SllORT Nri ŠP^RT IVT - ŠPORT 6S ŠŠD Ob siuiLU ueta v TTKU vtLja se poseoe] podčrtati uujuOLj muoMuo teLesno- v^yo]no organizacijo v celj- ski rtgiji ia UrusLVU nnajo se miaae norenine, ki pa gtouoKO poganjajo v no- vem sistemu organiziranja in življenja naše telesne kulture. V celjski regiji je trenut- no kar 6« ŠSD, kar prea- stavlja lepo štemlo osnovnih organizacij. Največ SSD je v celjski občini — 21 (11 na osnovnih in 10 na srednjih šolah J, sledijo šmarska ob- čina z 11 (10 na osnovnih in 1 na srednji šoli), žalska z 9, velenjska z 10, šentjurska in konjiška s 5, mozirska s i in laška s tremi društvi. ŠŠD se iz leta v leto or- ganizacijsko bolj utrjejo in kažejo svojo življenjsko silo in moč z vsebinsko bogatim življenjem, vnašanjem novih oblik in metod dela, razvija- njem vadbe in tekmovanj, organizacijo izletov, poho- dov, akademij in nastopov, taborenj in športnih tečajev. Na osnovnih šolah celjske regije je 28.750 učencev, v ŠŠD in telesnovzgojnih krož- kih pa je 13.731 članstva. Tako je kar 47 odstotkov oiorok aktinmih v svobodnih aJctivnostih na področju te- lesne vzgoje in športa! S tem številom celjska regija daleč prekaša ostala šolska področja v republiki!!! Zal ni moč postreči s sta- tističnim prikazom stanja članstva ššD na srednjih šolah, ki se suče od 20 do 30 odstotkov, kar je znatno slabše od stanja na osnov- nih šolah. Morda je primerjava ak- tivnega članstva v ŠŠD na osnovnih in srednjih šolah presenetljiva, saj bi po zre- losti pričakovali, da se bo mladina na srednjih šolah lažje organizirala v ŠŠD in pokazala večjo življenjsko moč.. Zakaj takšno nesklad- je? Vzrokov bo vsekakor več, našteti pa velja vsaj nekatere. Mladina na sred- njih ' šolah je dnevno bolj časovno obremenjena s šo- lanjem, študijske obveznosti so vsekakor večje, material- ni pogoji za izvajanje pro- stovoljnih dejavnosti za šport so neprimerno slabši kot na osnovnih šolah, pa tudi problem vozačev (kar dve tretjini učencev srednjih Sol je izven Celja) onemogo- ča večjo angažiranost mladi- ne v športnih aktivnostih na matičnih šolah. Za razvese- ljive uspehe učencev na os- novnih šolaJi v okviru SSD pa velja posebej podčrtati izredno prizadevanje ravna- teljstev šol in učiteljskih zborov, pa tudi večjega šte- vila mentorjev iz vrst peda- gogov, ki vrednotijo udej- stvovanje učencev v okviru svobodnih aktivnostih na šo- lah kot sestavni del svojega pedagoškega dela. Ob uvajanju novega učne- ga načrta za telesno vzgojo na osnovnih šolah velja pod- črtati tudi obveznost, da je v teku osemletnega šolanja treba naučiti vsakega učen- ca smučati in plavati. V zad- njem šolskem letu je z or- ganizacijo smučarskih šol v naravi in tečajev bilo zaje- tih kar 2.876 otrok, kar po- meni ob 3.875 učencih petih razredov kar 74 odstotkov! To je vsekakor izredno raz- veseljiva ugotovitev. Manj pa smo lahko zadovoljni s startno osnovo pri poučeva- nju plavanja. Tako je v letu 1972f73 bilo v plavalnih šolah in tečajih le 1.344 otrok, kar ob številu 3.691 učencev v četrtih razredih pomeni le 32 odstotkov! Ta pokazatelj je vsekakor zaskrbljuioč. K. JUG Slovenske Konjice Pred petimi leti je v konji- škem športu vladalo še pravo mrtvilo. Toda s prihodom nekaterih mladih športnih de- lavcev je doživela športna dejavnost v tem kraju pravo renesanso. Nastala sta dva centralna športna kluba: no- gometni klub »Dravinja« in košarkarski klub »Konus«. Pred dvema letoma pa so ustanovili še judo klub »Ko- stroj« ter smučarski klub Slovenske Konjice. Mladina, ki se je prej uk- varjala s športom zelo neor- ganizirano, je sedaj dobila svoj smoter v klubih. Vod- stva klubov so si zadala kot I>oglavitno nalogo delo z mla- dino, povezali pa so se tudi s športnimi društvi na osnov- nih šolah. Načrtno klubsko delo tako vključuje mlade v svoje vrste, iz njih črpajo ka- der za svoja pionirska, mla- dinska in kasneje članska moštva. V lanskem letu so športni- klubi v Slovenskih Konjicah zabeležili odlične rezultate. Mladinska ekipa nogometne- ga kluba »Dravinja« je posta- la republiški prvak, prav ta- ko so republiški prvaki tudi pionirji iz košarkarskega klu- ba »Konus«. Vsi ti rezuiltati kažejo na pravilno pK>litiko klubov pri športnem delova- nju. Občinski proračun name- njuje športni dejavnosti ko- njiške občine 5 starih milijo- nov letno. To je vsekakor premalo za kvalitetno delo- vanje športnih klubov, zato gre p>osebna zahvala vsem de- lovnim organizacijam, ki so s svojimi sredstvi veliko pri- pomogle k taTco širokemu raz- mahu športne dejavnosti v občini. To so predvsem pod- jetja Konus, LIP, Kostroj, Komet in Kovaška industrija, ki so prevzela patronat nad klubi. V veliko pomoč so bi- la tudi z referendumom leta 1968 zbrana sredstva, iz kate- rih so zgradili telovadnico pri osnovni šoli Dušana Je- reba, del sredstev iz referen- dtuna leta 1973 pa je name- njen izgradnji novih šport- nih objektov v občini. V zadnjem času se je moč- no razgibalo tudi špKJrtno živ- ljenje v Vitanju, kjer so ko- šarkarji z marljivim delom prišli do druge slovenske li- ge — vzhod, prav tako pa se budi športno življenje v Zrečah, predvsem z izgradnjo novega rekreacijskega centra na Rogli. Mrtvilo pa še vla- da v športnem društvu Par- tizan v Ločah, vendar so mla- di na osnovni šoli Ljubo Ser- cer precej aktivni, zlasti ra- di igrajo košarko, kar jim omogoča novo igrišče ob šoli, ki je sedaj že skoraj urejeno. Vsi šp>ortniki v občini veli- ko- pričakujejo od Temeljne telesnokultume skupnosti, ki bo nedvomno našla pravo mesto za telesno kulturo v občina. Telesna kultura bo ta- ko dobila tisti pomen in vlo- go, ki ji pripada. DAMJANA STAMEJCIC KOŠARKA v zadnjem kolu prvega dela tekmovanja v II. zve- zni košarkarski ligi so Celjani nastopili proti eki- pi Slovana v Ljubljani in doživeli visok poraz s 106:66 (53:30). Sprva ni kazalo na tako katastro- fo, saj tudi domačinom ni šlo posebno od rok. Vendar je vedno bolj pri- hajala do izraza izrazita premoč domačinov v vi- šini igralcev. V prvih dveh minutah nadaljevanja so Celjani zaigra^li hitreje in ličinkoviteje v napadu in znižali razliko na 17 ko- šev, vendar so takoj za- tem spet popustili in do- mačini so spet prevzeli igro v svoje roke in pre- ko odličnih Papiča in Kru- šiča do konca tekme stal- no povečevali razliko. V tem delu se je pri Celja- nih izkazal edinole Miloš Sagadin, ki pa ob neraz- položenih soigralcih ni mogel napraviti kaj več. Koše za CJelje so dali: Miloš Sagadin 30, Zmago Sagadin 10, Jerič 9, Ram- šak 5, Sabolčki 4, Kralj 4, Leskovar 2 in Jošt 2. V naslednjem kolu bodo (Celjani gostovali proti Borcu, zadnjeuvrščenemu na lestvici, ki je še brez točk. In še razveseljiva vest za ljubitelje košarke v Celju! Tone Sagadin bo spet pričel trenirati in lahko pričakujemo, da se Celjanom obetajo še bolj- ši rezultati. (3cene prof. Cepin Mi- leta: Miloš Sagadin 5, Zmago Sagadin 3, Kralj 1. Mladinci Kovinotehne pa so v nadaljevanju zim- ske mladinske lige v Ce- lju premagali ljubljanske- ga Slovana s 66:63 (39:27). Skozi vso tekmo so bili Celjani boljši nasprotnik in vseskozi vodili, le en- krat se jim je nasprotnik uspel približati na eno točko. Pri domačinih se je najbolj odlikoval mla- di Požlep, koše pa so da- li: Požlep 11. Stefanec 11, Muhovec 10, Zoher 10, Kralj 9, Osole 5, Jošt 3, škoflek 3, Videč 2 in Ki- tanovski 2. JANEZ CEPIN NOV REKORD Marljivim športnim delav- cem SK Oljka Andraž je uspelo, da so kljub pomanj- kanju snega pripravili 50- metrsko skakalnico za med- društvene skakalne tekme, ki se jih je udeležilo 105 ska- kalcev iz 17. klubov. Nov rekord skakalnice — 49 m — je postavil bivši član SK Izletnik Celje, zdaj Ilirije iz Ljubljane Pavliha. REZULTA- TI: ml. mladinci: 1. Berčič (II) 169,1 točke... 12. Cre- možnik (na sliki) 112,6, . . . 21. Marjetic 71,4 (oba Oljka) itd. St. mladinci: 1. Blenkuš (II) 159,8, ... 10. Sušnik 109,7, ... 19. Vezočnik 74,4 (oba Ljubno) itd., člani: 1. Pavliha (II.) 213,9, ... 15. Forlin (Izletnik), 21, Lipov- šek (Izletnik),- ... 23. Glo- bačnik (Ljubn«), ... 29. Podvršnik (Oljka), ... 35. Blagotinšek (Oljka), 35. Ju- van (Ljubno) itd. T. TAVČAR ŠAH Celjski Sahlsti so pričeli z za- nimivim in kvalitetnim prvenst- vom v mednarodni INTER liffi. V tej ligi, v kateri so imeli do se- daj mno^o uspeha, sodeluje pet slovenskih in pet avstrijskih ekip. Celjani so v prvem kolu presenei- Ijlvo igrali z avstrijsko ekipo Voitsberg iz Gradca samo 4:4. V soboto ob 15. uri 1)o v maJl dvorani hotela Evropa srečanje proti najmočnejši ekipi Avstrije Humanicom iz Gradca. KEGLJANJE PrvJč po daljšem času bomo imeli v Celju žensko kegljaško eki- po, ki bo nastoi)ala pod imenom Celje. Pri KK Celje so iz vrst izredno nadarjenih tekmovalk, ki so se pričele ukvarjati s tem športom v sindikalnih ekipah, se- stavili dvajset člansko ekipo, ki bo imela letos svoj krst v repub- liški ligi. Znani tekmovalki Mag- da Urh in Janja Marinčeva pa bo- sta glavni moči v novem klubu. Na izbirnih tekmah za sestavo ženske državne reprezentance so v Slovenski Bistrici sodelovale tudi tri celjske tekmovalke. Članica Celja Urhova je dosegla tretje me- sto z 811 keglji, Eva Ludvig (Kovinar) je bila peta z 799 keg- lji, Marinčeva (Celje) pa deseta z 778 keglji. Enaindvajset članov KK Celja Je sodelovalo na klubskem prven- stvu na kegljiščih v Celju in Žal- cu. Po izenačeni borbi je postal prvak Viki Va^iovšek. ki je podrl 2696 kegljev. Sledijo: Tlsovec 2691, Lubej 2657, Drudkovič 3638 IA M. Krajnc 2619. ATLETIKA PRIPRAVLJAJO BAI KROS Velenjčanl, kjer se je atleti- ka zaradi nekaterih entuzia- stov začela krepko razvijati šele pred leti (dosegli so že tudi lepe uspehe), bodo v marcu letošnjega leta priredi- telji dveh velikih In pomemb- nih tekmovanj v krosu, teku v naravi: 10. marca bodo pri- redili državno prvenstvo, 24. marca pa Balkan.sko prvenstvo v kro.su, kar bo doslej največ- ja atletska prireditev v rudar, skem mestu. Obe prireditvi sta vsekakor veliko priznanje mestu, kjer so se nekako spe- cializirali za krose. Proge bodo speljane po od- ličnih terenih ob stadionu In okoli jezera tako, da bodo večji del vidne za gledalce. Organizacija je v polnem teku, v dveh dneh bodo razposlali vabila,, tiskajo pa se že tudi plakati, bilteni In značke. De- lovne organizacije šaleške do- line so prevzele pokrovitelj- stvo nad posameznimi ekipami, ki jih pričakujejo v Velenju. Ljubljanska banka je prevze- la pokroviteljstvo nad Jugo- slavijo, Gorenje nad Romuni, jo. Rudnik Ugnita Velenje nad Grčijo, RSC nad Albanijo, Vegi^ in trgovsko podjetje ERA nad Bolgarijo in Klepar- stvo Šoštanj, Tovarna usnja Šoštanj in Galis nad Turčijo. Tekmovalci, ki jih bo z vod- stvom okoli 200, bodo prebi- vali v Velenju In Celju. Dan pred balkanskim prven- stvom v krosu bo v ViU Her- bensteln še kongres balkan- skih držav o organizaciji na- daljnih tekmovnaj in krosov. T. VRABL GOVORIJO VALTER ŠTAJNER Srečali smo ga takoj po pod- pisu samoupravnega atletskega sporazuma, M so ga podipisali Miro Kocuvan In Nataiia Ur- bančič ter trenerja Zlatko Bez- jak in Valter štajner. Valter je bil že na samem začetku pesimist in Je dal nekaj pri- pomb: »Od Mira Kocuvana zahte- vajo non stop formo. To po- meni mnogo več dela in tri- krat dnevno trening. To mo- ramo omogočiti Miru, drugače ne bo pomagal noben samo- upravni sporazum. Omeniti pa moramo, da ima najhitrejši slovenski šprinter tudi obvez- nosti v šoli In doma pri dru- žini. Torej naš glavni načrt bo, da Miru pomagamo na vsej fronti. Samo tako bo lah- ko uspeh v Rimu v štafeti 4 X 400 metrov. Podpis samo- upravnega sporazuma pa pre- cej obvezuje tudi trenerja. Upamo, da bomo Celjani iz- polnili svojo obveznost.« J. KUZMA MIJO ANDJELOVIČ Znani celjski nogometaš Mijo. Andjelovič, veliki prijatelj košarke v Olju in eden najbolj razgretih navijačev košarkarjev Ko- vinotehne nam je na zad- njem srečanju v telovad- nici osnovne šole Ivanke Uranjek dejal pred nogo- metno sezono sledeče: »Letos smo pričeli s pri- pravami že 15. januarja. Delo je resno in načrtno. Igralcev je dovolj in v ko- likor štartamo v prvih kolih dobro, lahko priča- kujemo uspeh tudi v za- ključnih borbah za na- slov republiškega prvaka, še nikoli namreč nismo imeU v pn'em delu pr- venstva tako dobre pvozi- cije kot letos. Ce bomo ponovili dobre igre v spo- mladanskem delu prven- stva iz prejšnjih let, bo Rudarju in Nafti težko osvojiti prvo mesto. Sa- mo še pomoč gledalcev potrebujemo tn • Celju boste gledali boljši nogo- met.« T. KUZMA SIP' PRVI 3 V lanskem letu se č čini 2alec udeležilo ^ nih športnih iger 21 J* kolektivov. Tekmovair 12 panogah: rokometu- ki, odbojki, malem j tu, streljanju, plavaj miznem tenisu, šahu, nju, orientaciji, smu{, košarki. V kategoriji do 35) moških) je prvo me« jil SIP Šempeter. Pt, je tudi Garant Polzel, osvojil tretje mesto. KONČNI VRSTNI MOŠKI DO 35 LET: Šempeter, 2. Inštitut 3. Garant Polzela, 4.1 Žalec, 5. Juteks Z^ MOŠKI NAD 35 LET: Šempeter, 2. Inštitut 3. TT Prebold itd. 2£ 1. TT Prebold, 2, Sb občine Žalec, 3. Aero ter itd. Zmagovalec v vanju za množičnost Prebold, sledita SIP ter, Ferralit Žalec itd. Prehodni pokal je i gič osvojila ekipa SiPi 1.1 HOK£J N. L ZLATARNA : [ 5:5 Tokrat začenjamo ; hokejskih rezultatov; vsakdanji hokejski Verjetno prvič na Slott gojijo in igrajo nnATa kej tudi v delovnih '• vih. V Celju imamo podjetja, kjer je W ledu med športi, ki i trajo za rekreacijo.k tere sindikalne orgc: prispevajo svoj delei. kolektivi Zlatarna Ci je že naročila skupaj kompletno hokejsko (s. EMO in Cinkarna. Ti vi izkoristijo vsak prt min in igrajo med » soboto smo videli p vilnimi gledalci i srečanje med Zlats EMO, ki se je končd ločeno 5 : 5. Omeniti dno, da lahko igrajo samo tisti igralci, ki', glistrirani za noben • klub. Hokej torej med sindikalne šport nekoliko let lahko p mo tudi sindikalno Celja v hokeju. To ^ no prvo v Jugoslavi} člani Celja so igrd' no tekmo proti Slot dobri igri so izgi0 Rezultat ni toliko vt^ dejstvo, da so mlo^ zaigrali dobro. To je nekoliko več moi^ skim igralcem pff^ njem v Beogradu pf^ ni zvezdi v soboto Zadetke sta tokrat Bratec dva in Dani Mladinci so da^ uspeh. Na Jesenicil^^ li za državno prve^ ti Jesenicam. Rezu0 preskromen za. Celjoj vodili so s 4:1 in 5:3 " v zadnji minuti 2 Po izjavah igralcev ', krivo vodstvo, kajti so odšli sami. Mef pa so se tokrat vpi^ jenšek, Filipovih, Vajdetič in Antm igrajo proti Slavij Pionirji Celja soJ> Ljubljani izgubili P^ piji 1:11, toda ž« ' dan so doma prerm U 11:3. Najboljši \ Ija Sendelbach ^ zadetkov, , V, i-