PROS - 1 -K UrwdnlAkl te u»ravai6kt MM 8. LawaSal* Am Offlss of Pabltaattsai MPT South Lswndal* At* SLOVENTtKE ODNE WDPORNE JEDNOTE Sabseriptioa |6.00 Yoarl* «r «a, * hmon Ito AO «I Owwi of auna ». im. Pl., petek, 5. decembra (Dec. 5), 1980 m líos. Art of Oct. I, 1017, ®uthorii«*l on Juas 14, ma. stev NUMBER 286 SuUinf at paita«« p AMERIŠKA IU DA PÍ Mil A TLSČSSSTSO Nasilje v Nikaragvi. Sandino priljub-I jen med ljmlstrom New York. — (HP) — Peona-ža in izkoriščanje farmsrskega prebivalstva je vsrok, ds kns Sandino veliko pristašev v severnih krajih Nikaragve, je dejal dr. Raymond Leslie Budi, tajnik Asociacije za rekonstrukcijo ekonomske in politične u-prave v Niksrsgvi, ki se js nedavno vrnil v New York. Sen dino je vod« pred leti oborožen upor proti ameriškim pomor Stokom. Borba malih farmarjev sa obstanek v severnem delu NJka-ragve je tako težka, da se jih je mnogo pridružijo Sandinovim vstaškim četam, pravi Buell v svojem .poročilu. V pokrajini Matagalpa so veliki nasadi kave, kjer lastniki drže delavce v pravem tlačanstvu. Mnogo teh delavcev Je pobegnilo v gorovja in so postsli "banditi". Ameriški general Smedley Butler je v nekem svojem govoru v Pitts-burghu osnačil vse osebe, ki na-»protujejo okupaciji Nikaragve po amertiHdh pomorščakih, ss bandite. " V mesecu msjiti tiho, ker vedo, da jih čakajo težke kasni, če bi se glssno izjavili zanj. V državah Centralne Amerike smatrajo San-dina za velikega patriota, ker se ie boril proti Intervenciji Združenih držav. BueUovo poročilo dalje pobija >dejo, da ameriška vlada vzdržuje svoje pomorščake v Nika-rajfvi v svrho protekcije prebivalstva. On trdi, da ae ne morejo razviti demokratične institucije v deželi, ki je pod vojsko nadvlado. Ds ss Amerika toliko briga za Nikaragvo, je vzrok strategična lega, ksr je ^'žeU v neposredni bližini Panamskega prekopa. ,. _ , Pa. —- (FP) — V strahu radi napovedi o revolti ■o se pričeH kapitasti v Phila-delphiji zanimati za brezposelne. Postali so precej radodarni s prispevki v pomoč brezposelnim \ pričakovanj d, da bodo na ta na čin preprečili revolto in izgrede, katere je napovedal mestni župan na konferenci komiteja za pobijanje brezposelnosti, če ne bodo radodarni s prispevki, ds ae pomaga žrtvam industrijske depresije Baldwin Locomotive-Co. je dala na raspolago svoje veliko poslopje, da ae uredi za prenočišče in Javno kuhinjo ss bresposelne. Veliko drugih trgovinskih firm je obljubilo živež in obleko. 8e-ars-Roebuck Co. je pritisnils ns delavce, da morajo prispevati plačo enega dneva na mesec •klad zp podpiranje brezposelnih, sama bo pa dala enako vsoto is avoje blagajne Medtem pa so industrijske aktivnosti še vedno v zastoju. Nekatere kompanije nadaljujejo z redukcijami mesd in delovnih moči. Brezposelnost se v prošlih mesecih ni nič zmanjšala, temveč še povečala. Celo mestnim uslužbencem grozi mezdna redukcija. Mestni svet je že priporočil, ds se vssm uslužbencem in urednikom od župana dol sni-ža mesds ss deset odstotkov, ds se tsko prepreči zvišanje davkov, ki aofte sedaj visoki. Mestna bla-je ana in treba bo ae- IISSOLIM JE ORGANIZIRAL TAJNO CEKO Italija je pokui špionov, ki paai-je na notranje aovrainiks. Staika, rojena v Ameriki aretirana _ Rim, 4. dec. — Fašistična Italija je dobila novo tajno policijsko organizacijo, ki se imenuje "Ovra'\ Ime je siošeno is začetnic oflcielnega imena, ki ae glasi "Organizatione Vigilanaa Re-servsts Sulle Asaociazone". Naloga Ovre je, da ima povsod dobro nastavljena ušesa in oči in prijavi vsakega, ki noče biti zadovoljen s fašizmom. Ovrs, ki marsičem nalikuje bivši boljševi-ški čeki, je pod direktnim nadzorstvom ministra notranjih zadev in ta je Mussolini. Zadnje dni je bilo aretiranih večje število oseb, id so kritizi rale znižanje plač delavcem in druge odloke vlade. Vsi ti neza-dovoljneži so prišli v pesti oblastnikov po zaslugi Ovre. Med a retiranimi je tudi 60-letna vdova Lilian Vernon de Bosis, ki je bila rojena v St. Loulsu, Združene države. Njen pokojni soprog je bil snameniti italijanski pesnik dr. De Bosis, ki je prevedel Bhel leya v italijanščino. Njen sin Je predsednik italijansko-amerlške-ga kluba na Columbia unlversl v New Torku. Fašistični listi še niso povedali kaj je vdova zakrivila. Ovra je spravila v zapor tudi večje število komunistov te dnL MIMkaa prsisvsjs umetni rsdij Pasadena, Cal. — Dr. Robert A. Millikan, svetovno znani fisik, se rešil is zagate. Anglija boljševi- Undon, 4. dec. — Angleški ¿uasnjl urad je naročil angleškemu poslaniku v Moskvi, Sir Ed-mondn Oveyu, naj protestira pri sovjetski vlsdi proti propagandi ns radio, ki prihaja is Mq-«kve v Anglijo. Ves zadnji teden »o bili na moskovski radiopostaji angleški govori, ki so pozivali anglsšks delavce ns generalni *trajk in revolucijo. oiivljsajs stavbtaskih aktiv Salt Lake City, Utah.—Državna dHsvSka federacija priporoma kongresu, naj določi dve ml-lnardl dolarjev sa posojils ns nizks obresti v svrho oživljanje -tavhinsMh aktivnosti. I Leningrad, 4. dec. — Oeemln-dvsjset oseb je bilo včeraj ubitih m 1» ranjenih, ko je železniška komotlva trčila ob ulični fWk tričal vos. * J^^^jljMgMTlt* gS^ ^jmba^ba ajsSSafeas^BM ■™wiwi is svsmi lisss™ Üü_ Debli je nasvet, naj administra-cija as nasprotuje Norrisovl predlogi Washington, D. C — (FP) — Predsednik Hoover je te dni sklical ssjo članov svojega kabineta, da Izve njliovo mnenje glede u-činka, ki bi ga napravilo na javnost sprejetje Norrisove predloge zs vladno obratovanje M úsele 8hoalss. Voditelji republi-kaneke mašine v nižji zbornici kongresa so Šs pred kabinetno sejo informirali predsednika, da se ns upajo več upiratiK sprejetju predloge. Detajli konference niso bili podani javnosti, ve se pa toliko, da so člani kabineta svetovali Hooverju, da je najbolje, če ne ovira sprejetje Norrisove pred- tubo (cev), ki Izžareva Roentge-nove žarke silne moči. Tuba meče gama-žarke, Id imajo enako silo kot pet milijard dolarjev vrednosti radija, to je petdesetkrat več kot znaša ves znani radij ns svetu. Z drugimi beeeda-ml: Milllksnovs tubs proizvaja 650,000 voltov elektronske sile. Dr. Milliksn je dejsl, ds potečejo leta predno bodo znani učinki teh silnih žarkov._ Pretep na ulfci radi najdsasga dolarja Ohicago. — V sredo je več moških sagledalo papirnat dolar, ki je ležal na trotoarju Madison u-lice v downtownu. Vsi so padli po bankovcu in vsak je kričal, da ga je prvi videl. Prve roke na tleh so bile v hipu črne in krvave, ko so drugI gsslU s Čevlji po njih. Msd onimi, ki so ss tepli ss dolsr, je bil tudi mestni detektiv Jsmes Cleery, ki js odnesel odrgnjsno roko. Poročilo ns pove, kdo je dobil nsjden dolsr. Dohodninski davek spet naraste Hoover napovedal bhsu štirt mi lijarde dolarjev izdatkov za prihetojs fiskalno Isto VVaahksgton, D. C. — Predeed nik Hoover jo i sredo predložil kongreou proračun zvezne vlade ta fiskalno leto 198142. Proračun (budget) vsebuje rekordno vsoto iSdatkov: »8,M8,84C,000 Ako bo ta vsota odobrena, tedaj predvideva defiolt v vsoti |180,-076,000, ki se mo^s pokriti i vzpostavitvijo lestvice dohodnin skega davka * leu 1688; ta vi-šja lestvica pride v veljavo prihodnjega 15. marca, če bo bud get sprejet kot Je predložen. Z zvišanjem davka bo imela blagajna okoli 30 bilijonov dolarjev pre viška. Nekatero vsote izdatkov, ki Jih navaja Hoover ia omenjeno fia kalno leto, so sttdsče: pokojnine in nagrade vojtiim veteranom $946,289,718; peštni department 1786,008,067; 806; bojna 298 ; zvezni fi 000,000; $22&v&3<7,476; $478,000. odbor $101, * department Bele h i A«' sovrstnike Washington, 9t C. — (FP) — William Oreen,! predsednik A- meriške delavska federacije, Je označil vse delodajalce, ki v tem času snižtijej0> deUvsks meeds, zs ljudske sovfžžnlks. "Kadar se je. pojavila velika ^^ potrmm, v ®mr j. mM It uhll 36 osek v Braziliji Rio de Janeiro, 4. dec. — Ka loge in dovoli, da postane zakon.' poetajl Porto Novo da Cunha To bo ssnimivs prslzkušnjs, kl>drftavi Minju, Oersea Je včeraj bopokasslasIsbeindobrestvsH ^pi^^i vagon dinamlta s vladnega obratovanja Javnih na-^^im rezultatom. Tri hiše «o prav. Prišla jo tudi sugeetija od B# p^n« in 86 oseb Je bilo ubl-ssstopnlkov elektrarskega tru-,tih Med ubitimi Jo tudi lokalni sta, ds, dokler bodo lshko »o-, poveljnik revolucionarnih čet, vražniki vladnega obratovanja major ijenc, s svojo ženo fh tre-II In opei' nadzorovali In operirali v Imenu vlade naprave Muscle Shoalsa, ne bo rosne kompetici je proti A-labama Power Co., podružnici e-lektrarskega truata. Evidenca, da administracija o-mahuje in ne upa nadaljevati svoje politike v prilog elektrar-skim interesom, je biis podana, ko sta se W11bur In Hyde ukloni Ia zahteva« Norrisove skupine, ki je protestirala proti oddaji vodnih sil Netr Rlvsrjs Appala-chian Power Co. pod pogoji, ka-kiAne je predložila U družba. Pogoji so bili taki, da n« bi imele vlada nobene kontrole nad Js-korižšanjeo vodne sile In W bfls U v rokah dražbe. To je bile prva zmaga prsgresiveev nad naz dnjakl, ki podpirajo truetovsko politiko, katero je doslej ob vsa ki priliki zagovarjala Hooverje- vs admlnistracljs. mi otroci vred. Mladi komunisti vrženi 1 New York. — Nsdaljna dva komunistična dijaka ste bila obsojena v zapor, ker sta protesti rsU proti arstaclji treh svojih tovarišev, ki so se udeležili neke komunistične demonstracije. hiše [času, so oe vselej našli ljudje, ki so ekušaU izkoriščati delavce in tako kovati zase kapital," se glasi Oreenova izjava. "V sedanji krisi brezposelnosti in in-dustrijske depresije se povest ponavlja. Dobijo 60 delodajalci, ki izrabljajo ta položaj za zniževanje življenskega standarda p^bom mesdnth redukcij. "Tak* ljudi prav lshko imenujemo ljudske sovražnike. Krivice, ki Jih zagovarjajo, občutijo ljudje in imsjo nsmen, izpod-kopsti temelj gospodarski strukturi in to v čssu, ko ss previdni voditelj i v vladi in v dsisv-skem gibanju trudijo, da cbdrže mezdni standard na višini, da ss omogoči povrnitev normalnih rasmer. TI ljudje, israbljsjoč ekonomsko potrebo normalnih nih delavcev, Jih silijo v uri nsj-večje potrebe, da sprejemajo mezdne redukcije. Delodajalce, katerim gredo mojo beeede, najdemo v tekstilni Industriji, v Industriji mehkega premoge in v »M-ksterih drugih. "Dolžnost vsakega ameriške-ga državljana, ki želi povraiek normalnega položaja v industrije Je, ds ss upira s vsemi sllsmi proti poskusu delodsjsleev, ki hočejo reducirati mezde in tako znižati žlvljenski standard. "Svobodni možje is žene se ne smejo brez proteste to borbe podati ljudskim sovražnikom, ki izrabljajo sedanjo krizo ss povečanje svojih profltov." Prati šikaniranju tsjerodeev Chicago. — Radikalne grupe tujerodnih delavcev ss pripravljajo ns boj proti sprejetju Blease-Clfelove predloga zs prisilno registracijo tujerodcev. Cikeški tflstriktnl svet zs pro-tekdjo tujerodnih dslsveev je ■■shedov, Goleb zelgsl «setas hišo nesnsnll serijo javnih Melrose, Ms«. — Golob, ki Je ds ee tsko mobilizirajo delsveke ne cesti pobrsl gorečo cigareto In organtasdje ns boj proti je zanesel v svoje gnesdo pod jet Ju prologe 2EUEZNI$KI DE LAVCI ZAHTEVA JO PETDNEVMK V tem vidijo rešitev Is ki «s je povzročila Industrij-sksde^resijs Chicago. — (FP) — Pet ždea-niških strokovnih unij, ki štejejo več kot dvesto tisoč članov, se je po svojih zastopnikih na konferenci, ki se Je vršila v Chicagu, izjavilo za skrajšanje delov-nika na pet dni v tednu. Representing so biM strojniki, ko-vsči, tesarji, električarji in železniški delavci. Te unije so pridružene Ameriški delsvekl federaciji. V nekaterih železni-Ških delavnicah so ss člani prostovoljno izrekli zs znižanje de-lavnika ns pet dni v tednu, ds pomagajo do sssluškS brezposelnim delsvoem, s proporčno redukcijo mezde, Bert M. Jewell, predsednik šelesniških strokovnih unij, Js v svojem govoru dejal, da se je z lnstslscijo novih strojev »višala produkcija In je sshtevs ss petdnevnik brez redukcije mesd upravičena. Strokovni delavci v železniških delavnicah tvorijo 28% članstva v železniških organizacijah, toda odzlovltvo v njihovih vrstah so večje kot v vss ki drugI železniški uniji, 75* od 400,000, ki ao v prešlih sedmih lotih IzgUbill delo, tvorijo delavci v železniških delsvnlcsh. Zaposlenost v prošllh dvanajstih mceeclh v teh strokah je psdls ss 18%. Zastopniki eo sprejeli tudi program ss aakonodaJiVo akdjo, HJL^^W ŽSi; pomcgcsv nnivwi si sai^ konkurenoo lolHlllt>m; podvržejo regulacijam Meddržavne trgovske komisije. Regulacije so portebne, da « da tako priliko delavcem sa Izboljšanje njihovega položaja in prepreči kompeticija bueov, ki ograža že-Uznlžko industrija MffctffM ziroliiikl pro« Pri tajni razpravi so obtoženci 1- skihpvsftlksšev, ki ae sedelevaM v zaroti 4. dec. — Sodnijsks obravnsvs proti osmim profesorjem ln lnžsnirjsm, ki so po lastni Izpovedi sodslovall v splošni s-vropski zsroti ss uničenje sovjetske držsvs, gre h koncu in obtoženci bodo šs U teden Isvedell kaj Jih čaka. Danes bo drževni tožltelj Nikolaj Krllenko zaključil procee od svoja strani in nad-vomno bo zahteval smrtno kasen ss osmsrico. Obtoženci imsjo potem prsvico, ds govora v svojo o-brambo, sko bodo hoteli. Njihov čas zagovora nI omejen. ' Včeraj Js blls tajna razprava prad sodiščem. Pri tej razpravi, od katere Js bilo občinstvo Is-kl j učeno, so obtoženci nsvedll I-mene vseh onih inozemskih državnikov, vojaških uradnikov In drugtti oseb, ki so bila sspletene Protesti uniie so pomagali Tekstilni stavkarjl v DanviUu lahko spet plketlrsjo Dan vlile. Ve. — (FP) — Pravica piketiranja je bila rastavri. rana krajevni uniji *t. 1685 U-nlted Testile Workers federacije po okrajnem Šerifu C. R. Murphyju potem, ko Je govorner Pollard poeetll DanvUle. Delavce unije, ki so pomagale Pol-lardu prt Izvolitvi, ao proteeti» rale proti governerjevl akciji, ker je poslal državno miHoo v stavkovno okrožje na šerlfovo zahtevo. Pollard je prvi vlrgl» nijskl guverner v prošllh 17 letih, ki jo poslsl vojaške čete proti stavksrjem. POLICIJA V REN YORKU IELI MILOŠČINO Velike mnoške breapoasktlh Motajo polici Jake pontaje Now York. — (FP) — Na stotine delavcev je zaman čakalo pred policijskimi poetajaml, ko je bil naznanjen čas, da se bo delila podpora v živlMh. Prej-šnji dan Je bilo objavljeno, da bo vsaka družina izmed 82,000 najpotrebnejših dobila dvajset funtov krompirje, pet funtov čebule, pol ducata jajc, hleb« kruha ln pol funta kave. To PovelJnuTmillce H. L. Opio Je «J» «adostovatiza družino «ti. obljubil; da bo odslovil nadalj " nih pet mHIčnlkov, ki ao na- rfh oaeb sa en teden. Prod nekaterimi policij6klml padli plkete brez mke provo- ^udje čakali od kacije. Kmalu potom, ko Jo blls ^ do^ večerii toda končno isdana odredba proti plketira- J1»"»»nanjeno, da ne nju, oo tukajšnji trgovci imeli ^»>Uo nlč«ar In naj se vnnejo javni shOd, na katerim so odo- ^ Tudl drufl cUn bravall Odredbo in urglrall go-vernerja, da drži vojaške čete toliko časa v stavkovnem okroš-ju, dokler se nesoglasja msd kompanjio ln unijo no izravnavajo, T Isti sapi eo ti trgovci is rek II tudi svojo elmpstije napram stavkarjsm. V prollem tednu je bilo sre- ni bilo nič bolje ln brezposelni so se vračali na svoje domove raso. čaranl. Situacija « nI nič Izboljšala v prošllh par tednih, ko je sačel s svojim delom guvernerjev ko* m i tej za pobijanje tirespoeeino-stl. Edward C. Ryblckl, direk-^ tor m«tne posredovalnloe sa tlraniAi TTeUvksrJov" na obtož- » ^ Jt v New Yorku 800,000 brespo- selnlh, Jo poročsl, ds js v dveh bo ds eo s kamenjam nsvalili ns neko stsnovsnje itavkokaza. Obsojeni so bili na 80 dni sapo-rs vsak In piačHev kssnl $25. Prati obsodbi jo bil vložen pri-siv. Neki lmigracljski uradnik js obisksl William Murdooha, UJ-nika National Textile Workers unije, levičarsko organisaolJs, ki je bil obeojen v zapor radi kri doehti il^ WHIII^HÏO s dsportacijo, toda urednik, Je oblekel v njegovi oslici, ni hotel čssoplsnlm poročevaloem povedati namena svojega obleka. - - _ naialAAAti nik, ki ga pSrm Pomoč tekstilnim stavkarjsm Woroostor, Ms«. — Organ ranl dslavsi v tem m«tu so eo velikodušno odzvali na apel za pomoč teketllnlm etavkarjem v Danvlllu, Vs. Poelalt eo Jim 50,000 funtov moke In petdeeet labojev drugega šiveša. Centralna delavska unija v Wor-caster Ju jo tudi Isvollla komitej petih Šianov, ki bodo vodili smpanJO med delavci za pri spev. o v pomoč stavkarjem v Danvlllu, ki eo šil v boj ss prlsna-nje unije In za pravico kolektivnega pogajsnjs. ttmmmmmmmm w imtmmmm gpfflfln e r« s It stu pražUh volitev New York. — Abrahsm Epstein, tajnik Old Age Security asociacije, Je dejsl, ds bo rasul-Ut prodih volitev pojsčil sgi-tacijo za državno starostno pokojnino. lsvoljenlh Js bilo du-cat govsrnerjev, več senatorjev in kongrasnikov, ki ao «¿»ljubili, ds bodo podpirali gibanje ss starostno pokojnino. Atenta! sa žpa«disga pre«I jerja Madrid, 4. dec. — Včeraj je tednih preskrbsl delo 1,866 ljudem v trgovinah ln sllčnlh pod* JdtJIh. Velika industrijeks pod-Jetja šs niso prlčsls sprsjsma-tl delavcev In nekatera Jih celo odelavljajo. Velike departmen-tne prodajalne sp sloer upoellle vež delavcev pred prazniki, toda to ne more zmanjšati brez-ker to delo je eamo rnerjev kemitej Je pre-oej optimističen v ovojih poro. čilih, v katerih vedno govori, da so industrije na POtl stabilizacije. Njegovim isjavam malokdo vsrjams, kajti dejetva govore drugače. KomiteJ urgira delodajaloe, naj ne odslavljajo delavcev, temveč naj Jim okrajšajo delovni čas, tako da bo imelo več drugih delavesv priliko do dola. Toda to Je slaba remedurs, ksr zmanjšuje nakupovalno moč datsvslrth slojev in ns mora odpraviti rev-ščine, ki jo je povsročiU bres-poeelnost In Induetrijsks depre- K Vm kašo, da delodajalci ne bodo mogli rešiti problema bres-poselnostl In ds bo morals vm« noseči držsvs. Sltuscljs postaja kritična hi Ijudsks nsjsvoljs bo pekegs dne priklpels do vriiun-oa. Ljudje, ki vidijo, ds na tisoča brezposelnih dslsveev zaman stika sa delom, postajajo no* otrpni In želijo Ishods Is tega položaja. _ liidji protestira proH poljskim barbarstvom Ženeva, 4. d«. — Tajništvo Lige narodov Je danes objavilo nemško obtožnico, ki je bila vlo- urednlk časopisa "El.žens proti IMIjskl redi volilnih bivši finančni minister. Llord ** Oeorge, bivši sngisškl premljer, ••«¡i vojnega ^^J^ii i nlf^r/finir n tii/ii-aki olinl krogla je šls mimo. Uradnik, ki ¡mora obtožnics priti ns dnevni lord D^erdlng, snglsSkf oljni,-----^------- yk<> ^^ L^ M prihodnji ssjl sveU Uge nicijske tvrdke Vleckers t Arm-^'il'" JJ ^S^li^nl^^ Pr!^^ strang dsljs bivši frsneoski l*"test p^otl vašemu režimu." U. DlplomatlCnl krogi rrancije ln i V mmm m rsdslks so uprli. streho tukajšnje mestne hiše. Je poraročll požer. Gasilci so komaj rešili poslopje. Pétete dslaverv Fsll »ver. Ms«. — Stevens Mfg. Co., ki izdeluje posteljno opremo, je 2. decembre odslovila petsto delavcev, ostalim pa je inižels roeido se 10%, («mden, N. Y. — Victor la dio Co. je U dni odslovila d vasto delavcev ln delavk Is svojih delavnic in ražucirals mezdo zs %% Pred par tedni je družbe odredile skrajšanje obrata take. da delavci delajo sedaj «mo štiri dni v tednu. loro wn^ruina. vij»»i,---á - - , magnat, uradniki angleške m» •• ¡jfi nicijske tvrdke Vleckers é Arm-,nU' francoski protest pfotl predsednik In premljer Polncare, sedanji franeoekl zunanji minister Briand in drugi. Zarotniki pravijo, da se imeli francoski generali voditi vojaške šste zs In-vazi Jo Sovjetske unije In Anglije « pomol trt vem Je je obljubile bojna Isdje. Kot fUnto Domingu, ae plačilo ta pomoč Je IW žrtve« vikarja Waehlngton, D. C. — Na apel Penamerlške dalevske federaci-viharja v Je odzvala Imela Pran- bratovščina šelesniških strojevodje dobiti protektorat nad več- Sij v Argentini s priapsvkom 61.* Jim delom Rueije In Anglija olj 600. Denar je bil poslan direktne koncesije na Kavkaau. Zarot- m> na Dominikansko dela veko male entente eo vznemirjeni vsled tr obtožniee, ki lahko Isso-vs nove nepetestl v Evropi Nem» čl js obtožuje poljsko vlado, da je ne le dopustila, temveč celo odredila največji Urorissm nemškimi volikl s namenom. Jim prepreči gleeovanje. V New Yerta sašigaje cerkve New York. — V teku niki v Rusiji so Imeli nslogo, ds federecijo. Apelu zs pomoč so « tedns Je podtsknjen pedar •ebotirsjo petletni Industrijski velikodušno odsvslo tudi druge še trst Je svetišče. Zgoreli ste dve program eovjetak* vlade In pri-' drievake unije v republikah iu« ,katoliški cei*v| in tretja je Ml« ' pravijo ljudstvo na pust. n* Amerike. »židovske »insg^gs. PH08VETÄ r PROSVETA THE EN LIGHTEN MBIT olaklo m lastnima »lovbhso mabodms roeroa. ms jbdkstb organ p^hrfml kf iw swfifll míhísíi inmim NuoéBiMt m UntM Mww^Im CU——) to Kmm. S» MU¡T-. M«. IM* - K* »*•• 9*-" 1■ to CtNf. 91M m «to M* «S.fl M P* WU; m »i- _ , ^ tW U»lui Stoto» (mmv( Cktofi) U4UWASN Ht r»/. M4 CtoMo 9¡M pm to,M t« y «M. PRO«VETA UIT-it SMrtS U»M»W A»«., - ______ . ___ mm^m^mt , . MSMSSS OF THK K» DKEATED PBCSS >111 v ofctoMto. »• (K»». IMM M MWtoVU PMMli. <•»»!•»«« refoiaa. IWrlu to »»»oto«»«, . "Šepave race" Zaključno zasedanje starega kongresa, ki Je bilo otvorjeno xadnji pondeljek, ima v ame-riikem političnem žargonu zelo primerno ime "lame duck session", to Je zasedanje "ohromelih aH šepavih rac". # Pri zadnjih volitvah v novembru Je bilo okoli sto članov starega kongreaa poraženih. Ljudstvo jih Je zavrglo; dalo jim Je nezaupnico. V prispodobi rečeno: bili so cfcstreljeni In zapodeni domov po berglah. Zato so "lame ducks." V vsaki demokratični deželi ostane poražen poslanec doma in se ne pokaže več v zbornici. Stara zbornica Je razpužčena pred volitvami. Ko se snide parlament, sede tam poslanci, ki imajo mandate za naprej, ne za natal Amerika, ki velja za najbolj demokratično, je edina izjema. Volitve se vrle med zasedanji starega kongresa ln kongresnikl ter senatorji, ki so bili poraženi, se ie enkrat snidejo in sklepajo zakone za volMce, ki so jim dali nezaupnico. In nemalokrat se zgodi, da ti poraženi "lame ducks", ki niso več nikomur odgovorni, oddajo odločilne glasove glede zelo važnih vprašanj in nalašč nagajajo na vse načine, da se maičujejo nad volflci. Nešteto dokazov govori, da so bal tretja zasedanja, zasedanja "Iepavih rac", bolj ikodljlva kot koristna deželi. Krivda Je v naši predpotopni ustavi, tisti sakrosanktni ustavi, ki ja bila sprejeta v dobi lesenih plugov in ki je danes že pravi pravcati prisilni Jopič za A uit rito J£o ao revolucionarni očetje kovali ustav^ je bila vsa trans-portacija po suhem ma konjih. Delegatje na ustavodajnem zboru no potrebovali cele mesece, da so prijezdili na svojih kljueettti — oziroma so kljuseta vlekli vozove — na mesto. In v luči teh razmer sj naravno zaključili, da se novi kongres snide Me eno leto po volitvah fn novi predsednik nastopi službo štiri mesece po izvolitvi, Ukb da imajo dovolj čaaa za potovanje v Washington. V enem letu — so računali vestni očetje — lahko prikrovsa vsak, čeprav hodi peš. V onih časih, prsd atopetdeaetimi leti, je bilo to dobro in potrebno, nikakor pa ni to več dobro in potrebno danea, v dobi brzovlakov, avtov in aeroplanov, ko lahko pride kongresifik In senator Iz največje daljave v treh dneh v Washington. Klji/b temu kongres še vedno zboruje v časih konjskega voza. Redno zasedanje novega kongresa ae še vedno otvarja — trinajst mesecev po volitvsh. Kongres, ki je bil izvoljen zsdnji mesec, se snide šele v decembru prihodnjega leta, ako ga predsednik prej ne akliče k izrednemu zasedanju. Amendment, ki bi popravil ustavo v tem ozlru in odpravil smešno zasedanje "kruljavih račjakov". leži le dolgo let v kongresu, ampak "račjakl" ga nočejo sprejeti. Prijetno jim Je, če ae poraženi vračajo v kgpitol in zapravljajo ljudski denar s obštrukcljami ln aklepanjem škodljivih ukrepov. Prijetno je to za nje, saj niao nikomur več odgovorni! — Norrlaov am< mlment določa, da se novi kongres snide prvi pondeljek v jsnuarju po volitvah in kongrea ae zaključi dva meseca pred volitvami. Prav tako novi predsednik nastopi služi*» v januarju po volitvah. To bi bilo pravilno. Zaaadanje "šepavlh rac" bi bilo s tem odpravljeno In "race" bi ostale doma za pečjo, kamor spadajo, ko jim volilci napišejo od-hodnk-o. Haš sedanje "račje" zasedsnje spet pokale > svojo Jslovost Ikicla je v veliki krizi in tre-ba Je energičnega zakonodajnega dela, pa ne bo nič. To a« lahko s mirno veatjo še v naprej konatatira. "ftepavcT hod«» sami cincall tri meeeoe in razmetavali ljudski denar za vae drugo, aamo za dobro atvar ne. Brezposelni delavci ne amcjo Skoro nič prk akovatl od umirajočega kongresa. Mortla kdo poreče, da Je delavcem vseeno, če ae kapitalistični kongre* reformira ali ne, auj ne koriatl nič. pa naj zboruje kadarkoli ho- NI v»<*no. V kongresu ao le bili delavakl zastopniki In bodo le in njihovo delo ne »me Mti ovirano. Vae velike reforme in apremem-be morajo priti iz tomelja — is uatave. V «M t*®1 J« potrebna vaaka dobra ustavodajna re- forma, » Socialni In ekonomiki preobrat v Ameriki pride po «topnleah untavodajnoeti. Staro ustavo proč ln novo, boljšo na njeno mesto! O koncertu klubove "Zarje" CJeveiaad, O. — Zahvalni dan. dne 27. nov. nam je dokazal, da klubova "Zarja" ni oaamljena v svojem boju za svoje pravice in da slovenski narod v Cleve-landu, slovenski metropoli v A-meriki, obeoja početje akupine odpadnikov, ki napenjajo svoje moči, ds uničijo pevsko društvo "Zarja" katero §o ustanovili in vedno podpirali sodrugi od klube št. 27 JSZ, ki so kot taki trn peti našim nestrankarskim republikanskim "rodoljubom". Tega dna je priredila svoj je-semdci koncert z igro "Zarja", odsek kluba št. 27 JSZ, in brez vsakega pretiravanja lahko, rečemo, da je prireditev sijajno uspela. Udeležba je bila nad pričakovanje velika. Balkon je bil popolnoma zaseden in v dvorani sami ni ostalo praznih niti cela četrtina sedežev, ki bi bili bržkone tudi zasedeni, če bi bilo vreme po volj no. Tako ob tdkem vremenu se podajati z doma, ni prav nič prijetno. Pot Je bila preslaba za avtomobile, cestna železnica in avtobusi so obratovali počasi In z zamudo. Čakanje na avtobus in potem na poulično Železnico Je meni vzelo skoro celo uro in dasirav-no sem šel od doma ob dveh, sem dospel na svoj cilj šele ob Štirih, tako da sem zamudil prvih šest točk programa, zato ne morem dosti pisati o koncertu. Rečem pa, da mi je jako ugajal, Zarjani in člani pev. društva "Cvet" so lepo peli itn občinstvo jim je navdušeno aplavdiralo, Nastopil je tudi pevski zbor "Jadran", ki ga pa, žal, niaem slišal. Med odmorom je prišel na o-der s. Jauh, ki je povedal navzočim, kaj in kdo so odgovor ni sa razkol "Zarje". Izjavil je, fiu je zato odgovoren predvsem "uradnik najbolj umazanega ln lažnjivega slovenskega listh v Ameriki — "Enakoprav noati". Ta Izjava je izvala precej ploskanja, kar pomeni, da so se flhvzoči striajali z govorni Koncertu je aledlla dvodejan-ka "Grobovi bodo spregovorili." Igra, ki je zefb dobra ln resnič na slika is delavskega življenja, je bila dobro igrana. Igralci so ss vživeli v svoje vloge, ki niso bile bsš lahke ter Jih dobro rešili in Občinstvo Js bilo videti jako zadovoljno. Navzoči ao sledi|i poteku Igra z velikim zanimanjem in mestoma je bila dvorana Uko tiha, da bi lahko slišali miš teči, če bl bils kje kskšna. Delavska igra pred delavsko publiko ; . . Meni je igra tudi igranja Igralcev Jako lo, kritiko pa prepuščam Iredlbvl je slsdila zabava jjlh prostorih 8ND, ki je bila prav tako sijajno obiskana, kukila nova za čikaško občinstvo. Izvabila je dokaj smeha. Sploh je bil naš vrli baritoniet zelo do->ro razpoložen in poslušald ao v polni meri uživali njegovo petje. Ko je stopil na oder, ae je v par besedah oprostil, ker je prišel tako pozno. Njegovo opravičilo je !>il<* Vzeto z zadovoljstvom na znanje. Mrs. Mary Oven ga je spremljala na klavirju. Toliko V dopolnilo prejšnjega poročila o koncertu.—M. Odgovor na dopis Johna Zikerla v Obzoru Proeveta j[e prejela po svojem zastopniku J. Rožiču v Milwau-keeju oglas "Naznanilo ln zahvala" za pokojno Mary Zitierte z zahtevo, da se oglas priobči tedniku Prooveti. Oglaa je meril 16 palcev in poslali amo račun zastopniku Rožiču, ki ga je iztirjal in nam poslal plačilo. Do tu je vse dobro. Naša cena za oglase v s rednih številkah Prosvete je dolar od palca prostora v enem stopcu (koloni). To je najnižja cena in velja za društva, člane, posamezne tr-trgvce, tvrdke itd. Cena dolar od palca je najnižja, ki jo dajemo, najvišja pa Je tri dolarje. Proeveta ima ob sredah okrog 40,000 naklade. To pomeni/da cena ni pretirana za tako veliko cirkulacijo lieta. Sicer pa Ima vsak 114 absolutno pravico, da sam postavi cene oglasom in se pogaja z odjemalci oglaševalci. Naša najnižja cena za oglaee v dnevniku Prosveti pa je samo 50c od palca proatora v stopcu. Ts cens je porcentualno nižja radi manjše cirkulacije dnevnika, ki je danea okrog šest do sedem tisoč. Vsled tega nižja ce- Naši oglaševalci si torej lahko sami izberejo, kidaj in po kateri ceni hočejo Imeti oglas v Prosveti. Toliko v pojasnilo Johnu Zlherlu. Upravništvu lista Obzora v pojasnilo tudi to, da bi govska vez med enakimi nlkl radi obstanka ne emela voljevati takih napadov na gi list, še manj pa js doeto^io ln gentlemansko, če tak podjetnik sam pomaga apiaati, urediti in priobčiti nspsd kot je storil Obzor, S V pojasnilo še tole: če bi John Z i her le dal svoj oglaa v dnev nik Pgosveto, bi ga to stalo pri nas samo $8.00, medtem ko bi ga stalo v Obzoru $11.25 — čeprav smo preričani, da ima naš dnevnik nsjmsnj dvakrat večjo cirkulacijo kakor jo ima Obsor. de manj So na mestu v dopisu v Obzoru besede: "Ko bi poslušal svoj lasten glaa, bi si prthifc-nil $4.75 itd. Tako pa so jih spravili gospodje v Chicagu." Upravnlštvo ln uredništvo Obzora vs sli bi moralo vedeti, ¿a pri Prosveti ne spravljajo "gospodje" ničesar v žep, psč pa izročajo vsa dohodka oglasov in druge v blagajno lista, ki je lagt SNPJ, katera Ima svoj nadzorni odbor, ki dvakrat na leto pregleda njene račune. Ta del Z4-herlovega dopisa ni nobena de-stojnost in pošteni urednik Obzora bi moral to vedeti I . ja Toliko v pojasnilo ne radi Johna Zlherla, temveč vsem O-nlm, ki ne razumejo dejstev, oziroma ki nalašč akušajo s škodoželjnimi dopisi ali izjavami narediti škodo poaameznim ljudem In Proavett Philip Gedfca, upravitelj. pri sodelovanju vedno prve med Mislim, dsjjprvimi in da trdne ohranimo poki vero v naprednost "Venere." Chriatina Moaeley, zastopnica "Venere." ima avoje težkošs, tako Jih i- dru*tva. Treba je, da mislimo in ma tudi naše. Jlavzlfc, temu pa korakamo .vedno naprej, da smo' podpira svoje dane po možnosti društvenih financ, je bfk> društvo Mir prvo, ali vsaj pri prvih, ki je začelo zaklada t i člane v tej krizi. Društven zaključek je, da se bo plačevalo asesment iz društvene blagajne dokler bo kaj aredatev, namreč za člane, ki ne morejo plačati aaeamenta sami in ki ss zglaeijo na društveni seji. Bratje in sestre, da to omogočimo, Je naša dolžnost, da podpiramo društvo finančno kolikor mogoče, ker nihče ne ve, kaj ga ča ka v bodočnosti. < v jt Druitvo Mir priredi Miklav že v usčsr v soboto dne 6. decem-jra 1980 v Slovenskem domu na Hplmes ave. v zgornji dvorani, pri$štsk ob pol osmi uri zvečer, vstopnina aamo 25c. Pri tej priliki bo oče Miklavž obdaril o-troke z raznimi stvarmi, razdelil bo tudi 5 lepih dobitkov. Po Miklavževih ceremonijah se razvije proeta zabsvs in ples. Dsbrs godba; za žejne in lačne bo od bor dobro preslcrbeL Bratje in sestre, dne 6. decembra val na Miklavžev večeri Pokažimo z našim posetom, da smo zato, da pomagamo našim bratom ln sestram v sili. Starši, Id želijo, da njfti otroke obdari Miklavž z njihovimi poaebnimi darili, naj blagovolijo iste oddati pri tajniku vsaki čas, pobirajo se tudi v čitalnici Slov. doma na Holmes ave. Uljudno se vabi tudi ostalo občinstvo u deležbe Miklavževega večera. J. P- Ns plsn z nasveti Yukon, Pa. — Se dober meeec in leto bo za nami. Koncem leta navadno delamo račune in Muua- ■ ■ ■■«■»•v — ^^ •« črte za prihodnje leto. T» je običaj pri vsaki organizaciji« podjetju ali posamezniku. iCar se tiče nas delavcev, bomo z računi litro gotovi, bilo bi pa dobro dati več pozornosti načrtom za bo-dočbost, in to povsod, kjer je lo prilika. Meseca decembra so pri daušt vih letne seje in vsakega člana dolžnost je, da se seje udeleži in če ima kak boder nasvet, na plan njim. Na zadnji seji društva «t. 117 SNIPJ se je razpravljalo, ali bi se kaznovalo one, ki se seje ne udeleže. Sklep je bil, da se zaenkrat poskuei brez kazni Bomo vsaj videli koliko članov se zanima za svoje koristi. Ne smelo bi nikogar manjkati na letni seji, ki se vrši 14. dec. ob 9. uri dop. v navadnih prostorih. Frank Medved, tajnik Konferenca v PitUburghu Pittsburgh, Pa.—V nedeljo 7, dec. ob 2. pop. se vrli konferenca za obrambo tujezemsldh delavcev v International Socialist Lyceum, 805 Jamas at, NS Pittsburgh. Pozivamo vse delegate, ki imajo od svojih društev poverilnioe, da zagotovo pridejo. M. Špoljarič, tajnik. MMvfttv večer mira" Cleveland, O.—Slabe delavski razmere vplivajo slabo na vss delavski razred, zate ni tudi «fría naselbina izjema. Prizadeti smo vsi, eni bolj, drugI manj. Društvo Mir št. 142 SNPJ upo. števajoč vas okolnoeti. je vzifc temu zaključilo, da priredi v sa-boto dne 1 decembra Miklavžev večer s namenom, ds nekoliko člsa*-*etarSo ln diao—da pozabijo vaaj omenjani večer njih gorja, katero jih tlači le čes leto dni. Vsako društvo v sedanji krisl Društvene in druge zadeve |wsst Allia, WIs.—Spet so ga dobro pihnili naši Badgerji svojo domačo zabavo. Udeležba kakor tudi postrežba je bila sijajna. V veselem razpoloženju se je sukalo do sto smehljajo-čih se mladih obrazov. Med od morom pa so zadonele po dvora-ni paše mile domače alovenske pesmi, podprte s krepkim jucks-njetn, da jih je bilo veselje opa-soffati. J Društev starejše generacije na tej zabavi ni bilo zastopanih razen društva Venera, in še to komdj zadostno. Treba je dat mladini vso čast in priznanje, da se svojih društvenih prireditev tako polnoitevilno udeležujejo, da pokažejo v tem oziru tako popolno vzajemnost. Upati je da v znamenju te vzsjemnost sčasoma preidejo tudi v aktivo drugih idej, katere naša jedno-ta načeloma izvršuje. , Med nami (starejšo generacijo članstva) se je ugnezdilo nekako mrtvilo; vse naie prireditve so jako nepovoljno obiskane kar seveda slabo vpliva in ubija dobro voljo do društvenega dala ie onim, ki se žs vrsto let in se še vedno trudijo ss dober u speh prireditev. Kaj je največ vzrok temu in kaj bl bila naj krajša pot za odpravo tega mrtvila med nami, o tam ss je temeljito diskuziralo ns ssdnjl seji Federacije, na kar je bil povzet sklep,, da se nsj ss prihodnje leto izvoli pri društvih po več zsstopnfkov zs Federacijo Izmed katerih se potem izvoli potrebni komitelj, katerega naloga bo: tztrsbljstl - to nezaželjeno mrtvilo Iz na*<« «rede. V smislu tegs sklepa ss spiti ra na vse članstvo, da se polno-Števflno udeleže svojih društvenih letnih eej, da tako Federacija dobi dovolj zaatopnikov in zmožnih mdči, katerim se poveri publldjske ln druge odseka katerih naloga bo: seznaniti tu kajšnjo jsvnost o važnosti Federacije in jih zaintereeiratt ml skupno delevsnje sploh. Na omenjeni eeji Federacije je bil predložen tudi račun o izl du zadnje federacijSlfc pri rod i tvs, ki ni bil Uko aldb kot ae je v prvem hipu domnevalo; po-drobnosti bodo po zastopnikih sporočene na letnih sejah. Izreka ae v ftnenu Federacije najtoplejša zahvala vsem. Id ao ia čemur-koli pomagali do uspeha, oeobi-to pa vsem onim, ki ao sodelovali pri programu! Ob tej priliki ae kliče in vSbi vae šfcniee društva "Venera," da ae prav vas udeležite letne seje. ki bo dne 9. decembra, da si iz-voliiNb potrebne la sadsstae odbore ter rešimo vas druga važne zadeve za prihodnje poslovno Isto, da osvojimo dober la prak tttsa si Radioprogram Cleveland, O.—Skovenaki radioprogram mi zelo ugaja, posebno godba in mešan zbor pevcev. Čestitam vsem, ki se žrtvujejo za U program—Radio Fan. Listnica uredništva Louis Podergaia, Weet AUii Wis.: 50 gramov (skNdkorja) je 1.7635 unče, 80 gramov 2.8216 unče. 200 centilitrov (dva litra) vode-je dva kvarta in približno dve desetini (2.1134 qt.) itd. Cleveland, O., J. R:—Pošljite podpis. LJUDSKI GLAS i * Odgovor na kritiko Cicsro, HI—Nekateri ljudje si domišljujejo, ako trgovec daruje v dobre namene, da to dela zgolj zato, da si s tem dela reklamo za svojo trgovino. Ampak razlika med trgovcem in njegovim kritikom je, akotudi kritik misli, da je to "cheap advertizing," da trgovca le denar sUne in ga je pri volji izplačati v dobre namene, medtem ko na drugi strani moj kritik ne prispeva nič kakor avoje ime pod kritiko Po mojem prepričanju br Garden ne more razumeti angleščine. Le naj pogleda ie enkrat v Prosveto od dne 12. nov. ln prečit* Le zato, ker trgovec au gestira Ukšne ideje, katere so v resnici bile potrjene od druitva, ki ne pripada kakšni federaciji smo prec razdirači v očeh kriti ka. Ali ni resnica, da je zapisa no v moji sugestiji, da vsako društvo, katero bo sodelovalo, mora imeti le enega zastopnika v odboru, kateri bo imel opravka, z distribucijo densrjs potrebnim? Ali ni resničs, da so samo štiri društva pri federaciji timed enajstih v čikaški okolici Kaj je vzrok, da še nadaljnih sedem ne priatopi? Br. Gandnu je U vzrok dobro znan. Brat Garden se moti, ko piše, ds je brst R. Zsvertnik kriv, ds je druitvo Sunglsrss odstopilo od federacije. Br. R. Zsvertnik je priporočal, da ostanemo, am pak večina Je riha Sprotna. Kako je prišlo do tega, da je federacija obvestUs br. Lewis Zavertnflta, našega zastopnika, da se «deleži seje federacije <*> 7:80 zvečer in ko js prišel Ob času, mu js bflo povedano, da je saja minula is ob 7:10. Zakaj? Plačevati davek brez zastopništva je povzrodift» bono tudi leU 76. Premislite fantje. Kar se pa tiče proeta reklama, Jas je na maram, ss jaz podpišem a svojim teeH nom James L. Koiar. Jaa zamislim s Um Kolar A Ca Torsj pustimo prerekanje in pojdimo nadela Čim več naa bo delalo v to svriio, bolje bo. JaaMa L. An društva št iti PETEK, 5. «ECEMBRA. Vrednost gospodinjskega dela Gospodinje amo v veliki meri žrtve nej kega napačnega naaicanja. Naše delo m M kaj preveč ne ceni, najbrte zato, ker ne prejel mamo zaiH no^ncgspljčila v gotovini. Marsikatera gospodinja zavida žene ki ne ukvarjajo z gospodinjstvom in si z dru^ nim delom v javnosti služijo kruh, neglede na to. ds je med temi mnogo takih, ki bi »e rade jim^^anT JrittS|iIe golipodinj,ltvu' k<> bi Gospodinje se moramo zavedati polnovred I nosti našega dala. Gospodinjsko delo j< nadvse časten poklic, zavedati ae je treba, da »o v go. spodinjskem delu združene vse panoge različ mh poklicev. Gospodinja je zdravnica \>()\. aičarka, vzgojiteljica, učiteljica, dekorat, rka arhitektka, kemičarka, ekonomka, knjigovod-ka, Vrtnarica, šivilja, modistka, perica, likari-ca, Bobarica, kuharica itd. Vsa ta dela oprav, ljajo v poprečnem gospodinjstvu žene. Pri vsaki bolezni v družini je gospodinja prva adravnica, ki izkuša obolenemu pomagati hkrati pa najvestnejša bolničarka. Kdo neguje deco v najnežnejši dobi in pozneje v vseh boleznih? Pri obolelosti odraslih je ona pna opora in pomoč. Gospodinja je kuharica in hkrati kemičar-ka. Poznati mora kalorije in vitamine, škrob In ogljikove hidrate ter mora poznati vse kemične sesUvine hrane, da lahko sestavlja dan za dnem primeren jedilnik, ki ustreza potrebam našega organizma. Hrano mora znati pravilno pripraviti, da je okusna in tečna, obenem mora biti spretna in razumna ekonomka in račnp^rica, da more denarna sredstva, ki so ji za gospodinjstvo na razpolago, pravilno uporabljati, da nc zapravi v enem tednu vsega, kar bi moralo zadostovati za ves mesec. Denar, ki je določen za gospodinjstvo in družinske potrebe, gre skozi njene roke, zato se mora spoznati tudi v blagoznan-stvu, znsti mora ločiti slabo blago od dobrega, polnovrednega od manjvrednega. Vzgoja otrok sodi v ¡prvi vrsti v področje matere gospodinje. Odveč bi bilo poudarjati, de je ona prva in glavna učiteljica mladega naraščaja, ki ga spremlja a svojo uspešno pomočjo tudi v šolski dobi. Njeno delo zatorej ni nič manj vredno, kakor delo učiteljice po poklicu. Le če so otroci dobro vzgojeni in dobro pripravljeni za šolo že doma, je njih uspeh v šoli zagotovljen. ■Seveda so moški in ženski poklici, ki dovoljujejo možem in ženam v javnih službah, da ne v predzgodnji uri po udobnem zajtrku pokade svojo cigareto, prečiUjo v miru dnevne čaaopiae in se složno odpravijo v urad sli na peael, kjer jih čaka zanimivo, ne prena/pomo, samostojno delo. Vendar je takih mož in žen prav tako malo med našim narodom kakor je malo goapodinj, ki bi imela za gospodinjska opravila na" razpolago sposobne pomočnice. VeČina mož in žen, ki so v javnih službsh, nimajo kdo ve kako prijetnega dela v svojem poklicu. Odvisni, pri odgovornem, napornem duševnem ali fizičnem delu, mnogokrat v slabo razsvetljenih, pustiti pisarnah ali zatohlih delavnicah opravljajo svoj posel. Ali so ti nt boljšem od ^gospodinje, ki neodvisna po lastni preudarnosti opravijg medtem, ko moža ni doma, svoje gospodinjske posle? Kakor možem, Uko se godi ženam, ki se pehajo za vsakdanji kruh v javnih poklicih. Delo gospodinje je vsak dan častna celo-U. Ona vidi vsak dan uspeh svojega dela in ima zadoščenje nad njim. Poglejmo njene sestre, na primer po tvornicah. Zjutraj komaj utegnejo opraviti najnujnejše reči in in le hite na delo, da so o pravem času na mestu, kjer je stroga kontrola. Vsak dan, ob vsakem letnem času, ob vsakem vremenu. Izpostavljene so graji in ukoru svojih višjih, škodoželjnosti in ssvisti "ljubih" tovarišic. Dan m dnem imajo isto delo, ne da bi videle kds; končni uspeh. Ati je to lažje, ponosnej&e delo, kakor je delo gospodinje v lsstnem domu' Gospodinja Je sama svoja, Čas in delo m razdeli, kakor ji bolje kaže. Red pa seveda mora biti. Obed ln večerja moraU biti o pravem času na mizi, a sicer si vse drugo delo lahko razvrati po svojem preudarku in razpoloženju. Med delom si sme privoščiti kratek od-mor, a že v raznoltčnosti gospodinjskega je nekak počitek. Drugače Je z delom moža m žene v javnem poklicu. Onadva dela ne smeta prekiniti, delati pa morate to, kar jima je določeno, Če sU razpoložena ali ne. V gospodinjskem delu Je neksk zano«, ki ga le malokdaj najdemo v Javnih ženskih po-klldh. Med gospodinjo In njenim delom J« neka duhovna vez, ki veje iz domačnosti vsakega gospodinjstva, kjer gospodinja delsjM* seljem in Uobesnljo. Goepodinjs iips priHko. ds svojs sposobnosti in moči uveljsvi vprw svojs družine. Zmisel ss lepoto ln udobno« uveljavlja v svojem domu. Njena zaslufs * če se člani družine doma ddbro počutijo.J^ ben ženski poklic ne nudi ženi toliko različnega, koristnega in vsestranskega udejstvovsnij uveljavljanja» njenih sposobnosti. IzumlJi**11 in uspeha kakor goepodinjski poklic. In če je rsaničen rak. da Je človek vr«*t» m toliko ljudi, kolikor Jezikov sns. Je £ spodinjs vredna sa toliko ljudi, kolikor rasi*-lrth poslov opravlja v svojem gospodinj*^u da sjemu nikomsr st lažnivca ni v tem. tsmvsč v tem. ds more verjeti-—B. Shaw. Kako ts be šaaaka osrečevala, aposaa« ajeae raaaobe. ae is ajsMga smehljanja- PETEK, 5. DECEMBRA. Vesti iz Jugoslavije (PocoČtvaHd biro Proarvete v Jugošlsvijl) prei rejevanje llub-uane Tivoli bo ves nov be, Ljubljana, 16. nov. 1930. Ljubljana raste v res našo 1e-p prestolnico Slovencev. Kje je * predvojna Ljubljana, kateri t narod zapel, da je dolga vas. iikjer je ni več, Je nekatera j-edraestja še pričajo, da je bilo lekoč mesto manjše in da so bi-i današnja predmestja poprej vadne vasi, ki »o bile brez Zve-K i mestom. Zdaj je mesto ra-itlo in je seglo prav do teh vatlih predmestij in celo preko njih er raste v ljubljansko polje ter rožno dolina Tam rasto nove tile, tam rasto nove šole, nove alače, stanovanjske kolonije, fa-rike in grade se nove cesto in tlice ter parki. Koliko je bilo prostora v maski samem za stav-■ so ga zdaj pokrile nove stavim v centru mesta, krog pošte io zadnja tri stavbišča začeli zabavati. Tam rasto kvišku tri aove palače krog Kreditne ban-Na Dunajski cesti je ie ne-kaj prostora nezazidanega blizu jodnije. Stavbišča so prodana lUnovanjski zadrugi drž. narne-jjencev, ki bodo tamkaj zgradili i izgube biti ne more. tri hiš za svoje člane. Toda irostor, ki so ga v mestu zazida-i novimi hišami in palačami, nhteva zdaj tudi okolice, ki bo ristojala novim palačam. In tu-i mesto samo, ki ae je tako raz-iriio, je potrebno preureditve aars i katerih ulic in trgov, da bo mesto bolj podobno mestu. Res bo Ljubljana z marsikatero tako izpremembo izgubila aekoliko tistega, kar jo dela tako famačo in po čemer človek zatrepe ni vselej ie tujine. Toda pridobila bo lice mesta, bolj me-sto bo postala. Pri gradnji novih ulic so na to mnogo pazili. Poglejmo samo Miklošičevo oesto, tttere se bodo gotovo vsi izletniki SNPJ spominjali, saj so gotovo po njej stopali v notranjost nesta, ko so prišli s kolodvora. T& cesta je bila v svojem gor-ijem koncu pri kolodvoru zabiti s plankami in sploh ni imela iztoka h kolodvoru. Razen sodnije j« stala više h kolodvoru le ena tivolskega gradu, ki bo dobil sčasoma tudi lepo stopnišče, ki bo zaključevalo drevored. Tako bo naš Tivoli pridobil še na lepoti, ki jo je tudi doslej imel dovolj. Tivoli je kras našega mesta, kakršnega nima nobeno mesto v državi. Zakaj ta tivolski park meji takoj na prave gozdove, na preprosto naturo. V načrtu pa je še ena p.-eure-ditev v Tivoliju. Tiče se starega bajerja, ki je doslej bilo bolj za šalo tamkaj. Poleti so se vozili po njem mladi ljudje, pozimi so se drsali na ledu. Toda za oboje je mnogo premajhen. Zdaj nameravajo vodo odstrsniti ter napraviti tamkaj igrišče za otroke. Nasuli bi peska ter pustili več vodometov, pod katerimi bi se poleti v hladu igrali in pečkall mestni otroci. Vsekakor tudi dobro in potrebno. Zida se mnogo in se bo še. Na razpolago bo s pomladjo spet nad 200 stavbnih parcel za vile ter stanovanjske kolonije. Zidalo se bo spet na moč. Denar nalagajo ljudfje in zavodi najrajši v nepremičnino, zato sleherni denarni zavod rad daje posojila ljudem, ki imajo zanje le nekoliko jamstva, da bodo postavili hišo. In denar pride s tem spet malo iz, zatohlih bančnih blagajn med ljudi. Ljubljana raste in se razvija. In prav je tako! PRO S VE Tj^ / Primurju Uhajanje edinemu slovenskemu tedniku, ki ga je tads jal dr. Besednjak« ki se je nekako dogovoril s sdrtmom, ki mu je dovolil ieisjenja enega tednika in enega mesečnika, smeta pisati seveda ski o fašizmu. In tako je iahaj^ v Gorici "Novi list" kot tednik ie mesečna revija ''Družina". Ob* lista sta v rokah klerikalcev ter sta do nedavna izhajala. Ker j< bil "Novi list" edini 'sloven* tednik, je bil seveda zelo raašir jen in je imel naklado 20,000 ie vodov. Toda nasilje, ki je zadiy< mesece tako naraatlo, je ustavilo adaj tudi ta tednik. V petek je prefelst v Gorici poklical k se bi urednika ter mu poveriš!, dt list ne sme ve« izhajati. Zdaj o stane primorskim Slovencem 1( še družinaki mesečnik "Dtaiina" Nasilje po vsej Italiji. — Tod* fašizem ne preganja le slovenske ga ti vi j a v Istriji in Primorju marveč je pričelo zadnje čsse i divjo gonjo proti vsem, ki so ko ličkaj sumljivi. Nasilje se je o brnilo tudi proti bivšim ministrom in proti mnogim gospodar ski m veljakom in teoretikom Pravijo, da je to posledica govora, ki ga j e imel Mussolinl 27 oktobra. Pariški emigrantski italijanski listi poročajo celo, da je Mussolinl zadnje Čase duševno neuravnovešen in da ee rsdi tega zelo bojijo iijegovi ožji sodelavci. Dejstvo je, da so fsšistič-ne oblasti v prvih 15 dneh po praznovanju osme obletnice fa ¿¡stičnega režima aretirale preko 100 oseb samo v MIlanu in ffc polju ter notranjosti Italije. Med aretirane! so tudi ugledni ljudje, sin bivšega ministra Am-mendole, sin grofa Dorie, v Ve-roni je v zaporu na mučenju u-mrt znani filozof Renzi, o kate-niso smeli poročati čaeopi Opazki izCfenlaafa Piše Tone Podgoričaa Cleveiaad, a — Republikanci M pa ne in upUi* bodo P<*a n^rfiatAii svetu, da smo Slovenci kul-nepnjsieu.fturni [n _ ^^ ^ bi teh ie bilo, potem bi avet nikoli ne »vedel, da smo 8loveaci — kul- svinjah, tedaj bi dobü avet aelo PMPohvu aliko — slovensko-republikanske kulture ... a ■ Demokratska AD oglaša prireditve klufaove Zarje in daje isti prostor se odgovore na neslano-sti in kulturne izbruhe v nekoč (kakršno si zamišlja na pr. kak kristjan) temveč njegovemu duhu, ali bolje njegovi miselni veličini in njegovim delom! In nor-čevanje is tega dekasuje kvečjemu plitkost v glavi tietega, ki se skuša norčevati! i _ e ~ J "Šolane bombe" so učinkoma- turni ... In Če bi edsj kdo pre-, le; urednik Ameriksnakegs Slo-vedel v angleščino še uredniški kulturnem nebu. P. A. Uran kar, članek, v katerem ee govori o — ki nekaj pisari o komunistih in komuniamu (oboje mu je tuje I), naj oe ne agraša in jadikuje, če se kakšna množica klanja duhu kakega moda; duh v tem slučaju ne pomeni duše v krščanskem smislu! Velikim duhovom (geai-venca je milo zajokal, ker mu ni-aem spregledal njegove uredniš- 'delavski" Enakopravnosti. Pri ke "bitrtoe** ... Mojo, aožalje ...l AD vedo, kaj delajo, medtem ko1» to: Pri AS nimajo časa ba- nal človek, ki j# izjavil, da je pripravljen dokazati svojo trditev. In jaa sklepam po tem, da je piece omenjenih depieov Staat podpisati ae pod svoje miselne lzrodke! in hu- Moderni preroki» vedeševalci — sleparji Stara stvar je, da slasti v dih časih, kakor so vojna, lakota, bolmi itd., ljudje ailno padajo v vero na mana hudodelstva. ,To ae ni nikjer tako jasno pokazalo po vojni kakor v kulturni Nemčiji, kjer danea kar mrgoli rasnih modemih prerokov, vedeševal-oev, hlpnotjaerjev, spirltietov in marn^mmmmmmmmmm 1600—2000 nemških kdar pa "prerok" ni bil___ ienak. Teh je imel čuda veHko in jih ima še dan«, čeprav je ie precej v letih. Ia magnetiserjev, htpnotlaer-jev in podobnih — erjev ee pe danes v Nemčiji, zlasti pa v Berlinu, kar gnoj dela, pa vendar val dobro ttve. Tudi to jo nje čaea. Umetna avlla bo ocnejfte Ameriški učenjak prof. MuUin trdi, da bo umetna a vila v kratkim tudi bomba* prav teka fcpo-drinila kakor js «e iapeditoila pravo avllo. Umetna svila prekaša dansa Če vee tkanine ne ea-mo |m> ceni, ampak tudi po fino- pri E. ne vedo, da izvršujejo po-časen samomor . . . Nekega dne oomo lahko rakli: "Nekoč je izhajal v Cleuelandu dnevnik Ena-kopravnost, ki je šel rakom žviž-gat — po saalugi nestrankarskega republikanca in bivšega "socialista". Zarja št 2 se je odcepila od o-riginalne Zarje samo ln edinole viti se a Tonetovimi otročarija mi", a vendar je Janee posvetil kar tri četrtine kolone kratki Tonetovi opazki o — solznih bom-Hi, hi! G. Trunk je ree — otrodje naiven. Njegov argument: "Ce ni Boge .. . potem ae tudi Proeve-ta sama tieka, urejuje, rsepo-iilja", bi ae ne prljel niU vsake- verjeti glasilu odpadnikov, dis kreditirani Enakopravnosti. Toda —• vse kar je prav! — Sv. Pust še ni pred durmi. . . Zato, počakajte s takimi burkaetimi izjavami, ki jih je nemogoče smatrati resnim! rem Sredi novembra 1Ä30. ^ y y Bmmgm ao areti- Slovenski fantje ne marajo v fašistično milico. — Tržaški Usti od 15. nov. poročajo, da je občinski komisar v Dolini pri Trstu razposlal veem mladeničem od 18. do 20. leta poziv, naj se vpišejo v milico. Iz Ricmanj, Borita in Drage se nI nihče odzval. Fantje iz Poljanca pa so vsi prišli v občinski dom. Komisar Ra-dovani jih je nagovoril prijazno ter pozval, naj vsi pristopijo k Ko so odhajali, so celo glasno zabavljali čez Italijo in fašizem. ... , ,t . j .. ., i Komisar je o dogodku javil trža-«ma hiša vis-a-vis sodnije aobi-'Äki pref^ri.lTje takoj spo- le lesene planke in če si pogledal od Uniona gori, si videl Miklošičevo cesto, kako se nenadoma neha pri sodniji in dobi lice kake-1» trga. Zdaj pa cesta je vas lafaltirana, obzidana je s hišami i« palačami prav do izliva v Markovo cesto pred postajo. Na vogalu ob izlivu ceste v Maaary-kovo je na eni strani letos dograjena lepa palača Vzajemne za-varovalnice, vis-a-vis pe ee na vogalu gradi Grafični dom, zadaje stavbišče ob Miklošičevi ce-»ti se zazidava z lepo palačo. Miklošičeva cesta je najlepše cesU » Ljubljani poleg Aleksandrove >n pri rodno lepe Bleiweiaove. Tu-('n. naj so tamkaj' mnogi ura-Delavska zbornica, Okrožni *»d za zavarovanje delavcev, ^"¡ja, Zadružna banka itd. Za vse mesto in za njegovo; ročila, naj vee fante, ki se niso priglasili za milico, zapro. In res so karabinijerji pobrali in odpeljali fante v Trst, da so tržaški zapori še bolj polni. Radi napada na miličnika Kureta jih je iz Iste dolinske občine mnogo zaprtih. Število aretirancev znaša nad 200 oeeb, ako prištejemo tudi mladeniče, ki so biki aretirani ker niso marsli v milico. Na več krajih°so karabinijerji odpeljali kar vso družino z otroki s seboj. Tako so vasi Riemanje, Borit in Poljanec akoro evakuirane. Zato Slovenci bežijo s svoje grade. — Italijanski listi poročajo, da bo italijanska zbornica dne 2«. t m. na svoji seji razpravljala tudi o interpelaciji far šističnega poslanca Coselschega, ki zahteva, da notranji minister zamenja slovensko o«, slovansko rali univerzitetnega profesorja Roeeija, govorijo tudi, da so nsj-brže aretirali tudi bivšega ministrskega predsednika Salandrs, bivšega ministra FaMonija in Solerija, češ, da so sodelovali a generalom CavigBo in Belottl-jem. Dobit» dela Mussolinl,.. Smrtno se je ponesrečil pri stsvbnem delu premogovnika v Portea Gardu v Franciji 84-let- k "ljubezni za to, kar je lepega ga — otroka, majhnega otroka, to povzdigujočeaa". če smemo mislim! In na takšne bedarije naj bi kdo odgovarja) — a *nsetvenimi razpravami 1 In naaadnjo — povedal aem fte, da bi bilo bedasto, skušati dokazat, da ni nekakšnega boga nekje nad aveeda* ml, ko vendar ni nikjer nobenih positivnlh dokazov o obstoju istega! Saj večjega proti-dokesa "negativna" stran ne potrebuje! Ne moreš dbkazati, da je. Čemu bi jaa skušal dekanati; da nt?! Možgani, bratci, ao tudi vrlo sitna roba, posebno kadar ae — ki* sejo... m v" | Kari Skabe is CoUinwooda ne pMe dopisov v afi. On semo podpis "posodi**... To mi je aaupal Nova zveada na slovenskem em — ljudem, katerih možganska kvaliteta prekaša ono povprečnih Zemljanov) pa eo se mao-ice zmerom klanjale ki ae tudi bodo, ko mr. Urankarja ln mene ie davno ae bo med Živimi! n če ae delaveka množica klan-a duhu kakega njenega voditelja, ao ne klanja njegovi duši milici. "Kdo se vpiše?" je vpra- * LeOpoM Sušmel, doma od Vo-šaT. Pa so odgovorili fantje: glzrjev pri Trnovem. Tjun e za-^Nihče". In so odšU iz dvorane. Polenih še šest drugih rojzkov iz Trnovega pri Gorici. Društvo "Dante AHghleri" razdeljuje nagrade po 800 lir drugorodnim šolskim otrokom, kateri so se posebno dobro priučili italijanščini. V to evrho je nabranega denarja 500,000 lir. «r^, iras«a> ^ühk Plečnik. Plečnik je *»l»ki znan arhitekt. On je na-Pravii tudi vae načrte za preure-mesu, kolikor je nujno po-^no, da dobi Ljubljana mo-lice. On je napravil na-za centralni naš trg Marijin ** Pri frančiškanskem mostu, Je napravil načrte, po kate-f" J« bila in*bo še preurejena «ttds in zdaj Jfe v delu preuredi-^ Tivolija po njegovih načrtih. Tivolski drevored, ki je podalj-** Aleksandrove oaste is morfe, ,UJ ^ res podaljšek te ceste. Ze-»je treba kostanje odstrsniti J» u drevored razširiti v širino, J ims Aleksandrova cesU J^Unje ao zdaj že podrli, nakar zasadili nova drevezz ln si ** Platane. Drevored pa do raz-^ od dosedanjih 12 m na 20 * ttatane bodo zasajene «e kak vstran od ceetKa. '8red m bodo cvetličal otoki, sre-41 katerih bodo stala sveUla. Ob J^lazu preko železnice pa bo ve-^ r<#ndo v premeru 70 m. fleve-f ^ od tam odstrenlU vse hl-«n bajtice, da be Akksan-feaU ras svobodno prešle f ¿iriai v drevored tlrolske-11 Pzrka ter bo Jo rszmeram. (Na nasilno prilagoditev pač nihče ne npre zdra ve hiše zhkii.) Pri iieh Ukih razmerah pač ni nič čudnega, da mnogi zspuMajo svoje domove ter beže preko meje. "Popolo di Trieste" prsvi, de je to čtato p«v, češ, de je bolje, ako «Ude jo tisti, ki ne marajo živeti v I-UbHji, kakor pa da ostanejo v njej ter kujejo zsrote. V^ vseh oUnejnih pssovih, bodisi ns ju-goslovanski. švfcsmki ali coskl meji. kakor tudi na avstrijski, IzvrtujejoltsJJJsnska obmejne oblasti nsj^rožjo kontrolo, da preprečijo beg poUtič nih osumljencev. Mnogo jih - o?bi Driz pramoga Bojszen da bo v doglednem ča su zmanjkalo nsjpotrabnejšegs kurlvs, iz katerega črpajo moč skoro vsa današnja moderna p o» djetja, se je razmotrivala ie v neštetih romanih in znanstvenih razpravah. Izračunali ae, da bo v desetih ali morda v petnajstih generacijah zmanjkalo premoga pet rok j pa bo pošel še mnogr prej. Naj ao ti računi pravilni a-11 ne, skrbi ee vseeno ne moremo otresti, kakor kaže trdovratno ia kanje novih f>rivetnih nedome-stkov, ki m ga z veliko vnemo lotevajo »poklicani in nepoklica ni strokovnjaki. Značilno pe Je. kako se pri tem vedno dejstvo, da zmanj kanje premoga šs ne pomeni zmanjkanje ogljika vobče. Ogljik pa je baza vsega ži-vljenja ns zemlji. Iz nJega črpa-jo v neb roj nih zapletenih kroge tokih vaa živa bitja svojo mot Pri vsakem gorenju ae ogljik speja s kisikom v ogljikovo kislino in ogljikova kislina, Id io je v zraku v ogromnih množinah pomeni neuaahljiv vir za pridobi-vanje novfh ogljikovih spojin. O grom ne zaloge Ogljikove kisline bo trsbs samo pravilno JzkoristU ti, pa ae nam ni vač bati temne bodočnosti, ki nsm preti, kadar bodo Izčrpana vea premogovna ležlščs. Prvi (lolzkusl v tej sme rl ao ae isvHUU. Ogljikova kisli rotirajo ter ter dogodi, da dr pošiljajo V _ sodijo. Cesto SS < ssair-TaSS varen. Procesi prod takim be-, ,mw M tttho na dnevnem ^Z g^lški. tržaški. r*ki is drugih sodnijah. Hal t Prlmsr- — Za-v prsiskave „a, ki je v zraku, je prav tista. ki so jo rsstline predelale r luloso. visela v starih geoloških ddbah tudi v kemiji bo prej ali alej gotovo u-»pelo. da ee bo osvobodila pesre-dovsnjs rastlinskih orgsaev ia bo lshko «sms. v duhovito zemi-šljenih pripravah In strojih proizvajale Iz ogljikove kislina iste produkte, ki nsstajajo sedaj samo v tajinstvenlh laboratorijih podobnih ljudi, ki snajo aijajno ati mU. Danea izdelujejo ie ni- izlmrlMatl bedo in pa neumnost ljudi. Neumnoat še bolj kot bedo. Najbolj znan moderni neaaški "prerok" je brea dvoma čudodelnih Josip Welaaenberg, ki je bil nedavno v Berlinu obsojen na nekaj tednov zapora, ker je vsled njegovega "zdravljenja" neka ženeka umrla. Ta človek Je delal kar po amerikanako in njegova veraka sekta šteje okoli 150,000 članov, ki sijajno afcrt» aa to, de njihovemu "mojstru" nič ne manjka. Iffo« pa ne akiti le aa dušni blagor ovojih ovčk, ampak ljudi telesno tudi zdravi; zdravi pa vae boleani a tem, da pravi ti ia umetne avtje, ki ao Škrat in pol tantfde kakor niti prave svile. ljudem, naj pokladajo ga, kjer jih kaj boli, košček be%e airal Ljudje pa vae to verjamejo! fte večji original je našel drugi nemški "prerok" Guatav Nagel. Ta je nčel prerokovati io pred vojno. PuaM si je araatl dolga la-ae, oblečen pa je bil v raševlna-ato haljo. TUio je hodil okoli od mesta do mseta in pridlgoval in prerokoval in sprejemal od veznih pronapetetov ht bedakov bogate darove. Ilvel pa je vsaj na vkka Jako skromno, Poprav je "aeslušil" mesečno najmanj po Ameriflkl komunbtl protoatirajo New York. — Komunistična atranka v aranžirala proteatqp shode v vseh velikih meatlh proti evropakl vojni aarotl soper sovjetsko Ru> sijo. ■ Aretacije aUvkarjov Danville, Va. — Pot tekstilnih stavkarjev jo bilo aretiranih v Danvlllu na obtoibo, da ao pod» taknlll dinamlt pod stanovanja stavkokazov in je ekaploalja del* no razdejala poalopje. Dober klobuk "Tri leta ie noeite tale klobuk?" je rekel trgovec a klobuki svojemu kupcu, "toga pa kar ne verjamem, aaj je kakor noV. Da, da, to Je moje bieget" "Prav res, vee mogoše ja Io prestal," je odgovoril kupec, "dvakrat aem ga dal Ohrum, tri* pa v neki raatavracijl samenjal aa i isto novega.** y: RICHMAN BROTHERS RICHMAN BROTHERS RICHMAN BROTHERS RICHMAN BROTHERS n 1 1 Itttelek I,«00 delavcev- drlnlferiov Ovratnik ia blaga ¥ JßarlumvH ovratnik DVOPRSNA SUKNJA PRAZNIČNA^ SUKNJA ford Olvs le rajsve ber-ve, z všite psd Isge, kakor J komadov TUXEDO OBLEKE ki tezede vključujejo fleHo, je aedf amae de^krajs AU a. Tv aerejene Iz Ia ee zli vrodasoil. Novi VMorci VSAKDANJIH OBLEK Obleke nov« rajev* »odre, svetle-el-ve, aredaje Ia lomno ^vo barve • •. nov kroj ff le, da eaa leb lope pristaja Jočlh vhljeb mena 114-116 So. Stoto St 6400 S. HmlaUd St 4011 W. 3220 Trganje v ledju?—To vam olajša bol Oitro "»evmitlioo" trpaj«! *£? ^¡ü J3 •o'» UaloKOtl V 'VMfl w ^m™......... "V PR08VET1 prijel se roko, posest,^ ko ceno na lepem in priJM kraju med staro in novo dit cesto, poleg starega sejmi* St. Jerneju na Dolenj« SUrejtim naaeljencem od kdaj snano -nAdaj g0etBn mesarijs pri Brudarju. Kdo zanima aa to, naj pite | osebno priglasi na naslov-seph Ovelbsr, 500 Wilson' Shsron, Pa.—(Adv.) ■ MSMfi* 'nsfto banke»' 680 Eli i ' llaviNK^Il^T« Kakor vsake leto bom tudi le-tea poMjal izvrstne klobsae, aa-rotila po 5 funtov aH več v vas kraje Amerike ki Alsako. do 4. zone je po S8c funt. sa oatale ŠUH zone je 4Se funt. S tem je peitaina plačana. Na-ročttom 100 ali vsi fantov Js ee> PoUjhe via aaročOa JOSEPH LE8KOVAR 682 High 8t, Endue, Wis. 1A, KDAJ OTROKU NI Je »Missies, kl M se lebke sa-bös S popolne varnostjo la Id W pe-magefe d. W pri« aebj» skssi ta drtali pis Dr D a. Head js v SUU •draviio. Vite ne^hbbe ■MÜe^eategw vati la aa tičatb aH « IV,V •ï SIIUENJE^OPTIMIZ] •porodno s duhom ¿au u tj tevsvsko in sedovoljnejte «kos« sti^Jo. ki spremlja miul in nsilh naprednejših ekonomutor goveer in tovnrasrjev, uno obi iS intervirali vei takih voditei » koSmrcijalnem _ kregU. med tuje-gove srupami v Chdeagu o tem v prinatemo nekaj a «»tlteegm. najeedrata «igsr družba je bila un r oglodan Ju v fceJo-fovoMčih \ sadnjtti štirideset let, to je Mr. J0 Tribfr, predsednik Joseph Trii* ter Wtae Compsaj, Chieago, m. pravi: optimisma je po au . vaina stvar sa sed«j llko tekosvaae depresije, preko I it Je moral preiti obrat, jo bila t «shod sstfasnsgs Oovaikeca ka terja, in Um hitreje sbritemo te sdl vsem. tem hitreje, po moj« Ijenjtt, bomo dosegli ponovno r normalno, sabesljivo pot v bodoč BiJi so nsgiM, jas mislim, k pretiravali viak* fSso te«a stanj e tem pripravili ljudi v mET v preveliko in nepotrebno it«d Ta ^očutek Jo pomočil pri ljodd so deleM in njih imoinost in H tek nI bil prizadet v tej krisi, A prenehali s kupovanjem rasnih i ri, osle stvari ki so jih rmnKao trebovsM te ki bi Jih ob mU navadi gotovo kupili. Po ssslsdovsnju vsega Ugs i is Javiti na tem smete, ds Je do* vseh trgovskih in gospodarildh gor, da vsdrfe plsčo ns vSko, i tele ilbdUftenje askuporalne a Ubdetve. Josepb Triner draiba sntfsle plete nobsaonm othdU niti ss en cant"Voj pogojni opti sem Je polsgsn na nsdsljno n preureditev in losjtenje nakup« nje vseh nepotrebnih stvari, m tov inventarja in priti do spoinai ds obrstevsnje pomeni dete ds M| dek leti k v pievem odnerjmji važnosti, ki Jo smatramo u d Koneteo saupanje, da delamo in bfaao popolno vrpdnost kakrta^a obratovanja, nam bode prinmlo t noteko te, kakor vsako drugo 1 uspeh primemo ssdovoljiv m U rijedo. Ko bo dolgo tegs, ko he doils k ** produkcijo in tedsj b< HI krito Ml milijonov ljudi bi i rele biti hitro dosetens s »mad kom na sslogi. in M lahko pirnd na Teksh kot v Iste ss tem «W« ne prodnkdje ter nsm povrnila i čsn piedbrat na kriška Naš« rodne iS ftnantee sslog« alrapM eatefiJq.in tedsstrijslso smobe detetese ns dsjo saniksti. Jaz mislim, da motamo posteU timisti vel ta tako bomo s nanh nJem širili, ssepenjs v opumis Naša deisls na splošno Je valik» b is kakor kstarskoU druts dalslsi ta, torej bi se ne smeH pritokm • • /r — (Adr. Tisk« vabil« s« veselice in «hod«, vfeitnice, ¿««nik«, knjig«, kolad«r-je, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SilJM. DA TBKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarna. Osne unijsko delo prvo vrste. PIftHe po infortnadje na naslov: S. N. P. J. PRINTER Y tt874»8t. CHICAGO, ni* TAM SE DOBE MA tEUO TUDI VSA USTldBNA POJASNILA Geergss 8lm: BRAZGOTINA Vpitje, hrup in imsdeno tekanje eem in tja, js nsnadoma spravilo pokonci umasanoeivo hišo. ki je bila s svojimi neskončno dolgimi vrstami ozkih oken, s svojo mrefto hodnikov in s svojimi zavitimi, temnimi stopnicami, podobna vojašnici. Vesela gruča otrok, ki as je lovils po msiem. s lugom politim dvorišču, ne jo boječe umaknila k zidu. Zmedene tenske, le i>ovršno oblečene, oo so zbirale in razburjeno govorile o groz-nem dogodku. V kotu se je stvorila molčeča »kupina okoli ienske. ki je letala Klegnjrna ns kamenitih tleh. 14* hišnica Je videla vse. "Bai sem izplskovala perilo," je pri|M>vedovala rszburjena. "In od ('•asa do ¿aaa sem pofledala g^ri k starki, ki Je snailla v dru-gem nadstropju okna. Nisem mogla rsiumeti tolikega poguma, da stoji tako proeto Um gori .. . Prosim vas, pri njeni starosti ! ... Sej mora biti «e blizu *«*Ute*et . . . 2e petnajst let je lu v hiši in pomaga povsod, kjer trrba . . . fte včeraj js namesto mene pometls stopnjfee, ker sem morsls v bolnico k svojemu mo-f.u . . "Kako? | |n pri tem Je vedi* doiir "Seveda Je padla Saj vidite, * je zgodilo . . . Nenadoma «nn začula krik. In p red no sem *s vedla, kaj ae je prav u prav igodilo, je te lešala blizu, vsf pa so ss gnetli, da M kaj videli, vsi so prisluškovali, vsi so sopli. • • p Poklicati je triba zdravnika! — Tik poleg stanuje edsn .. "Smo is šli ponj, pa «a ni doma. Moja hčerka je pravkar tekla k bHftnjemu telefonu, da bo poklicala rešHnl voz." Solnčni tarki, ki so vpadall baš navpično aa dvorišča, so obsevali ponearečenko. Njena zunanjost Js bils zelo čudna: trda poteze njenega okrasa so bile preproiene s globokimi gubami, njeno telo je tičalo v temni, sta* r o mod ni obleki, na nogah je nosile velike čevlje i nizkimi petami. "To je vendar grozno," je solatno pripomnila ena ismed šensk. "Revica je Itak livela v bedi in pomanjkanju ..." "Ali je ne bi mogli polotiti na pooteljor je rekla druga. Ponesrečenka je zastokala. Od čaas do časa js odprte oči in boječe pogledala okoli stoječe ljudi. Ako je kdo slučsjno sto-pil bllie, tedaj je hripavo zakričala In ss skušala premakniti, kot bi hotela zbeAati. "Ne premaknite sst Zdravnik bo Ukoj prišel . . ji je nekdo zašepetal. S pritajenim glasom so si pri-povedo vali ljudje o "starki" — za njene ime nI vedel prav sa prav nihče is vsi ao soglašali. da Je bila to aesiečna šen-sks. ki je prišla Bog sna odkod, ki je sa par «oujertada pomita l»ooodo. ribala ia i «tepe vala. «kratka, vaškemu narsdifa. kar . m. - ¡irjr^T^r. Nihče si oi upal stopiti čUtol strahom otirsla, kot bi se vsa- kogar neizrekljivo bala. Končno aa je za£uk> ropotanje avtomobila, hitri koraki so so bližali po hodniku. Ljudje oo se začeli prerivati in so napravili prostor. "Gospod doktor, neka stara Isns ss js ponssrsčila .. .** "V drugem nadstropju js šila okna . . Namesto inšpekcijsks«a sdravnika. ki js bil nujno sadrtan v bolnici, je prišel policijski zdrav-nik. ki js bil slučajno tam. Sklonil ss je nad telesom leteče ienske in takoj nekaj razu-il. "Umaknite se nekoliko," je u-kazal. "Pustite ms samega ta." je njene ude, dočhn sfe I»onesreienke blazno sa-Preiskujoči zdravnik je zatajsval največje začudenje. "Moški . . .!" je zamrmral. "In v taki obleki.. .r Oni pa je poskusil, da bi ga'z vso svojo silo odrinil, pa se je takoj zopet zgrudil. Nogs bo bile vslsd močnega padca zlomljene, bolje rečeno, smtfksne in Is majhne rane na Šelu Je curljala kri. "Pokličite bolničarja In šoferje r js rekel adramik, ko je končel s preiskave. Medtem ko so ednssli ponesrečenca is dvorišče, js stavil zdrs\ nik «p nekaj vprašanj na- vzočim. "Petnajst let je še. pravite? AN gotove veste, da je pstnajst let. odkar je prišel . . . odkar je prišla v hišor Rešilni avto je oddrdral Sdravnik as js li enkrat sklonil nad moda t ionski oblaki, «a Sla sta z Milko po mastu. Cme zastave aa zavihrale raz streh, črna mnotlcajm jo v^a po ulicah, zvonovi so zvonili in bilo Je kakor j,rvd hud^uro.^ ^ hi4t ^ gtai duhovnik in kričal Sbrani mnotici: Smrt Srbom! Umorili so nam našega „restolonaalednika in njegovo prezvfcšeno soprogo. Morilci ao nam zveetlm Slovencem Drizadejali ravno takšno rano, kakršno oo pri-/adejali naši pobožni katoliški, ljubljeni hata-buriki dinastiji. Dragi! PrissgiU, boste maščevali U zločin! Mi zahtevamo vojsko, da pokaiemo morilski Srbiji sa vse večne ¿ase, kaj Je Avstrijs. Smrt Srbom! 2ivijo naš pre- svitli cesar Franc Jošrf! — Smrt Srbom! Živijo cesar! M notica je tulila, beonela. Nekdo je priče! peti cesarsko himno. Vsi so peli. Odkrili so se. Ivan, ki je šel mimo, se ni odkril. Tedaj je nekdo planil od zadaj k nJemu in mu zbil kldbuk z glave. — Prokleti srbofll! Se ne bo« odkril! g In da ne bi naglo z Milko savila v stransko ulico, bi gs razjarjena mnošica pretepla. , Milka se gs js oklenila. Sla sta molči po samotni ulici v park, ki js bil oedaj tih in miren. Vse je bilo v mestu. Tu Je pa bil skrivnosten mir in olavček je pel, kakor da ss ne bi ničesar nikoli na »vetu zgodilo. Sedla ste na klop. V Milki je bila groza in tsika slutnja. Ivan jo je dbjel in v dbjemu sta molče živele v svojih mislih. Kakor «rom daljne nevihte je segel glas množice do nju. — Ivan, bojim se, js tepetala Milka. — Cesa se bojiš? — Ce bo vojska—T In če pojdeš v vojsko . . .? ...... „ Ivsnu Je bilo v resnici tsško. Ni bilo šs vojske. Tods skrajno napete razmero med Avstrijo in Srbijo, ki trajsjo le nekaj let in so oo s tem atentatom silno poostrile, znajo ras izci-mlti vojno. Kaj potem? — Tolašil Je Je. ^ — Sedaj še ni vojne. Ce pa bo, t» le kako. Hudo bo. Mater imam, tebe imam-- — Ivan, Ivan, aH me ras imaš, Je vzkliknila Milka. Me ros imaš —? Ivan pa ji ni odgovoril. Tesno Jo Js prU vil k sobi in tako sta v večeru polnem grozo preživela lepe urioo. V daljavi so zvonili zvonovi vseh csrkva. Množica Js valovite po ulicah, besnela In klicala vojsko. Tisoč in tisoč materam Je bolestno presunjslo srca, tisoč in tisoč očetom Je krvsva okrb zbsdala možgane, duhovnik na balkonu pa js kakor pobssnsla vizija iz apoka- lipse klical omrt nad nsdoHnhn. eee Polstno solnes je šarko sijalo. Vrt za vilo Je bil v najlepšem cvetju. Bilo Je ooparno ves mesec in nekam tetko ozračje Je viselo nad mestom. Tovarna js bila v polnem obratu. Toliko naročil le ni bHo nikoli. 8mrekar je pisal svojemu sinu v Pariš: — Ostani Is nekaj mosscsv Um, najbrls bo vojna. Tam oi na vsrnsm. Pa ss Je ras vse mrzlično pripravljalo na vojsko. Časopisi so v enomer pisarili po maščevanju in so bili polni hujskanja proti Srbiji. Vos js čakalo s «rosničavo nestrpnostjo strašnih dogodkov. Smrekar In lena sta se odpeljala z avtomobilom na Dunaj. Ta čas Je vodil ves obrat Perdo. Milka ni imela sedaj dosti dela. Hodila Je po vrtu, oskrbovala rože in mislila na Ivana, ki Ji js vsak dan poslal kak pozdrav. Včasih js šla k njegovi materi, kjer sta govorila o Ivanu. Ko je bila nsko jutro sama na vrtu in rezala vrtnice, ki bi se sicer osule, je prišel na vrt Perdo, ki je moral biti sedaj doma. Imel je kratke jahalns hlače in belo odprto srajco. V njegovem zsgorelem obrazu Je tivelo zdravje in negovana zadovoljnoet udobnega življenja, ki mu ga je nudila očetova denarnica. Kadil je cigarete in je pričel opazovati z lojalnega stola, kjer je sedel pod visečim javorom, Milko. Večkrat jo je že videl. Toda tako-le, samo mimogrede. Sedaj4e, ko je stala v žarku solnca, vsa mladostna, krepka in sveža, se je začutil njeni lepoti. Ogledoval jo je s pogledi poznavalca in v razkošni poželjivosti po lepem licu, Ji Je zaklical: — Milka, prinesite mi ono rdečo vrtnico. / Milka, ki ga s prva ni videla, na vrtu pa le nikoli, ss js zdrsnila, ko ga Jo »gledala sedečega na otoiu. Toda, ko je videla njegov zadovoljen smehljaj, se ji Je dobro zdelo, da hoče gospodarjev sin ed nje vrtnice. — Katero pa, gospod Ferdo? — Tisto, ki Je držite v roki. Milka si je na ovinku steze popravila pred-pašnik in prišla je k njemu s rahlim pokkmom kakor so jo naučili občevati z gospodo. ~ — Izvolite, gospod Ferdo. Ferdo Je vzel vrtnico, dolgo časa vonjal nad cvetom in dejal: - — Koliko časa ste še pri nas, Milka? — Skoro lest mesecev. — Pa oe okoraj nič ne poznava. Milka Je bila malce v zadregi, kako bi odgovorila. Ps je dejala: — Gospoda ni skoraj nikoli doma. Ferdo jo je sedaj od blizu kar pošelol. Vstal Je in ji delal z glasom, ki ni bil podoben glasu, ki ga rabi gospoda v občevanju o posli: — Hvala, Milka, za rožo. Milka oe je priklonila, čutUa Je, da je zardela in je ila nasaj k svojim roiam. Ferdo pa Js vstal, stopil k skupini nagelj-nov, odtrgal najlepšsga in ko Je lel mimo nje, ga ji je vtaknil za bel prsdpasnik. — Nagelj sa vrtnico, Milka. In Je odšel v pisarno. Milka Je snela nagelj iz predpasnika in ga drlal« v rokah. Gledala ga Je in Je poetala aa-mfšljena. Dala gs je nasaj ln as vrnila v hišo. Sls js v svojo sobico. Vsela je kozarec, in dala nagelj v vodo. Zamislila se je. Človeku je dano razmišljevanje. Včasih ga pretrese nssnatna roža do praživca in človek niti ne ve, kje js globji vzrok temu. Nagelj Je stal na mizi. Lep, rdeč kakor da bi ae okopal v ognju. Glsj, in nagelj je bil središč* miss, sobs in lloveks, ki je ssdsl v jjjej. Kaj je bil ta nagelj Milki? — Roža, Samo lepa roša. Dišeča rata. In ta roša sedi v sobi kakor, da se Je na mah vas podredilo oamo njenemu cve-tu. ^^ftljš prlkodnjml)