Soseda Razumnika konjereja.
(Dalje.)
Naslednji dan je Jurij vstal precej bolj zgodaj kot navadno. Tudi sina je zbudil, da bi mu pomagal čistiti Lisca. Tako sta ga krtačila in Striglala, da se je menda še Liscu nekam čudno zdelo.
Kopita sta mu vestno oprala in namazala, grivo pa mu je spletel sin v umetne kitice.
Ko sta ga še dobro nakrmila, sta se odpravila ž njim proti Zabukovju.
Preden se je pričelo mračiti, sta že bila doma.
Lisca sta prodala, namesto njega pa sta privedla s seboj kako poldrugo leto staro žrebe, ki je bilo močnih kosti, toda zelo shujšano. Kupila sta ga za 260 kron, cena pa je bila zato tako zmerna, ker je imelo žrebe nektere napake na nogah.
Lisca sta prodala dobro, dobila sta zanj 850 kron.
Zadovoljno je Jurij na mizi zopet prešteval dobljeni denar, potem ga je pa spravil v vzidek v steni. Kupljeno žrebe je sin privezal na Liščevo mesto in mu nametal sena, kterega je lačna žival slastno goltala.
Jurij je zadovoljno ogledoval novi prirastek ter je bil sklenjene kupčije zelo vesel.
Žrebe je menil še kako poldrugo leto rediti, potem pa ga začeti rabiti namesto stare kobile, ktero bi potem brž prodal. Kum bi bil ž njim potem lep par.
Kuma je seveda sedaj redno vsak dan vpregal, kajti zvršiti je bilo treba še vse jesensko delo, pozimi pa je hotel drvariti.
Sprva, dokler je bilo vreme Se lepo in pota dobra, je šlo vse pogodu.
Prišlo pa je pozno jesensko deževje in ceste ter pota so bila tako blatna, da je žival komaj mogla gaziti.
Tedaj je pa tudi Jurij opazil, da je od Kuma vendarle res preveč zahteval. Sklenil je nekoliko milejše postopati ž njim. Ko se vreme le ni hotelo izboljšati, ga ni silil k vožnji, ampak ga je pustil cel teden počivati v hlevu. Temu je počitek kaj dobro storil. Ako bi ga bil Jurij pustil celo zimo počivati, bi se bila stvar morda brez večje škode iztekla.
Najhujše se je pa imelo v kratkem zgoditi.
Nastalo je mrzlo vreme. Ceste in pota so bila zamrznjena. Tudi sneg je bil nalahno pobelil zemljo. Ravno pravi čas je bil za drvarenje. Jurij ni mogel več str-peti, in je odšel s konji in sinom v gozd. Vendar pa je sklenil Kuma kolikor mogoče čuvati. Zavzel si je, da ne bo preveč nakladal in, da bo kobilo nekoliko bolj priganjal k vožnji.
Po ravni cesti je Kum pač vozil prav lepo, v gozdu pa ni šlo tako gladko, ker takih potov ni bil vajen, pa tudi vsak trenutek se je pojavila kaka ovira, skala, korenina ali kaj podobnega. Ob takih ovirah se je voz zaustavljal, in Kum je moral takrat še močneje potegniti. Pa še vse bi bilo dobro, če bi ne bil Kum tako ognjevit in nestrpljiv. Ako voz ni zdrčal takoj dalje, se je z naglico in tako silo uprl in zapodil naprej, da je kar pokalo. Pri takem početju se je pa tudi stara kobila vedno zelo utrudila.
Slednjič je Jurij le prispel s svojim precej naloženim vozom na glavno pot. Vožnja z gozda je bila živali zelo utrudila ter sta bili kljub mrazu popolnoma potni.
Dospevši domov, je spravil hitro živali v hlev, in ko ju je pozneje opazoval, je videl, da Kum prednjo
llustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
c. kr. kn:etijske družbe	za vojvodino kranjsko.
»Kmctovalec« Izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 4 K, za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 2 K na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni; Inserat na vsi strani 90 K, na »L, strani 60 K, na »/, strani 30 K, na </« strani 15 K in na V,2 strani 8 K. Pri večjih naročilih rabat. Družabnikom 20 7, popusta. Vsaka vrsta v »Malih naznanilih" stane 30 h.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, Turjaški trg Štev. 3.
Tona tisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir.
Obseg;: Soseda Razumnika konjereja. — Varujte se ničvredne krme! — Rjavenje vina. — Slabo shajanje zimskega žita. — Obnovitev in poprava meja. — Vprašanja in odgovori. — Kmetijske novice. — Družbene vesti. — Uradne vesti e. kr. kmetijske družbe kranjske. — Tržna poročila. — Inserati.
Št. 21. V Ljubljani, 15. novembra 1915. Letnik XXXII.
Če je sod velik in je torej treba žvepla več zažgati, zažgemo ga 2 do 3 krat, vselej samo po 3 trake.
Torej na to, ko je vse žveplo v sodu pogorelo, začnemo vanj pretakati vino in ko je sod do vrha poln, ga zamašimo.
Pred pričetkom spomladi, torej meseca svečana ali sušca, pretočimo vino na ta način še enkrat.
Nekaj drugega je, če postane vino, ki smo ga dali v kozarec „na probo", po preteku dveh dni bolj temne, rjave barve, ali pa če se celo zgosti in izloča rjavkasto, oziroma rjavordečkasto blato.
V	tem slučaju je vino bolno in ga je treba močno zažveplati, da se ne pokvari.
Če postane vino v kozarcu le bolj temne, to je temnorumene ali rjavkaste barve, potem zadostuje, ako pri pretakanju zažgemo v sodu na vsakih 300 litrov en azbestni trak žvepla.
Ako pa se vino obenem zgosti in prične izločevati rjavkasto blato, obenem pa se prikažejo na površju vina neki mastni madeži, tedaj je v njem veliko škodljivih glivic, ki bi ga gotovo popolnoma pokvarile. Da se to ne zgodi, ga moramo močno zažveplati, to je vzeti na vsakih 100 do 150 l vina en azbestni trak žvepla.
Rjavenju podvrženo vino pa pretakamo vedno tako, da pride čim manj mogoče z zrakom v dotiko, torej najbolje iz soda v sod in s pomočjo vinske pumpe.
Kdor pa je zamudil vino žveplati pri pretakanju ali ga je žveplal premalo, tako da še ni stanovitno, ta naj mu dodene pozneje nekaj natrijevega bisnlfita, kteri prašek žveplanje nadomesti. Na vsakih 100 litrov vina se vzame 3 do 5 g natrijevega bisnlfita, ki se razmeša v kozarcu vode, nalije v sod in tam dobro premeša. Seveda je treba tudi bolno vino spomladi še enkrat pretočiti, pri tem pa le malo zažveplati, zlasti če je po prvem pretakanju in žveplanju že stanovitno.
Močno žveplano vino diši v pričetku po žveplu (žveplenem dvokisu) in povzroča, v večji meri zaužito, glavobol.
V	nekaj tednih se pa ta duh zopet iz vina izkadi, oziroma v njem prenstroji v drugo obliko, in tako iz vina izgine.
Zato moramo žveplano vino pustiti vsaj nekaj tednov (v prvem slučaju 14 dni, v drugem 4 tedne in v tretjem 6 tednov) ležati, preden ga nastavimo za prodajo.
To velja zlasti za gostilničarje, ki pri polnenju vino žveplajo, kajti vinogradnik ga itak nadrobno letos ne bo prodajal.
Svetujem nujno vsakemu, ki ima z vinom opraviti, da se ravna po teh nasvetih, sicer zna imeti veliko škodo, ki bi pa bila posebno letos občutna, ker je vina malo in ima visoko ceno. Vinarski nadzornik Skalicky.
Slabo shajanje zimskega žita.
Letos imamo zelo neugodno vreme za setev zimskega žita, tako da ne moremo z delom naprej. V novembru smo, pa še pšenica in ječmen nista v zemlji. Po nižjih legah, ki so bile poplavljene, sploh še niso ljudje nič sejali, ker se zemlja ne more osušiti. Pa tudi po drugih legah je še dosti praznih njiv, ki čakajo obdelovanja in setve. Namesto, da bi se bilo žito že lepo obraslo, so njive še vedno puste in prazne.
Pa tudi po njivah, ki so se v zadnjem času obsojale, ne gane rast na nobeno stran. Pšenica in rž kažeta sicer kali, ki pa ne morejo vun. Žito ždi in
miruje, ker mu mokro in hladno vreme ne da rasti. V takih letih se je zlasti pri rži bati, da nam zatehni in onemore. Pa tudi pri pšenici, če bo izklila, bodo rastlince oslabljene in bodo težko prenašale zimske nezgode. Le ugodna in dosti gorka jesen bi utegnila še pomagati, da se mlade rastline okrepe in popravijo. Če bo pa moča še kaj časa trajala ali pa če pade zgodnji sneg, potem se moramo opravičeno bati, da bo zimska strn trpela in da jo bo treba spomladi preorati.
Na mnogih njivah, ki so se v sili in dežju obdelale, se tudi seme ni moglo dobro spraviti v zemljo, kar vidimo posebno pri pacasti ilovnati zemlji. Mnogo semena je obležalo na vrhu, ki bo šlo po zln, ker ga bodo pozobale vrane ali ga bodo pa drugi škodljivci pokončali. Tudi na ta način bodo setve redke, pridelki pičli.
Da nam zimska setev tako slabo shaja in da utegne po zlu iti, to pripisujemo mokremu in hladnemu vremenu v jeseni in neugodni zimi. Novejše preiskave pa kažejo, da tiči pravi vzrok v neki glivici, ki se v takih neugodnih letih razvija na žitni strni in ki nastopi lehko že na kalečem semena ali pa pozneje. Glivica sama pride v zemljo s semenom. Pri kalečem semenu povzroči, da ne more izkliti. In če nastopi pozneje na rastlinah, pa povzroči, da nam pod snegom segnijejo. Ta glivica se imenuje snežna plesenj (Schneeschimmel, Fusarium nivale) in jo je pri segaiti strni lehko opaziti na značilnih pajčevini podobnih nitih, s kterimi so listi prepreženi. Proti tej glivični bolezni se je našlo sredstvo, ki se z uspehom uporablja na Nemškem, kjer je napravila ta bolezen pri rži že veliko škode. To sredstvo je sublfmat (živosrebrni klorid), ki se prodaja pod imenom „fuzariolM. Fiizariol je sivo-zelenkast prah. V vodi se hitro raztopi in je silno strupen. Naročiti se ga more le proti oblastvenemu dovoljenju. Za 100 kg semena je treba le 20 gramov sub-limata, ki se raztopi v 20 litrih vode. Posoda mora biti lesena. Seme je razgrniti na podu in pomešati z raztopino tako, da se med počasnim prilivanjem tekočine pridno meša. Vsako zrno mora biti dobro zmočeno. Ker je sublimat zelo strupen, je treba previdnosti. Rake in posodo je skrbno oprati. Namočeno seme ni za nobeno drugo rabo, ker je strupena
Fuzariol se rabi najbolj za rž. Rabi se pa tudi za namakanje pšeničnega šemena, ki se s tem obvaruje baje tudi pred snetjo. Za letos je seveda vse prepozno, da bi se moglo namakati tž in pšenico s tem sredstvom in zato tudi ne bom kaj več o tem pisal. Pač pa bo treba, da bomo prihodnje leto delali poskuSnje s takim namakanjem semena.
Za letos pa hočem opozoriti naše gospodarje na to, da naj opazujejo slabo shajanje letošnjih setev in da naj gledajo, če ne bo škodovala tudi pri nas ta glivica. Naj se pazi na to zlasti pri rži, in sicer na takih mestih, kjer je rž redko izišla. Spomladi naj se pa pregleda žito, ko sneg skopni, če ni napadeno od snežne plesnji.
Zaradi slabe in zakasnele jesenske setve in zaradi slabega shajanja letošnje setve pa moramo biti pripravljeni, da bo treba spomladi morda eno in drugo strn preorati in obdelati s spomladnim žitom, da bo treba sejati več ovsa itd. Bog daj, da bi letošnje setve navzlic vsem neugodnostim sedanjega vremena srečno ušle vsaki poškodbi, ali za vsak slučaj je treba vendarle imeti potrebno seme pripravljeno.	Rohraan.
Obnovitev in poprava meja.
Dogodki na bojiščih, posebno naprava poljskih atrb in vsled topniškega ognja nastale izpremembe zemeljske površine, vse to je zahtevalo, da se uvede preprosto in hitro postopanje za popravo meja. V to svrho je izšla posebna cesarska naredba kot novela k občnemu državljanskemu zakonik«.
Poprej zelo negotovo razmerje med izvensporno popravo meje in toibo zaradi motenja posesti, oziroma zaradi lastnine, je po novem prava urejeno tako, da se posestne pravde, povzročene vsled mejnih sporov, združijo z izvenspornim postopanjem. Ako se pri kaki tožbi zaradi motenja posesti vidi, da je meja sporna, potem je treba uvesti ne posestno pravdo, ampak izvensporno postopanje za obnovitev in popravo meje. Predlog za uvedbo takega postopanja more v posestni pravdi staviti tudi toženec in tako povzročiti, da se sporno postopanje izpremeni v izvensporno. Izvensporno postopanje se torej izvrši tudi tedaj, če nastane spor o poteku meje ne šele ob priliki poiskusa obnoviti mejo, ampak je bila že naprej sporna. Tudi razdelitev tistega kosa zemlje, glede kterega se ne da ugotoviti niti mirno posestno stanje, bo v bodoče izvršil sodnik v izvenspornem postopanju.
Stroški za izvensporno popravo meje, ki je ugodna vsem sosedom, se porazdele med nje po meri njihove mejne črte, razen tedaj, ako bi se iz poteka obravnave videlo, da obnovitev ali poprava meje ni potrebna, ker meja ni sporna ali je zadostno zaznamovana ali ker so bili drugi mejaši pripravljeni obnoviti jo izvensodno. Stroške za zastopnika ima nositi vsaka stranka sama, kakor velja to načelo splošno za izvensporno postopanje, c ' Ako pa je bila obravnava povzročena zaraditega, ker se je motila mirna posest, mora sodnija stroške (tudi stroške zastopnika) popolnoma ali deloma naložiti tisti stranki, ki je povzročila pravdo.
Svrha teh izprememb dosedanjega prava obstoji torej v tem, vse spore glede meje poravnati na najbolj preprosti in najcenejši način, odpraviti mnogoštevilne drage pravde zaradi meja in posebno v onih krajih, ki trpe vsled vojske, zopet hitro napraviti red pri mejah.
Cesarska naredba z dne 22. julija 1915, o obnovitvi in popravi meja (druga delna novela k občnemu zakoniku) se glasi:
„Na podlagi državnega osnovnega zakona z dne 21. decembra 1867., drž. zak. št 141, odrejam kakor sledi:
Člen I. Da se izpremene in dopolnijo določila občnega državljanskega zakonika (o. d. z.) o obnovitvi in popravi mej, izdajo se naslednja določila:
§ 1.
O. d. z. § 850. dobi napis „Obnavljanje in popravljanje mej" in se ima glasiti:
Ako so se mejna znamenja med dvema zemljiščema po kakršnihkoli okolnostih tako pokvarila, da se je bati, da bi jih kar izpoznati ne bilo ali če se meje res ne dajo več spoznati ali če so sporne, ima vsak izmed sosedov pravico terjati sodnijsko obnovitev ali popravo meje. V ta namen je sosede povabiti k obravnavi v izvenspornem postopanju s pripombo, da se bo meja določila in zaznamovala, čeprav bi povabljenci izostali.
§ 2.
§ 861. o. d. z. se ima glasiti:
Ako se meje zares več spoznati ne dajo ali so sporne, ugotovijo se po zadnji mirni posesti. Ako se le-ta ue
da več dognati, ima sodišče po pravičnem preudarku razdeliti sporno površino.
Koliko ostane vsaki stranki pridržano, za svojo boljšo pravico potegniti se tožbenim potom, določa se posebej.
§ 3.
§ 853. o. d. z. se ima glasiti:
Stroške postopanja plačajo sosedje po meri njihovih mejnih črt. Tisti, ki je stavil predlog, ima nositi stroške postopanja, če se v obravnavi pokaže, da obnovitev meje ali poprava meje ni bila potrebna, ker se je meja ni izpodbijala, ali se je dala zadosti izpoznati, ali ker so bili drugi udeleženci pripravljeni, mejo zaznamovati izvensodno. Kdor se da zastopati, mora nositi stroške za zastopstvo sam.
Če se je postopanje povzročilo s tem, da se je motila mirna posest, more sodišče stroške popolnoma ali deloma naložiti stranki, ki je začela spor.
§ 4.
Ako se meja ugotovi po § 861. o. d. z., ima sodišče istočasno izreči, ali presega vrednost sporne površine znesek sto kron. Če se to primeri, ostane vsaki stranki pridržano, potegniti se za svojo boljšo pravico potom tožbe.
Prizivi proti razsodbam sodnije druge stopnje v postopku za obnovitev iu popravo mej niso dopustni.
§ 5.
Spredaj stoječa določila se ne uporabljajo na razprave o določitvi ali popravi mej, ki vsled vložitve prošnje ali tožbe že teko pri pristojni soduiji, še preden je stopila v veljavo ta cesarska naredba.
Člen II. Določila te cerarske naredbe stopijo v veljavo z dnem, ko se razglasijo. To cesarsko naredbo izvršiti se naroča Mojemu pravosodnemu ministru, in sicer dogovorno z udeleženimi ministri.
Vprašanja in odgovori.
Na vsa kmetl jsko-gospodarska vprašanja, ki dohajajo na C. kr. kmetijsko družbo kranjsko ali na uredništvo .Kmetovalca*, se »ačetao ongovarja »• v .Kmetovalcu'. Odgovori, ki so splošno poučni, se uvrste med. Vprašanja in odgovore*, »a ostala vprašanja se pa odgovarja pismeno, fre je priložena znamka za odgovor. Odgovarja se edinole na vprašanja,ki so podpisana s celim imenom; brezimna vprašanja ali taka, ki so zaznamovana le z zaCetnimi črkami, se vržejo v koš. V .Kmetovalcu" se pri vprašanju nikdar ne natisne vprašalfievo ime, ampak vedno le piiSetne črke imena in kraji. Redno se j oti »teviiki odgovori le na tista vprašanja, ki so prišla vsaj 4 dni pred i«»i0. ^J™ >. ■» pozneje doela vprašanja se odgovori v prihodnji številki. Kdor MKMZJ" odgovora na tako kmeiijsko-gospodarsko rpmšanj«, mor« prtHttiti znamko ra odgovor. H« vprašanja, ki nlao knMUjako-tfonpedai*«*. »e ne odgovarja v .Kmetovalcu«, ampak le pUmenr, Se Je yl«mnpri-loiona 1 K r znamkah kot prispevek k družbomoJnu POkoJalM*«"« zakladu. Zadnje zlasti velja za pravne odgovore, ki seveda morejo biti le splošne vsebine, kajti uredništvo ne more porna« vseh viasik rek) »atom okoliščin in zato za take odgovore ne prevzame nikake«« Jamstva.
Vprašanje 128. Ali je res, da goveja živina, ki je prebolela kugo v gobcu in na parkijih, ne dobi več te bolezni? Pri nas je namreč glede tega razširjeno različno mnenje, in okrajni živinozdravnik zahteva v tistih hlevih, kjer so živali kngo prebolele, enake varnostne odredbe kakor za hleve, kjer še ni bilo kuge. (L K. v L.)
Odgovor: Živinozdravnik ima popolnoma prav, kajti ni izključeno, da živina, ki je prebolela kngo v gobcu in na parkijih, zopet na tej bolezni ne oboli, dasi ozdravela žival nekaj časa navadno za zopetno oknženje ni več tako dovzetna. Tako pridobljena nedovzetnost traja največkrat čez eno leto, a znane so izjeme, da se je enainista žival v kratkem času večkrat okužila. Znan je slučaj, da »e je čreda prašičev 10 dni po ozdravljenju vnovič zopet okužila; ena krava je bila v teka enega leta celo trikrat okužena. Teleta
od krav, ki so prebolele kugo konci Bvoje brejosti, so včasih popolnoma nedovzetna za kugo.
Vprašanje 129. Ali svetujete krompir prodati po sedaj veljavnih cenah, ali pa ga hraniti in čakati s prodajo do pomladi, ko bodo cene višje? (A. L. v Ž.)
Odgovor: Sedanje cene za krompir so dovolj visoke in skoraj bolj kaže krompir sedaj prodati, kakor pa šele spomladi, kajti do takrat se krompir izsuši, ga veliko zgnije, in tudi prebiranje veliko stane, zato sa z višjo ceno, ki bo pozneje veljala, prav nič ne pridobi. Ta naš nasvet ja pa seveda neobvezen, ker je težko prerokovati, kaj še bo in zato naj vsak tako ravna, kakor se mu zdi najbolj primerno. Ker pa v mnogih krajih nočejo kmeto alci s krompirjem na dan, utegne v mestih krompirja primanjkovati, in se lehko pripeti, da oblasti naroče prisilno rddajo krompirja in v tem slučaju določijo nižjo ceno, kakor je sedaj veljavna, kar se je v nekterih deželah že tudi zgodilo. Naša armada na laški fronti istotako potrebuje velike množine krompirja, in če jih ne bo izlepa dobiti, utegne vojaštvo krompir re-kvirirati.
Vprašanje 130. Vsled ministrske odredbe se smejo teleta za klanje le z dovoljenjem prodati, in so si okrajna glavarstva pridržala pravico, dajati ta dovoljenja, ki jih je pa težko ali jih sploh ni dobit'. Posledica temu je, da moramo navzlic pomanjkanju krme rediti preveliko število telet in smo prisiljeni prodajati molzne krave, dasi mleka povsod primanjkuje. Posebno je težavno rediti voliče, kar ne gre brez otrobov, fžita ali drugih močnih krmil, ki jih ni za nikako ceno dobiti. Ali bi ne bilo mogoče doseči, da bi županstva dobila pravico dajati dovoljenja za prodajo telet, ki veliko bolj poznajo gospodarske razmere posameznikov kakor okrajna glavarstva? (T. R. v G.)
Odgovor : Zvrševanje dotične naredbe, ki omejuje klanje telet, je z gospodarskega stališča neprimerno in zato so vse avstrijske glavne kmetijske korporacije, in torej tudi naša družba, zahtevale, da se naredba drugače, in sicer v prid kmetijstvu kakor prebivalstvu sploh, zvršuje. Iz ustnih sporočil smo doznali, da se ta naredba že v kratkem času razveljavi, oziroma tako prenaredi, da ne bo oteževala gospodarjenja.
Vprašanje 131. Prašiček, kadar je jedel, je vedno stokal in se na zadnji nogi vsedal. V teku večih mesecev je pač nekoliko zrasel, a se ni nič zredil. Kakšna bolezen je to in kaj ji je vzrok? (J. Ž. v S.)
Odgovor: To je bolezen, ki se pri prašičih čestokrat dogaja in je posledica pokvarjenih prebavil v zvezi s pre-hlajenjem. Pokladanje premočne krme, ki ima v sebi preveč beljakovin, in prepih v hlevu, sta največkrat vzrok. Posebno nevarni so svinjaki, ki imajo špranje v tleh, skozi ktere piha mrzel zrak. Bolezen je dolgotrajna in težko ozdravljiva, zato je najbolje tako bolnega prašiča kmalu zaklati. Takim prašičem je pokladati lehko in naglo prebavljivo krmo, jih je varovati nadaljnega prehlajenja ter jim je dati gorko ležišče. Boleče noge je parkrat na dan otreti z gorkim ribjim oljem.
Vprašanje 132. Je li res, da postanejo mladi prašiči glistavi, če se jih krmi s krompirjem in kako bi jim bilo krompir pokladati, da vendarle ne postanejo glistavi? Ali tudi veliki prašiči dobe gliste, odkod pridejo, kako se spozna glistavost in kako se ozdravi? (J. Ž. v S.).
Odgovor: Vsako živo bitje mora imeti svojega roditelja, ne more nastati iz kaj drugega in je torej domnevanje nezmi-selno, da bi prašič dobil gliste, če se mu krompir poklada. Pra-Hič ima več vrst glist, a v poštev pride le glista, ki se imenuje orjaški praskač (echinorbyDchus gigas). Ta glista živi v prašičevih tankih črevah ter se navadno šele takrat, in sicer
težko zasledi, ko je navadno že prepozno. Glistavi prašiči so nemirni in čmerni, pokašljujejo in tulijo ter krivijo hrbet, ktera znamenja pa niso vselej zanesljiva. Praskač odlaga svoja jajčeca v prašičjih črevah, kjer se pa ne morejo razviti v novo žival. Jajčeca gredo od prašiča z blatom in pridejo z gnojem na polje, kjer jih pojedo ličinke majnikovega hrcšča. V ličinki se izleže mlad praskač in če prašič} potem jedo take ličinke, se v njih črevah mlada živalca popolnoma razvije, postane zrela za razplojevaDje in naredi prašiča glistavega. Pokladanje sladke krme, kakor na pr. sladkorja, korenja itd. gliste odganja. Hitro učinkujoče sredstvo proti glistam je bencin ali pikrinovokisli kalij, ktera zdravila je pa rabiti le po navodilu veščega živinozdravnika.
Kmetijske novice.
V bolnici za živino (podkovska šola C. kr. kmetijske družbe kranjske) zopet ordinira vsak dan od devetih do enajstih dopoldne štabni živinozdravnik v p. gospod Knaflič ter se odslej vrši zdravljenje živali v istem obsegn kot prej.
Škodo, nastalo na nepremičninah vsled vojnih operacij povračuje vojaška oblast sama. Ker so se razni oškodovanci obračali namesto na poveljstvo krdela, ki je škodo napravilo ali pa na županstvo občine, v kteri je oškodovana nepremičnina, kar na druge oblasti, ki s tem nimajo posla in da se storjene škode tem prej poplačajo, zato je izdalo etapno poveljstvo 5. armade za postopanje pri zahtevah po odškodnini sledeča navodila : 1.) Prijavljeno škodo naj dotično vojaško krdelo s sodelovanjem županstva takoj na lici me ta potom mirne poravnave uredi. Škodo, ki znaša nad 100 kron, mora odobriti 5. A. E K. 2.) če se poravnava ne da doseči, je škodo, če le mogoče, po dveh zapriseženih cenilcih, oziroma vsaj po dveh nepristranskih možeh dognati in s posebnim izkazom prijaviti politični oblasti. 3.) Ta potem te izkaze s sodelovanjem davčne oblasti pregleda. 4.) Ce znaša napravljena škoda v eni občini več kakor 500 kron, jo je treba komisijonelno dognati. K tej komisiji je povabiti tudi kako v bližini se nahajajočo vojaško osebo s posredovanjem etapnega postajnega poveljstva. Na ta način pregledani izkazi se potem pošljejo c. in kr. 5. armadnemu etapnemu poveljstvu, ki nato odškodovancu prizna primerno odškodnino. 5.) če se oškodovanec ne zadovolji 8 priznano mu odškodnino, stopijo v veljavo določila § 33. zakona o dajatvah za vojno z dne 26. decembra 1912, (drž. zakonika št. 236.) po kterih oškodovanec lehko svoje zahteve pismeno ali ustno naznani pristojnemu županstvo tekom šestih mesecev od dneva, ko je bilo v zmislu § 2. istega zakona razglašeno, da se je dolžnost vojaških dajatev končala. 6. Kdor posknsi dobiti odškodnino za škodo, ktere v resnici ni imel, ali kdor bi za že poravnano škodo še enkrat zahteval odškodnine, tistega se bo za poskušeno, oziroma zvr-šeno goljufijo kazensko zasledovalo. — Pri tej priliki opozarjamo na to, da je zakon o dajatvah za vojno izdala v slovenščini tudi c. kr. kmetijska družba z namenom, da se poznanje za naše sedanje razmere zelo važne postave kolikor mogoče razširi med ljudi, ker jih le to more pri vsakovrstnih dajatvah za vojno obvarovati raznih nepotrebnih skrbi in večjih neprilik.
Družbene vesti.
* Udnina za leto 1916. P. n. gg. družbene ude vljudno opozarjamo, da smo vsled vojnih razmer poslali nabiralne pole za udnino za leto 1916. samo onim podružnicam, ki so izrecno zahtevale nabiralne pole za udnino. Vsem drugim udom, če so uvrščeni v kako podružnico ali ne, raz p oš-
ljemo terjalna pisma s poštnimi položnicami, da vsak lehko svojo udnino pri najbližjemu poštnemu uradu naravnost nakaže. (Ne zamenjajte družbeno poštno položnico, ki nosi številko 8.175, s kako drugo h Udnino je najbolje takoj plačati, da se položnice ne založi in ker je tudi v družbeni pisarni sedaj laže urediti zadeve udov, kakor ob Novem letu, ko se delo tako silno namnoži.
* Sadno drevje za 1. 1916. Glasom sklepa družbenega občnega zbora z dne 19. apiila 1915 ne dobijo udje spomladi iz družbene drevesnice več po štiri, ampak letno le po tri sadna drevesa. Drevesa se pripravijo le za one podružnice in ude, ki svojo ndnino pravočasno plačajo. Na naročila po 15. februarju se ne moremo več ozirati. One podružnice, ki so brez načelnikov, naj naznanijo, komu naj pošljemo drevesa glede pravilne razdelitve. Zaradi pomanjkanja drevja nikakor ne moremo sprejemati naročila na večje število dreves proti plačilu.
Trtne škropilnice. Zaradi številnih vprašanj od strani vinogradnikov se sporoča, da se dobe trtne škropilnice le še toliko časa, dokler je v tvornicah še kaj zaloge in da se jih skoraj gotovo na spomlad ne bo več dobilo, ker se zaradi pomanjkanja kovin itd. nove škropilnice ne izdelujejo več. To velja tudi o raznih nadomestnih delih škropilnic iz bakra, medi, gumija itd. Vinogradnikom torej nujno priporočamo, da si potrebne škropilnice in njih dele takoj naroče, ktr jih pozneje ne bo več dobiti in ker gredo tudi cene vedno kvišku. Priljubljena in vsestransko priporočljiva škropilnica „Avstrija" z novim, polnoškropečim razpršilnikom „Komet" velja sedaj po tvorn:ški ceni 36 K loco Dunaj. Kdor jo želi naročiti, sporoči naj to takoj c. kr. vinarskemu nadzorniku B. Skalickyju v Endelfovcm in naj pošlje obenem tudi denar.
Krmila. Da se zaloge krmil kolikor mogoče dolgo ohranijo, je treba v sedanjih težkih razmerah porabiti vse rastline in rastlinske dele, ki so dobri za krmljenje. Vsled velikih množin in velike redilne vrednosti, ki je. podobna oni dobrega travniškega sena, bi se morala krompirjevka porabiti kot seno ali pa skisati. Krompirjevka se ne sme sveža pokladati. Krompirjevka ima trikratno redilno vrednost slame ozimnega žita (34 proti 11'5 vsebine škroba) in vsebuje 6-7 °/0 prebavljivega surovega proteina, slama ozimnega žita pa samo O'2°/0. Seno iz zmrzle krompirjevke ima isto krmilno vrednost, kakor ono iz zelene, kar se je dokazalo z eksaktnimi poskusi na prežvekovalcih, ki so jih napravili v Nemčiji. Nadaljna prednost zmrzle krompirjevke obstoja v tem, da so listi, torej deli, imajo največ redilnih snovi, sprti in se vsled tega ne drobe tako lehko, kakor pri senu iz krompirjevke, ki je bila sveža požeta ali se je posušila.
Nabirajte kosti I Vsled vojnega stanja se v monarhiji vedno bolj čuti pomanjkanje fosfornatih umetnih gnojil, ker se surovina za izdelovanje mineraličnega superfosfata, fosforit, sedaj ne more uvaževati. Druga surovina pa, ktere pridobivanje v vojski ni nič manjše, so kosti, iz kterih se izdeluje za kmetijstvo tako potrebna kostna moka in živalski superfosfat. S tem, da bi se izdelovala večja množina kostne moke, bi bilo možno nadomestiti inozemski fosforit in tako preprečiti, da bi se zmanjšal donos zemlje. Iz tega je razvidno, kake važnosti je za kmetijstvo poraba kostne moke, kako potrebno je torej nabiranje kosti in kako zelo je v prid vsakega posameznika, da po svojih močeh in nesebično sodeluje, ker se tako pospešuje za bodočnost preskrba ljudstva z žitom in drugimi živili. Po deželi in manjših mestih so nabirali kosti navadno trgovci s cunjami in krošnjarji, ki so oddajali nabrane kosti trgovcem, ti pa zopet tvornicam, in sicer navadno potom „Cola" družbe, Dunaj I., Fischhof št. 3, ki oskrbuje skoraj vbo industrijo, ki se peča s pre-
delovanjem kosti, s surovinami. Vsled izrednih razmer pa sedaj primanjkuje teh potujočih trgovcev in je torej treba skrbeti na drug način za nabiranje kosti. Priporoča se, da občine same urede nabiranje kosti s tem, da ustanove na-biralnice, da nabira šolska deca kosti od hiše do hiše ali da posamezna gospodinjstva oddajo od časa do časa nabrane kosti, r,abiralnicam. Pri nabiralnicah zbrane kosti, bi se potem prodale najbližnjemu trgovcu s kmetijskimi pridelki. Imenovana „Cola" družba bo na vprašanje rada imenovala najbližjega svojega agenta.
Diamalt se dobi v pločevinastih ročkah po 4 1/a kg, ki stanejo po 8 K, dobe se pa sedaj tudi manjše ročke po 1 kg, ki stanejo 2 K (brez poštnine). Opozarjamo na spis „Diamalt, dober pripomoček pri peki" v peti štev. letošnjega „Kmetovalca".
*	Antiavita v varstvo setev pšenice, turščice, gn>ha, graščice, travnih in deteljnih, vrtnih in gozdnih semen vseh vrst pred poljskimi vranami, vrabci, kokošmi, golobi, fazani itd. si je družba z ozirom na predstoječo setev ozimine zopet nabavila. Osminka kile v dvanajstih litrih vode raztopljenega antiavita zadostuje za impregniranje 130 kg setve ter se razpošilja kot vzorec brez vrednosti. Glede uporabe antiavita opozarjamo na spis ^Odvračanje škode po vranah" v »Kmetovalcu" štev. 2. z dne 15. marca 1914. Naroča naj se pravočasno pred časom setve, t. j. približno 15. februarja ali 15. septembra. Antiavit se dobi v zaklopnicah po 1 kg za 14 kron, kg za 7 kron 50 vin., 1/i kg za 4 krone, '/8 kg za 2 kroni 20 vin., 50 g za 1 krono 10 vin.
*	Umetna gnojila:
Kalisupe rfosfat po K 14'— 100 kg, pri celem vagonu franko na vsako postajo. Naročniki morajo vreče po možnosti sami vposlati, ter jih družba vzame po primerni "ceni v račun. Kdor namerava zvršiti jesensko ali zimsko gnojenje, naj to gnojilo brez odloga naroči, ker ga ni več dosti na razpolaganje.
Kalijevo sol po K 14"— 100 kg. To gnojilo s« oddaja tudi v vrečah po 50 kg za 7 K. Kdor gnoji travnike s kostno moko, ta mora gnojiti tudi s kalijem, bodisi s kalijevo soljo ali s kajnitom. Na oral je računati 200 kg kostne moke in 100 kg kalijeve soli.
Kajnit po 7 K 100 kg.
Kostno moko po K 25"— 100 kg z vrečo vred. Kostno moko je rabiti v zvezi s kalijevo soljo in s kajnitom.
Apneni dušik po K 32-— sto kg iz Ljubljane. Družbi se je posrečilo dobiti še nekaj tega važnega dušič-natega gnojila, ki ga bo pozneje zelo težko dobiti, vsled česar more družba le takojšnjim naročbam ustreči Oddaja se le v vrečah po 75 kg.
*	Za živinorejce ima družba v zalogi požiralnikovo cevi za odraslo goved po 12 K komad in za teleta, ovce in koze po 7 K komad. Trokarji so po 5 K komad. Požiralnikovo cevi in trokarji služijo v to, da bs napenjanje govedi hitro in zanesljivo odstrani. — Napajalnike za teleta iz po vinjene ploščevine oddaja družba po 10 K. Gumijevi seski so po 80 h. Mlečne cevi so po 80 h.
Klajno apno, 38—42»/,, precipitirano (ne žgano) blago, oddaja družba v izvirnih vrečah, težkih 50 kg po 30 h. V manjših množinah pa po 32 h kg. Za manjše pošiljatve na zunaj se še posebej zaračuni za vsako pošiljatev 30 h za zavoj, vozni list itd. — Manj kakor 5 kg se ne razpošilja. Opozarjamo, da je klajno apno potreben dodatek h krmi, koder krmila nimajo v sebi dovolj rudninskih snovi, zlasti fosforove kisline, in da klajnega apna ni zamenjati z ničvrednimi redilnimi štupami za živino.
Štran 1?0.
fČ mktovaLec
Letnik XXXII.
Sezamove i a orehove oljnate tropine bo drnžbi pošle in jih taeasno ni mogoče nikomur več priskrbeti.
Živinske soli se sedaj sempatja na državnem kolodvora pri oddajališču že dobi. To dobavljanje pa ni redno in drnžba sprejema zato naročila le brez obveznosti. Cena je K 8-60 za 100 kg, pri čemer sta všteta vozni list in oddajna prlBtojbina. Vreče naj naročniki sami pošljejo. Naročila 8e vrše proti povzetju. Ta živinska sol ni denaturirana kuhinjska bela, ampak zmleta, kamnita, rdeča sol*
Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske.
Občni zbor c. kr. kmetijske družbe za 1.1914.
(Dalje in konec.)
Pred našimi očmi se ravnokar vrši najpomembnejši zgodovinski dogodek, ki ga človeštvo pozna, in orjaška vojna ne bo imela te političnih, ampak v še v večji meri tudi velikanskih gospodarskih posledic. Že sedaj se v gospodarskem oziru vedna bolj razodeva nevzdržljivost abstraktnih narodnogospodarskih teorij, ki so operirale samo s pojmi in enako kakor kemiku ali fiziku, ki veljavo ali ničevost kakega domnevanja z eksperimentom dožene, je in bo sedanja vojna kot vzgojiteljica z dejanskimi eksaktnimi preskusi, pokazala, da je kmetijska produkcija in da so njeni proizvajatelji, t. j. kmetovalci največja sila in opora vsake države. Po končani vojni, ki je pravična in torej opravičena, ker nam je bila zlobno vsiljena in iz ktere naša staroslavna habsburška monarhija nedvomno zmagonosno vzide, pa se imamo z vso gotovostjo nadejati boljših ča^ov za kmetijstvo, ki bo našlo vsled preskušnje v bojnem ognju tisto podporo, ki jo ne le zasluži, ampak po narejenih pieskušnjah tudi mora zahtevati. Največji državnik naše zveste zaveznice Nemčije rajnki knez Bismaick, kogar je pri njegovem delu vedno vodil pogled v bodočnost, je v svoji njemu lastni dalekovidnosti izrekel za nas kmetovalce velepomembno in resnično načelo: »Narod propada, čegar kmetijstvo propada«! Če to resnično načeto variiramo in rečemo: »Narod napreduje, čegar kmetijstvo napreduje«, najdemo predpisano smer bodočemu delovanju družbe, ki mora neprestano in neumorno delovati v prospeh kmetijstva. Že vidimo kako prično vedno bolj In bolj nasprotniki nas agrarcev sedaj priznavati resničnost naših načel in mi agrarci se že danes veselimo velike zmage svojih načel. Ne prosimo, ampak zahtevamo dostojni prostor na solncu ne da bi se količkaj hoteli postavljati v kako nasprotstvo z drugimi proizvajočimi sloji, ker sami prav dobro vemo, da smo gospodarsko eden od drugega odvisni. Sedemletna vojska je bila povod, da se je spoznala velika važnost krepkega kmetijstva, zato da je velika avstrijska vladarica cesarica Marija Terezija ukazala ustanoviti našo kmetijsko družbo na Kranjskem; končane Naprleonove vojske so povzročile 1. 1814. preporod naše družbe in sedaj, ko stojimo na pragu družbene 150 letnice, bo zopet zmagoslavno končana največja vojska, ki jo človeški rod pomni, prav gotovo dala družbi še večjo moč in veljavo. Kmetijska družba, kot zastopnica kranjskega kmetijstva, bo pa stopila na plan in bo skušala na podlagi najnovejših naravoslovnih izumov razbliniti presodke, da je kmetijstvo obrt, ki jo lehko vsak nepoklicanec vrši, ampak bo kazala, da je kmetijstvo težka tehniška znanost, ki se da uspešno in dobičkonosno negovati le na podlagi porabe vseh onih ncštevilnih naravoslovnih zakonov, po kterih se vrši produkcija rastlin in živali.
Po naročilu družbenega glavnega odbora prosim slavni občni zbor vzeti to porodilo na znanje, in si drznem pristaviti sledeče: Če današnji družbeni občni zbor zboruje morda na višku razvoja sedanje svetovne vojne, govorim gotovo v imenu vseh udov naše družbe in vseh kmetovalcev, da mora vojno naša Avstrija z zvesto in udano pomočjo nas vseh srečno in zmagonosno prebiti in izrečem željo, da se vrši prihodnje leto družbeni občni zbor v znamenju besedi, ki so se čule, ko se je rodil naš Izveličar in Odrešenik	Mir ljudem na zemlji!
Poročilo g. cesarskcga svetnika in družbenega ravnatelja Gustava Pirca je bilo soglasno odobreno in sprejeto med glasnim ploskanjem.
G. predsednik je nato izrekel toplo zahvalo vsemu osobju c. kr. kmetijske družbe, in posebej še g. ravnatelju za njegovo uspešno delovanje v prospeh družbe in kranjskega kmetijstva.
Odbornik g. župnik Piber je omenil, da gre g. predsedniku še posebna zahvala ob Djegovi 25Jetnici predsedovanja. Govoril je; »Dolžni smo, da izrazimo zahvalo predsedniku naše družbč gospodu komercialnemu svetniku, poslancu Povšctu, ki že 25 let kot predsednik in podpredsednik modro vodi družbo in jo je znal vedno tudi v težavnih časih voditi kmetijstvu t korist. Želim mu, da bi še mnogo let družbo tako uspešno vodil kot dosedaj.« (Ploskanje in pritrjevanje.)
Slavljenec je nakratko odvrnil tole: »Zahvaljujem se za vse čestitke. Na večer mojih dni mi bo nsgvečja radost, ako postane kmetijski stan srečen in če živi v blagostanju.« Videti mu je bilo, da je močno ginjen.
Družbeni ravnatelj g. cm. svetnik Gustav Pire ie ,nato obrazložil družbeni račun za leto 1914., ki izkazuje K 5,239.83647 dohodkov in ravnotoliko stroškov. V poslovanju t. 1914 je zmiSal primanjkljaj K 12.069-92, zato pa se je povečal pokojninski zaklad za družbene uslužbence. Skupni promet je znaiai K 10,47».678-&4. Računski preglednik g. B. Skalicky je prebral revizijsko poročHo, glasom kterega so se našli vsi računi v popolnem redu, nakar se je odobril račun za I. 1914. in proračun za 1. 1916., ki vnaprej" izkazuje K 545.000 dohodkov in K 550.000 stroškov, vsled Česfar bi bilo v 1. 1916. kakih K 5.000 primanjkljaja, ki ga bo pokriti iz naprošene tozadevne državne podpore, če se v letu 1916, povrnejo zopet redne razmere.
Glasom § 18. družbenih pravil so morali izstopiti udje glavnega odbora gg. Oton baron Apfaltrern, graščak in deželni poslanec na Križu; Jakob Jan, posestnik in župan v Gorjah; Alojzij M i h e I č i č, deželni poslanec in župan v Lok-vicab in Viljem Rohrman, ravnatelj kranjske kmetijske šole na Grmu, ker jim je potekla poslovna doba, a morajo zopet voljeni biti. Na predlog naj so isti zopet izvolijo, se je izvolitev istih soglasno potom vzklika zvršila.
Ces. svetnik Gustav Pire je k 6. tožiti dnevnega reda predlagal naj se sklene občni zbor, da se bodo začenši z letom 1915. oddajala pri družbi svojim udom vsako leto namesto štirih le po tri sadna drevesca. To bi bilo storiti z ozira, da ge je že davno delo i. dr. tako močno podražilo in drevja po taki ceni hi več mogoče priskrbljevati. Ne glede na to pa je oddaja drevja tudi sicer silno težavna, ker je vsled visokega števila udov, ki dobivajo drevje, kaj težko zvršiti vse delo ob pravem žasu in da je zlasti razpošiljanje in pripravljanje za isto neverjetno veliko in zamudnega dela. Zaradi enakih težkoč so tožili tudi zastopniki onih podružnic, ki same priskrbujejo sadno drevje svojim članom iz podružničnih drevesnic. Na glasovanje dani predlog je bil sprejet < in torej velja, da se bodo oddajala počenši z letom 1915. le po tri sadna drevesca onim udom, ki se za to pravočasno priglasijo in vplačajo kot dosedaj običajno udnino v znesku štirih kron.
Po g. župniku Texterju sprožena je bila debata kako bi bilo za prihodnjost združiti razne kmetijske korporacije, podrožnlče, zadruge in drugo, da ne bi bilo potreba toliko raznostranskega dela tako ekoč za enoinisto stvar ter kako bi bilo vse to mogoče , zd užiti v ena, da bi potem imela taka započetja tudi kak denar na razpolaganje. Debate so se z zanimanjem udeležili gg. zastopniki raznih podružnic, kakor: župniki Skerjanec, Piber, Finžgar, ravnatelj deželne kmetijske šole Rob rman, ces. svetnik Pire, komerc. svetnik Po v še in drugi. Iz tega izšli predlog, naj se o tej zadevi še razmišlja in naj glavni odbor kaj odločilnega ukrene, je bit z odobravanjem sprejet. S tem je bit izčrpan določeno dnevni red.
Občni zbor se je zaključil ob poleni uri popoldne.
Vabilo
k občnemu zboru kmetijske podružnice t Mostah (p. Komenda) dne 21. novembra 1915 ob štirih popoldne pri načetnikn v Žejah št. 12.
SPORED:
1.	Pregled računov za leto 1914. in 1915.
2.	Pobiranje udnine.
3.	Slučajnosti.
Podružnica c. kr. kmetijske družbe kranjske
v Mostah, dne 11. novembra 1915.
Na6elai*«vo.