tavert Izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka lir 20, na šestih straneh lir 25; zaostale številke dvojno. Celotna naročnina lir- 1.000, polletna lir 520; trimesečna lir 270. Uredništvo in uprava: Trst, ulica Montecchi št. 6/11. nadstr. — tel. štev. uredništva 93-073, 93-806; tel. štev. uprave 90-247. Dopisi le dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega stolpca za vsak milimeter lir 30. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPEDIZIONE IN ABBON. POSTALE DELO GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE S. T. O. Demokratičen tisk je najmočnejše orožje v borbi za mir in delavske pravice Širimo in podpirajmo ga ! 'Novljena izdaja LETO IV. ŠTEV. 192 TRST, SOBOTA 1». JULIJA 1052. CENA 20 LIR NEVI drhal v Tl frand em it a. pijani slove te it Imira ruski a cel on-fer1 ke z< otsdal AMERIŠKI IMPERIALISTI PREPREK A J O VOJNE MREŽE PREKO RALKANA ugoslovanska, grška in turška vojska odo podrejene ameriškim poveljnikom Ameriška nadzornik Harmonv razkazuje svojim kolegom vojaške naprave v Jugoslaviji Tito ustvarja vojno psikozo s «partizanskimi» marši - Smrtne obsodbe v Leskovcu 'ho številnejši obiski iz ^stva jasno izpričujejo, !°zorevajo na Balkanu u 1 ' dogodki, katerih vse niti ,rt rt e*tajo v roke fašističnega tenoiitorja Tita. Komaj je od -aJ ala domov delegacija ca od' a Poslancev, že je za 20. nlajliizjavljen obisk titofasi- li ih Poslancev v Grčijo. Za dèn^t ^ av8usta pa pričaku-Klavi ^ Beogradu večjo delegata S v Joških novinarjev, kate-prvo odo vrnili obisk titovski ., _arji mesec kasneje. Nad ^ai ^ovešen s/prej/em 'gršklih priP^Cev ter številne izjave in » ,*h jn grških predstavni-’ - ' Ukazujejo, da je prišlo že . j ozkega zbližan j a obeh Na S ,lčnih režimov, katerih )ram’ J1 je, da skupno s Turčijo re*PÀ r*i° Balkanski /vojaški ;< 1 'ot dopolnilo Atlantske ni »U ,ne zveze. Teh namenov ancef| ivajo ne politični krogi Zdf> «Opisi v Grčiji in Turčiji, rehod ■ °Vski krogi in listi, depreco zaradi notranjega raz-rokalj *-6ja izražajo še precej 'Vrjtf k110- Vsi pa /so si edini :a 11 5' da je trikot Beograd-, "Ankara, h kateremu na-acatdt vaj0 pritegniti tudi Av-nščid , osnova Ibodoče politike de 111 «i so ameriški imperiali- ■ . .i Segli svoj namen ustva-° Jur L v tem Evr°pe in ke f ?le Azije, ob mejah Soiv- ku# L zveze in ljudskih demo.. ! republik, blok držav, r ' , , reakcionarne vlade so cas pripravljene izvršiti .•titaze ameriških vojnih . °vcev, ki mrzlično organo Vojaški ustroj na tem 'u nameravane fronte. ,, ie vrhovni poveljnik 0s,(ih sil Ridgway javil v z ;ia^ ji kakšna bo nova razpo-prvc11 žV. podrejenih sil rteg* p1! Evropi. Iz prvotno zaloga enega /poveljstva ■ j*?! južno Evropo je atlant- rb°l5, 0Vno poveljstvo napra- ireišj Va ločena odseka, in flirt (v^Sek južne Evrope pod veg ,|-’stvan> italijanskega geodi 4Frattinija ter odsek ju-v j, dne Evrope pod po-•u» 11 > ameriškega povelj-;v h bo imenovan kasneje. e i 1 h.d ta drugi odsek spadajo il in Turčija in tudi Ju- '^lADA V HELSINKIH poraz EfWetaScv ZDA Vofl tt/V6s teden vlada veliko ti® športnikov in ljubi- li)® [v šPorta iz vsega sveta za 3le* I.,, ,i'8er na XV. olimpiadi i Slttkih. V ponedeljek po-jj j S? prižgali olimpijski * i! hn lira rln a n'tv ^ùftpiade šele danes.. Ta. j» l*Si dan so se pričele iz-uP11 tekme med raprezen- 5» dl» .K nekaterih skupin. Ne-nk6 je najbolj presenetlji-Pe t) ki si jo je lahko re-toVl,| L’ lahkoto priborila itali arì raznih držav. Tako že presentljive doživeli u, , j dogometna raprezentan-a§istJ i; $0 imenovana «Azzura», ■nešj j ?rernagala raprezentanco , ^ sicer z 8 proti 0. Zani- iij 6!kma se je odigrala na V il, v mestu Tampere, ki '$1 s ,oljeno od finske prestol. . (jild C^kih 250 -km. Tekmi je 1 ^v-Vt)Valo okrog 12.000 gle-, 4^ V' C>d italijanskih nogo-s‘itihit,v dva nista mogla na-vn|5 L Zaradi obolelosti in si-i, jn 1) .diperti in Cardarelli, io r' ameriš’ka ekipa izšla cc< fi lailci in sicer za 5-1. V Syr^d prvega turnusa O-^ ie naslednji: 19. ju-} Jstrija-Fitnska v Helsin-^ilj. julija: iLuksemburg-v Kotki; Sovjetska il)h.§°slavija v Tampere; li; Turčija-Indonezija v j ^orveška-Svedska, v /l | itiufv 'Madžarska-Italija v I h ’’n Poljska-Da,tiska v ^i ^ek je dospela v Hel-,/^dnja skupina atletov ’ V tej 'skupini 9 ^ * lUPlpJoI l/r.A 1 AC O >•! ! goslavija. Oba odseka, italijanski in balkanski, /pa -bosta po-d neposrednim nadzorstvom a-meriškega admirala R. B. Car-neya. Zračne in pomorske sile d-rža-v ballkanskega odseka bodo prav tako neposredno odvisne od atlantskih poveljnikov ameriške odn. angleške narodnosti. Ze ta kratka izjava «generala kuge» jasno dokazuje, da so se morale Grčija, Turčija in Jugoslavija že vnaprej odpovedati vsaki vojaški avtonomiji ter se slepo podrediti ameriški komandi. Ameriški nameni na Balkanu pa ne ostajajo samo pri golih načrtih, marveč se vedno bolj konkretizirajo tudi v stvarnih vojnih pripravah-. Tako sta visoka ameriška oficirja gen. Eddleman, bivši poveljnik čet ZDA v Trstu, in gen. Olmstead ob priliki obiska pri Titu istemu sporočila, da bodo Združene države znatno -povečale dobave orožja Jugoslaviji v okviru lani sklenjenega dogovora o «medsebojni vojaški po-m-oči»; zagotovila sta mu zlasti, da bo Tito doslej dobival tudi najmodernejše težko orožje, kot so reakcijska letala, tanke, težke topove itd. Na tem obisku, ki se je -vršil v ponedeljek na Brdu pri Kranju, je Tito z /vsemi častmi sprejel -namestnika vojnega ministra ZDA Franka Nasha; dalje so bili navzoči ameriški poslanik v Beogradu Allen, ameriški vojaški nadzornik za Jugoslavijo gen. Harmony ter razni titovski funkcionarji. Gen. Har-mony, ki ima dos/top povsod je razkazal Eddlemanu in Olm--steadu za časa njunega biva- PO EISENHOWERJEVI IZVOLITVI Kot je bilo -predvidevati, je republikansko zborovanje izvolilo generala Ei-senhowerja za svojega kandidata za mesto predsednika Združenih držav. Že v prvem glasovanju je dobil ta miljenec Wall Streeta 595 glasov, dočim jih je d-oibil Taft komaj 502. Pred razglasitvijo rezultata pa je -vodja delegacije iz Minnesote izjavil, da spreminja svojih 19 glasov v prid Eiisenhowerju, ki je s tem dobil (614 glasov, to je še deset več, kot jih je potrebno za izvolitev. Takoj za tem so tudi številne druge delegacije preklicale svoja glasovanja ter dale svoje glasove bivšemu atlantskemu vrhovnemu poveljniku, ki je tako zbral skupno 845. glasov. Takloj po svo-ji izvolitvi se je general podal k svojemu rivalu Taftu-. To je storil v namenu, da si zagotovi podporo njegove -struje, ki ima v republi kanskih vrstah zelo veli-k vpliv Svojo izvolitev bo moral I-ke odkupiti precej drago; kajt vse nasprotne struje v strank zahtevajo čim več mest v -bodo či vladi in javni upravi sploh Tako je moral za svojega na mestnika imenovati doslej sko ro nepoznanega 3-9-letnega senatorja iž Kalifornije Richarda Nixona. Pralv tako -se že danes govori, da bi v primeru republikanske zmage -postal državni tajnik (t. j. zunanji minister) znani povzročitelj vojne na Koreji John Foster Dul-les-. O Eisenhowerjevi izvolitvi je predsednik Komunistične partije ZDA William Foster izjavil, da bi pomenila izvolitev tega generala za predsednika ZDA veliko pomoč za monopoliste Wall Streeta pri njihclvih /prizadevanjih osvojiti si ves svet. Ameriški kapitalisti skiu-šajta militari,zirati ljudstvo Združenih držav in ga pahniti v osv-ojevalno vojno. In Eisenhower je zanje kot nalašč ustvarjen, da izvede te njihove -blazne sanje. Izjavil je dalje, da ibodo tudi demokrati izbrali kandidata, ki bo podoben Ei-senhowerju; kajti tu- di demokratska s-tranda je prav tako pod vplivom ameriškega velikega finančnega in industrijskega kapitala kot republikanska. V Ivrstah demokratične stranke, katere zborovanje za določitev predsedniškega kandidata -se bo začelo v ponedeljek, vlada velika negotovost, kdo naj bo nasprotnik, Eisenhowe-rja v novembrskih vol-itvab. Od 7-8 kandidatov imajo skoro vsi enake izglede za izvolitev kot kandidata. Toda nobeden od teh ni -toliko -popularen, da bi imel izglede premagati republikanskega generala. Ker je guverner države Illinois Stevenson, ki bi imel -dobre izglede proti Eise-nhowerju, odklonil kandidaturo, računajo demokrati na Trumana k-ot edino -možnost na uspeh nja vse važne vojaške naprave v Jugoslaviji. Medtem pa si Titova fašistična oblast v Jugoslaviji na vse pretege prizadeva, kako bi čim bolj razpihovala vojno ozračje v državi,, da -bi tako upravičila svoje velike izdatke za vojno i-n mrzlične vojne priprave. Tako je sprožila po časopisih veliko kampanjo proti sosednjim ljudskim republikam, češ da utrjujejo mejo, da koncentrirajo svoje čete itd. Obenem pa na vse načine mobilizira ljudstvo. Tako so sedaj zopet na vrsti množični «partizanski pohodi» po vsej državi. Tako so ta teden mobilizirali vso Slovenijo, zlasti še obmejne -kraje, od koder prihajajo «partizanske» patrulje. Te patrulje obiskujejo na svoji poti preko gozdov in dolin vse b/Iižnje vasi, da se tako mobilizira vojno vzdušje v čim več krajih. Pohode teh patrulj in razne štafete so organizirali tudi v Koiprš/čini. Ves ta hrup pa je titofaši-stom potreben tudi za to, da' prikrijejo vedno večje nezadovoljstvo,-ki vlada med ljudmi in ki prerašča v vedno bolj odkrit in organiziran protiti-tovski odpor. 'Toda z ničemer ga ne morejo ustaviti, ne s svojo lažno propagando, ne s terorjem, ki se iz dneva v dan bolj zaostruje. Tako je v sredo titovsko sodišče v Leskovcu obsodilo na smrt kapetana jugoslovanske vojske Muj-ovi-ča in Jovana Mičoviča, ostali-soobtoženci zarote proti Titovemu režimu -pa so bili obsojeni na težko ječo -od dveh do 15 let. Dan prej pa so bili obsojeni na 7 do 10 let strogega zapora štirje visokošolci iz Beograda pod obtožbo, da so snovali «Center za formiranje kominformističnih organizacij». Propadla provokacija LONDON — Provokacija proti ca-nterbu-rijskemu dekanu, katerega so skušal-i nekateri konservativci -spraviti z njegovega mesta zaradi tega, ker je javno obsodil bakteriološko vojno v Koreji, je ne- slavno propadla,. Ne Churchill ne vrhovni glavar anglikanske cerkve si nista upala ničesar ukreniti proti «rdečemu dekanu». — Atentat na sodnika ki je osvobodil Duciosa PARIZ — V sredo popoldne je eksplodiral peklenski stroj pred vrati stanovanja sodnika Didiera, ki je odredil izpustitev tovariša Duciosa, sekretarja KP Francije. K sreči ni (bilo Sloveških žrtev; le vratar hiše je dobil nekoliko, prask. Aten- Ta teden so potekla Stiri leta od zločinskega fašističnega atentata na voditelja italijanskih delovnih množic tovariša Paimira Togliattija. Po vsej Italiji so se komunisti in demokrati spomnili te pomembne obletnice, od priliki katere so poslali svojemu ljubljenemu voditelju številne pozdravne brzojavke in pisma, v katerih ga zagotavljajo, da bodo še bolj okrepili borbo proti zločin- tak-r se je pripeljal s taksijem skemu /ašizmu. in- je odložil zavoj z eksplozivom pred vhod- v sodnikovo stanovanje. Sodnik je zaradi nujnih opravil izjemoma -odšel predčasno od doma. To zločin ko teroristično dejanje pripisujejo fašistom. Tudi mi tržaški komunisti in demokrati želimo ob tej priliki velikemu voditelju svetovnega proletariata, da bi še dolgo živel v dobrobit italijanskega delovnega ljudstva ter za nove zmage sil demokracije in miru v svetu. PISMO TOV. VIDALIJA PREDSEDNIKU VELESEJMA Z.V.U. VAJ PRENEHA škodovati gospodarstvu Trsta Vojaška uprava je odklonila vizum češkemu in madžarskemu poslaniku - Ing. Sospisio obsoja samovoljni ukrep okupacijske oblasti Anglo-a-meriška vojaška u-prava je zagrešila nad našim mestom in njegovimi gospodarskimi interesi nov težak pre-S'tqp-ek. Kot je zna-no, sta LR Madžarska in LR Cehoslova-ška razstavili na letošnjem tržaškem velesej-mu mnogo svojih proizvodov, kar so vsi Tržačani pozdravili kot dober znak za obn-o/vo 'trgovskih stikov, ki so bili -po krivdi okupacijskih oblasti v naši coni skoro popolnoma zadušeni kljub ponovnemu prizadevanju obeh ljudskih republik, da vzpostavita tradicionalne go. spodarske stike s Trstom. Velesejem sta hotela obiskati tudi češkoslovaški in madžarski poslanik v Rimu, da bi osebno prispevala k obnovi trgovskih odnosov-. Toda Vojaška uprava je zavrnila njuni prošnji za vstop /v cono A, s čemer je zagrešila ne le grobu netakmost do tujih diplomatskih predstav, nikov, marveč je tudi prizadela gospodarske koristi Tita. In prav to je ono, kar je, očivi-dno, skušala doseči in kai dela že ves čas svoje okupacije pri nas, da namreč samovoljno preprečuje vse naravne in tradicionalne stike našega mesta z državami zaledja. In tu tiči tudi glavni vzrok, da se gospodarski položaj Trsta iz leta v leto slabša ter množi brezposelnost in izseljevanje v tujino. Da je Vojaška uprava sovražnica tržaškega gospodarstva in njegove neodvisnosti, je pokazala vso dobo svoje oblasti in zlasti še v teh d-neh s tem, da dopušča prenose naših gospodarskih ustanov in podjetij v Italijo na v-so škodo tukajšnjega prebivalstva. Spričo te -nove grdbe kršitve je sekretar KP STO tov. Vi-dali poslal predsedniku Tržaškega velesejma sledeče pismo ki ga obja/Vil-jamta v celoti-. Spoštovani g. predsednik! Med osebnostmi, povabljenimi od Vas, naj obiščejo IV. tržaški SADOVI NESRAMNEGA BARANTANJA MED TITOM IN DE GASPERIJEM Beograjska vlada ne nasprotuje prihodu italijanskih birokratov Novi upravni ravnatelj ZVU dr. Vitelli pozna le mirovno pogodbo iz leta 1921 ne pa one iz leta 1947 - ZDA in Anglija pristali na imenovanje Diega De Castra V sredo je prispel v Trst novi višji upravni ravnatelj pri Vojaš-ki upravi dr. Gian Augusto Vitelli, ki je bil na predlog Degasperijeve ivlade imenovan na to mesto od gen. Winterto-; na. Na Vojaški upravi ga je sprejel vrhovni poveljnik, ka- made, ki se je v 'tedanji dobi, v letih 1919-1922, mogel baviti z izvajanjem mirovne pogodbe odrešenih pokrajin in z vprašanji, ki so povezana s temi kraji. Tu sem, pripravljen na .vsakršno delo in žrtev, da bi se mogel ukvarjati s posli ci- teri je priredil na čast nove- vllme uprave, za katero hočem mu fukcionarju svečan sprejem. V teku sprejema je poveljnik predstavil dr. Vitetliju glavne predstavnike vojaških in civilnih oblasti v Trstu. Ob tej priliki ni bilo nobenih javnih govorov. Vendar pa je novi upravni ra-vnatelj s kratko izjavo poudaril, s kakš nim razpoloženjem prihaja na novo službeno mesto. «Vračam se v Trst — je izjavil Vitelli — z dušo -bojevnika Tretje ar- pa se mu, kajpak, ni zdelo potrebno omeniti sedanjo mirov no pogodbo, po kateri bi se mo. ral Trst z Ozemljem organizirati kot Svobodno ozemlje. Sicer pa je to več kot jasno; saj je prišel prav z namenom, da v duhu barantanja med Titom in De Gasperijem napravi prevzeti vso odgovornost pred , čim več za -njegovo uresniče- zavezniškim poveljstvom in vlado, od katere sem odvisen». S temi, za nas Tržačane malo tolažljivimi besedami je ta no vi funkcionar /skušal podčrtati, da pravzaprav prihaja z isto fukcijo, kot je prišel po prvi svetovni vojni, ko je prišel izvajat določbe mirovne pogodbe po -kateri je bil Trst z vso Primorsko in Istro priključen kra-ljeviin-i Italiji-. -Niti z eno besedo NOVI I Z G L E D I ZA PRENEHANJE VOJNE V KOREJI LR Kitajska je pripravljena pristati na svobodno odločitev vojnih ujetnikov Američani pa z bombardiranji skušajo preprečiti sklenitev premirja Ameriški napadalci še vedno nadaljujejo z barbarski m bombardiranjem Severne Koreje ter z izzivanji tik ob kitajski meji in na reki Jalu. Pri tem se ne omejujejo zgolj na vojaške objekte, temveč uničujejo mesta in vas i ter sejejo smrt med civilnim prebivalstvom. Pretekli petek so bombardirali celo neko taborišče, v katerem so nastanjeni ameriški vojni ujetniki. V zvezi z vsem tem piše sovjetska revija «Novi časi» med drugim tudi naslednje: «Z vrsto bombardiranj elektrarn na reki Jalu, z izzivalnim bombardiranjem tik ob kitajski meji in nenehnimi kršitvami ozemlja, ki pripada ki-tajski republiki kakor tudi ozemlja, ki bi po dosedanjih pogodbah moralo biti nevtralno, Američani hočejo izzvati nove kon- o-betali, toda da jipct1 k^°raz tako katastrofalen, rnft ■ «otavo nihče ni obetal. 1-S 'i2Je 'Znano je mnogo atle-',() raznih delov sveta olbo-Vsem zaradi spremem-'ki' Finskem je nam-_ / hladno in prav te dni pač'1 \ števiilni -nalivi dežja. A {J SjM^^fiča/ni -so dobili na resno lekcijo -tudi %c’. letalci, kolesarji V petek, 25. julija s pričetkom ob 20. uri bo na trgu pred Ljudskim domom pri Magdaleni svečana proslava IX. OBLETNICE PADCA FAŠIZMA Govoril bo sen. VELIO SPANO Ob tej priliki bodo razdeljene spominske kolajne in diplome bivšim partizanom in antifašističnim preganjancem. Sledi koncert godbe Rinaldi jlikte jih razširiti po vsem azijskem kontinentu in preprečiti podpis premirja v Pan Mun Tomu». Gen. Clark je v zvezi s temi bombardiranji izjavil, da je njih namen preprečiti morebiten protinapad s strani ljudskih sil. Seveda je to le neutemeljen izgovor kajti vsem je znano, da je pravi namen barbarskega bombardiranja, ki ga že dalj časa izvajajo prav isti, kot ga navaja revija «Novi časi», namreč razširiti vojno po vsej Aziji. Toda na nekaj prav gotovo gen. Clark še ni pomislil, namreč na dejstvo, da so imeli prav take načrte kot jih ima on, tudi Mac Arthur in Ridgway, a so se jim ponesrečili. Prav tako se bodo ponesrečili tudi njemu. Radio Pjongjang je v zvezi z omenjenimi bombardiranji med drugim poudaril, da se sovražnik poslužuje bombardiranja kot represalije, ker ne more doseči tega kar zahteva na mirovnih pogajanjih v Pan Mun Jomu. In ker tega ne more doseči, grozi s še hujšim bombardiranjem in celo z atomsko bombo. Kot je znano so pred nekaj časa Američani sami poročali, da razpolagajo z njo čete na Koreji. Z druge strani je znano, da je gen. Clark ukazal, naj se prične z napadi proti Mandžuriji. Da ni bil ukaz nikaka izmišljotina, nam potrjuje že dejstvo, da so številne eskadrilje u sredo bombardirale področje Chongjin, ki je oddaljeno komaj kakih 20 km od kitajske meje. Medtem pa se v Pan Mun Jonu nadaljujejo tajna pogajanja za sklenitev premirja. Kot kaže, je soditi, da se bližajo skorajšnjemu zaključku. S tem se je zlasti v zadnjih dveh dneh mnogo bavil svetovni tisk in radio. Predlogi zastopstva Severne Koreje in kitajskih partizanov so spravili v resno zadrego ameriške odposlance u Pan Mun Jomu Ameriška vlada se namreč z vso silo upira ratificirati ženevsko konvencijo iz leta 1925, ki pre- poveduje bakteriološko vojno. Kitajska vlada je po preučitvi konvencije in pristanka takratne vlade Kuomintanga potrdila omenjeno konvencijo. Se več, kitajski zunanji minister je izjavil, da je njegova vlada pripravljena sprejeti celo postavke, ki jih vsebuje omenjena konvencija tudi glede vojnih ujetnikov. To so kitajski in korejski Predstavniki sporočili Američanom v Pan Mun Jomu. Tako je odstranjena tudi točka, ob katero se je ameriška delegacija doslej najbolj spotikala, t. je ob vprašanje vojnih ujetnikov, ki se «ne marajo» vrniti v svojo domovino. No, zdaj je kitajsko-korejsko zastopstvo pripravljeno pristati tudi na to, da se omenjene vojne ujetnike pošlje v kako nevtralno državo, kot n. pr. v Indijo. sa stvar je torej odvisna od Američanov. Ce bodo ti sprejeti ponudbe korejsko-kitajskega zastopstva, se lahko zgodi, da pride do podpisa premirja že pred koncem tekočega meseca. * * * Ameriški admiral, ki je dospel v četrtek v Tokio je izjavil, da je gen,. Clark: pooblaščen, da odredi m-orebiten napad na Mandžurijo. Iz Tokia se je -omenjeni admiral napotil na Korejo. Njegov prihod je tolmačiti kot novo provokacijo tik pred zakjučkom pogajanj v Pan Murn Jonu. Radio Pjongjang je sporočil včeraj, da je o/b priliki zadn-iih bombardiranj omenjega mesta našlo smrt preko 7.000 civilistov. nje. S seboj je dr. Vitelli prinesel tudi imena 19 kandidatov na mesta višjih funkcionarjev, ki jih v smislu londonskih skle-po v predlaga rimska vlada in katere bo n-ato postavil gen Winterton,. Imena bodo znana šele po imenovanju Dan pred prihodom italijanskega funkcionarja v naše mesto se je zvedelo, da sta vladi Združenih držav in Velike Bri. tani j e pristali na imenovanje prof. Diega de Castra za italijanskega političnega svetovalca pri Vojaški upravi v Trstu. S tem sta obe imperiali stični sili znova hoteli poudariti svojo voljo, da se do kraja izvede barantanje in razkosanje našega Ozemlja; saj je ta novi italijanski funkcionai znan kot strasten iredentist in nasprotnik mirovne pogodbe. Značilno pa je pri tem, da Titova vlada kljub besni kampanji po vseh titovskih listih proti imenovanju Diega de Castra do danes ni napravila no benega koraka, da bi preprečila njegov prihod v Trst. Doslej ni vložila ne pismenega ne ustmenega protesta proti njegovemu imenovanju. Pač najboljši dokaz za to, da se popolnoma dezinteresira nad uso. do Trsta, katerega je Tito že prepustil Italiji, kot je to ponovno javno izjavil-. Zato so le pesek v oči v-si papirnati protesti titofašistič-nih organizacij in njihovih agentov v posameznih občinskih svetih, kateri bi hoteli z navideznim napadanjem italijanskega imperializma prikriti največjega krivca, to je anglo-ameriške imperialiste. Značilno je, da vsi titovski protesti ne zahtevajo preklica doseda- njih ukrepov proti STO. tako v-doni A kot v coni B, prav tako pa ne najdemo v titovskih resolucijah zahteve, naj se uveljavi mirovna pogodba in dejansko ustanovi Svobodno tržaško ozemlje. Sedaj, ko so občinske volitve za nami, se zopet lahko odkrito vrnejo na stare pozicije barantanja. Tako so- opeharili vse one Slovence, ki so v dobri veri mislili, da so titofašisti resnično za STO, in so jim zato tudi dali svoj glas. Veliko od govornost /pa imajo pri tem tudi predstavniki ostalih slovenskih nacionalističnih sku pin, ki so s takozvano «sloven. sko skupnostjo» omogočili tito-faši/Stom, da so se polastili dveh naših občin. velesejem, sta bila tudi opolno-močena ministra LR Cehoslovaške in LR Madžarske v Rimu. Ti dve povabili sta bili zelo na mestu, saj je šlo za predstavnika dveh držav, ki sta imeli — in bi mogli imeti — znatne trgovske odnose, od katerih je imelo naše mesto vedno velike koristi. Pred kratkim je tudi kap. Antonio Cosu-lich, predsednik Trgovske zbornice, poudaril velik pomen, ki ga Trst pripisuje svojim odnošajern s Češkoslovaško, in je zahteval od italijanskega trgovinskega ministra La Malie, naj se odpravijo ovire, ki zavirajo te odnošaje. Cehoslovaška se je poluradno udeležila velesejma, dočim je Madžarska organizirala veliko razstavo svojih izdelkov, namenjenih izvozu preko tržaške luke, razstavo, ki je bila deležna širokih priznanj s strani občinstva in gospodarskih krogov. Zgodilo pa se je, da je Z.V.U. odklonila obema diplomatoma vstopni vizum za STO, in tako nista mogla obiskati velesejma, kljub temu da sta sprejela Vaše vabilo. To dejanje je nedvomno zelo težko. Da sploh ne govorimo o vprašanju demokracije in diplomatske vljudnosti, je bilo predstavnikoma dveh držav, s katerimi ima Trst interes vzdrže. vati najboljše odnose, onemogočeno obiskati naš velesejem, ki — po besedah iz vašega otvoritvenega govora — «izraža svojo funkcijo velikega tržišča izmenjav v brazdi, ki so jo začrtali stoletni kupčijski stiki med srednjo Evropo in Jadranom. Letos vidimo razstavljati nekaj tipičnih tržišč južnoameriških držav, da ne govorimo o državah srednje Evrope, ki so z nami povezani Po tradicionalnih trgovskih zvezah». In dalje: «Naša želja je, da naj iznad nasprotnih političnih nazorov obvelja gospodarsko pojmovanje, potom katerega je prišlo človeštvo do trajnih sporazumov in so iz njega narodi črpali mir in blaginjo». S tem, da je odklonila vstopni vizum dvema diplomatoma, je ZVU prizadela veliko škodo interesom velesejma in našemu gospodarstvu na splošno. Ali se Vam, g. predsednik, ne zdi, da je Vaša dolžnost, da skladno s pojmovanji, ki ste jih izrazili, obsodite to dejanje kot sovražno dejanje proti dvema (Nadaljevanje na IV. strani) OD TEDNA PETEK, 12. julija: — Eisenhower je s pomočjo Wall Streeta pobil Tafta na volitvah za kandidaturo republikanske stranke za predsedniško mesto ZDA — Na mesto notranjega ministra De Ga sperijeve vlade pride minister Spataro — Nad milijon Berlinčanov je proslavilo v svečanem mimohodu oklic, da se v Vzhodni Nemčiji prične graditi socializem. Na Marks-Engelsovem trgu so na tribuni odzdravljali manifestan-tbm voditelji republike in gen. Cujkov — V pokrajini Forlì so bili močni potresni sunki, ki so povzročili mnogo škode na stavbah — Zaradi velikih nalivov dežja je voda poplavila nad 75 tisoč hiš na Japonskem. 49 ljudi je pri tem izgubilo življenje, 67 je bilo ranjenih, SOBOTA. 12. julija: — Italijanski vojni minister Pacciardi je odpustil iz službe vse demokrate, ki so bili zaposleni v vojaških ustanovah. Zaradi tega je po vsej deželi prišlo do /protestov, katerim so se pridružile demokratične sile vseh /struj — Imenovanje Sputar a za notranjega ministra so soglasno pozdravili fašisti in klerikalci — Angleški reakcionarji so na namig ameriških imperialistov sprožili ostro kampanjo proti icanterburySkemu dekanu, 'ki se je pred kratkim vrnil iz Kitajske, kjer se je na lastne oči prepričal o grozotah, MOJSTRI LAZI Da bi prikrili sramotno soodgovornost za sklepe londonske konference, ki so prvi vidni plod triletnega Titovega barantanja z De Gasperijem/, se ti-tovci hočejo razpočiti od kričanja spričo imenovanja italijanskih birokratov. Se prav posebno se napenja titofašistični dnevnik v slovenščini, ki zadnjih 10 dni skoro ne piše nič drugega kot o tem. s svojimi uvodniki, polemikami, komentarji, ki diše po jugoslovanskem črnilu, bi hoteli prikazati, da so oni «proti krivičnim londonskim sklepom» proti katerim «bodo nadaljevali borbo s Titom, na čelu». No, dokler bi šlo še samo za to platonično titovsko frazo, bi morda še prizanesli. Toda titofašisti so se pri tem svojem pridušanju poslu-žili le preveč debelih laži, da bi mogli mirno preko njih. Proti koncu svojega sobotnega u-vodnika so namreč zapisali sledečo gorostasnost: «V tej borbi nam bo ob strani vsa Jugoslavija s svojo vlado in z maršalom Titom, ki se je prav spričo londonskih mešetar-skih sklepov tako odločno zavzel za naše pravice in te sklepe obsodil v dveh govorih, medtem ko je takoj nato jugoslovanska vlada izročila dvema vladama odločen protest ter zahtevala preklic londonskih sklepov, ki nam prinašajo toliko novih krivic». O Titovi «odločni obrambi» tržaških Slovencev nam že dovolj zgovorno priča njegova izjava pred 11 meseci: «Italijani lahko dobe Trst». Isto je v bistvu pono-vii tudi v omenjenih dveh govorih v Krapini in Zre-njaninu, ko je rekel, da «ni mogoče govoriti o coni B, temveč le o Trstu, nifi -ne o -coni A, ker so tam večinoma slovenske vasi». Menda je s to izjavo dovolj jasno tudi titovskim trda-nom, da je Tito pripravljen odstopiti De Gasperiju Trst, kjer živi velika večina Slovencev cone A. In v tem je tudi vse Titovo «odločno zavzemanje za naše pravice» v teh govorih. Se bolj pa je nesramna naslednja trtev fašističnega dnevnika, češ da «je jugoslovanska vlada izročila odločen -protest ter zahtevala preklic londonskih sklepov». V noti Titove vlade, Jci jo je v /celoti objavil isti fašistični dnevnik 15. maja 1952 na uvodnem mestu, ni ne duha ne sluha o kakršnem koli «protestu», še manj seveda o «odločnem». Prav tako se Titu in njegovi fašistični tolpi ni niti sanjalo, da bi zahtevala preklic londonskih sklepov. Edino kar je ukrenila v odgovor, so bili njeni ukrepi v coni B z imenovanjem jugoslovanskih birokratov, torej popolnoma identični londonskemu mešetarjenju. To najbolje dokazuje, da je bila ta igra že vnaprej dogovorjena med Titom, De Gasperijem., ZDA in Anglijo. Zanimivo /pa je pri tem, da prinaša «Primorski» šele sedaj pravljico o «protestu» in «preklicu», ko sta minila že več kot dva meseca; ko je namreč naš list že takrat ugotovil v jugoslovanski noti pomanjkanje vsakega protesta in zahteve po preklicu, je fašistično glasilo molčalo kot -grob. «DOBROTNIK» TITO Beograjska revija «Mednarodna politika» skuša prepričati svetovno javnost o veliki gostoljubnosti titovcev do ino-zem-cev, kateri da kar derejo v Titovo «obljubljeno deželo». Tako piše med drugim, da «je od leta 1947 do maja letos zbežalo iz Italije v Jugoslavijo 3603 italijanskih državljanov, vštev-ši 165 beguncev iz cone A STO, Na koncu «ugotavlja» ta fašistična revija: «Ti begunci so našli v Jugoslaviji delo in možnost za svobodnega človeka dostojno življenje». Tej in podobnim titovskim pravljicam bi morda verjeli ljudje v centralni Afriki ali v brazilskih pragozdovih, do katerih še ni prišla razbojniška slava jugoslovanskih fašistov. Kdor pa pozna le malo razmere v tej nesrečni državi, pa ve kakšne so «možnosti za dostojno življenje». Delavci iz Tržiča, ki so pred1 fašističnim nasiljem morali zapustiti svoj dom, so se tedaj zatekli v Jugoslavijo prepričani, da bodo tam našli svojo drugo domovino ter pomagali graditi socializem. Toda le prekmalu je prišlo bridko spoznanje, da so prišli iz dežja pod kap. Namesto dostojnega življenja so doživeli bedno životarjenje, namesto svobode /pa konfinacijo v Bosno, stalno zasledovanje Udbe, zapor in koncentracijsko taborišče. Kaj, so ti delavci našli v Jugoslaviji, zgovorno priča Angelo Buttignon v svojih spominih, ki jih objavljamo na drugi strani našega lista. Pozabili so tudi povedati, kaj je našla Romea Bersa, ki je iz obupa /napravila samomor. Mnogo boiie bi napravili, če bi objavili statistiko vseh, onih tisoče v Jugoslovanov, ki so v tem času zbežali iz domovine prav gotovo ne zaradi tega, ker jim je bilo /predobro. ki jih počenjajo napadalci z bakteriološko vojno na Koreji. — V Braziliji je izgubilo življenje 31 oseb zaradi strmoglavljenja nekega potniškega letala. NEDELJA, 13. julija: — V Karlovih Varih na Češkem se je pričel VII. mednarodni filmski festival. Kot prvi je bil na vrsti film «Nepozabljeno leto 1919», ki ga je zrežiral slavni sovjetski režiser Mihael Ciaureli. PONEDELJEK, 14. julija: — Minister Pacciardi je odbil vse prizive zaradi odpusta demokratov iz vojaških ustanov — V Parizu je bila svečana proslava obletnice zavzetja Bastilje, ki je o-benem -narodni praznik francoske republike. Manifestanti so prk-edili velike ovacije tov. Du-closu, ki je bil pred kratkim izpuščen iz zapora — V Vietnamu so bile ostre borbe ob francoski trdnjavi v bližini Kontuma, ki je oddaljen 400 km od Saigona. TOREK, 15. julija: — V Tunisu sta med vojaško parado ob priliki francoskega narodnega praznika eksplodirali dve bombi — — V tovarni motorjev v Dagen-hamu na Angleškem je prenehalo stavkati 10.000 delavcev. Stavka je trajala tri tedne — Fašistično sodišče v Beogradu je obsodilo na razne kazni 4 študente, ker naj bi bili «rovarili» proti Titovemu fašističnemu režimu. Obsojeni so na zaporne kazni od 7 do 10 let — Vojaško sodišče v Atenah sodi 12 oficirjev, ki so osumljeni da so sodelovali s komunisti — V Eastbourneu je u-mrl neki mož na slavju svojega 104 rojstnega dne. SREDA, 16. julija: — Poslanci Togliatti, Nasi in Saraga.t so zahtevali v ri/mski zbornici, naj se podaljša neizvoljivost bivših fašističnih hierarhov — V zaporih v Novari se je obesil odv. Sorgimi, voditelj Katoliške akcije in pokrajinski tajnik odbora za moralo, takoj po obsodbi na 2 leti in 10 mesec zaradi poskusa posilstva 14-letnega dečka — V Sofiji je bil podpisan sporazum o kulturnem sodelovanju med LR Bolgarijo in Kitajsko. ČETRTEK, 17. julija: Tov. Du-clos je vložil tožbo .proti policijskim organom, ki so njegovo osebno beležnico izročili neki a-meriški tiskovni agenciji, mesto, da bi jo vrnili njemu. Ta je beležke potvorila. Objavili so jih razni antikomunistični listi, med katerimi je tudi pariški list «Le Figaro» — Fašistično sodišče v Leskovcu (Srbija) je obsodilo dva Jugoslovana na smrt zaradi domnevnega vohunjenja za Bolgarijo. Sedem obtožencev pa je obsoj-enih na zaporne kazni od 10 do 15 let zapora. — Indijska policija j-e napadla demonstrante, ki so v Kalkuti demonstrirali proti draginji. 36. demonstrantov ie ranjenih, 150 pa aretiranih — V Italiji so odpravili uporabo črk N. N. za nezakonske otroke. Odslej bodo uporabljali neko ime očeta ter priimek in ime matere pred katerim pa bo zapisano pokojni, odnosno pokojna. STRAN 2 B. B E, O 19. JULIJA 1952 ANGELO BUTTIGNON O GROZOTAH V TITOVSKIH TABORIŠČIH ZARADI NEČLOVEŠKIH MUČENJ mnogi podležejo ali se sami umore V Stari Gradiški na otoku Grgur je bilo zaprtih veliko število višjih oficirjev vojske, mornarice, letalstva in celo Udbe - Z «revizijami» skuša Udba odkriti zarote proti fašističnemu režimu Ce je jazbinec pod mučenjem izjavil, da je pripravljen govoriti in se podvreči «reviziji», je biio mučenje takoj ustavljeno. Toda, če njegove izjave niso bile izčrpne, to je takšne, ki bi udbovske opričnike prepričale, da ^e «kesa», se je mučenje takoj zopet začelo ter je trajalo, dokier se žrtev ni onesvestila. Ko pa je bil nezavesten, so ga vrgli v kot, nazvan «jazbina», kjer je dobil za nameček še en obrok batin. Kdor koli je ogovoril jazbinca, mu dal cigareto ali mu je napravil katero koli uslugo, je bil prav tako prijet ter pretepen do nezavesti. Da bi zabavali udbovske kr-voloke, so bili jazbine! mnogo večerov prisiljeni, da se boksajo med seboj z golimi pestmi. Na eni takih «prireditev» se je moral neki jazbinec, Italijan, boksati z drugim jazbincem, Srbom, katerega je v kratkem premagal. Takoj za tem pa so mu za nasprotnika postavili drugega jazbinca, ki je bil obsojen skupno z njim na istem procesu. Ker je bil slednji mnogo’ starejši in telesno šibkejši, je, kajpak, tudi tega z lahkoto zmagal. Toda fašističnim sadistom se je zdelo, da se Italijan proti tovarišu iz procesa ni tako odločno beril kot prvič proti Serbu. Zato ga je po končanem «nastopu» poklical k sebi starešina sobe ter mu priselil dve zveneči zaušnici rekoč: «Vprašaj sedaj svoje tovariše, zakaj sem te oklofutal!» Okoli stoječi pa so morali- na ves glas v zboru zavpiti: «Zato, ker nisi udarjal starega tako kot prej Srba». Mi Italijani smo imeli takoj od prvih dni svojo posebno «politično uro», ločeni od Jugoslovanov. Inštruktor je bil oni Istran, o katerem sem omenil, da je bil bičan štirikrat zaporedoma; govoril je zelo dobro italijanščino. Ne vem, na či gavo pobudo se. je uvedla za nas posebna «politična ura». Ta inštruktor je nekega dne vsakemu posamezniku. Tako v Stari Gradiški kot tudi kasneje v taborišču na otoku Grgur je- bilo zaprtih mnogo -oficirjev jugoslovanske vojske, mornarice, letalstva in celo od LJdbe. Tako je bil v taborišču polkovnik Rernzo, ki je bil v Stari Gradiški zaposlen kot elektro-mehanrk. Dalje so bili tedaj v taborišču polkovniki vojske Sava Stanojevič, Milenko Stojakovič, Slobodan Radulovič, Ljubomir Vučkovič majrji Olkovič Pero, Alac Dominik, Cirkcvič Milan, Milidragič Retar, Radič Gojko (star antifašist ,invalid iz NOB — obsojen na 20 let), Jovanovič Sve-tislav, Radovič Zvonko, kapitani Bajovič Svetozar, Jovanovič Petar, Kolarič Slobodan vič Branko, po poklicu novinar (eden najbolj odločnih tovarišev, ki se je dolgo upiral kljub muččnjem), Marinkovič Milan, Djukič Mile, Popovič Slavko, Javtenič Milutin, Ne-met Josip (večkrat ,v jazbini — obsojen na 12 let), Klarič Rado, Sekulič Rado; podporočniki - Obradovič Miljutin (padalski oficir), Calikovski Lazar. Ce se prav spomnim imen. sta bila v taborišču v Stari Gradiški z dolgotrajnim mučenjem ubita Rakočevič Ra-domil in Bulatovič. V tem taborišču sta bila tudi general Branko Petričevič in polkovnik Vlado D-apčevič. znana po tem, da sta bila prijeta avgusta 1948 dbenem z narodnim herojem Arso Jovanovičem, ka. Uroševič Svetislav (večkrat j terega so titofašisti ubili v ječi v jazbini); poročniki Arsenije-i in ga potem prenesli na ro- munsko mejo. da bi mogli prikazati, češ da je bil «ubit na begu». Koncem leta 1950 nas je sobni starešina obvestil, da smejo oni, ki so že prestali pri-bližno polovico svoje kazni, vlažiti prošnjo za pomilostitev na prezidij republike Hrvalske. Starešina nam je tudi povedal, kako je treba prošnjo sestaviti. Petronio Libero, ki je imel funkcijo nekakšnega sobnega starešine za Italijane, je dobil nalogo, da nas prepriča ,naj napišemo prošnjo. Toda napravila sta jo le dva, Petronio in Fabbro; ne vem z, gotovostjo, če jo je napravil tudi. Franti, čeprav ni prestal še polovice svoje kazni (bil je obsojen namreč na 14 let). (Sledi nadaljevanje) ŽIVLJENJE IN DELO v deželah socializma KANAL DONAVA-CRNO MORJE Eden najvažnejših objektov romunske petletke je plovni kanal Donava-Crno morje, katerega so začeli graditi leta 1949. Ideja o gradnji prekopa je nastala sicer že leta 1837, to je več kot pred sto leti. Vendar je stara fevdalno kapitalistična država ni mogla uresničiti. Sele ko je prišel na oblast delavski razred, so bili dani pogoji za izvedbo tega gigantskega dela, ki bo velikanskega pomena za dvig gospodarstva in za ureditev rečnega prometa na Donavi. Kanal bo tekel skozi enega doslej najbolj zanemarjenih predelov Romunije, ki pa bo z njegovo dograditvijo postal namah med prvimi. Ob obrežju prekopa bodo zrasla štiri nova mesta, električne centrale, velikanske tovarne in ladjedelni. ce — osnova za industrializacijo Dobrudiže. Z gradnjo u-metnih jezer, z izsuševanjem močvirij in z namakanjem suhih predelov bo pridobljene nad 10.000 hektarjev zemlje za obdelovanje. Odločilna za naglo napredo- ; sadili 100.000 dreves. V Seleni. vanje del je vsestranska pomoč Sovjetske zveze. Stotine najmodernejših sovjetskih strojev: silovitih električnih ekska-vatorjev, črpalcev zemlje, skre-perjev, buldožerjev, hidromoni-torjev, samoiztovarjalnih vagonov, bcigerjev itd. opravljajo največ del. Mnogo težkih del je popolnoma mehaniziranih. Obenem z gradnjo kanala pa se dvigajo številne stanovanjske hiše, poliklinike, dispanzerji za potrebe tisočev graditeljev. Klubi, knjižnice, radijske dvorane, potovalni kinematografi in dr. pomagajo dvigati kukurno raven zaposlenih delavcev. NOVA STANOVANJA ZA ALBANSKE DELAVCE Gradnja navili stanovanj za delavce je ena največjih skrbi ljudske oblasti v Albaniji. Lani so delavci dobili 30.000 kv. metrov stanovanj, od osvoboditve dslje pa nad 105.000 kv. m. Samo v Tirani je bilo za delavce zgrajenih 629 stanovanj. V istem času so v mestu po- či so rudarji dobili lani 287 družinskih ter 1140 samskih stanovanj... Letos pa bo v Selenici zgrajenih dvakrat toliko stanovanj kot lani. Sedaj pa so začeli graditi za tekstilne delavce v Tirani posebno naselje z 470 zgradbami, kjer bo stanovalo 9.000 oseb; poleg stanovanj bodo zgrajene zanje še tri šele. otroški vrtci in jasli, velika bolnišnica, klub in park s 40.000 kv. m površine. Nova struga reke Uzboja bo namakala prostrano puščavo Po dolgih stoletjih bo reka Uzboj spet tekla po svoji nekdanji strugi Tudi rudne zaklade bo mogoče izkoriščati po preobrazbi dežele 2. To je bil vsakdanji delovni dan v ekspediciji, Povsod se je marljivo delalo. Ritem dela si tanko vlovil, sedeč v kabineta načelnika ekspedicije Karala Nikolajeviča Jomudskega, ko je prejemal preko radia poročila načelnikov raziskovalnih skupin. Uni so njemu poročali kako se izpolnjujejo dnevne norme. Vsa ta poročila je Jomudski takoj vnašal v grafikon, ki je visel naa njegovo pisalno mizo. Načelniki skupin so tudi precizirali naloge, spraševali za nasvete, poro- Misli se, da ima vnetje slepiča. Jomudskega, negovega namestni-«Pošljite letalo z zdravni- ] ka na znanstvenem področju Du-kom!» — je ukazal Jomudski in j brovkina in. Z oje Korobejnikove, se obrnil k zemljevidu. Letalo, k[ se vrača v svojo skupino, se lahko pristane na ravnem pro- ye v kabino usedel tudi načelnik štoru poleg mesta, kjer se vrta. „eoLoSke uprave Turkmenije Leo-Na papir je napiseU nekoliko ^ nid mkolajevi£ Smirnov ■ ki ^ prišel kontrolirat raziskovalna dela. predlagal, naj 'bi se tudi mi čali o težavah, imenovali delavce, Italijani podvrgli «reviziji». Domnevam, da mu je namignil starešina, naj sproži ta predlog pred nami. Starešina pa je to napravil na podlagi točnih navodil «islednika», to je udbovskega oficirja-preiskovaica. Italijanski tovariši so sprejeli ta predlog iz bojazni pred represalijami. Od Italijanov je prvi napravil «revizijo» Bellagamba Ti-mante, za njim' moj brat, dalje Ferletich, Andrian Candido Fabbro Angelo, Petronio Libero, Franti Giusepe, Posselt Pietro itd. Zadnji je bil Foretti Gino, ki je prišel poslednji v taborišče. Sfiligoj -Marko je moral ponoviti «revizijo» trikrat, ker ni zadovoljila «kolektiva» ali bolje sobnega .starešine odnosno «islednika». Spočetka nam je bilo rečeno da «revizija» ni obvezna, temveč prostovoljna. Toda, ko je tov, Posselt izjavil: «Odlično, potem je jaz ne bom naredil, ker nimam prav nič dodati o-nemu, kar sem povedal že v preiskavi pred 'procesom», je nastal pravi vihar. Posselt je bil pretepen na mrtvo, da je moral za štiri dni v bolnišnico. To se je dogodilo pred mojim prihodom ,v Staro Gradiško ter .so mi povedali italijanski tovariši. Po tem dogodku so vsi italijanski priporniki opravili svojo bolj ali manj iskreno «revizijo». Življenje je 'bilo neprestana mora. Teror je ubijal voljo, meglil zavest ter, dušil misli. Italijanski tovariši, razen Petroma, Frantinija in Fabbra, so gledali, da so opravljali pri delu izredne ure, da jim ni bilo treba prisostvovati -mučenjem «jazbincev». Na stotine prizorov mučenj bi lahko naštel, toda, mislim, da sem že dovolj o tem povedal. Ne morem se spomniti vseh imen ne. štetih! jugoslovanskih tovarišev, ki so bili mučeni na barbarski način. Mnogi od njih so dolgo vztrajali, predno so jih prisilili, da so se podvrgli «reviziji». Našli so se tudi tovariši, ki so napol mrtvi še imeli moči in poguma, da so rekli: «Na ta način me ne boste prepričali» ali «To je fašističen sistem»-. Zaradi teh besed so jih vlekli po vseh sobah, da bi dobili batine tudi tam. Navajati danes imena, ni prav lahko. Spominjam se nekaterih imen Jugoslovanov, toda ne bi se m-ogel z gotovostjo spomniti, kako. se je godilo ki so se še posebno izkazali pri delu. Specialisti so preiskovali v laboratoriju vzorce zemlje in precizirali geološko sliko trase bodočega prekopa. Dekleta-risarke so vnašale na milimetersko ravnilo nove podatke. V mehanični delavnici, ki je bogata na strojih, se popravlja zgornji del motorjevega cilindra. Iz dolnjega mesta vrtanja je prišla brzojavka, s katero prosijo, naj se neki detajl popravi do jutra. In samo mladi doktor Urigorij Mihailovič Geršenovič in njegovo medicinsko osebje se dolgočasijo brez dela. V poslednjem tednu jih je obiskal samo eden bolnik s čirom pod kolenom. Rrišlo je tudi eno dekle, kateri se je zlomila krona na 'zobu. Ko je prelistal par predavanj napisanih s strojem, se je doktor napotil v sobo, kjer se nahaja radijski-aparat. Cez minuto se je že slišal v naselju in po dalnjih peščenih nasipih počasni glas doktorja, ki je govoril o koristi jutranje telovadbe. Ro delu se ljudje zbirajo v knjižnici. Lidija Nikolajevna Sevčuk je začela izposojati knjige. Izbira knjig je velika — 6 tisoč knjig se nahaja na poti. V stenskem časopisu «Za komunistični Uzboj!» lahko prebereš stihe. V. Lukovskega, ki je bil pred kratkim tu na obisku. Lukovski je te stihe posvetil graditeljem prekopa. Ob steni visi tudi mlajši brat stenskega časopisa — šaljivi časopis «Boj za Uzboj!», ki s prijateljiskimi šaljivkami zbada člane ekspedicije • V novem, še po smoli dišečem klubu, ki je bil odkrit še pred novim, letom, se mladina pazljivo uči plesati «moldavanko». Večer, ki ga je tu priredila na praznik skupina diletantskih umetnikov je imel velik uspeh. Ud daleč so se mnogi preko radia prijavili za koncert. V kabinetu načelnika ekspedicije gori luč pozno v noč. Karaš Nikolajevič Jomudski se pogovarja s znanim poznavalcem pustinj profesorjem Dimitrijem I-vanovičem Jakovljevim, ki je prišel iz Moskve, da bi dajal nasvete delavcem za geološko raziskovanje, kakor tudi mladi geologlnji Zofi Korobejnikovi, ki je pravkar prišla iz centralne skupine z referatom o poteku dela. Med razgovorom je prišla v kabinet radistkinja z nujno brzojavko, v kateri se sporoča, da je v dalnji vrtalki zbolel delavec. besed, ki bodo kmalu za tem sporočene na mesto, kjer se vrta, in ki bodo pomirile bolnika. Ko je radiotelegrafist odšel, je Karaš Nikolajevič dejal: «Kaj bi delali v pustinji brez radia in letala7» Rrofesor Jakovi jev se je nasmehnil: «Delali bi isto, kar smo mi delali v dvajsetih letih brez vsega tega, ko smo tu vršili svoja prva- raziskovanja. Roleg tega smo še morali odbijati napade Tataiov, ki so jih pošiljali angleški imperialisti...» Zofa Korobejhikova jih je poslušala z velikim zanimanjem. To, kar je za profesorja nedavna zgoaovma, je za njo «starodavne stvar». Ona je šele spomladi preteklega leta dovršila Moskovski institut za geološka raziskovanja. Na sestanek so jo včeraj pozvali 1 radijsko brzojavko. V pustinjo se je pripeljala z letalom. Z njim se bo tudi jutri vrnila. Kar čudno se ji zdi, da nekdaj tu ni bilo niti radia, niti letala. III Razgovor, ki se je pričel učenj, se je danes zjutraj nadaljeval v zraku, v kabini letala. Razen Letalo leti iznad stare struge Uzboja. Z višine se dobro vidiio vijuge reke, ki se je že zdavnaj posušila in to v času, ko so ho-rezemski kani pregradili vse iztoke Okse — leve struge Amu-Darje v pustinjo s ciljem, da bi pokorili puntarska turkmenska plemena. Voda je tu usahnila. Izginila so mesta in naselja, plodne njive so okamenele: Tu pa so zavladali pesek, pot in tišina. Rod krilom letala je slabo zablestela voda iz Uzboja. Na tem mestu je visoki nivo podtalne vode. Vnaprej je struga pokrita z mrko-rdečo plastjo železnate gline, in še dalje se na desetine in stotine kilometrov vleče suhi, okameneli Uzboj. (Nadaljevanje sledi) Na Češkoslovaškem posvečajo veliko skrb zdravljenju otrok, ki so bili prizadeti po otroški paralizi. Zdravijo jih v poselili h institutih v Janških Lažnih, v Velikih Lažnih in v Banjih Toplicah. Slika prikazuje specialno kopanje v zdravilišču v Janških Lažnih. Nove izdaje slovarjev v ZSSR V sovjetskem jezikovnem institutu sestavljajo no-v slovar sedanjega ruskega literarnega jezika, ki bo razdeljen na 12 delov. Dva dela nove izdaje sta že izšla. V tisku je tudi prvi del slovarja starega ruskega jezika, ki bo- izšel v sedmih delih.. Obenem pripravljajo izdajo slovarja Puškinovega jezika. Akademije znanosti so v zadnjih letih posvetite izredno veliko pažnrjo sestavljanju slovarjev raznih jezikov narodov ZSSR. Med drugim so v zadnje mčasu izdali tudi ru-sko-evenkijski, msik-o-menecki in r u s k o-k ar ak a lpa tski slovar. * * * Kombajn nadomešča delo 250 kamnosekov Velika pridobitev sovjetske tehnike je kombajn za rezanje kamna, ki osvobaja od težkega dela delavce v kamnolomih in kamnoseški industriji. Kombajn za rezanje kamna se premika na tračnicah in ima krožne žage, ki lahko režejo kamen vodoravno in navpično. Ko so vključeni električni motorji kombajna, se stroj pomakne n 'prej po tračnicah, žage pričenjajo rezati steno apnenca' lrrrežejo z izredno hitrostjo -kamen v obliki -opeke. Stroj nadomešča delo 250 kamnosekov. Novi prekop, ki ga kopljejo v glavnem po strugi izsušene teke, bo namakal prostrana poga. Kombajn za rezanje kamna proizvaja gradbeni material. V dveh izmenah lahko producira toliko zidakov, 'ki bi lahko napolnili večji vlak. Njegova j delovna storilnost odgovarja j proizvajalnosti opekarne, ki v ! enem letu producira 30 mili-'jonov opek. UREDNIŠTVO IN UPRAVA GORIŠKE IZDAJE «DELA» GORICA, ULICA XXIV- MAGGIO ŠTEV. 18, PRVO NADSTROPJE, TELEFONSKA ŠTEV. 666 INTERPELACIJA TOV. BATTI J A NA SEJI OBČ. SVETA V GORICI Občinski svet bi se mora! zavzeti za preprečitev odpusta 700 delavk GORICA — Na zadnji seji občinskega sveta, so končno le razpravljali o interpelaciji, ki jo je že pred1 časom predložil komunistični občinski svetovalec tov. Batti in -sicer v zve. ■zi s številnimi odpusti z dela v podgoriški predilnici. Zupan je orisal, kaj vse so- on, trgovska zbornica in goriška prefektura naredili za to, da bi prišlo do zadovoljive rešitve tako perečega vprašanja. Za županom se je oglasil k besedi tov. Batti, ki je sicer izjavil, da odobrava vse, kar je bilo storjenega zato, da bi se omililo pereče vprašanje, obenem pa je poudaril,, da ne more razu- 1- L' _ - j. „ j.: • • -i • S AD E in SEiLVEG zalo, da bi zek št. 23 dolbi vsak potrošnik Kmetijske pogodbe podaljšane do jeseni GORICA — Uradni list poroča, da so po zakonu podaij-1 PlTOSilje ž-U pOkojtUfiO meti, kako to, da je prišla njegova interpelacija šele po tako dolgem času na dnevni red; saj je vendar to vprašanje tako velikega pomena za številne delavce in za njihove družine. Za tem je pouaarii, da bi bilo takojšnje zanimanje vsega občinskega sveta in ne le župana lahko veliko pripomoglo k izboljšanju položaja in k pre-prečenju, da bi delodajalci prišli celo do zaključka, da odpustijo z dela nadaljnjih 700 delavk, Izjave tov. Battija je skušal motiti demokristjanski svetovalec, ki je cbenem sekretar sindikata CISL, katere prišlo do dokončne in zadovn ljive rešitve, kakor tudi zahteve, naj vlada sama stavi na razpolago sredstva, s katerimi se bo dalo nemudoma pričeti z izboljševalnimi deli. Na koncu seje je bil izglasovan iše sklep, po katerem dobi neka ulica v delavskem predelu mesta in sicer v Stražišču ime po mučeniku Mateottiju; na to pa je bila imenovana no va davčna komisija za goriško občino. po 1 kg sladkorja, na odrezek št. 24 pa 320 gr. pražene odnosno 400 gr. surove 'kave. Pobijanje koloradskega hrošča GORICA — Kmetijsko nad-zortiištvo za goriško pokrajino poziva kmete, naj vztrajno uničujejo koloradskega hrošča, ki ponovno grozi krompirjevemu pridelku. Obenem opozarja, da je uničevanje tega škodljivca obvezno za vse kmete. Kmetijski nadzorniki bodo nadzorovali polja; z brez vestneži bodo ravnali po zakonu. GORICA — Na zadnji redn: seji je -pokrajinski odbor razpravljal o raznih vprašanjih Med drugim je odredil, da se izvrši kolavdacija popravljalnih del na pokrajinski cesti Trst-Videm in sicer v Zagraju in na 'križišču pri Krminu. Ob tej priliki so odobrili tudi izdatek za dobave ustanovam, ki spadajo pod pokrajinsko upravo; skupni znesek dosega 2.260.000 lir. sane vse kmečke pogodbe in sicer do konca kmečkega leta, t. j. do sv. Martina, katerega god je 11. -novembra. Ta vest je razveseljiva zlasti za najemnike, polovinarje in kolone; predvsem za tiste, ki so jim zemljiški magnatje odpovedali pogodbe. Da je prišlo do podaljšanja veljavnosti o-menjeni-h pogodb, se je predvsem zahvaliti komunističnim poslancem, ki so /v parlamentu zahtevali izglasovanje tozadevnega zakona, ki seveda ni prijal demokristjanom in drugim zagovornikom magnatov. Tekstilni sìebsIIIssbìì zahtevajo prekinitev odpustov Delavcem, ki so bili odpuščeni z dela je treba nakazati izredno podporo ga so delavke predilnice že. Slinovka na Goriškem GORICA —: Obmejni bloki z I Jugoslavijo so ponovna zaprti dem. asistentov omenjene pre-živino in sicer zaradi par- , Milnice, zahtevali takojšnji se- GORICA — Sindikalni zvezi FIOT in CGIL sta potem, ko se je izvedelo, da je vodstvo podgorske predilnice sklenilo, da odpusti z dela se- stanek. s predstavniki Zveze večkrat izžvižgale. Seveda je; kl^e''ke m slinavke. Ako bo ; industriialcev Do sestanka ie tov. Batti odločno nnhil vse 2aPrtJe me^e se nadalje v ve-1 ™^,trlLalCeV' D°_S®S™*a Je njegove trditve. Vendar‘jSni! ljavi’ bodo tisti imetje, ki ima- prl3.10 17; t m. Sindikalni or- lako je izgiedala Turkmenska puščava, dokler je niso pričeli spreminjati v cvetočo pokrajino. prišlo do nobenega konkretne ga zaključka. Po prehodu na naslednjo toč ko dnevnega reda seje so svetovalci razpravljali o resoluciji v zvezi z izboljševalnimi deli na Gradiščansko - krminskern polju, katero je predložil župan sam. Prišlo je do formulacije zahtev, naj rimska vlada takoj posreduje pri družbah jo onstran meje svoja polja utrpeli velikansko škodo. Zaio je nujno, da domače oblasti takoj poskrbijo za to, da se prepreči nadaljnje širjenje te bolezni. GORICA '—- V teku je razdeljevanje sladkorja in kave, ki ga potrošniki goriške in so-vodenjske občine dobe na nakaznice prole cone. Na odre- ganizaciji sta stavili zvezi in dustrijcev naslednje zahteve: 1) Ukinitev nadaljnjih odpustov. z dela v predilnicah na Goriškem; 2) Nakazilo posebne podpore vsem že odpuščenim delavcev; 3) V primeru, da bi. vodstvo predilnic pod nobenim pogojem ne moglo imeti še nadalje v službi 7 asistentov (kateri so sedaj na vrsti za odpustitev z dela), naj bi jih vključilo med na.vadne delavce predilnice. Omenjeni sindikalni organizaciji smatrata za potrebno pojasniti, da so bili v zadnjem času dohodki podgorskih predilnic mnogo višji od dohodkov predilnic v Pordenonu, ki so pa vseeno nudila delavcem naslednje ugodnosti: v mesecu aprilu so 350 delavcem, 'ki so bili odstavljeni z dela za poldrugi mesec, nakazale 2.000.000 lir, kar se pravi, da je vsak izmed prizadetih prejel po 6.000 -lir; delavcem, ki so prostovoljno zapustili delo je bilo nakazanih 50.000 lir premije. Predilnice beneške skupine pa so nakazale 360 delavcem, ki so bili odstavljeni za 10 mesecev, po 10.000 lir na mesec. runo v uo opozarjamo vse prizadete, da rok za vlaganje pru. šfciij za pokojnino zapade nepreklicno 31. avgusta t. i. za pouroonejse informacije očrnite se na pokrajinsko Zvezo partizanov ANPI, ki ima svoj sedež na goriškem Travniku. ltnlplmH »n nnrio*oli,, Jprniod ()0 po cw m ju bani "Menda je openski okraj, pod katerega spada tudi naša vasica, med najbolj prizadetimi, kar se tiče Vojaških rekviziti j. Kot bi ne bilo že itak dovolj stalnih vojaških vaj, s katerimi povzročajo našim bornim 'krpam njivic in polj veliko škodo, moramo mirno prenašati še nadlogo rekvizicij. Prav v naši vasici so bile v zadnjem času prizadete štiri družine, ki jim je vojaška oblast rekvirirala polje. Pri tem so bili tako «veiiko dušni», da so rekvizicijo odložili do septembra. Tako bodo prizadeti kmetje lahko pobrali svoj skromni pridelek. Govori se, da -bodo re kvirirana zemljišča uporabili za vojaško igrišče. To pomeni, da bo zemljišče za več iet, tuoi v primeru derekvi-zicije, neuporabno za polje Ne vemo, koliko se gospoda, 'ki vedri na vojaških komandah, zaveda, k-oiiko -truda in žrtev stane ubogega kmetovalca vsak, še tako boren košček njive. Vsaj n=j bi se obliasti ne hvalile, da skrbijo in skušajo pomagati razvoju kmetijstva v naši coni. Ker že govorimo o naši vasi, naj še omenimo, kako se občinska uprava briga za naše potrebe. Gre namreč za dva problema in s cer vodne pipe ter kanalizacijo. V vasi imamo samo eno vodno pipo, ki se nahaja v srejisču. Ker je letos zaradi vročine potrošnja vode znatno večja, občutimo posebno na planoti pomanjkanje vode. Pred pipo je skoro vsak dan dolga vrsta žena, ki morajo čakati, da si lahko natočijo ve temveč temeljito obnoviti ter asfaltirati. Se slagša je Cesta proti Bazovici. Ker ni bila že dolgo časa popravljena, posebno pa še zato, 'ker je bil po njej usmerjen ves promet za časa obnavljanja glavne ceste, ki vodi skozi Padriče, je danes v obupnem stanju. Po njej še vedn.: vozijo nekateri avtobusi, toda vožnja je silno neugodna. Šoferji kakor tudi lastniki avtobusnega po. djetja tožijo, da tako ni mogoče naprej. Povrh tega nosijo po tej cesti mrliče poko-P svat na bazovsko pokopališče. Bodisi za nosilce kakor tudi za pogrebce je ta pot ki j e dolga nad 3 km, silno neprimerna. Cesta odnosno pot, ki vodi iz Gropade v Trebče, pa V resnici ne zasluži tega imena-Da si bodo -bralci ustvarili jasnejšo sliko o njej ne bo odveč, ako povemo, da ni bila popravljena že 38 let. To je vsekakor zelo neprijeten rekord. Zato še enkrat ne le prosimo, temveč pozivamo občinske oblasti, naj čimprej poskrbe zato, da bodo te ceste popravljene, kot se spodobi. a BAZOVICA V ponedeljek dopoldne j« nastal požar v seniku, 'ki je bil last Andreja Metlike. V dobre tri četrt ure je popolnoma' uničil gospodarsko poslopje. Medtem, ko so živin« v zadnjem trenutku utegnili rešiti, je zgorela vsa krma. nekaj žita v snopju, kmečko orodje, en voz in druge pre-dro vode. Voda leče zelo pc-j miètine, časi in zaradi tega je treba C m so nekateri vaščani opa-precej časa predno prideš naj zili’, da se vi5e dim izP°\ n senika, so alarmirali 1 tore leni 'jo : tom olj Sove bolj «Par »ial Sovi »da s-o ‘Ova 0) Si tast ' ni tiir 'iz: ceh ’ h zib "Vij; ia ( »da To hì‘ ah, k d u "Upi To Ni t», dai '4o »i S! Hin b vc '■0 Z' «Pc Job* '"tiči «sla lep *kt i 'oda lfavi 6» v, t: vrsto. To bi se dalo o òpra- ' strehe viti, če bi vodno p,po preložili v gornji predel vasi, ki se nahaja na nekoliko višji legi. Potrebna pa bi bila vsekakor še ena vodna pipa in sicer v bližini gcstil-ne pri Riku. Preuredili bi biio treba tudi vaški vodnjak, ki bi lahko služil za rezervo v primeru, da primanjkuje voda. Občinska uprava bi morala obenem nujno rešiti vprašanje vaške kanalizacije, ki je sploh ni. vso vas in policijo. V krat-1 kem času so pričeli vaščani ob sodelovanju policistov re- sevati t ; kar se je pač dalo- j »v| Pred par tedni smo' poro čali o tatvini, ki jo počenjaj-» vaški titovci v borovcu c n stran meje. Poročali smo tud. :ia neki titovski odbor v vasi svojevoljno izstavlja dovolje nja za sekanje borovcev ki so last vseh vaščanov. Pravimo svojevoljno, kajti dovoljenja za sekanje dobe lahko samo nekateri vaščani, namreč titovci; za vse ostale pa tozadevnih dovoljenj ni na razpolago. Dobro znani elementi zavračajo prošnje teh ljudi z izgovorom, da «niso vredni» borovcev. Hvala -lepa za tak izgovor. Ze zadnjič smo orne. nili, da ima pri tej, tako očitni in nesramni goljufiji svoje prste vmes tudi ti-tovska Kmečka zveza. Prav tako smo vprašali titcfašiste, naj pojasnijo zadevo tudi -širši javnosti. Toda zaman. Odgovora še vedno čakamo. Tržaška občina, pod katero 'Spada tudi Gropada se prav nič ne -zanima za vaške ceste in poti. Cesta, ki vodi iz Gropade v Padriče je zelo slaba in nujno potrebna popravila. Kot kaže, jo menda nameravajo nekoliko popraviti. Zato opozarjamo, da bi jo bilo treba ne le za sito popraviti, Medtem so prišli š'e gasilci 1 Opčin in iz Trsta. Dve uri so se trudili, predno jim je uspelo pogasiti plamene. Kako je nastal požar še ni ugotovljeno. 'Nekateri sodijo-da se je seno vneto samo od sebe. Ko je izbruhnil požar ni bilo doma niti gospodari3 h in niti gospodinje. Ob3 sta se vrnila domov, ko je bilo njuno gospodarsko poslopje že skoraj docela uničeno. Povzročena škoda znaša nad dva milijona lir. K sreči bo nekaj krila zavarovalnin3- TREBČE Ze preteklo jesen smo P*' sali v «Delu» o potrebah n3' t še vasi. Orisali smo pomanjkljivo cestno razsvetljavo, P°' manjkanje vodnih pip ter prikazali, kako je potrebno, d3 bi občinski pometač očistil ceste po vasi vsaj enkrat n3 teden. Končno se je občinska ll' prava le spomnila na vas i11 deloma ugodila našim zaht«' vam glede cestne razsvetli3' ve. Zal se je zaenkrat omej1" la le na pojačanje razsvetli3' ve ob glavni cesti, medten1 'ko -so nekateri zakotni pred6-li vasi popolnoma v terni-Reči pa moremo, da se s ten1 ne zadovoljujemo; kajti še vedno je nerešeno drugo vPr3" šanje, namreč pomnožite'' vodnih pip. Za nad 800 v3' ščanov- sta še vedno na raz' pelago -le dve vodni pipi. Z3' to pričakujemo, da bo občinska uprava tudi to vpij3' šanje kakor tudi vprašati® cestnega pometača čim preJ ugodno rešila. X ! dia ad t lee/ je *»e, Pat IVt Jedr Vo tia; iti, V- >v, "Je j «tke °Vai N ‘^aš rerr Ue ifdiar feaši C «br k: Vid %i ‘Vič tičr yen. "Pei St S S K* s: iS kS i, S|e-1 K v ..Vj-NèMg? sflfe § «TOUR DE FRANCE» V ZAMISLI RISARJA MAJORANE *52 K JULIJA 1952. DELO STR x x 3 proze pobil met vne :iče. nju. ska-a je ikor po. mo no 3'ko opa ikor pot ilno /odi a V ena arili bo i bi* To eten pro- .čin- prej ce- spo- letih niso napravili nič za naše narodne pravice Indipendentisti,, pomagajo iznarodovati Slovence 3 e je i je V pol-pG- /ino ;nili ■ma, ■čko pre- opa-pod rali ratearli reale-ci 1 uri i i6 e ni iijo, ) od iorerjevi in Stoccovi «indi-•entisti» se silno radi iz-'1° za protiitalijane, češ da ianao Tržačani; dr. Giambi celo v občinskem sve-"°Vori tržaško narečje, da “°lj podčrtal svoj tržaški tonili zem ter obenem eial med Tržačani prezir s°vraštvo do italijanskega °da v svojem kampanili-'S'0 šli «indipendentis-tični» °valci v tržaškem občin-1,1 svetu celo tako daleč, da Otopili proti vsakršni pone samo slovenskim, hrbtni in italj.ianskim, 'begun-1 iz Istre in Primorske, mar. celo onim, ki so zaradi bes. 1 fašističnega terorja m-o-*ežati iz cone B, torej ivljanom Svobodnega trža-ozemlja. °da če so «indipendentisti» Tolloy, Giampiccoli, Cu-Sporer, Stocea, Belihar, «ni itd. protiitalijani po be. pa so zato protisloven-1° dejanjih. Kot «samotrža-uvajajo nekateri od njih, ^Piccoli na občinskih se-Tolioy pa na javnih zbo-?6jiih ,nekak nov «uradni '8, to je italijansko trža-Barečje, dočim se za slo-7° tržaško narečje, še 1 seveda za književno slojno niti ne zmenijo. Le v volilne kampanje, ko jim za glasove slovenskih vo- lo ‘ev ,se je kdo od teh gospo-“Ponižal s težavo» ter pre-, «svoj» govor, pripravljen .abičevi vili. Krajevna tito-■Jčna agentura jim je pre. jla poleg tega tudi sloven-*ePa'ke, katere so lepili ti-, i aktivisti. ^a to je tudi vse, kar so tovili «za Slovence». Kajti volilne kampanje ti «tara-tržaškega prebivalstva» .napravili za tržaške Slo-L« prav nič, da manj kot samo dejstvo, da sku-namesto obeh, v mirovni ‘ dbi priznanih uradnih je-/' slovenščine in italijan-č’ uvajati italijanski trža-^ialekt, predstavlja rafi-J Poskus raznaroditi Slo-,e' jim odvzeti njihov maji iezik ter jim pod krinko Bendemizma» in «tržaške- i bi' ar j a h Oba ko » osko uni- iaša reči lina- 1 pi- na- ani po- pri-da isti* ; na l » s i» hte-dja- .eji- ;lja' ten1 »de- ;nli' tein ara- iteV va- raZ" Za- oB- pra- inle prei so napravili za Italijane zelo značilno izjemo na svojih kandidatnih listah. Tako «Fronta za neodvisnost» kakor tudi «Tržaški blok» sta imela v obeh volitvah za svoje kandidate veliko- število «Tržačanov», rojenih izven Tržaškega ozemlja, bodisi v Avstriji, v južni Italiji, v Egiptu in drugod; toda bili pa so zato vsi italijanskega rodu. Svoj popoln prezir do Slovencev in naših osnovnih pravic so pokazali v vsej do-bi od svojega -obstoja. Tako na primer niso predstavniki obeh «indipendentističnih» struj v tržaškem občinskem svetu niti enkrat samkrat v vseh treh letih dvignili svojega glasu v obrambo šlovenskih narodnih pravic. Kljub temu, da je Vojaška uprava neštetokrat kršila naše narodne pravice glede jezika, kulture, šole itd., pri čemer ji je krepko pomagala italijanska šovinistična večina, nis-o našli ti «branite-lji» pravic Tržačanov ne ene besede v obrambo narodne e-nakopravnosti, ki je vrh vsega zajamčena v mirovni pogodbi, katero «indipendentisti» v besedah tako zelo «spoštujejo». Kot znano, je na tej seji to:v. Marina v imenu komunistične skupine predložila resolucijo, v kateri se zahteva ukinitev zloglasnega ukaza VU št. 183 glede prepovedi rabe slovenščine v Trstu in Miljah ter se predlaga postavitev slovenskega tolmača in stenografa. Proti tej upravičeni zahtevi so zdru. ženi italijanski šovinisti stavili predlog, naj se o komunistični resoluciji ne razpravlja in glasuje, češ 'da je uradni in občevalni jezik v Trstu samo italijanščina. In Tolloy, voditelj skupine «Fronte za neodvisnost», katera ima vedno toliko lepih besed o pravicah tržaških državljanov, ni hotel glasovati proti tej demomonarho-misinski resoluciji. Odveč bi bilo tudi poudarjati, da se ti ljudje nis-o nikdar spomnili nà naše so prinesli enega predloga za zboljšanje težkih razmer naših kmetovalcev, ne za naše perice, ne za katero koli 'kategorijo delovnega ljudstva, najmanj seveda še slovenskega. To nas ne sme čuditi. Vemo namreč, da so ti ljudje vedno ■bili in so še vedno v službi protiljudskih sil. Danes so v službi titofiašistov in ameriških okupatorjev, včeraj; pa so hlapčevsko služili Mussoliniju in Hitlerju. Tako je bil dr. Giampiccoli zdravnik oddelkov SS, dr. Stocca pa si je pod fašizmom zaslužil odlikovanje «Cavaliere della Corona d’Italia», verjetno n-e najmanj s tem da se je povezal v enotni na-cional-fašistični listi s požigalcem naših vasi, prosvetnih domov in drugih slovenskih in delavskih ustanov, z ustanoviteljem škvadrizma v Trstu — vele-bandit-cm Francescom Giunto. JOVO ČERNETIČ V PONEDELJEK JE ZAGORELA PLAMENICA XV. OLIMPIADE V TEKlfsO IZLOČILNE TEKME za prvenstvo v nogometu in košarki Sovjetska zveza je letos prvič zastopana na olimpijskih igrah - Ne le v Helsinkih, temveč po vsej Finski se vrše tekme v raznih športnih panogah V ponedeljek, 15. julija so se pričele olimpijske igre v Helsinkih. Uradna otvoritev XV. olimpiade pa bo Se le danes, 19. Julija. Kot je znano, se na olimpiaaah in še pred njih otvoritvijo vrše izločilne tekme za dokončne nastope posameznih športnih panog. Tako so e v ponedeljek nastopile naslednje nogometne ekipe: ZSSR-Bolgarija (2-1); Atad-žarska-Romunija (2-1); Jugosia-vija-Indija (10-1); Poljska-Fran-cija (2-1) in Danska-Grečija (2-1). Poleg nogometnih ekip so se isti dan pomerite tudi reprezentance odbojke in sicer: Kanada! Romunija (71-51); urcija-tzrael (54-52); Belgija-Svica (49-59) in Italija-Turčija (49-37). Zaradi slabega vremena in številnih nalivov dežja so bile vse igre na prostem silno ovirane. Številni atleti so zaradi spremembe zraka zboleli in se iger ali treniranja niso mogli udeležiti. Razen nogometne tekme med ekipama Jugoslavija-Indija, ki se je odigrala na stadionu v Helsinkih, so se vse ostale nogometne tekme odigrale na raznih manjših stadionih v podeželskih mestih. Težko bi bilo že danes govoriti ali prerokovati o izidih športnih ekip raznih panog. Težje tem bolj predvsem zato, ker so skoraj vse nacionalne reprezentance formirane iz pripadnikov raznih domačih diletantskih športnih skupin. Po dosedanih podatkih so se olimpiad uradno udeležile naslednje države: ZSSR, poljska, Romunija, Madžarska, Bolgarska, ska, Avstrija, Švica, Francija, Belgija, Anglija, Švedska, Norveška, Danska, Luksemburg, Nizozemska, Indija, Turčija, Kgipt, Izrael, Holandski Antili, Nemčija, Cile, Brazilija, 'ZDA, Avstralija, Zlata obala, Singapur, Tailandija, Nova Zelanda, Trinidad in Kanada. Ze dalj časa se je Finska z mrzlično vnemo pripravljala na ta veliki dogodek. Treba Je biló prirediti im preurediti razna športna igrišča, plavalne bazene dirkališča kakor tudi vse pritikline, ki jih moderne igre zahtevajo. Nemalo vprašanje je predstavljala ureditev bivališč za olimpijske igralce kakor tudi za ostalo tehnično osebje, časopisne in radijske poročevalce. Par km izven Helsinkov so v ta namen zgra- prostora za 4000 do 5000 športnikov. Za ženske je pripravljeno bivališče v neki veliki šoli v mestecu Otanieni, ki leži 3 km izven Helsinkov. Tudi helsinško univerzo so preuredili tako, da so našii ti njej primerna stanovanja vsi tisti, ki niso dobili dovolj prostora v že omenjenih olimpijskih bivališčih ~ Za ljudi, ki se bodo udeležili iger, zlasti pa za turiste iz tujine pa so preskrbljene sobe pri zasebnih strankah in v j Prve olimpijske igre v Ate-hotelih prestolnice ter bližnjih nab sr' Pravi narodni pra- Razvoj modernih olimpiad Število Število Tekmo- športnih zastopanih valcev (!) panog držav 1. Atene (1896) 10 13 285 2. Pariz (1900) 13 20 1066 (6) 3. St. Louis (1904) 12 11 496 4. London (1908) 20 22 2059 (36) 5. Stockholm (1912) 14 28 2541 (57) 6. Berlin (1916) (*) — — — 7. Anvers (1920) 19 29 2606 (63) 8. Pariz (1924) 19 44 3092 (136) 9. Amsterdam (1928) 16 46 3015 (290) 10. Los Angeles (1932) 16 37 1408 (127) 11. Berlin (1936) 21 49 4069 (328) 12. Helsinki (1940) (*) — — — 13. London (1944) (*) — — — 14. London (1948) 18 59 4468 (438) 15. Helsinki (1952) — — — 16. Melbourne (1956) (D Številke v oklepaju pomenijo število žensk, ki so se udeležile raznih tekem. (*) 6., 12. in 13. olimpiada se niso vršile zaradi vojne. Grčija, Jugoslavija, Italija, Fm- j dili 14 trinadstropnih hiš, kjer je TAKE RAZMERE NE DELAJO ČASTI OBČINSKI UPRAVI IN V. U. Mesto Trst razpolaga samo s 3 občinskimi javnimi kopališči Občuteno pomanjkanje občinskih kopališč - Naši svetovalci so že večkrat postavili to vprašanje - Kako bi se lahko izkoristila barkovljanska obala - Predlog občinske uprave v Miljah Batriotizma» vsiliti enega J italijanskih narečij. totvo «indipendentistov» , posebno še v letoš-v°litvah, mnogo računalo Slasove slovenskih voliv-JQ> žal, so jih mnogo tudi *• Toda kljub temu jih to 0, aved,lo do tega, da bi v J JiSte_ vključili tudi slo- kandidate, ki bi pred-slovenske volivce in Odiali njihove koristi. HJi tu se drže svojega «sa-letoškega patriotizma», pc eihi nimajo nobenih pra-_*le samo netržaški Italija-tj. arveč tudi vsi tržaški. in » aški Slovenci kot narod-t rj skupina; kajti za te la-jJBranilce» Trsta je «Trž-a-jg, e(tino tisti, ki priznava dialekt (seveda le ita-LN kot svoj «materni in jezik». Zato je z vso 1, Jčenostjo pohvalil filo-ylčni dnevnik «Messagge-R.6lleto» takoj po volitvah -tjphdentiste», da vrše zelo stn- 0 nar°dno delo (to je tjJJu italijanskega ireden-C’ ker -odvzemajo veliko slovenskih glasov slo-lrtl kandidatom. Ce so ^ slovenščine napravili le J *zjeme in še to samo za volilne borbe, pa do jj še niso napravili izje-iW6de kandidatov na svojih Ijj kjer so bili vedno is- sarne Italijani. Pač pa Vsako poletje prihaja v na- i lego marsikateri zemljan zavi-šem mestu na dnevni red pro- [ da, pa je treba na žalost ugo-" 1 ’ t-oviti, da obstoječe razmere še zdaleka ne odgovarjajo potre- blem morskega kopanja, 'ki ni za Tržačane tako enostaven, kot bi izgledalo na prvi pogled. Nedvomno se ta problem težko občuti še posebno letos, ko je vročina še hujša in je bam stalno naraščajočega prebivalstva. Predvsem je treba ugotoviti, da je bil Trst vedno in je še razširitev že obstoječih. V Tr- vilo občinskih kopališč, ki bi zaradi tega število kopalcev danes, kar se tiče javnih občinskih ‘kopališč, zelo ubog. Za to stanje so nedvomno krive bodisi prejšnje kakor tudi sedanja občinska uprava, ki se kljub raznim intervencijam naših svetovalcev ni nikdai m-nogo večje. Skoro ga ni človeka, ki bi si, v teh neznosnih pasjih dnevih ne privoščil vsaj nekaj ur hladilnega oddiha v ljudstvo in njihove težke po- I mor5'u- Toda kljub temu, da je goje življenja. Ne enkrat ni- | Trst obmorsko mesto s pro-1 resno zavzela za gradnjo novih __________________________________strano obalo in nam to morsko I javnih kopališč in primerno Tako izgledal'vsak dan kopališče pri Lanterni stu imamo namreč sam-o tri občinska kopališča: kopališče pri Lanterni, z ločenima oddelkoma za moški in ženske. Temu kopališču so Tržačani že davno dali primeren naziv «pe-dočin», ki mu prav zaradi pomanjkanja snage v resnici luci ipopolnoma pristaja. Nadalje imamo še dve javni kopališči in sicer v B-arirovljah in Ced-asu. In to je vse. Razumljivo je torej, da so ta tri, po obsežnosti zelo skromna kopališča, v dneh največje vročine prenatrpana. Kar se tiče kopanja nimajo Tržačani v resnici velike izbire. Razen treh že navedenih javnih kopališč razpolaga naše mesto še z zasebnimi kopališči «Savoia-Ausonia» pri Sv. Andreju in «Excelsiorjem» v Sarkovljab, Zasebna kopališča ima sicer tiudi y Grljanu in Tešljanu ter tri manjša v milj-ski občini in sicer v Miljah, pri Tankem, rtiču in Rtiču Olmi. Pri teh pa je treba vzeti v pošte,/ še večje prevozne stroške za parnik ali avtobus, ki so še precej visoki. Imamo =e par kopališč, kot kopališče za železničarje, kopališče krožka trgovske mornarice in krožka «.Saturnia», ki pa prihajajo v poštev le za omejeno število članov navedenih zasebnih ustanov. Od vse obale, ki se razprostira od Devina pa do Lazareta, pa preostaja ubogemu kopalcu, ki si ne more privoščiti večjih izdatkov za kopanje, kot najcenejše še barkov-ljansko nabrežje. In res, prav v teh dneh je opaziti na bar-kovljanski obali tako gnečo, da preostaja posamezniku za slačenje in shrambo oibleke komaj pičel kvadratni meter. Iz bežnega pregleda obstoječega stanja lahko ugotovimo, da je našemu mestu nujno potrebno v prvi vrsti večje šte- mest. Ce vzamemo v poštev dejstvo, da je finska republika relativno majhna dežela, saj šteje komaj 4 milijone prebivalcev, potem z lahkoto ugotovimo, koliko žrtev je bilo treba doprinesti zn ureditev vsega potrebnega za olimpiade. Nedvomno vzbuja največje zanimanje sovjetska representanca, ki se je letos prvič predstavila na olimpiadah. Večina opazovalcev kakor tudi igralcev je mnenja, da bo odnesla pomembne zmage. To je tem večjega pomena, ker sovjetski športniki niso profesionalci, temveč diletanti. Olimpìade so velika manifestacija bratske sloge med narodi raz- znik. Vsak dan se je zbralo na stadionu povprečno po 50.000 gledalcev. Druga olimpiada v Parizu pa je bila že prava mednarodna manifestacija, toda z mnogo manj gledalci nego v Atenah. K igram je prihajalo vsak dan povprečno po 1.000 gledalcev. Tretje olimpia, de v St. Louisu se je zaradi ča Carpenteria, ki je spotikal drage tekače in si tako osvojil zmago, ki pa je bila kasneje ovržena. Pete olimpiade v Stockholmu so se prvič udeležili tudi predstavniki Jugoslovanov in sicer trije srbski atleti. Poleg teh so. se je udeležili tudi Cehi, katerim pa je olimpijska komisija prepovedala nastop z izgovorom, da nimajo lastne države. oddaljenosti udeležilo le maio . g;ma jjh je, naj bi nastopili v avrops.rih atletov. Bodisi na j g-y0pU Avstrije, toda to so Ce. tej kakor tudi na naslednjih ^ odločno odklonili. Na sedmi olimpiadi si je priboril veliko zmago, ki je bila nagrajena s nih ras in plemen, obenem pa so j v3e ^ar so le mogli. veličastna revija zdravih sil. Za- : jsja četrti olimpiadi v Lon- to ues svet z velikim zanima- : Jonu je prišlo do ostrih pro-njem sledi njih poteku. testov zaradi ameriškega teka- olimpiadah so odnesli -vse pomembnejše zmage ameriški &t, tc tejo Fašistični sindikalizem Tržaška titofašistična klika je dala te dni nov dokaz, kako pojmuje sindikalne svoboščine in obrambo delavskih pravic. V tiskarskem podjetju v ul. Montecchi 6, ki se ga je klika polastila s prevaro, so bile volitve za novi tovarniški odbor. Nameščeni delavci so si v dobri veri izbrali odbor, ki bi v resnici ščitil njihove koristi in to bolje kot prejšnji, i> katerem so bili sami zagrizeni titovci. Volitve sq bile izvedene že v dveh oddelkih in eden izmed kandidatov, ki ni titovec, je tudi prejel precejš, nje število glasov. To pa očividno ni bilo po godu titofašistom, ki so potom svojega «razrednega sindikata» enostavno razveljavili volilni izid. Vodstvo podjetja pa je navedenega delavca takoj od-, pustilo z dela, pod lažno pretvezo, da je preveč osebja. Tudi kar se tiče zatiranja vsake sindikalne svobode, so tito-, fašisti presegli celo zloglasne korporativistične Mussolinijeve sindikate in postali so hujši priganjači in izkoriščevalci delavca kot najbolj zagrizen kapitalistični mogotec. «Sindikat» titofašista Bortola Petronija pa se je v resnici izkazal kot zvesta opora de: lodajalca. ' SOBOTA: 13. Slovenske na' rodne igra Šramel kvintet, vme> poje moški duet - 18.15 Gersfr win: Koncert za klavir in orke ster - 19. Pogovor z ženo - 21 Malo za šalo - malo za res - 22 Lalo: Simfonija za violino in or kester. NEDELJA: 9. Kmetijska oddaj® inp - 11.30 Oddaja za najmlajše ■ 12.15 Od melodije do melodije16 13. Glasba po željah - 19. Iz fili»'tj skega sveta - 21. Koncert piani' stke Damjane Bratuževe - 21.3® Izbrana lirika - 21.40 Wagnef SIEGFRIED - 1. dejanje. PONEDELJEK: 13.30 Kultur»' obzornik - 19. Mamica pripovc duje - 21. Književnost in umei' nost - 22. Wagner: SIEGFRIED' 2. dejanje. TOREK: 13. Glasba po željah ', 18.15 Koncert baritonista Marja»® ( Kosa - 19. Kraji in ljudje - 21 ‘9 Dramatizirana povest - Bevk"’ KRESNA NOC. 4. nadaljevanje ' 21.45 Wagner: SIEGFRIED, 3 dejanje. SREDA: 13.30 Kulturni obzornik - 19. Zdravniški vedež - 23-Koncert violinista Karla Sancin® - 20.30 Sprehodi na morju - 22 Beethoven: Simfonija št. 5. ČETRTEK: 13. Domači motivi 19. Slovenščina za Slovence - 2-dijiski oder - Branislav Nuštf SUMLJIVA OSEBA, veseloigra ' 2 dej - nato Priljubljene melodije L PETEK: 13. Glasba po željah ’ 18.15 Koncert mezzosopranistk*1» Justine Kralj-Vugove - 19. Oset'ij nostl in usode naših dni - 20.3“ Tržaški kulturni razgledi - 22 Schubertove skladbe. ,šič:*r Ukradene avtomobil6 :i so tihotapili v Jugoslavijo Oir Tukajšnja policija je prišla zadnjem času na sled trojici 1 povov, ki so se ukvarjali z « bičkonosnim poslom tihotapljenj* t ukradenih avtomobilov v Jug» 'i slavijo. Aretirani so bili neV i) Oscar Marini, stanujoč v Vitli1 Danunzio 20, italico Stafetta ul. Porta 2 in Vincenzo Scia»] nambulo iz ul. Coroneo 1. ^ Navedena trojica je kupovali v Milanu ukradene avtomobil1? prevažala jih nato nekam »u Goriško, kjer so zamenjali evi denčno tablico in ponaredili št1' vilke motorja ter jih nato preK1 devinskega bloka prepeljali ' naše mesto. Iz Trsta so jih vtiW tapili u Jugoslavijo, kjer so f prodajali z mastnim dobičkoC' V to svrho so najeli v Milan'1 osebni avto znamke «Fiat-140m, kateremu so pozneje sneli e?1' denčno tablico in slednja jim >l služila za prevažanje vseh kdf /c i/otrič t Ijenih vozil. Cim so v JugoslavU' ____j__ —1-6 prodali avto, so mu seveda taK sneli tablico, ki jim je služila 1 nadalje. Tudi najeti avto je 1$’ gin.il. Verjetno so ga že prod& v Jugoslaviji. Domneva se, j se je tihotapcem s tem iznajdi)’ vim sistemom . posrečilo vtikal1, piti v Jugoslavijo najmanj ,r' skoro nove avtomobile «fi6, 1400», ki so bili ukradeni v ^ lanu. Utihotapljena vozila, tatinski izvora so bila nedvomno dobt1 došla raznim titovskim hierarh onstran meje. Drugače si ni ^ goče zamišljati, da bi tihoto?0, lahko vršili svoj kriminal vednosti titovskih oblasti. Saj 1 vsakemu dobro znano, da u^°4 skemu očesu ne uide niti šiva*1 Dejstvo je, da se je Titova J. goslavija spremenila v va ? . pr*”1 središče vsakovrstnega od osebnih ugrabitev Pa do sf - ■ razpletenega tihotapstva z škimi cigaretami, vsakovrstn1 mamili ter v inozemstvu ukTa nimi avtomobili. Res pravi reZ, korupcije, vreden pokrovitelji ameriških gangsterjev. Odgovorni urednik RUDOLF BLAŽIČ (Biagi) Založništvo «DELA» Tiska tip. Adriatica, Rismondo Dovoljenje AIS Nadaljuje se IZREDNA PRODAJA zaradi nove preureditve in obnove lastnih prostorov TRGOVINA S ČEVLJA /r.\ w ■■ • ■■ »onefe Largo Barriera 5/6 S: S s ifi 46 .Sc V kN S t C t' vs 8 b k K? s