Postavki
IZTIRJENA ŽELEZNICA
Nande Razboršek
MLADI NAJ SE GREJO SOLIT
ZC Hrastnik
BEGUNCE JE STRAH DOMOV
RENT - A - CA/?, AVTOKLEPARSTVO, AVTOVLEKA, AVTOLIČARSTVO, PRODAJA BARV
Gl5|s
%

Roman Kržišnik Selo 65, Zagorje, Tel.: 0601/63 399
Servis HRIBAR
M) ZAGORJE, Selo 72 Tel./fax: 0601 64 033
m
ZE OD 17.990 DEM
airbag serijska
UGODNI KREDITI DO 5 LET R+9°7o
Direktno iz formule I pod pokrov Vašega avtomobila motor Zetec SE 1.25 161/.

_
KLEPARSKA DELA
^SP-
=™
NOVI CLIO
FAZA 3
Že od 16.300 DEM, kredit od R+5%
A V T O H I Š A
MALGAJ
zaupanje in tradicija
Gabrsko 30, Trbovlje Tel.:27-525,27-666
RENAULT
AVTO
ŽIVLJENJA
RENAULT 4, VUGO 55, VW POLO, VW GOLF JX
mm mrnimi mmmm
61410 ZAGORJE
tel.: 0601/63 206
telefaks: 0601/63 206
MOBITEL: 0609/61 0057
VW GOLF 3, R-5, VW TRANSPORTER, MERCEDES BENZ E
Se vaša mačka "umiva"
r—---------1
• UVODNIK •
Ste se v teh dneh že podali v naravo. Zdaj pa si le privoščite še malce 'zapečkarstva' in se zakopljite med vrstice Jedilnik je pester. Od Zbirnega centra v Hrastniku do stekline, ki resno ogroža zasavsko območje. Utegne se zgoditi, da se boste prepoznali, ali pa soseda, v naši anketi...
Kar nekaj novih rubrik smo tokrat uvedli,. Na šesti strani pišemo o občinskih odlokih. Če jih ne boste poznali, jih ne boste mogli upoštevati. In tistim, ki jih ne upoštevajo, pobirajo tolarčke.
Če že ne boste prihranili s tem, da boste upoštevali odloke, se vam pa le splača izkoristiti nagradni kupon na naši zadnji strani. Ko boste prebrali današnjega Zasavca, vam bo morda že prijala kakšna dobra večerja.
NASLOVNICA: Pomlad
Predavanje, ki ga ni bilo Pogovor:
Nande Razboršek
Iztirjena železnica
S kolesom prek meja razuma
Rokometašice v Pragi Begunce je strah domov
Ženski turistični rally
Postavimo nuklearko v Trbovljah
• mo smo a« MU’vcfisiti
n
Silil


KOLEDAR
DOGAJANJ
9.	aprila - Prazniki so mimo. Mnogi, nasičeni svinjskega mesa, bodo v prihajajočem tednu ali dveh poslovali. Da to drži, potrjujejo v mesariji in prekajevalnici Litija, kjer se v prodaji že srečujejo s trenutnim zastojem. Pravijo, da je vsako leto ob tem času tako.
10.	aprila - Očistimo svoje okolje. Nekateri so prav zares pohvale vredni, saj okrog blokov niso pobrali le smeti in uredili zelenice, ampak celo sprali parkirišča. Takšni so se zbrali na Opekarni Trbovlje.
11.	aprila - V Hrastniku so se sestali svetniki in svetnice. O razvoju podjetništva, na primer, tudi govorijo. "Oživijo" Modulus, kije pred leti mnogo obetal, pa njegov status ne kaže nikakršne prihodnosti več.
12.	aprila - V Zasavju je zaslediti ekipe, ki združujejo higienike, pa veterinarsko inšpektorico, spremlja pajih tudi policija. Vzrok
-	zaradi stekline je trebapoloviti potepu ške živali, ponekod pajih, necepljene, odvzeti lastnikom.
13.	aprila - V Domu Svobode v Trbovljah gostujejo pevke Svobode z Dola pri Hrastniku. Izmenjava, saj bodo člani MePZ Svoboda nastopili na Dolu. V upanju, da se bodo tu obiskovalci v dvorani bolj drenjali, kot so se v Trbovljah.
14.	aprila - V Litiji je visok strankarski obisk
-	pri SLS. Na rednem letnem občnem zboru pregledajo lanskoletno delo in si zadajo naloge za letos.
15.	aprila - Zdravniki so spet v ordinacijah, prava gneča pred njihovimi vrati pa se bo po napovedih razbohotila v prihodnjih dneh.
Mateja Grošelj
Če ste pomislili, da je na fotografiji predsednik diiave, se motite. Dokaz: Gospod na fotografiji je precej višji od fanta, nad katerim se sklanja.
Foto: Tomo Brezovar

Inflacija
Daši utegnejo imeti pravi vsi, ki sodijo, da višine inflacije ne kaže več tako zelo opazovati po višini cen oziroma življenjskih stroškov, marveč po dvigu plač, je za povprečnega porabnika to bolj jalova tolažba. Taje namreč vsak dan na tekočem zastran cen, ki, priznajmo, spet rastejo.
Gospodinje vedo povedati, da se dokaj naglo večajo cene potresnim dobrinam, ki ne sodijo v okvir nadzora nad njimi. In ker se povečujejo tudi cene v prostem sektoiju, vse izgleda tako, kot da se počasi, vendar vse bolj sramežljivo poslavljamo od dosežene lanske inflacije, kije obtičala na ravni 8,6 odstotka.
Oglejmo si samo letošnja censka gibanja, pa bomo nemudoma morali priznati, daje bil že februar po censki rasti enak njemu iz leta 1995. Če pa vemo. da so bile cene zadnji teden prejšnjega meseca že za 3,2 odstotka višje, kot lanskega decembra, si je vredno vzeti čas za resen premislek: naposled pridemo do spoznanja, da smo že tam, kjer bi smeli biti šele konec junija. In če bi nadaljevali po sedanji poti, bi konec leta obtičali tam pri 13,4 odstotni inflaciji. To bi nas neusmiljeno vrnilo v leta z dvomestno inflacijo, s čimer bi za lep čas pokopali vse upe in nade v ukrotitev te nadloge. In če k temu pristavimo še podatek, da so se cene življenjskih potrebščin od lanskega decembra do konca prejšnjega meseca že povečale za dobrih 4 odstotke, nam bo še bolj jasno, v kako nevarnih vodah plovemo in kako spretni krmarji bomo morali postati, da bi zapluli v varnejše tokove.
Nič kaj dosti ne bi smeli dati tudi na to, da smo vendarle v predvolilnem letu, ko si vsaj sedanja koalicija ne more privoščiti še večjih spodrsljajev na tem področju. Že povečane plače v nekaterih dejavnostih bodo to nevarnost, namreč nadaljnjo rast inflacije stopnjevale, da ne omenjamo še drugih pojavov, ki niso niti najmanj zaželjeni.
M.V.
Willy in dan Zemlje
Norman Myers je nekoč zapisal: "Večinomares nenamerno, toda prav po vsem svetu uničujemo polnost življenja. S planeta izrivamo številne vrste, pritrgujemo prostor celim naravnim združbam in udomačujemo Zemljo. Z rastočo energijo in iznajdljivostjo presegamo sami sebe v naporih, da bi gospodovali nad pticami neba in ribami morja. Vse to delamo v imenu človeškega napredka. Toda namesto, da bi bolje izrabljali zemljišča, ki jih že imamo, razglašamo potrebo po seganju v vsak kotiček Zemlje. V nekaj tisočletjih se je naš odnos do naravnega okolja v bistvu kaj malo spremenil. Prekopavamo ga, sekamo in požigamo, osušujemo, tlakujemo in zastrupljamo, vse le zato, da bi ga oblikovali po naši podobi. Homogeniziramo zemeljsko oblo. Navsezadnje bomo morebiti dosegli svoj cilj s tem, da bomo odstranili vse tekmece za življenjski prostor na prenatrpani Zemlji. Ko bomo obraču nal i še z zad njim živim bitjem, bomo postali gospodarji stvarstva. Ko bomo pogledali naokoli, pa bomo videli samo drug drugega. Naposled sami."
Ena izmed živalskih skupin, s katero ljudje neusmiljeno obračunavamo, so nedvomno kili. Ko gre za oceane, so prevladujoča
tema prepiri in nasprotovanja, kjer zaradi nenadzorovanegaizkoriščanja in tekmovanja za bogastva, prvotni prebivalci neizogibno izgubljajo. Nihče pa ni tako trpel kol veliki kiti. Pa vendar je mogočetudi prijateljstvo med kitom in človekom. V preteklem letu nas je ganil film o takšnem nenavadnem prijateljstvu med dvanajstletnim dečkom in mogočnim kitom Willyjem. Willy na koncu zaplava v svobodo in vsi smo prepričani, da se z Jessejem ne bosta več videla. Toda nekatera prijateljstva so močnejša od razdalje in časa. Toda ali bo zaupanje v prijatelja ostalo močno tudi v preizkušnji z razlito nafto? Film Willy bodo odvrteli" v petek, 19. aprila, ob 17. uri v zagorskem DD. Ob dnevu zemlje vas k ogledu vabi Občina Zagorje, zato vstopnine za obiskovalce ne bo.
Natalija Vidergar
Premier v Zagorju
V petek, 19. aprila, se bo v Zagorju ob Savi zglasil predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek in sicer bo popoldne obiskal znano slovensko kmetijo na Golčah, ob 19. uri pa bo v stekleni dvorani DD Zagorje predstavil svojo novo knjigo Moja resnica. V kulturnem programu bo nastopal ansambel Orlek.
Odstop Vidriha
V torek, 16. aprila, je imela hrastniška SDSS sestanek oziroma konferenco, ki jo je sklical trboveljski predsednik SDSS, Slavko Kmetič, ni pa se je udeležil bivši hrastniški predsednik SDSS, Slavko Vidrih. Na konferenci tako tudi ni podal poročila oziroma razprave o dosedanjem delu odbora, ki obsega nekako dve leti, vse od ustanovitve Iniciativnega odbora. Vidrih je v svoji odstopni izjavi predsednika hrastniške SDSS podal vzroke odstopa, ki zadevajo predvsem nesoglasje k imenovni koordinatki, Vilmi Leskovšek, ne soglaša niti s političnim prepričanjem svetnice Sonje Logar-Bočko, prav tako pa je mnenja, da ne bo zbral 277 predpisanih podpisov ljudi, kar je predvideno za podpis večinskih volitev. Vidrih je obenem izstopil iz članstva SDSS. Navkljub vsemu pa je bil zelo presenečen, ker ga na omenjeno konferenco niso povabili. Kol je podal v svoji izjavi, se mu zdi naj večji problem vtem, da se prejšnje vodstvo OO SDSS Trbovlje ter zdajšnje vodstvo stranke, medsebojno obračunavajo preko medijev, kjer volilci prebirajo razne
medsebojne diskvalifikacije. O vsem tem je Kmetič dejal, da se mu zdi Vidrihov odstop iz stranke SDSS nekorekten, na sestanek pa ni bil vabljen iz preprostega razloga, ker pač ne predsednikuje več hrastniški
0 zdravstvu
V petek, 19. aprila, ob 18. uri bo v gledališki dvorani DD Trbovlje javna tribuna na temo O problematiki zdravstva, ki jo organizirata Združena lista socialnih demokratov Trbovlje in Ženski klub Trbovlje. Gosta tribune bosta poslanca v Državnem zboru dr. Mateja Kožuh-Novak in Miran Potrč. Javna tribuna bo obravnavala številne pereče probleme zdravstvene politike.
P.R.
P.R.
$E3fl5*C
Pobirajo
tolarčke
Trbovlje - Zakon o varstvu okolja (Ur. 1. RS 32/93) v 10. in 80. členu določa, da lahko lokalne skupnosti predpisujejo takse onesnaževalcem za obremenjevanje vode, tal, zraka in ustvarjanje odpadkov. Občinski svet je 25. 3. 1996 sprejel odlok o taksi za varstvo okolja v občini Trbovlje (UVZ 4/96). Namen odloka je manjše obremenjevanje okolja, sanacija in izgradnja javnega vodovodnega omrežja in vzpostavitev sistema ravnanja z odpadki. V občini bo na ta način zbranih 97.691.000,00 tolaijev letno.
Plačnikitakse
Podjetja, zasebniki in občani, ki onesnažujejo ozračje z uporabo premoga in mazuta z vsebnostjo več kot 0,5 gS/m3 kurilne vrednosti goriva, bodo plačevali po 95 tolarjev na tono porabljenega komercialnega premoga, 286 tolarjev na tono mazuta in 60 tolarjev natono energetskega premoga (kotlovni premog TET).
Za sanacijo in gradnjo javnega vodovodnega omrežja bodo podjetja, zasebniki in občani iz naslov a prodane pitne vode iz javnega vodovodnega omrežja plačevali 12 tolarjev na m3 vode.
Ustvarjalci komunalnih in drugih odpadkov pa bodo iz naslova odvoza odpadkov plačevali5,50 tolarja za m2 površine, kjer te odpadke ustvaijajo.
Taksa bo valozirirana vsako tromesečje oziroma se bo spreminjala skladno s spremembami cen pitne vode. S tern denarjem bo upravljal Proračun občine Trbovlje.
Z novim odlokom sta prenehala veljati Odloko zagotavljanju in uporabi sredstev za varstvo okolja (UVZ 12/ 90) irr Odlok o spremembi odloka o zagotavljanju in uporabi sredstev za varstvo okolja (UVZ 18/92)
I.L.
Za iiiamograf
Po podatkih Splošne bolnišnice Tit>ovlje so od 3. do 14. apii la za mamograf nakazili:
Tadej Steban iz Zagorja: 6.000 SIT; Zdravstveni dom Hrastnik (namesto darovanega cvetja ob smrti očeta delavke Dušanke Uutkovec so kolegice nakazale): 10.000 SIT.
Do 14. aprila ste tako zbrali že 17,406.798,25 tolarjev.
Splošna bolnišnica Trbovlje se zahvaljuje vsem darovalcem.
v osrčju Slovenrje. V njem bodo med
zpilih zaselkov, krarvvmh skupnosti Obomciiienijuomoctjrsc bodo predstavila tudi turistična
dolm- R.F.
žX;XTXxžX;Xtxtxtx;X;X;:;Xtxfxxxtx
■ > iv.* IX	/Xx1,... v v. ■	\	x-. c--
okmice. Gkiog ( n carja m poste so se namenih postaviti cementne kotite s
•: ......... fe so kupili izključno s
siedstvi krajanov, ki živijo na teh
:k)tjj:ttpcj;ilip:I^.T.cSs::ooi:oppoo;::opp::: vi
Trbovlje -V pm polovici aprila soSojookolicofpmdvsem zelenice);
ŠC krajani KS Košelovo. R.F.
Izlake - V KS Izlake bodo že v ktatketn pričel, z. gradnjo pločnika ter urejanjem javne razsvetljave proti Orehovici. Hkrati na, hitra Makah še letos uredil, vodovodno omrežje ter izvedli plinifikacijo. R.F.
Vrhovo med Scilo in Karibdo
Vrhovo - Letos naj bi po predlagani strategiji pridobivanjain rabe električne energije te primanjkovalo več kot leto prej. Prav zato bodo vsi energetski objekti v Sloveniji pomembni, tudi HE Vrhovo. Vendar na tem področju ni prišlo do konkretnih rešitev. Znano je le, da so se na seji komisije sestali tudi predstavniki Ministrstva za okolje in prostor, pomočnik ctirektorjarepubliške direkcije za varstvo voda in urejanje okoljainvodnogospodarskainšpekto-rica. Predstavljena je bila vsebina in pogoji, kateri še niso bili realizirani. Pri odprtih vprašanjih so izpostavili predvsem tista, ki jih ni možno rešiti v kratkem roku. Sem sodi kvaliteta reke Save, kjer pa investitor še vedno razpolaga z deponijo odpadkov oziroma blata. Še vedno niso izvršena vsa dela in nekatere druge naprave, kot je predvideno v odloku. Pri predstavitvi realizacije po programu v lanskem letu pa je opaziti tu in tam rahlo hitenje, določeno nadomeščanje osnovnih sredstev s slabšimi itd. Kljub temu naj bi se vztrajalo pri izhodiščih in projektih, za kar so bili izdelani. Tako je tudi pričetek in učinkovito delo elektrarne prvi garant za kasnejše nadaljevanje izgradnje dolnjesavske verige HE.
Zaenkrat še zaprt
Radeče - Po končani stavki zdravnikov so se stvari začele vsaj delno reševati. V zvezi s končano gradnjo ZD Radeče je bil občini posredovan dopis s strani izvajalca del Rudisa iz Trbovelj. Ta je pokazala namero, da se da z njimi pogovarjati, seveda z določenimi pogoji o zavarovanju svojih teijatev oziroma dolga, ki se izkazuje. Vprašanje pa je, če lahko in če bo občina sposobna v celoti te pogoje in varovanja naprain Rudisu tudi dati. V četrtek, 18. aprila ob 10. uri bo komisija vršila odpiranje ponudb za nujno opremo za preselitev ZD. Prav tako je znano, da je razpis med različnimi ponudniki naletel na precej velik odmev, saj ocenjujejo, da je povpraševanja ah zahtev po popisu okrog 22. V prvi fazi so ocenili, da bi predvidena potrebna sredstva bila v minimalnem obsegu 10 mio SIT. Po obisku republiškega sanitarnega inšpektorjav stari ambulanti, ki jeprišel v prisotnosti občinskega sanitarnega inšpektorja, vodstva javnega Zdravstvenega zavoda in občine Radeče v aprilu so ugotovili, da se ne splača več vlagati sredstva v stari ZD. Ker je to metanje denarja skozi okno, je potrebno čimveč sredstev vlagati v to, da bo pričel delovati nov ZD. Zaenkrat so pogoji po zapisniku
Hrastnik - Osrednji točki dnevnega reda sej c hrastniškegaobčinskega sveta slabili obravnavi poročila o izvajanju programa PHARE za Zasavje terporo-čilo o gospodarskem razvoju občine Hrastnik.
Svetniki so bili seznanjeni s poročilom Odbora za gospodarski razvoj in proračun. Celoten projekt programa PHARE za Zasavje je usmeijen v ustanavljanje novih oblik institucij oziroma centrov, ki bi nudile pomoč malim podjetnikom v obliki intelektualnega dela. Hrastniški župan Leopold Grošelj je poudaril, da v podjetjih ni bilo interesa za svetovalce, ki bi se usposabljali za ta program. Na seji so sprejeli tri sklepe Odbora in sicer: občina Hrastnik skupno z ostalimi občinami, ki so vključene v program PHARE za Zasavje, pristopa k ustanovitvi regionalnega pospeševalnega centra, ki se ustanovi kot družba z omejeno odgovornostjo, vendar pod pogojem, da bo ta center deloval izključno na tržnih osnovah. Nadalje Občinski svet pooblašča župana, da v imenu občine podpiše pogodbo o ustanovitvi Regionalnegapospeševal-nega centra. Občinski svet pristopa k
vključevanju občine Hrastnik v program PHARE za Zasavje, vendar le v tiste aktivnosti, ki bodo upoštevale potrebe posamezne občine, ki ustrezajo posameznim dejavnostim, ki so opredeljene v programu PHARE in odgovaljajo kadrovskim in finančnim možnostim.
Nadalje šobili svetniki seznanjeni z neuspešnim delovanjem delniške družbe MODULUS. Le-ta je bil ustanovljen z namenom, da pospešuje in razvija malo gospodarstvo v občini. Modulus ni izpolnil vseh zahtevanih nalog bivšega Izvršnega sveta SOB Hrastnik, občina Hrastnik kot družbenik delniške dmžbe Modulus pa zato ni zagotovila ustrezna sredstva za dokapitalizacijo podjetja, ki bo v skladu z zakonodajo izbrisano iz registra podjetij. V skladu z zakonodajo, ne glede na likvidacijo ali stečaj delniške dmžbe Modulus, občina Hrastnik kot družbenik ne odgovaija za nikakršne obveznosti te dmžbe.
Svetniki so sprejeli sklep o prodaji objekta Cesta 1. maja 52. Sredstva, pridobljena s prodajo, se v okvim občinskega proračuna za letošnje leto namenijo za dokončanje adaptacije objekta občinske uprave in za
investicijsko vzdrževanje ostalih poslovnih prostorov, ki so last občine Hrastnik. Denis Meterc(SNS), je predlagal, da se del sredstev od prodaje objekta nameni za gradnjo bodočega mladinskega centra. Predsednik Občinskega sveta Marjan Dolanc je povedal, da gredo sredstva od prodaje v proračun, potem pa se bodo odločili, če bodo ta predlog upoštevali.
Svetniki so bili seznanjeni o izvedbi volitev v svete Krajevnih skupnosti v občini. Občinski volilni komisiji se iz sredstev občinskega proračuna zagotovijo sredstva za izvedbo volitev v svete KS. Oddelek za proračun in finance občine v okviru rebalansa proračuna občine za leto 1996 vključi v proračun tudi sredstva za izvedbo volitev v svete KS.
V upravni odbor Stanovanjskega sklada so bili imenovani Marjan Dolanc, Soniboj Knežak, Janez Venko, Darja Rački in Avgust Fišner, v nadzorni odbor pa Mitja Godicelj, Roman Dolanc in Lea Lekočevič. V Skupščino regionalne institucije za razvoj slabila imenovana Marjan Dolanc ter Martin Mlinar.
Jerca Vučetič

0
republiškega sanitarnega inšpektorja v stari ambulanti na meji možnosti in bi pod drugačnimi in bolj rigoroznimi pogoji bilo delovanje vprašljivo. Konec koncev obstaja možnost ali nevarnost, da bo zdravstveni dom v stari ambulanti zaprt, če do takrat ne bo rešitve ali možnosti preselitve v novi ZD. Znano je namreč, daje postavljen rok štirih mesecev, v katerem se morajo zadeve urediti.
R.Š.
"Presad" Gabrovka v stečaju
Gabrovka - Obrat Presad Gabrovka z okoli 200 zaposlenimi je preživel številne vzpone in padce že v časih KGZ Gabrovka - Dole za časa direktorice Marije Klun. Pereče je bilo uvajanje novih programov (Bioprogram), najemanje dragih kreditov brez zagotovil, kaj bo na trgu (bo izvoz mogoč, bodo kupci izdelke sprejeli...). Še veliko slabše pa se je obratu "Presad" Gabrovka pisalo po razdružitvi KGZ Gabrovka - Dole na dve samostojni KGZ Gabrovka in KGZ Dole v septeinbm 1993.
KGZ Gabrovka z obratom" Presad",
ki danes zaposluje okoli 100 delavcev je od lanskega avgusta v stečaju. Stečajni upravitelj Ivan Simič je ocenil, da je celotno zadrugo oziroma njene neprimičnine najbolj smotrno prodati po tehnoloških sklopih (obrat Presad, trgovina, sadovnjaki, itd.). Eden od možnih kupcev obrata v Gabrovki je po mnogih govoricah nekdanja direktorica Marija Klun, kar pa odgovorni v obratu zanikajo z izjavo, da do nakupa nima interesa.
Od 1. marca letos posluje obrat "Presad" v Gabrovki s svojo blagovno znamko pod vodstvom Avgusta Gregorčiča, podjetnikaiz Mirne, že 30 let dela v tej stroki. Ima zelo dobre povezave z domačimi in tujimi poslovnimi partnerji, kar je za nadaljni razvoj obrata zelo važno. Delavci tega prehoda niso občutili.
Ob razdružitvi KGZ Gabrovka-Dole do stečaja KGZ Gabrovka so zaposleni delavci dobivali zajamčene OD. V stečajnem postopku je bilo dogovorjeno, da se najprej zaposlenim delavcem izplača neizplačana razlika do izhodiščnih plač po kolektivni pogodbi, potem pridejo na vrsto dolgovi ostalih upnikov.
K.Š.
TV Trbovlje širi obzorja
Televizija Trbovlje (Kanal 10) seje končno odločila, da svoj signal razširi tudi izven meja trboveljske kotline. O takšnem projektu se je govorilo že več let, 27. aprila pa naj bi tudi v resnici zaživel. Oddajali bodo prek 120W močnega oddajnika na Sveti planini (Partizanskem vrhu), na kanalu 41. Računajo, da bodo s tem podvigom pridobili tudi gledalce napodorčju Dolenjske in Savinjske doline ter seveda vpreostalih področjih Zasavja. Tako si bodo lahko odrezali tudi večji kos pogače na področju trženja.
In kako na omenjeni projekt gleda zagorska ETV, ki se predstavlja s podobnim programom kot Kanal 10 v Zagorju? Njeni predstavniki pravijo, da sami zaenkrat ne načrtujejo oddajanja prek oddajnikov. Kabelski sistem tej televiziji predstavljadovolj velike možnosti za uspeh. Ob vsem tem pa se zavedajo, da bo v Zasavju na televizijskem področju potrebno združiti sile in ust valjati le en program, ki bo znal in zmogel pokriti zahteve vseh zasavskih gledalcev.

občanskega proračuna. Predseuik KS Matko Glavač pravi, da naj bi tako končno vključili britev Ččstc \
Ekološko razvojni sklad
Predstavniki občine Zagorje so v torek, 16. aprila, v hotelu Medijske toplice pripravili tiskovno konferenco, na kateri so predstavili prizadevanja občine na področju urejanja komunalne infrastrukture in plinifikacije občine. Na konferenci je bil gost Ljubo Žužek, dircktorckološko razvojnega sklada republike Slovenije.
Zupan občine Matjaž Švagan je v uvodu na kratko predstavil potek obnove vodovodne infrastrukture, ki poteka hkrati s plinifikacijo občine. Poudaril je, daje Zagorje med prvimi, ki je s Slovenskimi plinovodi podpisalo koncesijo o izgradnji omrežja.
V nadaljevanju tiskovne konference jelvo Vrtačnik osvetlil nekatere težave, s katerimi se srečujejo pri urejanju infrastrukture. Te se nanašajo predvsem na nekatere zaselke, ki so precej odmaknjeni od urbanega središča, tamkajšnji prebivalci pa se še vedno odvisni od kapnice. Med drugim je povedal tudi, da investicije v vodovodne napeljave pomenijo tudi precejšnje zmanjšanje izgub, kijih povzročajo dotrajani vodovodi. Izgube se gibljejo celo od 40 do 50 odstotkov.
Vili Brodar pa je obširneje predstavil potek dosedanje
plinifikacije občine, ki trenutno poteka večinoma v urbanih naseljih kot so mesto Zagorje, Kisovec in Izlake. Strokovnjaki predvidevajo, dabi za plinifikacijo celotne občine potrebovali 35.000 kilovatov energije, ki bi jo distribuirali porabnikom. Od tega bi za mesto Zagoije potrebovali kar 30.000 kilovatov. Vili Brodar je povedal, daje med Zagoijani za plinifikacijo čutiti močan interes. To velja za individualne porabnike, kot tudi za razna podjetja in ustanove.
Tatjana Podbregar paje predstavila meritve, ki so jih v občini opravili s pomočjo avtomatskih merilnih postaj. Meritve kažejo, da je plinifikacija pravilna usmeritev, sajjeod leta 1992čutiti bistveno zmanjšanje onesnaženja ter emisij žveplovega dioksida v zraku. Koncentracije strupenih snovi so se v slabih štirih letih, odkar poteka postopna plinifikacija, bistveno zmanjšale.
Ob koncu paje svoje delo predstavil tudi direktor slovenskegaekološko razvojnega skladal jubo Žužek. Predstavil je sklad ter delo, ki ga sklad opravlja. Za zasavsko regijo paje najpomembnejše to. daje sklad odobril nekatere ugodne kredite, ki se bodo porabili za ravnanje z odpadki, za plinske ogrevalne sisteme, vodoosktbo ter zbiranjein čiščenje voda. Tako je sklad odobril občini Zagoije kredit v višini dobrih 22 milijonov tolaijev, ki ga bodo porabili zaureditev vodne vrtine za Savo ter vrtine na Peškah.
J.N.
za razliko od nekaterih dmgih KS v 'Zasavju tli zaznati odseljevanja prebivalstva. Pohvseilahpivdsedmka
jiliiiillillljiljjilljtig:
takorekpč bežijov hribovska naselja. Ravno zato, prav; predsednik, bi jim morali v občini še posebej prisluhniti.
illtlllllllllliilpi^
nekako zapostavljene uredili hi hit. >
potrebno oskrbovanja z vodo, ceste, razsvetljave.čiščenje. R.P
:ileiiiliiissbiipbiiitiah v
jnnijti 11 sedem članov. Vtem tednu naj hi naposebnem sestanku kandiate tudi dokočno določili. Sicer ,c predsednik KS, Jam Pvtgct, nekako
m zadovoljen/dološ mmtuminom /a izvedbo omenjenih volitev. Po njegovem mnenju hi bil ustreznejši tisti, ki bi v a izpeljali vzporedno z državnimi volitvami. Volilna udclcžbanajbibriastemnep,utreti,v vvčja. Tako pa sv bodo morale posamezne KS duh,oorgam/naupr, obveščanju krajanov, kako, kdaj in kje voliti, R.P.
Trbovlje .Npekt., d.v.o. se Že dlje časa .pripravlja, rta pričetek adaptacijskih del na sindikalnem ;ajopjji:ijp.:;Gipujgj(jjiiki.;.čoSti,. V la uatu.it mu je Stanovanjski sklad Slovenije odobril znesek 120 milijonov tolarjev. SGP Zasavje je /c pričelo s pripravljalnimi deli. Dosedanje bivalne prostore bodo preuredili v:22 sumovauj. Z deli bodo pričeli takoj, ko bo urejena ednina dokumentacija z dovoljenji vred.
Razpis za slovensko kmečko ohcet v Kandršah
Turistično društvo Mlinše v ' sodelovanju s Turistično zvezo Slovenije in Zasavcem objavlja razpis za
Tudi letos bo 29. junija velika prireditev, katere namen je obujanje starih ljudskih šeg in običajev. Kmečka ohcet v Kandršah bo letos še bogatejša in pestrejša, kolje bila minula leta. 29. junija bo pri gostilni "Pri Vidrgarju" potekala zaključna prireditev, na kateri se bodo poročili izbrani pari. Eden izmed parov bo tudi iz Zasavja. Zato časopis Zasavc objavlja prijavnico za Zasavski par 96, ki se bo udeležil te poroke. Sponzorji bodo tudi letos poskrbeli zabogate nagrade, kijih bodo prejeli mladoporočenci. Za odmevnost prireditve pa bo letos poskrbela televizija POP TV in ostali slovenski mediji. Prireditev Kmečka ohcet bo letos delno povezana tudi z obeležitvijo 700 - letnice Zagorja.
Na razpis se lahko prijavijo pari, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
-	Slovenska narodnost in slovensko državljanstvo.
-	Ženin ne sme biti starejši od 35, nevesta pa od 30 let.
-	Nobeden izmed njiju še ni bil poročen.
-	Parje pripravljen sodelovati na vseh javnih prireditvah, ki jih
zahtevajo propozicije.
- Oba ali vsaj eden stalno prebiva v eni od treh zasavskih občin, oziroma v Litiji ali Radečah.
Če izpolnjujete pogoje, vam ne preostane drugega, kot da izpolnite prijavnico in jo v priporočenem pismu pošljete na naslov: Zasavc, Cesta 20. julija 2/c, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom ZA ZASAVSKI PAR 96. Prijave bomo sprejemali predvidoma do drugepolovice aprila, finalni izbor parov pa bo 18. maja. Pohitite, časa je malo.
Sov.,
s
m
P S
Trojan« d.’o!o., Astro tehnična
-
d.o.o.,Euroityle d.o.o. Brestanica,
*»
Kisovec, Slovenske novice Ljubljana,
Slaven,,e Ljubljana, Elektroprom ETVd,Q.o. Izlake.
Ime in priimek:
Ime in priimek:
Telefon (doma in v službi)
Telefon (doma In v službi)
Datum rojstva: Podpis
Dalum rojstva: Podpis
ETI na južnih trgih
Če bi sodili po posamičnih mnenjih, da nima slovensko gospodarstvo kaj iskati na južnih trgih, zlasti v Srbiji in Črni Gori in niti v BiH oziroma v Makedoniji, bi ravnali nepremišljeno, če bi podjetja takim pogledom nasedala. Na srečo j ih skoraj nikjer niso upoštevali, četudi, to kaže posebej omenjati, so pri ponovnem navezovanju poslovnihstikov previdne ali dokaj previdne. Ne prodajati za vsako ceno in po vsej sili, temveč premišljeno, po zdravi gospodarski logiki in v obojestransko korist.
Zagotovo se tega držijo tudi v izlaškem Etiju. Računajo, da bodo letos na teh trgih, vključnos Htvaško iztržili kakih 8,5 milijona nemških mark. Od tega vsaj poldrug milijon v Bosni. V tej državi že navezujejo širše stike, in to s partnerji, s kater-
imi so svoj čas dobro sodelovali. Ker pa dobro vedo, da ni cilj le v prodaji njihovega blaga, se lotevajo še drugih oblik, vključno prenašanjeproizvod nje na ta območja. Skratka: gre za vsestransko razvejan sistem odnosov in stikov, od katerih si obetajo ne le kratkoročnih, temveč predvsem tudi dolgoročnih koristi. In prav to bi moralo veljati tudi v vseh drugih naših gospodarskih družbah, ki že ah se še bodo lotevale navezovanja starih ah novih stikov in razmerij.
Ne gre pozabiti niti tega, da so pri vsem tem najbolj vprašljivi plačilni pogoji ali po domače: za vsako odposlano blago je treba iztržiti predviden ah dogovorjen dohodek. Tudi pri tempodjetja ubirajo različna pota, največkrat pa je v igri akceptni plačilni nalog, pa tudi nekatere druge obhke.
M.V.
Bol) dosegljiv denar
Čeprav bomo poslej še veliko bolj plačevali račune s plastičnim denarjem in s čeki, gotovino smo in jo bomo potrebovali. Te pa ne bomo več v tolikšni meri "dvigali" s čeki v bankah, kajpak z naših tekočih računov ali hranilnih knjižic, temveč vedno bolj iz bančnih avtomatov, znanih s popularnim imenom bankomati ali še krajše kar BA.
V naši domači, zasavski banki, d.d. Trbovlje sicer še niso povsem zadovoljni z oskrbovanjem imetnikov tekočih računov iz bankomatov, ugotavljajo pa, da se več ljudi poslužuje te oblike dvigovanja gotovine. Nedvomno si s tem prihranijo pot v osem enot zasavske banke, znabiti celo postajanje pred okenci. Zdaj imamo v Zasavju nameščenih pet bankomatov, in kot kaže statistika, so 'najbolj oblegani v občinskih središčih, najbolj v Trbovljah, kjer so lani izračunah, da se na B A pred centralno enoto oskrbuje z gotovino poprečno po 165 imetnikov tekočih računov, najmanj pa na Izlakah le po 24 ur nadan. Vendar so to podatki za lansko leto; letos si po tej poti zagotav lja potrebno gotovino še več
lj udi. Res pa je, da več kot 15.000,00 tolarjev na dan ni mogoče dobiti iz teh naprav. Res pa je tudi, da je mogoče v bankomate vlagati depozitne vloge, skratka vse po načelu: opravimo naše v sakdan je ali siceršnje denarne potrebe čimbolj gospodarno, brez postajanja pred okenci, četudi je pred njimi malce večja gneča le ob koncu meseca pri izplačilu pokojnin ali v posamičnih drugih primerih.
M.V.
TELEKOM
SLOVENIJE PE TRBOVLJE
tel.: 26-626, fax: 26-900
/Vli sto vedeli?
Da lahko uporabljate SKRAJŠANO IZBIRANJE, ki pomeni znaten prihranek časa in večjo natančnost,saj z manjšim številom klicnih številk (2 ali 3) pokličete željenega naročnika,
ki ima lahko tudi do 15 številk (tujina). se nadaljuje
INFORMACIJE 64-250, 64-166
trgovina
KMETOVALEC
Milan Razpotnik s.p. Podlipovica 3 1411 Izlake tel.: 0601-73-834
Na zalogi vse za kosilnice BCS kosa BSC (it) 2.900,00 prst dvojni BCS 1.100,00 Ugodno: PUROMAT 10Obar 33.000,00 škropilnica motorna 65.900,00 Trgovina je odprta vsak dan od 7.-20.ure.
NE PREZRITE!
TRGOVINA MAPI V JESENOVEM (na žagi)
je odprta vse dni v letu
od 9.00 do 20.00
NON-STOP
ob pestri izbiri še posebna ponudba:
-	sladkor Ormož 1 kg ...119,00
-	pralni prašek TRES 8kg ... 1.799,00
PNEUMATIC TRADE Jurij Plevčak s.p.
Trg revolucije 8b, Trbovlje
V	novi avtomatski avtopralnici vas čaka temeljito in hitro pranje vašega jeklenega konjička, ki ga lahko istočasno očistimo tudi spodaj.
V	pnevmatic servisu vam ponujamo preko 1000 različnih avtoplaščev, vseh dimenzij in znamk. Imamo tudi pestro izbiro aluminijastih platišč. Ugodni plačilni pogoji. Odprto: 8-12h, 13-17h, sobota 7-13h. V primeru lepega vremena peremo tudi ob nedeljah od 8-12h.
OKOVIC Franko VODOINSTALATERSTVO
Kešetovo 7, Trbovlje Tel.: 0601/26-359, mobitel:0609/628-953
ART OPTIKA d.d. poslovalnica: 1420 Trbovlje Trg revolucije 28d tel.: 0601-21-253
Trgovina
POHIŠTVO
(bivša
Cankarjeva
založba)
*	Velika izbira okvirjev za očala
*	Vse vrste leč za očala domačih in tujih proizvajalcev
*	Etuiji za očala
*	Povečevalne lupe
*	Športna in sončna očala
*	Drobna usnjena galanterija
Obiščite nas in se prepričajte!
Pohištva .vseh vrst - popusti 5-25% Krediti 12-24 mesecev
telefon: 0601-22-369
Odpiralni čas
8.00-	11.30 sobota
16.00-	19.00	8.00-12.00
Andreja Novak s.p. Pizzerija in pivnica
DIMNIK
Cesta oktoberske rev. 1 Trbovlje
tel.: 0601-24-250
Naročila in rezervacije sprejemamo tudi po telefonu
Odpriralni čas: 8.00-23.00 pet.,sob.: 8.00-02.00 nedelja zaprto
STAVBNO KLEPARSTVO
Trbovlje, tel.: 0601-27-885 Montaža žlebov, odtokov, strešne-dimniške obrobe, snegobrani
|
INTEGRAL zagorje d.o.o.
Tel.:64 443, 64 032, 64 420
POTOVANJA - IZLETI
LENTI
LENTI
PLIBERK
20.4.96
27.4.96
26.4.96
Prijave in informacije "INTEGRAL" Zagorje


m
pl
VUUUil T J
tod A

TRBOVLJE
[ 11 ■ ■ HB Trg svobode 1 la, 61420 lAovlje IH tol" +386 601 26 333, 26 056 21 358, fax: +386 601 26 228
VB
Če se ne, je to lahko tudi eden od simptomov, da je okužena s steklino.
Menda je stanje v Zasavju zares zaskrbljujoče. Veterinarska inšpektorica Vanda Hafner pravi, da se ljudje najbrž ne zavedajo, za kako resno zadevo gre.
V Zasavju so zaradi primerov stekline vse tri občine že od novembra lani proglašene za okužene s steklino. Ker po zakonskih določilih velja neko območje za okuženo še tri mesece potem, ko je bil laboratorijsko potrjen zadnji primerživali sumljive na steklino in ker so zadnje primere stekline zabeležili v začetku aprila letos, veljajo odrejeni ukrepi še vse do začetka julija. Do tedaj morajo občani zapirati pse in mačke, zadolženi pa potepuške mačke in pse lovijo. Odločbe kot "javno naznanilo" visijo na oglasnih deskah na vseh Občinah. Iz njih so razvidni ukrepi, ki so odrejeni za zatiranje stekline.
Psi...
Letos se je število primerov stekline še povečalo. Dosedaj je znanih devetnajst primerov laboratorijsko potrjenih primerov steklih lisic, ki so bile večinoma v stiku s psi. Nekaj teh psov so po veljavnih predpisih pokončali, ker niso bili cepljeni proti steklini. Za nekaj psov pa so odredih trimesečne karantene in jih čepih proti steklini.
Poleg tega so tudi štirje primeri steklih mačk. Eden od njih je bil potepuški maček, ki so ga našli na Polju v Zagorju. Trije mački pa so bih domači. Zato so proti stekhni
zaščitno čepih tudi člane dveh družin in odredih karanteno za goveji hlev na Izlakah. Tudi Živah v hlevu so preventivno čepih proti stekhni
V hrastniški občini so zadnje primere stekline odkrili v Brnici, TKI, Taborniški poti, Brdcah, Uhci Hermana Debelaka nad železniško postajo, Uničnem, Prapretnem, Pleskovem, Krnicah, Podkraju, Savni peči in v Gorah. V trboveljski občini so primere stekhne odkrili na Majcenovi cesti, Nasipih, v Gabrskem, na Trgu Franca Fakina in v Knezdolu. V zagorski občini pa so zadnje primere stekhne zabeležili na Rovah, v Selu, Kotredežu, Zavinah, Dolenji vasi, na Polju, v Šemniku in Prhovcu.
Zaradi številnih primerov so laboratorijske izvide opravih le za poginjene, pobite ah ustreljene Živah, ki so bile v 'stiku' z domačimi živalmi. Vendar Vanda Hafner z gotovostjo zatrjuje, da so stekle tudi vse tiste lisice, ki se nenavadno obnašajo in pridejo sredi dneva do naselij.
15. aprila se v Zasavju začenja predpisana splošna vakcinacijapsov proti stekhni, ki bo trajala do 22. aprila. Ko bo vakcinacija zaključena, bodo pristojni preverjali nove podatke v registru, posebej še podatke o skoraj 170 'sumljivih' lastnikih psov, ki svojih hišnih
ljubljenčkov ne pripeljejo na odrejeno cepljenje, jih ne prijavijo in jih. ko jih nimajo več, tudi ne odjavijo. Za take prekrške jim grozi tudi denamakazen od 40.000 tolarjev naprej.
... in mački
Za mačke zaenkrat še ni zakonsko predpisano splošno preventivno cepljenje proti steklini. Lastniki morajo cepiti le tiste mačke, ki se udeležujejo raznih razstav. Toda take mačke lastniki največkratzadržujejo v stanovanju. Problem so predvsem tiste muce, ki jim lastniki pustijo, da spijo zunaj in se potepajo okrog hiš. Največ takih primerov je na kmetijah in pri stanovanjskih hišah v naseljih. Vanda Hafner poziva lastnike takih mačkov, da razmislijo o tem, da bi jih dah cepiti proti stekhni. Lastniki naj bodo tudi pozorni na vedenje mačk. Ko te čepijo na mestu, se ne umivajo, ne vzamejo ponujene hrane, jim začne opletali zadnji del telesa in zateglo mijavkajo, je velika možnost, da so okužene. Lastniki in drugi člani družine naj se takih živali ne dotikajo in naj pokhčejo veterinarja.
Ravno zaradi primerov stekhne pri mačkah je bila s posebno odločbo za vsako občino posebej odrejena dvodnevna akcija pobiranja potepuških psov in mačk, ki so ga izvajale ekipe higienikov Veterinarskega zavoda Slovenije iz Nove Gorice, Ljubljane in Celja. Ob tem je Vanda Hafner navedla primer, kako je na Polju v Zagorju odkrila
lastnika necepljenega psa s šestimi mladiči. S steklino jih je bilo okuženih enajst, od tega trije ljudje.
Cepiti tudi živino
Ker so vse tri občine proglašene za okužene s steklino in glede na navedene podatke še ne bodo sproščene še najmanj do začetka j uhja, predstavlja to tudi neposredno nevarnost za Živah, ki jih kmetje preko poletja pasejo. Zato veterinarska inšpektorica Vanda Hafner priporoča, da dajo lastniki tudi te Živah preventivno cepiti proti stekhni. Po določihh Odredbe o izvajanju preventivnih ukrepov zaradi odkrivanja in preprečevanja živalskih kužnih bolezni v letošnjem letu, je na okuženem in ogroženem območju treba vakcinirati proti stekhni tudi domače Živah, ki se ženejo izven nasehj na skupno letno pašo. To pomeni, da v teh primerih stroške cepljenja krije država.
VZasavju imajo kmetje večinoma urejeno letno pašo tako, da živali podnevi spuščajo v ograjen prostor, zvečer pa vrnejo v hlev. V teh primerih pa niso upravičeni do kritja stroškov vakcinacije. Vendar imajo v primeru, da bi bil njihov hlev oziroma dvorišče zaradi pojava stekhne z odločbo proglašen za okužen s steklino, pravico do povrnitve vseh stroškov, ki bi v zvezi s tem nastali. Tudi do že predčasno opravljenega cepljenja proti stekhni.
Tatjana Polanc
Dobili igrače
Na OŠ Vitka Pavliča Hrastnik imajo poleg rednih oddelkov OŠ tudi Oddelek vzgoje in izobraževanja, v katerega je vključeno devet otrok z zinemo motnjo v duševnem razvoju. Otroci se ukvarjajo tudi z raznimi aktivnostmi, ki so navedene v programu in takimi, ki pripomorejo k dobremu počutju otrok v šob in boljšemu vključevanju otrok v širše okolje.
Predsednik Rotary Cluba poklanja otrokom OŠ s prilagojenim programom v Hrastniku igrače.
V sako leto se otroci veselijo šole v naravi, ki nudi največ možnosti za sprostitev. V letošnjem letu pa jih je razveselil tudi Rotary Club iz Ljubljane. To je mednar odna nepolitična organizacija, ki deluje na načelu poslovne solidarnosti. Povabili so jih na Miklavžev koncert, kjer se zbirajo prostovoljni prispevki državljanov zahumanitamo pomoč, namenjen tudi otrokom z motnjami v razvoju. Iz sredstev, ki so bila zbrana, so tudi otrokom iz hrastniškega oddelka namenili
100.000	tolaijev zaigrače Yomi, s popustom pa so lahko izbrali igrače v vrednosti
115.000	tolarjev. Svečan trenutek je napočil v ponedeljek, 15. aprila, ko sojini ob prisotnosti povabljenih gostov igrače izročib predstavniki Yomi-jaterpredsednik Rotary Cluba Ljubljana, Ferdo Pečjak. Veselje otrok je bilo neizmerno, v imenu šole in otrok pa se najlepše zahvaljujejo vsem, la so pripomogli k nakupu igrač, ki bodo popestrile in polepšale marsikatero uro delovnega dne.
Vladimira Klenovšek
Ugoden oddih za otroke
RKS Območna organizacija Zagorje ob Savi obvešča starše otrok, starih od 6 do 12 let, da tudi v letošnjem letu organizira letovanje na Debelem rtiču, ki bo predvidoma v avgustu. Ekonomska cena 10-dnevnega bivanjaje 34.850 tolarjev, možno je plačilo v petih obrokih. Vpis'otrok za letovanje se prične 6. maja vsak dan, razen petka od 8. do 12. ure na Cesti zmage I ali po telefonu 61-176.
B.R.
URBAN LASNIK
Urban Lasnik je rojen v Ojstriei pri Dravogradu, v Hrastnik pa je prišel pred dobrimi tridesetimi leti. Spominja se, da je že kot majhen pomagal staremu očetu pri čebelarstvu in tudi
dandanes mu je še vedno predan.
Njegova mladost je bila težka, saj je bil med vojno v internaciji. S prijateljem sta nekega dne izkoristila priložnost in pobegnila domov. V Košenjaku se je priključilk VDV Brigadi inko so osvobodib Dravograd, je bil v drugem bataljonu strelske brigade. Dodeljen je bil k narodni zaščiti in, ko so po Pohorju preganjali ustaše, je bil ranjen. Zdravil seje v mariborski bolnišnici, kjerje ostal zaposlen kot bolničar. Kasneje seje zaposbl v ljubljanski vojaški bolnišnici kot šef bolničaijev na internem oddelku.
Ko seje leta 1964 izšolal za policista, gaje pot pripeljala v Hrastnik. Pa ni prišel le Urban. Od doma je pripeljal tudi vse čebele. Sedaj ima v Knezdolu zidan čebelnjak s štiriintridesetimi panji. Čebelarstvo gaje že od nekdaj privlačilo in prebral je vso strokovno Uteraturo o bolezni in razvoju čebel. "Ljudje ne vedo, kako zdravilen je med in za kaj vse se lahko uporablja. Med je lahko dobro sredstvo za umirjanje živcev, zdravilo pri vnetju sluznice v ustni in nosni votbni ter pri kašlju, uporabljamo ga lahko pri opeklinah, zaprtju in zasluzenju. oslovskem kašlju, kot zdravilo za bolne oči, za želodec,... Med lahko uporabljamo tudi kot lepotilo, razkužilo, mazilo za rane in še pri mnogih drugih nevšečnostih in težavah," pravi Urban. Sam izdeluje propolis in med, vendar so ti izdelki prepoceni, da bi se človek lahko z njimi preživljal.
Urban je v šob poučeval čebelarstvo inbilpobudnik za gradnjo novega hrastniškega čebelarskega dom a. Dolgaletaje bil blagajnik in predsednik čebelarskegadmštvaterzasvoje zasluge prejel bronasto, srebrno in zlato medaljo. "Spomladi, ko je sezona, grem vsak dan do svojega čebelnjaka. Vsak dragi datljih hranim s pogačami in sladkorno raztopino. Pozimi čebele živijo do šest meSecev, poleti pale tri tedne. Njihovi sovražniki so ose, sršeni in ptice, največji pa je seveda človek, ker škropi cvetove sadnega drevja, pšenico ter zatiraplevel. Tudi hrastniški zrak zelo slabo vpliva nanje," je povedal Urban.
Včasih je veliko planinaril, bil gasilec, lovec in ribič. Sedaj gre pozimi, ko nima dela s čebelami, najage, in tudi v gasilskem društvu je še aktiven član. Z ribolovom pa je prenehal, saj težje hodi.
"V preteklosti je imel vsak kmet dva do tri panje čebel, sedaj pa so čebelarji zelo redki. Tudi v našem društvu jih je bolj malo. Meni čebelarstvo pomeni predvsem hobi in sprostitev. Izdelava medu je kar precej draga, saj je potrebno kupiti sladkor. Izdelan med pa je poceni in z njim ne moreš obogateti. Je pa zelo zdravilen in škoda, da ljudje ne vedo, kako vse si lahko z njim pomagajo lajšati bolečine in se z njim zdraviti. Tudi po prestani bolezni je lahko med odlično sredstvo za okrepitev," je še povedal Urban Lasnik, ki je čebelam predan že skoraj šestdeset let.
Jerca Vučetič

ua
Potovanja so svojevrstna avantura, pravljična doživetja, fantastična potepanja, odlična srečanja, vzhičene priložnosti, ki očarajo in povežejo ljudi različnih koncev sveta. O tovrstnih prijetnih presenečenjih in slikovitostih smo tokrat poklepetali z nekaterimi mimoidočimi.
Tekst in foto: Petra Radovič
Nika Podlogar, prometni tehnik iz
Sevnice: "Gotovo mora vsak človek potovati, saj tudi tako je, da vsak svoje bolj ceni, ko še druge spozna. Mene privlačijo tako severne kot južne države, tipično evropske države, kot sta recimo Avstrija in Italija, pa ne preveč. Potovanja zelo obogatijo človeka, saj vidiš, kakšno je življenje drugje, kakšna so verovanja, običaji. Bila sem že na Tajskem, Portugalskem, v Turčiji, Maroku. Romuniji, Bolgariji. Vendar mi je bilo najbolj všeč na Tajskem. Pravijo, daje to dežela večnega smehljaja in mislim, da je v resnici tako. Ljudje so zelo prijazni, lahko si brez strahu, da bi te okradli. V Maroku moraš biti bolj na preži, ker je ogromno tatov. V Turčiji lahko veliko zapraviš, saj je usnje poceni. V Bolgariji je izjemna revščina. V Indiji naprimer pa čas ni tvoj gospodar. Sedaj si želim na Aljasko. I lodim tudi na nedeljske izlete v hribe, ampak upam, da bo denar, ko se bom lahko spet kam odpravila."
Jurij Bantan, strojni tehnik z Dola pri Hrastniku: "Mislim, da mora najprej vsak spoznati svojo deželo, kije tudi vredna ogleda in ima veliko zanimivosti. Glede tujine si od nekdaj želim videti Niagare. Verjetno pa je danes lažje potovati, vsaj glede prevoznih sredstev, številnih agencij. Vprašanje je, kdaj lahko rečeš, da si dosti potoval, čeravno sem prepotoval Evropo, tudi Rusijo, je še mnogo tega, kar bi si rad ogledal. Z družino je težje potovati, pa tudi dražje. Na potovanja sem šel le redko z agencijo, saj si sicer vezan na obveznosti in ne moreš spoznati toliko ljudi oziroma težje navežeš stik."
Julij Gorenc, kovinar iz Hrastnika:
"Če bi imel več denarja, bi si privoščil več potovanj. Mislim, da ima vsak človek željo po potovanjih. Navkljub številnim agencijam, se mi zdi, da zdaj niso časi za to, ker ljudje
nimajo denarja, da bi potovali, saj si mnogi še počitnic na morju ne 'špogajo'. Največkrat si kar po televiziji ogledam kakšne reportaže iz potovanj. Če že ne drugače, si ljudje vsaj tako širimo obzorja."
Vili Korbar, steklopihaleciz Hrastnika: "Veliko sem prepotoval, v glavnem po Evropi, saj je bilo včasih ceneje potovati. Če bo denar, bi si rad ogledal tudi Grčijo, pa tudi Slovenije ne poznam najbolje, sploh večja mesta, sicer pa zahajam tudi v hribe. Od potovanj lahko veliko odneseš,	vidiš
znamenitosti, način življenja, dostikrat si tovrstne reportaže ogledam kar po televiziji."
Urška Glinšek, gospodinjska pomočnica iz Trbovelj:
"Fino je, če imajo mladi toliko denarja, da lahko potujejo. Videla sem že nekaj držav. Sicer pa me predvsem privlači safari-stil, divjina, puščave, kjer je veliko sonca. Včasih se odpravim tudi v hribe, ampak nisem izrazita planinka. Precej rajši hodim na morje. Če se kam odpravim, prinesem tudi kak spominček ali kos garderobe, seznaniš se tudi, kakšni soljudje po svetu."
Danica Repovš, prodajalka z Izlak: "Mislim, da ni nujno, da ima človek denar, če hoče potovati, razen če potuje z letalom. Včasih smo bili malce, da tako rečem 'sociali-stično zavrti', da nismo potovali, je bilo vedno veliko obveznosti. Sicer pa sem kar dosti potovala, treba pa je spoznavati tudi lepote Slovenije, tudi v tem smislu, da bi bolj čuvali
na-ravo."
Denis Kokalj, uslužbenec iz Save pri Litiji: "Glede agencij je sedaj več možnosti za potovanja, sicer pa ljudje v večini nimajo denarja. Mene bolj zanimajo države Bližnjega Vzhoda - Irak, Iran, Sirija, Jordanija. Odvisno pa je, s kak-šnim namenom ljudje potujejo.

Nekateri se odločijo za ogled znamenitosti, kulture, bodisi za verske običa-je, način življenja ali zaradi česa drugega. V Španiji, kjer sem bil, se recimo človek tudi sprosti. Predvsem pa povsod vidiš veliko novega, čisto drugače doživiš potovanje, kot če bi to gledal po televiziji. Sicer pa mi za hribolazenje zmanjkuje časa, sedaj pa so zelo popularne reke - Kolpa, Krka. Tja veliko zahajajo."
Orlando Povše, kemijski tehnik iz
Mengša: "Tudi potovati je treba, kaj boš pa doma. Navadno mi ostane toliko denarja, da se še kam odpravim, vedno poskrbim, da je tudi žurersko. Potoval sem po Evropi, mislim, da je arhitekturno zelo bogata. Mene pa v tujih državah zanima vse od jedače, pijače, okolja, znamenitosti, pred-vsempa, dadoživiš tudi utrip mesta. Od slovenskih mest me bolj pritegne Ljubljana in ne Celje, sicer pa slovenskih hribov in znamenitosti ne poznam najbolje."
Milica Savič, zobozdravnica iz Ljubl jane: "Zelo rada potujem, zelo dobro poznam bivšo Jugoslavijo in še vedno se mi zdi črnogorsko primorje najlepše, čeprav sedaj več letujemo v Istri. Po Sloveniji sem veliko potovala, tudi Evropo poznam, kot tudi ostale države. Grčija se mi zdi čudovita. V Tunisu je izredna čistoča, čeprav imamo predsodke, da so tam Afričani, je pa to prijetna dežela za počitnice. Tudi v Ameriki smo bili, ker hčerka študira v Kanadi in moram reči, daje za razliko od Amerike, kjer je tudi revščina, Kanada zelo bogata dežela, kjer ljudje niso toliko obremenjeni. Mislim pa, da človek ni popoln, če nikamor ne gre. Rada bi spoznala tudi Rusijo zaradi izjemnega kulturnega potenciala. Mnenja pa sem, da mora človek vedeti, kaj želi in tako najde tudi denar za potovanja."
Fariči Moljk
Predavanje, Id ija ni bila
Plakati, ki sp bili prilepljeni na vidnih mestih Dola in letaki, ki so jih raznosili Solarji, so obetali v petek. 12. aprila, ob 19.30 uri zanimivo predavanje. Jože Cajzek, alpinist iz Rimskih Toplic je vabil na predavanje o vrhovih perujskih Andov. Povedati je želel, kako se je tja odpravil in ob diapozitivih predstaviti njihovo ; življenje in zgodovino. Na plakatih je pisalo tudi to, da bo ntogpbe : kupiti inkovske predmete. Vstopnina: 350 SIT.	>
Človek se ob petkih /večer kar ležko kant odpravi. Komaj čakaš, 5:|: da se neobremenjen z jutrišnjim dnem počiš na kavč s časopisom ali knjigo v roki. Pa /Ivreš voljoe saj veš, da so predavanja alpinistov vedno privlačna. Nalezeš se njihove energije, brez katere ne bi mogli premagovati naporov... Jožeta Caj/ka sicer nisem poznala, vendar mi je zadostovalo, da prihaja od tam, kjer so doma prekaljeni alpinisti.
ločno ob 19.30 stopim torej v razsvetljeni razred dolske Šole. ; Vame zazijajo prazni stoli, lepo razporejeni. "Kar naprej, saj mogoče še kdo pride...” slišim prijazen glas. medlem ko žc ' ! razmišljam, kako j e to mogoče. Kdo je organizator?Dolski planinci? V njihovi organizaciji so bila doslej predavanja dobro obis- ! kana... In Jože žc pojasnjuje: "V januarju sem se pogovarjal z vodstvom Planinskega društva Dol, vendar Za predavanje niso bili ! navdušeni, ker so imeli veliko dela... Kolega z Dola, ki ga danes ni, mi jerekel, naj se povežem s šolo, saj Dolani radi pridejo na laka 1 predavanja.. Na šoli so bili res prijazni. Dodelili so mi prostor, : prevzeli letake - predvsem za planince... No. za predavanje pa se odloči vsak sam...”
Jože Cajzek je torej naletel na trenutek, ko se Dolani niso 1 odločili za njegova predavanja... S kolegom sta mirno pospravila , diapozitive, kasetofon, razstavljene inkovske predmete. Tudi stole	j
sla postavila za mize, da ne bo treba snažilki pospravljali za njima. , In Še opravičil se je. za čas. ki sem ga izgubila. Ne bi bilo treba. Človek nikoli njč ne izgubi. Vsak trenutek si bogatejši za kakšno spoznanje.... Videla sem. kako prenese alpinist ''neuspeh", S katerim se sreča v dolini...	'<
Če kakšno društvo ali organizacijo zanima, kaj ima Jože Cajzek	1
povedati o vrhovih perujskih Andov, kjer je bil že dvakrat, naj mu ; piše v Senožeti'. 5. v Rimske Toplice. Pišete mu lahko tudi za kaseto, ki bo izšla te dni z dokumentarnim filmom, dolgim uro in pol.	;
ŽIVA
Imate doma kakšnega ljubljenca ? Ali kdaj razmišljate o tem, da je vaš prijatelj? Nekoč sem nekje prebrala, da je žival edini prijatelj, ki te ne izigra. Res je, pes ti ne more speljati fanta ali dekle, naj se to še tako čudno sliši. Ko ti je hudo, posluša in le ne prekinja. Nasvetov seveda ne moreš pričakovati. Le zakaj bi jih sploh potreboval? Ko se vse zdi najbolj črno, je dovolj le to, da je nekdo ob tebi in te posluša. Živali so prijetni prijatelji - ne sprašujejo in ne grajajo.
Angleški pesnik, ki ga zelo cenim, Lord Byron, je živali zelo ljubil. Morda celo bolj kot ljudi. Toda imeli so ga za norega in posebneža. Ko mu je poginil pes, po njegovih besedah edini prijatelj, ki ga je kdajkoli imel, mu je napisal pesem. Skupaj s poveličujočim napisom jo je dal vklesati v pasji nagrobnik na domačem vrtu. Ljudem se je to zdelo absurdno. Meni ne. Kajti strinjam se z njim. Namreč -tako je zapisal v svoji pesmi - če umre znan človek, se kiparji na moč trudijo in mu izdelajo kar najlepši spomenik, da ostane slaven. Na spomeniku v bistvu sploh ne bereš, kaj je ta človek bil, ampak kaj bi moral biti. Pes pa, ki je tvoj prijatelj, ki te prvi brani in ki je srečen, če gre lahko zate v ogenj, ta gre v pozabo. Pes, ki v tvojem srcu svoje ima srce. Pes, ki je tvoj vdan in zvest prijatelj.
Ljudje prijateljstvo često izigramo. Živali ne. Kajti človek dobroto pozablja, žival pa ne. Človek pozablja tudi zlo, a žival nikoli. Včasih si zaželim, da bi kar odšla nekam v divjino, stran od tega prehitrega in pokvarjenega sveta. Ljudje smo vse preveč zahrbtni, koristolovski in pokvarjeni. Družbo bi mi delale živali in ne bi se srečevala s težavami, ki pestijo današnji svet. Ne bi srečevala pijancev, narkomanov, prevarantov, nasilnežev. Nihče mi ne bi govoril, kako moram živeti, kako se moram vesti in mogoče celo - kako moram misliti. Ljudje pa smo socialna bitja in kaj kmalu bi spoznala, da kljub družbi živali ne bi preživela.
Pristno prijateljstvo lahko sklenem tudi "tukaj". Doma imamo psa in res ga imam rada. Ker nisem jaz njegov gospodar, me bolj malo uboga. Pa nič ne de. Ko sem bila mlajša, je v meni našel prijateljico za igro in družabnico za norčije. Tako me doživlja še sedaj in navezana sva eden na drugega. Hudo mi je, ko se zavem, da se stara in nas bo moral kmalu zapustiti. Najraje bi mu tudi jaz, mojemu prijatelju, posta vila spomenik. Ljudje bi me imeli za noro, tako kol Byrona. Pa kaj. Si mar nekdo, pa čeprav pes, ki je z mano preživel otroštvo in mladost, me spravljal v smeh in mi popestril puste dni, tega ne zasluži? Nekdo, ki se ni nikoli pehal za denarjem, kariero, renomejem ali pretepal žene in otrok, ni pil in ni izkoriščal ljudi.
Tudi muhe ne ubijem več. Le zakaj? Res, da ne deli veselja z menoj, niti me ne posluša, ko sem žalostna, tako kot pes. Vendar ima tudi muha pravico do življenja. In jaz nimam pravice, da ji ga vzamem. "Če na dve nogi vstala bi žival, bi se v dno duše sramoval,"je napisal Byron. Ob tej misli se vedno spomnim na . tiste, ki trpinčijo svoje hišne ljubljence, z avtomobili namerno povozijo mačke ali zajce, z zračnimi puškami streljajo vrabčke in na ženske, ki se odevajo v krzno, na lovce, ki tekmujejo s trofejami, na brezčutneže, ki zastrupljajo miši in podgane,... Presneto, kako prav je imel!
rnmmmmmmm ..mmmmmmm

Po nekaj zobotehniških izkušnjah je imel gnilih zob dovolj in vrgel se je v prosvetne vode. Danes je direktor Delavskega doma Zagorje, občinski svetnik, kulturnik. Je tisti, ki skrbi, da se v Zagorju nekaj dogaja. Od gledaliških predstav, otvoritev razstav, filmskih gledališč, koncertov.
Zagorje letos praznuje 700-letnico prve pisne omembe. Nande Razboršek je član komisije, ki bo poskrbela, da bo ta častitljiva obletnica Zagorja dostojno obeležena.
V okviru praznovanja 700-letnice Zagorja pripravljate te dni razstavo fotografij?
Da, razstavili bomo fotografije, ki so nastale, ko sva s Tomom Brezovarjem hodila po zagorski občini in iskala primerne motive za pripravo prospekta Zagoija. Tako bodo nekatere fotografije slične tistim, objavljenim v prospektu. Razstavo naj bi odprli na predvečer revije pevskih zborov 23. aprila, imenovala pa se bo Na našem pragu.
Pri tem vajinem 'pohajkovanju' po občini, sta odkrila kar nekaj zanimivih reči?
Izvedela sva, da imamo nekje v Podkumu Metzingeijeve slike.Potem sva si ogledala cerkve v Padežu, Rodežu... Povprašal sem v ljubljanski Narodni galeriji, če vedo, da sta dve sliki res delo znamenitega slovenskega baročnega slikarja Valentina Metzingerja. Prišli so in ocenili, da gre za boljša primerka Metzingeijevega slikarstva.
Kaj ste storiti?
Sliki sta bili močno poškodovani in treba ju je bilo rešiti nadaljnjega propadanja. Po dogovoru s podkumškim župnikom so sliki odpeljali v Narodno galerijo, da bi ju restavrirali, saj Narodna galerija pripravlja veliko retrospektivno razstavo Valentina Metzingerja.
Kako pa sta sliki sploh zašli v to cerkev?
Kaže, da nista bili narejeni za to podružnično cerkev v Padežu, ker
sta preveliki za stranska oltarja. Prva slika predstavlja Darovanje v templju, na drugi sliki pa sta sv. Kozma in Damjan. Pred časom so nam z Narodne galerije sporočili, da je ena slika že restavrirana. Je kot prerojena. V naši občini bo potrebno najti primeren prostor. Cerkev v Padežu ni primerna zaradi vlage. Morda bi sliki razstavili na eni od prireditev, posvečenih 700-letnici. Naj prej fotografiji, dabi ljudje videti, kakšni sta bili sliki prej, in potem še sliki zdaj. Denar za restavriranje je dala Narodna galerija, nekaj pa tudi naša občina. In mislim, da je bil dobro naložen.
Poleg Mctzingerjevih stik sta s Tomom odkrila tudi druge zanimivosti.
Na razstavi Na našem pragu bo moč videti fotografije znamenite plošče iz cerkve v Rodežu z zahvalo svibenske grofice iz leta 1664. Pred stavljeni bodotudinekateri drugi ostanki gotske arhitekture na naših tleh. Tovrstnega materiala je v naši občini kar precej in morda je skrajni čas, da ga ljudje vidijo.
Pa najstarejša hiša v zagorski občini.
Da, nahaja se v Ravenski vasi. Seveda je nekoliko pokvarjena s sodobnimi posegi. Nekje sem prebral, da je to hiša nekega koseza, ki jih je bilo v času fevdalizma v naši občini precej. Poleg tega sem že lani predlagal razstavo o najdbah iz bronaste dobe. Ko sem to omenil Dušanu Krambergerju, znanemu
zaščitniku kulturnih spomenikov na našem območju, je želel, da bi razstavo združili z razstavo o gotiki. Ravno to popotovanje po naši občini je pokazalo, da imamo marsikaj tudi iz gotskega obdobja. Lani je bila gotika sploh modema. To razstavo bo pripravila Univerza v Ljubljani. Naslov bo imela Spomeniki Zagorja, otvorili pa naj bi jo ob občinskem prazniku avgusta. Vse to bomo delali v soglasju z županom, ki je predsednik komisije za praznovanje 700-letnice Zagorja.
Idej, kako proslaviti ta visok jubilej, torej ne manjka...
Idej je kar precej. Vendar idejo je nekako najlažje izoblikovati, vprašljiva je izvedba. Dosti idej je načrtovanih tudi dolgoročno, zaradi delovnih moči in tudi zaradi finančnih sredstev.
Naleteli ste na prispevke, ki so jih znani Zagorjani svoj čas pripravljati za zbornik, ki pa žal ni izšel...
Žal, čeprav je mnogo prispevkov zelo zanimivih. Eden govori o Srečku Kosovelu. Kosovel se je udeležil literarnega večera v Zagorju, ki gaje pripravil Mile Klopčič. Potem se je mendaprehladil naželezniški postaji, ker so zamudili vlak. Z njim je bil profesor Alfonz Gspan, ki je te spomine pozneje obširno opisal. Eni pravijo, da je Kosovel umrl zaradi tistega prehlada.
Ko sva že ravno pri literarnih večerih. Včasih so bili taki večeri pogostejši.
Včasih je bilo drugače, se mi zdi. Ljudje danes vidijo pesnike in pisatelje na televiziji. Vseeno še vedno pripravljamo take večere. V Zagorju smo tako predstavili Jurija Hudolina, Vlada Garantinija. Francija Lakoviča,...
Nameravate to početi še naprej?
Ob 700-letnici Zagorja bo potrebno promovirati knjigo Janeza Drnovška Moja resnica. Razmišljamo pa tudi, da bi v Zagorje

povabili TrboveljčanaUrošaZupana, ki je trenutno v špici slovenske poezije;
Morda ne bi bilo napak skupaj postaviti točilno mizo, saksofonista in pesnika...
Pred leti smo v stekleni dvorani že pripravljali podobne večere. Družabna srečanja s plesom smo popestrili z obiskom literatov. Takrat so ljudje kar prisluhnili tej vsebini. Seveda so se našli tudi taki, ki so vihali nosove. Mislim, da bi se obliko, kakršno predlagaš, splačalo poskusiti. Toda nekdo se je mora lotiti.
Kaj pa denar?
Tudi denar bi se našel. ZKO v Zagorju ima kar posluh za take zadeve. Mogoče malo zamerim zasavskemu klubu študentov ŠKLAB-u. Zdi se mi, da je svoje javno težišče dela prenesel samo na žure, na družabna srečanja. Med njimi bi se moral najti nekdo, ki bi se lotil tudi stvari, okaterih sva govorila, stvari, kjer bi se kazala njihova intelektualna moč, razgledanost.
Bi ocenili, da se v Zagorju da delati, sc izražati?
Kot Zasavčani ugotavljajo, je Zagotje najbolj odprt kraj v Zasavju. V obdobju, odkar živim tukaj, pa ne zaradi mene, ampak drugih prodornih Zagorjanov, od Beuermanna, Kojnika, Kopitrja do Jurčeve, se je marsikaj spremenilo. Ti ljudje so prodrli z nekaterimi idejami, ki kje drugje mogoče ne bi bile sprejete. Zdi se mi, da Zagotje vse sprejema odprtih rok in vse tudi predela. Mislim, da se tisti, ki ima voljo in
idejo, lahko nekako izrazi, ustvarjalno dela,... Ni pa s perjem postlano. Imeti moraš kar trdo kožo pa tudi zaslombo. Pa ne bom rekel, da pri politikih, ampak pri tistih, ki to kulturno delo cenijo.
V Zagorje prihajajo tudi drugi umetniki. Srečujete se z njimi. Kakšno mnenje imajo o samem kraju, utripu mesta?
Kolikor povedo, so presenečeni nad kulturno dediščino, ki je še ohranjena. Povedo tudi, da so imeli zgrešeno mnenje o Zagorju, npr. da se tukaj vse pogreza, da se rudarji umazani sprehajajo po ulicah.
Pa publika?
Na naše gledališke predstave
prihajajo tudi skupine od drugod, iz Litije. V Zagorju obstaja pozitivno mnenje o kulturnem početju. Niso pa predstave vsak dan. Res, da so za nekatere preredke, ko pa so, smo včasih začudeni, ker je slab obisk. Posebno ob koncertih, namenjenih mladim. Koncerta Zorana Predina in Magnifrca sta bila začuda slabo obiskana. Čeravno mladi kar naprej nekaj 'stokajo', da se nič ne dogaja.
Mogoče koncerta nista bila v pravem ambientu.
Mogoče. Ampak Predin in Magnifico sta želela imeti tak koncert. Poln je bil koncert skupin Orlek in Hiša. Mogoče zato, ker je bil zastonj. Sicer pa, četudi ni bilo obiska, ne bomo vrgli puško v koruzo.
Lahko bi rekel, naj se grejo mladi solit. A najbrž bomo vztrajali naprej. Želel bi, da mi mladi povedo, kaj želijo in na kak način.
Poslušate tudi narodnozabavno glasbo?
Po svoje jo tudi spremljam. Malo namreč sodelujem z narodnozabavnimi ansambli, ker se mi zdi pisanje tekstov za simpatično jezikovno vajo.
Napisali ste kar nekaj tekstov, med njimi narečno Pij pučas.
Ja, kdor hitro pije, ne spoštuje ne sebe, ne vina. Mnenja sem, daje tema o vinu in pijančevanju nekako izpeta. Zanimivojetoiskanjenovega...
Tatjana Polanc
TRBOVLJE
GALANl
Ul. 1 .junija 27 Trbovlje (Bivša Cankarjeva založba)
NAJCENEJSI NAKUP BLAGA IN ZAVES V ZASAVJU
MIKROFIBRA	.... 988,00 SIT/m
OSTANKI BLAGA NA kg
Odprto:
vsak dan med 8.00 - 11.30 in 16.00 - 19.00. sobota od 8.00 - 12.00

m


Če že vlaki ne zamujajo, jo pa stavka železničarjev zagode.
dosega izhodiščne plače 37.000 tolarjev, torej zvišanje le za 2.000 tolarjev, pomeni, da stavka ni bila zaman: "To je le 6-odstotno povišanje, kar ni veliko, ampak v času inflacije je tudi to nekaj, kajti v Nemčiji se kregajo tudi za pfenig, kar je stotina vrednosti nemške marke." Tiri slovenskih železnic so torej prenesli tudi to stavko, kot pravijo, so bila dogajanja delna posledica privatizacije, liberalizacije, tako naj bi šla tudi slovenska železnica po poti preostalih evropskih držav.
Tekst in foto: Petra Radovič
Stavka železničarjev, ki seje začela v sredo, 10. aprila, ob 8. uri in končala istega dne ob 14.15 uri, je bila posledica neuspešnih pogajanj za kolektivno pogodbo. Strojevodje so namreč zahtevali povišanje sobotnega dodatka, povečanje izhodiščne plače, spremembo akta o napredovanju v kolektivni pogodbi.
Problemi v železniškem gospodarstvu so se sicer že pojavili z izgubo jugoslovanskega trga, tudi vzdrževanju lokomotiv niso namenjali večje pozornosti. Ampak to so interne težave, od katerih se je doslej odrazilo le nezadovoljstvo s plačami. Glede na to se je že večkrat pojavilo vprašanje, ali je kljub nizkim plačam potemtakem njihovo delo sploh smiselno. Tovrstne polemike so se porajale druga za drugo, že leta 1987 so železničarji pričeli s stavkami, saj je bil za primer takrat osebni dohodek strojevodje z vsemi dodatki nižji od dohodka pisarniškega delavca. Le-tem so namreč osnovo plače lahko višali na razne načine: preko delovne uspešnosti, preko raznih mehanizmov, medtem ko za delavce niso našli zakonskih aktov za povišanje izhodiščne plače. To velja predvsem za tiste delavce, ki delajo od 6. do 14. ure in ne dobijo nobenih dodatkov. Dalje so z Zakonom o železnici jasno opredelili, daje Železniško gospodarstvo javno podjetje v obliki delniške družbe, s tem, da je infrastruktura last države. Vendar je bila s kolektivno pogodbo sprejeta izhodiščna plača še vedno tako nizka, da delavcu, ki dela od 6. do 14. ure, ne omogoča niti kritje življenjskih stroškov. Kol je rekel Slavko Kmetič, predsednik stavkovnega odbora slovenskih železničarjev,
imajo železničarji sicer izredno dorečeno kolektivno pogodbo, tudi članstvo v Mednarodnem sindikatu, ki je v Londonu, potrjuje, da je stanje slovenskih železničarjev zelo urejeno.
Mogoče se problemi, ki so se vzpostavili s pravkaršnjo stavko - 10. aprila, navezujejo na stanje, ki ga je v železniškem gospodarstvu povzročil nov trg, ko se je zmanjšal tovorniški promet, potniški promet pa je menda interes države in v dobro javnosti ter ni nikdar profiten. S tem v zvezi tovorni promet od 28 milijonov ton tovora, sedaj znaša le 13 milijon ton tovora, kar je bila morda tudi posledica slabega poslovanja. Sporen naj bi bil tudi pred leti podpisan transportni sporazum. Dejstvo pa je, da seje tudi število zaposlenih v tem času drastično zreduciralo, se pravi iz 16.000 zaposlenih na le 10.000 trenutno zaposlenih. Poleg tega so ves čas stremeli za tem, da bi spremenili kolektivno pogodbo oziroma s tem v zvezi vsaj minimalni zajamčeni osebni dohodek.
Debate so namreč zadevale področje, kako s tako majhnim trgom, z lastno produktivnostjo in s konkurenčnimi cestnimi prevozniki izboljšati izhodiščno plačo. Za razliko od stavke leta 1987, ko je šlo za masovne, neorganizirane proteste, je od takrat formiran Zakon o stavki, ki varuje obe
Slavko Kmetič, predsednik stavkovnega odbora slovenskih železničarjev.
sprti strani. Sedanja kolektivna pogodba je veljala do decembra 1995, v skladu z zakonom pa so že tri mesece pred iztekom pogodbe ministrstvu za promet in zveze poslali spisek členov o morebitnih dopolnitvah oziroma spremembah. Z odgovorom na te zahteve pa seje izkazalo, da jim nameravajo obstoječi izhodiščni osebni dohodek še zmanjšati. Pogajanja pa so se nadaljevala še v letošnjem letu, vendar se do 10. marca o vsem niso uspeli dogovoriti, mnenja so se trla in vsebolj je kazalo, da po mirni poti do kompromisov ne bo prišlo.
Sindikat je tako ustanovil pogajalsko skupino, ki seje pogajala s strokovnjaki uprave, ki so za to dobili pooblastilo od
ministrstva za promet in zveze. "V bistvu pa smo poskrbeli le za takoimcnovane lepotne stvari," je dejal Slavko Kmetič, "zato smo 27. marca sprejeli sklep o stavki, kije nepreklicna, tako smo bili tega dne še v funkciji pogajalcev, s tem, da smo že imeli mandat, da se preimenujemo v stavkovni odbor, saj pri nas sindikati vodijo stavko. Pogajanja pa so bila ves čas neusklajena." Očitki so se nanašali tudi na takoimenovano "razumevanje" delavstva, saj je stavkovni odbor menil, da bi morali o proračunu za plače razpravljati tudi s sindikati.
Tudi do 10. aprila so bila pogajanja neuspešna in so očitno pridobila zagon šele s stavko, ko sta pogajalski strani le uspeli uskladiti nekatere zahteve. "Vseskozi smo trdili, da stavka ni smiselna, zato so bila tako dolgotrajna pogajanja," je povedal Bogo Vrhunc, svetovalec generalnega direktorja slovenskih železnic, "vendarle pa smo se uskladili glede spornih točk, ki sta bili, da je delodajalska stran sprejela, da se sobotni dodatek za strojevodje od 15 odstotkov zviša na 20 odstotkov in regres, ki so ga sindikati zahtevali v višini dveh izhodiščnih plač. Prav tako so sindikati popustili pri takoimenovani temi napredovanja. Pri tem gre zato, da se v 45 dneh pripravi pravilnik o napredovanju z upoštevanjem limita, ki ga predstavlja masa plač kot celota. Naša skupna izjava ob zaključku stavke je vsebovala tudi opravičilo potnikom, od 14.15 ure pa so vlaki vozili po sicer veljavnih voznih redih."
Po besedah Slavka Kmetiča tudi



ffi
15. april je dan železničar jev in spomin na zadušitev velike železničarske stavke leta 1920, ki je bila pomembna tudi v družbenopolitičnem pomenu. To je bila naj večja in najbolj organizirana stavka, ki je zajela celotno železniško omrežje takratne kraljevine SHS. Po spopad u na Zaloški cesti pa seje začel zanimiv in zapleten proces cepitve sindikalnega gibanja železničarjev in delavcev drugih strok na Slovenskem. Delavsko gibanje je bilo najbolj osveščeno med železničarji in od tod tudi pričetki siiidikalnegagibanja, ko so začeli reševati žgoča socialnoekonomska vprašanja. Vseskozi so bili pomembna gospodarska panoga, sploh zato, ker so slovenske železnice na geografsko izpostavljenem in strateško	pomembnem
prostoru. Železnice pa se potniki še vedno množično poslužujejo. Tekst in foto: Petra Radovič
Ivo Miklavčič, ključavničar iz Trbovelj: "Občasno uporabljani tudi vlak in mislim, da so zveze kar v redu. Vozni red je po mojem mnenju sprejemljiv tudi za zveze vlakov s preostalimi kraji v Sloveniji kot tudi v mednarodnem prometu. Če kam grem,
se vedno prej informiram pri železniški blagajni, da zvem za točen odhod vlakov in damini treba predolgo čakati. Glede na preostala prevozna sredstva se mi zdi vlak še najugodnejši. Pa tudi bolj sproščen si na vlaku kot v avtu, saj je poskrbljeno tudi za varnost. O železničarski stavki mislim, daje bila upravičena, saj se danes vsak bori, da bi zaslužil kak tolar vpč, majhne plače pa so v večini problem. Ker imam nekaj znancev tudi železničarjev, vem tudi to, da je 15. april dan železničarjev, ampak zakaj, pa ne bi vedel."
Mateja Pristav, učenka iz Trbovelj: "Le redkokdaj se peljem z vlakom, zaenkrat v mestnem prometu več uporabljam avtobus, tudi za prevoz v šolo. Ne vem, kaj bi rekla za vlak v primerjavi z ostalimi prevoznimi sredstvi. Verjetno je tudi pri vožnji z vlakom poskrbljeno za varnost in udobnost potnikov. V vsakem primem pa je tudi to strošek, vsaj mislim, da ne pretirano drag. Za stavko železničarjev sem slišala preko televizije in nimam nobenega posebnega mnenja o tem, morda so sedaj vse stavke upravičene."
Ivan Šalamon, rudar iz Trbovelj:
"Včasih sem se več vozil z vlakom in sicer v različne kraje. Glede na to, da se sin vozi v Ljubljano, sem seznanjen tudi z voznim redom. Vlak je bil vedno cenejši od ostalih prevoznih sredstev. Stavke strojevodij pa ne odobravam, mislim, da si danes marsikdo ne more kar vzeti in imeti. Potem bi morali
stavkati tudi brezposelni, saj so še v slabšem položaju."
Nataša Goste, dijakinja iz Podkuma: "Veliko se vozim z vlaki, saj hodim v Srednjo šolo za šiviljstvo v Ljubljani. Ker imamo deljen pouk - en teden dopoldne in nato en teden popoldne, lahko rečem, da so zveze z vlaki kar v redu. Malce nerodno je. ker
sem iz Podkuma, ko me zvečer pridejo čakat starši, saj tako pozno ni avtobusa. Kar zadeva draginjo vlakov, pa so vlaki za dijake dokaj ugodni, saj imamo popust, sicer bi to zneslo precejšnje stroške. Zeleni vlak je malce bolj udoben pa tudi dražji in se ga poslužujem le takrat, kadar ob tistem času ni drugih vlakov. Ob času stavke so vlaki vozili precej neurejeno, kar dve uri sem morala čakati na vlak v Ljubljano. Mislim pa, da železničarji glede na slovenski standard kar dobro zaslužijo. Sicer je železniški promet še vedno cenejši od avtobusov, pa tudi hitrejši je. Ker mi vožnja itak vzame veliko časa, se zato raje vozim z vlaki."
Renata Kunst, dijakinja iz Save pri Litiji: "V Ljubljano se vozim v šolo in za šolarje je vozni red kar sprejemljiv. Morda bi lahko zvečer po 23. uri vozil
še kakšen vlak iz Ljubljane, sploh če imamo kakšen kulturni dan je potem zveze z vlaki težko uskladili. Sicer pa je cenovno vlak še zmeraj ugodnejši glede na ostala prevozna sredstva. Resnično je boljše, če ima človek lastni prevoz. Ker pač to ni mogoče, se pa raje vozimo z vlaki, saj so kar varni, udobni, brez skrbi med vožnjo prelistaš kakšno knjigo ali s kom poklepetaš. Mislim, da je prav, da imajo tudi železničarji svoj praznik, sploh zato, ker bodo letos slavili že 150-letnico."
Marija Osredkar, šivilja iz Litije:
"Včasih sem se več vozila z vlaki, zdaj se v Ljubljano v šolo vozi sin, tako da sem tudi z voznim redom seznanjena. Vlak je cenejši od ostalih prevoznih sredstev, pa tudi čakati ni treba. Glede na življenjski standard pa je za šolarje, ki nimajo štipendij, dovolj drag. Vozni red je šolarjem kar prilagojen, mislim, da nihče nima s tem preglavic. Morda stavka za tistih par jurjev niti ni imela smisla. Mislim, da se v večini vozijo s potniškim vlakom, osebno pa se na daljše ture raje odpravim z avtom, tudi velike razlike v ceni ni."
Matjaž Urbanc, kurjači/ Kresnic: "V službo se vozim z vlakom in mislim, da vozovnice niso pretirano drage. Tudi s tujimi vlaki sem se veliko vozil, tako da bi naše vlake težko primerjal recimo s francoskimi ali kitajskimi. Mislim pa. da so za kratke vožnje kar udobni. Na
mednarodnih progah so bolj posodobljeni vlaki. O železniški stavki bi dejal le to, daje vsaka stavka problem že zato, ker mislijo, češ če ostali stavkajo, bomo še mi. Verjetno pa nihče nima tolikšne plače, da bi mu bilo nekaj denarja celo odveč. Vem, da se ob dnevu železničarjev spominjamo pokola, ko so s streljanjem zadušili stavko na Zaloški cesti v Ljubljani."
Kolikšna odgovornost je napovedati stavko, vedo najbolj strojevodje - vagoni oziroma kompozicije so pač odvisni od lokomotive.

Zatiranje stekline v Trbovljah

\>tvrm»r.ska inšpekcija-cnota Celje, izpostava Trbovlje, se je 10. in II. aprila lotila široko zasnovane akcije v boju proti steklini, /e novembra lani je to inšpekcija Izdala
Trbovlje, Zagorje in Hrastnik ptiselmcotlJuvbvz. odrejenimi ukrepi, ki jih za takšne primere določajo zakonski predpisi. V vseh trdi zasavskih občinah so
ugotovili 15 primerov pozitivnih živali na steklino. V vseli primerili so bile to lisice. Za pse. ki so prišli v stik s steklimi lisicami, so uvedli karanteno.
Vendar vsi u »krepi, ki so doiocalu da morajo lastniki imeti pse na vrvici ali j;ip| zadrževati doma. niso zalegli:
l::::llllililli!illilil!
ižilifiiliiieiiiliE!!:
sc inšpekcijski ttrgatti cKifočik,
:da izpeljejo ostrejšo akcijo, da bi zajezili širjenje tudi za .
mačke in jih IX,končati. Enak
necepljen, in neiegistnrt.ne
itidividualito, Pohirali so lise iti mačke, ki so se v času akcije brez nadzora gi bale v naseljih. V primeru, čc so bile med ulovljenimi živalmi tudi lake, k, šobile po ziuntiijem videzu videti negovane m so imele lastnika, ki Skrbi zanje, so te živali začasno nastanili v
Dia1Tillah::TiisojjlhMii:ki|j;|

lastništvo, in poravnali vse sifO&fa oskrbovanja živaJi. Obstaja možnost, da. bodo akcijo ponovili, če sr bo to
T4L
Pomladni izleti
Trbovlje - Čeprav seje letošnje zimsko obodbje z mrazom in snegom podaljšalo, izletniške dejavnosti starejših in mlajših planincev niso prenehale. Izleti so bili le redkejši in so večinoma potekali v Zasavju.
V mladinskem odseku pri PD Trbovlje, ki ga vodiSašo Hren, skupaj z mentoricami v šolah ter planinskimi in mladinskimi vodniki, se te dni intenzivno pripravljajo na izlete v bližnje pa tudi bolj oddaljene planine. Pri daljših izletih bo nekaj sredstev za cenejši prevoz prispe valo tudi društvo. PD Trbovlje stremi za tem, da bi v planinsko dejavnost vključili čim več predšolskih in šolskih otrok, srednješolcev, pa tudi študentov.
T.L.
Razgledi slovenskih vrhov
Pred nekaj leti je Televizija Slovenija posnela trideset slovenskih gorskih vrhov z okolico in vsemi zanimivostmi, katerega avtor, pisec besedila in režiserje bil Igor Likar, direktor fotografije pa Janez Kališnik. Del posnetega gradiva je TV Slovenija predvajala že lani, dobršen del pa je še čakal na dodatne posnetke in montažo. Tako bomo drugi del Razgledov slovenskih vrhov sčudovitimi posnetki gorskega sveta, krajine in naravnih in kulturnih znamenitosti lahko gledali in občudovali letos jeseni. Ena od teh oddaj bo namenjena tudi Mrzlici in Kumu ter svetu med tema zasavskima vrhovoma - Trbo vljarn. Pri nastajanju serije je sodelovala tudi Planinska zveza Slovenije, na področju Trbovelj pa trboveljski planinski delavci. Gre za dokumentarno umetniške eseje, ki na filmski trak prinaša pri večini ljudi že skoraj pozabljeni čut za naravno in lepo, za domače in pristno, za preprosto in neposiljeno, za čut torej, ki sta ga na srečo še imela režiser in snemalec.
T.L.
Mrzlica zelo obiskana
Letošnja zima se je kar precej raztegnila, kar se je precej poznalo tudi pri obiskovanju okoliških
planinskih postojank. Kljub temu, daje bilo vso zimo precej snega, pa so številni planinci in izletniki redno obiskovali Mrzlico (1122 metrov) in stopali skozi vrata v prijeten planinski dom, ki ga skrbno in dobro vodi oskrbnica Anica Korošec skupaj z Andrejem. Planinsko društvo Trbovlje, ki j$ lastnik tega doma, načrtuje v letošnjem letu obnovo dotrajanega inventarja, naprav, objekta in še kaj. Letos se bodo lotih obnove strehe, kleti, kuhinje, gostinskega oziroma družabnega prostora, gospodarskega poslopja, vodnega zajetja pitne studenčne vode ter rezervoarja in še kaj drugega. Precej dela bodo opravili prostovoljno, marsikaj pa bo treba nabaviti, za kar pa bodo potrebovali denar in material. Računajo na občasno pomoč raznih sponzorjev
oziroma dobrotnikov.
T.L.
Predavanje o Andih
Planinsko društvo Trbovlje je v sredo, 10. aprila, ob 18. uri v novi dvorani doma Društva upokojencev Trbovlje pripravilo zelo zanimivo predavanje. Predaval je Dušan Košir, alpinist in odpravar, član alpinističnega odseka PD Trbovlje na temo: Po poteh starih Inkov v perujskih Andih. Prikazal je tudi številne barvne diapozitve iz tamkajšnje krajine, andskih gora, pa tudi stara inkovska naselja. Pred začetkom predavanja je Lovski pevski zbor Zveze lovskih družin Zasavje zapel pod vodstvom zborovodje Alberta Ivančiča dve planinski pesmi.
T.L.
Javni poziv za zbiranje predlogov za podelitev naziva "častnega občana" in "Prvojunijske nagrade"
Naziv častnegaobčana podeljuje Občinski svet občanom občine Trbovlje in drugim državljanom Republike Slovenije, kakor tudi državljanom drugih držav za posebne zasluge na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture in športa ter za druge dosežke, ki so pomembni za razvoj občine ali so afirmirali občino Trbovlje v širšem prostoru. Občinski svet lahko podeli vsako leto največ dva naziva častnega občana. Častni občan prejme poleg plakete o podelitvi naziva častnega občana tudi miniaturno skulpturo spomenika "Boja proti Orjuni".
Prvojunijska nagrada se podeljuje občanom Trbovelj, podjetnikom, zavodom, društvom in skupinam, združenjem in drugim organizacijam in skupnostim: za življenjsko delo, za večletno nadpovprečno uspešno delo in uveljavljanje na posameznih področjih, za posamezno avtorsko delo, ki prispeva k razvoju občine, določenega področja v občini, določene populacije občanov ali k afirmiranju občine v širšem prostoru, za izkazano požrtvovalnost^, hrabrost in človekoljubnost ob izjemrnnih dogodkih v občini, za u^aja^jemdVih dejavnosti in tehnologij, ki prispevajo k dodatnem produktivnem zaposlovanju občanov ah čistejšemu okolju v občini, za izjemne dosežke občanov na posameznih področjih ali v institucijah izven občine, ki prispevajo k ugledu občine in občanov.
Občinski svet lahko podeli letno največ dve Prvojunijski nagradi. Prvojunijska nagrada obsega listino o podelitvi, miniaturno skulpturo spomenika "Boja proti Oijuni" ter denarni del, ki znaša tri povprečene neto osebne dohodke v Republiki Sloveniji za preteklo leto in sicer v zaokroženem znesku, ki ga določi Komisija za občinska priznanja.
Predloge lahko podajo občani Trbovelj, podjetja, zavodi, organizacije, društva, krajevne skupnosti, politične stranke in ostali zainteresirani. Predlog za podelitev mora vsebovati: podatke o predlagatelju, osebne podatke o kandidatu, navedbo, za katero priznanje oz. nagrado se kandidat predlaga, opis kanidatovegadela, skaterim predlagatelj utemeljuje njegovo kandidaturo ter druge podatke in dokumente, ki so po mnenju predlagatelja pomembni za utemeljitev predložene kandidature.
Predloge mora komisija sprejeti najkasneje do 8. maja 1996 in sicer priporočeno v zaprti kuverti na naslov: Občina Trbovlje, Komisija za občinska priznanja, Leniniv trg 4, s pripisom: Za javni poziv.
mm:
Bilo je lepo
Prejšnji teden so oskrbovanci iz Doma starejših občanov Polde Eberl-Jamski z Izlak gostovali ssvojoigrico "Nedeljski obisk" v Društvu upokojencev Trbovlje. V načrtu imajo, da bodo z isto igrico v kratkem nastopili tudi v Domu Tišje v Šmartnem pri Litiji. V njihovem domu pa seje prejšnji teden zvrstilo kar nekaj gostov. V četrtek. 11. aprila, jih je obiskal Ženski pevski zbor Korona iz Trbovelj, ki ga sestavljajo vzgojiteljice. Obiskali so jih tudi predstavniki H are Krishna iz Ljubljane, ki so jim predstavili indijsko kulturo, glasbo, vero in filozofijo. Postregli so jih tudi z zdravo hrano. V soboto so se nasmejali komediji "Zakonci stavkajo", ki jo je pripravila in odigrala gledališka skupina iz Čemšenika. V torek, 16. aprila, pa je v njihovem domu pripravil planinsko predavanje že znani in stalni gost Damjan Brvar, ki vedno oskrbovancem ob spremljavi glasbe prikaže diapozitive in ob tem pove zanimiva doživetja.
A.C.
Novice iz hrastniškega doma
V Domu starejših Hrastnik zdaj delujejo tri skupine za samopomoč. Zadnja skupina je bila ustanovljena marca letos. Vse tri imajo poleg socialne delavke iz doma Jasne Riž.nvr-Kosm še zunanje sodelavke, ki prihajajo v dom v svojem prostem času - to so Kristina Strmšek, Lea Hribernik, Melita Predovnik, pred kratkim pa se nam je pridružila še Helena Kreže.
Skupine so postale stalna oblika sestajanja in druženja, kjer gostujejo dobra volja, prijeten klepet in pesem. V se to je velikega pomena zaoskrbo-vance, kar se opazi po tem, da redno prihajajo v skupine, da sojih vzeli za svoje, da se hitro vključijo pogovor.
Konec marca so skupino Jesenski listi obiskali učenci - člani krožka Rdečega križa iz Osnovne šole Dol pri Hrastniku. Krožek že vrsto let uspešno vodi gospa Ivanka Kirn. Učenci so na obisk prišli v svojih uniformah z oznako Rdeči križ. Oskrbovankam so predstavili svoje delo v krožku in povedali, kaj jim to delo pomeni. Razveseljivo je bilo slišati, da radi pomagajo starejšim ljudem, da jih radi obiskujejo na
domovih in jim pomagajo pri raznih opravilih - pri nakupovanju, prinašanju kurjave... Že samo s svojim prihodom paprinesejo veselje k osamljenemu človeku. Članice skupine za samopomoč so jim povedale, kaj delajo v skupini, da se pogovarjajo in da rade deklamirajo. Tokrat so pripravile pesmi Otona Župančiča. Marsikatero pesem kljub 70 ali 80 letom znajo še na pamet, saj se jih spominjajo iz svojih šolskih dni. Ob slovesu so učenci zatrdili, da bi še radi prišli na obisk in tudi v domu se jih bomo vedno razveselili.
Naši stanovalci že težko pričakujejo lepše in toplejše vreme, saj imajo v načrtu čistilno akcijo, ko bodo grabili, pometali v parku in pripravili uto za pomladansko posedanje. Ko bo vreme nekoliko lepše, pa bomo spet pričeli s prevozom stanovalcev na pokopališče, da bodo lahko uredili grobove svojcev. Marec smo sklenili s praznovanjem rojstnih dni stanovalcev. Na skupni prireditvi za vse stanovalce je nastopil Mešani pevski zbor Svoboda iz Trbovelj.
Jasna Rižner-Kosm
Na ogledu rudarskega stanovanja
Skupina za samopomoč Komet je ena izmed sedmih takšnih skupin, ki uspešno delujejo pod vodstvom socialnih delavk v Domu upokojencev Franc Salamon iz Trbovelj. V ponedeljek, 1. aprila, so si članice in člani skupine Komet ogledali staro rudarsko stanovanje na Njivi v Trbovljah, ki so ga preuredili v muzej. Kustosinja iz Revirskega muzeja Trbovlje jih je pospremila v to stanovanje, jim predstavila prostore, pripomočke, oblačila ter povedala nekaj o zgodovini rudarskega življenja, o takratnih težkih časih, ki so jih preživljali rudarji in njihove družine. Oskrbovanci so si z zanimanjem ogledovali stanovanje in bili so veseli, da zopet vidijo stvari, ki sojih tudi sami nekoč uporabljali. Marsikdo se je zamislil nad časi, ko so živeli in kot otroci odraščali v tako skromnih razmerah. Spominjali so se težkega življenja in na koncu so prišli do spoznanja, da so res lahko veseli s tem, kar imajo na razpolago danes.
A.C.
Kometovci v gosteh
V četrtek, 11. aprila, je skupina za samopomoč Komet iz Doma upokojencev Franc Salamon odšla v Šmarje pri Jelšah, kjer so v tamkajšnjem domu obiskali upokojence in oskrbovanec. Tam so
nastopili s svojim mešanim pevskim zborom, ki deluje v okviru skupine in ga vodi Franci Matko. Pripravili so pester program, v katerem so zapeli narodne pesmi. S skupino Komet sodeljuje tudi ansambel Dobro jutro, ki je tudi pripravil prijeten glasbeni nastop. Ansambel Dobro jutro vodi Metod Lavrini, sodelujeta pa tudi Marija Močilar in Franci Matko. V gosteh so bili zelo lepo sprejeti, s svojo predstavitvijo pa so navdušili vse oskrbovance, tako da so kmalu skupaj tudi zapeli in zaplesali. Vse kaže, da seje Komet zelo uveljavil v številnih slovenskih domovih upokojencev, saj je njihova dejavnost pestra in zanimiva. Po prijetnem obisku pa so se spotoma še ustavili v zdravilišču Rogaška Slatina, kjer so si ogledali hotele in prekrasno urejeno okolico. V poznih popoldanskih urah so se polni vtisov in prijetnih doživetij vrnili nazaj v dom.
A.C.
Nedeljski obisk z Izlak
V četrtek, 11. aprila, ob 10. uri so člani gledališke skupine Doma starejših občanov Polde Eberl-Jamski z Izlak nastopili z gledališko predstavo v novi dvorani doma Društva upokojencev Trbovlje na Ulici 1 .junija 16. Izlačani so se zelo uspešno predstavili trboveljskim gledalcem zrazvedril-no igro "Nedeljski obisk". S svojim nastopom so vse navzoče spravili v dobro voljo in odlično razpoloženje. Izlačane so v goste povabili člani literarne sekcije DU Trbovlje.
T.L.

Tekmovanje
upokojencev v streljanju
24. maja bo v Ljubljani nastrelišču na Dolenjski cesti potekalo državno prvenstvo upokojencev v streljanju z zračno puško. Pokrovitelj tekmovanja bo Zveza društev upokojencev Slovenije. Za pripravo in izvedbo prvenstva so imenovali več komisij in odborov - prireditveni odbor, vodstvo tekmovanja, komisijo za pritožbe in komisijo za operativno tehnične zadeve. Vsaka regija, tako tudi zasavsko-posavska. se lahko udeleži tekmovanja z največ dvema ekipama v moški in dvema ekipama v ženski konkurenci. Za dosežena prva tri mesta bodo podelili pokale, ostali pa bodo prejeli diplome oziroma priznanja. Rok za prijave je 10. maj, prijavnina pa znaša 1.000,00 tolarjev za tekmovalca.
T.L.
Spremenjen naslov
Pred kratkim se je Zveza društev upokojencev Slovenije - ZDUS preselila iz prostorov v Domu oskrbovancev na Taboru v Lj ubljani. Za vse, ki se nameravajo zaradi kakšnihkoli zadev obrniti na to zvezo, navajamo nov naslov: ZDUS, Kobetova9, poštni predal 2339,1001 Ljubljana.
T.L.
Ureja Franci Lakovič
Andrej Šušteršič - Sar
Strašljivo
zdravo
Sedaj sem že starec, podoben razvalini in na obrazu mi piše marsikaj od nesreče, ki mi v mladosti ni prizanašala in me tudi v tem obdobju docela ne izpusti iz rok. Od podoživljanja nekdanjih stresov me rešuje le od injekcij umetno povzročena pozaba. Pravzaprav se ničesar ne bi spomnil, če si ne bi takrat vsega tistega zaradi vzhičenosti in dvomov v resničnosti videnega tudi zapisoval.
Morda seje "moja bolezen" začela že takrat, ko meje nepričakovano in na kruto zaničevalen način zapustila ljubica. Najbrž je to razočaranje načelo rano, ki pa jo je intenzivno razbolela šele smrt najbližjega in tudi edinega prijatelja. Izdihnil je mlad, kot sem bil tudi sam, sedemnajstletna žrtev prometne nesreče. Na njegovem pogrebu so se mi "odprle" oči in mi razgrinjale pogled, ki me ni nehal mučiti. "Kako namreč, za vragabožjega, daga sedaj tii več?" sem se spraševal o prijatelju in tožil ljudem naokrog. Nekaj some tešili, trepljali po rami, me celo (popolnoma brez moje potrebe) objem ali, a odgovarjali z nekakšnim: "Tako pač je! Takšno je pač življenje!" Vse to me je le še bolj približevalo zlomu. Torej se temu, da prijatelja več ne bo in to nikjer in nikdar, čudim le jaz? Pa saj to je strašljivo!
Človek bi dejal, da me je obsedla izguba dragocenega prijatelja, a kaj bi dejal na to, da sem na avtocesti zagledal avtomobile, ki so se
Knjižne novosti
Zagorje: 1. Štefančič, M.: Filmski almanah 95; 2. Slovenska smer; 3. Kutjak, A.: Ginekologija i perinatologija; 4. Naravno otroštvo: Vodnikzaprvihsedemletživljenja;5. Šterk,J.: V naročju vetra; 6. Svetina, J.: Razmišljanjaojogi;?. Karničar, D.: Alpinizem, samoljubje, ljubezen; 8. Omerzel-Terlep. M.: Konji - naše pravljice; 9. Vulikič, V.: Dr. Jože Rant, oče slovenskega zobozdravstva; 10. Dobrodošli v Sloveniji (CD-ROM).
Trbovlje: 1. Koron, D.: Pridelovanje jagod; 2. Fajfar, P.: Osnove potresnega inženirstva; 3. Predpisi o društvih in ustanovah; 4. Jogan, M.: Sodobne smeri v sociološki teoriji; 5. Svetina, J.:
Razmišljanja o jogi; 6. Karničar, D.:
Alpinizem, samoljubje, ljubezen; 7. Šterk, J.: V
naročju vetra; 8. Omerzel, M.: Konji - naše pravljice; 9. Naravno
otroštvo - praktični vodnik; 10. Hibbert, E.: Hči.
oddaljevali od mene in za katere sem se zavedal, da jih ne bo nikoli več. Tekel sem zanjimi in jih želel ustaviti, a ni bilo izvedljivo.
Doma sem živel z mamo in sestrico, ki jebila povod naslednjemu šoku. Sestrica namreč ni bila več tako majhna in luštna, kot je bila nekoč! Na njej sem opazil odrasle besede, nastopajoče prsi in resen korak! To me je prizadelo v taki meri, da nisem mogel več zaspati. Kaj je vendar na tem svetu? Kaj je z mano? Kako, da drugi tega ne uvidijo. Sem bolan? Trčen? Mami sem v pretreseno zaskrbljujočem tonu zatulil, naj vendar pogleda, kako je to možno, da se pred najinimi očmi z njeno hčerkico nekaj tako grozljivega dogaja. "Mama, poglej, pogleeej!" Mama pa: "Ja, takšno je pač življenje!" Potem mi je zaskrbljeno milo predlagala, naj po toliko letih obiščem svojega nekdanjega sošolca Mirana: "Saj ga že toliko časa ni si videl, povrhu vsega pa... kaj že je Miran doštudiral?" Dobro sem vedel, kam mamica meri. Miran je z odliko doštudiral nevropsihiatrijo. Mama me je z izlizanimi besedami pošiljala k psihijatru. Tako torej! -
Psihiater in sošolec Miran je postregel z naslednjim šokom! Ko sem ga zagledal, sem mislil, da me bo kap. Po petih letih najinega zadnjega videnja je pred mano stal rahlo plešasti in rejeni debeluh, ki je le medlo spominjal na Mirana. Ko vsaj ne bi! To me je dotolklo. Sesedel sem se na kolena in ga prosil za pomoč. Prijaznome je tešil, uporabil intelekt in srce, zatrjeval mi je, da sem "prefrksiral" pojav minljivosti, ki je del življenja in pogoj razvoja, mar tega ne vem? Da moja bolezen sploh ni bolezen. Odpustil me je s sladkim pomarančnim sokom in kislim nasmeškom.
Odšel sem domov po lopato in kramp in se odpravil na grob mojega prijatelja. Ne vem več, koliko časa sem odkopaval, doklernisem prispel do krste. Hotel sem priti "bolezni"
do dna in se prepričati, kaj mi je, se mar lažem, pretvarjam resnico? Iskal pa sem tudi dokaz za tako zadovoljivo šarmanUiega in rejeno intelektualnega Mirana. Prijateljevo truplo je mojo rano vnelo; tisti smrad in tista sluzava žvarovna njegovega črvivega telesa je naravnost zaudarjala po resnici.
Vso brozgo in ves gnoj mojega prijatelja sem z lopato stlačil v Žakelj in z njim obiskal psihiatra Mirana. Zmotil sem ga pri večerji, nekaj nebistvenega se je opravičeval, jaz pa sem vsebino Žaklja v trenutku stresel na njegovo mizo in kriče spraševal: "Sem bolan? Je z mano vse v redu? Je življenje pač takšno?"
NAGRADNA IGRA
John Travolta je prvič požel svetovno slavo (in celo nominacijo za oskarja) s filmom Vročica sobotne noči. Igral je še v filmih Briljantina, Glej, kdo se oglaša. Šund,...
Spet seje v naše uredništvo zgrnilo na kupe dopisnic s pravilnimi odgovori. Spet smo žrebali, da se je kar kadilo. Sreča je izbrala naslednje nagrajence:
Nataša Čepcrlin, Novi Log 7a, Hrastnik,
Primož Rome, Orehovica 14, Izlake in
Manca Cerkovnik, Cesta 9. avgusta 8c, Zagorje.
Nagrajenci boste po pošti prejeli majski spored tistega kina, katerega nagrado ste prejeli plus dve vstopnici. Tako si boste lahko enkrat v maju brezplačno ogledali katerikoli film skupaj s svojim spremljevalcem oziroma spremljavalko. V naslednji številki Zasavca pa nikar ne prezrite novega nagradnega vprašanja.

fflp/r &
Hrastnik
Šestošoici z Dola so si v torek, 2. aprila, ogledali simfonično matinejo, ki jo je organizirala Glasbena mladina Slovenije. Spored je vseboval Ipavčevo Serenado za godalni orkester, Rimski-Korsakova Sehere-zadoin Čajkovskegaltalijanski Cap-riccio. Po matineji so obiskali še Vodnikovo rojstno hišo v Zgornji Šiški, ki je preurejena v muzej. V njej je tudi galerija s stalnimi razstavami.
F.M.
Trbovlje
Ženski pevski zbor z Dola pri Hrastnikujeimel v soboto, 13. aprila ob 19. uri nastop v dvorani doma Svobode v zgornjih Trbovljah. Pod vodstvom zborovodkinje Elze Jakšič je zbor pel priljubljene narodne in umetne pesmi raznih skladateljev. Zbor je prvikrat gostoval v tem domu in požel vse priznanje poslušalcev.
Zasavska pevska skupnost je za nekaj časa 'poniknila' z vidika pevsko-povezovalne dejavnosti. Dolgo je že, namreč, odkar so v Zasavju v okviru Slovenske pevske skupnosti in občinskih ZKO z medobčinskim povezovanjem ustanovili Zasavsko pevsko skupnost, ki je povezovala več deset odraslih pevskih zborov, organizirala revije včlanjenih pevskih zborov v raznih krajih Zasavja, od Litije, Zagotja, Trbovelj in Hrastnika. Organizirali so tudi zborovodske šole za nove zborovodje, ki jih je že pred leti primanjkovalo. Z nastajanjem in delom ter doseženimi uspehi pa sta tesno povezani imeni dolgoletnih uspešnih zborovodij Riharda Beuermanna in .ložeta Skrinarja. Morda je prav
odsotnost teh dveh takoimenovanih 'velikih imen' pevske dejavnosti, botrovala začasni prekinitvi dela te zveze. Pred kratkim so se znova sestali predstavniki občinskih ZKO Hrastnik, Zagotje, Litijain Trbovlje v Trbovljah, z namenom, da znova pozive delo Zasavske pevske skupnosti. Za sedaj povezuje 40 odraslih pevskih zborov. Dogovor je bil sklenjen, čeravno še ni znano, kdo bo odgovorni strokovni vodja. Sicer bo pa jeseni znova pevska revija.
Mešani pevski zbor Svoboda iz Trbovelj bo v petek, 19. aprila pripravil celovečerni koncert v dvorani na Dolu pri Hrastniku. Zbor bo pod vodstvom zborovodkinje Alenke Ramšak pel narodne in umetni pesmi raznih avtorjev. V goste jih je povabil Zenski pevski zbor iz Dola pri Hrastniku.
Desanka Kreča, že uveljavljena zagorska slikarka in članica Relika, ima od 11. aprila v prostorih Lovskega dvorca samostojno razstavo svojih novejši del. Na ogled je skupno 20 del, večinoma v akvarelni in pastelni tehniki. Med motivi so naslikane zanimivosti iz krajine, večinoma zasavske, v manjši meri je zastopano cvetje, so pa tudi druge upodobitve. Razstavljena dela sije možno ogledali do 10. maja.
Irena Vrčkovnik, znana pevka slovenske zabavne glasbe je v soboto, 13. aprila, v prostorih gostišča Martin v Trbovljah nastopila s prilj ubljenim programom iz svojega repertoarja. V nadaljevanju koncertno zabavnega večera je lastnik gostišča poskrbel za pokušino vin iz območja Jeruzalema in Ormoža.
T.L.
Zagorje
15. revija mladinskih pevskih
zborovbo v dvorani KC DDZagotje od 24. do 26. aprila. Nastopilo bo 49 zborov oziroma skoraj dva tisoč pevcev.
Mešani pevski zbor Svobode iz Trbovelj
Galanten pujsek Babe se je
Zagotjanom 15. aprila predstavil na predpremieri. Priden pujsek daleč pride ali pujsek, ki nemore razumeti, daje njegov edini namen na tej zemlji ta, da ga ljudje pojedo. Prijazen Babe postane tako pujsji ovčar - prvak.
T.P.
Poštar (Postman), režiserja Michaela Radforda, s pikantnimi zgodbami o čilskem pesniku Pablu Nerudi, katerega je odlično odigral italijanski igralec Massimo Troisi, je prišel v zagorske kinodvorane šele na drugi zvonec, saj so ga v okviru filmskega gledališča napovedovali že februarja letos predvajali pa 16. aprila. Nekateri so ga označili za film o ljubezni, drugi pa opažajo zgolj duhovite dialoge. Očitno je vreden ogleda, prejel je tudi oskarja za glasbo.
P.R.
Jevnica
Revija občinskih pevskih zborov
je bila v jevniškem kulturnem domu v organizaciji ZKO Litija in KD Jevnica, ko je nastopilo 14 zborov iz Litija, Šmartna, Gabrovke, Polšnika, poleg domačega mešanega pevskega zbora in ženskega okteta.
K.Š.
Litija
Jože Sevljak, litijski pesnik, se bo v litijski knjižnici predstavil v
torek, 23. aprila ob 18. uri, takorekoč ob slovenskem dnevu knjige. Poleg pogovora bo možno kupiti tudi kakšno njegovih knjig. Deček s severa, je naslov ure pravljic in pogovora o knjigi v knjižnici Lilija ob 17. uri in v knjižnici Šmartno ob 18. uri.
J.	O.
Šmartno
Mešani pevski zbor Zvon se je
bo svoji 106-letnici predstavil v kulturnem domu Šmartno. Zbor že 20 let uspešno vodi zborovodkinja Marjana Vidic. Zapopestritev večera so poskrbeli mladi glasbeni instrumentalisti.
K.	Š.
pvuazaija odmevno prireditev Sillrlic koden - vokal in kitara, ki bo 22. aprila ob 20. uri, ob
Kulturnem domu Španski borci v Ljubljani. Nastopili bodo tudi vŠkaliia skupita Krila Mlajši mladinski pevski zbor OŠ Frana -.Albrehta, Lado Jakša , na
.■.•.■.•.•.v.v.-.v.v.v.-.v.v.v.-.-.-.v.v.v.v.v.-.v.v.vv.v.-.v.sv.v.v.-.-.-.
klaviaturah ter voditelja Zlatka
Lotriči Prireditev je podprlo
Ministrstvo
m
okoljem prostor. ;


T.P.
J
* >
Parnasova pota
Ureja Franci Lakovič
Igor Gošte
Ciklus o domovini -1.
Leden pogled je v tvojih očeh, ki me premrazi do kosti, nič več nasmeh ustnic ne krasi, le laž in bes.
Nekdaj tvoje ljubeče srce toplo, mehko mi zavetje, danes trdo in mrzlo kot kamen, bolj ječa kakor dom.
Naj posije pomladno sonce, ki stopi leden pogled, naj srce tvoje
ne ječa, le topel bo mi dom -in zopet SREČA.

:	:sllii!lll
[m
_JW J

/
NOGOMET
Še kolcalo se jim bo
Napredek Domžale - Zagorje 3:1 (2:1)
Domžale, igrišče v športnemparku. gledalcev 300, sodnik Vivod (Dolič), strelci Grden 0:1 (37), Stankovič 1:1 (43), Bunc 2:1 (45), Perič 3:1 (84).
Domžale: Grešak, Fatič (Perič), Avguštin, Završan, Cvijanovič,
Z	"N
Državna
prvakinja
Rekreativci-veterani namiznoteniškega kluba Trbovlje uspešno zaključujejo sezono. 7. aprila je Živa Prezelj na mednarodnem turnirju Top-spin v Novem mestu, v disciplinah ženske posamezno in ženske dvojeice, obakrat zasedla drugo mesto.
14. aprila so veterani rekreativci sodelovali na odprtem prvenstvu Velenja. TokratjeŽiva Prezelj v disciplini ženske posamezno osvojila prvo mesto, v dvojicah sta Prezelj e va in Franci Bartol osvojila tretje mesto. Herman Krajnc pa je med posamezniki osvojil peto mesto. V tej igralni sezoni se tako Živa Prezelj ponaša z naslovom državne prvakinje, v igrah dvojic so Prezelj-Bartol in Herman Krajnc ter Franci Drobež zasedli tretje mesto v državi.
V_________________________/
Todorov, Marinšek, Krajnik, Lah, Bunc, Stankovič.
Zagorje: Trampuž, A. Kurež, M. Kurež, Krajnc (Guna), Uranič, Rižner, Buovski, Kos (Kovač), Grden, Grčar, Povšnar.
Nogometaši Zagorja so bili v svoj em drugem gostovanju dmgič poraženi. Vendar se lahko tudi zgodi, da se jim bo še kolcalo po izgubljenih točkah, saj so do 43. minute vodili. Vse so prelahko zapravili, kljub temu, daje bilo več kot pol gledalcev iz Zagorja, med njimi tudi "CRAZY BOYSl", ki so se izkazali z glasnim navijanjem. Da bi bila smola še večja, seje v 27. minuti poškodoval Krajnc, ko gaje v boju za žogo Todorov s komolcem udaril v nos. Krajnc je bil v trenutku ves krvav, tako, daje bilo jasno, da ne bo mogel nadaljevati srečanja. Kaj bo z njim, še ni jasno, saj so ga najprej odpeljali v domžalski Zdravstveni dom, vendar krvavenja ni bilo mogoče ustaviti, tako, da je končal v Kliničnem centru Ljubljana.
Do prvega gola sta bili ekipi enakovredni. V 37. minuti pa so se razveselili zagorski navijači. Na robu kazenskega prostora je Grden prejel žogo in s prečudovitim strelom matiral Grešaka, ki je bil nemočen. A je veselje gostov trajalo le 6 minut, saj je že v 43. minuti izenačil Stankovič, potem, ko je zagorska obramba pozabila nanj in mu ni bilo težko zadeti. Po prejetem golu je padla koncentracija in dve minuti kasneje seje rezultat prevesil v korist domačih. Bunc seje nenadoma odločil za strel s 25 metrov, vsi so pričakovali obramboTrampuža, a mu je žoga ušla v mrežo. V 2. polčasu smo bili priča ofenzivi gostov. Priložnosti sta zapravilaUranič in Grden, izkazal pa se vratarTrampuš, kije bravorozno obranil strel Stankoviča, nato pa še Cvijanoviča. Trampuž pa je bil nemočen v 84. minuti, ko je po veliki napaki Buovskega Perič zapečatil usodo Zagorjanov. Je s tem konec
Žogo je Trampužu ušla v mrežo.
upov za obstanek? Vsekakor ne, kajti do konca je še dovolj priložnosti in ob dejstvu, da se razlika med Vevčam ni spremenila, je obstanek realno še mogoč. Vendar se takih priložnosti ne bi smelo zamujati.
P.M.
Rudar prekinil črno serijo
Rudar - Šentjur 2:0 (0:0)
Trbovlje, stadion Rudarja, gledalcev 450, sodnik Kerčmar (Hodoš), strelca B reznikar (51, 11 - m) in Alič (68).
Rudar: Dizdarevič, Izgoršek, Florjane, Breznikar, Žibret, T uršič. Alič (Jorgovan), Sotenšek, Holešek, Oplotnik (Brundič), Borštnar (Ranzinger).
Šentjur: Fideršek, Križnik, Zupanc, Grbave, Marinšek, Blatnik. Vialek, Pirc, Kidrič (Kačičnik), Stanič, Podrepšek (Romih).
Nogometaši Rudarja so po šestih sušitih nastopih, kjer so osvojili le 1 točko, končno le prekinili čmo serijo in v sedmem nastopu nadaljevanja prvenstva druge lige prvič zmagali. Prvi polčas še zdaleč ni kazal, da bo tako. Gostje iz Šentjurja so bili v tem delu boljši nasprotnik, ustvarili so si vrsto priložnosti, ki pa jih napadalci niso znali izkoristiti. In, kot se v športu rado zgodi, je sledilaneizbežnakazen. V nadaljevanju so nekoliko zaspali, kar so varovanci trenerja Sivka izkoristili in s precej bolj preudarno in napadalno igro prevzeli pobudo in na koncu zanesljivo zmagali.
Prvi gol so dosegli že v 51. minuti, ko je Marinšek z roko zaustavil zanesljiv zadetek, najstrožjo kazen pa je Breznikar izkoristil. Opogumljeni z vodstvom so si ustvarili še nekaj priložnosti in eno po kombinaciji Holešek - Alič realizirali, kar jim je prineslo zanesljivo zmago.
Z igro v drugem polčasu je Rudar ne le dosegel zasluženo zmago, ampak tudi vrnil zaupanje v uspešnejše nadaljevanje in v večjo bero točk. Trboveljčani res da nimajo na voljo
dovolj kvalitetnih igralcev, azborbeno in predvsem kolektivno igro, kakršno so prikazali tokrat, lahko prebudijo tiste, ki jim za trboveljski nogomet že lep čas ni mar. Pa bi jim motalo biti. Nenazadnje tudi zaradi gledalcev, katerih se je kljub problemom, ki spremljajo Rudarja, zbralo na tribunah lepo število. In zaradi njih se igra nogomet...
J.P.
Zaostale točke domačim...
Kolpa - Litija 3:0 (1:0)
Igrišče NK Kolpa v Podzemlju, gledalcev 300, sodnik Dedič (LJ).
Litija:	Pograjc, Lajovic,
Karamarkovič, Dugič, Props, Čuk, Uršič, Zajc, Živkovič, Agatič, Mele.
V zaostalem srečanju prvega kola so Litijatri med tednom gostovali v Beli Krajini in izgubili. Čeprav je rezultat visok, pa lahko rečemo, da so v sami igri bili Lilijani boljši, a niso imeli igralca, ki bi pripravljene priložnosti izkoristil. Domači so svoje izkoristili in zasluženo zmagah, še dmgič v prvenstvu s 3:0, saj je bil v Litiji enak izid.
S. K.
Visoko - Litija 1:3 (1:0)
Igrišče Visokega, gledalcev 250, strelci: Dolenc 1:0, Lajovic 1:1, Mele 1:2 in Škofca 1:3.
Litija:	Pograjc, Lajovic,
Karamarkovič, Uršič, Props, Čuk, Zajc, Živkovič, Agatič, Mele, Kunič
Gostovanje na Gorenjskem pri zadnjeuvrščeni ekipi nalestvici je bilo za Lilijane zelo pomembno. Po porazu doma v preteklem kolu so to morali nadoknaditi v gosteh, saj bi jih morebitni poraz pripeljal v kritičen položaj. In kot da se tega v prvem polčasu niso zavedali. Domači so bili precelj boljši, dosegli so zadetek in imeli še nekaj priložnosti, ki pa jih na srečo niso izkoristili. Šele lekcija trenerja Tišlerja ob polčasu jih je, kot je pokazalo nadaljevanje, le prebudilo. Začeli so si ustvarjati priložnosti in plod tega so bili trije lepi goli. Edina slabavestzalitijskepristašeiz Visokega je rdeč karton Zajca, ki mu ga je sodnik pokazal zaradi dveh rumenih kartonov. Prav Zajca, ki je na zadnjih srečanjih pokazal izvrstno formo, bodo soigralci pogrešali na sobotnem srečanju proti Elanu izNovega Mesta.
S. K.
ROKOMET
Za 5. mesto
AMC Slovan - Rudis Rudar 1:2 Trbovlje - Trboveljski rokometaši so pretekli teden odigrali še dve tekmi s Slovanom v srednji končnici državnega pivenstva. V sredo so bili boljši Ljubljančani in zmagali s 35:29,

la kome potu la
sobotni obračun (prav tako na Kodeljevem) pajepripadel "radarjem", ki so slavili s 33:26. V tej tekmi jeČop dosegel 11, Senčar 6, Voglar in Vrbnjak po 4, Drobnič in Teržan po 3, Kosec pa 2 zadetka. Na obeh tekmah je zaradi poškodbe manjkal Podbregar.
Rudis Rudar se je tako z 2:1 v zmagah uvrstil v finale srednje končnice in se bo s Preventom iz Slovenj Gradca potegoval za končno 5. mesto v državnem prvenstvu. Zaradi boljše uvrstitve v ligaškem delu bo zopet prednost domačegaigriščanamorebitni tretji, odločilni tekmi imel Rudarjev tekmec. Pivo srečanje bo že to soboto in sicer v Trbovljah.
S. F.
Hudi boji
Inženiring Šarbek - Kodeljevo
20:20 (11:10)
Športna dvorana Litija, gledalcev 300, sodnika Repenšek (Rečica ob Savinji) in Požežnik (Celje).
Inž. Šarbek: Ulčar, Dobravec 1, Bil bij a 1, Privšek 7, T. Kogovšek, Papež 5, Gradišek 1. Lubej 4, B. Kogovšek, Papež, Gradišek, Lubej, B. Kogovšek, Verbajs 1, Jere.
Kodeljevo: Valič, Bavčar 1, Simon 3, Vrtovšek 4, Denac 2, Jelčič 1, Kranjec 2, Bizjak, Vujičič, Makovec, Ficko 5, Golja 2.
Srečanje,kije domačim ob morebitni zmagi dajalo že možnosti obstanka moramo žal pričeti s sojenjem. Kritizirana sodnika že po finalu pokala Slovenije sta svojo "pravico" Litijanom delila že v Ajdovščini, ko smo po poročilih videli, da sta bila "najboljša" na igrišču od domačinov. In v soboto sta se pojavila še v Litiji, kjer pa so s

Zagorje - Košarkarji Zagoija so v zadnjih dveh nastopih izgubili z ljubljansko Ilirijo in zmagali z mlado ekipo Smelta Olimpije. Na končni vrstni red pa rezultata nimata vpliva. Varovanci trenerja Podlipnika so si zanesljiv obstanek v A 2 ligi zagotovili že kolo prej, ko so visoko premagali Koprčane, njihov edini tekmec - ekipa Slivnice paje klonil v Ljubljani. Skratka, Zagorjani so izpolnili cilj, ki so si ga kot novinci med A2 ligaši in zanesljivo ostali med drugoligaši. Po 11 zmagah v rednem delu tekmovanja, od tega 8, ki so štele za ligo osmerice, so v končnici dosegli
.S	------
sojenjem gostje še bolj nezadovoljni, saj sta jim v zadnjih sekundah razveljavila povsem regularen gol, izgovor je bil res prelep, na posnetku pa se lepo vidi, da je do prestopa še precej manjkalo. Sicer sta krojila pravico po svoje in na račun nekoga tretjega, ki mu tak izid najbolj ugaja. Alije res, kar se govori po srečanjih in tudi pred njimi o rokometni mafiji, ki odloča o vsem? Ali morajo res zato igralci prenašati odločitve izven igrišč in pa sodniške napake, brez da jih kdo zaščiti?
Gostje so na začetku povedli z 2:0, a so jih domači ujeli v 9. minuti in izenačili na 3:3. Mladi levi so si spet priigrali prednost dveh golov, vendar
še 9 zmag in več kot zanesljivo osvojili 4. mesto, kar pomeni, da so po vrednosti 20. ekipa v Sloveniji. Uspeh Zagorja je še toliko vrednejši, če vemo, da so vse tekme igrali v Hrastniku, kjer podpora s tribun še zdaleč ni bila enaka domači. Skozi prvenstvo ni manjkalo težav. Po rednem delu prvenstva je z aktivnim igranjem prenehal kapetanOmahne. V končnici paje nekaj časa "stavkal" njegov naslednik Kofol. Zato je bil trener Podlipnik prisiljen vpeljevati mlade igralce, ki pa so na veselje to priložnost znali izkoristiti. Iz te generacije velja omeniti predvsem Andreja Čopa, Jureta Pozniča in Mateja Mlakarja. Tu je še Matjaž Murn, za njimi pa prihajajo
ne za dolgo, saj so Šarbki izenačili na 6:6 v 20. minuti. Sledi obdobje boljše igre domačih, ki si priigrajo prednost 3 golov v 23. minuti. V naslednjem napadu "gospoda v črnem" domačim zaradi korakov vzameta žogo in v slabih treh minutah so gostje izenačili in celo povedli z 10:9. Šarbki so se le toliko zbrali, da so 1. polčas dobili. Drugi polčas je bil še bolj izenačen, kot prvi, saj smo našteli kar lOizenačenj. Resda so domači povedli z dvema goloma prednosti, a so jih mladi levi ujeli v 38. minuti na 13:13. Od tega trenutka dalj e pasi nobenaeldpani priigralaprednosti. Domači so povedli z golom, nakar so gostje v naslednjem napadu izenačili. Ko je bilo preveč nevarno za povišanj e
Trbovlje - V soboto, 13. aprila, so plavalni delavci kluba Neptun iz Celja organizirali uspešen mednarodni velikonočni plavalni miting, za kategorijo plavalcev dečkov in deklic. Sodelovalo je 470 tekmovalcev iz 19 slovenskih in hrvaških klubov. Dečki in deklice so tekmovali v disciplinah 100 kravl, 100 prsno, 100 hrbtno, 100 delfin in 200 mešano, mlajši dečki in deklice pa v disciplinah 50 kravl, prsno, hrbtno in delfin ter 100 mešano. Prvi trije uvrščeni v vsaki disciplini so dobili medalje. Razen tega so v vsaki kategoriji za plavalce in plavalke na osnovi seštevka točk po mednarodnih tabelah za tri
najboljše rezultate proglasili najboljšega tekmovalca in mu podelili pokal.
Trboveljski plavalni klub je sodeloval s 17 tekmovalci in tekmovalkami - 5 plavalci in 6 plavalkami v kategoriji dečkov in deklic ter 6 plavalci v kategoriji mlajši dečki. V kategoriji dečkov se je spet izkazal Jure Bola, sedaj najboljši tekmovalec v tej kategoriji. Osvojil je zlato medaljo v treh disciplinah in sicer 100 kravl .hrbtno, 200 mešano ter srebro na 100 prsno in še pokal za najboljšegatekmovalca v tej kategoriji. Razen njega v tej kategoriji omenimo še Iztoka Požuna za 14. mesto na 100 delfin. V kategoriji deklic se je izkazala Jelena Lušičzbronomna 100 delfin, poleg tega tretjega mesta se je še
izkazala s 6. mestom na 100 hrbtno in 7. mestom na 100 kravl. Razen nje je bila v tej kategoriji zelo dobra Tamara Bočko,kijebila4. na 100kravl, 8. na 200 mešano ter 9. na 100 hrbtno.
V kategoriji mlajši dečki je bil najboljši Aljoša Seiko s srebrom na 50 prsno ter 5. mestom na 100 mešano in 6. mestom na 50 hrbtno. Takoj za njim je Matej Duranovič z bronom na 50 prsno ter 6. mestom na 100 mešano in 11. mestom na 50 delfin. Omeniti še moramo Roka Prašnikarja za 15. mesto na 50 prsno in Gregorja Grančarja za 16. mesto prav tako na 50 prsno.
B.K.
Javoršek, Kalšek, Drolc in Lavrač. Tujca, Dagmar Dražovič in Nebojša Galič, Igor Rojko je pravzaprav domačin, pa sta ob Korenu, Kofolu in Čopu bila nosilca in kreatorja tudi nekaj presenetljivih zmag v gosteh (Loka kava, Slivnica, Koper itd.), doma pa premagala tudi takšne ekipe kot so Pivovarna Laško, Krka, Komet itd. Skratka, Zagorjani so na svojo prvo sezono v A 2 ligi odigrali več kot solidno. Z kakšno, res močno okrepitvijo pa bi bil njihov delež v prihodnje lahko še večji.
J.P.
--------------------- ■ ------------
rezultata, sta delilca "pravice" zaporedno dvakrat izključila najnevarnejšega igralca Privška in ekipi sta bili ponovno skupaj. Gostje so morebiti zapravili zmago v 57. minuti, ko so si prvič priigrali prednost gola v 2. polčasu, a jo tudi zapravili, tako, da so domači pred pričetkom zadnje minute rezultat izenačili. In tak je v režiji sodnikov, saj nista dovolila novega gola tudi ostal do konca. Žal domačim, katerim ni možno oporekati borbenosti in želje po zmagi letos še ni uspelo zmagati in ob takem sojenju jim tudi ne more. Pravzaprav si domači vsi zaslužijo pohvalo, tako kot gostje, da so vzdržali v tekmi, Id jo krojijo sodniki po scenariju in v režiji dragih. Po tekmi nobena ekipa ni bila zadovoljna, zato je tudi razumljiva jeza in redkobesednost obeh trenerjev.
S. K.
Zmaga tudi za konec
Dol TKI Hrastnik - Gorenje B 30:29(16:14)
Hrastnik, športna dvorana na Logu, gledalcev 200, sodnika Bešič (Koper) in Trošt (Ajdovščina).
Dol TKI: Sikošek, Špacapan 1, Maček7, Piškur2, Plevnik 1, Moljk3, Raušl 14, Šterbucl, Pavlič, Selak 1, Kreže.
Gorenje: Stropnik, Tam še 3, Majhen, Radšel 5, Rožič, B. Oštir 6, Fricelj 2, M. Oštir, Gavrilovski 7, Sovič 5, Vivod, Oprešnik 1.
"Keramičaiji" so se poslovili sicer z zmago do svojih zvestih navijačev, ne pa tudi z igro, ki je bila daleč od tiste kakršno so v tem delu prvenstva znali prikazati varovanci trenerja Ander-luha. Kljub slabši igri pa zmaga proti mladi velenjski ekipi ni bila vprašljiva, kajti z izjemo začetnih težav je bila rezultatska prednost ves čas na strani

domačih. Le slabi igri obeh vratarjev pase imajo mladi Velenjčani zahvaliti, da so jo odnesli tako poceni. Res, da so dvakrat celo izenačili, a kot že rečeno po zaslugi obeh vratarjev, ki v drugem polčasu nista obranila niti enega strela na gol. K sreči je bil tokrat zelo razpoložen Raušl, ki je dal kar 14 golov. Polovico jih je dosegel iz sedemmetrovk. Slabšo igro gostiteljev gre nazadnje pripisati tudi slabši pripravljenosti, saj ekipa po tekmi s Celjem ni niti enkrat vadila v popolni postavi. Maček je v tem času preležal hujšo angino, poškodovani Kolar pa ni mogel pomagati ekipi v zadnji tekmi. Ne glede na vse to pa so Dolani v enajstem srečanju zapored ostali neporaženi, kar je nedvomno hvale vreden uspeh. Od 22 možnih so osvojili kar 19 točk in se zanesljivo uvrstili v enotno 2. ligo, ki bo startala jeseni. Čepravpane bi radi kritizirali sodnikov, pa moramo povedati, da stabilatokrat naj slabša moža na igrišču in sta v največji meri prispevala k slabši predstavi. S svojimi nerazumljivimi odločitvami sta oškodovala obe ekipi.
J. P.
KOŠARKA
Najprej poraz...
Zagorje-Ilirija 73:80 (33:40)
Športna dvorana Log, gledalcev 50, sodnika Koščak (LJ) in Šinkec (NG).
Zagorje: Draževič 25, Galič 23, Kalšek, Mura, Rojko 18, Mlakar, Čop 2, Kofol 4, Koren lavoršek, Krajnc, Lavrač.
Ilirija: Kiš, Krznarič 4, Primc 4, Macura 29, Todorovič 13, Tokuhisa?, Zore 12, J ordan 11, Ceranja, Blaževič.
Zagorje - Smelt Olimpija ml. 102:81 (58:38)
Hrastnik, športna dvorana na Logu, gledalcev 60, sodnika Mlinar (Ravne) in Toman (NM).
Zagorje: Draževič 26, Galič 25, Drolc, Mum, Rojko 23, Čop 16, Koren, 4, Kofol 2, lavoršek 4, Krajnc 2, Lavrač.
Smelt Olimpija: lambica, Kolman 4, Verginelčič 8, Radovič, Kobilica 3, Ravnikar 16, Perkovič 14, Novak 28, Vidic.
J.P.
Tekma leta • afera "Semafor" zaključena
Iskra Litus - Helios Domžale 72:86 (40:50)
Litija, športna dvorana, gledalcev 1100, sodnikaKovačič(KR)in Lovšin (LJ).
Iskra Litus: Kandžič 2, Bassin, Japič, Peterlin 8, Ivanovič 14, Jovičič, Peršič, Vulič6, Bošnjak 22, Stojakovič, Šetina 14 in Šiško 7.
Helios: D. Trifunovič, Žerak, Sok, R. Trifunovič 22, Tomažin 4, Belina 30, Žitnik7, KošakS, Ambrož, Zemljič, Karišik 2 in Kovačič 13.
Tako imenovana "Tekma1 leta” ali "Afera semafor", ki je teden dni polnila časopisne stolpce, se o njej veliko govorilo na vsakem koraku in od katere so vsi prisotni v litijski športni dvorani veliko pričakovali, je bila odigrana v
pravem športnem vzdušju pod geslom "Zmaga naj boljši". Tekmo so si ogledali tudi predstavniki Krke Novo mesto (zadnji nasprotniklskre Litusa).
Litijani so povedli v prvi minuti s košem Šetinc in prostima metoma Ivanoviča s 4:0, kar je bilo njihovo edino vodstvo na tekmi. Že v 2. minuti so popolnoma popustili in dali gostom na razpolago 5 minut, da so lahko nadoknadili zamujeno in si priigrali prednost 12 točk, ki je bila nenadomestljiva vse do 32. minute tekme.
V	zadnjih osmih minutah so domačini poleg slabe igre v napadu naredili v obrambi 11 osebnih napakin gostom dovolili, da so zlahkoto odnesli v Domžale zmago in obstanek v ligi, Litijani pa se selijo razred niže.
K.Š
KARATE
Trbovlje - Karate klub TIKA Trbovlje je v soboto, 13. aprila v večnamenskem proštom OŠ Trbovlje izvedel med treningom klubsko tekmovanje v katah za posamezne skupine.
V	prvi začetni skupim je nastopilo 17 dečkov in deklic. V drugi nadaljevalni skupini pa jih je tekmovalo 31. Oboji so bili razdeljeni v dve starostni skupini. Najboljšim v vsaki starostni skupini so bile podeljene diplome.
F.G.
ŠAH
April Jazbecu
Zagorje - Mesečnega hitropoteznega tumitja za mesec april se je udeležilo 16 igralcev iz treh zasavskih klubov. Rezultati: 1. Jazbec 11,5, 2. Krajnc 11,3. Regancin 11,4. Goršek 10,5, 5. Kuzmič 10, 6. Bajda 9,5, 7. Cvetko9,8.Pevc9, Jurič?, 10. Vidmar 6,5 točk.
Po štirih tumiijih premočno vodi Jazbec, ki ima 100 točk, 2. Krajnc 70, 3. Regancin 39,4. Grčar 37,5. Vidmar 33, 6. Bajda32, 7. Kuzmič 19, 8. Jurič 13, 9. Goršek 11 in 10. Tomažič 9 točk.
R.R.
i kolesom irek mole mini
Do Ayers Rocka je približno 1000 km v eno smer proti osrčju Avstralije in leži v Veliki Viktorijini puščavi. Pozanimali smo se še za razmere, ki vladajo na cesti proti Aliče Springsu. Te niso nič boljše, kot so bile prej. Ker te poti nismo načrtovali, smo s kombijem
podali proti severu Avstralije.
Dmgi dan težke vožnje po Stuart-ovi magistrali smo prispeli v Coober Pedy, rudarsko mesto, ki leži na pol poti do Ayers Rocka. Vmes smo srečali nekaj avtomobilov in videli veliko slanih jezer, ki so desetkrat
večja od blejskega, a v njih ni niti kaplje vode, le bela sol pokriva dno. Pokrajina, kije bila v okolici Pori Auguste prijetno zelena, seje v Coober Pedyu znova spremenila v rdeč puščavski pesek z nekaj grmičevja. Sence ni bilo, temperatura je presegala 40°C. Blizu so rudniki opala. Ustavili smo se v edinem campu, a smo s ceste zagle dali hrvaško zastavo in se najprej odpravili tja. Spoznali smo predsednika kluba, Franja. Ker ni hotel niti slišati o tem, da bi prespali pod milim nebom, smo prenočili v klubu.
Večina prebivalstva tega mesta se ukvarja z iskanjem in kopanjem opalov. Nekateri imajo celo svoje rudnike in svojo celotno mehanizacijo, ki je potrebna za iskanje opalov. Franjo nas je presenečal s svojo gosto-
ljubnostjo in odločili smo se, da si rudnik naslednji dan ogledamo. Franjo ima državno licenco in tako pravico kopati na približno 1.500 km2 površine, ki mu jo je dodelila država. Posameznik plača 36$ za prostor, kjer želi kopati, ga označi in že lahko začne z
izkopavanjem.
Iskalci pravijo, da so obdobja, ko tudi po več let ne najdejo ničesar, nobene bogate žile. Lahko pridejo meseci, ko prinesejo domov vsak dan za 30.000$ in več opalov.
Franci Rotar
Na obisku pri Franju.
Priprave na spust v rudnik opalov.
Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje
Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje Telefon/fax: 0601 64 611; fax: 64 660
VSE, KAR POTREBUJETE ZA VAŠ RAČUNALNIK
OSNOVNE PLOŠČE 486 VLB, PCI, PENTIUM PROCESORJE INTEL, AMD, PENTIUM
GRAFIČNE KARTICE TRIDENT, S3, DIAMOND STEALTH... KONTROLERJE
OSNOVNE PLOŠČE 486 VLB, PCI, PENTIUM OHIŠJA
TIPKOVNICE
fm.	TRDE DISKE
jf	,	DISKETNE ENOTE
MIŠKE
MONITORJE 14", 15", 17"
CD ROME ZVOČNE KARTICE ZVOČNIKE FAKMODEME MREŽNE KARTICE PREVLEKE
TRAKOVE, KASETE IN TONERJE ZA TISKALNIKE TISKALNIKE EPSON, HP, FUJITSU, STAR NOTESNIKE DISKETE KABLE
SOFTVVARE: MICROSOFT, BORLAND, IBM...
5KALNIKE •
Š0
SALON POHIŠTVA
EgOJOSCs) PRIMA
Obrezija 19, 1411 Izlake, tel.: 0601/73 631

OTROŠKA SOBA (postelja, pisalna miza, omara) že za 39.900 00 SIT POGRADI 27.324,00 VZMETNICA 190x90	8.390,00
POSTELJA Z ZABOJEM ZA POSTELJNINO 140x200 48.820,00 160x200 52.670,00 180x200 59.060,00
SEDEŽNE GARNITURE LASTNE ROIZVODNJE

GARNITURA
MAJA 56.800 sit
KOTNA JEDILNIŠKA GARNITURA BREMA 45.000,00 SIT
OPREMUATE PISARNO? NAJVEČJA IZBIRA PISARNIŠKIH STOLOV IN FOTEUEV TER VELIKA IZBIRA PISARNIŠKEGA POHIŠTVA.
PRIDITE, NE BO VAM ŽAL!
OPOMBA: cene navedene v ponudbi veljajo za gotovinska plačila ali bančne kredite!
š*
OimCOMPUTERS
v
d.o.o.
o vas zanima gibanje tečajev na ljubljanski borzi ? o bi radi prihranili pri komuniciranju s tujimi partnerji ? o kakšne so vremenske razmere na severu Španije ? o bi se radi predstavili več kot 35 miljonom uporabnikov Interneta po celem svetu
1410 Zagorje ob Savi, Polje 4
tel.: +386(0) 601/64 477,64 151,64 502,64 143; fax: (061) 64 060
'A

TRBOVLJE
frg svobode 1 la, 61420 Trbovlje tel.: +386 601 26 333, 26 056 21 358, fax: +386 601 26 228

38 David Klinc
David iz Zagorja je star devet mesecev. Rad se igra s svojo račko. Ker se zelo rad kopa, bo morda kdaj še dober plavalec.
glasujete samo za tiste otroke, ki vam jih bomo tisti teden predstavili. Dvanajstim finalistom, ki bodo prejeli največ vaših glasov, bomo podelili praktične nagrade. Nagradili bomo tudi tri izžrebane bralce, ki bodo glasovali za svojega cicibana. Glasovalce čakajo nagrade (bon v vrednosti 5.000, bon v vrednosti
3.000	in bon v vrednosti 2.000 tolarjev).
Prireditev ob zaključku akcije Naj ciciban Zasavja bo 11. maja. Fotografije malčkov pa
sprejemamo v uredništvu še do 23. aprila.
Sponzor akcije je trgovina Mojca, Litija.
Na kuponu obkrožite samo eno številko; vsak malček je označen s svojo zaporedno številko. Če bo na kuponu obkroženih več številk, bo kupon neveljaven. Kupon prilepite na dopisnico ali pa ga pošljite v kuverti s pripisom za akcijo Naj ciciban Zasavja. Fotokopij ne upoštevamo. Naš naslov: Uredništvo časopisa Zasavc, Cesta 20. julija 2/c, 1410 Zagoije ob Savi.
Fotografije cicibanov, starih do sedem let, še vedno sprejemamo. Fotografija nadebudneža ne sme biti starejše od enega leta.
Kot lahko vidite, smo objavili vrstni red prvih dvanajstih cicibanov. Vseh res ne moremo, ker bi bila potem lestvica predolga. Upamo, da se s tem strinjate tudi vi.
S priloženim kuponom lahko še vedno glasujete. Vsak teden lahko
l
1 EiSMlMl
I
GLASUJEM
Cesta 20.1* 2/s 1410 ZAGORJE OB SAVI
SJjEVIUKO
38
V
Vose ime m priimek; Naslov:
OŠTIR d.0.0.	lr90Vlna Moai		* OTROŠKA, ŽENSKA IN MOŠKA KONFEKCIJA		N
		V7	* OTROŠKI KOMPLET!	< lD Lu (J	
		AJL>	•ŽENSKE BLUZE	<.S	
Jerebova 2, LITIJA	f tel.: 061/884 032	ODPRTO: od 8.00 -19.00, sobota 8.00 -13. ure	• OTROŠKE, ŽENSKE IN MOŠKE BUNDE • LEGO, BARBIE IN DRUGE IGRAČE	M l!	y
TRBOVLJE


2.	Gašper Križnik, Zagorje	106
3.	Tania Hrlberšek, Izlake	85
4.	Kem Klanctšar, Podkum	69
X-X-X-X-X-X*X X\-X X X-X X X X X X X-'-'•
5.	Benjamin Duh, Hrastnik	47
6.	Blaž Kreže, Kisovec	32
7.	Aljaž Bastič, Trbovlje	23
■ ■ ■ :: . . •
7. Aleks Brekan, Hrastnik	23
9.	Nejc Hirsel, Zagorje	19
10.	Tjaša Šink, Trbovlje	18
xx-x-x-x-xx-x-x-:x:xx-x-x-x-x:x:x
11.	Teja Pesfatnik, Trbovlje	16
12.	Anja Jernejšek, Laške	15

Mlade rokometašice Zagorja, letnik 1983 in mlajše, so se od 4. do 8. aprila udeležile velikega mednarodnega turnirja v organizaciji Češke rokometne zveze. Vendar turnir ni bil strogo tekmovalen, kajti ob vseh obveznostih sc je našel tudi čas za ogled Prage. Tej prestolnici pravijo tudi Zlata Praga zaradi neštetih zlatih jabolk na praških stolpih.
Po odličnih igrah je prišel prvi porai.
Prvi dan
Prvo tekmo v Pragi so rokometašice Gastroprojekta Zagorje odigrale v dvorani SpartaZ. Njihov nasprotnikje bila švedska ekipa Molndals HF. Mlade Zagorjanke so pod taktirko trenerjev Sikovca in Uleta zaigrale odlično in že v prvem polčasu deklasi-rale nasprotnice, saj so vodile z 11:3. V drugem polčasu so tekmo mtinsko pripeljale do konca in zmagale z 18:5.
V drugi tekmi so se Zagorjanke pomerile z Slavijo Sered iz Slovaške in remizirale z 8:8 (2:5). Bolj kot slaba igraZagoijankje na remi vplivala sreča na strani Slovakinj ter izredno slaba sodnika iz Slovaške, ki očitno nista poznala osnovnih pravil v zvezi z
rokometom, saj sta očitno v Češko prišla na počitnice. Najprej sta poskrbela za številčno premoč Slavi je, saj stabrezpiavegarazlogaizključevala Zagorjanke za 2 minuti. Višek vsega pa je bila diskvalifikacija trenerja Sikovca, ki sta ga sodnika povsem znervirala. Kljub vsemu si je točko ckipaGastroprojekta zagotovila v pivih 1 ()-tih minutah Z.polčasa, ko po zaslugi obrambe 6-0 in vratarke Flisovc niso prejele zadetka Zadnji zadetek j la tekmi je 4 sekunde pred koncem dosegla Jeretova, kije na tej tekmi dosegla 6 zadetkov.
Tretje nasprotnice so bile tudi Slovakinje in sicer TJ Skoplast Trnava. Da so se Zagorjanke po izgubljeni točki proti Slaviji zbrale, priča podatek, da so prvi polčas dobile kar z 12:0, najvišja prednost pa je bila v 14. minuti srečanja, ko so vodile z 14:0. Končni rezultat je bil 19:3 za Zagorje. Tako so Zagorjanke po prvem
dnevu zasedale drugo mesto na lestvici, zaPardubicami.
Drugi dan
Sobotne tekme so se odigrale v dvorani vojaške letalske gimnazije Ruzyne. Dvorana se nahaja kakih 10 minutvožnjeodsrediščaPrage. V pivi tekmi so "zagorske vijolice" dosegle rekordno zmago z 25:1 proti Arni iz Rige (Latvija).
Z drugo tekmo pa je prišel prvi poraz. Tokrat so bile za ekipo Zagoija pretrd oreh Slovakinje in sicerTatran iz Strešovic. Vendar ta poraz ni bil čisto tekmovalne narave. Namreč, kaj seje zgodilo? Za to so znova poskrbeli sodniki in Zagorjanke so na tekmi 10
minut igrale z igralko manj. Poleglega je prišlo tudi do materialnega kršenja pravil. V 8. minuti je namreč sodnik diskvalificiral Uleta, tehničnega vodjo, zaradi ugovarjanja In potem je sodnik pokazal, da mora zaradi te diskvalifikacije igralkaTrumičeva za 2 minuti na klop. Pravila so jasna! O tem, kdo bo zapustiligro, odloča trener in ne sodnik! Končni izid tega srečanja je bil 9:3 zaTatran.
V zadnji tekmi so Zagorjanke zanesljivo odpravile ekipoHaje Praga 1 z 10:4.
Tretji dan
Po dveh napornih dnevih, ko so Zagorjanke odigrale po tri tekme, so imele tokrat le eno tekmo. In ta je odločala o napredovanju v polfinale. Njihov nasprotnik so bile igralke Dubine iz Pardubic. Žal so bile Slovakinje pretežak nasprotnik in so zmagale z 14:6.
Splošna ocena
V upravi kluba so potegnili pravo potezo, ko so se odločili za sodelovanje na turnirju. Največ so s tem pridobile igralke same, ki so si pridobile prepotrebne izkušnje. In več kot dostojno zastopale mesto Zagorje in Slovenijo v konkurenci 120-tib klubov iz 19 držav Evrope. Zagorjanke so v svoji skupini zasedle 3. mesto, skupno na neuradnem evropskem prvenstvu pa 5. mesto v svoji kategoriji.
Organizacija
Sama organizacija turnirja ni bila najbdljša. Sicer so organizatorji poskrbeli za namestitev klubov in ža igranje tekem po določenem urniku. Pogoji za delo poročevalcev pa so bili zelo slabi. Kot prvo, ni bil organiziran Press center, od koder bi se lahko sporočali rezultati v Slovenijo. Nihče ni pisal zapisnikov tekem, skoraj nemogoč je bil dostop do drugih izidov,... Skratka, morali smo delovati po načelu "Znajdi se, kot veš in znaš." S strani Žrk Zagorje glede same organizacije ni večjih pripomb, tako da jim gre pohvala, saj so, po odzivih sodeč, medijsko več kot dovolj dobro propagirali svoj nastop v Pragi. Ampak
naj jim to ne stopi preveč v glavo. Potrebno bo namreč vložiti še veliko tmda in moči, da se bodo razmere v klubu uredile in bo v bodoče klub s prvo žensko ekipa štartal na pivo ligo.
Strelke
Skupno so Zagorjanke na turnirju dosegle 4 zmage. 2 poraza in 1 neodločen rezultat. Strelke na turni iju: Jere 40, Trumič 16, Ramšakin Bregar 9, Vrhovnik 7, Flis 5 ter Jerman, Mujčinovič in Klukej 1..
Udeleženci turnirja
ŽRK GASTROPROJEKT ZAGORJE so v Pragi zastopali: Maja FLIS, Rebeka DOLINŠEK, Nina VRHOVNIK, Ines RAMŠAK, Selma OSMANOV1Č, Jerneja JERMAN, Armela MUJČINOVIČ, Amra TRUMIČ, Maša SEDLAR, Karmen TRDIN, Ines PODLESNIK, Tjaša KLUKEJ, Beti ISREOAR, Manca JERE, Sanja JUVANČIČ, trener Matjaž ŠIKOVEC, tehnični vodja Tadej ULE in zdravnica Simona JAKLIČ.
Tekst in foto: Peter Motnikar
Rokometašica Gasroprojekta Zagorje so osvojile 5. mesto v kategoriji deklice 1.83-84.

Begunci želijo domov, a jih je strah
Zbirni center v Naselju Aleša Kaple v Hrastniku.
Ko je aprila 1992. leta v Bosni in Hercegovini izbruhnila vojna, se je veliko beguncev zateklo v Slovenijo. Avgustaistega letaje bilo v Sloveniji že 58 zbirnih centrov za begunce, ki so se med seboj zelo razlikovali (begunce so nastanili v hotele, zapuščene vojašnice, barake,...). Zaradi zniževanja stroškov ter poenotenja standardov, seje Urad za priseljevanje in begunce leta 1993 odločil za prvo fazo reorganizacije zbirnih centrov. Postopoma so pričeli zapirati manjše centre ter začasne begunce seliti v večje.
V Zasavju je tako ostal le zbirni
center v Hrastniku, ki pa ga bodo, po neuradni informaciji tudi zaprli enkrat dokonča junija. Upravnica h častniškega zbirnega centra, Tjaša Koline, je povedala več o poteku življenja v centru in o nekaterih težavah, s katerimi so se tam soočali.
V Hrastniku so pripadniki civilne
zaščite že konec aprila 1992. leta začeli pripravljati zbirni center. Uredili so tri delavske barake v Naselju Aleša Kaple. 23 maja so prišli prvi begunci. "Takrat smo v barake namestili maksimalno število (257) beguncev, "je povedala Tjaša Kohne. Od teh je bilo 145 otrok, starih do 16 let V sobah je tedaj skupaj prebivalo tudi po dvajset beguncev skupaj. Prvo leto so se nekateri že vrnili v Bosno, drugi pa odšli naprej v kako drugo državo. Danes v petih hrastniških barakah povprečno pebiva 150 beguncev in ima vsaka družina tudi svojo sobo.
Tega prej seveda ni bilo.
Njihov naj večji problem je v tistem času predstavljala jedilnica. V bližnjem skladišču so postavili lesene klopi in mize ter hrano vozili iz takratnega hotela. V tistem času so bili donatorji iz celega sveta zelo aktivni. Predstavniki švicarske organizacije Swiss Disaster Relief
so prišli na ogled hrastniškega centra in se odločili, da prispevajo sredstva za gradnjo skupnega objekta. Tako so v Hrastniku dobili objekt za pisarno, kuhinjo in jedilnico, ki je bila projektirana za večnamenski prostor. Kasneje se je v njej odvijal tudi pouk. Objekt so otvorili na božični dan istega leta. Šele septembra 1993. leta so pričeli vse obroke kuhati sami. Prej so namreč pripravljali le zajtrke. Organiziran so se tako, da je ena skupina žensk kuhala, druga pomivala posodo in čistila prostore.
Poleg vodje Tjaše Kohne, ki je drugače zaposlena na Območnem sindikatu Zasavje, pomagajo v zbirnem centru preko javnih del še štirje. Vsi se redno sestajajo z začasnimi begunci. S pogovori so ugladili rahle napetosti, ki so se na začetku pojavile med begunci različnih narodnosti. Reševanju psihosocialnih težav nasploh
namenjajo veliko časa in pozornosti. Mladincem, starim od 16 do 20 let, so ponudili tudi določene aktivnosti. Donatorji so pomagali, da so v centru ustanovili šahovsko, likovno in planinsko sekcijo. Imeli so tudi sekcijo za nogomet, namizni tenis in šiviljski krožek. "Vendar mladi potrebujejo stalno spodbudo k dejavnostim," je ugotovila Tjaša
"T
Claude Murray, Barbara Brandenburger in Tjaša Kahne.
Na začetku je v eni sobi prebivalo tudi po dvajset beguncev.

M
Kohne. "Največ časa sem posvetila psihičnim težavam beguncev," je povedala. V zadnjem času je teh problemov več, ker se že govori o vračanju domov. "Pri njih sta pač prisotna istočasno velika želja po vrnitvi in strah pred vrnitvijo," je še dodala. Kam in kako bo v Bosni so vprašanja, ki pestijo vsakega begunca, a uradnih informacij ni veliko.
paketov. Stalni prostovoljec iz organizacije BSG (Bosnian Support Group) Bernard McMahon pa v Zbirnem centru Hrastnik prebiva že tri leta. Tako že dobro govori bosansko. Vodi vrtec, uči angleščino, usklajuje delo drugih prostovoljcev ter je sploh cele dneve zaposlen.
Luisa Vielrni iz ACLI-ja in Bernard McMahon iz BSG sta o svojem delu na kratko spregovorila
Že na začetku delovanja zbirnega centra so pričeli v Hrastnik prihajati prostovoljci iz Italije, Španije, Amerike, Anglije. Prvi so prišli iz italijanske organizacije ACLI (Associazione Cattolica Lavoratori Italiaui). Vsak mesec prihajajo za teden dni in se ukvarjajo predvsem z mladino in otroki. Tudi starejše obiskujejo in se z njimi pogovarjajo. Dvakrat na leto pa beguncem prinesejo pomoč v obliki družinskih
tudi bralcem.
Luisa Viclmi:	"Prihajam iz
Vareze, iz organizacije ACLI. Organizacija je katoliška, a vsi prostovoljci niso katoličani. Naše dejavnosti potekajo tako, da pripravljamo svoje delo doma: kakšen material bi tukaj rabili, kakšne posebne aktivnosti bi imeli. Naš največji problem je bil jezik. Na začetku sem delala z nekaj dekleti, ki so razumele angleško. Bilo je
Luisa Vielmi med prijatelji begunci.
težko. A pomembno jebilo, dazvejo, da srno tu, da so v Italiji ljudje, ki mislijo nanje. Zdaj smo štirje mladi v centru. Zjutraj se ukvarjamo s predšolskimi otroci. Kolegici obiskujeta odrasle, z njimi se pogovarjata o problematiki beguncev, o njihovi vrnitvi in še o marsičem. Srno prostovoljci in smo še več kot to. Lahko rečem, da smo z vsemi tukaj prijatelji."
Bernard McMahon: "Moja organizacija se imenuje Bosnian Support Group, iz Londona. Tu sem že tri leta in pol. Na začetku je bilo težko. Prvih šestmesecev nisem znal jezika, zato se nisem mogel z njimi pogovarjati. Če hočeš govoriti, se moraš naučiti jezika. Sicer pomagam kjerkoli je potrebno. V sak drugi dan učim otroke angleščino, jih povabim na sprehod, obiskujem odrasle v njihovih sobah in se z njimi pogovarjam. Dvakrat sem bil v Bosni, oktobra v Bihaču in zdaj marca v Sanskem Mostu. Spremljal sem dva begunca domov, a se nista mogla vrniti v svoji hiši. Eden seje nastanil v srbski hiši v Sanskem Mostu. Zdaj čaka, da se bo lahko vrnil v Prijedor, koder je doma. V Sanskem Mostu sem želel zvedeti, kakšni so pogoji za tiste, ki se bodo vrnili domov. Pogovarjal sem se najprej s predstavniki Iforja. Potem so se ti sestali s predstavniki Rdečega križa, lokalne vlade, s predstavniki
beguncev in z drugimi. Poskusih so se odločiti, kako naj bi pomagali ljudem, da se vrnejo domov ter ugotovili, da ne morejo veliko pomagati, zaradi srbskega nasprotovanja.
Pred štirimi leti sta Barbara Brandenburger in Claude Murray
-c
Bernard McMahon vodi vrtec, poučuje angleščino,...
ustanovili BSG. Obiskali sta Slovenijo in ponudili so jima, da pomagata zbirnemu centru v Hrastniku. Tako sem prišel kol prostovoljec te organizacije. Barbara in Claude sta Londonu zirata denar, ki ga jaz pač 'trošim' v Hrastniku. Med drugim kupujem vsak teden za center tudi sadjeinzelenjavo.Plačali smo počitniško potovanje šolskim otrokom,..."
Ghislaine Seifelislam
PC
V diskoteki Dakota se nadaljujejo četrtkovi sešni v organizaciji agencije Dallas. Tako so sc pred tednom dni predstavili štirje fantje muzikantje, ki slišijo na ime Električni orgazam. eden izmed najboljših (beri bolj znanih) srbskih bendov. Fantje so na odru sicer sprva delovali kot da bi bili pet let na strogi dieti. Vendar se v njih skriva precej energije. Zaradi tega jim ni bilo težko spraviti dvorano v orgazmično vzdušje. Če so obiskovalci Dakote odmislili njihov na oko ne ravno prijeten izgled, so se zlahka potopili v nikoli povsem pozabljeno glasbo, ki je dokaj specifična za beograjsko rock sceno. Precej dinamičen nastop klasične rock zasedbe (kitari, bas in bobni), ki ima za seboj že več kot desetletje dolgo tradicijo, je za marsikaterega potekal v pričakovanju njihove večno zelene "kompozicije" Debeladevojka. V dvojnem
li	
F 14 •	
Električni orgazam - Nice boys don't play rock'n'roll
bisu so odigrali še drugi veliki hit Ti nisi tu (priredba Rolling Stonesov). Presenetili pa so tudi s staro, vendar z Nirvano aktualizirano Man Who Sold The World. Bend, ki se vedno lahko prilagaja, vendar nikoli povsem ne prilagodi (in s tem ukloni) sodobnim tredom v rock glasbi, je imel na koncertu nostalgičen prizvok. Starim dobrim časom se je poklonilo precej več obiskovalcev kot na primer Lačnim Franzem. Očitno bo kar držalo stokanje naših glasbenikov, da so zapostavljeni. Čeprav so nekateri dovolj kvalitetni, da bi si lahko privoščili (glasbeni) napad na Beograd. Ali pa vsaj kakšno kulturno izmenjavo.
Tekst in foto:
JureNagode
Gile - tokrat z afro pričesko
Tudi naš glasbeni trg se je dokaj hitro odzval na spremembe na glasbenem področju. Založniki ter izvajalci so kaj hitro ugotovili, da imajo tudi mladi v Sloveniji izjemno radi plesne ritme. Tako je nastalo veliko dobrih skupin in ena izmed njih je prav gotovo tudi radeška zasedba Patrol. Fanta sta skupaj že dobro leto in pol, prihodnji mesec pa bo izšla njihova prva CD plošča. Večozascdbi nam je povedal glavni vokalist, Čili.
"Za mano je že kar dolga glasbena pot, prepeval pa sem zelo različne stile glasbe v mnogih skupinah. V Patrolu, ki deluje nekaj malega več kot leto in pol, j e še Dino, ki skrbi za instrumente. Na nastopih pa so z namatudi plesalke, ki imajonaštudir-ano koreografijo, tako da je vse skupaj zelo zabavno," je dejal Čili na začetku najinega pogovora. O glasbi, kakršno izvajata, pa je dejal, da če že mora, bi jo uvrstil v predal pop dance.

In res je. Ob njunih pesmih lahko zaplešete, ob nekaterih pa se lahko tudi zasanjate. In kako je z izidom prvenca? "Vse potrebno je že urejeno. Skorajda vse pesmi so že dokončane, pogodba z založbo Helidon je prav tako že podpisana. Po naravi sem velik optimist, zato upam, da bo izšla že v začetku maja."
Patrol je pravzaprav že pred izidom kasete na turneji. Skupaj s skupinama Babilon ter No one, se predstavljajo po slovenskih diskotekah. In kot pravi Čili: "Odziv je več kot dober. Najina najnovejša uspešnica Cecilia (gre za priredbo istoimenske pesmi Simona & Garfunkela, le daje Patrolova posneta v dance ritmih, op.p.) pa seje odlično prijela. Obiskovalci diskotek jo na nastopih prepevajo zraven, kar po moje kaže, da sva na pravi poti." Vendar pa Cecilia ni vse, kar imata. Aranžma za novo pesem, ki jo bosta postala na festival MMS, je že pripravljen in v kratkem bo tudi posneta. Nato pa videospot za Cecilio, pa mogoče nastop na MMS-u. skratka, obilo dela. Vso srečo!
Tomaž A. Štojs
ZAPLENJENO V VIDEOTEKI NANO
ZAPLENJENO V VIDEOTEKI NANO
*»«*»*«»«**»«*»«*»«*«•«**«*:*««*««')
Km NA SONCU
(Romeo Is BlffdiNCj, ZDA - 199 5, MIacHna/FUN)
Jack Giimaldi (Gary Oldman) je policaj s li načni m apetitom, ki je za njegov poklic (vsaj majčkeno) preambiciozen. Zato niti ni presenetljivo, da skuša dvigniti kvaliteto svojega življenja s prodajo informacij o nahajališčih prič pod zaščito države in s stalnimi skoki čez plot. Ok, ne rečem, da je to moralno opravičljivo, samo presenetljivo ni. V današnjih časih. Lokalni tnafijo-zo Don Falcone (Roy Scheid er), J aekova kontaktna oseba na drugi strani zakona, z eno od transakcij ni zadovoljen, zato na silo povleče Jacka v bitko med njima in rusko poklicno morilko Mono Dema rkov (Lena O lin). Ob takšnih peripetijah se je streljanju skorajda nemogoče izogniti in Jack se skupaj spregovomo trpečo ženo (Anabella Sciorra) znajde med dvema ognjema.
Skozi zgodbo se v stranski vlogi prostitutke in
utelešenja mesenega poželenja pojavi tudi S h eri (Julliete Levvis). Hmm... malce nenavaden
casting faekova lena je po mojem mnenju bolj
privlačna, obe skupaj pa ne sežeta do kolen M oni. Kakorkoli že, vsi zgoraj našteti dogodki prekinejo Jackovo odvisnost od rituala hranjenja luknje (op. ves denar od podkupnin spravlja v luknjo na dvorišču) in ga poženejo na beg...
Scenarij Hilary Henkin in režija Petra Medaka sicer vsebujeta nekaj khm... manjših neopravičljivih (logičnih) neumnosti ali vsaj nedoslednosti, vendar resnici na ljubo predvsem na račun špekulacije, kaj vse bi film lahko poslal, če... Ena od njih je, da BI lahko Kri na soncu postavili ob rob legendarncrnTarantinovem filmu Reservoar Dogs, če bi se lahko stvaritelji dogovorili vsaj - ah naj bo Romeo satira ali resen liku.
Odlična igra Lene O lin, ki nam predstavi žensko inačico biološkega Terminatorja in z njo zasenči vse ostale nastopajoče. Ocena: ***+
Tommy
Že čez dobra dva dni bodo y::||tjug|| podelili letošnje nagi ude za Zlatega
Tudi tisti, ki prisegajo na bolj trde rockovske zvoke, sc imajo česa veseli ti.
petelinu, več o piiredjtvLsanu; pa si r v Vv ^ T/šle so namreč štiri nove plošče. Izdate lahko preberete prihodnji leden. Upam (udi, da pašo jih skupine Baby ran dance.Spirituuf vam je sprememba v rt.isi itilniki, kr smo jo pvrutcchniv.s. hltcrecptor ter Skvt<iwcr uvedli prejšnji teden. všeč. Zdaj pak novičkam. Bntnglavgi na.piano. oziioina;v tigogine!
lil lil Jc |§:|| liilllll li |1||)	Najstnice še vedno jočejo uacl usodo skupine
prve CD plošče, ki joje izdalakamniška zasedba	Inke limf Btpjjc gr jmelj. pred: kratkim
Arche, Skupina pod različnimi imeni deluje že	poslovilni koncert v Amsterdamu, kjer je bilo
dlje časa, pod novim pa dobro leto in pol.	vreščanja, joka in nezavesti v izobilju. Med tem
Glasba na CD je prijeten, speven rock. Piva	pa je glavni lekslopisec skupine Gary Barlow
,is)KMin.I /a k.itvio /e inipr.ulijjo tudi	/ej/)u\il.da piipiaslptprvo M.h^rieu..pl..-ČO
videospot, ima naslov Kristalni biseri, Z njo so	Na sceno sevračajo tudi legende punk glasbe,
se že podstavili tudi v oddaji Roka todtit,	SfcX pistols. Poleti se bodo po vsej verjetiiosh
daljši zapis o njih si lahko preberete v eni naših	mudili na turneji po ZDA. Razumljiva poteza,
prihodnjih številk.	-..t. so Grevada> v Ameriki i/icmnopojnilaiui
lJivo samostojno ja tetri ter CD je izdal tudi in zakaj ne bi pi-.kt.ka pri .lavi li še: Rotteijj|:|:| duel D.A.Z /a Maticami -e sklicala /vene eu.?
IhaujevChaivnn.'. ter glavni vokalist Dadi.ki	Po vseh podatkih prijdajc v .-likih plošč, sta
jjjga ippgtamo picdv.-cm po piirpdbivpesiiuC:, y Veliki h.uniji kuri naivec CD glodala Alivavs. skupine Bon JovijiAsem Če me ljubiš.	izjemno popuku naRobsmi & Jerome. Zadnje
je /r. prisluhi hit, s plošče pa |t bosta sledili se	čase pa je slisati.d., lama - ploh ne g--, otii.t ia
najmanj dve: Moj tip sta pesmi Oprosti ter	da sta skupaj le zaradi komercialnih razlogov.
Angelina. Zvone pit nam je zagciiovilCtla sesjv Škoda. : iv
mdr ChaleauodptavJja v stndiojrez panike.	"g	ŠtOjS
Rock’n’Roll
obeti
Ja, medtem, ko se karte za me ga dogodek desetletja na stožiškem hipodromu (bogatih ni j e Papa) že veselo prodajajo (menda tudi na vseh petrolovih črpalkah), ne smemo zanemariti tudi manjših in nič manj pestrih zadevščin.
Ta vikend se začenja celjski Glasbeni sejem. Prireditev in glasbe bo kar mrgolelo.
Za konec aprila (ni še potrjeno) se nam obeta napad šklabotnanije v Domu svobode v Trbovljah. Šklabovci te dni končujejo tudi montažo svojega (prvega) videospota. Njihovo hitimo so že predstavi h na Radiu Trbovlje.
25. aprila bo v diskoteki Dakota v Ljubljani praznik za vse izštekoholike. V živo se bo pred cenjenim občinstvom pojavil izštekani D J. Jure (omiljeni) z gosti. Po cedej u izštekani 1 se izštekani selijo tudi na oder.Igrali bodo prekmurci Psyehct-Path, ljubljanski reperji GarbageEnemy, Jani (dela kot zamurc) Kovačič s skupino- Tretje uho in roški Let 3. V si, ki se vam ne ljubi (lenobe) naizlet, boste lahko prisluhnili "muziki bez struje" na frekvencah radia Študent (89,3 Mhz).
J.N.

M
i::l§ 11

BaMvakl inA«?l
Deveti ženski turistični rally "Gradovi na Slovenskem" je tokrat potekal v Zasavju. Triintrideset posadk je v soboto ob vozilo devet gradov v Zasavju, vmes pa so se voznice "pozabavale" še s tremi spretnostim! vožnjami in dvema posebnima nalogama.
Deževno jutro je v Litijo privabilo veijetno manj voznic, kot bi jih prišlo v lepem vremenu. Še slabša je b ila udeležba Zasavčank, saj so se rallyja udeležile le štiri posadke. S konkurenco iz vseSlovenije so se pomerile: v tvvingu s startno Številko 3 Joži Gulič in sovoznica Irena Klenovšek iz Trbovelj, v jugu 45 s startno številko 9 Joži Bokal iz Trbovelj in sovoznica Nataša Duh iz Zagorja, v jugu s startno številko 1 TMarinaStrmljan iz Mlinš in sovoznica Magdalena Patemost iz Cerknice. Seveda ni manjkala niti posadka Zasavca. V jugu 55 s startno številko 18 sta tekmovaliRomanaBenko in sovoznicaSilva Benko-Očkon iz Zagorja.
Po startu v Litiji so se voznice najprej zapeljale do gradu Črni potok in se nato podale na Bogenšperk. Vrnile so se do Litijskega gradu, se po desnem bregu Save peljale do Kresnic in si vmes ogledale še grad Pogoni k. V Kresnicah so zapeljale na levi breg Save in za Hotičem zavile proti Vačam. V GEOSSu so se zavile v gosto meglo in se najedle na
kmečkem turizmu. Spustile so se do Kandrš in na poti proti Zagorju obiskale še gradova Kolovrat in Medija. Pri zagorski Sveijihje čakala prva spretnostna vožnja. Pot se je nadaljevala čez Slačnik v Trbovlje, mimo Lovskega dvorca do Iskre, kjer j ih je čakala drugaspretnostnavožnja. Nato so peljale čez Prebold do gradu Hrastnik, po cesti za Savo mimo Trbovelj in Zagorja, do mostu pri Savi, kjer so zapeljale na levi breg Save. Na poti do Litije so si ogledale še grad Ponoviče ter zaklj učile s spretnostno vožnjo pri litijskem keglj išču. Morale so oprav iti le še dve posebni nalogi, rešiti rally-križanko in v treh metih podreti čim več kegljev. S tem seje tekmovalni del končal, pričelo pa seje druženje in čakanje na rezultate. Zasavčanke so se takole odrezale: posadka Strmljan, Patemost 6. mesto; Benko, Benko-Očkon 9. mesto JSokal, Duh 13. mesto inGulič, Klenovšek 20. mesto. Ob tem sije pri žrebanju nagradne rally-križanke posadka Gulič, Klenovšek prislužila še brezplačno udeležbo na naslednjem rallyju "Gradovi na Slovenskem". Čeprav je bil to prvi "grajski" rally, ki se je odvijal v slabem vremenu, tudi mokre ceste udeleženkam niso povzročale težav. Škoda le, daje bila udeležba iz Zasavja tako skromna.
Tekst in foto: Jože Ranzinger
Gasilska pred startom
Spretnost pri vijuganju med keglji.
Sponzorji posadke Romana Benko in Silva Benko-Očkon so bili poleg Zasavca še: Avto šola ZUM d.o.o. Zagorje, Avto-moto društvo Zagorje in Avtomotor Celje PE Trbovlje.
Voznice so si ogledale tudi grad Ponoviče.
Tesna inzaslužena zmaga Jani ja Trčka.
i pomiiii Plinom
\\ tomohikkišporu Zasav mnims tradicije in radi hewjcgapredstovoik»rodirk»li za drfiivno pn'ensi».: V Zasavju pajekar neka j navijačev, kznaše dirkače spremljamo tako po Slovenija; kot tucirpo HrvizSki in Avstriji. Dnin nas'bilo taki!) Sc več. odpiramo v Zasavcu rubriko Spojnim plinom, ttomanjaliva, bomo/ doeai,uiji vdomačsm a\ lomotošpui ut m v,im pokazaiimiikomed divjanjem iti dirkanjem, ki je marsikdo žal »v pozna.
Prid ru5iie.se nam s svojimi predlogi in vprašanji, veseli bomo vsakega vašega t" srna.
Kolje žepckaj letnadieija.sejetlržavnopivenstvo x raliviii začclnesoscdtiji Avstrijk Kaliv Bosch.kivsakoieiozačeiijaavsmjsko.vitadiijemilastipaoidislovemkoseTOiiovitvtDšponii. poteka v okoliei znanega dirkaiišcaOsterreichring pri /ellwegii. Vsaletaje nadifkališčmkt ima m to idealno intriRimkmro. uidi Man indij taliva ter večina hitrostnih preizkušenj, letos ■ piišo zaradi gradbenih del- v naslednjih leni) naj bi zopet postili fommio t.vse skupaj presujvili ji; •• bližnji Spielberg. Na dirko se te prijavilo 20:Šlovd»|jdrp(>sadkr<>d:ie:gasejaij(S:l g pojavite : tudi na Stanu, Saaiattasa sicer nibila preveč selektivna, a je v.sfgpjpobialasvoj davek Št irjc avtomobili s slovenskimi tablicami so končali ob |čc|j (vse je izdala tehnika), pa uidi marsikateri Avstrijec si jo lahko v< Anje konkurentov ogledal ob robi i proge, ( davni favoriti za
-maeos, nd, Vtsmju N-enggrRMcDc coiteo vmdtl Ruvnbetgv,..
Sperrer {renault mešane mast). Slovenci pa smo upali, da se bodo v boj /a najviš ja mestu v kijučilinidtTninaž.fcmc(niaeda 323(TrR). Jani'Trček (KORDescorteossvortJ) ) in Darko PeithaflfVNV GoIffiTI). Po pričakovanjih so bdi najboljši Avstnjci. ki razpolagajo z tiekajkrat višjimi preračuni, vseeno razred /ase. Takoiev skupni razvrstvltvi zmagalRosenbergerpred Sš/nraom. najboljši Slovenec paje biiianiT rčvk na7. mestu z zaostanki .m skoraj 4 m mm /a : zmagovalcem. Naš drugi najboljši je bii Tomaž letne; kije dirko zaključi! k'4 sekunde za Tfč koni;ifctjb mesto pa si je privo/ilborben i Antotif inuri s togoto celico GT4.
Primož Kostajnšek

M
Promet
Zagorje - 9. aprila seje prometna nesreča zgodila na Cesti zmage. P.O. je prečkala cesto izven prehoda za pešce. Po Cesti zmage je takrat pripeljala Š.S., ki je s stranskim ogledalom in vrati zadela pešakinjo v roko. P.O. je morala poiskati zdravniško pomoč.
Litija -	9. aprila so iz
ljubljanskega kliničnega centra obvestili litijske policiste, daje O. A., ki seje ponesrečil v prometni nezgodi 7. aprila, zaradi poškodb in ran. dobljenih v nesreči, umrl.
Hrastnik - 9. aprila ob 14.10 uri je na cesti Dol-Hrastnik (pri Vrtnariji) voznica B.N. izsilila prednost pred V. J., ki je vozil po glavni cesti. Prišlo je do trčenja, pri katerem je nastalo za 300.000 tolaijev škode.
Hrastnik - 9. aprila ob 16.02 uri je voznik P.S. mimo Tovarne kemičnih izdelkov vozil preveč po levi strani ceste. Nasproti je pripeljal voznik V.M. in prišlo je do trčenja. Škode je bilo za 100.000 tolarjev.
Litija -11. aprila je na policijsko postajo v Litiji J.J. sporočil, da je imel prometno nezgodo pri Bogenšperku. Policisti so na kraju ugotovili, da se je J.J. umikal tovornjaku za prevoz hlodovine, ki je vozil po sredini ceste. Zaradi tega je zapeljal s ceste in se skotalil po klancu. Voznik ni bil poškodovan.
Laško - 12. aprila je prišlo do prometne nezgode, ko je voznik Ž.B. iz Trbovelj zaspal za volanom med vožnjo. Pri tem je oplazil betonsko škarpo na desni strani ceste, se z vozilom prevrnil in obstal pod cesto. Voznik se ni poškodaval, avto pa je bil precej uničen.
Hrastnik - 12. aprila je G.T. sporočil policistom, da mu je nekdo poškodoval parkiran avtomobil. Policisti so ugotovili, da gre po vsej veijetnosti za T.B., ki je parkirano vozilo oplazil s svojim avtomobilom, nato pa je odpeljal.
Litija - 13. aprila so litijski policisti obravnavah kar 4 prometne nezgode. Vse so se končale brez hujših posledic. Tudi materialna škoda je bila v vseh primerih razmeroma majhna. Zanimivo pa je, da je do nezgod prišlo na zelo različnih koncih litijske občine, ki je precej velika.
Zagorje -15. aprila ob 10.50 uri
se je na Cesti 15 aprila v Kisovcu zgodila prometna nezgoda, v kateri je bil pošodovan pešec Z.A. Nesreča seje zgodila, ko seje voznik kombija P.V. vzvratno vključeval v promet na glavno cesto. Pri tem je zbil pešca, ki je nato padel po cestišču. Pri tem si je zlomil levo nadpestje, dobil pa je tudi rano nad očesom. Pešca so odpeljali v ZD Zagorje nato pa v
trboveljsko bolnišnico kjer so poleg poškodb ugotovili, daje pešec tudi močno vinjen.
Zagorje - 15. aprila okoli 23.00
ure je v trojanskem klancu prišlo do prometne nezgode, v kateri sta bila udeležena voznik tovornjaka K.J. iz Celja in italijanski državljan B.A. K.J. je zapeljal na nasprotni vozni pas in pri tem zaprl pot B.A. Kljub umikanju je oplazil vozilo. Pri tem je nastalo škode za 100.000 tolarjev.
Bomba ob cesti
Litija - 9. aprila je ob cesti Litija-Gabrovka neka deklica našla ročno bombo. Policisti so ugotovili, da bomba izvira še iz dmge svetovne vojne. Uničili so jo pirotehniki republiškega štaba za obrambo.
Našli kolo
Litijski policisti so 14. aprila našli gorsko kolo znamke rog. Je rumene barve in ima 18 prestav. Lastnika kolesa obveščajo, da lahko pride ponj na policijsko postajo v Litiji.
trojica iz skupine dijakov potegnila prvega in ga pretepla, vzeli so mu denarnico in izpraznili vsebino. Nato pa so pretepli še dva dijaka. Vsi trije dijaki so morah poiskati zdravniško pomoč. Policisti so dva osumljenca
zadržali v priporu, enega pa so izpustili. Proti obema so spisali kazensko ovadbo zaradi ropa in nasilniškega obnašanja. Vodja treh pretepačev je mladoletnik.
Smrtna nesreča v Hrastniku
12. aprila ob 21.10 uri Je S.M. vozila po Cesti 1. maja. Pri hiši številka 27 jo je zaneslo na levo stran ceste. Takrat je nasproti pripeljal voznik J.C. in bočno trčil v avto. Pri tem je voznica dobila poškodbe prsne kosti. Huje je bil poškodovan tudi sopotnik S.Z. in S. V.,'kije sedela na zadnjem sedežu. Dobila je precej močan udarec v rebra, zlomila je kolk. Vsi trije so bili odpeljani v ZD Hrastnik, od tam pa so jih napotili v trboveljsko bolnišnico. V Trbovljah so zdravniki poskibcli za njihove poškodbe. Takrat pa je S.V. prenehalo bili srce. Kljub naporom je S.V. zaradi nepričakovanega zapleta umrla. Policisti so za voznika odredih tudi preizkus alkoholiziranosti, ki je pokazal, da nihče ni biVpod vplivom alkohola. Odredili so izredni pregled tehničnega vozila. Sumijo pa. da voznica S.M. ni prilagodila hitrosti in je zaradi tega prišlo do nesreče.
Veselo na kolo
15. aprila so slovenski policisti pričeli z akcijo Veselo na kolo. S tem nadaljujejo prizadevanja za večjo varnost v prometu. Do 10. maja bodo policisti obiskovah osnovne šole in seznanjali otroke - kolesarje s prometno varnostjo. Poleg rednega dela pa bodo nadzirali tudi kolesarje in ugotavljali ali le - ti delajo prometne prekrške. V okviru akcije Veselo na kolo je MNZ izdalo tudi zloženko s koristnimi informacijami za kolesatje.
Potres v Radečah
12. aprila so prebivalci Kadeč in okolice zaznali šibek potres. Potres je vznemiril
zgradb. Sicer pa ni nastalo nobene materialne škode, le nekaj strahuje bilo. Potres so čutili tudi prebivalci Rimskih Toplic in Laškega;
Rop v Zagorju
9. aprila ob 18.10 uri so bili pohcisti obveščeni o ropu, ki se je zgodil nad tremi dijaki srednje elektro šole v Zagorju. Policisti so kmalu prijeli tri osumljence in jih pridržali. Izkazalo seje, da gre zaŠ.B., H.A. in V.B. iz Zagorja. Najprej je omenjena
Aufbiks
Znanstveniki trdijo, da je vesolje nastalo ob velikem poku. Svojo teorijo bi lahko končno potrdili ali ovrgli prav v Zasavju. Tu namreč veliko poka. Vesolje pa gre dalje.
jk	Enajstegaje na veliko počilo v glaviS.N.I.A. Zaradi maliganov
^B je najbrž menil, daje nekje v vesolju. Vendar je bil le v trgovini Tuš v Trbovljah. Tam je nadlegoval vse po vrsti. Zvezdno anomalijo so odpravili zvezdoslovci v modrem.
jk Dvanajstega so se na hrastniškem Petrolu pojavile štiri super-^B nove. Petnajst let je trajalo, da je njihova svetloba prišla do tamkajšnjega uslužbenca in mu ukradla ključe. Ko je svoje odkritje skušal prijavili, so se štiri zvezdice razblinile in svetloba izginila. In to še preden so jih modri zvezdoslovci uspeli zabeležiti v svoje zvezdne karte.
{k Dvanajstega je bil v hrastniškem ozračju nek čuden erotični ^B naboj. Tega dne se je K.S. zazdelo, da mu policist listek s kaznijo za nepravilno parkiranje piše na presenetljivo seksi način. Feromoni mu niso dali mim, zato je policista ogovoril v stilu "kaj me fukaš za dve minuti parkiranja." Nato je bilo še malo verbalnega petinga, alimenti iz davkarije sledijo.
jk Štirinajstega je pokalo na strelišču STT v Trbovljah. U.M. A namreč trdi, da je zaradi M.R. in njegovega še neodkritega pajdaša videl vse zvezde. Ali je bil med njimi tudi kakšen do zdaj neodkrit planet, še ni znano.
3- Zvezdo drugačne vrste pa so opazili osmega hrastniški £ strokovnjaki za zvezdne zadeve. Pravzaprav je možno, daje šlo za komet. V.M. je z avtom tako divjal po Sedražu, Breznem in Marnem, da so nemara videli samo rep. V.M. je povzročil tudi lunin mrk nekemu voziku, ko mu je poškodoval vozilo. Pobegla zvezda je najbrž nato skrenila s svoje tirnice, saj jo do zaključka redakcije zvezdnega aufbiksa še vedno vztrajno iščejo.

ftrli (Ulice
Živjo!
Po dolgem času sem se zopet odločila, da bom napisala kratek uvodnik. Počasi se že približujemo vrhuncu šolskega leta in marsikateri razred na šoli sc je že odločil, kam bo odšel na končni izlet. Seveda ne smem pozabiti napisati, da se konec meseca odpravljajo na maturantski izlet dijaki zaklj učnih letnikov Gostinske in Elektro šole Zagorje. Dragi fantje in punce! Imejte se kar se da lepo, uživajte na španski obali, obiščite tamkajšnje diskoteke in si oglejte njihove znamenitosti. Pazite nase in na vaš denar, lahko pa se oglasite tudi nam. Veseli bomo vaše pošte. V naslednji številki boste izvedeli, kako je bilo na maturantskem plesu štromarjev in gostincev, ki je bil v soboto, 13. aprila v športni dvorani v Hrastniku.
Do takrat pa se pridno učite in ne pozabite na prvomajske počitnice, katerih se marsikdo že veseli.
Saša
■S	- -	.—it
Sobota -delovni dan
V soboto, 13. aprila, sijemarsikdo želel ostali v postelji malo dlje časa, a je kaj kmalu ugotovil, da bo potrebno oditi v šolo. Nekateri so soboto preživeli delavno, drugi (manj pridni) pa srno lahko ostali doma. Učenci so očistili šolo z okolico, drugi so poslušali dolgočasno predavanje profesorjev. Vsi pa so si
prav gotovo želeli, da bi se lahko vrnili domov.
Ne vem, kako bi bilo, če bi morali dijaki vsako soboto oditi v šolo. Verjetno je bolje, da na to raje ne pomislimo in obiskujemo šolo (redrto) le petkrat na teden.
A. K.
Očiščevalna
akcija
Na Srednji šoli Zagorje smo v
Čeprav se paegsibližamotkoncu šolskega leta in so nas učitelji dobesedrto zasutks K^Mrohnmkm Maskirni nalogami, nekaterim vseeno rte zmanjkKjp mos^za (jut^fen.^erjetno je v naš koš padlo
kar nekaj novih in sC(yeda ti nrezrito-uasleri njihvrstic.
;sta po%al JEU.)'
en star
. In zato nikar ne
DamirfltTRG.ji
.ndreja Č. svojega Tjamaža M.
družbo v Pači!
cu. Sabitta
(G1M.). Titul (S TJ)
ffGIM.) in Primož _
1) najraje
prepevata v O^arj u, ne vem^e.korOT M^^^pSsnime naLenjene. Sebastijan# (GOSTEČ vVtao i-vpCtKa^TOG.) Jedno več oboževale ima tudi/Peter V.^CČSSiT.). Blaž C	se vedno
večkra^adržujej^Trbovljs® pa nofp^nta^zaradi/šole, medtem pa
AnitadsTEtT) Alziva v/Hr; (GIM.) in Matej S. ss^tma postala Jure P//(EUyzin Fr: vedno srečen otrManji B. (G svojega princa.
Bodite v cvetju, uživajte v'
tniku likrjpaj ž^Dtrjanom^SvAura Z. še v|dno\rada,\iovkparček pa sta |nja T.|fEU.j\Prim\)ž R^STR^je^e M.), na tudi Ufcšazj (GIM.) je ženit
pzrti itt ne pozabite na Krvavice.
ALF
soboto namesto športnega dne organizirali dejavnosti za lepšo in bolj urejeno šolo in okolico. Prvi letniki smo ob pomoči profesorjev čistili šolske klopi in stene v razredih. Marsikateri žvečilni gumi, kije ostal prilepljen na klopi ali stolu, je končno našel svoje pravo mesto med smetmi, popisane klopi in stene pa svojo prvotno barvo.
Višji letniki so se z lopatami, metljami in grabljami podali v okolico šole. Uredili so zelenico pred šolo in očistili bližino šolske stavbe, prav tako poti do bližnjih trgovin, do telovadnice, okolico Deloze in stolpnice. Tudi pri tem so pomagali profesorji.
Kljub hladnemu in deževnemu vremenu, smo se ob zaključku dela z veseljem ozrli po čisti okolici.
Mojca in Natalija
Pravi
prijatelj
Vsakdo ima svojega prijatelja, osebo, ki ji zaupa, se z njo smeje, joče, zabava, uči... Mnogokrat mislimo, da smo našli pravega prijatelja, a ko nam gre resnično vse narobe, ko bi potrebovali razumevanje, kakšno vzpodbudno
besedo, nekoga, ki bi nam pomagal poiskati pot iz "pekla", takrat nas tudi rtaš "prijatelj" zapusti. In tako sami blodimo po labirintu in iščemo izhod, hočemo ubežati njegovim grozotam, se varno skriti in živeti dalje. Večkrat se vprašamo: "Kakšen je sploh pravi prijatelj?", a ne najdemo pravega odgovora. In kakšen je pravi prijatelj?
Prijatelj je oseba, s katero si upaš biti tak, kakršen si.
(Ram Brown)
In vsi ljudje živijo, ne zaradi skrbi zase, temveč zaradi ljubezni, ki jo do njih čutijo drugi.
(Lev Tolstoj)
Ni toliko pomoč prijateljev tista, ki nam pomaga, kot prepričanje, da nam bodo pomagali.
(Epikur)
S prijatelji ravnaj tako, kot s slikami, postavi jih v njihovo najboljšo luč.
(J.J. Churchill)
Nič ni vredno trajno pridobiti razen smeha in ljubezni prijateljev.
(Hilarie Belloc)
Poiščite si pravega prijatelja in bodite srečni zase in zanj ter ne izkoristite njegovih slabih in dobrih lastnosti, kajti takrat boste zopet ostali sami...
Saša Grobljar

TRBOVLJE
Trg svobode 1 la, 61420 Trbovlje tel.: +386 601 26 333, 26 056 21 358, fax: +386 601 26 228

mmm
lili...
Dan na Pokljuki
Vsi smo nestrpno čakali ponedeljek, ko smo odpotovali na Pokljuko. Že smo se peljali z avtobusom in prispeli.
Po okusnem kosilu smo Sli na prelepo smučišče, kasneje pa še na izlet v bližnjo okolico. Prva noč je bila najbolj razburljiva, saj smo se pošteno zabavale. Nekega jutra pa sem z glavo udarila v nočno omarico. Naredila se mi je velika, boleča buška. Zaradi nje nisem mogla na popoldansko smučanje. Bila sem žalostna.
Na Pokljuki sem se imela lepo.
Maja Podbevšek, 5. a
Tek na smučeh
Tek na smučeh je ponekod zelo popularen, vendar tudi zelo naporen zimski šport. Za tek so narejene posebne tekašne proge. Za ta šport potrebuješ posebne smuči, palice in posebne čevlje. Na smuči si pripet samo s sprednjim delom čevlja. Palice so nenavadno dolge, smuči pa so spredaj ostro zakrivljene. Proge so pogosto zelo ledene ter gladke.
V torek, 29. februarja, smo se zbrali v našem hotelu pri recepciji, da bi skupaj odšli teč: Nekaj časa smo smuči nosili in si jih pripeli šele na poligonu. Tam smo nekaj časa vadili, nato pa smo se odpravili na kilometrske proge. To je bila dolga in naporna proga, ki se je vlekla kot ponedeljek. Tekli smo približno dve uri in pol, morda še malce dlje. Pokrajina na Pokljuki je neznansko lepa Zelo veliko ravnine, malce tudi navkreber, toda ponekod je tudi velika strmina Ker so smuči zelo
ozke, je na njih težko loviti ravnotežje.(laz sem s svojo zadnjico ustvaril precej lukenj na tekaški progi. Ko smo končno pritekli do cilja, smo si odpeli smuči ter jih nosili vse do hotela. Ko pa smo se vrnili v hotel, smo imeli prosto do večeije. In kot vsak naš dan na Pokljuki, smo preživeli čas po večerji prosto, potem pa smo uživali še ob dmžabnih igrah.
Niti malo mi ni žal, da sem vsaj enkrat v življenju poskusil tek na smučeh. Lahko rečem, daje ta šport lep.
Aljaž Čibej, 5. a
Pokljuka
Pokljuka je zasnežena, sončna in zame tena.
Otroci smo zbrani in nasmejani.
Na smučišču smo se zbrali in poklepetali.
V soboto je prišel čas ko so se poslovili od nas.
Dunja Ravnikar, 5. b
Naš jedilnik
Zajtrk: Podganja jajca
Pijača: Lava iz Havajskega vulkana
Poslastica: Opičji rep
Kosilo: Čudeži v omaki Pijača: Sok stisnjenega kamna Poslastica: Prekuhane nogavice
Večerja: Pohani slepci s sirom Pijača: Olje za hidravlične zavore Poslastica: Krema za sončenje
Goran Skok, 5. b
Praktično - nepraktični nasveti
Vsakojutro smo odšli nasmučišče. Boljši smučaiji so se vozili z vlečnico, začetniki pa smo kar teptali sneg in se učili voziti plug ter vadili zavoje. Pri tem pa smo imeli nemalo težav. Mnogi so se spraševali:
A: Kitko hoditi na breg s smučmi, ne da bi drsel nazaj?
-B: Preprosto. Smuči snameš in greš peš.
A: Kako se ustaviš?
B: Nič lažjega. Padeš.
A: Kako si dovolj trdno zapneš smučarska čevlja?
B: Prosiš nekoga, da ti jih zapne.
Seveda pa ti odgovori niso najboljši, čeprav jih je najlaže uresničiti. Zato smo pridno vadili. Vsak seje naučil kaj novega.
Alja Oblak, 5. c
Na razpotju
Že v nižjih razredih OŠ sem veliko prebrala in slišala o gimnaziji in bila sem prepričana, da jo bom nekoč obiskovala, saj v šoli nisem imela problemov. Ko pa sem prišla v 8. razred, mi je uspeh začel padati. Sem tik pred poklicno odločitvijo, pa ne vem ne kam, ne kako. Na trenutke se me loteva panika. Še vedno pa nekje
v podzavesti vem, da bom naslednja štiri leta obiskovala gimnazijo. Vendar, glede na to, da mi je uspeh hitro padal, sem že vse bolj razmišljala o ekonomski šoli, kamor bo šla tudi moja najboljša prijateljica Vendar v teh težkih časih, kjer vlada trda, neizprosna brezposelnost, se splača tvegati in se vpisati v šolo, kakršno želiš, čeprav misliš, da ne boš sprejet. Tako sem se odločila, da bom. če bom sprejeta, obiskovala gimnazijo. Ravno včeraj sem opazila ljudi, ki so. popravljali streho. Verjetno jih je bolj malo, ki so se sami odločili za ta poklic. Zasmilili so se mi, kot že dolgo nihče. Tudi moj oče mi imel niti osnovnih pogojev za nadaljne šolanje, pa ne zato, ker se ni učil, ampak predvsem zaradi finančnih razlogov, saj v Trbovljah ni bilo nobene srednje šole. ki bi mu ustrezala. Gimnazija in ekonomska šola sta bili malo pretežki, za ostale pa bi moral oditi iz Zasavja. Tako mu je ostala le rudarska šola v Zagorju, ki mu je odprla pot k dolgoletnemu, trdemu garanju. Iz vsegategaintudi iz drugih izkušenj sem spoznala, da se je vredno učiti leta in leta. Kajti brez dobre šole ni dobre zaposlitve. Rajši se bom še deset ali petnajst let učila in potem spodobno brez garanja živela, kot da bi se ob svojih sposobnostih takoj zaposlila in celo življenje trdo delala
Jasmina Bučar, 8. c, OŠ T. Čeč

STANOVANJA, PARCELE
PRODAM garsonjero, tel.: 27-321 PRODAM dvosobno stanovanje, 64 m2,6. nadstropje, tel., KTV, toplovod, v lesu, sončna stran, vseljivo avgusta, dvigalo, v centru Zagorja, tel.: 61-996 PRODAM garažo v Zagorju, tel.: 62-139
V	NAJEM oddam počitniško prikolico v Resi od 20. junija do 20. julija, tel.: 61-299
ODDAM garažo v najem, tel.: 27-464 PRODAM enodružinsko hišo, tel.: 65-201 PRODAM staro hišo ali menjam za avto, tel.: 44-
112
PRODAM zazidljivo parcelo, primerno za vikend ali hišo, tel.: 62-530,77-267
PRODAM ali oddam zidanogaražo na Nasipih, tel.: 27-464
PRODAM manjšo parcelo na Prvinah, tel.: 64-3 53, 61-333
PRODAM parcelo na Podmeji - Knezdolu ob asfaltni cesti, primerno za vikend, tel.: 21-613
PARCELO blizu Litije prodam -1.200 m2, tel.: 061 / 881-894,883-766.
V	NAJEM oddam garažo na Trgu F. Fakina v Trbovljah, tel.: 24-464
AVTOMOBILI, DELI
PRODAM Z 100 GTL 55, prev. 84.000 km, cena
2.400.00	DEM, tel.: 61-488
PRODAM Z 750, brezhibno deluje, potreben avtoličarja, I. '7 8, prevoženih 9 5.000 km, tel.: 64-841 od 14. ure dalje.
PRODAM motokultivator IMT, 8 KM, tel.: 25-443 PRODAM Z 750, cena 800 DEM, I. '83, reg. doli/ 96,tel. 75-201, dopoldan, 75-235 popoldan. PRODAM Y 45,1.'88, tel.: 62-339, zvečer. PRODAM alu platišča 15 col, tel.: 73-615 PRODAM AUDI 80 D, I. '81, reg. do 7/96, generalno obnovljen, z dodatno opremo, črna metal barva, cena
4.800	DEM in VUGO 55 AX, prevoženih 88.000 km, ru-menebarve, reg. do 9/96, cena 1.800 DEM, tel.: 71-310
PRODAM traktorsko enoosno prikolico z nndviški, tel.: 44-332
KUPIM poškodovana in nevozna osebna vozila za rezervne dele, tel.: 63-101.
VESPA piaggio PX150 E, I. '93, kupljen 9/94, prev.
3.800	km,tel.:61-185
R 5 Campus prodam, I. '92, prev. 53000 km, cena
8.300.00	DEM, tel.: 44-526
PRODAM GolfJGLD, I. '84, cena 4.500,00 DEM, tel.: 41-460
RAZNO
PRODAM pol karte za premog, tel.: 21-169 UGODNO prodam el. štedilnik, cena 5.000,00 SIT, tel.:43 565
KDOR kupi bojler za 30.000,00 SIT, mu podarim peč za centralno, potrebno popravila, tel.: 41 -453 PRODAM odojke za zakol, tel.: 73-637
PRODAM otroški avtosedež in otroško posteljico z jogijem, tel.:27-153
PRODAM brako prikolico, starejšo, tel.: 62-328 NAJAMEMO garažo z elektriko, tel.: 21 -342 PRODAM tibetanske terierje, čistokrvne, mladiče, tel.: 23-586
ODDAM psičko Nigro, prijazno, tel.: 73-844 PRODAM 16 m2 keramičnih ploščic in kopalno kad dolžine 1,7 m, tel.: 43-088
PRODAM CD player Samsung, ojačevalec in dva zvočnika, cena 550 DEM, tel.: 77-184
PRODAM pol karte za premog, 1,81, tel.: 21-029 NUJNO rabim 1.500 DEM, vračam še 1.000 DEM več, tel.: 77-267,62-530.
PRODAM etažno peč za centralno ogrevanje -raztezna posoda, črpalka, cevni termostat, tel.: 42-150, po 17. uri.
PRODAM otroško posteljico z jogi jem, športni voziček in termoakumulacijsko peč, tel.: 24-965.
INŠTRUKCUE
ŽELITE BOLJŠO OCENO POIŠČITE POMOČ inštruiram mntemotiko in liziko, po želji tudi kakšen drug predmet, tel.: 24-457.
INŠTRUIRAM nemščino in francoščino, tei.: 73 719.
INŠTRUIRAM strokovne pred mete elektrotehniške smeri, tel.: 64-285.
INŠTRUIRAM angleščino za OŠ ter angleščino, nemšiinoin francoščino za 1 .in2.letnik srednješole,tel.: 43-756 od 12.00-14.00 ure.
INŠTRUIRAM MA in Fl za OŠ in srednjo šolo ter za I. in 2. letnik fakultete, tel.: 061/1261-282, Oto, študentski dom, soba 136. INŠTRUIRAM angleški jezik za OŠ in srednjo šolo, tel.: 26 671.
INŠTRUIRAM slovenski jezik za srednjo šolo, tel.: 27-298,dopoldne.
INŠTRUIRAM in prevajam nemški in angleški jezik, tel.: 61 -095
DELO
OB RTNIKOMkvnlitetnoinažurno vodimo posl ovne knjige - ROMANIX - Kisovec,tel.: 71-323, vsak dan.
DIJAKI IN ŠTUDENTJE - Prepisujem seminarske naloge in druge sestavke z računalnikom, hitro, lepo in brez napak - ROMANIX - Kisovec, tel.: 71-323, vsak dan
CENTRALNE kurjave napeljujem in instaliram, 24 748
STAVBNO kleparske storitve iz vseh vrst pločevine, tel.: 27-115
NAJAMEMO kletne prostore, večje od 100 m’, tel.: 063/35-708, od 10. -12. ure, 063/451-857 od 18.-20. ure
STAREJ ŠIM, slabotnim osebamin invalidom nudimo nego in pomoč na domu, tel.: 26-624
IŠČEMO pridne zastopnikeza nov ameriški proizvod, s pridnim delom do dobrega zaslužka, tel.: 61 -899

IŠČEMO ulične prodajalce, 64-166 ŽELITE izboljšali finančni standard, s polnjenjem kuvert, pošljite kuverto z vašim naslovom in znamko, inlormadje so brezplačne, zaslužek odličen, Marko Bajda, Dobovec 19,1423 Dobovec
BI RADI čvekali, si dopisovali, želite zmenek, MEGA FON 090/45-02, strošek 117 SIT/min
POPRAVILO gospodinjskih, TV, video aparatov, tel.: 64 285.
VODOVODNE instalacije, popravilo, vzdrževanje, "CON", C. Zmage 13, Zagorje, tel.: 63-221
PODJETJE z lastno proizvodnjo potrebuje potnika za direktno prodojo v Zasavju, zaslužek 2.000,00 DEM,
tel.: 0609/628-179____________________________
KUPIM delnice MERCATORJA, vsak delovnik, tel.: s_____________ 061/220-519___________________,
( POTREBUJETE POSOJILO, tel.: 061/220-518 )
NAGRADE za naročnike
ZASAVCA
1 . NAGRADA:
Bon v vrednosti 22.500 SIT
v***?*?* (porodoi
Kidričeva 4/b, p.p.51,1410 Zagorje, tel.:0601/64-101
- NUDIMO VAM DARILA ZA VAŠE NAJDRAŽJE - PARFUME, POSLIKANO STEKLO - USNJENO GALANTERIJO, ŠATUUE -STENSKE IN ROČNE URE
- VABIMO VAS V GALERIJO, DA SE PREPRIČATE O NAŠI PONUDBI
2.
NAGRADA:
Vrednostni bon v višini 22.500 SIT
GRAFEX
TISKARNA. ŠTAMPIUKE, NAPISI Alojz Sešlar s.p. Podlipovica 31 1411 Izlake Tel.:060l/74-180 fax: 0601/74-110
3. NAGRADA:
PANASONIC radiokasetofon
E	A D E
AUDIO A VIDEO TRGO VINA Prešernova » 7 . ZAGORJE Tel .1 Oti« I/# 1 575
4. NAGRADA:
Dve sezonski karti za letno kopališče (odrasla in otroška), Medijske Toplice
&
HOTEL
MEDIJSKE TOPLICE IZLAKE
tel.: 74-117, fax: 74-044
5. NAGRADA: Paket v vrednosti 9.000 SIT	A	tel. .fax:0601/64-670 d.«.,, Karli Kotnik - Dragica Tomše, 1410 Zagorje. Cesta zmage34
6. NAGRADA:	■n kmetijsko zadrugo izlokc, 2.o.o.
Vrednostni bon v višini 9.000 SIT	Izlake 40, 1411 Izlake; tel.: 0601/73 634
7. NAGRADA:	-MAXJi,iA. {SiS"*
Frizerske storitve v vrednosti 9.000 SIT	Mateja HRIBAR H: 0601/73 794
-§XE-------------
NAROČILNICA "
ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje o/S

tel.: 0601/64 250, 64 166 fax. 0601/64 494
Naročam časopis ZASAVC
Ime in priimek kraj ........
ulica........
datum........
poštna št. telefon . . podpis .
NAROČNINO BOM PLAČEVAL:
sproti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži)
pst
]E
TENIS PARK
Savska 5, 1270 Litija, tel.: 061-883-169
SPREJEMAMO REZERVACIJE TERMINOV ZA LETNO SEZONO 96 cenik
\ TERMIN	zunanja	dvorana l
	igrišča	
j 1 ura/ teden j od 16., sob., ned.	210 DEM	230 DEM !
s 2 uri/ teden j od 1 6., sob., ned.	410 DEM	450 DEM |
j 1 ura , j pon., pet., do 1 6.h	150 DEM	170 DEM |
MOŽNOST PLAČILA NA TRI OBROKE!
MOŽNOST NADOMESTILA V ČASU LETNEGA DOPUSTA ZAMUJENIH UR!
SEZONA SE BO PRIČELA 20 APRILA NA ZUNANJIH IGRIŠČIH (če bo vreme dopuščalo pa teden dni prej) IN 1. MAJA V DVORANI.
Vabimo vas tudi, da se udeležite OTVORITVENEGA TENIŠKEGA TURNIRJA, ki bo 27. aprila - moška in ženska kategorija in na katerem bomo poleg nagrad, ki jih bodo prejeli najboljši, med vsemi udeleženci turnirja izžrebali GRATIS LETNO KARTO!
REZERVACIJE UR SPREJEMAMO VSAK DAN OD 9. DO 23. URE.
TENIS PARK

DOM STAREJŠIH HRASTNIK Novi Log 4/a 14.30 Hrastnik
RAZPISUJE
prosto delovno mesto
VODJA ZDRAVSTVENO NEGOVALNE ENOTE (glavna sestra)
POGOJI: - višja izobrazba ustrezne zdravstvene smeri
-	tri (3) leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delovnih mestih
-	poznavanje in izkušnje z delom v ambulanti
-	poznavanje dela na računalniku
-	trimesečno poskusno delo
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom.
Kandidati naj pisne prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh na naslov: Dom starejših Hrastnik, Novi Log4/a, 1430 Hrastnik s pripisom "za razpis".
Podrobnejše informacije na tel.:(0601)43-422 in 43-438.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 15 dni po zaključenem zbiranju prijav.
Delo bo pogodbeno z možnostjo kasnejše redne zaposlitve .
Informacije in prijave na:
GIF Beton MTO d.o.o. Cesta Otona Župančiča 13 1410 Zagorje
GIF BETON ZAGORJE
d.o.o.
ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU Borovniško naselje 7, 1412 Kisovec
objavlja več prostih del in nalog:
VK ključavničar KV ključavničar
i c	)r:00		
:	I		10
SUŽNJA,
SLUŽAB-
NICA
V
SULTA-
NOVEM
HRAMU
PODVODNA NAPRAVA ZA RAZISKOVANJE GLOBIN
DEL
AVTOMO-
BILSKEGA
PODVOZJA
ČLAN
SKUPINE
PRLJAVO
KAZAUSTE
LIPOSEK
ETIOPSKI
GOSPOD
LOJZE
IPAVEC
VNETJE
BEDERNEGJ
ŽIVCA
MORSKI
LIST
IME ZA PRVOTNE PREBIVALCE OCEANIJE
DUHOVITO IZRAŽENA MISEL AU DOMISLICA
/£n£r\
IVAN
MAČEK
MESTO V DALMACIJI NA LEVEM BREGU KRKE, ANTIČNA SCAR DONA
PRIPOMOČEK PRI PLEZANJI
ČEBEUl
PRODUKT
VODITELJICA
NA
KANAL 10 (NATAŠA)
ZIMZELEN
OKRASNI
GRM
RAVNINSKI
GEOME-
TRIJSKI
POJEM
CELJSKA
TOVARNA
POSODE
G L MESTO VIETNAMA
IGLASTO
DREVO
SRBSKO MES. VZHODNO OD BEOGRADA
ZVIT KOS PAPIRJA, ZVITEK
STANKO
IBLER
BIVŠI NOGO-METAŠCRVE-
ImBjSok"
KNJIGA
RAZODETJA
TROPSKA
PAPIGA
KAROL
IRZVKOVVSKI
ODLIKOVANJE
MEDALJA
OSAMITEV,
KARANTENA
NAJMANJŠI
DEL
MOLEKULE, SESTAVLJEN IZ JEDRA IN
ELEK-
TRONSKE
OVOJNICE
SIRSKI
PREDSEDNIK
(HAFEZAL)
JERMEN V HLAČAH KOLUMBU. MESTO SV OD BOGOTE
SLOVENSKI
PRIMORSKI
KRAJ
PETER
DAJNKO
Pritegnili ■ in iesnikar H (Janke) I Ramen:
Ns novimli ■
vg
SLOVENSKI PRAVNIK IN PUBLICIST (RUDOLF) PREDAVATELJ NA
LJUBLJANSKI UNIVERZI
IME NOVINARJA BABACICA
GRŠKI SODNIK V PODZEMLJU
UMETNA PLASTIČNA MASA
KRATEK
USNJEN
TELOVNIK
REDKO ŽENSKO IME
LASTNOST
ENAKEGA
IVERNA
PLOŠČA
JADRANSKI
OTOK
VRSTA
DALMATIN-
SKEGA
VINA
POSTAVLJAL.
EKSPLOZIVA ENO IA ZA PRESEK NUKLEAR, PROCESOV
ANTON ČEHOV
TANKA
PROZORNA
BOMBAŽNA
TKANINA
SEVERNO
AMERIŠKA
PISATELJICA
POVESTI
IN
ROMANOV
(MARGARET
WADE)
MOŠKI PEVSKI GLAS
RIMSKA
BOGINJAJEZE
RAFAELA
SABAT1NI
AMERIŠKO MOŠKO IME
STRAST,
PRETIRANA
ČUSTVENOST
FRANCOSKA TV POSTAJA (—• +)
PRIPADNIK APAČEV
GRŠKI OTOK VSPORADIH
AM.IGRALEC
(HARRISON)
ZDRAV1INA
TRAVNIŠKA
RASTLINA
FRANCOSKA
TISKOVNA
AGENCIJA
ŠKOTSKI FIZIK (JOHN)
JlVUENSI
TEKOČIN,
MESNI
IZDELEK
ANTIČNI
BEOTIJEC
VAROVAN KRAJZA ZADRŽEVANJE VOJSKE
ENA OD AMINOKISLIN
PAUL
EDUARD
VELIKO RUSKO MESTO OB ARALSKEM JEZERU
/*
STARA
SARA
ČAJJČ
DUŠAN
OČE, ATEK
SESTAVIL
DAMJAN
KOVAČ
SLOVENSKA
ROKOME-
TAŠICA
ČERNE
PRINC IZ MAHAB-HARATE
NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitev nagradne križanke pošljite do 24.4.1996 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Pri žrebanju bomo upoštevali le modre ovojnice.
Nagrade, ki vas čakajo:
1.	nagrada: Blago v vrednosti
4.500	SIT
2.	nagrada: Blago v vrednosti
3.500	SIT
3.	nagrada: Blago v vrednosti 2.000 SIT
Izžrebanci nagradne križanke 13/96
1.	nagrada:	Varnostni
cilindrični vložek Cisa Astrac in ključavnica Titan art.809/65,TSG Sandi Lunar, Zagorje, Alojz Rajner, C. 20. julija 2/1, Zagorje
2.	nagrada: Medeninasta kljuka Mola - 2 kom, TSG Sandi Lunar, Zagorje, Novko Koloba-rič, C. 3. julija 11, Hrastnik
3.	nagrada: Obešalna kljuka Kuhar velika - 8 kom, TSG Sandi Lunar, Zagorje, Minka Tekavčič, Farčnikova 73, Zagorje
Vsem izžrebancem čestitamo!
Nagrade lahko dvignete na
uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje, do 25.4. 1996. Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočite po telefonu in vam bomo nagrado poslali po pošti.
Rešitev nagradne križanke 14/96:
BOKS, DOŽ, ABE, URAL, IRE, VOZ, STOPOVVIKTOR, Z AŽIVL JENSKOD, RACE, INO, ADE, MD, AR AS, CT, EDIL, RAEC, AA, NONO, ARRHE-NIUS, LEK, JŽ, LOKVA, ITALEC, BAALZEBUB, SN, ALE, ANJA, ALASTOR, IN, S A, NIALA, KILOVAT, TIRS, DAKOTA, GRANAT, POLAGALEC, OKTANA, SRD, IRONS.

Podjetje za trgovino, proizvodnjo in predelavo živilskih proizvodov Frtica d.o.o.
Litija, Levstikova 14 Telefon: 061-883-186
Nudimo svežo meso in vse domače prekajene Izdelke, to so: šunke, krače, rebra, salame, slanina, budjola, želodec in vse vrste domačih klobas.
Odprto od ponedeljka do petka od 7-19h, sdbota od 7-13h.

Naša bodočnost
9. 4.: Džemka Čajo, Trbovlje, hči Selnia; Vesna Požun, Radeče, hči Manja; Tatjana Vajdič, Trbovlje, sin Urh; Jožica Kolar, Trbovlje, sin Tomaž; Olga Klinar, Laško, hči Nuša;
10 .4.: Petra Hribar, Trbovlje, hči;
11. 4.: Jožica Slapšak, Šentjanž, hči Katarina;
12. 4.: Manja Barlič, Zagorje, sin Miha,
13. 4.: Slavi Zupan, Čemšenik, sin Žiga; Jolanda Ostrožnik, Zagorje, hči Anamari; Admira Smajlovič, Zagorje, hči Selima;
16. 4.: Fatima Dekanovih, Hrastnik, sin; Karolina Kocjan, Zagorje, hči Anja:
Iskreno čestitamo!
A
Iri stvari morajo hiti pretirane, da so zadostne: obzirnost, poštenje, čistost.
Boudet
Cloveh je v življenju vrlihohrat samo prtljaga, s hatero razpolagajo drugi.
Ivan Šibi
Mnogi ljudje imajo, l<i ne
vidijo ušesa, hi ne slišijo in
ježih, in ne zna molčati.
Agatha Christie
Kdo trdi, da življenja nima smisla, ho pa vedno obstaja možnost, da človeha, hi ga ljubimo, osrečimo in da v tej
sreči poiščemo I
irano zase.
Henry de Moiitherlant
C im prej spoznamo, da je usoda v nas samib in ne v
zvezdah, tem bolj za nas.
Axel Munihe
OVEN Vso energijo vam spijejo vsakodnevne obveznosti, vi pa bi tako radi imeli več časa za svoje konjičke. A nikar se ne pritožujte, glede poslovnega dogajanja ste lahko zadovoljili. Št.: 6.
BIK Čeprav s svojo slabo voljo doma pogosto zanetite prepir, ste premalo odločni, da bi jasno povedali, kaj želite. Na delovnem mestu se bodo napetosti umirile. Št.: 23.
DVOJČKA Ne sanjajte o uspehih, še preden se lotite dela. Pri dogovorih s poslovnimi partnerji bodite previdni in se o nobeni stvari ne odločajte brez premisleka. Št.: 3.
RAK Utrnilo se vam bo nekaj dobrih poslovnih idej. Finančno ste končno zlezli na zeleno vejo, pazite, da se pod težo želja ne prelomi. Št.: 4.
LEV Z izbruhi jeze lahko pošteno omajate vaše prijateljstvo s partnerjem. Bodite čim bolj iskreni in se poskušajte z njim strpno pogovoriti o vsem, kar vas muči. Št.: 7.
DEVICA Kljub temu, da niste najbolj prepričani o svojih sposobnostih, vam lahko s pomočjo drugih ljudi uspe narediti pomemben korak naprej. Št.: 25.
TEHTNICA Na delovnem mestu se ne boste mogli izogniti rutinskim opravilom, ki so vam vse prej kot ljuba. Čeprav boste z besedami skromni, boste partnerju pokazali, kaj vam ne ustreza. Št.: 9.
ŠKORPIJON Še najbolje se boste počutili doma. Potrebujete namreč mir, da uredite razne ideje, ki vam rojijo po glavi. Za vasje življenjeigrapolna radosti. Št.: 15.
STRELEC Vse, kar vas teži, boste brez težav preoblikovali v besede in si s tem olajšali svojo dušo. Tega bo vesel predvsem partner. Čaka vas veliko dobre volje. Št.: 33.
KOZOROG Končno se vam bo nasmehnila sreča in vam predvsem glede denarja pomagala splezati na zeleno vejo. To vas bo spravilo v dobro voljo in tudi v družbi boste bolj sproščeni. Št.: 1.
VODNAR Uspelo vam je umiriti notranji nemir in življenje ukrojiti po svoji meri. Ne boste več dovolili, da bi vas naključja premetavala sem ter tja. Št.: 5.
RIBI Do partnerja boste zadržani, čeprav boste pogrešali njegovo toplino. Vzemite si čas in primislite, kaj vas ovira pri tem, da bi mu bili bolj predani. Št.: 17.
mm:

\. Pisma bralcev
Zasavc oBjavJja odmeve na prispevke v časopi^uTn mnenja bralcev o življenju in dogajanju v Zasa^jafNepodplsanih pisem ne objavljamo. Dolžina pisemfte zaradi prostora
pisem ne objavljam#. Dolžina pisepHe zaradi prostora omejena na največ SB^pkapiirvrsra^JIredniStvo si pridružuj#-pfavico skrajšatTtekčt ali pa objavithiajlšega, če ocpnirda bi s skrajšanjem preveč okrnil zanimivo vsebino.

0 zaprtju JE Krško
Gospod Aleš Malko iz EKOS-a je v eni od prejšnjih številk Zasavca pozval tudi Zelene Slovenije naj se pridružijo zbiranju podpisov za predčasno zaprtje JE Krško.
Zaprtje JE je programska stalnica naše stranke, uresničitev tega cilja pa zastavljena zelo strokovno in odgovorno. Da bi do tega dejanja lahko prišlo, je pred tem potrebno rešiti nekaj izjemno važnih vprašanj in izpolniti vsaj naslednje pogoje:
1.	Zagotoviti nadomestne vire energije. ki ne bodo še bolj onesnaževali okolja in zlasti zagotoviti, da v primem uvoza električne energije ne bi sledili italijanskemu modelu, ki je lastne JE zaprla, uvaža pa jo iz JE v Franciji, kar pomeni le pomesti lasUio nesnago na sosedovo dvorišče:
2.	Rešitev vprašanja lastništva JE med Slovenijo in Hrvaško, saj se le eden od lastnikov v nobeni civilizirani družbi ne odloča v imenu obeh:
3.	Rešitev vprašanja izgradnje trajnega odlagališča za nizko in srednjeradioaktivne odpadke, saj ob pobudi za razpis referenduma sploh niste načeli tega vprašanja;
4.	Rešitev vprašanja izgradnje nadomestnega skladišča za visokoradio-aktivne odpadke (izrabljeno jedrsko gorivo) in učinkovit in varen nadzor nad njimi ali po dogovoru izvoz le-teh.
Le ob strokovno pretehtani poprejšnji rešitvi zgoraj navedenih pomislekov bi tudi Zeleni Slovenije podprli zbiranje podpisov, saj v tem primem predčasno zapiranje JE ne bi pomenilo velikih gospodarskih in socialnih težav, zlasti pa ne bi dodatno obremenjevalo okolja. Še ena stvar je, ki nas pri celi zadevi malce moti in to je takojšnja pripravljenost Greenpeacea, da skuša "strokovno" pomagati pri predčasnem zaprtju JE, kar na to sicer ugledno in nestrankarsko organizacijo meče malce čudno luč. Pomislek, ki se zbuja sam po sebi je ta, da se ta organizacija še ni lotila Francije, ki ima daleč največ JE v EU, štabi pa jo krška nuklearka in kar je najbolj čudno, je to, da njihova skrb sovpada s povsem nelegitimnimi italijanskimi zahtevami, da je zaprtje JE Krško dodaten pogoj Slovenije za pridruženo članstvo v EU. Tudi avstrijske ekologe skrbi JE Krško, vnemar pa pušča černobilske tipe JE v Madžarski in Češki.
To pa postavlja pod vprašanje suverenost Slovenije pri odločanju o teh pomembnih vprašanjih, hkrati pa
dopuščamo, da nas skušajo kot majhno državo namesto pod balkansko pemt stlačiti pač pod evropsko, pač v stilu: Pišče je isto, le koklja se je zamenjala.
Gospod Matko je v svojem prispevku tudi omenil, da zaradi pomanjkanja ustreznih sredstev ne morejo delovati. Ker se Zeleni Trbovelj zlasti ubadamo z lokalno onesnaženostjo, ki ji tudi dajemo prednost pred ostalimi slovenskimi in svetovnimi problemi, saj konec koncev živimo tu, lahko rečemo le to, da zato, da greš med ljudi in prisluhneš njihovim težavam in problemom, ne potrebuješ znatnih sredstev, saj so razdalje kratke, za stike zadošča tudi domači telefon ali pa pogovor s somišljeniki na ulici.
Verjemite na besedo, da ob vsakem večjem onesnaženju zvonijo domači telefoni Zelenih kot za stavo, ker ljudje v lakih primerih pač ne morejo klicati g. Šešerka ali pa celo predstavnikov Greenpeacea. Ker pa nas je malo, težav in problemov pa veliko, bomo veseli vsakega somišljenika, ki ga ekologija skrbi in to ne glede na to, kakšnega zelenega odtenka je, pač po motu prelepe pesmi F.G. Lorce: "Zeleno, ki te ljubim, zeleno!"
Zeleni Trbovelj, Anton Ahac
Sprašujem župana
Kdor se vsakodnevno vozi po regionalni (?) cesti Izlake - Kisovec, dobesedno ogroža svoje in druga življenja.
Vem, da je človek za volanom ali kako drugače na cestah izpostavljen raznim nevarnostim: lahko zaradi prevelike hitrosti, nepazljivosti, alkohola, mnogokrat tudi zaradi nevarnega in neurejenega cestišča. Prav zadnje - nevarno in neurejeno cestišče je največji problem za nas, ki uporabljamo omenjeno pot skoraj vsak dan. Na cesti je polno kamenja, kar velikokrat od voznika zahteva, da vozilo ustavi ali kamenje obvozi, kar pa predstavlja veliko nevarnost, saj je promet mnogokrat zelo gost. O kvaliteti asfalta pa le toliko: na več odsekih je leta dobesedno "požrt". Luknja pri luknji.
Sprašujem župana in Občinski svet, kdo je za omenjeno cesto, dajo popravi oziroma zaščiti pred padajočim kamenjem, odgovoren? V kolikor je za to odgovorna Občina Zagorje ob Savi, naj pereč problem čimprej odpravi, če ni pristojna, naj sproži postopek pri pristojnem (?).
V upanju, da se bomo kmalu vozili po bolj vami cesti, se zahvaljujem in vas pozdravljam.
Igor Goste, Izlake
Edini medij brez velike noči
Zasavc, ki je izšel tri dni pred veliko nočjo, glavnega cerkvenega praznika ni niti omenil. To je edini medij v Sloveniji. ki je veliko noč zatajil. Uvodnik navadno vsaj omeni tekoče aktualnosti, tokrat je prezrl največji praznik krščanstva. Če bi to bilo storjeno namenoma bi bila zadeva zaskrbljujoča, tembolj, ker so to odločili v glavnem mladi ljudje, za katere ne morem reči, da bi bili obremenjeni z revolucijo in njenim teroijein. Res je, da se na 6. strani omenja velikonočni čas, vendar s tem, da so se verniki podali na Hrastelovo skalo, to še ni Križev pot, s katerim je to dejanje naslovljeno.
Juvan in Spina v reviji voščita vesele velikonočne praznike, vendar to je plačana reklama. Elektro Trbovlje izraža voščila neopredeljeno, tako, da ne omenja velike noči, niti se ne poslužuje nekdanjih izrazov enoumja, ko so omenjali pomladanske praznike. ETV Zasavje v tedniku napoveduje velikonočno voščilo, toda to bo, kakor piše, šele v ponedeljek po veliki noči. Tako se Zasavc distancira od ljudi, ki jim je namenjen. Tudi sam sem ves študij opravil v času, ko se je uspešno zatiral demokratični razvoj slovenske družbe, seveda dvatisočletno tradicijo krščanstva mi niso mogli uničiti. Kako, da so nekateri mladi tako nasedli. Kaj
bi si mislili Nezasavei. če bi jih pred velikonočni Zasavc prišel v roke. Tudi na bralce Zasavca gornji naslov ne more napraviti posebnega zadovoljstva. Spominjam se lanskoletnega pamfleta na temo velika noč in polemike, ki se je končala v slovnici.
Da ne bi samo kritiziral, kar se mi očita, sem letos hotel Zasavcu s svojim člankom omogočiti, da bi veliko noč, kakor drugi mediji ovrednotil, vendar se to ni zgodilo, ker članek ni bil objavljen. To dokazuje, da odločujoči faktorji prekinjajo tradicijo revije, ki v 22. številki leta 1995, letnik V., poudarja, da so vrata Zasavca na sležaj odprta vsem. V to sem do sedaj verjel, bil tega zelo vesel in možnost tudi dejansko izkoristil kljub kritiki nekaterih, ki kritike ne prenesejo. Ko sem ob priliki vabil verujoče iz Kisovca, da bi sc udeležili predstave v tukajšnjem kulturnem domu, so mi rekli, da oni tja ne spadajo. V lem vidim posledice zrušenega režima, ki je ločeval ljudi. Bojim se, da ne bi tudi Zasavc z zapiranjem vrat kulturni dediščini, povzročal kaj podobnega. Tako bi razčistil z vero, kakor so zahtevali ljudje s spranimi možgani. Nič pa se ne bojim, da bi bila velika noč v Zasavju zaradi zaprtih vrat Zasavca kakorkoli prizadeta.
Jože Čampa, Kisovec
Uradni zastopnik za vozila CITROEN in FIAT v Zasavju
BOEME
AVTOSERVIS
ŠPAJZER

Partizanska 51. 6 1420 Trbovlje, tel. : 0601/24 295
*	prodaja vozil CITROEN in FIAT
*	pooblaščeni servis za vozila CITROEN in FIAT
*	nudimo vam avtomehanične, avtokleparske in
avtoličarske storitve
prodaja rezervnih delov in dodatne opreme
AX SPOT	1.1	3V	....	15.100 DEM
AX IMAGE	1.1	5V	.	. .16.600 DEM
ZXREFLEX	1.1	5V	....	22.000 DEM
XANTIA BREAK	1.8	....	35.700	DEM
B8SEB
PANDA TREKK1NG 4x4 PUNTO 55S 3V UNO 1.0 BASE BRAVO 1.4 3V BRAVA 1.4 5V
.... že od 18.500 DEM .... že od 16.900 DEM .... že od 12.900 DEM .... že od 23.700 DEM .... že od 24.500 DEM
*	rabljena vozila
GOLF JXD. letnik 1990. cena 11.200 DEM
*	možnost: - kredit R+8,5% (HAT)
-	leasirtg za fizične in pravne osebe
-	zamenjave vozila staro za novo
delovni čas: ponedeljek - petek 7h - 15h, sreda 7h - 16h, sobota 8h - 12h
E3 CIMOS INTERNATIONAL
RTV TRBOVLJE K10
ČETRTEK 18.4.1996
09.00	VIDEO STRANI, 18.00 VIDEO STRANI. 20.00 ZASAVSKI MAGAZIN (ODDAIA ETV IZLAKE), 20.30 VSE MANJ JE DOBRIH GOSTILN, 21.30 PRIJETEN VEČER Z MEFO MALUS
PETEK 19.4. 1996
09.00	VIDEO STRANI, 18.00 VIDEO STRANI, 20.00 PRELUDIJ, 20.15 ŽEBLJIČKI (Kontaktna oddaja s filmsko lestvico in skritim gostom), 21.15 FILM TEDNA (izbor gledalcev)
SOBOTA 20.4. 1996
9.00	DOPOLDANSKI SPORED,13.00 VIDEO STRANI, 16.00 PRIJETNA URICA DRUŽENJA S SNOOPV-JEM.
17.00	FILM TEDNA (p)
PONEDELJEK 22.4. 1996
09.00	VIDEO STRANI, 18.00 VIDEO STRANI, 20.00 PRELUDIJ, 20.15 MINI PEI' - OTROŠKA GLASBENA LESTVICA. 20.40 IZ ŠPORTA ZA ŠPORT -GREGOR KITA VAM PREDSTAVLJA ZASAVSKI ŠPORT
TOREK 23.4.1996
09.00	VIDEO STRANI, 12.00 IZ ŠPORTA ZA ŠPORT (p), 18.00 VIDEOSTRANI, 20.00 PRELUDIJ, 20.15 KONTAKTNA ODDAJA
SREDA 24.4.1996
09.00	VIDEO STRANI, 18.00 VIDEO STRANI, 20.00 KARMEN CESTNIK PREDSTAVLJA - ODDAJA ETV IZLAKE, 21.30 ODDAJA STUDIA ETV IZLAKE
ATV SIGNAL LITIJA
ČETRTEK 18.4. 1996
20.00	VIDEO BOOM 40 - ZABAVNOGLASBENA ODDAJA ZLTV SLOVENIJE, TEDNIKA KAJ IN ANTENE
PETEK 19.4. 1996
20.00	INFORMATIVNA ODDAJA, -0.30 PONOVITEV VIDEO BOOM 40
SOBOTA 20.4. 1996
10.00	VKLOP VIDEO STRANI, 16.00 TV KOPER
NEDELJA 21.4. 1996
10.00	VKLOP VIDEO STRANI, 16.00 TV KOPER
PONEDELJEK 22.4.1996
20.00	ATV ŠPORT - ŠPORTNA ODDAJA LITIJSKEGA ŠPORTA IN ŠPORTNIKOV, ENKRAT MESEČNO KONTAKTNA ODDAJA Z GOSTI IN ODPRTO TEL. LINIJO, 20.30 INFORMATIVNA ODDAJA - PONOVITEV PETKOVIH INFORMACIJ Z
dopolnitvami
TOREK 23.4. 1996
20.00	IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE, 21.30 PONOVITEV ATV ŠPORT
SREDA 24.4. 1996
2000 IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE
ETV ZASAVJE
ČETRTEK 18.4. 1996
8.30	VIDEOSTRANI. 10.00 SREDA NA ETV (p), 11.30 VIDEOSTRANI,
17.00	TOREK NA ETV (p), 20.00 ZASAVSKI MAGAZIN, 20.30 EPP, 20.33 NE ZAMUDITE, 20.35 KNJIŽNI MOLJI. 20.45 POZOR SNEMAMO,
21.00	TV PRODAJA;
PETEK 19.4.1996
8.30	VIDEOSTRANI, 10.00 ČETRTEK NA ETV (p), 11.30 VIDEOSTRANI,
18.00	SREDA NA ETV (p),20.00 IZBOR IZ PROGRAMA KANALA 10;
NEDEUA 21.4.1996
9.00	ZASAVSKI MAGAZIN (p), 9.30 EPP, 9.33 NE ZAMUDITE,9.35KNJIŽNI MOLJI (p), 9.45 POZOR SNEMAMO (p), 10.00 EPP, 10.05 NE ZAMUDITE,
10.15	KARMEN CESTNIK PREDSTAVLJA: VILI RESNIK, 11.45 NE ZAMUDITE, 11.50 TV PRODAJA;
PONEDELJEK 22. 4. 1996
8.30	VIDEOSTRANI, 20.00 KULT & URA. 20.45 EPP, 20.48 NE ZAMUDITE, 20.50 REPORTAŽA: ZAGORSKE ROKOMETAŠICE V PRAGI, 22.00 TV PRODAJA;
TOREK 23.4. 1996
8-30 VIDEOSTRANI, 10.00 PONEDELJEK NA ETV, 11.30 VIDEOSTRANI, 20.00 KARMEN CESTNIK PREDSTAVLJA: PRED PIKNIKOM MUZIKANTOV, 21.30 NE ZAMUDITE, 21.35 TV PRODAJA;
SREDA 24.4.1996
8.30	VIDEOSTRANI, 10.00 TOREK NA ETV, 11.30 VIDEOSTRANI, 18.00 PONEDELJEK NA ETV, 20.00 VIDEO-BUM 40, 20.50 EPP. 20.53 NE ZAMU-DITE.21.00TEDENSKA REPORTAŽA;
ČETRTEK 18.4.1996
6.00	- 10.00 JUTRANJI PROGRAM,
10.00	- 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 14.450BVESTILA IN EPP, 15.15RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA,
16.15	RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK. 16.45 OBVESTILA IN EPP,
17.00	OB SAVI NAVZDOL, OB SAVI NAVZGOR, 18.45 POROČILA, 19.00 -
24.00	ŽIVA NOČ, 24.00 -6.00 NOČNI PROGRAM
PETEK 194.1996
6.00	- 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00-14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA EM EPP,
15.15	RGL, 15.30 GLASBENE NOVOSTI, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 17.00 MLADINSKI VAL,
18.45	POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM
SOBOTA 204.1996
8.00	DOBRO JUTRO, 9.00 POPEVKA TEDNA, 10.00 GOST NA RADIU,
10.45	EPP, 11.00 TEDEN BIL JE ŽIV,
12.00	KUHAJMO Z DUŠO, 12.45 OBVESTILA IN EPP,13.00POROČ1LA,
14.00	ČESTITKE, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 SOBOTNO POPOLDNE, 19.00 NOČNI PROGRAM
NEDEUA 214.1996
8.00	- 9.00 DOBRO JUTRO, 9.00 CICIVRTEJAK, 10.45 OBVESTILA IN EPP, 11.00 TEDEN JE ZA NAMI, 11.15 VIŽA TEDNA,12.00 VEČNO ZELENE MELODIJE, 1230 HP, 12.45 OBVESTILA,13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV, NEDELJSKO POPOLDNE,
19.00	NOČNI PROGRAM
PONEDELJEK 224.1996
6.00	- 10.00 JUTRANJI PROGRAM,
10.00	- 14.00 PROGRAM MAI, 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA, EPP, 15.15RGLKOMENTIRA IN OBVEŠČA,
15.30	ŽELELI STE JIH SLIŠATI, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK,
16.45	OBVESTILA, EPP, 17.00 RADIO NA OBISKU, 18.00 ODDAJA O KULTURI, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM
TOREK 234.1996
6.00	- 10.00 JUTRANJI PROGRAM,
10.00	- 14.00 PROGRAM MAJ , 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP,
15.15	RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA,
16.15	RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA, EPP,
17.00	ŠPORT. 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM
SREDA 244.1996
6.00	- 10.00 JUTRANJI PROGRAM,
10.00	- 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 SPOROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 UPOKOJENCI MED NAMI, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM
Razstave
Ljubljana - V avli Nove Ljubljanske banke na Trgu republike 2 v Ljubljani je od 17. aprila do 18. maja na ogled razstava Janeza Kneza, A. D. Kneza in Janeza Miša Kneza. Razstava sodi v ciklus Očetje in sinovi, matere in hčere.
Sejem
Ljubljana - 16. aprila ob 17. uri so v Forumu, hala B na Gospodarskem razstavišču otvorili 1. sejem gospodarskih vozil in spremljajoče industrije.
lavna tribuna
Trbovlje - V gledališki dvorani DD bo 19. aprila ob 18. uri javna tribuna O problematiki zdravstva.
mm:
KINO HRASTNIK
18.4.-21.4.: POŠTAR, ital. kom.), čei. ob 19.. pet. in ned. ob 17.; 19, 4. -2L 4.: CARR1NCTON (melodrama), pet. in ned. ob 19.. sob. ob 1.7. in 19.; 22. 4. in 23. 4.: NI KINO PREDSTAVE: 24.4. in 25.4..: ANGLEŽ... iitnili: in čet. ob 19.;
KINO DOL PRI HRASTNIKU
20, 4.: POŠTAR (ital. kom.), sob.
ob 18.;
KIN0TRB0VUE
i 18. 4.: KDO BO KOGA (kom.), čel. ob 17. in 19.; 19. 4. - 22. 4.: SMRTONOSNI PORAZ (akc ). sob. iti ned. uh 17. m 19., pet. m pon. oh 19.; 23. 4. - 25. 4.: ZMEDA NA POŠTNEM VLAKU (kun,.), lot. m čel. ob 17. tu 19.. src. oh PC
■.•.•.V.'.o;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;
KINO LITIJA
20.	4. In 21.4.: VROČINA fakv.,. soh- oh 19.. ned: uh IS.:
KINO ZAGORJE
18. 4.-21. 4.: KDO HO KOGA
(kom.), čet. in pet. oh 19.. soh. m ned. ob20.:l9.4.:WILLY2uulad.,.pet. ob I7.:20.4.i»21.4.: MASKAtkom.t. sob. in ned. oh I S..22.4,: TO IMAMO V DRUŽINI (abonma m izven PG Kranj), pon. ob 19.30:24.4.- 26. 4.:
REPUBLIŠKA REVIJA MPZ. ste.
...... ; ;
.. KINO IZLAKE
21.	4.: MASKA (kom.), ned. ob
20.15
Volčji potok
Volčji potok - Velika spomladanska razstava s spremljajočim vrtnarskim sejmom je od 26. aprila do 6. maja odprta vsak dan od 8. do 9. ure.
Zagorje - Društvo invalidov Zagorje prireja izlet v arboretum Volčji potok v petek, 26. aprila. Kosilo bo na kmečkem turizmu Zorc v Šemniku. Vse informacije dobite na društvu.
Gorski tek
Trbovlje - Atletski klub Rudar-Trbovlje organizira 21. aprila gorski tek Trbovljc-Dom pod Javorjem. Start bo na športnem stadionu ob 10. uri.
Večer skrivnosti duha
Trbovlje - Koncert indijske meditativne glasbe, umetnost sproščanja z zvokom, predavanje Sacinandana Swamia, duhovnega učitelja, diaproje-kcija PUSTOLOVŠČINA SKOZI VODE in VEGETARIJANSKO PRESENEČENJE. Program bo v soboto, 20. aprila, ob 19. uri v dvorani OŠ Trbovlje, Leninov trg 6.
5omethirig in The Air
Da ne bomo poročali zgolj o trboveljskih preletih. V Hrastniku so zadnje dni v zraku opazili povečane koncentracije vodilnih socialdemokratov. Kje bo pristalajata bivšega predsednikaVidriha. bomo morda še poročali.
v__________________________ A
Z	N
Zaplemba
Zaplemba v Litiji, je pisalo v Magu z velikimi črkami, z manjšimi pa, daje strah odveč. Časopis ni bil zaplenjen. Oba naročnika zdaj že imata svoj časopis.
Prosveta
Naložbeniki
Nvawki skakalec VVeisstlog st je pri nas; kupil-montažno htšo.
.■.■..•.■..■.■.■.A	‘ X'	• •'•X'
L,tksemhnrški:smučar: Oirardvlli h- rtičnda uredil okolico RI,•i»wr>> hii /n ( Irimii- ...................k,Tomih.....V 'Zusflviil smo mani
Blaguškega ,czera blizu Gornje Radgone. V Zasavju smo manj uspešni: doslej smo smučarjem prodali le par ko/modiskov.
Svojevrstno ligo šol pa so s svojimi prijavami sestavili tudi najnovejši srednješolci, tisti, ki to postajajo jeseni. Šolske programe smo razvrstili glede na to, koliko odstotno so mladenke in mladeniči s svojimi prijavami
zapolnili razpisane sedeže:
Ekonomski tehnik	109	%
Mehanik vozil in voznih sredstev 103 % Obdelovalec kovin	100	%
Gospodinjska pomočnica	90	%
Gimnazija	88	%
Elektrikar elektronik	66	%
Kuhar	70	%
Elektrotehnik elektronik	64	%
Natakar	56	%
Prodajalec	53	%
Strojni tehnik	50	%
Preoblikovalec in spajalec kovin 22 % Gospodinja - oskrbnica	19	%
Oblikovalec kovin	9	%
Lige
V zadnjih številkah smo objavili vrslni red v nekaterih manj znanih tekmovanjih, ki se tudi dogajajo pri nas. Ker je več bralcev hotelo še kakšno lestvico, danes objavljamo najbolj prizadevne v disciplini, ki ji s tujko rečemo export. Naši naj večji izvozniki, objavljamo dokončni vrstni red zadnje tekmovalne sezone, so:
Rudis Trbovlje Gradnja objektov 7.315 mio SIT Radeče papir	3.734 mio	SIT
Eti Izlake	3.428 mio	SIT
Steklarna Hrastnik	3.333 mio	SIT
TKI Hrastnik	2.260 mio	SIT
Predilnica Litija	1.746 mio SIT
Lesna industrija Litija	667 mio	SIT
Svea Zagorje	596 mio	SIT
Deloza Zagorje	222 mio	SIT
Sš
P1PP
CpraANtlem.* ;;;
iDi?@pai,§rB,m^LaL2)
Pj	kiP
S	• s
PP< PPppBkk


m
ir" ... 11 up?
POSTAVIMO NUKLEARKO V TRBOVLJAH
#1l jr
'w
SšF"'"
vIva
Predlagamo referendum za gradnjo nuklearke v Trbovljah v roku desetih let! Ilplippi V tem času bomo pripravili vso potrebno dokumentacijo in zbrali potreben
denar za gradnjo.
Zakaj bi v Trbovljah spet gradili sežigalnico premoga? Zakaj ne bi tudi Trbovlje postale svetovljansko atomsko mesto? p S.: Vsakega podpisnika zahteve po gradnji trboveljske nuklearke bomo v.kkkkkk:|||| m |iii||!iii|	nagradili z bogatim potovanjem!

Kkkkk
<Sf

Sf
..J
p
J
X;:;:...............................vi;:; ;X;X''
'	.....g:	;Xv......ra
:::::::....................................................ra:	:X;^
TRGOVINA
d . o . o .
Išlll:
Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158
. /S .........
"1:....ii.....si...
..ir
i?
ir
.....M	p?......:W:	X::<....K::	W........tra .
i.......sl.....ii.......m........e.......m.......k.......d........kr
PLAČILO JE MOŽNO NA VEC OBROKOV.
VABI VAS trgovina	v Kisovcu in Litiji.
Vsak dan od 700 do 1900, ob sobotah 7“ do 13”
:SS:........ŠSS isr"


....Sšsl ji......ijS:	E"
itisoni širine 2, 4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev y J - topli podi širine 2, 3 in lir	\
karnise vseh vrst
- zavese domačih in tujih proizvajalcev - šivanje zaves po naročilu
-	barve akril, jupol, barve za les in kovino
-	robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI
- polaganje, brušenje in lakiranje parketa,plute in ostalih lesenih podov
nova talna obloga - izgotovljen lakiran parket i
sss.d
m—e
- pestra paleta tekstilnega blaga meterskega in dekorativnega blaga
- posteljnina
J
ZASAVSKA HRANILNO KREDITNA
SLUŽBA p.o., 1411 Izlake Izlake 40
Zagorje ob Savi
tel.: 0601 73 696 fax: 0601 74 024
L
* vse občane obveščamo, da lahko preko naše H KS opravljajo plačilni promet
minimalna provizija 20,00 SIT maximalna provizija	400,00 SIT
*	upokojenci lahko prejemajo pokojnino preko naše H KS, za njih opravljamo plačilni promet brez provizije
*	opravljamo menjalniške posle
*	lastninski certifikat lahko vložite v kmečki sklad 4
Vse dodatne informacije lahko dobite na blagajniških mestih
*	Dol pri Hrastniku, tel.:41 -61 6, odprto 6.00-14.00
*	Izlake, Izlake 40, tel.: 73-696, odprto 7.30-14.30
1 Zagorje, cesta zmage 33, tel.: 64-058, odprto 7.30-1 4.30
sreda 7.30 -18.00
VESELILO NAS BO, ČE NAM BOSTE IZKAZALI ZAUPANJE IN SE OBRNILI NA NAS!
PRODAJA RABLJENIH IN NOVIH AVTODELOV
k od 9.000 sit
delovni čas: 8.00-13.00 in 15.30-19.00, sobota 8.00-12.00
>cn
Gn
Trgovina JEBEB
Podvine 3C,Zagcoje o ti Savi tei.: um/<n m mobitel: 040S/142-010
Bliža se motoristična sezona,
Vse za varnost vašiK otrok dobite v trgovini B
(čelade, ledvični pasovi, podkape, rokavice,...).
HRUSI
Podjetje za trgovino in storitve, d.o.o.
RENT - A
* najem osebnih vozil * kombi prevozi (oseb 8+1 ali tovor lOOOkg) ‘avtovleka
1420 Trbovlje, Gabrsko 73, Tel./fax:0601 /27-386
Vse za ljubitelje
Ulica 1. Junija 4 1420 Trbovce
Trgovino
AJKA
TR C3 REVOLUCIJE 2B/B
<@B>
hobby program
Cenjenim strankam poleg prijaznosti, svetovanja in mnogih artiklov, podarjamo še 25% popusta._____________________________

II
II
JfHb Banka Zasat
Trbovlje
Celje - skladišče
D-Per
6/1996
3000003469,15
'zKadati imaš denaii, je boljše misMi na dni, ko ga ne bo, kako/i taknat, kadaii ga nimaš, misditi na dni, ko bo.
RENTNO VARČEVANJE
VARNA PRIHODNOST za vas in vaše najbližje
COBISS o
II
f§
II
a

m •
a
M
II'
si

a
i
LB Banka Zasavje d.d., Trbovlje -banka, ki že 40 let dela z ljudmi - za ljudi
Zasavc omogoča bralcem 10% popusta v vseh lokalih GP Rudar. Popust velja za vse gostinske storitve.

....................... poc
Kupon velja za eno osebo. VnovCIjiv je do datuma, ki je naveden na | kuponu. Vsi izkoriščeni kuponi bodo prišli v poštev za nagradno žrebanje, ki bo v mesecu mbju. V enem izmed lokalov GP Rudar | bomo izžrebali tri nagrajence.
’ 1 .nagrada: bon v vrednosti 5000 tolarjev .	2.nagrada: bon v vrednosti 3000 tolarjev
| S.nagrada: bon v vrednosti 2000 tolarjev
KUPON JE VN0VČUIV 00 25.4.1996

IGOSTINSKO______„ „
Z3||d> PODJETJE RUDAR p.O.
Tu trg revolucije 26 TRBOVLJE
vas vabi v svoje lokale, kjer vam poleg ostale ponudbe nudimo sobotna ter nedeljska kosila.
GP PUDAR ZA ZASAVČAME!