GLASBENA MATICA V LJUBLJANI.
49. društveno leto.
29. leto rednih društvenih koncertov.
V ponedeljek, dne 31. januarja 1921, ob 8. uri zvečer
v hotelu Union
KONCERT.
Sodelujejo:
solistinja kraljeve opere gdč. VILMA DE THIERRY (alt), konservatorijski prof. g. JANKO RAVNIK (klavir) in pevski zbor „Glasbene Matice“. - Koncert vodi g. NIKO ŠTRITOF.
Vspored:
1. a) Anton Lajovic: PASTIRČKI.
b) Emil Adamič: PRIŠLA JE JESENSKA NOČ.
c) Anton Lajovic: KROPARJI.
č) „	„	PLES	KRALJA	MATJAŽA.
2. a) L. M. Škerjanc: BELI OBLAKI.
b) „	„	JESENSKA PESEM.
c) Anton Lajovic : SPLEEN.
č) „	„	RAZDVOJENOST.
3. a) Josip Prohäzka: MORAVSKA NARODNA, b) Ferdinand Juvanec: SLOVENSKA ZEMLJA.
Odmor.
4. a)	Emil	Adamič:	AH ZVONIJO . .	.
b)	„	„	DA IMEL BI PERUTNIČKE.
c)	„	„	DUDELDAJČKI.
5. a)	Josip	Pavčič:	ŽENJICA.
b) Janko Ravnik : MELANHOLIJA.
c) „	„	V RAZKOŠNI SREČI,
č) „	„	PRIŠLA SI . . .
6. a) Anton Lajovic: ZELENI JURIJ.
b) „	KIŠA.
c) „	„	MEDVED Z MEDOM.
I
Poje mešani zbor
Poje gdč. Vilma de Thierry.
Poje moški zbor.
Poje ženski zbor.
Poje gdč. Vilma de Thierry.
Poje mešani zbor.
NB. Lajovičevi zbori in Škerjančevi samospevi so izšli pravkar v založbi „Glasbene Matice“. Spleen in Razdvojenost v založbi „Ljubljanskega Zvona“. Pro-häzkova „Moravska narodna“ in Adamičeva „Prišla je jesenska noč“ sta iz „Novih Akordov“. Vse druge skladbe so rokopisi.
Q:
1.	Pastirčki.
(Oton Zupančič: Ciciban.)
Bilo je sedem hudih let, bilo je sedem hudih paš, bilo je sedem suhih krav.
Sedmero je pastirčkov nas, zdaj tolste krave gonimo, na polno pašo hodimo, okrogle pesmi piskamo.
Saj smo prebili sedem let, prebili sedem hudih let, prestali sedem pustih paš, prepasli sedem suhih krav, da ni nobeden „joj“ dejal.
a
2. Prišla je jesenska noč.
(Aleksandrov.)
Prišla je jesenska noč, proč je moje spanje, misli mro obupajoč, kdo se zmeni zanje ?
Prišla je jesenska noč, proč je moje spanje, jaz sem topol samujoč, ki ne seje in ne žanje.
3.	Kroparji.
(Oton Zupančič: Ciciban.)
Kdo pa tisti so štorkljači?
To so kropenski kovači, to žebljarji so iz Krope, hodijo ko v mlinu stope: cop, cop, cop, lop, lop, lop.
Kdo pa tisti so trkljači?
To so kropenski kovači, kladivo jim v roki pleše, pesmi poje, iskre kr -še : plenk, pfenk, plenk, žvenk, žvenk, žvenk . . .
E3
4.	Ples kralja Matjaža.
(Oton Zupančič: Ciciban.) Enkrat naprej, enkrat nazaj, kralj Matjaž si izbera raj, gori in doli, tretjič okoli, — kralj Matjaž si Alenko izvoli.
Trikrat po sredi, četrtič na kraj: Kralj Matjaž, Alenko nazaj!
Roke navzkrižem križa, kraža, Turki lovite kralja Matjaža!
Bijmo s petami tok, tok, tok, konjič Matjažev skok na skok. EJ
5.	Beli oblaki.
(Li-tai-po: O. Hauser. P. Karlin.) Preko zelenih g-or v mrzlo tujino beli oblaki te spremljajo v sivo daljino . . .
Preko zelenih g-or,
preko šumečih rek
bela se pota vijejo,
beli oblaki te spremljajo . . .
Proti večeru se vležejo na jezera mirno gladino, zjutraj pa zopet s teboj na pot v mrzlo, neznano tujino . . .
6.	Jesenska pesem.
(Li-tai-po: O. Hauser; F. Kozak.)
Tak tiho vetrič gre, tak svetlo je polje . . .
Gavrana goni strah med znane hiše med belim listjem polnoč daljna vzdiše .
O kje si zdaj, o kje ?
Te li še kdaj uzro oči ? ah, v dan prostran v to dolgo noč bol mojih želj ihti!
Ul
7.	Spleen.
(Paul Verlaine. — VI. Levstik.)
Nekdaj je krvavela roža,	Preveč sijala je nekdaj	višava,
kot črn bršljan je mrak temnel.	morje zeleno in sladki	dih	modrin.
Ah, zdaj ko draga tiho boža,	In zdaj nad dušo strah	mi	plava:
strup mojih muk je oživel.	Ti pustiš me, tudi Ti!
EJ
8. Razdvojenost.
(Paul Verlaine. — VI. Levstik.)
Moja duša žaluje neutešljiva, bolesti njene je ženska kriva.
Karkoli storim, utehe ni, čeprav srce več ne služi, nji, čeprav moje duše in moje želje pot, kam, o kam od te ženske pelje.
Karkoli storim, utehe ni, čeprav srce več ne služi nji.
Srce občutljivo vzdrhteva vroče, vprašuje dušo: „Mar je mogoče?
Al mora biti razpotje cest uporno tak in tak zgolj bolest 1“
In duša srcu tako odgovarja:
Mar sama vem, kaj to žalost vstvarja, da blizu se čutiš in vendar, o kje, odtrgan, trpiš, ko gori srce ...	*
ca
9.	Moravska narodna.
(O. Zupančič.)
Zabučale gore,	Casi, mladi časi,
zašumeli lesi,	neužiti krasi?
ah mladost ti moja,	Moja mlada leta
kam ušla si, kje si ?	niso vžila sveta!
Ah mladost ti moja,	Kamen še ta kamen
kam si se zgubila?	v vodi se obrne,
Kakor da bi kamen	le mladost se moja
v vodo potopila.	več nikdar ne vrne.
*
Zabučale gore, zašumeli lesi, ah mladost ti moja, kam ušla si, kje si?
o
□
10.	Slovenska zemljica.
(Anton Debeljak.)
Zemlja slovenska, zemljica sveta, tujec po tebi sega z roko.
Meni je tožno, meni je težko( kot da mi psica meri v oko.
Zemljica rodna, zemljica plodna, majhna si majhna, pa te dele. Kdaj že od grude kos so ti vzeli, vedno še rane sveže skele.
Veli moj Joža, Krpan moj Krepki, da mi je dana vajina pest, svet bi na dlani nesel v zavetje, cela bi stala naša posest.
Zemljica zlata kri zdaj namaka, bolj te ko truda biserni znoj.
Če prihajača prejmeš na grudi, večni naj sanja v tebi pokoj.
O
11.	Ah zvonijo . . .
(Bogomila.)
Ah, zvonijo, pa komu tako lepo ? Moje rože, mlade rože danes smrtno pot gredo.
Tihe sapice jesenske jim zavele so z dobrav, rosno solzna vsa je trava, zadnji diha jim pozdrav.
E3
12.	Da imel bi perutničke.
(Bogumil Gorenjko.)
Da imel bi perutničke	Tam v mladosti raju
kakor drobne lastavičke,	pel o ženinu bi maju,
pa bi zletei tja na gričke,	pel o rojstvenem bi kraju,
tja na «Tičke rojstvene . . .	rojstvenem bi kraju pesemce.
1=1
13.	Dudeldajčki.
(Osojski.)
Prišli, trije so možički z dudeldideldaji in se nastanili v vasi tam ob cestni graji.
Eden jo na meh je rezal, drugi v trombo pihal, tretji pa z debelim basom je povprek udrihal.
Ej to bilo je veselje teh treh dudeldajev.
Vsi ljudje so k njim drveli iz vseh bližnjih krajev.
Prišli trije so /nožički, trije dudeldajčki, mi pa smo krog njih skakali kakor mladi zajčki.
II. sinfonični koncert
Orkestralnega društva GLASBENE MATICE SE VRŠI PRIČETKOM MARCA.
Na vsporedu so:
Beethovnova 3. sinfonija (Eroica).
gSSESBSSgäB
Dvorakov violinski koncert s sprem-Ijevanjem orkestra (solist koncertni mojster R. Zika).
fS
s
Dve skladbi za godalni orkester skladateljev St. Premrla in L. M. Škerjanca.
C Ljubija.rN><sco><^d'l:;:rT:v“ \
SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA
INTERESNA SKUPNOST
s Hrvatsko eskomptno banko in srbsko banko
v Zagrebu.
&
Izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje.
aa
Sprejema:
vloge na knjižice in na tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju.
Kupuje in prodaja: devize, valute, efekte itd.
Eskontira: menice, terjatve, fakture.
922
Daje: kredite in predujme na blago, efekte itd.
SG2
Izdaja: akreditive na vsa tu- in inozemska mesta.
ES
Pospešuje: trgovino, industrijo ter uvoz in ižvoz.
Brzojavi:	Telefon	interurb.
ESKOMPTNA. ■	št.	146.
SLR5BENR mRTICR
ima u zologi sledeče noue muzikalije:
PRUČIČ: Klauirski album.
5KER3RHC: 7 pesmi (solospeui).
LFHOU1C: 12 pesmi za moški, mešani in ženski zbor.
PREfTlRL: 3 sklaöbe za klauir.
U kratkem dospejo iz tiskarne se sledeče muzikalije:
5U1KRRŠIČ: Koroške naroöne pesmi, 111. zuezek. RRUHIK: 7 pesmi „Sequiöille“ (solospeui). KOBCH: Štiri pesmi s spremljeuanjem klauirja (solospeui).
U ponatisu so raunokar izšle:
DEU: Slouenske naroöne pesmi iz Ziljske doline in Počroža.
BE1L1K: 51ouenske naroöne pesmi, II. zuezek. HUBRD: 5louenske naroöne pesmi, 1. zuezek. 5UIKRR51Č: Koroške naroöne pesmi, 1. in II. zu.
U kratkem dospejo še sledeči ponatisi:
HUBRD: 33 moških in mešanih zborou. BROUK:	Slouenske	naroöne pesmi, I. zuezek.
Use te skladbe se dobiuajo oziroma naročajo u pisarni Glasbene fDatice
Sosposka ulica 8.
14.	Ženjica.
(F. Kozak.)
Žela je, žela mlada ženjica, f’ -	•	pela	je v polje zlato,
pela je pesem o svojem preljubem, ki ga nazaj več ne bo:
„Šel moj preljubi-za srečo, v lepi široki je svet; našel je srečo, zato se ne vrne, vzel-ga široki je svet.“
.... *
„Zela bi žela, pa bilke ne vidim, solze oči mi slepe.“
Ah, kak si žarka, mlada ljubezen, hitro ranljivo je mlado srce!
15.	Melanholija.
(Alojzij Gradnik.)
Sam s teboj sem tih in brez besed.	Roke dal bi ti, a ker se tresti
V molku svojem kakor v plašču črnem	mogle bi in biti izdajice
svoje srce skrivam. Če poglede	vse neizgovorjene bolesti,
voje vjel bi, kaj, kaj naj ti vrnem ?	stiskam vanje svoje mračno	lice.
E53
, . f
16.	V razkošni sreči.
(Vojeslav Mole.)
Pod solncem se	daljave grejejo,	Brsteče veje se priklanjajo
drhte jim grudi	sveže, mlade,	in čakajo dehtenja, cvetja
pod nebom se škrjančki smejejo	in solnčne moje misli sanjaio
in radost sejejo	v livade.	o raju tvojega objetja.
In-moje pesmi nate čakajo, da te pripelje bela cesta, se v sreči smejejo in piakajo kot pred oltar idoč nevesta.
17.	Prišla si . . .
(Oton Zupančič.)
Prišla si . . . tak pride zlat oblak
na večerno nebo;
popotnik je komaj ustavil korak
in. komaj zadivilo se je oko,
že zagrne ga v črne koprene mrak.
Prišla si . . . tak pride pesem de v	Prišla si . . . in gledal sem tvoje oči,
iz dalje do tihih dobrav;	poslušal ti zvonki glas —
popotnik obstane .. . spet tiho . . . odmev odšla si . . . popotnik zaprl je oči še lovi se med debli strmečih goščav, in sanjal oblaka je zlatega kras, in v šumenju lesa zatopi se spev.	in sanjal je pesem, ki ne izveni . . .
EÜ3
18.	Zeleni Jurij.
(Oton Zupančič: Ciciban.)
Jurij zeleni se z mavrico paše; srečno, veselo selo bo naše: že za vodo čez travnike jaše.
Z glavo namigne, trava se vzdigne, obraz okrene, veje odene, z okom obrne, cvetje se strne.
Jurij zeleni ne hodi drugam, vinca in pesmi poln je naš hram, drago bo tebi, milo bo nam.
Dobri ljudje vi, jasno vam lice! rad bi popeval z vami zdravice, ali gole so Slovenske gorice.
II-
Jasno vam lice, misel najbolja!.
Z vami ostati bilo bi me volja, a na Koroškem še pusta so polja.
Pusta so polja, slana in mraz, treba hiteti, kliče me čas, ali ob leti spet bom pri vas.
Konja vspodbode, v daljo izginja, cvetje;' zelenje za njim se razgrinja, da nas zelenega Jurja spominja . . .
19.	Kiša.
(Dragotin M. Domjanic.)
Kiša pada, kišica,	Skoda je pohabiti
travnike primače,	suzom lice belo,
duša moja dušica	škoda ne pozabiti,
tak se stiha plače.	kaj ni biti smelo.
•Kaj si rubček zgubila ?	Kiša stala, kišica,
Dam ti ja još jeden.	rože sunce greje,
Kaj si dečka ljubila,	duša mi se, dušica,
koji ni te vreden ?	vre čez suze smeje.
0=
=0
20.	Medved z medom.
(Oton Zupančič: Ciciban.)
Skoči brate na medveda!
Pa zakaj?
Vkradel nam je lonec meda.
Pa zakaj ?
Lačni so mu medvediči.
Pa zakaj ?
Prazni so še vsi grmiči.
Pa zakaj ?
Saj ne upajo si cvesti.
Pa zakaj?
Sneg bi vtegnil jih zamesti.
Pa zakaj ?
Burja se čez plan hohoče.
Pa zakaj ?
Jug je prepoditi noče.
Pa zakaj?
Ko pa ni še božja volja!
Bratec aj!
Božja volja je najbolja.
Naj le Jug na Burjo mahne in pomlad na zemljo dahne, cvet in sad rode grmiči, najedo se medvediči: takrat skočim za medvedom, pa mu vzamem lonec z medom.
Hixiimrxni
Charles Princ
Ljubljana
Dunajska cesta.
Manufaktura.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
LJUBLJANA
STRITARJEVA ULICA ŠT. 2.
SG2
Telefon št. 261 in 413.
Brzojavni naslov: ,,Banka“ Ljubljana.
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru, Borovljah, Ptuju in Brežicah.
S3
Delniška glavnica z rezervnimi zakladi okrog
95,000.000 kron.
SG3
Sprejema
vloge na knjižice in tekoči račun
proti ugodnemu obrestovanju.
@23
Kupuje in prodaja se vrste vrednostnih papirjev, valut in dovoljuje
vsakovrstne kredite. Prodaja srečk razredne loterije.