SEJA PREDSEDSTVA OK ZKS V CENTRU
Idejne razmere so odvisne od gospodarskih
Aktualne idejno politične razmere v družbi in v ZK so bile edina točka dnevnega reda na razširjeni seji predsedstva OKZKS v Centru, ki seje sestalo v torek 30. junija. Na sejo so bili poleg članov predsedstva vabljeni tudi predsedniki nekaterih osnovnih organi-zacij, predstavniki družbenopolitičnih organizadj in drugi.
Prevladala je ugotovitev, da so idejne razmere odvisne od gospo-darskega položaja. Inflacija v go-spodarstvu je pogubna za razvoj socialistične demokracije, smo slišali na seji ob trditvi, da potre-biyemo tržno blagovno proizvod-njo za uveljavljanje zamisli o soci-alistični demokraciji.
Vseh zamisli, ki jih imamo o ureditvi razmer, v nobenem pri-meru ne bomo mogli uveljaviti čez noč. V vsakem primeru pa moramo bolj zaupati v ljudi in v lastne sposobnosti, so menili ha seji. Beseda je tekla tudi o večjem uveljavljanju zasebnega sektorja na področju drobnega gospodar-stva. Ob tem so se razpravljalci srečali z ugotovitvijo, da je na ob-
moLju naše občine (podatek za druga področja in za vso republi-ko najbrž ni drugačen) zaposlenih samo 10% delavcev, v družbenem sektorju pa jih je preostalih 90%. To pomeni, da moramo razreševa-ti predvsem slabosti družbenega sektoija in to s temeljitimi spre-membami na področju gospodar-jeiya. Ob tem ne bo odveč opozo-rilo, da kar polovica organizacij združenega dela v naši občini ni-ma izdelanih razvojnih planov.
V Jugoslaviji imamo zelo veliko strokovno usposobljenih in viso-ko izobraženih delavcev in znan-stvenikov, ki ugotavljajo vzroke današnje krize in predlagajo ustrezne rešitve. Zelo malo njiho-vih zamisli pa upoštevaio odgo-
' vorni delavci v partijskih vod-stvih in drugih organih. Člani ZK in občani nasploh niso vedno sez-nanjeni z usodnimi odločitvami pristojnih organov. Ali so sedanja vodstva organizacij ZK sposobna uve^javiti sklepe najvišjih orga-nov, ali se vodstva nočejo ali ne znajo obračati k člaustvu. Ob teh vprašanjih smo slišali na seji tudi ostre besede na račun organizacij ZK, ki so ostale povsem nepriza-dete ob velikih delavskih stavkah in protestih. Zgodilo se je celo, da so obsojali delavce, ki so se pisno obračali na republiške organe ali pa da so preganjali tiste, ki so se odločili za štrajk.
Ob vseh kritičnih pripombah pa smo v eni od razprav zasledili tudi mnenje, da le malo preveč poudaijamo naše probleme in sla-bosti. Tako, kot da nismo doslej dosegli ničesar dobrega in pozi-tivnega. Kritičnost naj sicer osta-ne, vendar pa ne sme zamegliti naših dosežkov, so poudarili v razpravi.
Potem ko je tekla beseda o mednacionalnih odnosih, so raz-pravljalci menili, da posvečamo temu vprašanju premalo pozor-nosti. Še več: ne gre samo za brat-stvo in enotnost med pripadniki različnih narodov in narodnosti, pač pa gre predvsem za humane odnose med ljudmi. Teh odnosov pa ne kaže ocenjevati zgolj na podlagijnekaterih odprtih in nere-šenih vprašarg. Ljudje želijo biti v dobrih odnosih drug do drugega in nacionalna pripadnost pri tem največkrat ni ovira. Želimo živeti v domovini, na katero bomo po-nosni.
Ob koncu so v razpravi opozori-li še na razkorak med sklepi in prakso. Tako n. pr. sprejemaiye interventnih zakonov v skupščini ne gre v prid samoupravnemu razvoju družbe. Tudi ni prav, če skupščinski organ sklene nekaj povsem drugega, kot je to zahte-vala skupščina. Zakaj ne posluša-mo ostrih in utemeljenih pri-pomb združenega dela in čakamo več kot dve leti na spremembo
deviznega sistema, ki nam je pri-nesel toliko nevšečnosti. Uvelja-viti moramo sistem, v katerem si bodo slabši prizadevali dohiteti dobre gospodarje in dobre delav-ce, ne pa, da bi bilo narobe, da bi se morali boljši delavci prilagajati slabšim.                                     n.  i.