kar je že izporočil na oficijalno-vladni shod Postojinski LISTEK. Tri dni ob gorenjej Savinji. (Spisal Josip Levfčnik.) XV. (Konec.) Ne preveč strme toraj lagoten in prijazen je pot, ki pelje iz Luč črez srednjevisok hrbet, Rogat'c v dolino za Dreto. Čez dobro uro hoda smo že do-Bpeli na vrh imenovane planine, od koder se nam je zopet razgrnil razgled, nazaj na mrtve gore Solčave in naprej na življenja polna polja ob Savinji in Dreti. Ravno spodaj pod nami pa smo gledali na velikansko poslopje gornjegradske graSčine in cerkve. Vse druge potne težave bi še človek ložje prestal kakor žejo, kajti hudo se godi popotniku, potujočemu po krajih, kjer manjka krčem in pitne vode. Tudi nam se je godilo tako. Videli smo pač Gornjigrad s svojimi obilimi zavodi, iz kojih „Bog roko ven moli", skoro čisto blizu pod nami, ali zdelo Be nam je, kakor ko bi bil trg prava „fata mor-ganau, kajti, akoravno smo urno stopali navzdol, jo še dokaj čaba priteklo, predno smo došli do prvega gornjegradskega templja Bahovih čestilefiv. — Gornjigrad je jedini trg v dolini za potokom Dreto, ki nad „Novo Štifto" izvira in se pri Nacaretu izliva v Savinjo. Vprav na severozahodno-vzoožje Menine pritisnen, ima ta trg nekako senčno, otožno lego, da so človeku čudno zdi, kako da je ta „odroČniu kraj še prišel do tako važne naselbine. Ako je lega trga pusta, okolica precej otožna in jednolična, je trg sam ob sebi nekako „romantičen", tem bolj, ker ga obdajajo spomini na staro zgodovino, na nekdanjo imenitnost. Tukaj so namreč nad dvesto let Bvoje žeslo vihteli ljubljanski škofje, tukaj ao imeli s premnogim spremstvom in služabništvoin svojo poletno stolico in še sedaj je velikanski grad in premnogo planinskega sveta okolu njih lastnine. Po-četek gornjegradskemu škofovskemu gradu je bil samostan benediktincev, ustanovljen v 1. 1140. po oglejskemu patrijarhu. Bogato so ta Bamostan obdarovale razne plemenite rodovine, ali že leta 1461. bil je samostan zaprt in njegovo posestvo je pripalo ljubljanskim škofom. Velikanski stavbi, cerkev in grad pričati o podjetnem duhu teh gospodov; osobito grad je tako prostoren, da so sedaj v njem nastavljeni sodnijski davkarski, dekanijski in šolsk* uradi, notarijat, in stanuje večinoma ondu uredništvo, pa veuder je še vse drugo nadstropje — prazno! Tudi cerkev je za ta zakotni kraj dosti prevelika, kajti ona je menda največja lavantinske škofije in v svojem notranjem nosi še mnogo sledov posebne skrbi svojih imenitnih podpornikov. V gradu se ne shranjujejo nikakeršni spomini na nekdanjo prebivalstvo ; zgornje historične sobe so prazne, samo v nekojih smo strmeli nad istinito umetnimi fresko-slikarijami, posebno v kapeli Tomaža Hrena, jedine znamenitosti, ki obiskovalca v teh pustih prazninah zanimati zamGre. Več pozornosti obrača na se cerkev, katera ni bila samo nekdaj, ko je bila de neposredno pod oskrbovanjem škofov — bogatstvu svojih po- Bđa je baron VVinkler več storil za deželo, nego deset dr. Žarni kovu? Će je temu tako, potem se ta argument še v veliko vi4ji meri da porabiti proti kandidaturi Obrezovi, potem naj tudi Obreza — ostane lepo doma. Želeti pa je pred vsem, da je poslanec mož. Najmilostnejša sodba za O brezov pojav je ta, da ni moški. Izgovaria ga niti prijateljstvo, ker drugo prijateljstvo je z njim prelomljeno. Kandidature mu neso usilili voliici iu volilni možje, on sam jo je izprosil; znana nI«javau je tista malha, h katero je bodil od hiše do hiše. Že zaradi tega se nam bode svet čudil, ako »i izberemo tacega muža za poslauca. Ali Obreza je vrhu tega kandidat na podstavi programa vladna slovenske stranke, ki ni več stari sloveuski program. Ako volimo Obrezo, odobrimo „šulferajoo-vanje", vladno mameluštvo v naši deželni zbornici in odobrimo tudi sredstva, s kater: mi se od sedaj naprej »mejo u biva ti kandulatje, zaslužni možje! Tega pa nikari ue storimo, če nečemo, da nas doleti narodna Braniota in prej ali slej tudi kesunje! „Pokažimo svojim političnim nasprotnikom, da nič ne more tušiti naše sloge, pokužimo svetu, da na Notranjskem ni ovenela ljubezen za nurodno stvar, marveč da še vedno cvete, kakor v prejšnjih časih. Pokažimo, da smo politično zreli, da ■■ a* in- upogne vialia sapa, temveč, da siuo kakor viekdar odločni In složni.** S temi besedami nam je vlani Obreza — isti Obreza! — še konečno priporočal izvolitev dra. Zamika v „Slov. Narodu11, 123. številka. Vlani smo ga poslušali, tudi letos naj nam donijo iste besede še z vse drugačnim glasom. Zatorej, možje volil ci: Volite vsi dra. Kanilka, a ne volite pa vludnega. kandidata! x. Politični razgled. Notranje «lc/elc. V Ljubljani 23. avgusta. Pri deželuozborskik volitvah na Štlrskern bo v mestih in trgih izvoljeni sami liberalci. Feta-karr, ki ho letos volili, neso nič spremenili volilnega i/ida. Konservativce je goljufalo upanje, ki so ga stavili na te nove voiilce. L beralei pa vender neso prišli brez izgube iz tega volilnega boja. Trgovska zbornica v Gradci ni več volila gospoda Syza, ki je bil vselej poročevalec pri budgetu. PaJ je zato, ker majhni obrtniki neso zanj marali zaradi njegovega protivljenja novemu obrtnemu zakonu. Na njegovo mesto je sicer izvoljen zopet liberalec, ki je pa prijazneji malim obrtnikom, in ne bode povsod podpiral židovskega oderuštva. Da je zaradi tega Žalovanje v Izraelu, se razume sumo ob sebi, zlasti Be židovski listi jeze, da se trgovci neso zanj potegnili. Danes se nnide hrvatski sabor. Imel bode samo tri ali štiri seje, potem se bode razpustil. Poročilo regnikolarne deputacije za rešenje Re kega vprašanje je sicer na dnevnem redu prve seje, pa se bode težko obravnavalo o njem. Sabor se bode bavil z inartikulirunjem volilnega patenta za Krajino. Konci tega meseca se bode pa zaključil. — Volitve za novi sabor bodo sredi meseca septembra. Ko začne oger.ki državni zbor meritorična dela, bodo državni poslanci hrvatskega sabora že voljeni. Vnanjc države. Poročila o shodu treh cesarjev širijo se po časopisih. Govori se, da se snidejo ruski car, kroviteljev primerno okrašena, ampak je še tudi sedaj snažen in po svojej velikosti veličasten božji hram. Na njenem zunanjem obzidji naznanjajo od starosti vsivele podobe iz marmorja grobove tukaj umrlih škofov in drugih imenitnih mož. Tudi ne-Brečni, zavratno umorjeni Kacijanar je tukaj pokopan. Ni nam bilo dano zadrževati se v tem, po svojih prebivalcih posebno prijaznem trgu, morali smo iti naprej, da bi še do noči prišli do Mozirja. Ker smo po ttidnevnej hoji prišli zopet na ravni svet, smo si tudi poiskali v Gornjem Gradu vozove, da smo se, v novic očarani od prelepe gornjesavinj-ske doline pripeljali že v temi v Mozirje, kjer smo se v veselej družbi „na pošti" še pozno v noč bavili s prijetnimi spomini na krasni veličastni savinjski planinsni svet. Le s tužnim srcem zapustili smo drugo jutro toli krasno dolino, ali zapustili smo jo s ponosno zavestjo, da smo gledali in občudovali pravi, dragoceni dijadem drage naše domovine! avstrijski in nemški cesar sredi septembra v Kra-kovu. Seveda je še treba počakati, če se te vesti obistini jo. Dela za določitev črnogorsko-turške meje še sedaj neso končana. Od neke strani se cnlo poroča, da se Se resno začtda ueao. Ovirajo jo vojeviti Albanci, ki ne marajo priti pod črnogorsko vlado. V Crnej gori pa pričakujejo tudi nekega ru sktga ženijskega častnika, ki bode pri tem delu črnogorske člane podpiral Dolgo že trajajo obravnave mej Nemčijo in Vatikanom, pa brez pravega vspeha Večkrat smo že mislili, da Bismank misli pomiriti se s katoliško cerkvijo, pa vselej so se zopet povrnile prej loja zapreke. Nemški kancelar je samo tedaj prijazen nemškim katolikom, kadar jih potrebuje v državaem zboru, potem pa takoj jim nasprotuje, kajti hvaležnost m njegova lastnost. Zdaj so zopet začeli nemški oflcijozni listi hudo pisati proti Vatikanu, kar kaže, da Bismarck še nikakor ne misli na spravo. Ti časniki širijo vest, da se je pruski poslanik Schldzer, ki vodi obravnave z Vatikanom, pri nekej priliki izjavil, da ga tam večkrat z lažnjivimi poročili vodijo za nos. O papežu Levu se pa širi vest, da je častital kardinalu Francelinu, ker je izdal neko knjigo, ki pobija Hegelovo filozofijo in se izjavil, da je ta boj potreben, kajti protestantizem je naredil iz Nemčije trdnjavo zmote in obžalovanja vrednih predsodkov. Jaz pa hočem ta tla korak za korakom priboriti, in nadaljevati boj brez premirja. Koliko sti ti vesti resuični, se pač ne ve, ali pripravni sti nahujskati protestantovsko nemško prebivalstvo proti Rim8kei kuriji, in poostriti Kulturni boj v Nemčiji. Ker se pa siriti po vladi prijaznih novinah, je to dokaz, da nemška vlada nikakor ne ne želi sprave s katoliško cerkvijo. Naravno je, da se nemški liberalci tega vesele, kajti daje njim upanje, da pridejo zopet do prejšnji- veljave. 'J,%edluj<»iie države in Avstrija imajo sedaj majhen konflikt, ki se bode pa gotovo mirno in kmalu poravnal. Avstrijski konzul v Pittsburgu je na rojstni dan cesarja Franu Josipa izobesil avstrijsko zastavo na konzulskom poslopji. Načelnik redarstva jo je pa uka/al odstraniti. Konzul tega ni storil, in policijski šef pritožil se je pri županu. Zupan je povabil konzula k sebi, ki pa na to povabilo ni prišel. Sedaj se bode stvar obravnavala mej avstrijskim poslanikom v "VVashingtouu iu državnim sekretarjem mr. Frelinghuvsenom, na kojega je apeloval konzul. To pač ne bode imelo druzih nasledkov, kakor da bodo policijskega šefa poučili, da je že stara navada, da konzuli razobešajo zastave na rojstni dan svojih vladarjev in da se to braniti ne sme. Vraocosko-kltajska vojna se je začela, sicer ne oficijalno napovedana. Francija je stavila Kitam ultimatum, da naj plača 80 milijonov frankov zadoščenja, ker je prelomil Tientsinsko mirovno po- : godbo. Francoski poslanik je zahteval odgovor v 48 i urah. Dotični obrok jo pretekel in Kitaj je neki odgovoril zanikavno. Zaradi tega je francoski konzul v Pekingu že snel francosko zastavo in izročil varstvo francoskih podložnikov na Kitajskem ruskemu poslaniku. Kitajski poslanik v Parizu je pa dobil povelje od svoje vlade, pretrgati pogajanja s Francijo in oditi v Berolin. To povelje je že objavil frau coskej vladi in ta mu je izročila njegove papirje. Ako so vsa ta poročila povsem resnična, bila bi že diplomatičua zveza mej Francijo in Kitajem pretrgana. Po najnovejših poročilih pa Francozi že bombardujejo Fu-Čev. Boj sicer oficijalno ni napovedan, temveč Francozje ho kar začeli bombardovanje Fu-Čeva, kakor Angleži Aleksandrije. S tem, da se vojna ni napovedala, se je francoska vlada izognila Hitnosti, da bi morala sklicati zbornici. Tako se bode pa lahko brez njiju vojevala, dokler ne poteče že dovoljeni kredit. Francoski opozicijski listi trdijo, da je to prava vojna, ko kanoni pokajo in se rušijo mesta, tudi bi vsak v diplomatične spletke ne posvečen človek tako sodil, a državniki pa stvar drugače obračajo, kadar njim drugače bolj služi. Dopisi Iz Ljubljanske okolice 22. avgusta. [Izv. dop.] (Slovenski radikalci; notranjska volitev in dr. Zarnik.) Najnovejši dnevnik dan za dnevom pisari o slovenskih radikalcih in maha po njih, kakor po neki, državi in deželi silno nevarni stranki; opisuje jih, k; kor Rimske Katilince ali grške herostrate in žene hrup, kakor bi imel pred seboj prave ruske nihiliste ali nemške anarhiste. To moramo vender resno vprašati, kje je on našel te radikalce? Kje in kakšen je njih program in kdo ga je sestavil ? Naj nam on to natančno naznani, drugače bi morali mi njegovo počenjanje smatrati za golo, ob jednem pa hudobno izmišljijo, ki je za našo deželo in za našo naroduost silno škodljiva, ker nas pred svetom sumniči in grdi, kakor, da bi mi imeli Bog vedi kake, človeški družbi in državi nevarne elemente mej seboj. Iz velikanske agitacije, ki jo ta list napravlja zoper dr. Zarnik-a bi sicer človek mislil, da je morebiti slednji tak radikalec, in ob jednem vodja te strahovite stranke Ali zastonj Bi••mo za to mise{ dokazov v najnovejšem dnevniku, še manj pa jih moremo nuj t i v dozdanjetn javnem delovanji dr. Zar-nikovem. Ali je mari to radikali -»'in, ako dr. Zarnik ni bil za privoljenje zloglasnih 60O gld. za neobligatni pouk nemškega jezika? Po naših mislih tako malo, kakor malo so tisti, ki so po Želji gospoda deželnega predsednika te krajcarje privolili, izdajalci domovine in slovenskega naroda. Na dalje je videti, da bi „Ljubljanski Benjamin" rad sumničil dr. Zamika, da je nasprotnik gospoda deželnega predsednika. Pa tudi zato nesmo slišali od njega nobenih dokazov. Nasprotno pa še dobro vemo, kako živo in krepko se je poganjal g. dr. Zarnik ravno za gospoda deželoega predsednika, ko so ga v deželnem zboru leta 1881 nem« škutarji, ki so tedaj imeli še večino, z veliko silo napadali. Največo nevoljo pa mora ta list obuditi pri vsakem poštenem človeku, ki naše razmere pozna, da skuša g. dr. Zamika pri naši častiti duhovščini očrniti. V tem oziru ne d.ije vse njegovo javno življenje nikukega povoda kaki sumnji. Nasprotno priča njegovo javno ravnanje, da je duhovnom kakor vsak pravi Slovenec, vselej bil prijazen. V dokaz navajamo mej drugim to, da je Še leta 1882 v de-žtluem zboru predlagal zahvalnico oo. frančiškanom Novomeškim zato, ker na tamošnji ljudski šoli brezplačno poučujejo. Zatorej se nam v resnici čudno zdi, da, kakor je podoba, so se dali nekateri duhovniki na Notranjskem pregovoriti zoper dr. Zamika od časnikarskega Benjamina, katerega urednik, kakor pripoveduje šolska zgodovina in tisti, ki so ga s katedre poslušali, zastran verskih svojih nazorov, vse drugače sluje. Zatorej tudi, ko je deželui volilni odbor lani za deželni zbor kandidate postavljal, proti dr. Zarnik u ni bilo iz duhovskih ozirov čisto nobenega pomisleka, pač pa proti profesorju Šukljeju tako, da ni mogel za kandidata postavljen biti. Ako se vse to premisli, mora se človeku čudno zdeti, da je nastala na Notranjskem tolika zmešnjava, ki po dejanskih razmerah nikakor ni opravičena. Iz Žavca 22. avgusta. [Izv. dop] (Volitev.) Dne 21. avgusta t. 1. smo imeli tukaj volitev poslancu v deželni zbor. Žalibog, da moram poročati, da je vedno naroden Žavec, prva trdnjava proti zagrizenemu sovražniku v Savinjskej dolini, za trgi zgornje Savinjske dolino zaostal, da ni jednoglasno izvolil narodnega kandidata. Naš trg ima 45 vodičev, od teh jih je prišlo 38 na volišče; Bedem volilcev se ni udeležilo volitve. Pa zakaj? — Uzroki bo raznovrstni. Jeden je rekel, da je bolan, drugi, da hoče nevtralen ostati, tretjega je celo neka stara nemčursku klepetulja pregovorila itd. itd. Nasprotni kandidat, osoben sovražnik Žavskega trga in slovenskega naroda sploh, dobil je torej 4 glase. Pa, narod slovenski, ne obupaj zaradi tega nad nami, vedi: narodna ideja se tem bolj širi, čim bolj se sovražnik v nas zaganja. Navdušenost za narodno stvar postaja vedno večja, ljubezen do materinega jezika vedno močneja in srd do našega sovražnika vedno silneji. Štirje voliici so toraj 21. dan t. m. nasprotno volili; pa ti štirje neso Žavčani; privandrani tujci so, ki drugim tujcem, kateri pa vedo, kako mej Slovenci živeti, kateri slovenski jezik in slovenske navade spoštujejo in častijo, sramoto delajo. Jeduemu iz-mej Četvorice pravijo ljudje: „Harum Paša"; rodom je Hrvat, drugi je Čeh, tretji Kranjc in četrti mej Slovenci rojen, vzgojen in sedaj mej Slovenci kruh služujoč Nemec. Zdaj pa še nekaj veseltga. Harum Paša in Čeh nas bodeta v kratkem zapustila in se v Celje preselila. Srečen pot! — Iz Ljutomera 22. avgusta. [Izv. dop.] Pri včerajšnji volitvi je dobil nemško-pruski kandidat dr. Auserer 45, slovensko-avstrijski kandidat profesor Kunstek žalibože samo 38 glasov. Da bo zadnji ostal v Ljutomeru v manjšini nesmo pričakovali; po volitvi nam je to razumljivo. — Nasprotna stranka je krčovito delovala in uspeh tega nam kaže razmera glasov. Nobenega sredstva ni opustila uplivati na voiilce. Danes se že s prstom kaže na tega in onega volilca, ki je dobil prase, voz sena ali slame, da bi in da je volil nemško-pruskega kandidata — oziroma, ki je dobil toliko in toliko denarja, da 89 je moral odpeljati nekam v Medjimurje, samo, da bi ne volil slovensko-avstrijskega profesorja. Pa ravno tako se kaže b prstom na vse one Ljutomerske nemške pristaše in bogataše, ki se neso Bramovali skrito, in javno rabiti navedenih sredstev za agitacijo za dr. Ausserera. Čuditi se moremo tudi tistim c. k. uradnikom seveda političnim, ki so volili Nemca to je prusaka dr. Ausserer-a. Profesor Kunstek je ostal v manjšini, a v častni in mnogobrojni maujšini. Nam pa bode za prihodnje volitve skrb bolj delovati in porabiti vsako sredstvo — seveda pošteno — zi naše kaudidate. Nasprotniki so nam v vzgled našega bodočega delovanja — panežnjih nesramnimi sredstvi grdega podkupovanja. Domače stvari. — (Presvitli cesar) podaril je po toči poškodovanim goriškim občinam! Kostanjevici 700 gl., Vojščici 400 pld., Brestovici in Selu po 300 gld., Tomaževici 200, Malemu dolu 100 gld. Mornarskemu hospicu na otoku Građo 30O gld. — (Izvrševal ni odbor klubu narodnih poslancev deželnega zbora kranj-8k ega) moral je glede kandidature na Notranjskem imeti precej shbo vest, kajti k dotičnoj seji se nI povabil nI I i gr. Svetec nI ti g. dr. Woš-iijak. Popolnem naravno je tedaj bilo, da je bil g. Obreza kandidatom proglašen vsled Poklukar-Šu k 1 j e-K lu n o v e milosti. — (O volitvi na NotrauJBkem) došlo nam je toliko dopisov, da je pri najboljšej volji ne moremo priobčiti. Samo zaradi napadov na obče spoštovano obitelj L^vrenčičevo dobili smo 6 pisem, ki bo vsa polna nevolje in razjarjenosti, da nasprotna stranka tako razžaljivo pisari proti tako zaslužnej in priljubljenej rodbini. — — (Pod ključem.) O tem zanimljivem shodu volilnih mož se nam poroča: Prišedši v sobo, kričal je dr. Strbenec, silno razkačen, naj bo duri in okna zapro, kar se je tudi zgodilo. Potem je s povzdignenim glasom tožil, da je bil razžaljen, češ, da mu bode zbor izrekel obžalovanje. A nihče uiti črhuil ni. Na to ho je prebralo dr. Vošnjakovo pismo in izrekla jednoglasna zaupnica. Takoj na to oglasi 8e notar Gru nt ar in jadikuje, da je naš narod zanemarjen, daleč za drugimi zaostal, da je ubožen, da doktorji za nas nič ne narede, da jim narod ne more zaupati. (Ugovor: Saj še ni 5 minut, ko ate izrekli zaupanje doktorju!) ter priporoča Obrezo. Gosp. Valenčič pravi, da je našemu uboštvu vlada kriva i. t. d., na kar dr Strbenec i u Milavec zahtevata, naj se Valenčič opraviči zaradi te trditve, kar je slednji takoj hotel storiti. A ker je več volilnih mož želelo, poprijel je g. H. K a v č i č besedo, ter jako dobro obrisal naš položaj vladi nasproti. „Vse, kar imamo, pridobili smo si s težavo za svoje žuljave groše. Da nam je vlada dovolila narodne šole, je čisto naravno, vsaj nam je jezik dal Bog. Davek so nam znižali, ker so uvideli, da smo poprej veliko preveč plačali. A tega, kar smo preveč plačali, in zaradi česar smo obubožali, nam neso dali nazaj.....Dr. Strbenec: Vlada nam daje subvencijo za povzdigo kmetijstva. (Kolika bistroumnost!) Kavčič: Te subvencije so le naš denar, in kaj nam hasne, če se nam v jeden žep da 10 gl., iz druzega pa 20 gld. vzame? Mej govorom gosp. Kavčiča čulo se je vedno odobravanje. Nasprotna stranka potrta. Dr. Strbenec predlaga, da se gla-Buje za Zamika potem pa takoj za Obrezo. Za dra. Zarnika, bilo nas je 8, za Obrezo 11, ostali neso glasovali. — (.Fanfullau) v Rimu, izhajajoč list, ima v svojej 202. številki članek z napisom „Un mi-crobo", v katerem strastno grdi Slovaue in fruk-tificira Šukljejev napad na „Sokola". Piše mej drugimi: n A Lubiana, giorni sono, alcuni Slo-veni di ritorno da un Tabor, ossia da un comizio popolare, salutarono gli ufficiali del presidio col grido : Morte ai Tedeschi! Codesti Sloveni sono gli aggreasori dei nostri pescatori chioggiotti: essi sono i promotori di molti scandali, che la polizia auatriaca per non mostrare le magagne locali addossoal' irredentismo." Komu te lažljive besede ne vzbujajo gneva in jeze ? Sicer se pa bo-demo s „Fanfulo" po volitvah še pečali. — (Vojaške "godbe.) Včeraj je svirala godba 97. pešpolka na kazinskem vrtu res izborno. Posebno je dopadal komad: „Melodienkranz Uber Krainische Lieder" od Scherenzelna. — Danes svira godbi 17. pešpolka baron Kuho in godba 97. pešpolka na kazinskem vrtu. Občinstvo, kateremu je uhod na kazinski vrt prost, bode te la j imelo redko priliko v Ljubljani poslušati dve vojaški godbi pri jednem koncertu. — (Shod tiskarjev v Pragi.) — V dan 6., 7. in 8. septembra t. 1. zborovali bouo avstrijski tiskarji v Pragi. — Povod temu zborovanju je v prvi vrsti našim čitateljem že dobro znani „razpor Ljubljanskih tiskarjev." — Da se pa v tej zadevi sklice shod v Prago, pripomogli so z energičnim nastopom največ češki sodrugi, kateri samovoljnega početja avstrijskih nemških tiskarskih društev nikakor neso mogli dalje gledati mirnim okom, ter zahtevali, ker v tej zadevi ni kompetentno odločevati jedino le tiskarsko društvo Dunajsko, da se skliče zbor, na katerem bodo tudi druge korporacije avstrijskih tiskarjev pravico imele, izraziti svoje mnenje v tej kočljivej stvari. — Omeniti nam je namreč Še, da so na zahtevanje Dunajskega društva večinoma vsa avstrijska nemška društva odpovedala v lastno škodo zvezo Ljubljanskemu staremu tiskarskemu društvu, v katerem spojene bo vse podporne blagajnice, in se inkorporirali z novoosnovanim društvom Bamber-govih nemških tiskarjev, katero razpolaga le z malo, negotovo svoto in šteje okolu 14 članov. — Stvar se je do zadujega časa po zagrizenih tujcih strastno nadaljevala in pozvana bila so vsa tiskarska društva širnega sveta na boj proti Ljubljanskemu društvu, kar se oglasi „Typografička Beseda" v Pragi in stori konec temu nesramnemu početju. — Na saboru zastopana bodo po svojih poslancih skoro vsa tiskarska društva cislitavska in nadejati bo je, da se bode stvar, obravnavana na slovanskih tleh, za miroljubne naše tiskarje tudi ugodno rešila. — Zastopnikom Ljubljanskega tiskarskega društva voljena sta bila v zadnjem izrednem občnem zboru jednoglasno gg. Vekoslav Legat in Og. Ze-plichal; nasprotno nemško društvo Kleinmavr in Bambergove tiskarne pa si je volilo zastopuikom svojega prvomestnika g. Sperlingn, rodom Saksonca, da jih bode kot avstrijske tiskarje zastopal na zboru v Pragi. — (Premembe posestva) Pivovar gosp, Jur: Auer, kupil je daues od g. Jarneja Černe-ta, po domače Jernejka mesarja in hišuega posestnika, na sv. Petra polji tik prostora, kjer se bode zidala nova vojašnica, polje za 50O0gld. G. Auer bode na tem prostoru sezidal velike ledenice in kleti za svoje pivo, katero bode odslej varil v dosti obilnej-šej meri, — (Tatje) ulomili so preteklo noč v pisarne deželnega odbora. Stikali so po vseh sobah in mi zah, a odnesli neso nič druzega, kakor par starih sukenj in jedne hlače. Neko miznico, v katerej bilo 40O gld., so k sreči pri miru pustili. — (Konfiskacija.) Zadnjo številko „Sloven skega Gospodarja" zaplenili so zaradi Članka „Slovenska zmaga v Mariboru." Uredništvo priredilo je drugi natis. — Ista osod.i zadela je včerajšnjo številko „Slovenca" zaradi dopisa iz Celja. — (Izletnike naGorenjsko) opozarjamo na čebelarsko in sadjarsko razstavo v Lescah in na iutršujo slavnost slavnega čebelarja Janše. — (Čebelarji) vesele se lepega vremena zadnjih dnij. Ajda lepo cvete in čebele tako pridno bero, da čebelarjem srca kar veselja utriplje. Še prihodnji teden brez posebnega dežja, pa bode pridelek izvrsten in obilen. — Čebelarsko in sadjerejsko društvo), s svojim sedežem na Jesenicah, deluje v kratkem čaBu svojega obstanka, prav po izgledu pridnih čebelic, jako uspešno. Nesebičnemu in jako delavnemu odboru tega društva gre vse priznanje! Ne le, da izdaja dobro uredovani mesečnik: „Slovenski če' elar in sadjerejec", s prav primernimi, dobrimi članki o čebelarstvu-in sadjarstvu in različnimi dopisi, naredilo si je lepo in velikansko drevesnico, iz katere bodo udje in drugi dobivali požlahtnjena drevesca in priredilo baš te dni prav času in kraju primerno čebelarsko in sadjarsko razstavo v Lescah, katera mora na vaacega, kdor jo obišče, če tudi ni čebelar dober utis napraviti. Na lepo ozalšanem KriŠtofovem vrtu zapaziš na desno, ko ustopiš različno čebelarsko orodje, vosek, po medometu izlučani med v steklenicah, čist kakor kristal, voščene obraze za 8atovje, po katerih morajo čebele dalje delati, jako okusno medeno vino itd. Vse to je razstavil g. Modi c z Jesenic. Dalje zapaziš tudi mnogo če-belnih izdelkov, katere je razstavil g. Schre^, mnogo čebelarskega orodja od g Wagner-ja z Dunaja. Ko greš dalje po vrtu, vidiš mnogo panjev s čebelami in brez čebel ud najfinejšega izdelka do ■aj bolj priproste stare škatlje, katero je le rajni Janša, kot gorenjski čebelar izdelal. Imena različnih razstavljalcev, katere sem si mogel v naglosti zapomniti so gg. Repe, Ram^vž, Šrone, ŠusteršiČ J. Legat, Žurner, Schrey in Modic — kot oče razstave. Sadja bilo je zaradi nepriličnoga časa jako malo ravstavlj enega. — (Teška telesna poškodba.) Včeraj zvečer sta se kosca Matija Turšič iz Borovnice in Ignacij Trajanšek iz Loke pri Mengši skregala zaradi deklet, ki so mrvo sušile. Trajanšek iztrgal je TuršiČu koso in ko jo je ta zahteval uazaj, in hotel vzeti b silo, useka Trajanšek Turšiča s koso po glavi, da mu je prizadel devet centimetrov globoko rano. Od 5. ure včeraj do pete ure danes zjutraj ležal je Turšič z nezavezanimi ranami na kopici sena na travniku na prostem. Ko se ga pripeljali v stražnico, je omedlel in zdravnik je rekel, da ne bode okreval. Pripeljali so ga v bolnico, Trajanška pa gnali na Žabjek. Več časa smo že opazovali, kako je „Ljubljanski List" krenil s prave poti ter začel pisariti proti narodnim zahtevam in narodnim društvom. Surovi napadi, ki se v novejšem času nahajajo v tem listu proti vsem narodnjakom, ki so slučajno druzega mnenja, ko urednik in sodelavci omenjenega lista; vzlasti pa skrajno podla očitanja vele-zaslužuemu in mnogo let, za narod naš že trudečemu se dr. Valentinu Zarniuu pa nam dajo povod izreči: da obžalujemo, da visoka c. kr. vlada kranjska dovoljuje v svojem glasilu pisati v tonu, ki je v stanu kompromitovati njo in njene dobre intencije in da „Ljubljanski List", kakoršen je za sedanjega svojega uredništva, zaslužuje naše in vseh mislečih narodnjakov preziranje in zaničevanje. V Postoji ni dne 19. avgusta 1884. P. Kraigher, trgovec. A. Kraigher, trgovec in posestnik. Ant. Lavrenčič, zasebnik. Matija Petric, urar. M. Se-ber, tiskar in bukvovez. Matija Lavrenčič, posestnik in mesar. Jože Dekleva, posestnik. Jarnej Adam, brevijar. Anton Brumen, pristav. P. Vičičy posestnik. Ivan Lavrenčič, posestnik. FAnspieler, pristav. Ani. Ditrich, trgovec. Ivan Kavčič, zasebnik. Ant. Burger, trgovec. Fr. Baccarcich, lekarnar. Beseljak, c. kr. notar. Franc Burger, posestnik. Alojzij Lavrenčič, mlinar in posestnik. Anton Krainc, krčmar. Gregor Pikel, trgovec. Franc Bučar, železnisld ogledovalec. And. Zakotnik, gostilničar. Fr. Rešič, železniški uradnik. Franc Sojo u ic, posestnik. Janez Kollar, posestnik. Alojzij Ra-kovec, železniški uradnik. J. Segala, advok. kand. Franjo Kuttin, trgovec. Fran Kogej, trgovec. Fran Majcen, sedlar. * Franjo Šibenik, posestnik. Franjo Petrovčič, posestnik. Matevž Strenar, posestnik. Andrej Deželak, posestnik in kovač. Na Razdrtem so isto izjavo podpisali: Hinko Kavčič, podžupan in glavne občim svetovalec. Viktor Dolenec, posestnik in odbornik. Viktor pl. Gar-zarolli, veleposestnik. Anton Micheli, posestnik. Ivan Kavčič, posestnik. Dragotin Kavčič, posestnik in trgovec. Ivan Blažek, posestnik in obč. oskrbnik. Ivan Žužek, odbornik. Herman Dehevec, krčmar in obrtnijski poslovodja. Matija Jerič, posestnik in odbornik. Janez Krušič, posestnik. Ivan Posega, posestnik. Telegram „Slovenskomu Narodu": Pariz 23. avgusta. Li-Fong-Pao še ni ostavil Pariza. „Matin" celo poroča: Li-Fong-Pao dobil je včeraj depešo Tsung-Li-Yamena s formalnim ukazom: Pariza ne zapustiti. Iz Fu-Čeva nikake vesti. Zahvala. P. u. gospodom volilcem mest iu trgov: Celje, Brežice, Laško, Sevnica, Gornjigrad, Ljubno, Mozirje, Žavec in Vojnik, ki so našega c. Kr. vladi prijaznega kandidata gosp. Žolgarja volili, izrekamo najtoplejšo zahvalo. Zahvaljujemo se prav gorko vsem skujiaj, posebuo pa še vrlim gospodom v Gornjem Gradu, Ljubnem iu Mozirji, ki so soulasno volih. V Celji, 21. avgusta 1884. Konservativni volilni odbor. Zahvala. Vs'?m vrlim gospodom volilcem, ki so me v skupini mest in trgov voliti blagovolili, se najsrčneje zahvaljuiem. Slava jim! Celje, 21. avgusti 1884. M. Žolgar. Izjava. Jaz podpisani preklicem bvoj podpis na znani „Izjavi" v „Ljubljanskem listu " ter v svoje opravičenje le toliko omenim, da sem podpisal, ne đa bi vedel kaj (kakor večina druaih). Ker se z omenjeno „Izjavo" v ničemer ne strinjam, proglasim svoj podpis niče v i m. Hrenovice 21. avgusta 1884. Vlakno Lavrenčič, (521—2) trgovec in posestnik. l*revldnottt proti drnntlcnim HredMtvum. No da bi dražil slizno kožo v želodci in črevah ima pristni „ Moli-o v Heidlitz-praSek" najsigurnejši uspeh pri vsaksnih bolečinah v želodci in spodnjem truplu. Škatljica z navodom za uporabo 1 gld. Po poštnem povzetji razpošilja vsak dan A. Moli, lekarnar, c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tin hlauben 9. Po lekarnah in špecerijskih pro-dajalnicah na deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov izdelek z njegovo varstveno znamko in podpisom. 4 (690—8) Javne dražbe. 3 0. avgusta: 3. eks. držb. pos. Marije Jurce iz Cerknice, v Logatci. 3. eks. držb. pos. Jakoba S\ i trlja iz Dolenje vasi, v Logatci. 3. eks. držb. pos. Janeza Uznika iz Dolšaka, v Velikih LaSicab. 3. eks. držb. pos. Andreja GradiSarja s Skrilja, 1500 gld., v Ljubi ani. 1. eks. držb. pos. Andreja Mlinarja iz St. Vida, 754 gld., v Ljubljani. 1. eks. držb. pos. Marije Jarec iz Orlovega, 1392 gld., v Ljubljani. 1. eks. držb. pos. Alojzija Kaplerja iz Androva, 3200'g.d., v Logatci. Meteorologieno poročilo. S Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Tem-peratura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. * > 8 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 7S7-f)0 mm. 736-1T)0 mm. 737 24 mm. -f 14 2 C + 23 5'C + 16-4H! si. vzh. si. vzh. si. vzh. megla d. j as. jas. 0 00 mm. Srednja temperatura lS^O0, za 0'4° pod normalom. dne 23 avgusta t. I. (Izvirno telegrafićno poročilo, i Papirna ren a . . . . ..... Srebrna renta .... . . Zlata ren ... .... . . f»°/0 marčna renta......... Akcije narodne banke ..... Kreditne akcije...... . . London ........ Napol............. . O. kr. cekini . . . ... Nuinškc marke ..... 4U 0 državne arećke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1S64. 100 gld. 4n/0 avBtr. zlata renta, davka prosta. Odrska zlata renta 6°/0...... rr n » — .. .... „ papirna renta 5%.....89 5' „ štajerske zemljišč, od /ez. obli^r. . Domina reg. srečke 5°/0 . 100 gld. Zeudj. obč. avstr. 4*/»% zlati zast. listi . Prior, oolijr. Klizahetine zapad, železnice i'nn. oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke......100 gld. Rudotfove srečke .... 10 „ Ak -ij* auglo-avstr. banke . 120 „ ' '.iuiijwav-dniftt. velj. 170 gld. a. v. Zahvala. Za vse mnogobrojne izraze gorkega, odkritosrčnega sočutja mej dolgo boleznijo in o smrti svoje preljnbljene žene, kakor še posebno daro vateljem toliko prelepih vencev, p. n. gg. uradnikom, mestnim odbornikom, slav. požarni hrambi, slav. Čitalnici in njenim pevcem, prijateljem iz okolice, iz Laškega trga, Ljubljane, Kamnika, Novega mesta in vsem, kateri so predrago ranjco 21. t. m. spremili na pokopališče, izreka v svojem in svojih sorodnikov imenu najtoplejšo zahvalo Dr. Edvard Šavnik. V Kranj i, dnč 22. avgusta 1884. ( 80 ffld. 70 kr 81 r 55 103 n 60 „ * 55 H58 — 308 n 40 n '.21 * 60 :» 65 n „ 75 R .9 t* 50 _ 124 75 n 169 25 103 70 ■ 122 „ 10 92 15 j. 89 * 05 105 — j 115 50 121 25 108 30 J 05 50 179 25 19 — 107 25 214 — 11 prihodnjem dednem zboru kranjskem do-W bijo zaslužek dobri slovenski in nemški " Hteno^rmli. Za to oglasiti se je do konca avgusta pri tajništvu deželnega odbora. (W—i) V farovži v Šempetru pri Rudolfovem je na prodaj sto Yeder rudečega vina in (529) sto veder belega Yina. Mej tem polovica iz leta 1879 in 10 veder moikatelJa. Št. 14 051. Razglas. (523—1) Drugo Anton Raab-ovo ustanovo, znašajočo 200 gld. 4 kr. je za 1884. leto podeliti. Pravico do jedne polovice te ustanove ima ubožna in poštena udova Ljubljanskega meščana, pravico do druge polovice pa ubožna, dobro odgojena in že zaročena hči Ljubljanskega meščana po poroki. Prošnje za ti dve ustanovi naj se z dokazi uboStva, dobrega zadržanja in meščanstva ulože do StO. Noptembra t. 1« pri podpisanem magistratu. Mestni magistrat v Ljiljani, v 19. dan avgusta 1884. Župan : G ra s sel li. ali pralii, 14 let star, zdrav, s potrebno čolsko izobraženostjo, vsprejme se v nekej tukajšnjej prodajulnitd h BpeeeriJNhiin blagom in železom. Kaj več pove iz prijaznosti uprav-nistvo „Slovenskoga Naroda". (525—1) Priporočam popolnem sveže Pražke svinjske gnjati (Schinken) (520-2) OOTLIflB ŠTASTMV, prodajalec dellkatea, Šelenburgove ulico h. it. 6. Gostilna za tujce, obstoječa iz jednonadstropne hišo, hlevov, mesnice, ledenice in gospodarskega poslopja, s 5 orali zemlje, proda se po coui. Posebno je pripravna za kakega gospoda penzijonista. — Vpraša so pri St. ^alobrov-vi, posestniku v trgu Vojni k n pri CelJI. (513—3) hTrsta v Navi-Jork naravnost- Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejernajo blago in potniku po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo. V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. Parnik „Teutcnia", 3400 ton, v 1. dan septembra. „ „<3-eraa.o,riia.",4200 „------ Kajuta za potnike ttOO gold. — Vmesni krov golti. Potniki naj se obrnejo na T. TEEKT7ILE, generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatru Comunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Fischer »V Comperz, generalna agenta, v Reki. (48o—17) Dva šivalna stroja (HO¥E in SINGER) se prodasta (507—s> za leto 1885 bode izdalo Obsegal bode do 2O0 stranij, in sicer: koledar, hu-mureike z Ilustracijami, Šaljivo berilo in ln- serate, kateri se bodo računili po nizkej ceni za celo ali pol straui. — Izšel bo koledar prve dni decembra 1.1. — Cena mu bode 50 kr. Naročnina naj ae poSilja na (518—1) uredništvo „Jurja s pušo". C.k. privilegij .A. za zboljšanja ilvalnih l&f strojev. Ivan J"cizzr v Ljubljani, H6tel Evropa. Zaloga vsakovrstnih šivalnih strojev za družine in rokodelce, rabljivih za vsakatero Šivanje. (iis—aa) 6 letna garanolj a! Poduk brezplačno. i\a mesečne obroke po 4^6 gl. Umetno (32—63) J ustavlja po najnovejSem amerikanskem načinu 2 brez vsakih bolečin ter opravlja plombovanja in ♦ vae /.o i »ne opera« ije i zobozdravnik A. Paichel, O poleg Hradeckjjcvega mosttr, I. nadstropje. Pivovarna bratov Kosler-jev. Izvrstno j marčno pivo v zabojih po 25 in 50 steklenic % ^ se dobiva iz (476—7) ALOJZIJ IV,AYER-jeve zaloge piva v steklenicah v Ljubljani. \[ "/fiifll L F EI € R L, a stavbeni in pohištveni barvar. Izdelovalec } slikanih napisov. Lakirnik. ^ 1 a iiHtnn i «l> r 1 le m. < i i J a < oljnatih krv, lakov in flrnežev. ^ Prodaja na debelo in drobno. i Ljubljana,, (301-17) ^ Marijin trg, tik franoiskanskega moštvi. ^ Cenilniki se pošiljajo na vse strani, kdor jih želi. Tujci: dne 21. a%'gusta. Pri Nlona: Uelau iz Konigsberga. — Kilhlor iz Esslinga. — Weil z Dunaja. — Novvak z Diuiaja. — Mussafia iz Trsta. — Pl. Monari iz Trsta. — Scherangel iz Pnlja. Pn Maliei: Grof Osrnana z Dunaja. — Pl, Polti iz Trsta. — Uren z Dunaja. (5-2»; — 1) ARGIOST-jOTi aramniki (Hosentrafler) sveta. Najboljši n.-t ram ni ki za hojo, ježo, lov, potovanje, telovadbo, vesljanje, streljanje in sploh pri vsakem opravilu jednako pripravni. Amerikanska Iznajdba. Dobivajo s«5 i>i*l -A-3^.t_ H^rlsper-jl -rjr X_,j-u_"blja.z^i. HENRIK LAIMZ na DUNAJI III., Hi nt ero Zollamtsstrasse 13 a priporoča bvojc 4>dllkovaue, ue|treaeeljive: mlatilnice, ki se gonijo z rokami, z živino in z vodo; rezalnice za krme in repo, žramlje (domače mline), trilere in stroje za čiščenje itd. Najnovejše konstrukcije, najboljše sisteme, jamstvo, nizke cene. Dozdaj se je razprodalo nad 100.000 strojev. — Ilustrovani katalogi gratis in franko. Zvedeni aiceuti iu prcltupei se inče o. (416—5) Fotografieni zavod w *• f t F« Mllli •v X_ij-a."blja,iii, Lattermano-v- drevored lOS. Ko je z današnjim dnem to podjetje predlo v mojo last, dovoljujem si ga velečastitemu občinstvu v Ljubljani iu okoli i najuljudneje priporočati. Ob jednem zagotovljam, da se bodem skrbno prizadeval z dobrim delom občinstvo, katero me bode z naročili počastilo, v vsakein obziru zadovoljiti. (524—1) Z velespoštovanjem lzdatelj in odgovorni urednik: Ivan A e le /. n i k a r. \, :M\i\\w iD tisk „Narodne Tiskarne" D/C DF8 592353 R1S