p№lttai«nmrnnnmniTmmiiiiimnii.i.i,||||[i, ADVERTISE Ш THE BEST SLOVENE NEWSPAPER ★ Commerical Printing of I All Kinds B ^aMniiiiiniiinnitiiiiiiiiiiniiiiitiimiaitiiiiiiiiiianiiiiniinaiituniil xxxvm.—LETO XXXVIII. ENAKOPRAVNO EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI O § ^iuirauHnniiiiiiiiaiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiDiiniiiiiiiiuiiiimiiiiiniiinnnmtS^ I OGLAŠAJTE V i i NAJBOLJŠEM I SLOVENSKEM ČASOPISU I * I livršujemo vsakovrstne i tiskovine и 5 S CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), JUNE 15, 1955 ŠTEVILKA (NUMBER) 116 ANTOINETTE ZORKO Danes zjutraj je umrla v Cle-bolnišnici po eno-etm bolezni Antoinette (Anto- 60 Lf Žele, stara Stanovala je na 848 E. dfvv, jG bila iz vasi Ra- Primorje, PredsTi? ^ Ameriko Štv! j® članica dru- Poil. f f p"' " Vejik Progresivnih Slo- ^ Tukaj zapušča soproga Anto- Ljubi^:^ f Dolence pri J Oljarn, srna Franka in hčer in vef; šest vnukov = ^ sorodnikov, v starem kra-phine MeSt Ti kopana / ' (^&nes po- zvečer n umrla v soboto Btro v h °i obiskala se- V petek Pogi"eb se vrši Nebnega M ^ Po- KnollwoS. ' ^Nna Walter 1%г1а bolnišnici je ^Чоба ^^^ter, sta- greb oSr-J Sf. Po- Lake Aosti bom^^ zavod. Podrob-Poročali jutri. 2A Nove~^~^ I>H2avuane Vrši v ^ ob osmih se landu ћу." Hali v Cleve-Ијепа^ M ki je name- stopii (^i'žavljanom. Na- ki je Fess Parker, Menju družabnem %iin Д filmu obudil spo- ®kega ■i„„^f°'^°v^'^skega ameri-^^^zoea Davida Crocketta. ^^iischp ;« governer ^dnig , ^upan Celebrezze. Od ^ianstva o'orT držav- ^oveiubr-i, 1 tujcem v mesecu 5"®aineaih^"S'^' j® ' ^ 326"? . f"'"®'"" %o V pi„ , tujcem sa- "."r;.sr- - (^HlCAGo 14 • .. ®sor 2р.^л ' junija — Pro- ^i^erzi гТ'"^ newyorški ^ager gp ? Henry Com- ^kejn g bavil v graduacij- ^Glt g tp.-f.'? univerzi Roose- ^°kojtieea p ° ^""3,nje politike ^ftieriškiv, 1 °°^^velta v gotovih ® konfg^ '"ogih do Kitajske in Ber je ^a Jalti. Comma- v^ka: kratkega zak- ?: I"® ProdaU^r^Y'^° izgubil Л- tajske. Kitajsko ">"•0 uL K»Ak! Je ne-^ bi bn politiko, kakor ^oogevpij. . Pokojni predsednik ?"«»nov l"7'.j« "ad 500 ""»""istij"^ po": icnim režimom. "Afe gre za pomoč; gre za naše zaveznike!*' Admiral Radford WASHINGTON, 14. junija—Ameriška spodnja zbornica razpravlja o predlogu predsednika Eisenhower]a, da naj znaša ameriška pomoč tujini v bodočem federalnem proračunskem letu $3,500,000,000. Pred zbornico morajo nastopiti kot priče in pojasnilniki tako vojaki kakor civilisti. Senat je Eisenhowerjev predlog že sprejel v celoti. Spodnja zbornica z razpravljanjem nadaljuje. Admiral Arthur Radford je šef ameriškega glavnega zveznega štaba in je na zaslišanju povdaril, da je prišel čas, ko naj se črta beseda "ameriška pomoč," mesto nje pa naj se ustavi "zavezniško sodelovanje." Admiral Radford zastopa sta-"^ lišče, da ameriška varnost spričo nove miroljubne sovjetske politike ni ne večja ne manjša kot je bila popre je. Drugič: Amerika sama ni v nobenem pogledu v stanju, da se sama brani pred komunističnim blokom, če bi ta začel z napadi. Tudi spričo vojaške gospodarske moči, ki jo ima na razpolago, ni sposobna, da bi branila vsemogoče postojanke sirom zemeljske oble, kjer bi se pojavila komunistična oborožena sila. Zato potrebuje zaveznike, zato je potrebno sodelovanje. To ni pomoč kakor pravi beseda sama, to je obramba skupnega interesa, tudi ameriškega. In pomoč Jugoslaviji? Seje v spodnji zbornici so sicer tajne. Jugoslavija dobiva od Amerike strogo vojaško pomoč, pa,; tudi gospodarsko pomoč. V vsoti $3,500,000,000 ameriške pomoči tujini je zapopadena pomoč tudi Jugoslaviji. Ali naj se ta pomoč spričo zadnjih sklepov v Beogradu na skupni konferenci Jugoslovanov in Rusov sploh ukine, ker da je Tito prešel na rusko stran, ali pa je postal manj zanesljiv, kakor trdijo nekateri kongresniki, ki so bili itak proti ameriški pomoči Titu? Ali pa naj se s pomočjo nadaljuje v nezmanjšani meri. Ameriški general Alfred Gruenther je vojaški poveljnik NATO. Po njegovi izjavi se položaj bistveno ni spremenil, niti po sestanku Rusov in Jugoslovanov v Beogradu. Ameriška pomoč Jugoslaviji naj gre torej naprej. Kaj pa je bilo v resnici sklenjeno med Rusi in Jugoslovani —kdo to ve? Ameriška poslanika v Beogradu in v Moskvi sta odpoklicana v Washington na izčrpno poročanje o sedanji politiki Beograda, oziroma Moskve. Poslanika sta že na potu. In moč Kitajske? Ko gre za moč komunističnega bloka, gre tudi za moč Ел-tajske. Zadnje poročilo pravi, da ima komunistična Kitajska pod orožjem 3,570,000 vojakov, da razpolaga z 1,879 vojaškimi letali, med temi je 818 lovskih letal. Kitajci imajo kakih 195,-455 mornarjev in 240,000 letalcev. Peron in cerkev BUENOS AIRES, 13. junija —Boj med Peronom in katoliško cerkvijo v Argentini je v polnem razmahu. Danes se je vršila skupna seja kongresa, ki je obsodil "izdajalsko delovanje" katoliške cerkve. Predsednik Peron je nato govoril Ar-gentincem v posebnem govoru z radijskim prenosom, v tem govoru pa ј6 pojasnil, zakaj je potrebno v Argentini izvesti ločitev cerkve od države. Zadnja gesta Perona v boju zoper cerkev je bila ta, da je ukinil davčne ugodnosti. Do sedaj so bila cerkvena posestva davka prosta, isto je veljalo za podjetja, ki delujejo s cerkvenim kapitalom. Posestva in podjetja s cerkvenim kapitalom bodo morala odslej plačevati na leto $14,500,000 davka. Peron je prepovedal vse javne cerkvene nastope, tudi procesije. Grožnje iz Vatikana so te, da bo Peron izobčen iz katoliške cerkve. Zunanji opazovalci v argentinski prestolici so prepričani, da bo Peron v tem boju končno zmagal, prepričani pa so tudi o tem, da se Peron boji, da bi argentinski katoliki ne ustanovili lastne politične stranke po vzgledu italijanskih krščanskih demokratov. BELGIJA IN ARGENTINA TER ŠOLE v graduiral iz ^berli^ kolegija v ^Gc, ijL 10. Edward Kraso-^ih • 74 St., sin pozna- ki Anton Kraso- St. па preselila iz E. 74 je red D ^hardon Rd. Pre-^®®tit{ii^Q, ^^^elor of Science, V Argentini gre hud boj za popolno ločitev cerkve od države. Ce je cerkev ločena od države, se smatra za privatno organizacijo. V boju za ločitev cerkve od države pa gre v prvi vrsti za šole; prvič kaj in kako naj se na teh šolah poučuje, drugič kdo naj te šole vzdržuje. V Belgiji je na vladi koalicija socialistov in liberalcev. Ta koalicija je sklenila, da državna blagajna ne bo več podpirala katoliških šol. V dolarski valuti so te podpore znašale $10,-000,000. V Belgiji so se vršile manifestacije za in proti, nastopila je policija, bili so ubiti in ranjeni. Enako, kakor sedaj v Argentini. Argentina je sprejela do sedaj že vse zakone, ki ukinjajo privilegije cerkve, le da mora izglasovati še spremembo ustave, da je cerkev ločena od države. V Belgiji je spodnja zbornica sprejela zakon o šolski reformi in tudi, da se podpore zasebnim katoliškim šolam iz državne blagajne več ne dajejo. Poslanci katoliške stranke so v znak protesta odšli iz dvorane. Med socialističnimi in liberalnimi poslanci pa je bil le eden, ki je bil proti zakonu. Zakon mora še sprejeti belgijski senat in tako gre tudi Belgija po poti popolne ločtve cerkve od države. Iz bolnišnici Mrs. Brigita Lencel se je vrnila iz Huron Road bolnišnice na svoj dom na 1900 Rudwick Rd., kjer se še vedno nahaja pod zdravniško oskrbo. Najlepše se zahvaljuje vsem za obiske, cvetlice, darila in voščilne kar tiče, ki jih je prejela. Prijatelji jo lahko obiščejo sedaj na domu. ENA SE TEBI NAJ ŽELJA IZPOLNI! Med najlejšimi mesti sveta, ki se morajo zahvaliti za svojo lepoto naravni legi, je tudi italijansko pristaniško mesto Napoli. Trdi se, da so taka mesta, ki vsied lepote naravne lege in ki obiskovalce naravnost očarajo poleg Napolija tudi Praga na češkem^ Salzburg v Avstriji, Lisbona na Portugalskem in pa Carigrad. Italijani so ponosni na Napoli in na njegovo lego. O bella Napoli—ta pesem se sliši tudi po Ameriki. O lepi Napoli! Italijani so strnili lepoto Napoli ja v kratek izrek, ki je postal splošno italijanski, morda celo svetovni: Samo, da vidiš Napoli, pa četudi potem takoj umrješ! Italijanski gangster ji naseljenci v Ameriki so tudi znani. Capone je bil kralj čikaškega podzemlja. Njegova desna roka je bil tudi Italijan Frigenti. Po vseh ameriških listih so bila objavljena imena tistih italijanskih gangster-jev, katere je ameriška vlada izgnala nazaj v Italijo. Mno^ so na listi, da morajo iz Amerike. Kako se borijo zoper te ameriške sklepe! Kjer ni na tisoče avtomobilov, tam tudi ni tatvin avtomobilov. Chicago ali New York nista v Italiji. Italijani doma se ne morejo razviti kot so se razvili kot gangster ji v teh karierah. Izgnane Italijane domačini ne upoštevajo. Nastala je prava organizacija teh izgnancev, ki doma ne morejo dobiti delo, pa so sklenili, da napravijo svojevrstni pohod na Rim. Ta akcija ni uspela. Ko gre za osebo Franka Frigenti, jo je ta doma še pošteno skupil. Nekdo ga je pretepel in Frigenti je bil poslan v bližnjo bolnico v Napoliju. Ameriški listi dodajajo k tej vesti sledeči kmnen-tar: O Frank Frigenti, videti mesto Napoli, pa četudi se potem umre, zakaj bi to ne veljalo glede tebe? Vile rojenice Vile rojenice so se zglasile pri Mr. in Mrs. John Terlep ml., 28549 Harvard Rd., Orangeville, O., in jima pustile krepkega, skoro devet funtov težkega sina-prvorojenca. Mati, katere dekliško ime je bilo Marian Harting, in dete sta zdrava. Ponosni oče je dobil baš te dni državno licenco za arhitekta iz Columbusa. Tako sta postala poznana kulturna delavca Mr. in Mrs. John Terlep iz Cherokee Ave. v tretje stari oče in stara mama. Čestitamo! V bolnišnici V Huron Road bolnišnici se nahaja Mr. Gerry Oblak, 1198 E. 175 St. Tja se je podal v svr-ho preiskave in se nahaja v sobi št. 233, kjer ga prijatelji lahko obiščejo. Sovjetska zveza ne more izpolniti obveznosti iz mednarodnih pogodb! močjo in močjo spusti v kako vojno ? In ameriška pomoč? Povojna zgodovina je znana pod imenom ameriške pomoči tujini, če vzamemo vso to pomoč ameriškim zaveznikom bodisi, da je šlo za čisto vojaško pomoč, bodisi, da je Amerika pomagala pri obnovi industrije, ali pa je Ustanavljala novo, je Amerika izdala v povojnih letih do danes 50,000,000,000 ameriških dolarjev. Dejstvo je nadalje, da se je zapadna Evropa s to ameriško pomočjo dvignila, da je v gospodarskem pogledu prekosila svoje predvojno stanje. Anekdota o Bulganinu GOSPODARSKI POLOŽAJ JE OZADJE NOVE POLITIKE WASHINGTON, 14. junija—Objavljene so bile gospodarske številke, koliko . izvaža in koliko uvaža sovjetski blok. Letno je sovjetski blok lahko izvozil strojev za vrednost $67,000,00, strojev pa uvozil za vrednost $234,000,000. Letno je isti blok izvozil kovinskih produktov za vrednost $33,000,000, uvozil pa za $196,000,000. Ko gre za mašindri-jo in kovinsko vrednost, se torej izkaže, da je trgovinska bilanca sovjetskega bloka pasivna. Izvozil je za vrednost $100,000,000, uvozil pa je za $430,000,000. če primerjamo s temi števil-kami uvoza in izvoza držav satelitskega bloka, z izvozo^ in uvozom Združenih držav, se' pokažejo naslednje številke, s t6m pa ogromna gospodarska razlika in gospodarska premoč na strani Amerike. Amerika letno izvozi strojev za vrednost $5,651,000,000, uvozi pa za vrednost $353,000,000. Združene države izvažajo letno kovinske produkcije za vrednost $1,050,000,000, uvažajo pa za vrednost $2,096,000,000. Skupna primerjava pokaže torej sliko, da znaša ameriški izvoz omenjenih predmetov letno $6,701,000,000, izvoz pa $2,449,-000,000. Primerjajmo te številke s sovjetskim izvozom in uvozom, torej z $100,000,000 in $430,000,000! Sovjetska zveza bi morala pomagati v prvi vrsti svojim ko^ munističnim zaveznikom. V zadnjem času je ali že sklenila, ali pa ponudila nekomunističnim državam trgovinske pogodbe za izmenjavo blaga. Tako je v razgovorih z Indijo, sklenila pa je že novo trgovinsko pogodbo z Argentino. Tudi se pogaja z Veliko Britanijo. Na splošno, kakor izhaja iz uradnih podatkov posameznih držav, pa se je pokazalo, da Sovjetska zveza ni mogla izpolniti sprejetih obveznosti. Enako se je nad njo pritoževala Indija, ker ji Sovjetska zveza ni postavila v dogovorjenem času novih jeklam. Številke so zgovorne Sovjetska zveza trpi na pomanjkanju kmetijskih pridelkov. Sovjetska zveza se je vrgla na traktorje, ki naj pomagajo pri zvišanju kmetijske produkcije. Zanimiva je primerjava, koliko traktorjev pride na gotovo število akrov v Sovjetski zvezi in koliko v Združenih državah. v Sovjetski zvezi pride en traktor na 1,200 akrov orne zemlje, v Združenih državah pa en traktor na 125 akrov orne zemlje. Razlika je torej otipiji-ya. Tudi Češkoslovaška in Vzhodna Nemčija sta v tem pogledu na boljšem. Sovjetska zveza bi morala tudi po pogodbah pomagati svojim zaveznicam. Kitajska je šele začela z izvajanjem gospodarskih načrtov. Sovjetska zveza ji je sicer pomagala in ji poslala strokovnjake, da so ti organizirali posamezne matice kolektivne farme, in dala je Kitajski na razpolago nekaj kmetijskega orodja; poslala je na Kitajsko strokovnjake in potrebno opremo, da so tam modernizirali nekaj premogokopov in postavili nekaj jeklarn. Propaganda z ene ali druge strani je bila velika. V večini pa je ostalo le pri propagandi. Politični komentarji tudi spremenjene kitajske politike so ti, da je bila Kitajska razočarana, nad sovjetsko pomočjo, ki ne odgovarja pogodbi. BEOGRAD, ДЗ. junija — Jugoslovansko časopisje prinaša o zadnjem ruskem obisku Jugoslaviji gotove anekdote—doživljaje, eden se tiče predsednika sovjetske vlade maršala Nikolaja Bulganina: Predno je Bulganin odpotoval iz Moskve, si je tam kupil blago za površnik in za hlače. Ker se mu je mudilo v Jugoslavijo, ruski krojač ni mogel napraviti ob pravem času ne suknje ne hlač. Bulganin je vzel blago s seboj v Beograd. Ko se je Bulganin javil pri nekem beograjskem krojaču in mu pokazal blago, ga je ta premeril, pogledal na Bulganina in dejal: "Dovolj blaga za površnik in za dva para hlač." Bulganin je bil osupnjen, pa je beo-gk-ajskemu krojaču obrazložil, da mu je krojač v Moskvi povedal, da bo lahko napravil samo ene hlače in en površnik. "Razumem," je odvrnil beograjski krojač. "Ko si bil ti tovar-ši Bulganin še v Moskvi, si bil 'velik' gospod, kar pa nisi sedaj v Beogradu." Pazimo na otroke! Triletni Gary McKeto je živel na 1442 W. 55 Str. Bilo je ponoči, ko je družina McKeto spala, pa se je triletni Gary prebudil, skobacal iz svoje postelje in odšel iz hiše na cesto. Na Detroit Ave. bi bil kmalu prišel pod kolesa tovornega avtobusa. Avtobus ga je sicer podrl in poškodoval, da je moral biti pre-nešen v bolnico, nima težkih poškodb razen zlomljenega desnega boka; velja tudi za Garya, da imajo otroci srečo. Čudno pa je le, da triletni otrok ob 11 zvečer lahko odide iz hiše in prosto tava. V staro domovino Danes odpotuje na obisk v staro domovino Mrs. Frances Kocevar iz 19551 Naumann Ave. Obiskala bo starše, brate in sorodnike v Dobropolju na Dolenjskem. Tam se je zadnjič Zadnje vesti Jasen, solnčni dan, kakor je bilo včeraj napovedano, je nastopil in bo lep dan do noči. Naj? višja temperatura bo 74 stopinj, najnižja 54 stopinj. Danes bo v alarmu 49 glavnih ameriških mest. Alarm bo trajal od 12.05 do 3.45. Predpostavka je ta, da so mesta bombardirana z atomsko bombo. Tudi Washington, kjer bodo spravili v zaklonišče Eisenhow-erja in 15,000 federalnih nameščencev. Med mesti, ki naj bodo bombardirana, je tudi mesto Cleveland. V Washingtonu gre huda bitka kako naj se uporabi cepivo zoper polio. Demokratje so za to, da naj bo cepivo brezplačno za vse ameriške otroke in mladino. Tajnica za narodno zdravje Hobby pa je zagovarjala stališče, da naj cepivo kot brezplačno dobijo le potrebni, ki so brez sredstev, drugi pa naj plačajo. Temu stališču tajnice Hobby se je pridružila ameriška zveza zdravnikov. V Washington se je vrnil tajnik za delo v federalni vladi Mitchell. Bil je na mednarodni konferenci v ,Švici. Mitchell je za leto 1955 napovedal, ko se je vrnil v urad v Washington, da bo to leto višeE produkcije, višek zaslužka in \1šek zaposlenosti. Stavka strojevodij v Veliki Britaniji, ki je trajala 17 dni, je končana. Vlaki zopet vozijo. Stavkujoči so se podredili razsodišču, ki je že začelo z javno razpravo. Izrek razsodišča bo veljaven za strojevodje. Železniška uprava sama je imela za časa stavke 2,800,000 dolarjev škode vsaki dan. V New York je prispel sovjetski zunanji minister Molotov, ki gre v San Francisco na proslavo 10-letnice Združenih narodov. Ruska delegacija je silno močna, šteje 80 članov. Molo-tov je pozdravil tiste Amerikan-ce, katerim je za trajen mir. ' V Argentini se boj med Peronom in cerkvijo stopnjuje. Peron je odstavil in dal aretirati ftva škofa v Buenos Airesu, ker rujeta proti njemu. Vatikan v Rimu je udaril na versko stran z objavo vesti, da se je Peron s tem korakom sam izključil iz cerkve. V South Euclidu je bil povožen do smrti na Wilmington Rd. petletni Bruce Levin^ Gre za prvo žrtev prometa v So. Euclidu od leta 1953 dalje. nahajala leta 1951. Srečna pot Kako naj se z začetno lastno po- in zdrav povratek! Nož v hrbet! Danes se je v Clevelandu začela kazenska razprava zoper 28 letnega Ernesta Jonesa, ki je z nožem zabodel 67 letnega FVan-ka Landisa na farmi v bližini Woosterja. Jones se je najprvo skliceval na samoobrambo. Končno se je vdal, zanikal, da je svojo žrtev še okradel, priznal pa je, da je porinil Landisu nož v hrbet, po dogodku se odstranil, pa se na kraj zločina vrnil, da je žrtvi izpulil nož iz telesa. Jones se mora zagovarjati radi premišljenega umora. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST ''ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto) _____________________________________________________________$10.00 For Six Months—(Za šest mesecev) _________________________________________________ 6.00 For Three Months—(Za tri mesece) _____________________________________________ 4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) _____________________________________________________________$12.00 For Six Months .„(Za šest mesecev) ___________________________________________________ 7 OO For Three Months—(Za tri mesece) ______________________________________________________________________4 50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. «-104 GOSPODARSTVO-NE VEč^OLITIKA! (3) Poglavje o bombažu, pa recimo o tekstilu na splošno, je samo na sebi zanimivo, za spremembe v industriji pa poučno. Prvič dokazuje, da s tradicijo, ohranitvijo starih šeg in navad v gospodarstvu in tehniki ne moremo računati, pa tudi ne smemo! Dalje dokazuje, da se posamezne nacionalne države, če je le mogoče in če so le dani kaki predpogoji, gospodarsko osamosvajajo. Tej želji ne more delati zaprek noben mednarodni kapitalizem, pa tudi ne komunizem. Sicer lahko poskuša. Taki poskpsi v gospodarstvu pa so tvegana stvar. Ko gre za bombaž, za tekstil, se bomo iz starega kraja spomnili, da nam je padla takoj v oči dobra obleka. Nekako spontano smo trdili, da je bilo to angleško blago. Tisti, ki se spomnijo časov po prvi svetovni vojni, ko je začela siliti v Jugoslavijo tudi češka tekstilna industrija, se bodo spomnili, da je tudi češki tekstil imel svojo veljavo. Tudi se bomo spomnili, da če je bila obleka zanič, smo o njej trdili, da je blago napravljeno iz kopriv. Torej angleško blago, angleški tekstil. V okraju Lancashire se je začela industrijska revolucija, tam se je tudi nadaljevala do tehničnega in gospodarskega viška, oboje za svojo dobo. Tovarne v tem okraju so bile neko svetovno središče. Tja so dospevale surovine najsi je šlo za bombaž ali za ovčjo volno, rekli bi skoraj s celega sveta, tam so jih obdelovali in predelavah. Življenje je postalo stabilno, prebivalstvo se je množilo in bogatilo, okraj Lancashire je bil v britanskem imperiju razen londonskega območja najbolj gosto naseljen. In danes? Ko je po zadnji svetovni vojni prišla na vlado delavska stranka, je očitala britanskim industrijcem, da so v produkciji zaostali. V rudokopih in v tovarnah se je delalo s sredstvi, kakor desetletja nazaj, tehnika pa je napredovala. Delavska stranka je podržavila vse glavne industrije, glavne gospodarske panoge. Njen cilj je bil tudi ta, da se produkcija modernizira. Delavstvo v raznih tekstilnih tovarnah okraja Lancashire se je enako pritoževalo nad lastniki tovarn, da ne modernizirajo podjetij. To da je eden od vzrokov, zakaj te tekstilne tovarne pešajo in druga za drugo zapirajo obrate. Lancashire je namreč v velikem gospodarskem prehodu. Tekstil se more opuščati, delavno ljudstvo, tudi kapital pa iščeta novo zaposlitev. Torej povdarek, da današnja tehnika marsikaj spreminja, kar je svoječasno veljalo za večno. Drugo je, da se s politično samostojnostjo narodi in države tudi gospodarsko osamosvojijo, v kohkor je seveda mogoče. Okraj Lancashire je bil kakor osrednja črpalka, ki je prejemal surovine iz vseh prostranih delov angleškega kolonijalnega imperija, nazaj pa pošiljal gotove izdelke. Kako hitro živimo tudi v gospodarstvu, kake velike gospodarske spremembe hitro doživljamo! Bivša britanska kolonija Indija je postala samostojna komaj leta 1948. Tudi Nehru se je vrgel na gospodarske spremembe, na lastno narodno gospodarstvo in Angleži doživljajo danes, da bombaž iz Indije ne prihaja kot surovina v Anglijo, marveč prihajajo izdelane obleke, katere Indijci, ki rabijo v svoji trgovini tudi angleški funt sterling, prodajajo po Angliji po smešno nizki ceni. Kdor je reven, se te priložnosti po-služi in kupi. Bivša slavna industrija v okraju Lancashire je proti tej konkurenci brez moči. Bivše britanske kolonije so postale samostojne države —dominijoni. Avstralija in Kanada sta rekli, da rabita surovine za tekstil same zase. Velika Britanija če hoče naj kupuje od njih gotove izdelke—obleke. Še to so morali Angleži spoznati, da se tam, kjer se gospodarsko osamo-Evojujejo, poslužujejo zadnjih iznajdb moderne tehnike! Vzemimo končno atomsko energijo v civilni službi. Zadnji Eisenhowerjev nastop, ko je ponudil atomsko energijo zaostalim narodom in krajem, je, pokazal končno samo na to, da se šef ameriške republike zaveda, kako ogromno vlogo bo igrala atomska energija v bodoče v našem gospodarskem življenju. Tehnika! L C. Rokoborba na prostem Jutri, v četrtek zvečer se vrši velika rokoborba na prostem v Cloverleaf Drive-In areni, ki se nahaja na Warner in Granger Rd., kjer se srečati državni cesti 21 in 17. Prostora je tam za 17,000 gledalcev, za parkiranje avtov pa je prostor dovolj velik za 3,000 avtov. Kot privlačna rokoborca se bosta spoprijela Don Arnold in Dick Hutton, ki sta se prošli četrtek izkazala za prava športnika. Vsak izmed njiju tehta nekaj nad 240 funtov, in stojita nad šest čevljev visoko. Sta oba zelo spretna in gibčna, poleg tega pa posedata moč hrusta. Nadaljna imena na programu so: Billy Varga, madžarski prvak iz Clevelanda, in Edmund von Albers, Nemec iz Muniča, ki tehta 270 funtov; Stanley Holek iz Kanade, in Wild Bill Zimm iz Utica, N. Y. Program se prične ob 8. uri, takoj po rokoborbi, okrog 10. ure se pa prične kazanje filma. Na potu v staro domovino Na parniku Liberte so se iz New Yorka v soboto odpeljali: Mr. Anton in Mrs. Karolina Te-lič, potujeta v Gorenjo vas pri Ribnici; Mr. Louis in Mrs. Frances Modic V Velike Bloke; Mr. Joseph in Mrs. Betty Tisovec v Hrušovec, pošta Straža pri Novem Mestu; Mrs. Mary Benigar z sinom Anthony v Ribnico na Dolenjskem; Mrs. Rose Kenik v Omoto, pošta Semič; Mr. Martin Plut v Zalog pri Novem Mesto, Miss Emma Misich v Hrušovec, pošta Straža pri Novem Mestu; Mr. Anton Fabec v Šem-bije na Krasu; Mrs. Christine IVerch v Šembije na Krasu; Mr. ' Math in Mrs. Antonia Savoren {iz F^ueblo, Colo., v Jugorje, po-1 šta Suhor ter Miss Milena in I Miss Mira Medvešek, hčerki Mi-! lana Medveška v Chicagi, ki greste k staremu očetu Mr. Ludvik Medvešku v Žabjo vas pri Novem Mestu za par mesečni obisk. Potnike, ki potujejo z posredovanjem potniške pisarne Kollander, je do New Yorka in na pamik spremljal Mr. August Kollander, ki bo te potnike v petek pričakal v Parizu na posta-i ji in jim nudil postrežbo ako bo ; potrebno. Mr. Kollander namreč j spremlja skupino 24 potnikov 'z letalom v četrtek do Pariza i hi se povrne v pondeljek že na-: za j. Vsem potnikom želimo srečno pot in zdrav povratek. ! _ Za stalno pa sta se podala v Jugoslavijo Mr. Matevž Turk, ki' ; gre k svojemu bratu v Ljublja-jno, in Mr. Steve Gombač v Ja-ivorje, pošta Obrov, Slov. Pri-: morje. Potujeta na jugoslovan-! -kem parniku Slovenija. Srečno i pot! ZGODNJA ZAROKA— NAGLO KESANJE V Aleksandriji se je neka 35-letna profesorica poročila z 19-letnim svojim učencem, ki ga je imela najraje. Ali—mož-dijak si je seveda mislil, da ima v šoli posebne pravico. Nekaj klofut žcne-profesorice ga je hitro spravilo k pameti. Fant pa za prejete dobroto ni ostal dolžan: loma je Nvojo ženo temeljito premlatil. Na razpravi za ločitev ?:akona je bil mladi zakonsk' innž spoznan za krivega, kajti 'oj le razlika med zaušnicami v loli ali pa v lastnem domu." NEVARNA "MINA" Med zadnjo svetovno vojno je komandant ameriške letalske baze na Islandu nekoč dobil med pošiljko opreme tudi veliko nepotrebnih reči, med njimi veliko žogo. Ker niso vedeli, kaj naj bi z njo počeli, so jo pustili za svojim logorjem. Nekega dne jo je veter zako-talil po bregu v zaliv in jo gnal na drugo obalo proti angleški protiletalski bateriji. Zdaj so hoteli žogo dobiti nazaj. Komandant je telefoniral Angležem, da plava proti njim velika mina in jim ponudil oblično ekipo ljudi za uničevanje min. Angleži so bili seveda veseli te ponudbe. Zbrali so skupino mehanikov in jim pojasnili vso stvar. S poljskim telefonom, električnimi instrumenti in nekaj zaboji orodja so se odpeljali. Razpostavili so straže in napeljali telefon od "mine" v zaledje, da so fantje pri mini lahko poročali, kako poteka delo. Po nekaj minutah dela z instrumenti, so sporočili, da "mina" ni nič več nevarna. Naložili so jo na čoln in hitro izginili. Ugled Amerikancev je menda po tem "življenjsko nevarnem" dogodku v angleških očeh silno zrasel. "MM DOLI ZA NASO VASJO... rr TAKO DELAJO GENTLEMANI! V Londonu je peljal avto po cesti. Zadel se je ob pešca in ga podrl na tla. šofer je takoj ustavil. Tedaj se je ponesrečeni dvi-.^nil in po vseh predpisih bok-serske umetnosti "potipal" voznikovo brado. Knockautirani šofer je seveda takoj izgubil zavest. Povoženi gentleman je nemudoma sedel za volan tujega avtomobila in se podvizal na kliniko, kjer so nudili prvo pomoč njegovi žrtvi. Potem sta se oba takoj pobotala. REKLAMA, KI NI BILA PRETIRANA Dve uri po vlomu v neki frizerska salon v Zapadni Nemčiji je policija" v bližnji ulici že prijela vlomilca. Spoznali so ga po močnem—parfumu. Poleg drugega plena so našli pri vlomilcu tudi številne zavojčke in stekleničke parfiima z reklamnimi napisi: "Vonj, ki vsakega moškega priklene." I NICPRIZNANA i NEDOLŽNOST ! 42-letni F. G. iz Cologne (Ita-I lija) so je moral zagovarjati j pred sodnikom zaradi tatvine. I Branil se je s sledečimi besedami; "Brez posebnih misli sem .■;ol mimo nekega izložbenega okna; spotaknil sem se in padel v okno; zaradi nastale škode sem vstopil v trgovino, da bi pustil tam svoje ime in naslov. Ko sem v blagajni iskal svinčnik, sem bil na čisto nerazumljiv način aretiran. KONSERylRANJE MATERINJEGA MLEKA Že od začetka tega stoletja poskušajo konservirati materi-nje mleko. Metoda s prekuhava-njcm, ki so jo uporabljali od 1. 1944 na Nizozemskem ni zadovoljiva, zato ker se je tako mleko sicer ohranilo, pri tem pa je izgubilo neke posebne lastnosti. Najnovejša metoda, ki jo uporabljajo sedaj na Nizozemskem je mnogo bolj popolnejša od prejšnje in obstaja v sledečem: mleko segrejejo do 63' C. Pri tej temperaturi potem ostane pol ure. Po pasterizaciji odpravijo iz mleka vodo in vse kužne klice. Tako nastane mleko v prahu, katerega naziva jo "hi-drofilno mleko," ker se zelo hitro raztopi v vodi. Na Nizozemskem je osnova-nih 28 centrov za zbiranje mleka, ki so preskrbljeni s posebnimi črpalkami za mleko in steriliziranimi steklenicami, katere pošiljajo porodnicam. Napolnjeno steklenice hranijo pri temperaturi minus 20' C. Nizozemske železnice brezplačno prevažajo' mleko v glavni center v Amster-dam, kj"er ga konzervirajo. i Pred konserviranjem mleko temeljito pregledajo in preizkusijo. Mleko v prahu zavijajo v! ijosebne doze, ki ustrezajo 100: cm, vode. Materinje mleko se prodaja v lekarnah samo na recept. 26. maja 1955 Dragi rojaki in rojakinje! Tam doli za vašo vasjo je pravzaprav šele v teh dneh nastopila prava topla pomlad. Do sedaj pa smo se še kar radi ogrinjali v tople plašče. Nekatere naše rojakinje je kar pošteno zeblo. Tako je moral rojak Louis Levstik odpeljati svojo soprogo za par tednov v toplejše kraje, k morju, menda v okolico Crikvenice. Prva skupina naših rojakov, okoU 15, je danes že odšla na prvo Putnikovo potvanje po Sloveniji. Potovali bodo od 26, maja do 2. junija, torej polnih osem dni udobnega potovanja po najlepših predeUh slovenske dežele. Pot jih bo vodila po tejle "trasi." Ljubljana—Postojfia— Koper — Portorož — Rižana — Divača — Sežana — Zali hrib — Gorica — Kobarid — Trenta — Bovec — Tolmin — Kranj — Bled — Bohinj — Kranj — Kamnik — Cernilec — Gornji grad — Šoštanj — Velenje — Dobrna — Maribor — Bori ob Dravi — Rogaška Slatina — Kumrovec, rojstni kraj maršala Tita — Brežice — Šentjernej — Novo mesto — Trebnje — Ljubljana. Večje število rojakov se je prijavilo za drugo potovanje sredi junija. Kako so se imeli Vam bodo pa gotovo sami pridno opisali v svojih potopisih v vaših časopisih. Naši novi obiskovalci Dne 24. maja je pripotovala preko Sežane skupina okoli 30 rojakov iz ZDA. Na Izseljenski matici smo zelo obžalovali, ker jim nismo mogli- pripraviti toplega sprejema na obmejni postaji v Sežani. Skupino smo imeli namreč najavljeno, da pride dne 25. maja. "Queen Elizabeth" pa je s tako brzino rezale valove čez veliko lužo, da je pristala pred časom, ki je določen v voznem redu. Rojaki so imeli tudi dobre zveze z vlaki, tako, da so nas na Matici prijetno presenetili en dan pred napovedanim prihodom. Vsi potniki so se s potovanjem zelo pohvalili in navdušeno hvalili naše "fejst fante" na meji — namreč carinike. V tej skupini so bili rojaki: Finance Puncer in soproga Ančka, ki sta od leta 1950 že drugič v Jugoslaviji, prav tako tudi rojaka John in Emma Jane. Dalje: Frank in Angela Polič-nik, Leo in Frances Rozman, Josephine Dobernig, Cecilia Novak, Frank Medved, Math Smole, Joseph Bachun, Maks Kodel, Mary Sutter, Matt Plahata, Helen Kotar, Steve Vozel, ip soproga Leopoldina, Anna Hočevar, Agnes 6ohinc, John Debe-Ijak, in Antonia Legan. Dne 28. maja pa je prispela manjša skupina ameriških Slovencev, ki je potovala na parniku lie de France.: Rojaki Joseph in Jennie Perko, Geraldine Trennel, Louise Batič, Matthew Verbič, in soproga Verbič, Josephine Podboj, Teresa Beretič in Tony Kukovatz, ki se za stalno vrača v Jugoslavijo. Rojakinja Jennie Troha ima rekord Nemalo smo se začudili, ko smo pred kratkim prejeli pismo Slovencev, ki je potovala na ladji "Cristoforo Colombo" do Genove. V tej skupini so bili sledeči rojaki: Mr. Matt Kirn, Andrew Bartel, zakonca John in Annie Peter snel, John in Frank Repovž, Mary Medvešek, Mathilda Požar, Frieda Tarson, zakonca John in Anna Blasick in Joe Zalar. Veseli smo bili, da smo osebno spoznali rojaka ,Д1гпа in Bar-tela iz Waukegana, 111. Rojak Bartel je skupno z rojakom Jerebom napisal Zgodovino slovenske liSSiselbine Waukegan — North Chicago — delo, ki smo ga v starem kraju toplo pozdravili. Če bi knjiga našla posne-malce tudi v drugih slovenskih naselbinah sirom Amerike in drugod, bi bilo slovenskemu zgodovinarju, ki bo sestavljal zgodovino slovenskih izseljencev, delo zelo olajšano!! Knjiga obravnava gospodarsko, politično, društveno in kulturno življenje Slovencev v Waukeganu in North Chicagu v zadnjih šestdesetih letih in nas seznani z mnogimi delovnimi rojaki iz te naselbine, med katerimi je bil tudi rojak Matt Kirn, ki nas je na Matici obiskal. Tudi rojaki iz te skupine so se pohvalili s postopanjem naših carinskih organov. Z obrazov jim sije zadovoljstvo, da stoje zopet na domačih tleh. Vsi so polni načrtov, ki jih mislijo uresničiti v teh treh mesecih. Mnogi od njih so po treh, štirih in celo petih desetletjih v starem kraju! Prvi nagrajenec Slovenskega izseljenskega koledarja Poročali smo Vam že kako je žreb izbral nagrajence, ki so prejeli sedem lepih nagrad Slovenskega izseljenskega koledarja. Tri nagrade so prejeli naši rojaki iz ZDA in sicer; Prvo Louis Levstik iz Clevelanda —- aktovko iz n£(,jfi-nejšega usnja, četrto nagrado Mary Lahova iz Burbanka v Kaliforniji—krasen album s fotografijami Slovenije, peto nagrado Rosi Gasboda iz Demon- ta v Pennsylvaniji, šesto Џ Frank Zaic iz Sudburya v Kanadi. Rojak Levstik je svojo M; grado osebno prejel ob p™ ' obiska na Matici dne 24. Oba s soprogo sta bila prij® presenečena nad krasnim dari lom. Rojak Levstik se je izra^' da res ni pričakoval kaj ta o lepega. Aktovka je res ^ delana iz eksportnega svinjs e ga usnja. Ob tej priliki smo ga vprašali, če si je hudo "belu g vo" z uganko na strani njega koledarja. Uganiti je ' namreč treba, kateri kraj F® stavlja ta fotografija. Nas r jak Levstik—poštenjak od n do glave—nam je odkritosrc zaupal, kako jo je prav zaF "pošinil." Prav v tistem ca kot koledar je namreč p^je ^ starega kraja razglednico, smo jo natisnili v koledarju 0^^ je predstavljala našo metropolo—Novo mesto! o lo mi je jasno zakaj je , rešitev bila med prvimi, prispela. No, pri tem njego'^ odkritosrčnem pripovedova j smo se pošteno nasmejali m zalili z našo pristno Uganil je pa le! In žreb je Rojake Mary Lahovo, Gasboda in Franka Zaitz nade pa prosimo, naj roče, ali je mogoče iz njihov® ^ žine na obisku v Sloveniji lahko bomo nas njihov znanec, ki bi jiD^ prinesel darila! Sicer pa sami naprosili kakega ki je iz njihove soseščine. Tudi rojaki iz Argentine so že med nami Na Izseljenski matici so letos obiskali tudi že nmo^ ^ jaki iz Argentine. naše podružnice v Novi^ _ ki jo bodi tov. Mirko vratnik iz Argentine in glavnega odbora SIM čajo, da je na "ji^ovem o _ ju že precej rojakov iz ne. Med drugimi so: Roja Rijavec Danica, Simčič "ggđ-ki se je vrnila za stalno-njak Karlo in žena Danica, da Hilarij, Josip in MariJ^ pan, Ivan in Anica Premrl i mnogo drugih. ^ jj- Za danes končam. Lep drave vsem! . -u. Mila 8«^ KONGRESNA KNJIŽNICA DOSEGLA 10 MILIJONOV KNJIG Kongresna knjižnica v Wash-ingtonu, D. C., ki je največja knjižnica v državi, je nedavno dosegla visoko število 10 milijonov knjig. Nihče točno ne ve, katera je bila ta knjiga, ker je prišla skupaj z ostalimi 308,736 knjigami in brošurami, ki jih je knjižnica kupila v proračunskem letu 1954. Brez posebnega oznanila je postala ena izmed 33,153,000 vpisnih številk knjižnice. Glavna tekmeca Kongresne knjižnice v Washingtonu—Britanski muzej v Londonu in Narodna knjižnica v Parizu—sta bila verjetno puščena zadaj že pred 1. 1940. Že takrat je bila bogata Kongresna knjižnica nameščena v dveh na svetu največjih stavbah, ki ju uporabljajo izključno za knjižnične namene. Kongresna knjižnica, ki je bila ustanovljena 1. 1800, je bila naše zveste rojakinje Mrs. Jen- najprej nameščena na Kapitolu. ^ P/eđs6.,. v.: j", nie Troha iz Barberton Ohio, v katerem nam sporča, da nas tudi letos obišče. Tudi letos pravim zato, ker je to v treh letih že tretjič!! Vsekakor rekord med našimi ameriškimi obiskovalci! Mr. Kollander ji je namreč kot izkušeni potnici čez veliko lužo, poveril skupino okoli 30 rojakov, da jih varno popelje v rojstno domovino. Kot vestni vodnici, ki uživa polno avtoriteto se ji bo to vseTcakor posrečilo! Njeno skupino pričakujemo 31. maja! Rojakinji Jennie pa kličemo na veselo svidenje! še ona skupina Slo\cnc4'V iz ZDA V zadnjih dneh je prispela še Po petih letih je imela za pribU žno 4,000 dolarjev knjig. V voj ni 1. 1812 pa so britanski vojaki poslopje požgali. Kmalu pa je narod kupil 6,487 knjig iz zasebne knjižnice Thomasa Jef-fersona, pri čemer so povprečno plačali za knjigo 3.69 dolarja. Požara 1. 1825 in 1851 sta uničila dve tretjini zbirke. Ko je knjižnica prerasla svoje začetne prostore, se je preselila v lastno zgradbo v bližini Kapi-tola, kateri so 1. 1939 dodali še novo zgradbo. Preteklo leto se je Kongresne knjižnice poslužil vsak senator in poslanec, čeprav jih je le malo prišlo v same prostore knjiž stavili na Kapitol s pomočjo P let' deset let starega tekočega ka, ki napravi pot v sedmi nutah in pol. five Knjižnica sama ima talnici, v katerih je prosto^^g več kot 500 oseb. Zaht® . knjiga pride iz milj dolgih zemnih polic v 20 minuta • Kongresna knjižnica hra di mnogo kulturnih zak Med njimi je Gutenbergo'^^ jj blija, zbirka StradivaiiJ^.^^ gosli, kot noht majhna ^ "Rožni vrt Omarja Kajai^®^^^, 3 in pol čevlja velika izdaj^^^^^. ne knjige ameriškega .^e-slovca Audkobona "Ptiči id' rike." Knjižnica ima tudi sežno zbirko ameriških nih pesmi, na tisoče a iV^ Brajlovi pisavi in tudi n<*J zbirko ruskih in kitajskih izven teh držav. (Common Coui nC" 1957 leta prvi umetni Zemljin satelit Profesor dr. F. Sienger ^ verze v Marylandu je pr^d kim izjavil, da bo prvi Zemljin satelit lahko že leti zapustil letališče in bo ц. žil okoli zemlje oddaljen P' žno 200 kilometrov. v Amsterdam so pripi'U^'' največji klobuk Največji kavbojski klob^ 1500 svetu, ki ga ccnijo na InV&' larjev in katerega je iz"^* 43 delavcev, so pred nekaj ^ vi pripeljali z letalom iz amsterdamsko letališče, ji klobuk na svetu bodo razS ena nanjša skupina ameriških nice. Zahtevane podatke so do- klobukov. Ijali v več mestih HolandiJ® reklamo ameriške induS triJ« ENAKOPRAVNOST BTRAN8 Velika industrija igrač v sedanjih praktičnih časih bi po povprečni logiki industrija igrač ne smela priti resno v po-štev z gospodarskega stališča. Dejstva pa kažejo, da je produk-cija igrač velika in dobičkonosna industrija v Ameriki in tudi v drugih deželah. Samo v Zedinje-nih državah je okrog dva tisoč tovarnarjev, ki izdelujejo igrače. V preteklem letu so prebivalci Zedinjenih držav izdali za igrače nad tisoč milijonov dolarjev. Ta-a vsota že ni več igrača za nika-»0 industrijo. • vemo, da otroci se delovno ^življajo, zabavajo in posnemajo starejše ljudi z igranjem. Igre ® igrače navadno posnemajo po-sie odraslih ljudi in miniature predmetov, ki služijo starejšim Za delo ali zabavo. V poštev pri-dejo miniaturni vozovi, avtomo-liij truki, vlaki, drsalke, sani, topovi, vojaki, parne lopate, tele-oni in vse mogoče pohištvo, orodje vseh vrst, kuhinjska opre-tta, namizni pribor, punčike in Obleke zanje, hiše, letala in tiso- % drugih reči. Vse to v miniaturah. V Zedinjenih državavah je v zadnjem desetletju naraslo števi-0 pod 10 let starih otrok od 21 'n ijonov na 30 milijonov. Ti o roei se hočejo igrati in v to svr-y potrebujejo igrače, ki jim jih avadno nabavljajo njihove ma-^ pri takih nakupih so obi-^ ajno tudi otroci navzoči kot ip-r kritiki." Največ okrog 60%, se pro-p. \ ^žični sezoni; toda v denar in ^ ^ Otroci se rodijo n doraščajo vsak dan in njihovi in starejši bratje in sestre rijt^telji jim skušajo z igrača-^ napraviti veselje. Največji producent igrač v Ze-ki Č ^•'žavah je Louis Marx, ^ ma mnogo tovarn v tej deželi, Južm tudi v Evropi, v in ^ v -^ziji " Lotil se je te dobuč- gy . industrije tekom prve Prer2I% je takrat čiie k'^-- ^ igrač iz Nem- Do t l drugače zaposlena. Več" ^ naša dežela uvažala igrač iz Nemčije, skr. industrija se je iz zelo začetkov v nekaj letih "■ада Vvelik business. začeli mnogi podjetniki in so na splošno ti r je bilo ugani- ■—zahteve otrok in izde- lovati igrače po tako nizkih cenah, da si jih je moglo nabaviti čim večje število prospektivnih kupcev. Tekom druge ^vetovne vojne je bil ustavljen uvoz igrač tako iz Nemčije kot iz Japonske, to je iz obeh dežel, ki producirata mnogo tovrstnega blaga za izvoz. Tudi to je pomagalo ameriškim producentom igrač. Dandanes se nekaterih vrst otroške igrače spet uvažajo iz Nemčije in Japonske in drugih dežel, toda predstavljajo le majhen odstotek trgovine z otroškimi igračami v tej deželi. Domači proizvajalci so se prepričali, da je ameriški trg za to komoditeto dober in ga skušajo obdržati z vedno večjo izbiro in primernimi cenami. Iz navedenega je razvidno, da je produkcija in prodaja otroških igrač velik business in da imajo Američani radi otroke, ker jim kupijo letno za tisoč milijonov dolarjev igrač. —NEW ERA, glasilo ABZ Ubil je 2.5 metra dolgega volka Gozdar Nikica Lolič iz Vrho-vine je pred kratkim ubil volka, ki je bil težak dobrih 70 kilogramov, od goca do repa pa je bil dolg 2.45 metra. Ta volk je že dve leti povzročal med tamkajšnjimi ovcami veliko škodo, prav tako pa tudi med srnami v bližnjih loviščih. Na njega so bile že večkrat organizirane dobro pripravljene lovske hajke, vendar brez uspeha. Lolič ga je ubil iz zasede, v trenutku ko je volk napadel majhno ovco. LETEČE RADARSKA POSTAJE Obrambne sile ZDA so nedavno pri svojih velikih pomorskih in zračnih vajah v Tihem oceanu uporabljale tako imenovane leteče radarske postaje za kontrolo velike oddaljenosti. Te radarske postaje so velika letala, ki letijo zelo visoko, tako, da je vidnost radarskih naprav zelo velika. Radar v takšni višini lahko napove nevarnost že tri do pet ur poprej kot radarske postaje na zemlji ali ladjah. Te leteče postaje bi naj postale nekakšne prednje straže ameriške obrambe. Z njimi bi kontrolirali in varovali zračni prostor pred tujimi letali, prav tako pa tudi pred ladjami. Velikega pomena so te postaje za iskanje podmornic. Tudi vremenska poročila sodijo v njih delokrog. Radar in ostala elektronska oprema, ki je vgrajena v ta radarska letala tehta okrog šest ton. Letala pa so opremljena s posebnimi tankerji za gorivo, tako da lahko peljejo s seboj nad 34,000 litrov goriva. To jim omogoča, da lahko ostanejo v zraku nad 24 ur. Ocl East 140th Street Proda se hiša s 6 sobami, za eno družino, lepa lota, nova streha, plinska gorkota. Zelo lepe sobe, čisto in prijetno. Cene samo $13,500. Za nadaljna pojasnila se obrnite na KOVACH REALTY 960 EAST 185th STREET KE 1-5030 Oglašajte v Enakopravnosti Vabljeni ste, da si pridete ogledati YOUHGSTOWN KITCHENS kuhinj.sko opremo, ki kras: in modernizira vsako kuhinjo. Mi vam inštaliramo vso opremo—omare, lijak, predale, police, in kar je treba. Vse delo v zvezi s tem mi prevzamemo in izvršimo v popolno zadovoljstvo. Moderniziramo tudi kopalnice in vlagamo pode in Formica pokrivala na policah. Damo brezplačne proračune. GREAT LAKES KITCHENS ING. 10000 CAR]\EGIE AVE., pri E. 100 St. SW 5-4770 Imate do 36 mesecev za plačati. Odprto v ponedeljek zvečer in celi dan ob sobotah. » J' i t Y hV I/ j 7,v/i M 1 DRUŠTVENI KOLEDAR JUNIJA 19. junija, nedelja—Piknik društva Utopians št. 604 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J. 26. junija, nedelja—Piknik društva Velebit št. 544 S.N.P.J. na vrtu Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 26. junija, nedelja—Piknik društva Vipavski raj št. 312 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J. JULIJA 3. julija nedelja—Piknik Cleve-landske federacije S.N.P.J. na farmi S.N.P.J. 3. julija, nedelja—Piknik Kluba društev A.J.C. na Kaliopovi farmi. 4. julija, ponedeljek — Piknik zbora Slovan na Lampetovi farmi. Bishop Rd. 5. junija, nedelja—Piknik kluba Ljubljana na Zgoncovih farmah, Eddy Rd. v NAJEM V NAJEM se odda stanovanje s 5 sobami; fofnez in garaža. Vpraša se na 1071 East 71st Street, zgoraj ZA ZDRAVJE KUPITE SLOVENSKI PLANINSKI ČAJ samo $1.00 za škatljico Tivoli Imports 6407 St. Clair Ave., Cleveland 3, O. Pokličite HEnderson 1-5296 Pošiljamo tudi po pošti Govorimo slovensko Kadar nameravate kupiti ali prodati hišo ... trgovino pokličite za ZANESLJIVO in TOČNO POSTREŽBO: JOHN ROŽANCE LAKELAND REALTY co. 15604 Waterloo Rd. KE 1-6681 Zakrajsek Funeral Home, Inc. 6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 1-3113 Aw&i|#-|W>Ww М!ол>Ш1јШ(г T ~ XODAY'S June bride is a canny young creature. She realizes that financial security is one of the most important ingredients of a happy marriage. So naturally, one of the most appreciated gifts she can receive is a U. S. Savings Bond—the gift of security. A Savings Bond is a present with afutun. It cams extra dollars as it grows older (3% interest, compounded »emiannually, when held to maturity). And with the earning power of Bonds extended to a full 19 years and 8 months, they can pay back $i .80 for each $i .00 originally invested 1 So give the gift of security. Give a U. S. Savings Bond. Suggestion for June bridegroom#: One of the easiest and surest ways to provide financial security for your new family is through the convenient Payroll Savings Plan. This Plan does your saving for you—and invests that saving in interest-earning Series E Bonds. Sign up today at the pay office where you work for the Payroll Savings Plan. Want your Interect paM < as current Income? Invest In 3% Series H United States Government Series H Bonds are new current income Bonds in denominations S500 to $10,000. Redeemable at par after 6 months and on one month's written notice. Mature in 9 years, 8 months and pay an average of 3% per annum if held to matu-rity. Interest paid semiannually by Treasury check. Series H may be purchased through any bank Annual limit: $20,000. The V. S. Oovernment does not pay for thit advertUlng. The Treasury Department thankšt for their patrioUc donation, the Advertising Council and ENAKOPRAVNOST © 10. julija, nedelja—Piknik društva Združeni bratje št. 26 S.N.PJ. na farmi S.N.P.J. 17. julija, nedelja—Piknik društva V boj št. 53 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J. 24. julija, nedelja — Piknik krožka št. 1 Progresivnih Slovenk na farmi S.N.P.J. 31. julija, nedelja—Piknik Mladinskega zbora SDD na farmi S.N.P.J. AVGUSTA 7. avgusta, nedelja—Piknik At-letične lige S.N.P.J. na farmi S.N.P.J. 14. avgusta, nedelja — Piknik društva Strugglers št. 614 SNPJ na farmi S.N.P.J. 21. avgusta, nedelja — Piknik Slovenske zadružne zveze na farmi S.N.P.J. društva št. 32 ZSZ na farmi S.N.P.J. SEPTEMBRA 4. septembra, nedelja — Piknik Krožka št. 3 Prog. Slovenk na farmi S.N.P.J. 11. Sept., nedelja—Jnžina Ženskega odseka farme S.N.P.J., na Chardon Rd. 25. septembra, nedelja — Vinska trgatev Farmskega odbora S.N.P.J. OKTOBRA 23. oktobra, nedelja—Predstava dramskega zbora Anton Ve-rovšek v Slov. del. domu, Waterloo Rd. 29. oktobra, sobota — Maške-radna zabava društva Comrades št. 566 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J. 30. oktobra, nedelja — Jesenski koncert Zarje v S.N.D., St. 28. avgusta, nedelja — Piknik Clair Ave. NOVEMBRA 6. nov., nedelja — Opero poda Glasbena Matica v S.N.D. 13. novembra, nedelja—(Martinova nedelja) Prireditev društva V boj št. 53 S.N.P.J. v S.D.D., Waterloo Rd. 13. novembra, nedelja—(Martinova nedelja) Zbor Triglav priredi koncert in prizor "Deseti brat pri predicah" v Slov. nar. domu, E. 80th St. 26. novembra, sobota—Ples društva sv. Ane št. 4 S.D.Z. v S.N.D., St. Clair Ave. 27. novembra, nedelja—Jesenski koncert zbora Slovan v A.J.C., Recher Ave. APRILA — 1956 29. aprila, nedelja — 40-letnica pevskega zbora Zarja v S.N.D., St. Clair Ave. "Oglašajte v Enakopravnosti" NAZNANILO IN ZAHVALA Globokp potrti in žalostiiili src naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljeili, da je kruta smrt iztrgala iz naše srede in nas je nenadoma zapustil naš ljubljeni soprog in dohri, skrbni oče in dragi brat 1905 1955 Edward Baitt Zadet od srčne kapi jfe umrl pri delu dne 2. maja 195d. Pogreb se je vršil dne 5. maja iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi v cerkev sv. Kristine na E. 222 St. ter od tam po opravljeni slovesni sv. maši zadušnici in pogrebnih obredih na Calvary pokopališče, kjer smo ga položili v naročje materi zemlji k večnemu počitku. Blagopokojnik je bil rojen 12. septembra 1905 v White Sul-pher Springs, W. Va. Bil je član društva Slovenski dom št. 6 S.D.Z. V dolžnost si štejemo, da se tem potom zahvalimo vsem, ki so položili tako krasne vence cvetja k njegovi krsti. Ta dokaz vaše ljubezni in spoštovanja do njega nam je bil v veliko tolažbo v težkih dneh smrti. Dalje srčna hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir duši pokojnika, kakor tudi vsem, ki so darovali v gotovini za družino. Našo zahvalo izrekamo vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu. Hvala vsem, ki so ga prišli kropit in se poslovit od njega ko je ležal na mrtvaškemu odru, in vsem, ki so ga sprejniili na njegovi zadnji zemeljski poti na mirodvor. Zahvalo naj sprejmejo čst. g.g. duhovni za molitve, opravljeno sv. mašo-zadušnico in pogrebne obrede. Isto naj sprejme našo zahvalo pogrebni zavod Joseph Žele in sinovi za vzorno voden pogreb in najboljšo vsestransko poslugo. Zahvalo izrekamo posebno sorodnikom iz Detroit, Mich., ki so prišli na pogreb. Hvala tudi tajnici društva Slovenski dom št. 6 S.D.Z. Mrs. Albini Vesel za lepe besede pokojniku v zadnji pozdrav in slovo. Iskrena hvala tudi sodelavcem pri Robidi Construction Co. za izkazano sočutje in pomoč v tem času. Končana je Tvoja zemeljska pot, ljubljeni. Prišel je ta konec tako nenadno, da ne moremo doumeti te strašne izgube. Sedaj jioči-vaš, rešen zemeljskih skrbi, a Tvoja duša je odšla k Bogu, da sprejme plačilo za vse, kar si dobrega storil. Mi se Te bomo vedno spominjali z ljubeznijo v molitvi, dokler se ne snidemo enkrat ha kraju večnega miru—nad zvezdami. Žalujoči: MARY, гојела SKERL, soproga EDWARD JR., sin MARIE, MARGARET in JOANN, hčerke RUDOLPH, brat MRS. .TULIE BOLDEN, MRS. BERTHA STARMAN in MRS. JOSEPHINE STARMAN, sestre in več sorodnikov Euclid, Ohio, dne 15. junija 1955. STRAN 4 ^ ENAKOPRAVNOST ILKA VAŠTETOVA UPOR ZGODOVINSKI ROMAN (Nadaljevanje) "Gospodična pl. Breckerfeld!" Čeprav je bilo ob Izinem vstopu v veliki sobi precej ljudi, je Izo vendarle sprejela popolna tišina. Nekaj gospodov je sedelo, zatopljenih v svoje branje, po naslonjačih okoli velike ovalne mize. Baronov tajnik Jernej Kopitar, pohabljen, rdečelas človek, je čepel na lestvi pred eno izmed velikih knjižnih polic, ki so stale ob vseh stenah. Na pol se je okrenil, ošinil mlado krasotico z bežnim pogledom iz zelenomodrih oči in nadaljeval svoje brskanje po polici. Od okna, kjer je sedel v svojem bolniškem vozičku, se je okrenil gospodar, baron Žiga Zois, odložil gosje pero na deščico pred seboj in prijazno pokimal novo-došli gostinji. "Gospodična Iza! Dolgo vas nismo videli! Nu?" Pridržal je njeno ročico v svoji ozki, dolgi, bolehno bledi in njegove velike, lepe, rjave oči so iz bledega star-čevskega obraza s skrbjo in sočutjem zrle v dekletov izmučeni, lepi obrazek. "Nu? Kako je z vami, draga Izica? Zdi se mi, da vas bo moral striček Zois okregati. Danes ste še bolj bledi in še bolj zaskrbljeni, kakor ste bili pred štirinajstimi dnevi. To pomeni, da me niste ubogali, ni- , ш. CHICAGO. ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING CALL DEarborn 2-3179 1 BUSINESS OPPORTUNITY A BARGAIN! OWNER RETIRING! 2-STORY 40x80 EATING HOUSE AND TAVERN and a Modern 3-Bedroom Brick Home on five tree-covered acres in the country, near Roselie, II Call MR. THIELKE at Taylor Real Estate 117 S. York St., Elmhurst, 111. TErrace 2-6240 TAVERN and LIGHT LUNCH in Cicero Manufacturing district Adjoining elevated and bus terminal. Good home and transient trade. Call — OLympic 2-1181 FOR SALE — Swedish Massage Salon — Good location and opportunity for right party. Selling due to retiring. See to appreciate. TRiangle 4-2179 HAMBURGER and SNACK SHOP — Cicero's finest. Seats 28. Volume $3,500 month. Closed Sunday. — 6146 W. Cermak Rd., next to theater. By owner. Call TOwnhall 3-9596 or OLympic 2-8133 ste hodili na izprehod in še vedno vse dneve tičite med štirimi stenami. Mar ni res?" "Res je," se je Iza prostodušno nasmehnila prijatelju pokojnega očeta. "Toda obljubljam vam, da se v najkrajšem času poboljšam, gospod baron. Mojega nesrečnega brata prepeljemo na Stari grad, potem bom vse dneve prosta." "Krasno!" je veselo plosknila baronova nečakinja baronesa Cecilija in pristopila, da pozdravi svojo dokaj mlajšo prijateljico. "Potem prideš vsak dan k nam!" "To bi bilo pa kar preveč nadlege. Prehitro bi se me naveličali," se je branila Iza. "Tebe? Menda se niti ne zavedaš, da smo vsi vate zaljubljeni! Ali ni res?" se je baronesa s porednim smehom ozrla po gospodih, ki so odložili vsak svoje delo in pristopili, da pozdravijo ljubko znanko. "Kar se mene tiče, upam, da ne dvomite o tem, gospodična Pleškova!" je z roko na srcu in s šegavim smehom v jasnih modrih očeh pristopil rdečeličen duhovnik blizu petdesetih let — pesnik Valentin Vodnik. Prijateljsko je stisnil mladi lepotici roko. Vsi prisotni so se veselo zas-mejali, le baronov tajnik je zategnil bledi obraz v zaničljive gube in pogled, s katerim je z visoke lestve navzdol oplazil prostodušno veselega Vodnika, je bil skoraj sovražen. Za Vodnikom je grof Hohen-wart, mož z zgodnjo plešo nad širokim čelom, dolgim nosom Chicago, Ш. CLEANING STORE — With established route; also living quarters; 2 rooms; good lease with furniture and truck included. Rent $65 per month. Selling due to illness. $3,500. 1854 W. 47th YArds 7-1793 Good chance to buy HOBBY SHOP and APARTMENT — S.W. Well established trade. Selling, leaving city. See to appreciate. PRospect 8-2657 RESTAURANT - LOUNGE — Excellent location. Industrial section. Transfer corner. Will gross $65,000 yearly. WEUington 5-0409 before 5:30 p.m. SPaulding 2-8649 after 7 p.m. RESTAURANT — Established 25 years; 54 seating capacity; air conditioning. Open 24 hours, 6 days. Modem equipment. Doing over $100,000 yearly. Cash deal. Contact Nick Gineris SKyline 5-8186 GEORGE EISELE Pharmacists Highest Quality - Lowest Prices on Prescriptions, Vitamins and Drugs. 176 W. Adami Phone FR 2-8935 Open daily Mon. thru Fri. — Closed Sat. and Sundays — DOMESTIC HELP GENERAL HOUSEWORK - COOK —In motherless home; four older children; 1 adult; Sacred Heart parish, Winnetka; June to September, LAfayette 3-3607 REAL ESTATE FOR SALE — Nice Resort — Union Pier, Michigan; 65 miles from Chicago. All modern con-venciences. If desired, can be used all year 'round. Call — HYde Park 3-9349 OWNER MUST SELL — 4 room brick, 2 bedrooms Youngstown steel cabinet kitchen with dishwasher, full basement, automatic heat. Lot 43x125 with fenced in back yard. 500—47th St., Linden 4-1162 LOGAN SQ. — 2 FLAT — Brick, 2-6's, both available in 60 days. Cabinet kitchens. Automatic hot water heat. Automatic washer, d^er. Garage. 37Vžxl25 lot. Fine district, best transportation. Call owner, Dickens 2-3121 WANTED TO RENT RESPONSIBLE Couple, 2 children, 6 and 4 years, need 4-5 room, 2 bedrooms, unfurnished apartment. Prefer N. or N.W. To $80. Buckingham 1-0378 RESPONSIBLE Couple, 4 children, need 5-6 room unfurnished heated apartment. 1st floor. Prefer suburbs or N. or N.W. Moderate rental. Victory 2-6394 nad kratko zgornjo ustnico in živo modrih oči, segel lepotici v roko in jo po svoji kavalirsko rbati, prisrčni navadi tovariško stisnil. "Kar se ljubezni tiče, sem jo jaz naši lepi Izi razkladal, ko je ležala še v plenicah," je resno zatrdil, "Potem ti gre vsekakor prednost pred menoj," se je norčeval njegov svak baron Erberg; grašček z Dolskega. "Jaz sem bil gospodični Izi za petami takoj, ko je slekla otroške čeveljčke. Pa me je nagnala." Iza je zardela in mu brž odtegnila roko, ki jo je spoštljivo poljubil. Podala jo je Karlu Zoisu, sinu gospodarjevega brata Jožefa, bodočemu majoratnemu gospodarju, in naposled mlademu, komaj leto od nje starejšemu Ftancu Bonazzo, sinu baronove sestre Johane. Živa rdečica, ki je fantu planila pri tem v obraz, je jasno pričala, kako mučen je bil mlademu zaljubljencu ves razgovor. Vrnil se je takoj k prejšnjemu opravilu in podajal Kopitarju, svojemu nekdanjemu domačemu učitelju, knjige, ki jih je ta razvrščal po polici. "Hvala za lepo knjigo," se je Iza naposled okrenila zopet k baronesi. Vzela je iz knjige listek in ga podala Vodniku. "Tu, gospod profesor, je prepis one očetove sklanjatve, o kateri sem vam zadnjič pravila." "O, hvala lepa!" je Vodnik z zanimanjem segel po lističu in ga prečital: Shena 1. Kedu? — ta Shena 2. Zhegav? — te Shene 3. Komu? — ti Sheni 4. Koga? — to Sheno 5. Kej, kje ? — v ti Sheni 6. S kom? — s to Sheno Prikimal je in spravil listek v listnico. "Da, popolnoma pravilno. Ali je v zapuščini vašega gospoda očeta mnogo snovi iz slovenske slovnice ?" "Kolikor se spominjam še nekaj listov." "Rad bi jih pregledal, če mi o priliki dovolite?" "Oh, žal mi je, gospod profesor. Ali vso rokopisno zapuščino sem prepustila gospodu baronu Erbergu, on vam gotovo—" "Seveda, to se razume samo po sebi!" jo je prekinil Erberg. "Rokopisi so vam v mojem arhivu na Dolu vselej na razpolago, gospod profesor." "Nemara da se res kdaj ogla sim pri vas." "Prosim! Ali bo vaša slovnica kmalu v tisku, gospod profesor?" Vodnik je v zadregi pogledal najprej proti Zoisu, potem na Kopitarja, ki je prenehal brskati po polici in je pozorno sledil razgovoru. Obotavlja je se je pesnik priznal: "N—ne še tako kmalu. ^Leto dni bo pač še trajalo, dokler ne izide. Zdaj pišem zgodovino kranjske dežele. Tudi s slovarjem imam mnogo dela." Baron Zois se je ozrl in resno opomnil: "Odlašali boste s slovnico, dokler vas kdo ne prehiti." Zdajci se je okrenil Kopitar Chicago, Ш. HELP WANTED MALE BRICKLAYERS Wanted FOR LARGE STRUCTURAL GLAZED TILE AND MASONRY JOB. $3.25 per hour. 40 hours per week. ROBERT E. McKEE GENERAL CONTRACTOR, INC. 1918 Texas Street El Pho, Texas na lestvi, z zlobnim pogledom ošinil Vodnika in s posmehom izjavil: "Saj sem že rekel, da mu poberem slovnico izpred nosa, če bo tako odlašal z njo." Vodniku se je rdečica v zdravem obrazu še potemnila. Z naglo kretnjo se je okrenil in zabrusil Kopitarju: "Zato sem vam moral posoditi svoj rokopis! Bržkone ga prepisujete, da mi ga toliko časa ne vrnete?" Bledo obličje rdečelasega pohabljenca je še bolj posinelo. Preden je razklenil tanke ustnice, pa se je oglasil baron: "Vajina tekma bi utegnila naši stvari le koristiti. Kdor sestavi boljšo slovnico, ta naj jo da v tisk." Kopitarjeve zelenkastomodre oči so zažarele v samozavestnem zmagoslavju. Vodnik pa je užaljeno umolknil in stopil k oknu. Njun prepir je bil vsem mučen. Hohenwart in Kari Zois sta se okrenila k mineralni zbirki, ki je polnila velik del sobe. Baronesa Cecilija je prijela Izo pod pazduho in jo potegnila na blazinjak, ki je stal blizu enega izmed oken. "Sedite še vi k nama, gospod profesor," je povabila Vodnika. ■'In povejte nam kaj lepega!" Okrenil se je in že mu je nasmeh izpreletel dobrodušni obraz. Sedel je v naslanjač blizu Zoisovfega bolniškega stola in dejal: "Saj ne vem, kaj bi vas zanimalo." "Rekli ste, da pišete zgodovino naše dežele. Kakšno poglavje obdelujete zdaj?" se je zanimala Iza, da pomaga dolgoletnemu očetovemu prijatelju iz zadrege. "Prihod Slovencev v naše kraje." "Kdaj je to bilo?" "V drugi polovici 6. stoletja." Torej Slovenci niso bih vedno tu?" je vprašala baronesa Ceci-lija. "Ne," se je zdajci vmešal Zois v njih razgovor. "To je v svoji zgodovini dognal že Linhart." In baron je podprl glavo z roko in se zatopil v spomine na najljubšega mu priajtelja in prepo-rodnega sodelavca, pokojnega Linharta. "Naši predniki so si zemljo osvojih z mečem v rokah," je prikimal Vodnik. "Ampak so jo potem kmalu izgubili, ko so jih Nemci podjarmili," je pritaknila baronesa. "Izgubili? Ne. Izgubili so sa-kler ljudstvo živi na njej, je "Da, zatišje pred nevihto. Ali zemlja njegova last. Ljudstvo jo obdeluje in preoblikuje. In zemlja mu vrača ljubezen. Iz nje vre v ljudstvo neizčrpno bogastvo. V ljudstvo, ne v njegove zajedalce! Ti prihajajo in odhajajo, ljudstvo in zemlja pa ostaneta." "ТЏ, profesor, prav imate," mu je v nerazumevanju pritrdil Zois. "Ali nismo imeli zadnja leta že dvakrat Francozov tu? Vedli so se, kakor da nikoli več ne nameravajo izpustiti naše with matches with smokes with campfires сшу you cat: prevent forest fires ! zemlje iz krempljev—pa so le odrinili z dolgim nosom. Upajmo, da za večne čase!" "Hm. Ne vem, če je zadeva s Francozi že končana. Dokler rogovili Napoleon po Evropi . ." "Za sedaj smo varni pred njim. Preveč ima opravka s Prusi in z Rusi. Na severu čakata dve ruski armadi na odločilni spopad." "Da, zatišje pred nevihto .Ali pa veste, kako in kje se ta nevihta konča?" "Seveda ne. Prerok res nisem," se je nasmehnil baron in si popravil odejo, ki mu je na pol zdrknila z bolnih nog. Sluga je odprl vrata in javil: "Gospod baron Kari Zois!" Že je stal gospodarjev brat ha pragu. Prihajal je v jahalni obleki z visokimi škornji naravnost z Brda pri Kranju, graščine, ki jo je oskrboval namesto svojega bolehnega brata žige, majoratnega gospodarja Zoisove rodbine. Priklonil se je vsem zbranim, stopil do gospodarjevega bolniškega stola in podal bratu roko. "Kako se počutiš, žiga?" "Hvala! Zdaj sem že tako daleč, da moram biti zadovoljen, če mi ta vražji pogrom dovoli sedeti v bolniškem stolu in mi ni treba ležati v postelji . . . Kaj For Your Vacation . . . Welcome to CHRISTIANA LODGE Slovenian Resort • The Hotel has 30 rooms with connecting showers. Central dining room, with American Slovenian cooking. All sports, private beach, boating and fishing. Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U.S. 112. Write for folder. CHRISTIANA LODGE Dominik and Agnes Krascvec, Proprietors Rt. 1, Box 248 Edwardsburg, Michigan Phone 9126 F5 Dva pogrebna zavoda Zrn zanesljivo izkušeno simpatično pogrebnisko •postrežbo po CENAH. KI jra VI DOLOČITE pokličite ApiVDINAt^SONS FUNERAL Directors muetMvsr. QMwAtMTr je novega na Brdu ? Nekako slabe volje si videti?" Kari Zois je zamahnil z roko. "Kako bi ne bil! Davi sem imel že cel upo» na graščini." "Upor? Kdo se je upiral?" "Kdo! Tlačani, kmetje.'' "Zdaj, sredi zime? Čemu si jih pa klical na tlako ? Zdaj vendar ni v gospodarstvu nobenega takšnega dela!" "Saj prav zato! Zdajle imajo čas, ko ni dela na polju. Treba je popraviti vse orodje, napraviti nekaj novega, temeljito počistiti po vseh gospodarskih poslopjih, pripraviti les za nov kozolec— vse to se najlaže opravi zdajle. Pa misliš, da so prišli, ko sem jih klical? Kaj še! IziBG dvajsetih tlačanov so prišli trije. Vsi drugi so sporočili, da ne pridejo, ker—nimajo obleke m jih zebe. Takšna predrznost! "Očitna anarhija!" je pritrdil majoratni gospod. (Dalje prlhodnjfO iM : s IG A B NI v A L THEATRE IN THE ROUN& I ^ \EVERY NIGHT "RAIN OR SHINE Ш NEAR J THISTLEDOWN \C«rtaln 8:30 nightly, 7:30 Sun. ' л.А, w f,. \Tickets: $1.50% S2, 52.50, $3.00 4401 WarrenCtr.Rd. jFri.. Sat.: $2 \ S2.50, $», $3.50 Warrensvilleiltft..O. Icharge them at HALLK BROS. Phone rcecrvAtione /Also on sale at KL'KKOWS. MO 3-9550 / »No reservations taken at this price ^COMING JUNE 27—"SOUTH PACIFIC Sun by 09У... fun by NOW! KISS ME KATE Thru Sunday JUNE 26 ON-LAKE-ERIE NOW GREATER THAN EVER! Recreation for the entire family... swimming, fishing, boating, moonlight cruises, tennis, picnics. Free movies, dancing, and spectaculars. New Midway attractions. Good restaurants, bars, popular prices. Children's playroom, sitter service. Sunday services for all faiths. М/јГ Aeeoumdetkef HOfiL BREAKERS Cleveland Office: SUperior 1-7280 AMPLE PARKING U.S. Highway 6, six miles east of Sandusky Passenger Ferry Service from Sandwsly FINEST BATHING BEACH IN THE WORLD PERUTNINA 17330 BROADWAY. MAPLE HEIGHTS V zalogi imamo vedno mlade piščance in vseh vrst perutnine« Se priporočamo za svatbe, bankete in razne druge prilik®« Pridite in si izberite. . Prodajamo tudi na kose zrezane kokoši (cut-up poultry) ANDY HOČEVAR in SINOVI TEL., v trgovini: Montrose 2-2330—na domu: Montrose 2-29__, QUALII^ AT^A PRICE—EASY. TERMS $ТАК1Ш FURNITURE (0. JAMES i>. IVanhoe I 8288 16305 Waterloo B*** '' ^ -. . . . - ' • STORE HOURSi i lilonday,'Thursday, ;o 'з P-M- Tuesday-Saturday 9 A.M. to , & P.M;;,—Wedhe's^ey 9 A.M, to 12 N0° — PRIMEREN POPUST ZA STAR APARAT — "SPARKY" SAYS; кт DEPARTMENT* Sporky ift o copyri9hl«d. non-profit proi««t of th* Notional Fir* Protection Afiociotlon HERE'S HOW ... As a member of my fire depart* ment youwiil receive an Inspectors badge, a membership card and * special Inspector's Manual to help youprevent fires.To become a member just send me 2 54 and your name and address. Send your request to: SPARKY'S FIRE DEPARTMENT BOSTON 1, MASS. tp>00000000000000000000000000000000000000<>00000 TISKOVINE IZDELANE V TISKARNI Enakopravnosti so LIČNE IN V NAJNOVEJŠEM TISKU -Cene so zmerne—naročila hitro zgotovoljena Se priporočamo društvom, trgovcem, obrtnikom in posameznikom ENAKOPRAVNOST 6231 ST. CLAIR AVE. ooooo^^^