w List 10 Tečaj Lvm I in naroane I » Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin. po pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol teta 3 krone 50 vin., za četrt leta 1 krona 80 vin. Za prinašanje na dom v Ljub- ljani se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. — Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin. > za trikrat 30 vin. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Kovic''. LJubljani 9. marcija 1900. Politični oddelek. Ljubljani se politično brezpravni sloji doslej še niso dosti zanimali za to, da pridobe volilno pravico v občinski zastop. Sprožila se je stvar sicer že večkrat, toda vselej le od strani, ki nima dosti upliva in vedno z Ljubljanski občinski volilni red. očitnim namenom > da se tako dobili pristaši za do V Ze tedaj, ko ee je po dolgih bojih izvršila pre memba volilnega reda za državni zbor in splošna se je poleg tično stranko. V drugih krajih pa so politično brezpravni sloji krepkejše trkali in posledica je, da se je jim začelo kurija kjer ki kaj davka plaču dosedanjih volilnih kurij vstvarila imajo volilno pravico vsi, tako tisti, jejo, kakor tisti, ki ga nič; ne plačujejo, že tedaj je zavladalo spoznanje, da to razširjenje volilne pravice ne more ostati brez konsekvenc, da ne more ostati omejeno samo na državni zbor, nego da se bodo morali preme-niti tudi volilni redi za deželne zbore in za občinske zastope. Temu spoznanju ni nihče ugovarjal, dasi je bilo od začetka jasno, da se taka reforma vsaj za deželne odpirati. Občinski svet dunajski je bil prvi, ki je v tem oziru ugodil zahtevi doslej politično povse brezpravnih slojev m sedaj se za to pripravlja Praga. Tudi v Ljubljani se je že krogu občinskih svetnikov ventili rala ta zadeva, a zaspala zopet in nihče se zaajo več ne zmeni. In vender bi bilo po naši sodbi dobro in umestno > če se občinski svet odloči za to da razširi pravico. zbore ne bo lahko izvršila, že ker jej bodo nasprotovali zastopniki veleposestva, čigar privilegijem bi se ž njo zadal smrtni udarec. Sčasoma se bo seveda tudi tu kaj zgodilo, toda kmalu še ne. Moder politik stori kak korak, o katerem ve, da ga bo prej ali slej na vsak način moral storiti, vedno tedaj, kadar se more storiti brez hrupa in boja 1 stori ga iz lastne inicijative in ne vsled zunanjega pritiska in nam se dozd&va, da bi sedanji ljubljanski občinski svet ta korak toliko laglje storil, ker nobena nasprotna stranka Vse drugače pa je z občinskimi zastopi, zlasti v ni vstanu ga izpodriniti, ker bi bila torej podelitev vo mestih kjer na tisoče prebivalcev, ki so doslej brez Hlne pravice politično brezpravnim povsem prostovoljen dar. Uzorec za tako reformo je podala dunajska mestna upliva na občinsko gospodarstvo in ki čedalje glasnejše zahtevajo, naj se jim odpro vrata v občinski zastop. Nji- občina. Ta je sicer predrugačila ves volilni red in sicer hova zahteva je tako utemeljena da pač ni treba še tako posebej opravičevati, saj uvideva vsakdo uredba krivii^a in nevzdržljiva. 9 da je 1 da je pri tem gledala v prvi vrsti na ohranitev sedanja svojega gospodstva, kar je čestokrat mogla storiti s za krivičnostjo, tako da njene reforme v celoti ne more nihče Naravno je, da sedanji volilci niso posebno vneti odobravati, ali glede nove kurije je vender storila prvi prišli v korak in je njen uzorec posnemanja vreden. Približno po tako reformo volilnega reda, po kateri občinske zastope tudi tisti 1 ki so bili doklej izključeni. istih Sedanji volilci, ki nosijo ogromno večino vseh občinskih m načelih hoče tudi Praga urediti volilno reformo se s takim ali podobnim načrtom morda zadovo- bremen, sodijo, da imajo tisti pravico sodelovati pri Ijilo tudi ljubljansko meščanstvo 1 saj bi njim zastop občinski upravi, ki plačujejo direktne davke, pri tem pa stvo interesov ne bilo tangirano. pozabljajo popolnoma na indirektne davke, katere pla Vsebina tistega načrta volilni reformi 1 ki ga čajo večinoma tisti, ki nimajo nikacih političnih pravic občinski svet za sedaj položil v arhiv, nam ni znana in in pozabljajo tudi, da vračajo hišnim posestnikom davke za to ne moremo izreči o njem nikake sodbe. Načrtu pa, najemniki, trgovcem in obrtnikom pa konsumentje. ki bi bil urejen po dunajskem in po praškem uzoru, bi stran 84 V Letnik LVIH 86 vsaj s tehtnimi razlogi ne dalo ugovarjati, proti ta- Banfty državni denar porabil za volilne namene ke neu načrtu bi govorili samo navadni predsodki in če se bi se že dala premagati. Vsekako pa bi bilo bolje, stori ta neizogibni korak prostovoljno sedaj, kakor če bi se moral storiti neprostovoljno v drugih razmerah. razvila seveda velika afera, s katero se bavi vse časopi tega se je Reka Bivšemu reškemu se grozno skomina županu dr. Majianderj po zdaj zavzema vladni komisar praznjenem županskem stoleu spi» zal bril vse Vse je poskusil da na ta stolec. Ko je prišel Szeli na krm ga zopet ift je odo » Politični pregled. Poslanska zbornica seji dne začela razprava o vladni programatiški marca se je i zj a vi kar je bil grede Reke ukrenil Banffy, se je položaj za avtonomaše znantno poslabšal. Zdaj so avtonomaš^i brezpogojno kapitulirali. Po nasvetu Mayländerja so poslali deputa-cijo v Budimpešto, ki je prosila, naj se razpišejo volitve za Szell je to obljubil in se lahko smeje, dd je avto- obö svet Ustavoverni maše tako iz lahka ukrotil veleposestnik Grrabmayer se je v spretnem govoru zavzemal za sedanjo ustavo in priporočal narodnostni mir a tak mir za- ki zagotovi Nemcem prevlado. Stališče čeških poslancev stopal dr. P1 a č e k. Za nemške liberalce je govoril dr. P e r g e 11, , da se zavzemal nekaj pa Italija Ker je vlada za časa parlamentarnih počitnic konoT spremenila s kraljevskimi dekreti, v parlamentu ahtevala, naj se razprava o tem odloži za nemške nacijonalce pa Prade. Oba sta zahtevala mora uvesti nemški državni jezik. Was s ilk levica obstrukcijo m preprečuj v z začela skrajna se za maloruski je^ik v Bukovini Bržčas bo vlada prisiljena parlament razpustiti njo vsako razpravlj ga zatirajo Rumuni V Vojna v južni Afriki Že teden dni ni važnejših seji dne 2. marca se je ta razprava nadaljevala. Wolf je zahteval uvedenje nemškega državnega jezika, zavrgel nemški novic z bojišča. Buri se koncentrirajo pri Ostfonteinu v Oranj državi, da zadiže Robertsovo armado Slednj binkoštni program in označil spravne konference kot na račun nemškega naroda Stran sky gosal neodkritosrčnost nemških levičarjev. kupčij« no oži v centrumu nego se tudi šele pripravlja za pa se ne gane odločilno bitko neusmilj( imenu Slovencev Tu in tam se sicer primerijo mali boji, toda ti so brez pomena je govoril dr. Greg Ministrski predsednik Körb porabil ponudeno mu priliko Izjavil je, da v prvi vrsti da rešiti spopolnil svoj program, narodnostno vprašanje ter opominjal češke in nemške zastopnike, naj opuste mejsebojno Obrtnija. nezaupnost in naj se približajo drug drugemu . t. m. Govorili dr. Meng seji dne so bila končana debata o vladni programatiški izjavi. TrgOVSka in Obrtniška zbomica Za KranjskO P e s c h k in dr socijalni demokrat P aca k Po Daszynsk končani debati je vstal Pergelt in proklamiral, da zahtevajo Nemci uveljavljenje nem (Konec.) VIL Zbornični svetnik Ivan Krajec poroöa o škega državnega jezika, predno se uvede češki notranji uradni načrtu zakona radi premembe in dovolitve §§ 59 in jezik, na kar je dr. Pacak odgovoril, da se to zgodi isti seji je bila tudi dognana razprava o predlogu nikdar ne 60 obrtnega reda. Obrtni odsek državnega zbora se naj se odpravi cesarska naredba iz 1. 1854 odklonil V seji dne Lupul demisijoniral V tej Predlog se je je drugi podpredsednik seji se je najprej vršila volitev t. m je namenil, ko se je posvetoval o krošnjarstva, na novo urediti tudi se izvršujej zakoniti uredbi opravila, ki ona s popotovanjem in ki so podvržena prvega podpredsednika in je bil izvoljen nemški nacijonalec Prad Zanj so glasovali tudi nemški klerikalci in nekateri Poljaki. Sledila je potem razprava o predlogu nemških nacijo nalcev, naj se obtoži Wittekovo ministrstvo radi porabe 14 Ta predlog je bil pesek v oči. Ko je po kratki debati prišlo 59 m 60 obrtnega reda, in izdelovanje na to nana šajočega se načrta se je izročilo najprvo pododseku Ta podsek je tudi načrt zakona za premembo dopolnitev m 59 do glasovan so Čehi in Slovenci dali bil sprejet njihov predlog Nemcem priliko da in 60 obrtnega reda izdelal in obrtnemu odseku predložil v nadaljno posvetovanje. Ker se tiralo nekateri pa so glasovali proti predlogu, tako da Vhe polno Nemcev absen so te določbe velikega pomena za obrtno in trgovsko bil ta srečno odklonjen, na veliko radost tistih, ki so ja stavili današnji seji bode volitev druzega podpredsednika. Bržčas življenje želi trgovinsko ministrstvo da mnenja prizadetih krogov spozna bo izvoljen dr. Žaček Gospodska zbornica Predlogi za premembo so sledeči: : 59 obrt- imela v torek sejo, v kateri nega reda (agenti) se glasi v prvem oddelku: „Obrtniki je razpravljala o vladni programatiški izjavi. Prav za prav se i*najo pravico, sami ali je malo govorilo o vladni izjavi, toliko več pa o narodnostnem oblaščenci pri trgovcih, po boju In v tem oziru je bila debata zanimiva Zastopnike vice m srednje stranke so se namreč slovesno izrekle za uveljavljenje nemškega državnega jezika in za omejitev razvoja Zastopniki desnice pred vsemi dr. Rieger nikih nenemških narodov so jiii odločno zavrnili povdarj Rekrutni zakon da se to nikdar ne zgodi ljudeh, katere v to po-tovarnarjih in drugih obrt-v stvareh obojestranskega opravilnega obrata iskati naročil, ne smejo pa razven na semnjih, s seboj imeti blaga za prodajanje, ampak le vzorce". Odstavek ostanejo nepremenjeni. Nadalje dobi in 59 Vlada se trudi na vse načine, da 8 59 nov odstavek, ki se glasi: „Agencijska pravica poslanska zbornica do 15. marca odobrila rekrutni zakon Čehi zadržujejo rešitev in sicer doslej z so sklenili kompromis v tem smislu, da pride rekrutni zakon spehom odseku šele v ponedeljek v poslanski zbornici na razpravo Čehi se daje agentu pravico, da s trgovci, tovarnarji in dru gimi obrtniki le v stvareh obojestranskega opravilnega obrata kupčije začenja, jim v ta namen vzorce na bodo seveda trudili, da razpravo zavlečejo ii^ če bodo resno predlaga in jim naznanja cene blaga svojih po- oblastilcev, da sprejema naročila na tako blago in hoteli se jim Ogerska. posreči škandal. Pojasnil je, da je bivši ministrski Dunajski „Vaterland" je razkril velik sklenjena naročila prepiše na svoje pooblastilce, kakor predsednik baron tudi na račun slednjih kupuje. Naročeno blago na Letnki LVIIL Stran 85. do treh mesecev z zapadom vzorcev in blaga z odvzetbo obrtne pravice, oziroma legitimacij za sluöaju zlorabe legitimacij roönikom izročati ali odpošiljati, je agentom prepovedano. Stalni trgovski agentje ne smejo dovoliti, da jih drugi zastopajo, ampak morajo svoje posle osebno določen čas ali za vedno opravljati; ni jim dovoljeno, da imajo razven vzorcev kakor tudi pri prikrivanju neopravičenega obrtnega tudi blago s seboj, ali da imajo zaloge blaga ali skia- obrata, se i provzročitelj, kakor tudi oni, ki pusti, da dišča, da prodajajo vzorce in blago in sklepajo agen- se njegovo obrtno pravico zlorablja, kaznuje, in sicer se mora prvi strožje kaznovati. Denarne kazni, če se ne morejo iztirjati, se premene v zaporne kazni, pri da cijske zveze z osebami, katere niso opravičene predelujejo ali prodajajo tako blago. Vzorce mora kot take poobiastilec agentov označiti. Nabiranje naročil katerih se za vsakih 10 kron pri privatnih osebah je trgovskim potovalcem m denarne kazni zapor 24 ur računa: zapadle vzorce in blago se proda na stalnim trgovskim agentom prepovedano. Izdelovalci korist krajnega zaklada za ubožne ur zlatenine in srebrnine, trgovci s temi izdelki Odsek je spoznal, da ima ta načrt zakona namen ' w --------J ----- i ^ JT----' • —«J c^v^av/AJC« AAfJUMJ^yjMAy potem trgovci z juveli in dragimi kamnji, kakor tudi odpraviti vse neprilike, ki so nastale v škodo trgovcev v njihovi neposredni službi stoječi pooblaščenci imajo v agenciji in v prodajanju od hiše do hiše. S dolo- pravico, na svojih kupčijskih popotovanjih imeti za čitvami tega načrta zakona se ti obrti zopet pravi- prodajanje ne le samo vzorcev, ampak tudi za pro- loma urede. Odsek soglaša s tem načrtom zakona in dajanje določeno blago samo, ako je po kakovosti predlaga: Zbornica naj v tem zmislu izreče svoje istih predajanje po vzorcih izključeno, toda z ome mnenje Predlog se sprejme jitvo, da se sme tako blago le opravičenim prekupo VIIL Zbornični svetnik Josip Rebek poroča o valcem prodajati. O vsebini in izdavanju za trgovske ceniku J. društva ljubljanskih postreščekov potovalce določenih legitimacij se bodo potrebne dojo čitve ukazoma izdale. Paragraf 60 dosedanjega obrt nega reda, ki določa, da smejo krošnjariti samo oni Odsek smatra cenikove pristojbine za popol noma primerne in ne previsoke za ljubljanske razmere 1 zato predlaga: Zbornica nai ta ki imajo po zakonu o krošnjarstvu za to pravico. Ta c. kr. deželni vladi v potrditev omejitev pa ni veljala, kakor določa drugi odstavek cenik priporoča Predlog se sprejme. 60, za mleko, surovo maslo sadje zelenjavo, cve tlice in les. Po predlogih pododseka naj ostane prvi odstavek § 60 nepremenjen, nasprotno se pa drugi odstavek premeni: „Ta omejitev pa ne velja za pro- so dajanje poljedelskih in gozdnih pridelkov, kateri kakor mleko, jajca, sadje, sočivje, surovo maslo, perutnina, les, za vsakdanjo uporabo, od hišo do hiše ali po cesti Nadalje predlaga pododsek sledeče norme k § 60: „Zgane pijače so izključene nove teh. s temi določitvami dovoljenih olajšav od deželnih stolnih mestih, kakor tudi v mestih z lastnim sta tutom IX. Zbornični svetnik Jernej Žitnik poroča o semnjih na Bledu. Občina Bled je dobila 1. 1872 dovoljenje za dva živinska semnja v Zagoricah Ta semnja se pa že mnogo let nista vršila in občina je pozabila na zgorajšnjo dovoljenje. Podružnica c. kr. kmetijske družbe na Bledu je opozorila občino, da naj prosi za dovolitev dveh živinskih semnjev in ko se je c. kr. kmetijska družba v svojem poročilu na c. kr. okrajno glavarstvo v Radovljici izrekla, da ima občina Bled že dovoljenje, naznanilo je občinsko predstojništvo, da odreče imenovanemu dovoljenju in da samo se ne se sme to prodajanje po zaslišanju kakega kmetijskega društva, kakor tudi prizadete zadruge na podlagi sklepa občinskega zastopa za posebne stvari prosi, da naj 26. marca in se ta dva semnja preložita na dan septembra vsakega leta. Ker intere- in za določen čas prepovedati posebnega ožita vrednih slučajih sme prva oblast prve inštance po zaslibanju prizadetih zadrug za dobo po tri leta in obrt- sovane občine tej prošnji niso ugovarjale, je odsek mnenja, da naj se isto priporoča, ker se v občini Bled in okolici živinoreja jako obširno goji, in ker bi živinski semnji ne pospeševali samo prometa z ži- proti preklicu nastanjenim malim in revnim vino, ampak tudi živinorejo. Razun tega je tudi nikom, da bolje vspevajo, prodajanje njihovih lastnih izdelkov v stojišču njihovega obrta od hiše do hiše mogoče, da bodo tudi Bohinjci gonili svojo živino na bližnje semnje na Bled Odsek nasvetuje: Zbornica dovoliti ta namen se izdajajo posebne uradne : «Za legitimacije". Odstavek 6 in 7 se glasi sledeče: , takega obrtnika se izda le po eno legitimacijo, ki se pa lahko prenese na določenega člana rodbine ali na že poprej določenega namestnika. Uporaba otrok pod naj v tem zmislu izreče svoje mnenje c. kr. deželni vladi. — Predlog se sprejme. X. Zbornični svetnik Filip Supančič poroča, da je ravnateljstvo C kr 14 leti, potem mladoletnih deklic za v drugem m obrtnih šol v Ljubljani 24 prošenj učenk obrtne šole za umetno vezenje in čipkarstvo in 37 prošenj učencev obrtne šole za obde- tretjem odstavku določeno prodajanje, se lahko od krajne policijske oblasti omeji ali prepove". za lovanje lesa za dovoljenje ustanov oziroma šanje istih izročilo. Zbornica je vse prošnje deželnemu povi Člen odboru predložila, ki je 1 ^ ustanov podelil. Od 46 ureja prestopke določitev tega zakona: nadaljnih prosilcev se na 15 ni moglo ozirati, deloma » Prestopki določitev tega zakona se kaznujejo z ker niso mogli svoje ubožnosti dokazati, deloma, ker denarnimi kaznimi od 10 800 kron 1 z zaporom niso na Kranjsko pristojni in deloma, ker imajo že T, stran 86 T Letnik LVIII ustanove. Odsek je z ozirom na sredstva, s katerimi more zbornica razpolagati kako naj si pomore kmetovalec Ta ne more ker dobiva 11 prošenj upošteval, in konkurirati s celim svetom prosilcev iz drugih sredstev, ki > a dandanes smo že tako so ravnateljstvu na razpolago, podporo, tedaj ostane 11 prošenj neuslišanih. Poročevalec nasvetuje: Zbor ni ca Alojzij Koželj naj uöencem Josip Borštnar Peterka Josip Rainer podeli ustanove po 50 Ivan gld., Ivan Deu Hočevar, železnica daleč prišli, da se dovažajo poljski pridelki iz Severne Amerike in iz Indije namesto balasta. Kmetovalcu že zdaj ni obstanka, kaj bo šele takrat, ko bo končana sibirska in Maks Josipu Petriča Nikar ne recite da v resnici ni tako ustanovo za 80 gld., učenki Ivani Opeka za 40 gld f in Valentini Kavčič 25 gld Predlog se sprejme tu popisano trebna. Treba sposoben za svetovno konkurenco, in hudo kakor Nevarnost je velika in pomoč nujno po kmetovalca gmotno podpreti. da da mogel bil za svoje posle poskrbeti tako, kakor je preskrbljeno za tovar niške m rokodelske delavce sicer zavlada popolni anarhizem in brezdomovinsko pojavlja pri nas. mej kmeti ki se že dlje časa Kmetovalec v stiski. Kmetovalcu primanjkuje ne delavnih rok denarja nego tudi Za vinogradnike Gmotne razmere ne dopuščajo kmetovalcu da bi poslom več plačeval in tako fabrikam vzel kateri so te od pluga k njim zatekle z zvišanjem plačila hotelo poskusiti, 1 one ) če se to tudi se vendar ne posrečilo, zakaj kmetijsko delo je dosti hujše kakor fabrično ali sploh delo v mestih. Pri kmetijstvu se delavcu čas ne da omejiti na gotove ure vsak dan, kakor v tovarnah. Kar svet stoji se je in se ho morala živina zjutraj krmiti in se bode morala o žetvi porabiti vsaka ura. Vprašanje Kranjska kmetijska družba preskrbljuje svojim članom tudi taka umetna gnojila, ki so dobra za vinograde. Sicer so ta gnojila za vinograde nekoliko manjše vrednosti, kakor je n. pr. dober kompost ali dober hlevski gnoj vender so postala dandanes vinogradnike. Zlasti so važna takrat domačega gnojila in kadar je treba opešanim aii slabotnim ta gnojila važna za kadar primanjkuj trtam hitro pomagati. Umetna gnojila učinkujej hitro J^er imajo potrebne redilne snovi v lahko raztopni obliki, pa je, kdo da bo to delo o^avljal. Kdo bo še hotel na uplivajo umetna gnojila seveda tedaj, ako jih kmetiji služiti? Kaj pa ima kmetijski delavec od življenja? ^^^^^^ ^ primernih množinah poleg komposta ali hlev- delavnik se mora pehati, v nedeljo in v praznik pa če neče popivati in se pretepati, mora dolg čas prodajati skega gnoja 1 Za spomladno gnojenje vinogredov se Delavec v mestu se oblači kakor gospod, za nekaj kraj carjev gre lahko v gledališče, časih sliši lahko zastonj godbo, lahko hodi na plese in na druge zabave sledeča gnojila v teh-le množinah. priporočajo hektar sveta 600 posled so tam vsak čas J a na delavski shodi pa že kaj harmonika. posebnega J če v Na deželi je kostne moke solitra. 1 400 kg kalijeve do 800 kg superfosfatne soli m 200 kg čilskega kaki gostilni zacvili stara Za 1 oralo sveta 350 do 450 kg superfosfatne Ravno tako je z dekleti. Delati kostne moke, 225 kg kalijeve soli in 115 Ä;^ čilskega solitra na deželi od zore do mraka je blaznost pri kmetski hrani in za slabo plačilo Namesto superfosfatne kostne moko se lahko 9 tO Tomasova žlindra vzame tako govore dekleta katere je treba za jeden hektar po tovarni je delo 200 kg več kakor superfosfata, tedaj 800 do 1000 kg prijetnejše, delavni čas ni predolg, dela se podstreho in ov&lo pa 150% več tedaj 500 do 600% J za zvečer je človek prost. Že pred tovarniškimi vratmi čaka ljubeč In potem, koliko je nedelj in praznikov Kdor sodi pravično Potrebna umetna gnojila naj se pred ne more kmetskim zameriti poslom panjem raztrosijo in potem podkopljejo prvim ko če tako mislijo in če se trudijo, da si življenje tako uravnajo. Vsakdo gleda, da si zboljša svoj položaj in kmetski posel ima ravno tako pravico do tega, kakor vsak drugi. Naročila naj se pravočasno priglasijo pri kmetijski podružnici Ali posledice tega 80, da je najmanjši gospod na svojem posestvu pravi gospodar sam. Danes reci kaj ali samo svetiy kaj hlapcu, a jutri ga že nimaš več in potem Ruski trgOVec Afanasij Nikitin V Indiji. glej kako sam vse opraviš Lahko je obrtnikom Naj povsod vidimo isti pojav: ako se zvišajo plače delavcem stroka katerakoli, prvikrat 1. 1497 Portugalec Vasco de Gam a je prišel v Indijo da osnoval med svojo domovino in zviša se tudi cena izdelkom ) vest je tem je doseženo ravno- je vodil med bogato in indijsko deželo kupčijsko zvezo Isti namen Rusa Vsako zvišanje plač zadene konsumenta, a če se Afanasija Nikit že med obrtniki sklene še kak kartelček dvajset let poprej v Indij Hotel je semi n- otvoriti ) Jim je že izhajati, indijski kupčiji pot neposredno na Rusko. To misel so mu w Letnik LVHI 0 vdahnili srednjeazijski kupci, ki so prihajali v rojstveno mesto Afanasijevo v Tver in v druga ruska mesta ob hočem Volgi. Uverili so ga » rusko blago, od tamkaj lahko prodajale na Ruskem da bo v Indiji ugodno prodajati pa dovažati reči, ki smoter, njihovo zgodovino, napredek in bodočnost — tu v glavnih potezah spregovoriti o teh zadevah, katere bile že raznim dobam zgodovinskim gledč človeškega raz- so Predrzna misel, napraviti kupčijsko zvezo z Indijo, ni dala miru podjetnemu tver- se prav vitka v razumu in blagostanju, merodajne in tudi usodepolne 1 današnji čas pa pretresajo in skemu trgovcu Žal 1 da se ni obistinila. Afanasij se pridružil s svojim blagom in s svojimi tovariši ruskemu kakor kaka podzemeljska prikazen, navidezno varna socijalna tla vznemirjajo I povsem Nij se tedaj čuditi, da se marsikdo poslanstvu » ki je odhajalo v Šemahu. Hotel je namreč poprašuje samega sebe ali tovariša, kaj pa je komunizem preko Perzije potovati v Indijo. Toda že na poti v Perzijo so ga oropali Tatari. Vzeli so mu celo cerkvene knjige, ki jih je bil vzel seboj, da bi popolnoma ne pogrešal duhovne tolažbe. Nekaj denarja jim je pa le utajil kaj } ker popolnoma prazen ) ne bil mogel priti v Indijo Tamkaj je ostal tri leta; kupoval je in prodajal z razno vrstnimi podjetji. Kar je doživel v Indiji, je popisal v potopisu, ki nameruje socijalizem ? Komunistično-socijalistične izjave in težnje niso nastale v sedanjej dobi, in v nekaterih narodih, temveč v w * različnih narodih pod vplivom okoliščin, katere so bite njunemu razvitku posebno ugodne. njuni smoter in način, po ni znamenit samo v ruskem slovstvu skega pomena in nosi naslov 1 nego f) Hoj Nov je prav za prav katerih so se zadeve pokazale s prvo francosko revolu cijo pričenši koncem prejšnjega stoletja, in pa stranke, katere so na novo nastajale o začetku druge poloylce občeevrop- tega stoletja. Te težnje in stranke, katere so jih razmo tri mor j tt črno (hoždenije) a 1 hvalinsko in indijsko morje, v svoj potopis tuje, neznane Mestoma vpleta Afanasij besede in izreke, kar svedoči, da je moral biti vešč kakemu % vzhodnemu jeziku, sicer bi mu ne bilo mogoče toliko časa bivati v tujini. Indijo marsičesa Afanasij Nikitin opisuje jako živo in pozoren in natančen opazovalec Bil podrobno . Seveda mogel razumeti, tako n. pr. delitev naroda v kaste. Marsikaj, kar so mu pravili lahkoverneži. trivale, so skoraj povsem socijalno-političnega značaja, ^ ozirom na to, da so se kolikor toliko nanašale na no- ^ t tranjo upravo člo,veške družbe^zaradi tega pa segajo ie več v politiko sploh, ter se ne bavijo z družino (fami- lijo) s posestvom, z obrtom itd. kar pa nas seveda že radi pobližnjih interesov največ zanima. Komunisti kakor socijalisti smatrajo družinski m pa je sprejel za golo resnico, tako n. pr. bajko, da se nahaja nekje v Indiji opičje kraljestvo. Afanasij števa suhoparno mest in dežel, on opazuje ljudstvo in ne na gospodarstveni red pogrešnim in nezadostnim, da bi vsiqi dajala in osigurila življenje človeku dostojno, v okoliščinah, tesno zvezanih z onim redom, iščejo in najdejo pogreške in vzroke, kateri so baje zakrivili in še vedno prouzror čijo slabo in nesrečno ter njegove običaje, posebno rad se mudi pri verskih obredih. On opisuje indijsko prirodo in se ozira na ondotne kli-matiške razmere. Zanima se za malikovalska svetišča ter prebivalstva 1 radi tega neugodno stanje ubožnega si domišljujejo sedanjost mestiti po upravah in ustanovah, neznosno stanje po izmišljenih organizacijah na do- r ' ter zboljšati sedanjo piše o pristaniščih demantiščih Dasi ga je tepla zla Komunistične in useda, se je vendar naglo udomačil v Indiji. Samo nekaj ga peklo sredi inovercev in poganov ni mogel izvr socijalistične stranke sanjarijo v popolnem soglasju vkljub utemeljenim znanstvenim nasprotnim teorijam vedno o tem, da uživa mala ševati svojih verskih dolžnosti tako, kakor bi jih bil rad. ni mogel izpolnovati postav, da, mnogokrat celo vedel On ni » kdaj nastopila postna doba in kdaj se je končala Morila ga je želja po domači cerkvi. Po kateri poti se je Afanazij vrnil domov na Kusko tega nam ne pove naravnost v svojem potopisu. Po nekaterih njegovih namigljajih sodimo, da se je vračal preko Male Azije in Carigrada. Potem je krenil v Italijo, po-toval po Avstriji in Poljski do Smolenska. Neskončno je manjšina prebivalstva materijalnega blagostanja, katero podlaga vsej sreči in zadovoljnosti, mej tem, ko siromašna večina brez kacega posestva komaj pridela sredstva najnujnejšim potrebam za navadno življenje. Sedanje po litične in socijalne razmere so silno krivične, tedaj se je proti njim z vso silo naperiti in jih pobijati. Glavni vzroki tacemu gospodarstvenemu stanju, katero odpraviti, iščejo so v raznih okolščinah. se ima hrepenel po svoji domovini Pogostoma omenja v poto pisu drago rusko zemljo in jo stavi više vseh dežel, kar jih je videl križem sveta Želj drugih a se mu ni izpolnila. Afanasij Nikitin je umrl 1.1472. na poti, predno je dospel domov v Tver. komunizmu in socijalizmu Spisal B-k Ker so tolikrat ne le v časnikih, temveč v prostem katere so pa v čisto naravnem razvitku človečanstva nastale, n. pr. v privatnem posestvu in njegovih posledicah, v dedinskem pravu (Erbrecht) in v trgovini, deloma v rabi novcev in radi tega v nakopičenju kapitala, v najnovejšem času pa se to išče posebno v sedanjem načinu produkcije v zi-stemi plačila (mezde) (Lohnsystem). Predlogi v zboljšanje sedanjosti pa se vsi v tem strinjajo, da se položaj siromašnega prebivalstva, „neposestnikov" ali od dedine iz občenih (Enterben), posebno dninarjev, živečih v potu svojega obraza, zboljša po tem ali onem radikalnem sredstvu. Sicer pa se nazori komunit^tov in socijalistov kaj pogovoru pretresa pojem teh teorij, njihove težnje in njih zelo mej seboj razločujejo. Umevno je tedaj, da je bila stran 88. Letnik LVUI. vsaj v začetku velika razlika, bistveni razpor mej zahtevami pije stanujočih v mestih: da imenuje sleherno mesto tro in organicijskimi črteži, kateri so se napravijali izvršetka omenjenih zahtev. Komunizmu, kateri gledč je z ozirom jico izkušenih iz velezmožnih starčkov odbornikom; po 30 družin vkupe jednega philarcha (starešino), vsi stare- da na socijalizem na dokaj nižjej stopinji, bila je šini vknpe kneza, razumljivo še le kadar so prisegli, ideja o prostosti (slobodi) in enakopravnosti v materijal dado svoj glas najzmožnejšemu m najodličnejšemu IZ nejem in najradikalnejem smislu, mej tem ko je mnogo četvorice, katero naj bi ljudstvo samo priporočilo. sanjarski socijalizem krenil že od nekdaj na zmernejšo Knez naj vlada do smrti s protophilarchi vkupe, pot, in imel napore, kateri niso merili toliko na popolen kateri zastopajo sleherni po 300 družin; razumljivo se prevrat, temveč za začetek samo na temeljito reformo vrši vse to pod tem pogojem, da ga ne sumničijo, ko bi vsih sedanjih naprav in naredb. Komunisti skraja poudarjajo, da so vsi ljudje jed> naki, in da ima torej sleherni svojo pravico do svetovnega premoženja (Güterwelt), zahtevajo in nameravajo tudi v gospodarstvenem oziru popolno jednakost. Da se pa doseže in ohrani jednakost, naj se odstrani privatno morda hrepenel po samovladarstvu. Poznejši komunisti kot naobraženejši republikanci se niso dosti pečali s centralno oblastvijo, z njenim po-četkcm in prospehom. posest in posamično gospodarstvo 7 (Einzelwirtschaft) pomenljivem nasprotji s tem pa so nemški komunisti Švicarski v 4. desetletji našega veka; po njihovi trditvi in črteža naj bi v nazorom vkupno premoženje in vkupno gospodarstvo potemtakem prido- torej popolno vkupnost ali sodeležnost premoženja, bivanja in zaslužka. Vsi ljudje, kakor bogatini tako siromaki so po rodu jednaki, ali po izrazu skilVnostnega društva v Singaporu v komunistični vkupnosti dala vrednost in izobraženost 9 na krmilu pa naj bi stala trojica najslavših modoslovcev (filozofov). tem kako se bodoča organizacija človeške družbe izvrševa in uresniči, so nazori zopet zelo različni, ter se Živečih Kitajcev, imenovanega „bratovščina nebes toliko strinjajo 1 da je vsem ljudem vkupna poset in m zemlje tt vsi ljudje zagledali so beli dan pod istimi obredi (ceremonijami), pod istimi poslovijo se zopet od tega sveta! — zaslužek, ter da se imajo vsi poživljati iz tega zaslužka. Vsak državljan je delavec; dan za dnevom mora sleharni delati t Po manifestu nekega francoskega revolu-cijonarja (Babeuf-a, umrlega 1796.1.), odmerila je narava slehernemu jednako pravico, uživati vsakojakega premoženja, nikdo pa se ne more izključljivo, ne da bi zlo- pravi, i dasi po ur, in sicer po načrtu katerega si izvoli vsak sam; oproščenih je malo število. Zato činil, polastiti pravice do zemljišča in obrti, resnobni dobro urejeni družbi ne smejo biti ni bogatini ni ubožci. Smoter revoluciji pa naj bi bil uničiti nejed-nakost in ustvariti občno srečo in zadovoljnost. Jednacih mislij je bil tudi za njim (Babeuf-om) živeči nemški komunist Writling (pregnan 1845. I.) češ, da je osobno imetje vnebopijoča krivica, in ta tem više, vzrok, da pomanjkanja in gladu trpi na tisoče pa skupno vživajo vsi; izjemoma pak se dovoljuje vsem popolna svoboda glede dela užitka. Posameznosti so se pri tem črtežu kaj različne naslikale. (Dalje sledi.) Osebne vesti. Nas rojak ministerialni koocipist ker siromakov; sleherna nejednakost iztrebiti se mora iz gosp. dr. Ivan Ž o Ig ar habilitoval se je na Dunajskem vseučilišču kot privatni docent avstrijskega upravnega prava. Za učiteljico v Premu je imenovana gdö. Alojzija Debelak, sveta itd., mej tem, ko so drugi še odločnejše poudarjali doslej učiteljica na zasebni slovenski ljudski šoli v Gorici. n. pr. Proudhon (umrl 1865.) 1 da to se pravi: navidezno zakonita oblika tatvine, po kateri imetje tatvina, Gosp. dr. Ivan Oražen je vstopil kot eksternist v dež. bol- Gosp. dr. Ivan Orel v Ljubljani je napravil na Du- nico. si posamezni prisvoja » kar pripada celi vrsti, celemu naju profesorski izpit iz zemljepisja in zgodovine s slovenskim rodu, po kateri prepreči drugemu pravični soužitek in nemškim učnim jezikom. Pravnega praktikanta gosp Josipa Levpuščeka Da se tedaj sedanji položaj pretvori, ker se tako novalo avskultantonm. ali tako ne more doseči namišljenega smotra 1 treba za lesno obrt Julij tržaško višjesodno predsedstvo ime-Učitelja na ljubljanski strokovni šoli Springer in Josip Vesel sta do- nasilnega prevrata, deloma pa zopet prepričanja, katero — Drugi pot ukrenili so ikarski bila profesorski naslov. se že tako čedalje širi. — komunisti, katerih ustanovitelj Cobet (umrl 1856. 1.) je trdil v nadi, da bodo vsi državljani v po njem izmišljeni Poročil se je v Ljubljani gospod Ivan Hribar, oficijal mestne blagajne, z gdč. Frančiško Ušeničnikovo. čestitamo! demokratični izgledni državi (Musterstaat) iz prostega Občinski svet ljubljanski. zadnji seji, kateri predsedoval podžupan dr. vit. Bleiweis, je poročal obč. nagona do skupnosti (Gemeinschaft) ostali v postavnih svetnik Plan tan o razpisu dež. predsedstva, s katerim se mejah, ter ne bodo zločinili; da se ima postaviti mesto surove sile načelom bratovsko ljukezen in prostovoljno Sleherna državna prepričanje posamičnega državljana, oblast se ima voliti seveda po narodu. Po izgledu uzorne države, katero si je izmislil Thomas Morus (umrl 1535 1.), kroga mestne občine, glede sistiral sklep obč. sveta z dne 30. januvarja t. L, da se morajo v bodoče vsi javni napisi v Ljubljani napravljati zgolj v slovenskem jeziku. Župan je vladno odredbo predložil pravnemu odseku s priporočilom, da naj nasvetuje obči svetu pritožbo na ministrstvo, češ, da se tiče sklep samosvojega delo- katerega le višja instanca dež. moralo bi se to zgoditi n. pr. pri prebivalcih otoka Uto- odbor, ne dež. vlada. Ministrska razsodba, na katero se skli Letnik L VITT. Stran 89 cuje dež predsedstvo, se tiße namreč le onega dela sklepa ob- vaseh Smibel, Gotna vas in Regerca vas je umrlo nekaj oseb, finskega sveta z dne 3. okt. 1899., s katerim de je odobrila Županova odredba glede nabitja saraoslovenskih uličnih tabel na levem bregu Ljubljanice, in po tem takem ne izreka nič pet jih je na smrt bolnih. Bela zastava. Na jetiišnici v Slov. Bistriri te druzega, ko da se imelo vspostaviti stanje. kakoršno je dnem dni plapolala bela zastava v znak, da ni v zaporih nobenega glede javnih uličnih napisov v Ljubljani bilo pred septembra 1899. Poročevalec obČ svetnik PI an t an opozarjal kaznj na to okolnost, da deželno predsedstvo s tem razpisom 55.500 članov žtejejo letos vsa ljubljanska društva. V konkurz je priSla stara ljubljanska firma Bilina samo nasprotuje temu, kar je izreklo meseca septembra lan Kasch, nastanj v Židovskih ulicah skega leta rušuje rekurz Dzimskega in sodrugov da je ___ • Zaloga soli. Dne L t. m. otvorila se je na tukaj namreč občinski svet poslužil se svoje pravice, ko je do- državnem kolodvoru c. kr. zaloga in prodaj soli Cene ločil napise za ulične tablice. Vlada ima v zmislu S 84. ob- činskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano res pravico, razveljaviti sklep občinskega sveta, ako isti greši proti obstoječim zakonom Tu pa se ni grešilo proti nobenemu zakonu in vlada zaradi tega tudi nima pravice, z železno svojo pestjo so nastopne tehtnici 18 80 sicer za 100 kg morske soli brez vreče pri 18 84 v skladišču, če stranka sama vreče da v vagonu, če stranka sama vreče da 18 86 v skladišču z vrečami vred 19 26 vred 19 38 poseči v to zadevo Poročevalec nastvetoval, naj občinski tehtnici 10 za 100 kg živinske I v soli agonu z vrečami brez vreče v skladišču, če stranka sama vreče da 10 pri svet proti razpisu deželnega predsedst a sklene priziv na ministrstvo notranjih stvari j. Nasvet poročevalca Plantana bil je soglasno sprejet. Nova izvirna drama. Intendanci slovenskega gle- dišču 10 v vagonu, če stranka sama vreče da 10 v skia z vrečami vred 10 48 h. Oddaja 46 v vagonu z vrečami vred se najmanj jedna vreča po 50 kg. Naro čila naslovljati je na c. kr. zalogo in prodaj soli v Ljublj daliSča je izročil g Anton xM e d v e d, znani pesnik, petdejansko (državni kolodvor) koder se dajo tudi vsakojaka pojasnila socialno dramo „Kolo sreče". Cehi za Izpred porotnega sodišča ljubljanskega Dne slovenske planine. Slovenskega planin skega društve češka podružnica v Pragi je sedaj najmočnejša 5. t. m. se je vršila obravnava proti 39letnemu oženjenemu podružnica našega planinskega društva. Češka koča na Eavneh hišniku in mesarju Jos. Starklu iz Žleč pri Bledu radi javnega pod Grintovcem je že zagotovlejna. Slavnostna otvoritev bo le- Tä posilstva. Starkel je zlorabil dve nedoletni deklici O osojen je bil na tri leta ječe. — Dne 6. t. m. je bila obravnava proti odgovornemu uredniku „Slov. Naroda" gospod Josip Nollija. Tožil ga je župan v Št. Vidu nad Ljubljano gosp. Jos. Belec, iz Prage tošnj koča Stavlj poletje ob navzočnosti čeških turistov in turistinj. najlepša in najudobnejša stavba v slovenskih planinah. je v češkem slogu ter v, istem slogu dobi tudi opravo Povod tožbi je bilo neko „Poslano" v katerem se je očitalo Belcu, da je on kriv, da se je njegov vajenec ubil. gosp. Obtoženec je bil popolnoma oproščen. Cigan Held je lansko leto na Krki umoril Dne t. m je bila obravnava proti gosp. dr Tavčarju Tožnik je bil vipavski dekan gosp. Erjavec. Tožil je, ker se je v nekem dopisu v kmeta Novlj Usmrčenje j< drzen. bil dne marca v Novem mestu obešen izvršil dunajski krvnik Lang. Held je bil prav n Slov. Narodu" reklo, da bi zidovje vipavskega župnišča lahko marsikaj povedalo, kar se ne zgodi v nobeni nesramni hiši. ko se mu je naznanilo, da se bliža njegova zadnj a ko ga je obiskal čast. gosp prošt dr Elbert se je omehčal Prosil je naj ga obišče čast. gosp. kanonik Jeriha. Held se Obtoženi gosp. dr. Tavčar je bil oproščen. Volitve v občinski zastop ljubljanski se bodo letos vršile v času od 23. do 28. aprila. je spovedal dosti trdno nastopil zadnj je bila hipoma izvršena pot Eksekucij Vodstvo katoliško- Gimnazijsko poslopje v Kranju. Občinski zastop narodne stranke je sklenilo, da se volitev ne udeleži. Pristaši stranke se vzlic temu marljivo zrnje pripravljajo. kranjski je v zadnji svoji seji sklenil napraviti prizidek pri gimnazijskem poslopju v svrho, da se dobe še tri učne sobe ako prevzame država kurj Fr. Meško v ruščini. Našega pesnika in pisatelja čino 1800 kron- na leto Če v gimnaziji stane sedaj ob Ks. Meška, kaplana v Škocijanu na « Slike in povesti" Koroškem, krasne ne bilo mogoče, ,dovršiti prizidka, preskrbi pred prihodnjim šolskim letoai občina drugod za- izhajajo v Ivovskem dnevniku jih je izdala lani .,Slovenska Matica" časne učne prosstiore, da ne bo treba dijakov odganjati Delo v ruskem prevodu, po- zneje pa se izdajo v posebni knjigi. Policijska ura za žganjarne. Na podlagi § 54. aliena 2 obrtnega reda so odredili vsa obrtna oblastva prve i. da mora vsakdo. instance na Kranjskem glede točenj žganj Suspendiran notar. Uradni časnik in drugi nemški časniki so razglasili, da se je c. kr. notar Karol Filaferro v Ptuju provizorično od službe odstavil, ker je v kazenski preiskavi. Mož je biljodja nemškonarodne ali Schöaererjeve stranke, se je širokoustil v mestnem zastopu, se bolje toči žgane opojne pijače, bodisi v posebnem loklu bodisi v teljstvu mestne hranilnice. Ta zavod imenuje ljudstvo pa v ravna- zvezi s kakim drugim prostorom ali koncesionovanim obrtom mu je odmerj za tako točenje v smislu 11 dne 23. junija 1881 drž zak 62 posebna zakona z « naklada v znesku 90 kron (45 gld.) za pol leta, točenje teh pijač vsako soboto ob uti zvečer, ob nedeljah praznikih pa ob 12 4iri opoludne vstaviti. Kdor toči te piiače v posebnem lokalu, to je ne v zvezi s kakim drugim obrtom, mora ob gori navedenem času zatvoriti svoj obrtni prostor. Ta odredba je stopila v veljavo dne . marca t. Dolenjske železnice. Tovorni --------------- --------- --------------------- „Fila- ferrovo kaso". Ce se sklepa po poslih, katere je Filaferro dosihdob pri mestni hranilnici v Ptuji opravljal, lahko se trdi, da je bil v eni osebi ravnatelj, pravni konsulent, pravni zastopnik. da je on v svoji pisarni za isti zavod elociral najveö posojil! Taka kumulacija služb drugod ni dopustna in dovoljena; pač pa v Ptuji. Tam se sploh vse čudi, kako so prišli gospodje v Mariboru ali v Grradcu do tolike energije, da so vendar enkrat posegli vmes I Gra bodo že rahlo prijemali, kar se da! vlak, a doslej na progi Grosuplje-Novomesto-Straža vozil vsak dan, vozi od 99 dne t. m samo vsak drugi dan. Zveza društev za promet, rejo in zavaro^ vanje živine" je za Goriško snoval deželni poslanec gosp. župnik Grča, ali ministrstvo je ni odobrilo, ker smatra „Zvezo*' Vročinska bolezen v Novem mestu in okolici za nekako zavarovalnico in ker mu sploh ne ugaja ustroj 86 širi bolj in bolj. V bolnišnici usmiljenih bratov imajo takih živinskih zavarovalnic, jih je na Goriškem vstvaril gosp bolnikov 11 in v okrožni bolnišnici za nalezljive bolezni dva. Grča in glede katerih smo tudi mi že davno izrekli, da ne •Šola na Grmu je zaprta zbolelo učencev in hišnik bodo uspevale, ker , niso zasnovane na pravi podlagi. stran Letnik LVIII Volitev župana celjske okolice se vršila te doi in je bil zopet izvoljen veleposestnik g. Matevž GlinSek v Gornji Hudinii. Iz ljubosumosti je v Pulju neki Friderik Pintar poskusil umoriti svojo ljubo, Heleno Donatič pri Mariboru Gospodarsko zadrugo 80 ustanovili v Sli Napadel z nožem in ju ušel. Eedarji so ga našli v neki gostilni in njeno mater, smrtnonevarno ranil, potem pa Pobotali so se Pravda društva minu rieru Avstrija" v Kor Dobrodušna navada z popolnoma mirnega resnimi posledicami oiiroma tajnika Colleriga proti bivšemu goriškemu radi raažaljeDja časti s tem, da so se pobotali. Učiteljstvo v Istri slovenskih, hrvatskih in laških „Cor- se je te dni na Dunaju zvršila Umrli knez Kamiio Starhemberg je imel navado poskušati stobo svojega novega služabnika s tem zve- da je v Pulj stanek, na katerem uSiteljskih plač. učitelj so imeli zastopniki istrskih so se skupen se- poevetovali o vprašanju zbolj , ojih prostorih nalašč zgubljal veče ali manjše denarne svote. Ako mu potem služabnik najden denar zopet vrnil, kvitiral je knez ter je često še vojih prostorih v zlato. Laški deželni poslanci istrski v Poreču posvetovanje kako doseči modus kimi poslanci istrskega deželnega zbora. Umrl je na Eakeku tamošnji imeli v oboto vivendi s sloven- njegoiro poštenje z besedami: „Le obdrži", kaj pridejal v nagrado. Nekoč pa je knez v izgubil dragocen crayon (svinčnik) od malahita. vdelan katerega si je iz Moskve prinesel v spomine. Bilo mnogo do tega svinčnika in čez tri dni se je potožil svojem« mu le služabniku Nerazumlj svinčnik od malahi P oženel naduČitelj gosp v starosti 59 let. Lahka mu bodi zemlji Trojčke je te dni povila žena posestnika Ivan izginil". „Svinčnik od malahita?" se iz Spodnje Slivnice v ljubljanskem okraj Grudna medvedo kože -a je popolnoma začudil služabnik ter šel v tepihu od ter ga takoj tudi obdržal". Kako je ukrenil adaljeval: „Tega sem že pred tremi dne je skočil iz vlaka pri postaji Eačj ven in mu ob južni železnici neki fant, ki je gledal pri oknu je v tem padel z glave klobuk, katerega je tudi srečno dobil. Manj srečen pa je bil potem, ko so ustavili vlak in so nazaj na to knez Starhemberg, molči zgodovina Ubegli polir. Dunajčan Joh. Eggendorfer je zvabil dobil tamkaj pre- svojo ljubo Marijo ßukovsky v Eeko, ,češ, da ^ službo zase in za njo pa delavske kantino. V Reki govoril, da mu je dala več denarj 600 kroD, da bode mogel ga sprevodniki lepo spremili nazai v voz ter ga potem v Po delavce izplačati. Ko pa je Eggendorfer imel denar liČanah izročili Žandarmerij pihal pustil Marij Ušel je H zapora okrajneg nevarni tat Franc Kranj sodišča v Cerknici jako tudi 340 kron zlatnine Bukovskv samo v Reki )o po Odnesel goletni starčki se oglašajo na poziv Švicarj Put je ne5 denarj Okraden potovalec uzmovič na kolodvoru Potovalen Filipu Santinoven tata po vsem svetu jako obilno, da poklonijo sv. očetu Postojni ukradel 200 frankov List La Croix javlja, da je njegovo vredništvo poslalo že 600 starčkov devetdesetletnikov svoja imena, da se Možu je ušla Marij nika. Ubegla žena se baj Bučar rojena Zot iz Ru Prijet tat V tujec pri fijakarjih na Dunajeki cesti v Ljublj Pri tem ga je zasačil policijski stražnik kdo in od kod je. Tuj potika po Ljubljani, soboto popoludne je prodajal neki srebrno uro. in ga malo poprašal. XIII Izmed bil pri sv. obhajilu, a hoče namesinika to storiti odpošljej Lev« njih nek star vojak pise, da že pol stoletj ni 1900 na prošnjo Kristusovega^ Ponesrečen iskalec zaklada tein pri Judenburgu, v katerih V razvalinah Epp kar D. xujci; dejal, aa je Janez (Jermak iz -------uoij uasa ouieiui luuar. isKai pa mu stražnik ni verjel, ker je tujec govoril zaklada ter stanoval o tem v neki zemeljski dupli BeriČeveg slovenski s češkim naglasom. Tuj da je Janez Čermak velik zaklad po ljudskih govoricah skrit ]e preživel dalj časa 351etni rudar. Iskal je skri Našel potem priznal, da je Vencel Linhart s Kladna bil aretiran in je šele revež seveda nič, pač pa so mu odmrznili obe nogi, ki mu Pripoznal 46 kron na tudi da Češkem ^^^ ^^^^^^ zdravniki amputirati. Iskal je zaklada v"zlatu svojemu tovarišu v Beljaku ukradel a ubil ečji zaklad : zdravi nogi Delavec ubit. Pri gradnj na Barji je ponesrečil novega železnega mostu — Nevarne knjige. V nekem uradu ruske vlade v Peterburgu so zaporedoma zboleli uradniki. Dotlej docela zdravi velika tramova sta padla na njega in včeraj delavec Anton Hollsteiner. Dva možj so začeli kašljati takoj mrtev mu zmečkala glavo. Bil sir^če se tuberkuloze. Vsi so se okužili pokazali so se pri njih vsi znaki na katerih kar z uradnimi knjigami Zmrznil je v noči od 1 Jožef Težak iz Zgornje Slivnice, ko se na 2 t m posestnik ]e imel jetičen uradnik navado mrgolelo bacilov. Preiskava je dognala, da. domov malo vinjen vračal vsakega posebej oslinil preobračati liste tako da je^ tem je inficiral tudi svoje tovariše Kalabrezi zoper Bure Nek Achile Lazzaro je z Vrha pri Smihelu Ubil se je minolo soboto ponoči kočar Janez Neman P^®^^* Angliji ponudbo, ako hoče da jej nabere med Kalabrezi Vračal se vinjen iz gostilne v prepad, kjer so ga našli naslednji dan mrtvega padel Poskušen v Italiji veliko število prostovolj ojskovat se proti Burom. Ta „bojni agent" našteva umor v Mojstranah Edvard Ko je kemik cementne tovarne lastnosti Kalabrezov, pravi, da stanuj radi šli v Afrika vse dobre Scherz dne 26 Eabičeve gostilne domov nanj zavratno usterlil. m. m ponoči šel IZ kakor Buri in se tudi boj takih višavah kakor Buri (s kom, s polento?) Na tovarniški delavec Ivan Kovač Angležka vlada je pa to laskavo ponudbo odbila iz baje istih hotel Scherzu maščevati, tatvine. Kovač je pobegnil hišni preiskavi našli več patron srečo ga ni zadel Kovač se je uzrokov, kakor Riciotti Garibaldij ponudbo je tudi 2r ker ga je bil ta ovadil radi neke svojimi garibaldinci hotel Angležem na pomoč zoper Bure V njegovem stanovanju so pri Angleži odbij Ce imeti zato že zelo tehtnih ponudbe italiianskih prostovolce*^, tedaj morajo razlogov. Laškim Kalabrezom je Poskušen napad. Pred kratkim je doslej neznan, ^^^ seveda po vodi upanje, da se nalezejo v Transvaalu zlata kacih 15 let stari fantalin napadel Sletno hčerko kočarj žefa Kavčiča iz Grrmade pri Trebnjem ko gozd po vino. Deklica se 1 Jo- skozi ondotni in denarj Italij f imajo pač povsodi smolo ti raztrgani m lačni pomoč s čimur krepko branila ter klic odgnala nadležnega divjaka na Verski fanatizem vzrok grozodejskega umora. Appalternu na Holandskem se je pojavila mej protestanti je menila, da je zasledila peklen fanatična verska sekta Samomor V Mariboru se je iz neznanih vzrokov ščeka v telesu nekega hlapca Brinkmana. Gospodar tega hlapca obesil hišni posestnik in krojaški mojster Anton Mlakar 281etni Scherf tudi ud te sekte in ga smatrajo za Me SIJ o Te dni so se zbrali omenjeni ljudje pri tem svojem „Me Letnik LVIII. Stran 91. siji", ki jim je tudi zatrdil, da je njegov hlapec obseden. Na to so šli po hlapca Brinkmana, ter ga priveli v sobo. Tu ga je gospodar Scherf z neko stvarjo tako silno udaril po glavi, da se je takoj nezavesten zgrudil Da tla. Sedaj so tudi vsi drugi padli čez ubogo žrtev: razbili 60 nad njim stole in drugo hišno opravo, skakali so kakor pravi vragi po mrtvem truplu, odrezali mu glavo in roke ter si ob petju psalmov umivali roke v . krvi umorjenegra. Ko so od hudiča rilca za roko. in nastal je že spal Eopot so slišali stražniki v boj je trajal nekaj trenotkov prišli orožniki, nudil se jim je najstrašnejši prizor. V sobi je bil največji nered, stoli in oprava razbita, na vse strani je bila razkropljena kri, na tleh pa je ležal umorjenec tako razmesarjen in razdejan, da ni bilo spoznati v njem človeške podobe. Vse to so blazni fanatiki storili v misli, da izganjajo privržencev. hudima. Ta sekta ima na Holandskem 281etnega n Kristusa" Scherfa, mnogo je oženjen s neko vdovo in ima pet otrok, ter druge morilce so. odvedli v blaznico. General Buller Kak junak mnogoimenovani Ko gleški general Buller, pripoveduje neki Burec sledeče: , smo se bojevali svoj čas zoper Zulukafre je poveljeval an-gležkim četam v južni Afriki isti general Buller, o čegar junaštvu ziaj toliko ležejo angiežki Časopisi. No, takrat o tem Mi junaštvu i evem ni bilo zaznati veČ, nego je danes smo opili proti Zulom, katerih je bilo več tisoč, pod našim poveljnikom Piet Nys-om a bilo nas je samo 130 Po drugi strani bi bil moral zgrabiti Buller. V trenutku pa, ko so Zuli zagnali svoj boj krik zbežal z vso svojo četo se je vred Buller tako prestrašil nas 130 Burov same s tisoči Zulov Ko pa da je pustil pa smo premagali Zule in smo mu pripovedali o junaštvu našega padlega poveljnika bahač Buller nesramno skomiznil smagal obup z rameni in dejal n ta tu je Seveda pri njem fi obup u že pred zmago, zato je m njegovi četi le bil bežal ko so zarjo veli Zuli Tak junak je general Buller. < 300 otrok ustreljenih Pariški „Petit Journal" priobčuje nek brzojav iz Guatemale, kjer se je vršila velika otročja veselica. Veselici je prisostoval celo predsednik Cabrer. kratu se ulomi predstrešje dotičnega poslopja, kjer je bila veselica in težko poškoduje več otrok. Cabrera. je v večnem strahu pred zaroto menil, da je atentat na njegovo osebo, je ukazal vojakom svoje častne garde streljati med otroke, kar se je takoj zgodilo. Vojaki so ustrelili in v par minutah je ležalo na tleh v svoji krvi tristo nedolžnih otrok kimi ukazi si Cabrera nakoplje gotovo še več sovražnikov. ta- Ogerske branjevke. Branjevke v Budimpešti je zadela velika nezgoda. Te ženske so si utaborile v branjevskih šotorih celo domačnost, poleg drugih opravil so ondi svoje otroke. No, mestni magistrat jim svojih dojile ozirom na „neapetitnost" tega početja z prepovedal dojenje otrok poleg prodajanja zelja, sadja, karfijola in sočivja. Vsled te prepovedi je nastal med užaljenimi materami-branjevkami strašanski hrup in zabavljanje na „mestno gospodo" se razlega od jutra do večera. Nov zločin Luchenijev. Kakor smo že nakratko poročali one dni, je morilec naše cesarice poskusil zopet nov ^ta nedavno iz kaznilnice Tveche zbežala Lu- so strožje paziti na ka- chenij druga in soseda, začeli «njence ter ostreje postopati proti istim. To je Luchenija raz- burilo. Dal se je privesti k ravnatelju Perrinu ter ga vprašal res, da bo odslej le po eno knjigo na teden dobival Čitat 3e-li Ravnatelj mu to potrdil, in Luchenij so odvedli zopet v zapor. Nekaj ur pozneje je Lucheni zopet prosil, da ga spro vedejo pred ravnatelj je ponavljel zahtevo, da mu dajo več knjig. Perrin mu je odbil zahtevo. Lucheni začel pre klinjati, češ, da se bo ravnatelj še kesal radi tega. Eavnatelj je ravno pogledal malo v stran žraku svite! pravočasno umaknil tem hipu je švignil po predmet proti ravnateljev! glavi. Perrin se to bila njegova sieča. Zgrabil mo vezi ter prihiteli ravnatelju na pomoč. Ti so razorožili zločinca ter ga odveli v podzemeljsko ječo te I j Predmet, s katerim je hotel Li'cheni umoriti je bil neki ključ za odpiranje konae.-v; Lucheni opilil ter obdal ročaj usnjem ravna-si ga Loterijske srečke v Brnu dne Na Dunaji dne V Gradci dne marcija t. marcija t. marcija t. 90, 75. 22, 80, 77, 83, 26, 38, 14, 33. 72, 64, 21, 86, 8. Tržne cene. v Ljubljani dne rž K 7.40 h, ječmen K 7 marcija 1900. Pšenica 8.70 K 6.20 h, ajda K 9 proso turš^.ica fižol 20 do 6.20 24 h 50 kilogramov ča Vse cene velj grah za Razpošiljava sukna samo zasebnikom I gld En odrezek 10 m dolg za- > dostno za moško obleko stane samo I iinejše angleške grebenčeste En odrezek za črno salonsko obleko fl. 10 > » 2'80 iz dobre 3-10 4-80 7-50 8 70 10-50 1240 1^-95 fine i pristne ovčje volne Blago za vrhnje sukne od 3 gld. 25 kr. meter in višje; loden v mičnih barvah 1 odrezek 6 gld 1 odrezek 9 gld. 95 kr peruvien in dosking, blago za državne in železniške uradnike in sodnijske talarje, najfinejše grebenčasto in še- vejot blago, kakor blago za finančne in uniforme itd razpošilja po tovarniških cenah kot in solidno dobro znana sukno-tovarniška zaloga andarmerijske Amhof v Brnu Vzorce pošlje zastonj in poštnine prosto. Pošiljatve po vzorcih Pozor! P. n. občinstvo se opozori, da se blago vehko ceneje dobi, ako se naravnost od nas naroči, kakor pa pri kupcih. Tvrdka Kiesel-Amhof V Brnu razpošilja vsako blago po pravih tovarniških cenah brez prebitka katerega rabata. (5) stran Letnik LVIII Vizitnice kuverte » I t t 4 i t i firmo I priporoča I Blaznikova tiskarna / v Ljubljani I K I •At. aY i / . i 4 I // / 9 f I r\ f (38 kavo 5e ljudje, kateri Kathreiner Kneipp-ovo sladno akoravno zdrava kavina pijača? ista tako prijetna Zato nosti ima Kathreinerj ekstrakt kave. vsi ne vedo kava bobove kave katere velike pred skoz rastline bobove kave pridobi le duh in okus bobove njene zdravju škodljive lastnosti dober način preljublj enem okusom bobove kave Združuj toraj koristne lastnosti domačega sladnega preparata Res zdravj milij bo Kathreiner Kneipp-ova sladna kava I dan použita, želeti bilo 'O. stotisoč družinah vsaki korist vseh. družinska kava vsled njenih dobrih lastnosti res zlasti v vsaki družini povsod • .\\M\uirV; 4 Kathrei Kneipp nahajala. sladna kava služi sploh J uživanj barvo primes k bobovi kavi, kateri okus slajša milej napravi Dela kavi nkusno odstrani znane zdravju škodljive lastnosti i bobove kave popolnoma. Prip lino Kathreiner kave dve kave začeti in Neprecenlj kave obstoji tretj eno tret-5 bobove polagamo na polovico vsake kave iva lastnost Kathreiner Kneipp- ove popolnoma tem sama lahko kratkem času tudi % prav dobro tekne. i/ •T bobova kava popolnoina použiti prepove aj boljše nadomestilo bolnim osebam ženskam, slabotnim / o' pijača priporočena zdravniških izrekih lahko prebavljiva, krideluj rastuioSi mladini ■ebno mladim dekletom, nobeno drugo kavo uživati tudi ^ uuuono arugo Kavo uzivau ne Skozi upelj avo Kathreiner Kneipp-ove sladna kave najmanjši družini veliko prihranjeno d os tuj ista stalno upelj poflkufl s • f \ Kathreiner Kneipp-ova kava se ne sme nikoli od prta prodajati! Pra «''i I «• avojih Z p O dob o Župnika Kneipp znamko je samo v znanih belih izvirnih varstveno imenom »Kathreiner • •• \ \ J • # I • < " In u ») ♦ 1 I v # . Odgovorni urednik: Avgust Pucihar. Tisk in založba: J. Blasnikoyi nasledniki