UDK 330.59 :316.728 (497.12) Barbara Verlič-Dekleva REGIONALNE DIMENZIJE KVALITETE ŽIVLJENJA V SLOVENIJI Moj prvi namen je bil prikazati kategorije slovenskih krajev s profesionalno, starostno in izobrazbeno strukturo njihovih prebivalcev ter z njihovim mate- rialnim in bivalnim standardom. Ugotovili smo, da je za Slovenijo značilno relativno veliko število manjših središč, ki imajo »mestne« značilnosti in so v razvojnem vzponu. Mednje so se uvrstila predvsem občinska lokalna središča neregijskega pomena . Pokaže se, da je za slovensko prebivalstvo značilnejša industrijska stratificira- nost (poklic, izobrazba), kot pa regionalno razlikovanje (kraj bivanja). Za razlike je pomembna tudi politična aktivnost, kajti ugotovili smo, da je urbani razvoj povezan z lokacijo političnega in družbenega upravljanja . Za slovensko podeželje, kjer še vedno živi več kot polovica Slovencev, so po drugi strani značilne razpršenost poselitve ter netradicionalno usmerjene dejavnosti . Pro- blem podeželja ni le v revni kmečki populaciji in prevelikem številu ostarelih ljudi (to je deloma problem slabe socialne politike), ampak predvsem v pomanj- kanju aktivnega dela prebivalstva. Podeželje ima premalo razvojnih možnosti, njegovo prebivaltsvo pa je slabo plačano in opravlja (pretežno) težja fizična dela . Obstaja substancialna razlika med bivalnim standardom in infrastruk- turno opremljenostjo med mesti in podeželjem . Na podeželju ni zaslediti alter- nativnih oblik razvoja v skupnem družbenem standardu . Zaradi teh razlogov ugotavljamo, da sta za slovensko podeželje značilni materialna pavperizacija ter politična in družbena alienacija . Kljub temu je tudi res, da manjši del podeželske populacije živi relativno do- bro in bi lahko govorili o »podeželski« eliti. Zanjo ni značilen le dober osebni standard, ampak tudi kvalificiranost, boljša izobrazba in politična aktivnost . Na podeželju torej obstajajo možnosti za razvoj, ki so premalo izkoriščene . Firstly, my general concern has been to prove that the new classification of Slovene towns is justified according to the values of the indicators used in this study. In the first part, some arguments for this are given through data on the structure and the characteristics of the population . Secondly, I argue that there are more indicators showing industrial stratification in Slovenia rather than to insist on thesis about the traditional differenes within the population on the regional dimension . My conclusion is that there is not a substantial difference among rather a great number of cities, which are the local power centres, but there is a consistent gap on social and urban resources that are missing in the countryside of 101 Slovenia. The Slovene countryside unskilled is populated not only by farmers or old people, but in the contrast with general beliee, with the badly paid unskilled workers within the industrial sector built mainly ofter the War . Most of the indicators analising these phenomena are arguments for the thesis on the material pouperisation and political marginalisation of the po- pulation in the countryside . As far as my data allow, I make some speculations about the reasons for this situation - which are mainly ideologically le- gitimised economic decisions or obstacles to develepment . urbanizacija, bivalni standard, socialna politika I. UVOD Katere probleme smo v naši analizi želeli osvetliti? Zanimalo nas je, kakšne so značilnosti različnih kategorij' krajev glede na strukturo prebi- valcev in njihovo kvaliteto bivalnega standarda. Ker razpolagamo z dokaj kompleksnim številom indikatorjev2 o opremljenosti okolja, lahko posredno govorimo tudi o stopnji in kvaliteti urbaniziranosti naštetih krajev v Slo- veniji . Zanima nas, ali še lahko govorimo o tipično tradicionalni delitvi na mestna in vaška okolja ali pa je ustrezneje govoriti o značilnostih, ki se vežejo na posamezne socialne kategorije prebivalstva, npr . poklicne, sta- rostne ne glede na to, kje žive? Kakšne so razlike v materialnem in bivalnem standardu socialnih skupin, ki žive v različnih kategorijah krajev v Sloveniji? Koliko se te razlike prekrivajo s stopnjo njihove družbene aktivnosti in njihovim osebnim materialnim standardom? Ali dobljene razlike v materialnem in bivalnem standardu lahko raz- lagamo kot pravično delitev sredstev glede na njihov prispevek v delu oziroma kot pravično glede na sistem odločanja o porabi fondov za skupne družbene potrebe? V kolikšni meri je uspel policentrični razvoj Slovenije, vsaj kar se urbanizacije, kot jo opredeljujemo tu, tiče? Stopnjo urbaniziranosti v naši raziskavi opredeljujem z vsaj tremi elementi : z izobrazbeno in poklicno strukturo prebivalcev, deležem zaposlenih v posameznih sektorjih dejav- 1 Kraje v Sloveniji delimo po funkciji upravljanja in gospodarskemu pomenu, ki ga imajo v regijskem območju . Kraji so bili izbrani poimensko in dobili smo tri kategorije mestnih središč : a) Ljubljana in Maribor, (mestni del) - to sta kraja, ki imata dimenzijo več kot druga regionalna in občinska središča . Sta upravni in republiški središči, jedro kulture in izobraževanja ter prostor za vse gospodarske in družbene stike, ki nas vežejo s širšim okoljem . b) 14 regionalnih središč, ki so gravitacijska območja regije, občinska upravna središča in sedeži večjih gospodarskih organizacij . c) Preostale od 65 občinskih središč v Sloveniji . Vsi drugi kraji sodijo v podeželje ali nemestno okolje . 2 Indikatorji ocenjujejo raven družbenega in infrastrukturnega standarda v ne- posrednem bivalnem okolju. Družbeni standard zajemajo podatki o dostopu do osnovnih izobraževalnih ustanov, otroškega varstva, zdravstva, športnih in rekreacij- skih površin, pošte, sredstev javnega prevoza, različnih trgovin, obrtnih ter gostin- skih uslug ter izpostavljenost kriminalu in socio-ekološkim razmeram . Upoštevali smo tudi indikatorje socialne stratifikacije (starost, izobrazba, poklic, zaposlitev), delovnih pogojev in stanovanja ter politične aktivnosti in življenjskih vzorcev . Izbrani indikatorji so razvidni iz priloženih tabel, podroben opis in vrednosti vseh indikatorjev so objavljeni v posebni publikaciji ISU-ja . 102 nosti ter stopnjo družbene in infrastrukturne opremljenosti bivalnega oko- lja . Dobljene vrednosti teh indikatorjev za Ljubljano in Maribor ter povprečne vrednosti za Slovenijo omogočajo evaluacijo ostalih krajev . Teze Prvič : navedena klasifikacija slovenskih krajev se je po analizi šte- vilnih indikatorjev stanja pokazala kot upravičena (tabele 1-7) . Dvomili smo, ali lahko manjša občinska središča prištevamo k mestnemu okolju, in to tako po strukturi zaposlenih (aktivni, vzdrževani, nezaposleni) kot po bivalnem standardu . V klasifikaciji tudi nismo upoštevali kategorije vasi kot skupnosti, v kateri prevladuje kmečko prebivalstvo, ker je de- lež čiste kmečke populacije nizek, delež Slovencev, ki žive na podeželju, pa visok . To je približno polovica prebivalcev Slovenije . Dejstvo je, da tudi manjša občinska središča označujejo vrednosti indikatorjev, ki so zna- čilne za večja slovenska mestna središča, in da se razlike kažejo med ka- tegorijami treh mestnih naselij in podeželjem. Na podeželju prevladuje mešani tip gospodarstva,' torej ne moremo govoriti o vaških skupnostih ; pravih kmetov je na podeželju 7,5 % . Po drugi strani se podeželje raz- likuje od mesta po infrastrukturni opremljenosti in tipični poklicni ter aktivnostni strukturi prebivalstva : ta je drugačna od tradicionalne . Drugič : glede na podatke o materialnem stanju ter družbeni in po- litični aktivnosti prebivalcev (tabela 1 c, 7) ugotavljam, da sta za sloven- sko podeželje značilna dva pojava : materialna pavperizacija in družbena marginalizacija prebivalstva . Vendar tradicionalne zveze med revščino in podeželjem ter mestom in blagostanjem ni več . Kljub temu da se kažejo pozitivne zveze v pov- prečjih različnih indikatorjev materialnega standarda in velikosti kraja bivanja, to ne velja za vse socialne skupine enako . In če regionalni faktor ne velja za vse enako, ne moremo več govoriti o tradicionalnih socialnih razlikah, ki izhajajo iz značilnosti kraja bivanja . Zveze med krajem bivanja ter standardom posameznih socialnih sku- pine in njihovo politično aktivnostjo nismo mogli dokazati . Pač pa obsta- jajo tesnejše zveze med okoljem in socialnimi skupinami (tabela 2, 3) . Prav tako obstajajo tipične zveze med lastnostmi socialnih kategorij de- lavcev ter njihovim materialnim in bivalnim standardom . Se drugače povedano, med fizičnimi lastnostmi kraja in lastnostmi prebivalcev ni prav nobene signifikantne zveze, pač pa gre za pojav, da se nekatere socialne kategorije prebivalcev zaradi najrazličnejših vzrokov koncentrirajo (segregirajo) v nekem prostoru in tako opredelijo tipičnost pojava v kraju in času, za katerega se vežejo . Laično rečeno : reveži niso reveži zaradi tega, ker živijo na podeželju, ampak zato, ker so slabo pla- čani in ker je njihova družbena moč majhna . Na primer, pasivni člani III . socialne skupine se malo politično in družbeno udejstvujejo in to velja tako za Ljubljančane in Mariborčane kot za podeželane . Politično pasivnih ali le delno aktivnih je od 91-96 anketiranih v delovno neaktivnem deležu te populacije na podeželju . To so upokojenci, študentje, invalidi in gospodinje . Pripadniki I. socialne Po naših podatkih so 4,3 % prebivalstva v Sloveniji kmetje. V mestnih skup- nostih jih je od 0,2 % do 4 % prebivalcev . 2 Glede na izobrazbo, poklic, delovni status in položaj v hierarhiji DO so definirane tri socialne kategorije : I., višja, II., srednja, III ., nižja. Vsaka kategorija se deli na delovno pasivne in aktivne. 103 skupine žive povsod enako dobro, vendar je v mestih . njihova prisotnost pogostejša . V čem je torej problem podeželja? Zakaj marginalizacija podeželja? Odgovor bi bil : ker ugotavljamo, da se velik del nižjih in neaktivnih družbenoekonomskih skupin prebivalcev koncentrira na podeželju in da utegne ta delež, če se ostali pogoji ne spremenijo, naraščati ; ker so pre- bivalci na podeželju v manjši meri deležni dobrin skupnega družbenega standarda, za katerega prispevajo svoj delež; ker so družbeno in politič- no premalo integrirani ; ne nazadnje, gre za več kot polovico prebivalcev Slovenije . Te socialne skupine so zaradi svojih lastnosti (starost, nizka izobrazba, nezaposlenost, vezanost na kraj) bolj izpostavljene posledicam ekonomske krize in imajo manj možnosti spremeniti svoj materialni po- ložaj ali družbeni status . Obstaja namreč nasprotje med odločitvijo o policentričnem razvoju Slovenije ter razvojem družbenega in infrastruk- turnega standarda v prostoru . Moramo upoštevati, da je prostor omejena dobrina z različnimi na- ravnimi lastnostmi ter ima tudi različno uporabno vrednost in ceno . Več- je razlike med posamezniki ali socialnimi skupinami povečujejo ver- jetnost za neenake možnosti pridobivanja pravic uporabe prostora . Poleg tega ima podeželje nekatere svoje posebnosti v poselitvi, na- činu življenja in kulturnih vzorcih .' Medsebojno vplivanje ljudi in oko- lja opredeljuje razlike med enako socialno kategorijo v različnih pro- storskih2 enotah . Te razlike implicirajo zahtevo po specifičnih ukrepih, alternativnih pristopih k problemom ter uporabo drugačnih oblik resur- sov. Ti pristopi ne bodo identični s tistimi v mestnih skupnostih . Usmer- janje specifičnih oblik razvoja ima cilj zaustaviti rast nezaželenih po- sledic. Gre torej za pojave, ki se vežejo na nekatere socialne skupine pre- bivalstva. Te s koncentracijo v določenem okolju pridobijo posebnosti, ki jih razlikujejo od enake skupine, ki živi v drugem tipu okolja . Od tod torej pavperizacija in marginalizacija podeželja . II . STRUKTURA IN ZNAČILNOSTI PREBIVALCEV PO REGIONALNIH DIMENZIJAH Največji delež v celotni populaciji zajema starostna kategorija ob- čanov med 28 . in 64. letom, medtem ko je mladih med 15 . in 27. letom 21,2 %, starejših od 65 let pa 7,5 % . Vsa mestna središča, z manjšimi od- stopanji, kažejo enake značilnosti, s tem da starostna skupina od 28 do 44 let presega slovensko povprečje, starejših nad 65 let pa je manj kot v poprečju . Posebnost podeželja je, da nima -primanjkljaja« med mla- dimi od 15 do 28 let, ampak je podreprezentirano v starostni kategoriji od 28 do 44 let, torej najaktivnejšem delu prebiv als tva. Nadreprezenti- rano je podeželje v deležu prebivalcev, starih nad 45 let, in še posebno v kategoriji starostnikov nad 65 let (8,7 %) (Tabela 1 a) . Osnovni starost- ' »Vaškost« kot kultura in način življenja ne izginja nujno že s tem, da se kmetje zaposlijo v industriji . To še posebno velja za Slovenijo, ki ohranja razpršeno poselitev in kjer vztrajajo mešana gospodarstva . S tem se ohranja tudi kmetijstvo kot popoldanska aktivnost, često tudi tradicionalna družina in vloga ženske v družini in vzgoji, skozi to pa tudi tradicija, kulturni vzorci in življenjski stil . 2 Pavel Gantar je v knjigi Urbanizem, družbeni konflikti, planiranje, 1985, Krt, Ljubljana posvetil nekaj poglavij odnosu med grajenim prostorom in socialnimi pojavi . 104 e ti 0 o C r [ednxs ti m w m w Q',YN e e o e ti di o ;I .~ m p .y m m o 41 ., y ~ 7 a d ,y o O a aw a(n}aw>1 ~ N Č \ \ ?TE Ov?Lj EP?z .. w ,., II > +Ewop wafuBn a; +li ef -olsndop paW N c0 ,, ; .q .,~ w a0 ey ?UEjp y ?TE E o y N M eC e° ,.,; ci .H cj ?uajsodEZ CL H r" o e o 0 o O d • Y O a m m N \ \ \ \ N y O w :°, °y ° uajsOdEz Tu a, N w o o I 03 dso~ A aQtITN Z d; Z a O > m e °- w c A • cC m ti ti y m \ e < -z \ ° axoayo _ Hu E Ewj ~- o M 7o an p~y'y d+ O 00 y d+ ~ 'c M d om+ d+ d+ y y m _ , N C \ \ \ \ č7 %0.1y0 Ew?N O M N M ti II W m M -+ y :T O M M d0+ a ?[jUaAOjS \ \ \ \ \ A EGEJ31 d' M cj ce e+ A z? j?jas?la M M ; a ti * ti ti 7n a„ d m m ti w x `N '7 y, e e e e ° nruni A N m O N I M \ \ o \ \ e e e e ° ua otT Mn d y a %? y te M m N N a , d, a m m m d+ N M N M M rn d~ \ \ \ > \ nOUOJ?EZ o 0 0 o e W Y m o w y?uESaw zj ti d om- c y ,' N M fq T d+ V+ M M 4 t0 H _ m N > ~ o 0 0 o š N q \ \ \ II M m a M m N II LOUaAOjsaj .I a y y c7 ti QI H F 0 z O 'a cC a ° + b > o E" > 7 cd .N . Č e ; u~ co N + z q xb a ca d xb ° ° I d o c I N F .+ c~omo d Omo :-o d ] m od ~v w a2 C Od ~d a~ aG a Z 'tO 1~ v a G A a 'o o, Č :° č o o u F, H aal ol a °o wpi F ac~l ol aon vn5• 105 ni problem podeželske populacije vendarle ni v odsotnosti mladih ali prevelikem številu ostarelih, ampak v primanjkljaju srednjih, aktivnih generacij, ker so le-te dohodkovno sposobne in družbeno bolj integrirane . Po podatkih sodeč je to generacija, ki se trudi spreminjati obstoječe stanje v večji meri, kot je to značilno za ostale letnike (tabela 1 c) . Zelo ugodno starostno strukturo glede na slovensko povprečje imajo manjša občinska središča ; za Ljubljano in Maribor je opazen visok od- stotek (7,6) občanov nad 65 . letom. Še večje so razlike med mesti in po- deželjem v socialni strukturi prebivalstva . Na podeželju je nadreprezen- tirana III. socialna kategorija, in to najbolj njen pasivni delež občanov . Nizka raven oskrbe na podeželju se torej kot regionalna razlika izraža zato, ker so tod v večini prebivalci nižjih socialnih skupin, ki imajo očit- no premajhno moč (tabela 1 c) in so tudi premalo angažirani pri odlo- čanju o porabi skupnih družbenih fondov . Problem torej ni samo v pre- velikem deležu neaktivnih prebivalcev, ampak tudi v socialni sestavi, pri čemer mislimo na materialno slabo preskrbljene občane : šolajočo se mladino (poklicne šole), gospodinje ter upokojence z majhnimi priznanji za minulo delo. Podeželani pogosto delajo v fizično napornih poklicih, zato je odstotek tistih, ki trdijo, da so izčrpani od naporov, tudi tako visok . Velika predreprezentiranost I . in II. socialne kategorije občanov na podeželju implicira tudi nižjo izobrazbeno raven, manjšo avtonomijo pri delu in manjše možnosti za napredovanje v delovni strukturi. To vpliva tudi na slabšo politično integriranost . Zanimiva so manjša občinska središča, v katerih delež visoko izo- braženih komaj dosega slovensko povprečje (8,7 % na 8,9 %), delež srednje izobraženih pa je visoko nad povprečjem . Na splošno lahko re- čemo, da večji del III . socialne kategorije prebivalcev živi na podeželju, medtem ko sta II . in I. skupina v večji meri naseljeni v mestnih sredi- ščih . Samska gospodinjstva so pogostejša v večjih slovenskih mestih (re- gijska središča) kot v manjših mestih in na podeželju . Po drugi strani so družine brez otrok bolj tipične za Ljubljano in Maribor ter za pode- želje kot pa za ostala regijska in manjša občinska središća (tabela 1 b) . Vtis, ki ga daje pregled nad temi različnimi indikatorji, je, da imajo velike možnosti za razvoj manjša slovenska mesta . Na podeželju se prebivalci poleg redne zaposlitve ukvarjajo še s popoldanskim kmetijstvom v 17 %, pa tudi s plačanim neformalnim de- lom (22,9 %). Kar 42,1 % podeželanov med dopustom zida hišo ali obde- luje zemljo in dve tretjini ne hodita na dopust izven domačega kraja . V regijskih in občinskih središčih med dopustom zida hiše 35,4 % do 39,1 % občanov, v Ljubljani in Mariboru 22,5 % . Tudi prava in latent- na nezaposlenost je na podeželju najvišja (3,5 %), medtem ko je v mest- nih središčih za polovico manjša . V zelo neugodnih delovnih pogojih (vročina, mraz, hrup) dela 37,4 podeželanov, kar je primer tudi v regijskih središčih (35,4 %) . V Sloveniji dela v zelo neugodnih razmerah 33,4 % prebivalcev, v Ljubljani in Mari- boru 24 % . Psihično naporno delo je prisotnejše v mestnih središčih . Na podeželju je precej manjši tudi odstotek delavcev, ki se še izobražujejo (10,6 %); skoraj polovico nižji od deleža enakih v Ljubljani in Mariboru . Prav tako je na podeželju višji delež politično in družbeno pasivnej- ših občanov, vendar so te razlike večje med posameznimi socialnimi ka- tegorijami. 81,8 % podeželanov misli, da nima nobene politične moči, de- 106 N o fEdnxs °~ c C a :~ ; w ln o (~ y N e e č o e , a~ .N C , ., m w lo , o njeu[unJM x ua -CIAUIsodzj m o c~ 0 ojaz jjE ojEUx a[ M o • • e o 0 0 OY M M H N O • r njeujcuj.Uj Z e a G e e uafIAVjsodzj ju ccl o m eč .+ m , O m m m d C c o 0 0 d 0 e e e e eN O e o e z C - m m ro m ~~ o 0 0 > M C C IjOUI aU Esi plu d' d' °? M lf7 W d N c3 d J C ~-0 O e e e > e e e o X aQONO Ty C m M m M W onjrINrUEUIOd 'uajOCr OH LV Gi ot 00 m' N N N . . M O I N R d ' uajOui OjaZ ti ~ o o o o C af [jE OSA jjoUa E2 M„ w Y O M m M tD fD il - O d tti N N M f0 aCL G x OSA m ~? o N ct c 6m e o o e e ,N xy N N C :5 N N M m N b O ~ x O o ° ° oN • • y [jJgo aJDJU5jaU ti N C m ^ m m m V d \ ° ° ° Z N ,t : F R O x T y dl~ m m C N EUt[U - ,)i•U w y m ž > y~ M N C - C, O e o e e d • ti o e o 0 o N o e e y ' Y o- M N w m aCjo>10 ouaFj e e e d d m w r r m m C 'N _uia.tdo olgop ojaz z° 0 o W ti M no X ti a o M m afjoijo oua •fjuta.ido e N ~ d •' C cd ox ~ e o e e ~ C Č OATCOAOpEZ fEUIO} m'o to 0 ap m N M r ? c~ ro d jjE onjL'jfuEUaod eš o co d a coa 7 d; W U7 N N0 'O O ,--, M M M W •+ bA p i d v O afjoxo e ~s C oua •f juca.ido ogEjs w ojaz jjE Eua •fjucaadoaU m y ct o o ^ d • O v N .Nn ~+ n N A xd n ".K) s . • O d d d • ccd 0 I v > C a > C d .C O O • N C d aC > O d R O d d d q 0.2 d N d a d .O O bL a ro + , 7N n A O v b 7 O > F a I o in cil z F ? E Oa rn O a fn 107 lež takšnih pa je zelo visok tudi v mestih (72 %). Vernih je po izjavah anketirancev 70,9 % podeželanov, meščanov pa od 34,2 % do 41,3 (tabela 7) . Bivalna opremljenost stanovanjskega okolja posameznih socialnih skupin Tabela 3 G , G O o a ^° a f~ v ° >0 0 n= 2407 o 0 G > m o in A :x ~ ^ O A G O. > o b a v v ~o o ro a o oo ° > Z No ao N nio cn III . pasivni 12,0 °/o 28,9 °/0 19,8 °/o 14,0 °/o 25,3 °/0 17,9 °/o aktivni 10,2 °/o 30,9 °/0 18,1 °/0 16,2 °/0 24,5 °lo 45,0 °/o II . Pasivni 3.8 % 15,4 °/o 19,9 °/a 21,8 °/o 39,1 % 6,7 °/o aktivni 5,4 °/o 18,3 °/0 23,2 °/a 22,2 °/0 30,9 °/0 18,4 % I pasivni 1,8 % 17,5 °/o 21,1 °/o 22,8 % 36,8 °/0 2,5 °/o aktivni 1,4 °/0 13,0 °/0 23,6 °/o 23,1 °/o 38,9 o/o 9,3 °/o Skupaj povprečje ža Slovenijo 8,2 °/o 25,2 °/o 20,1 °/0 18,1 °/0 28,5 % 100 °/o Sign = 0,0 xo = 126,3 kont. = 0,227 n = 2319 koef . III. OPREMLJENOST IN KVALITETA BIVALNEGA OKOLJA PO REGIONALNIH DIMENZIJAH V SLOVENIJI Teoretični koncept socialne politike Indikatorji opremljenosti bivalnega okolja merijo tiste dejavnosti, s katerimi se zadovoljujejo osnovne osebne in skupne potrebe ljudi in za katere zbiramo sredstva z obveznimi prispevki zaposlenih občanov in de- lovnih organizacij . Mednje sodijo tudi šolstvo in otroško varstvo, zdrav- stvena zaščita, socialna varnost, osnovna infrastrukturna opremljenost, kultura in tudi prispevki za stanovanjsko gradnjo . Te dejavnosti uvršča- mo v kontekst širše definicije socialne politike : » . . . zajema politiko vla- de in podjetij v pogledu tistih akcij, ki imajo direkten vpliv na blago- stanje državljanov s tem, da so jim zagotovljene usluge ali dohodek . Glav- ni objekti tega so socialno zavarovanje, javna pomoč, zdravstvene in do- brodelne usluge ter stanovanjska politika. To tudi implicira »dobrotvor- nost«, redistributivnost in skrb za ekonomske ter socialne potrebe ljudi .- (Titmuss, 1973, str. 30). Eden bistvenih instrumentov Titmussove analize je »pozitivna redistribucija sredstev,-, ki se trošijo za te namene ; to po- meni, da se preverja, ali jih dejansko dobijo tisti, ki jih najbolj potre- bujejo; oziroma ali so izpolnjeni cilji, ki jih plan socialne politike de- finira. Jedro njegove analize so razhajanja med teoretičnim modelom in izvajanjem politike - kadar in kjer v njej zazna elemente negativne re- Običajna napaka (Titmuss str . 52) je, da se izvajalci socialne politike več ukvarjajo z reorganizacijo inputov, namesto da bi merili uspešnost realiziranih ciljev. Eden takšnih instrumentov je raziskava o kvaliteti življenja . 108 distribucije.' Vzrok za takšno stanje vidi v kršenju naslednjih osnovnih načel redistribucijskih mehanizmov (str . 95-6, 100) : - da so dobrine v sorazmerju z vloženimi sredstvi ali usluge v okviru pričakovanja, - da so to prostovoljne pogodbe, - da so dobrine v sorazmerju z osebnim tveganjem, - da se pogodba realizira, da je spoštovana, - da se razmeji osebno tveganje od tveganja, ki se ga pripisuje skupini, ki ji oseba pripada (str. 91, 92) . Titmus torej ugotavlja, da se večina klasičnih pravil, ki izhajajo od Bismarcka iz leta 1880, ne realizira v sistemu, ki želi zagotoviti množič- no obvezno zavarovanje in zaide v pasti prevelikega administriranja, stan- dardizacije tveganja in stigmatizacije posameznika. Osnovni problem vidi v nerešenem odnosu osebne svobode in družbene prisile, v definiranju meje med individualnim egoizmom in altruizmom. Titmuss opredeli pet principov, ki se lahko upoštevajo v različnih dimenzijah zagotavljanja socialne varnosti: vsakemu glede na potrebe, vsakemu glede na njegovo -vrednost- (worth), vsakemu glede na njegove zasluge (merit), vsakemu glede na njegovo delo, vsakemu glede na »naše potrebe . . Ti principi so tudi izhodišča za klasifikacijo njegovih treh modelov .' Zgolj od posamezne družbe in njene vrednostne naravnanosti je odvisno, katere principe bo v določeni okoliščini opredelila v svojih podsistemih . Vsak družbeni sistem je vrednostno usmerjen in v različnih obdobjih poudarja različne principe . Glede na takšna izhodišča moramo v analizi naših podatkov razli- kovati dva elementa : - delitev ali nagrajevanje po delu in - porabo (ali delitev) skupnih družbenih fondov, preko katerih se izenačujejo življenjski pogoji vseh prebivalcev ne glede na njihov delovni položaj . S podatki lahko prikažemo »realiteto« glede na začrtan cilj ali ideal- ni model .2 Praksa Če bi hoteli uporabiti Titmussovo klasifikacijo socialnega principa za analizo jugoslovanskega sistema, bi v Ustavi SFRJ in vrednostnih Orienta- 1 Titmuss navaja tri modele socialne politike : a) rezidualni, v katerem se potrebe zadovoljujejo na trgu in preko družine ; vloga države je v tem, da poseže vmes, če prva dva sistema odpovesta ; b) industrijsko-storilnostni model, kjer se socialni in ekonomski sistem pre- krivata, zadovoljitev socialnih potreb pa je odvisna od posameznikovega dela, zaslug in produktivnosti ; c) institucionalni-redistributivni model, v katerem je »social welfare« bistven integrativni element družbe, ki preko javnih služb zagotavlja zadovoljevanje potreb prebivalcev ; 2 Izenačevanje osnovnih življenjskih pogojev nima namreč zgolj -ideološke- legitimitete za uvajanje obveznih prispevkov v skupni solidarnostni fond (obveznost in nepovratnost vloženih sredstev realizira solidarnost), ampak naj bi preprečevalo reproduciranje socialnih neenakosti zaradi različnih izhodiščnih osnov naslednjih generacij. Ne gre torej le zato, da ugotovimo -nepravično- porabo družbenih fondov, ampak tudi za opozorilo na dolgoročne posledice . Implikacije takšnih ugotovitev lahko vodijo v spremembo načina zbiranja sredstev za skupne potrebe ali v spre- membo načina odločanja o porabi teh fondov v posameznih prostorskih enotah . 109 cijah' za izdelavo posameznih zakonov (Zakon o združenem delu), kjer, se definirajo pravice delavcev, nedvomno ugotovili prisotnost »redistri- butivnih« izhodišč (model C) . Ta redistributivni dejavnik je bil posebno prisoten v povojnem obdobju tja do 60-tih let . Redistribucijski model se je zlomil v trenutku, ko nismo uspeli zagotoviti polne zaposlenosti, večji ter substancialni del socialne zaščite in pravic pa je bil vezan na delo in prispevek posameznika v njem . Prekrivanje ekonomskega položaja in socialnih pravic delavcev nam- reč ob majhnih možnostih 2 zagotavlja primernega življenjskega standar- da izven delovnega sistema postavlja v težaven položaj nezaposlene, šo- lajočo se mladino, invalide in podobne kategorije občanov . Zdi se, da smo pri nas v večji meri realizirali model B (industrij- sko-storilnost), v katerem pride do prekrivanja socialnega in ekonomskega principa. Splošna socialna varnost, ekologija in splošni družbeni stan- dard se v kriznem obdobju marginalizirajo, realna vrednost tega sektorja socialne politike pa je izpostavljena inflaciji ali prepuščena podjetništvu . Za Slovenijo torej analiziramo porabo(realizacijo) skupnih družbenih fondov, ki se oblikujejo na osnovi obvezne solidarnosti in preko katerih naj bi se občanom zagotovilo enake življenjske pogoje v bivalnih skupno- stih glede dogovorjenih osnovnih potreb . Sredstva se zbirajo na občinski ravni- po principu vsak po svojih zmožnostih, vsakemu glede na po- trebe - in trošijo v skladu s sprejetimi razvojnimi plani . Ta trenutek nas ne zanima sam sistem odločanja, ampak analiza konkretnih življenj- skih pogojev, ki so rezultat odločitev o porabi teh fondov . Podatki o različnih življenjskih okoljih posameznih socialnih skupin govorijo o tem, ali je distribucija skupnih fondov takšna, da zagotavlja blagostanje vseh, oziroma ali so katere od skupin v (de)privilegiranem položaju . S tem pa še ne pričakujemo, da bi v vseh različno urbaniziranih in različno velikih krajih našli enake in na enak način nudene usluge .3 Gre za pri- čakovanje, da v oddaljenih manjših naseljih zasledimo alternativne razvoj- ne programe, ki bi omogočili prebivalcem ustrezno oskrbo ali dostop do nje. Na primer pogostejši in cenen prevoz, prilagojene progame in urni- ke organizacij, dobro obveščanje in ustrezno komunikacijsko povezavo (po- šta, telefon, časopisi) . V okviru dogovorjenega in sprejetega načina zbiranja sredstev za skupne potrebe je namreč legitimno pričakovati enakomerno distribuci- jo sredstev ne glede na delovni in socialni status prebivalcev . Analiza podatkov kaže, da obstaja razkorak med osebnim in druž- benim standardom nekaterih socialnih skupin . V posameznih dimenzijah ' Ustava SRS, 1974, Temeljna načela, str . 21 : -Delovni ljudje v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih si na temeljih solidarnosti in vzajemnosti ter socialističnega humanizma zagotavljajo ekonomsko in socialno varnost in ustvarjanje čedalje ugodnejše možnosti za življenje in delo in za razvoj vsestranske osebnosti delovnega človeka . Ti smotri se uresničujejo z nenehnim izboljševanjem in izenačevanjem življenjskih razmer in delovnih_ pogo- jev s tem, da se na temeljih vzajemnosti in solidarnosti premagujejo razlike, ki izvirajo iz materialne nerazvitosti in drugih neenakih možnosti za življenje in delo, izenačujejo možnosti za izobraževanje in delo ter onemogočajo in odpravljajo social- ne razlike, ki ne izvirajo iz uporabe načela delitve po delu .« Ustava SRS, Temeljna načela, str . 19-23, (VII), Družbena ureditev, str. 52 (člen 54), str . 74 (člen 104, 111), str . 77: zagotavlja se uporaba dobrin za osebne in skupne družbene potrebe . s Formalno so za to dani pogoji, vendar sredstva ne zadoščajo za minimalni življenjski standard vseh . 3 Mobilne so lahko usluge ali uporabniki, isti socialni princip je možno opera- cionalizirati v različnih oblikah, 110 se materialni standard in opremljenost gospodinjstva na podeželju ne razlikujeta zelo veliko od tistega, ki ga imajo v mestnih središčih (tabe- la 5), bolj se razlikuje njihov družbeni standard (tabela4) . Te razlike so očitne pri aktivnih občanih srednje socialne kategorije . Visoka stopnja sa- mozaposlovanja in pokrivanja življenjskih stroškov z družinskim kmeto- vanjem omogoča relativno dober materialni standard tudi na podeželju, ne more pa nadomestiti primanjkljaja v slabo razviti infrastrukturi in za- dovoljevanju splošnih skupnih potreb (šolstvo, varstvo, zdravstvo, komu- nikacije in kultura) . V tem primeru se kaže pomanjkljiva dejavnost druž- benih skupnosti v takšnih okoljih, slaba socialna integracija prebivalcev in tudi alienacija pri odločanju o porabi skupnih fondov . Zato lahko go- vorimo o nepravični delitvi in odtujevanju pravic . Regionalne razlike v bivalni opremljenosti so kar precejšnje . Večja mesta so nasplošno sicer bolj enakomerno opremljena, vendar najdemo v njih izrazito segregirana okolja - in populacije - slabe in dobre kvali- tete. Razlike med mestnimi središči so zgolj kvantitativne narave, med- tem ko so tiste med podeželjem in vsemi mestnimi središči substancialne . Mestna središča odstopajo ne le po deležu prebivalstva, ki so mu dobrine dostopne, ampak tudi po mnogo večjem številu različnih uslug . 14,4 % podeželanov živi v popolnoma neopremljenem okolju, v večjih mestih manj kot 1 % (tabela 2, 4) . Vendarle zveza med prostorom in nje- govo opremljenostjo ni vzročna, saj to vsebino določajo prebivalci in nji- hove dejavnosti. Zato smo v prvi fazi preverjali, v kakšnih tipičnih ob- likah se morda združujejo posamezne dejavnosti v prostorskih enotah . v drugi pa kakšne so zveze med posameznimi socialnimi skupinami in ravnijo oskrbe . V analizi torej poskušamo odkriti zveze, ki uravnavajo umestitev in tipične vzorce samih dejavnosti v prostoru, in zveze, ki obstajajo med ravnijo oskrbe okolja in prebivalci, ki v njem žive . Preliminarna analiza je sicer nakazala zvezo med prisotnostjo teh uslug in karakteristikami prebivalcev (izobrazba, starost), ni pa omogoči- la odgovora na vprašanje, kateri dejavniki vplivajo na število in vrsto dejavnosti v posamezni prostorski enoti in po kakšni zvezi se le-te kopi- čijo v prostoru; oziroma : ali nastopajo med posameznimi dejavnostmi (in njihovimi izvajalci) takšne zveze, da se morajo najprej umestiti ne- katere - npr. infrastrukturne - da pritegnejo še druge? Ali so med vsemi ustanovami take, ki se pogosteje pojavljajo skupaj in tvorijo ti- pične vzorce ponudbe v nekaterih okoljih? Ali so med vsemi ustanovami takšne, ki pomenijo stimulacijo za razvoj ostalih? Z odgovori na ta vprašanja v bistvu poenostavljeno preverjamo, ali na regulacijo razvoja uslug družbenih dejavnosti, servisov in ostale oskrbe vplivajo tržni mehanizmi. Logično bi bilo namreč pričakovati, da se v okolju, ki ima infrastrukturne pogoje in v katerem je dovolj veliko pov- praševanja, razvije bogata ponudba uslug in možnosti zadovoljevanja po- treb prebivalcev, ki so te usluge pripravljeni plačati . V prvem poskusu odkrivanja takšnih storitvenih dejavnosti in uslug, ki se pojavljajo v tipičnem vzorcu, smo izvedli faktorsko analizo na 18-tih osnovnih spremenljivkah, ki so imele relativno visoko frekvenco pozitivnih odgovorov. Faktorska analiza je pokazala, da med posameznimi dejavnostmi ni pomembne zveze in da se le-te ne pojavljajo v tipičnih skupinah. Zaznati je sicer tendenco povezovanja, npr. šolskih in varstve- nih uslug ter uslug banke in pošte, vendar pa grupiranje ni nakazalo ti- pičnih vzorcev večjega števila uslug ali dejavnosti, kar bi upravičilo kla- 111 [ednxS o ~" co e [ednxS w w m ° ? ; o nFiO}IO •ado y 0D u, d ro oupaepuels peu 11 N M „ N oagOp OIaZ A IAl7, 7 .b •C N N N sv M a n y N ro D nnosjo ado ro oupaepuEls , r o- o m onlrjonopez A IAIj N O N a O y M M N N b c . IS o 0 0 0 ngjoxo ovpaepuels pod m u? o~ m m ado •uEulod A IAIZ W O I!) O O N M M M ~ •S Č N N N N ? N njloHo •a do oupaepuslspod oaz w o- N M M C OgEjs OIaZ A IAIZ m m o . . N „ r ,MyN-1 N ~ N N M ` aM n[loxo e š e e O¢iu iePiz af ulauafIUIaadOau a co w w c >M, °„o N N N 11 Euioujodod A InIZ o o , o a C u, ° o e o w oupaepuels euodajal eullls m N ~, o- N II oxosin y • to a D Gl W W ~ o aRnjsn o o e z e ovpaepuels aulago auagou euIIN m N e M m o b ,[ 1!, ~ ~ M N D Qi co N ro e e e e o r ~ o e e e o 0 r ouealj s e o e e š > N oupaepuels 2 aga7jso EuIIN 11 Nl m ti M `~ ao M tr m w t ai w d q m pod • 4 y a jIJExiuntvox ° e e e M v ro ui Ezonaad etulX ° r m M N ;d a ouafjuiaadoau O N N ~y N II N O „ ri N N N x o • x ti _ n% nouelsn _ Č ungea Iulsej e° e N .n w tjluanllnx BcuiN N • „ m M N O ai co" ai c~ a : m w D LV y ` \ \ ` N E IUAE1 z e e e ° e M m ro ESIA Eu1IU m .+ N M m I I y y x P e\ r o- N C 0 M n v m C q lvl?llq n etujN M N č c ° w II O A v C C E e ,ro ^, e Wnap iv . N v, Č a¢ UI O;AE EUII _Z ci oi w o- a afOgO IUI7,Ilq A EUI' M e m m • w m m o w e N O ~", ~ m yv r N ro w ogne m ~, ~, ., ' e EJlaA Ije Č A aj etili ajo¢ IuIzIIq A Etvlrj N o N II V O w c~c a e e e e e N ro 9lv eUliu M o m m II y a M M M • O v ^° a _ o _ ro ro ro ro x > t O O w y m O s . D y 0 C+ y • ro ~ lx ca s 1 4 ro C' ro O ro0 v n :1 roy cE .. x ro Ovro~nv'1 ro o T OdR ° n q r • 7 N v v' 0 d L O ca O Na R O H axlo~a~ š h axiO~a 112 sifikacijo na osnovi faktorjev . Dejavnosti v bivalnem okolju se torej raz- vijajo po logiki drugačnih mehanizmov in med njimi samimi ni opaziti pomembnih zvez . V naslednjem poskusu smo dejavnosti in usluge razdelili na dve skupini- na osnovne dejavnosti, ki v bistvu zadovoljujejo najosnovnej- še potrebe prebivalcev, in na dodatne usluge, ki pomenijo bogatejšo po- nudbo in izbiro - torej omogočajo alternativno zadovoljevanje potreb in višjo kvaliteto oskrbe . Predvidevali smo, da v okviru planskega regu- liranja in družbeno dogovorjenega usmerjanja razvoja storitvenih dejav- nosti za oskrbo prebivalcev lahko pričakujemo relativno izenačeno raven zadovoljevanja osnovnih potreb, medtem ko dodatna oskrba utegne na- kazati privilegij bivanja v centralnih lokacijah ali privilegij posameznih socialnih skupin . Empirično preverjanje distribucije dejavnosti in uslug po takšni dihotomni klasifikaciji je pokazalo, da tudi v okviru tega mo- dela ne moremo razkriti narave in značilnosti pojava . Dihotomna klasifi- kacija ni diferencirala odgovorov : zanemarljivo majhno število Slovencev lahko trdi, da imajo v svoji bližini osnovne usluge, večji je delež tistih, ki imajo na razpolago vse naštete možnosti za zadovoljevanje svojih po- treb (npr . v mestih), medtem ko nekateri nimajo ničesar ali pa zelo slabo oskrbo (tabela 2) . Večina anketirancev se je uvrstila v skupino takšnih, ki so imeli v bližini stanovanja nekaj osnovne in nekaj dodatne oskrbe . Evalvacija kvalitete oskrbe pri tako različnih in številnih kombinacijah je praktično neizvedljiva, saj ima skoraj vsaka kombinacija različno -težo . . Takšno stanje je verjetno tudi rezultat kompromisov pri spreje- manju in še bolj pri realizaciji planov, ki so izraz želja »od spodaj«, regu- liranja družbenih interesov »od zgoraj« ter omejitev pri materialnih zmožnostih v posameznih občinah in regijah . Je torej lahko rezultat kom- petitivnih interesov ter pomanjkanja kapitala, kjer regionalna središča lažje uveljavijo tržno logiko ob večjih razpoložljivih resursih, privilegi- rane socialne skupine pa prioriteto v planih . »Depresivna« območja in šibkejše socialne skupine se tako soočajo z zamiranjem tudi najosnovnej- ših dejavnosti . V naslednji fazi obdelave smo preverjali položaj socialnih skupin po regionalnih dimenzijah in raven oskrbe, ki jim je na voljo . Ugotovili smo, da se razlike v ravni oskrbe vežejo na položaj socialne skupine, regionalne razlike pa se izražajo zato, ker se določene socialne skupine koncentrira- jo v nekaterih okoljih . Ekonomsko močnejše socialne skupine (I., II.) kažejo večjo avtonom- nost pri izbiri bivalnega okolja in prav tako glede njegove kvalitete v oskrbi . Zato so tudi zveze med temi socialnimi kategorijami in kvaliteto okolja izrazitejše . Čim višje so politična aktivnost, izobrazba in poklicna kategorija prebivalcev, večji je delež tistih občanov, ki žive v zelo dobro opremljenem okolju (tabela 3) . Navkljub vsemu ostajajo še razlike v struk- turi oskrbe med mestnimi središči in podeželjem . Ne zgodi se pogosto, da bi v mestih in bližini ne bilo najnujnejše oskrbe, medtem ko se na po- deželju to dogaja (tabela 4) . Ker ni komunikacijske povezanosti, zdrav- nika, telefona ali šole in varstva, se ne zmanjšuje le socialna gotovost, ampak se povečuje tudi življenjska izolacija . Tam na podeželju, kjer je opremljenost izredno dobra, je to največkrat rezultat izjemnega položaja kraja v bližini mestnega središča ; ponudba uslug in infrastruktura se iz- boljšujeta na račun ekstenzivne stanovanjske gradnje, namenjene mest- nemu prebivalstvu . 113 V regionalnih in še posebno manjših občinskih središčih skoraj vse socialne kategorije občanov živijo v relativno dobro opremljenem okolju, kar povezujemo z majhno oddaljenostjo med mestnim središčem in bi- valno lokacijo . Očitno je, da je le manjšemu deležu podeželskega prebivalstva zago- tovljen dostop do vrste posameznih dobrin in uslug . Zaskrbljujoče je, da so prikrajšani za usluge, ki v določeni meri pripomorejo k reprodu- ciranju socialne neenakosti ; ker ni blizu šol (in aktivnosti, ki se vežejo na učitelje) se možnosti mladih za razvoj zmanjšujejo . To pogosto ovira mlade družne, da bi se odločale ostati na deželi . 59,2 % podeželanov nima v bližini bodisi šole bodisi otroškega var- stva in od tega jih 44,6 % nima v bližini ne enega ne drugega . Pri tem je potrebno upoštevati, da delež mladih na podeželju ni manjši od tiste- ga v mestih. Le 7 % prebivalcev v mestnih okoljih nima v bližini šole . V popolnoma neopremljenem okolju' živi 14,4 % podeželanov, med- tem ko je takšnih v mestu manj kot 1 % . Zdravstvenih ustanov nima v bližini 70,1 % podeželanov in le 10 do 34 % meščanov (tabela 4) . Tudi če upoštevamo, da za zdravstvene ustanove ali ambulante ni tako pomembna sama bližina kot hitrost in opremljenost intervencijske skupine (dostopnost usluge v času), je le-ta prav tako vprašljiva, ker skoraj 80 % podeželanov nima telefona niti v stanovanju niti v bližini doma . Pričakovanje, da bomo našli na podeželju bolje razvite komunika- cije in prevoz, tudi ni bilo izpolnjeno. Res je sicer, da so prevozne usluge po Sloveniji kar dobro razvite ; vendar v mestih manj kot 2,6 % prebi- valcev nima v bližini sredstev javnega transporta, medtem ko je ta de- lež na podeželju še vedno 22,5 % . Pri tem seveda sploh ne upoštevamo pogostosti prevozov, cene in kvalitete . Več kot 32,7 % podeželanov tudi nima v bližini trgovine z živili ; v mestih je ta usluga na voljo 88-92 prebivalcem . Zelo dobro oskrbo imajo na splošno manjša občinska središča, kjer 74,5 % prebivalcev živi v zelo dobro opremljenem okolju. To pomeni, da imajo na voljo približno 36 različnih uslug . V Ljubljani in Mariboru je takšnih stanovalcev 30 %, v regionalnih središčih 49,8 % in na podeželju 11,7 %. Seveda nismo upoštevali razlik pri izbiri in kvaliteti oskrbe, kjer bi se verjetno pokazale razlike med večjimi in manjšimi mestnimi sredi- šči . Obrtne usluge, posebno tiste za gospodinjstvo, in osebne usluge pogre- šajo občani v mestih in na podeželju . Glede na visoko stopnjo samozapo- slovanja na podeželju to nakazuje da se obrtniki usmerjajo v različne proizvodne storitve za industrijo in trg, mnogo manj pa v dejavnosti, ki so v prid splošnemu standardu potrošnikov . Zelo kritični so bili anketi- ranci do kvalitete obrtnih uslug (tabela 6) . Le-te se jim zde predrage, ćakalna doba pa predolga . Kritičnejši so občani z višjo ali srednjo izo- brazbo in mlajši . Zanimiv in tudi izjemen je položaj dela lII. socialne skupine prebi- valcev (neaktivni del), za katero kaže, da kvaliteta njenega bivalnega okolja ni močno vezana ne na prostor ne na lastnosti skupine ; 12,5 te populacije tako v večjih mestih kot na podeželju živi v neopremljenem okolju, 20 % v istih krajih pa v izredno dobro opremljenem bivalnem okolju. Menim, da takšna prostorska razpršenost in kvalitativna raznoli- 1 Spraševali smo za usluge, ki so dostopne na razdalji enega kilometra . 114 kost okolja te skupine bolj kot kaj drugega izražata njeno stanovanjsko nemobilnost. Preko takšne nemobilnosti se izražajo tudi majhne možnosti avtonomije pri izbiri bivalnega okolja. Položaj te socialne skupine spo- minja na t .i. prisilne »free riderje«' (zastonjkarje), ki ne morejo (včasih tudi nočejo) prav dosti storiti za izboljšanje svojega položaja ; pričakujejo pa, da bodo to storili drugi . Ker so se znašli v položaju prisilnega »free riderja« je vprašanje, če usluge, ki so jim na voljo, lahko koristijo ozi- roma če prav te potrebujejo . Takšen je prav tako položaj malo aktivnih članov znotraj skupine aktivnih, ki skupine ne zapustijo in tudi dajejo vtis, da se identificirajo z njenimi cilji : pričakujejo dobrine, ki jih bodo zagotovili aktivni . Tipičen pojav »free riderstva« v naši družbi zasledimo med tistimi najemniki družbenih stanovanj, 2 ki glasujejo proti ekonomskim najemninam (nji- hove najemne pravice so ščitene z zakonom) in istočasno pričakujejo, da bo širša družbena skupnost zagotovila ustrezen standard (prenovo) bival- nih prostorov. V našem primeru lahko razlikujemo med objektivnim »free riderstvom«, ki ga definira dejanska socialna nemoč izboljšati svoj položaj, in med takšnimi, ki tega kljub zmožnostim ne storijo ; vendar to ne spremeni bistva pojava samega . Politika reševanja problema pri- silnih in odpravljanja avtentičnih »free riderjev« bo seveda povsem dru- gačna . Ekološki in socialni življenjski pogoji Hrup v bivalnem okolju moti približno 22,6 % Slovencev; med takš- nimi je 32,5 % Ljubljančanov in Mariborčanov, 23 % do 30 % prebival- cev regijskih in občinskih središč ter 16,8 % podeželanov . Slab zrak moti Slovence manj kot hrup, najpogosteje se pritožujejo (35,8 %) prebivalci večjih mest (tabela 6) . Če upoštevamo splošni indikator kvalitete bivalnega okolja, ki zajema poleg ekoloških tudi psihosocialne momente (dolgčas v soseski, neprijaz- ni sosedje, slaba urejenost okolice), potem ugotovimo, da 47,8 % Sloven- cev ni motenih v okolju, 1 % živi v povsem neustreznem okolju (prisot- ne so vse motnje), medtem ko 51,2 % Slovencev misli, da živijo v okolju slabe ali pomanjkljive kvalitete . Podeželani so pri eko-socialnih življenjskih pogojih na boljšem od meščanov : 43,6 % jih živi v slabem ali pomanjkljivem okolju ; med Ljub- ljančani in Mariborčani je takšnih 65,9 % . Ogroženosti zaradi deliktov, med katerimi je najpogostejša kraja, je v Sloveniji izpostavljenih 11,2 % prebivalcev. V večjih mestih ugotavlja- 1 Pojem »free rider« je definirala skupina raziskovalcev (G . Marwell & R. E . Ames, 1984) med akcijsko raziskavo za neke vrste samoprispevek . Določen delež ljudi, ki se je pozitivno odzival na akcije, je -odlašal- pri aktivnejših oblikah parti- cipacije in predvsem plačilu . Izgovori, da ni -pravi čas-, da imajo -trenutne težave«, so se vlekli do kraja ; kljub temu so še naprej načelno sodelovali v akciji, pričakujoč, da bodo na račun večine aktivnih pridobili željeno in da bo takšnih, kot so oni, malo . Zdi se, da bi s »free riderstvom« lahko pojasnili marsikateri pojav v sociali- stičnih deželah, kjer se poudarjajo skupne akcije, združeni napori skupin, družbeni fondi in skupno upravljanje z družbeno lastnino ; ravna množičnost akterjev ali skupina je tisto, kar potrebuje posameznik za prakticiranje »free-riderstva« . Z Akcija prodaje zasedenih družbenih stanovanj najemnikom ima namen pre- seči takšno »free riderstvo«, vendar je rezultat dvomljiv zaradi predpisov o defini- ranju vrednosti stanovanj, ki ne dosega tržne vrednosti . 115 CBdn$S e t t e 1 ti y o cIE[IzuauIlp ql$s N .+ -Cc;ia.i od o/o fedn$S dm O II m o G r ~p ua.Ian a j N M O O NM > ° e e e M yl N Um9 N nopasos o o- ~, N p Euzod au ~; o y >~ C olap •;au -Z 10 M ouE;?EId ECInEadp N O N ua~oa~o N~ m N m a • Olaz ai cv .-i N Ci Elap PO a o e a e M Vl N uEdj;?zl OUgIUIsd "^ N ~' ~ N • N M M M N M II ,O N II q uo olEuz m o m m EIaP po N N 0 ueda,?zl oci,?Iz?3 ~r N N N M N II - N 0 0 o a ° y---"N-- agelsoh¢_~a m ti m M Sd1_fo od 'AOlap L[IU N N .+ N N q -POnau OIaZ A EIaQ b ro N N M N M M II r Y m .U M e e ° e > Enlf fuEUIOd N atn Ea oz a a a o a e d, I$ . n o m a [ q I S °° m M ° °° N O "~' .rny N m II m .r ~ M y ,N y II N y ~r to m h?ouI oIiIIan a e e p 0 \ \ \ \ \ o CO A Eull w aaaulžEa = _ ° ° p a d M .o ai M aa4oP ° M M > M O v QO ° x >a \ \ e 15 ° h e e ° IQOUI EtulU m t~ o e? o- O1 cd e e e ~ M N ti 11 v aaaulzEa ,° ., N r m q anlfl$[uEUIOd 1; 1; t= M a x *5 N N N N N > afp$unj š o ° e o m m a o- A R > Ete? a.IauxzE .I M N ti M M ca U N agEls M M N N N URI;? JU w N O e-i MN ° 0 7 M n n 007 d 0 • aaauzzEa o š e v 0 t t N aužaalsnau m 47 '" d_ '° uanR le o c ti • N ci o .-+ o M OIa2 W x J d M d o 0 t t t\ uanll$E e o x o IIEaZ gEls lIouz Ef9 m m m „ m II o o 'adnoulEs m N M o m M M N N N {' ., a G N N ti ti C ° ° ,> .i Y 0 A x e e e \ ° w m uanl;$e a a a > O oulap m m o ., o- y W dnatl I ow Erg m m .n m m II q W m, N m N m N% - M w .c ° e a a GL uanlsed ° m -T m N II x G .Nr mti N N ii O y 0 N m r O Nti `° Q y . m ca d a ° ca .0 " m O ~ . .~, > F, '~ O E . .•+ c 0 . > ° x m d ~ G ro0 ~ e I - A č A ObDG„'000 x e 0 OyG y OO K7 x ° E~ ažlo~a ., En. H axlOFao vsa 116 mo višjo rizičnost (11,3 % malo ogroženih in 5,2 % zelo ogroženih) kot na podeželju (6,8 % malo in 2,2 % zelo orroženih) . Čeprav splošna stopnja ogroženosti prebivalcev zaradi deliktov v mestih ni več tako neznatna, je vendarle res, da so prisotni delikti v splošnem blažje narave : kraje manj- še vrednosti, pretepi in grožnje . Zelo majhna stanovanjska mobilnost ima vsaj eno prednost : dobro poznanstvo s sosedi . Splošno visoko raven komuniciranja in poznanstva s sosedi v Sloveniji gre pripisati več elementom : visokemu odstotku pode- želskega prebivalstva, velikemu številu majhnih krajev, nizki stopnji mo- bilnosti in še posebej stanovanjski mobilnosti. Svoje prispevajo tudi še vedno živi tradicionalni kulturni vzorci . Zelo pogosto se med sosedi sple- tajo tudi prijateljske vezi posebno v socialno homogenejših okoljih v manjših mestnih središčih in na podeželju . Na deželi je takšnih sosedskih prijateljev kar med 80 % prebivalstva, v manjših občinskih središčih 68,5 %, v regijskih 65 % ter v Ljubljani in Mariboru 57,4 % . Zveza med velikostjo kraja ter socialno heterogenostjo prebivalcev in vzorci komu- niciranja se jasno nakazuje. V večjih mestih 6,5 % stanovalcev ne pozna sosedov oziroma jih pozna le nekaj, vendar se z njimi ne pogovarja . Ve- likost mesta in z njo povezana heterogenost prebivalstva torej negativno vplivata na intenzivnost sosedskega druženja . Kljub temu so slovenska mesta v tem pogledu še zelo idilična - ali pa naporna? IV . SKLEPNE UGOTOVITVE Katerim faktorjem moramo torej pripisati razlike v blagostanju pre- bivalcev Slovenije? Socialne razlike izhajajo iz različnega socio-ekonomskega položaja posameznih skupin v področju dela, v delitvi skupnih družbenih fondov (socialna politika) in vplivu v razvejanem sistemu odločanja . Ta položaj definira izobrazba, poklic, status v delovni hierarhiji, avtonomnost dela, stopnja aktivnosti v družbenem življenju in političnem sistemu odločanja . Razlike v sferi dela se zde najodločilnejše, saj so zveze med socialnimi skupinami in njihovim materialnim ter bivalnim standardom signifikant- ne. Ugotovili smo tudi, da prihaja do prekrivanja ekonomskega in social- nega podsistema, zato so v marginalnem položaju nezaposleni prebivalci in tisti, ki niso v aktivnem življenjskem obdobju . Razlike v porabi sredstev za osebne in skupne družbene potrebe so največje med mestnimi središči in podeželskimi naselji . To nakazuje odsotnost globalnega koncepta razvoja oskrbovalne in uslužnostne mreže na eni in majhen vpliv podeželskih prebivalcev na drugi strani . To situacijo omogoča in reproducira nizka družbena in politična integriranost večjega dela podeželanov. Razlike v družbeni moči je opaziti med starostnimi kategorijami prebivalcev in glede na njihov različni življenjski cikel . Pri posameznih socialnih skupinah je opaziti, da se tako pozitivne kot negativne značilnosti akumulirajo . Akumulacija -negativnih- karakteristik je na podeželju nekoliko večja, kar pomeni, da se oblikujejo prostorske specifičnosti problemov te popu- lacije. Vzroke odkrivamo v premajhnem deležu delovno aktivnega prebival- stva v primerjavi z mestnimi skupnostmi, v nižji izobrazbeni ravni prebi- valcev, višji stopnji nezaposlenosti. Temu sledi zaposlitvena nadreprezenti- ranost v fizično napornih poklicih . Analiza podatkov kaže, da ni več opaziti zelo velikih razlik v bivalnem in materialnem standardu med prebivalci večjih slovenskih mest in pre- 117 bivalci manjših regionalnih ter občinskih središč . Manjša občinska središča, ki nimajo regionalnega pomena, v nekaterih dimenzijah (visoka dostopnost kompleksnemu številu uslug, majhen delež slabo opremljenega okolja) infrastrukturne opremljenosti kažejo celo nedvomne prednosti ; materialno blagostanje teh prebivalcev, predvsem aktivnega dela, je prav tako dokaj dobro. To dejansko pomeni, da so se nekatera manjša slovenska mesta razvila in se po strukturi prebivalstva ter standardu približala večjim me- stom, kar nedvomno govori v prid prizadevanjem za policentrični razvoj Slovenije . Z analizo naših podatkov seveda ne moremo dokazati, ali je to rezultat skupne gospodarske strategije, politične odločitve ali posledica lokacije občinskih lokalnih središč . Regionalna in manjša občinska središča torej presenečajo z relativno dobrim družbenim standardom ter ugodno starostno, aktivno in izobrazbeno strukturo prebivalstva, kar jim daje dobre možnosti za razvoj . Večja urbana središča imajo v povprečju primerno in dobro razvit družbeni standard ; zaradi socialne in nacionalne heterogenosti prebival- stva in neenakih ekonomskih možnosti (izbira zaposlitve, dostop do stano- vanja itd.) pa prihaja do segregacijskih pojavov . To povečuje možnosti konfliktov. Segregacija je običajno posledica vse večjih razlik med social- nimi skupinami, neusklajenim urbanističnim planiranjem z gospodarskim razvojem in neučinkovito socialno politiko v ožjem pomenu .' Večja slovenska središča imajo znaten priliv mladega prebivalstva, opazen pa je povečan delež starejših generacij . To, kar je novo, je iz podatkov izhajajoče dejstvo, da »najvišja« in naj- nižja« kategorija prebivalstva v svojem standardu nista vezani na regional- ni faktor (zavrnjene hipoteze), ampak živita »enako« slabo ali dobro ne glede na kraj bivanja . Ugotavljamo, da je Slovenija pretežno industrijsko diferencirana de- žela. To pomeni, da prebivalce bolj kot regionalne (kraj bivanja) ali pri- pisane lastnosti razlikuje kategorija poklica, ki ga opravljajo, ter izobraz- bena raven, ki jo ta poklic zahteva . Takšna splošna ugotovitev seveda ne izključuje drugačnih pravil znotraj posameznih elitnih skupin, za katere ne reprezentativnem vzorcu ni možno dobiti podatkov . Zelo pomemben element socialnega razlikovanja je tudi družbenopoli- tična aktivnost, ki se deloma prekriva z višino izobrazbe in položajem v poklicni strukturi . Marginalne socialne skupine tvorijo predvsem pasivni prebivalci (upo- kojenci, gospodinje, invalidi, študentje) in slabo izobražene nižje katego- rije delavcev primarnega in sekundarnega sektorja . Slovenski prostor torej lahko delimo na mestno in podeželsko okolje, ki se razlikuje po bivalnem, materialnem in infrastrukturnem standarda, predvsem pa po strukturi prebivalcev . Glede poselitve se ohranja speci- fika slovenskega prostora, to je izredno razpršena poselitev . Dobra polovica Slovencev živi na podeželju, v zelo majhnih krajih . Za podeželje sta značil- na profesionalno slabo organiziran primarni in sekundarni sektor (nizka izobrazba in KV) in pomanjkanje terciarnih in kvartarnih dejavnosti . Prebivalci se pogosto samozaposlujejo v obrti ali se ukvarjajo s plačanim neformalnim delom (22,9 %, za Slovenijo 18,6 %) . Regionalne razlike v življenjskem standardu se v povprečnih izračunih kažejo predvsem zaradi strukturnih razlik sestave njenih prebivalcev. Pre- S S socialno politiko v ožjem pomenu mislimo na vse tiste dejavnosti, ki se bavijo s socialno delinkvenco, neprilagojenostjo v okolju, kulturno in integracijsko socializacijo ter asimilacijo . 118 majhen delež aktivnih prebivalcev na podeželju verjetno izraža omejene razvojne alternative, ki ne morejo zaposliti vseh 'delovnih potencialov . Tiste, ki jih lahko (usmerjene kmetije, obrtne dejavnosti, turizem in indu- strija), omogočajo ustrezno življenjsko raven, a nizek družbeni standard . Odliv aktivnih prebivalcev s podeželja je povzročil tudi nadreprezenti- ranost odvisnih in upokojenih občanov . Na podeželju namreč opažamo zadosten delež mladih, vendar tudi visoko stopnjo nezaposlenosti ; da pa ostareli živijo v revščini pogosteje od drugih socialnih skupin, kaže na neustrezno socialno politiko na eni in pomanjkanje razvojnih alternativ za podeželske kraje na drugi strani.' Končno, določen manjši del prebi- valcev (20-30 %) živi relativno dobro tudi na podeželju - lahko govo- rimo o podeželski »eliti«, Ti »uspešni« vsekakor kažejo, da ima tudi pode- želje razvojne potenciale . V okviru razlik v materialnem standardu posameznih skupin prebival- cev ne moremo zagovarjati teze o nepravični delitvi ustvarjenega dohodka ; vsaj ne, če upoštevamo načelo delitve po delu, torej po zaslugah pri pro- duktivnosti. Pri tem puščam odprto dilemo merjenja dejanskega prispevka in objektivnih sistemskih ovir za uspešno delo, ki je posameznik ne more preseči, pa vendarle vplivajo na njegovo »uspešnost« . Ker ugotavljamo, da imajo nižje socialne kategorije istočasno tudi nižjo izobrazbo, nižje in manj odgovorne položaje v delovni strukturi in so pri delu manj avtonomne, je torej tudi njihov prispevek manjši . Ker pa je stanovanjski in materialni standard III. socialne skupine zelo nizek, vendar- le lahko rečemo, da so ti delavci zelo slabo plačani . Drugo je vprašanje slabih materialnih in stanovanjskih razmer pasiv- nega deleža nižjih socialnih skupin . Tu se odpira vprašanje ustreznejše socialne in pokojninske politike ; ta naj bi zagotovila dostojno življenjsko raven teh prebivalcev . Nedvomno smo v to kategorijo prebivalcev zajeli ostarele, ki imajo slabe možnosti za uveljavljanje pravic od minulega dela . S tem tudi raz- ložimo kontradiktornost med visokim deležem starejših ljudi na podeželju in istočasno povprečno stopnjo neaktivnih, saj bi pričakovali večjo . Dejstvo je, da mnogi starejši občani na podeželju kljub visoki starosti aktivno kme- tujejo ali vodijo obrt. Prav tako je res, da k temu prispeva pozna uvedba ' Verjetno so to posledice dominantnega modela gospodarskega razvoja pri nas, ki je ob zaposlovanju nekvalificirane delovne sile (sekundarni sektor na račun primarne akumulacije) razvijal predvsem bazično industrijo na širšem območju, kvartar in terciar pa le v nekaterih središčih . Vse večje možnosti izobraževanja in omejene možnosti zaposlovanja takšne delovne sile omejujejo razvoj podeželja in s tem prestrukturiranja gospodarstva. Pri tem modelu je opaziti odsotnost- manjših, prilagodljivih podjetjih na podeželju, ki bi lahko hitreje prilagajale in izboljševale ponudbo in strukturo zaposlenih na račun boljše izobrazbe razpoložljive lokalne delovne sile: Družbeni sektor je zaradi obstoječega koncepta razvoja in pomanjkanja alternativ v spremljajočih dejavnostih te možnosti zanemaril ; privatna pobuda, ki bi lahko izpolnila to vrzel pomanjkanja kapitala, ni bila stimulirana. Razvoj po- nudbe v uslužnostnih dejavnostih, ki poleg zaposlovanja pomeni pobudo za razvoj infrastrukture, ni bil družbeno zanimiv . Očitne so tudi posledice zgrešene kmetijske politike; ob zmanjšanju deleža kmečke populacije bi morala kmetijska produktiv- nost ostati enaka oziroma bi morala ob večjem vlaganju v tehnologijo pridelovanja naraščati . S tem bi tudi kmetu nudila zadovoljive perspektive v ekonomskem in družbenem smislu. Podatki kažejo, da podeželsko prebivalstvo ni dovolj vključeno v družbeno življenje. Veliko je število gospodinjstev mešanega tipa - poleg redne zaposlitve v industriji je kmetijstvo spremljajoča dejavnost . To so velike obreme- nitve, poleg tega je vprašanje, koliko se kmetijstvo v takih razmerah lahko razvija . Slabo plačan delavec z dopolnilnim delom vlaga v stroje za kmetijstvo, nato jih ne izkorišča polno zaradi zemljiškega maksimuma, niti dobi ustrezno plačilo za svoje pridelke . 119 kmečkega zavarovanja in še to v minimalnih oblikah . Prav ta populacija, ki ni več sposobna delati in katere minulo delo je slabše vrednoteno, pred- stavlja jedro problema revščine podeželja . Problem podeželja se lahko strne v dve področji . Prvič : pomanjkanje gospodarskih alternativ povzroča odliv že tudi sicer slabo plačanih delavcev in jih ne spodbuja k višji izobrazbi . Drugič : politična in družbena neaktivnost marginalnih slojev, ki je posledica neustrezne socialne in družbene politike, zmanjšuje vpliv v odlo- čanju, kar izraža tudi neupravičeno delitev skupnih družbenih fondov na podeželju. Zato sta družbeni in infrastrukturni standard tako nizka. Če torej prvi problemi odpirajo dileme razvoja gospodarskih dejavnosti, slednji zahtevajo ustreznejšo družbeno in socialno politiko v tem prostoru . Uspehe v doseganju ciljev lahko zagotovi strategija konceptualne enote socialne politike, ki bo diferencirana v programih, namenjenih posameznim kategorijam ljudi v različnem regionalnem okolju . Viri 1. Kvaliteta življenja, 1984-86, Inštitut za sociologijo. 2. Richard M. Titmuss, 1973, Social Policy, Allen & Urwin, London . 3. Generald Marwell & Ruth E. Ames, 1984, -Experiments on the Provision of Public Goods, Resources, Interest, Group Size and the Free-Rider problem, American Journal of Sociology, No. 6 (str. 1335-1360), ZDA . 120